Naše veselje
Priloga „Slov. gospodarja* za deco.
štev. 12.
Letnik IEL
Božič.
X,
Bože, najsvetejS v Ml starim tl ln mladim dan! Praznik, ki ga doživeti vsak želi sl kristljan.
Sem, pobožni, prihitite, čudež velik se godi; pokleknite In molite, dete v Jaslicah ležL
Angelci pojo v vISavi: Cast Bogu, Clovefltvu mir! Da Zveličarja pozdravi, kralj prižel je la pastir.
Božični
Božični večer je. Snežna odeja krije tihi dol ta hribe na okrog. Smrekove veje se pripogibajo pod belim bremenom; zdaj pa zdaj katera Sine nagloma kviSku, ko je z nje zdrsnil južni sneg. Tih mrak nastane po dolini.
Družine so zbrane po hiSah, pripravljajo se na sveto opravilo. Oče, mati ln otroci se prekrižajo, In oče vzamejo kropilo v roko, starejši otrok pa posodo z blagoslovljeno vodo, drug otrok dobi lonec z žerjavico, na kateri se žge in kadi velikonočna oljka, lavorovo listje ta mačice. NajmlajSl ima ključe v roki.
In tako gred6 od poslopja do poslopja, od shrambe do shrambe, v klet ta žitnico ta hlev. In kamor pridejo, povsod vzamejo oče-svečenik otroku ključ *'iz roke, odprti hram, pokad<5 ga ta pokropi po vseh
JbSef ln Marija Trudi dete gledata ljub6; volek ta oslič uhatl vanje dihata gorkfi.
J. Stritar,
Tete.
prostorih ta kotih, po tem zaprti ln Izroči ključ otroku.
Po tem, ko se vrnejo ▼ družinsko sobo,
kako praznično, kako častitljivo stoji t-nm v kotu velika javorova miza, z belim prtom pogrnjena! In na mizi leži »poprtnik«, božični kruh, ta oče vzamejo nož, razrežejo poprtnik ter ga delijo družini.
< Ir po večerji gredo v cerkev k ponočni službi božji. Tako nikoli ne vabijo zvonovi, tako nikoli ne pojejo orgle, tako ljubo nikoli ne doni pesem kakor na božični večer, ko se poje:
Pastirci vstanite, pogledat hitite!
Tako je opisal naš nesnlk J. Stritar božični večer. Od tiste dobe se je že maral-kaj izpremenilo. Stare Sege ta običaji izginjajo ta kar je bilo prej takp lepega,
ioiračega — to je vzel po večini čas. Na božični večer nas spominjajo le še jaslice v kotu pod križem, a še teh skoro ni več. Namestu njih se šopiri po naših sobah nam nekdaj tuje božično drevesce, ki je sicer
lepo in drago, ni pa v skladu z domačimi
navadami naših pradedov. To je običaj, kateri ni nastal na domačih tleh in je škoda, da spodriva naše lastne, ton pomembne in zanimive navade.
Slomšekova berilca.
Slomšek je svoje zlate nauke rad oblekel v obliko povestice iz življenja, ker je vedel, da tak nauk najbolj učinkuje. Cuj-mo berilce:
Kovač in krojač.
Neke sobote popoldne prinese krojač v kovačnico gladilnik, da sl ga ondi razbeli Med pogovorom reče kovaču:
»Moj Bog, kako se moreš po ves dan tako neusmiljeno žgati pri ognju, ogljeno soparo požirati, težko železo obračati, od ranega jutra do poznega večera s težkim kladivom nabijati, da ti Iskre v lice frče! Sam Bog me varuj takega dela! Že zdaj me glava bon od tvojega nabijanja!«
»A, kako ti, prijatelj,« odgovori mu ko vač, »ki po ves dan čepiš sključen v kotu? Ali ti ne preseda, po ves božji dan držati drobno šivanko v roki ter z njo nepreno homa vbadati, drobni konec skozi malo ušesce vtikati, oči sl napenjati? Res, pravo čudo je, da Se nisi slep, da še nima! grbe na hrbtu in ti še prsti niso odreveneli. Sam Bog me varuj takega nadležnega dela.«	A. M. Slomšek.
Kako lepo je Slomšek tu povedal, da ima vsak stan svoje nadlogo in težave in da c-> človek naposled vsemu privadi.
Da bi mogli pričeti novo življenje, zato so sklenili Lčkavci najprej postaviti novo mestno hišo na skupne stroške. Hiša naj bi bila taka, da je v njej prostora in prilike za vsekake norosti.
Najbolj bi jim seveda bilo ugajalo, če bi ‘bil kdo znal piskati na piščalko tako lepo, da bi les in kamni kar sami prišli na svoje mesto In bi le bilo treba to lepo skladno polagati drugo na drugo. Ali takega človeka ni bilo. V prvi vrsti so morali imeti les. Zato so se vsi skupaj podali v gozd, ki je bil onkraj visokega hriba v dolini. Tam so podrli potrebno število dreves, veje so lepo oklestili in zdaj so morali misliti na to, kako bi spravili debla domov. Z neznanskim trudom so zvlekli vsa debla iz doline na vrh hriba in potem so jih spravljali previdno in z veliko težavo nizdol po pobočju. Ko so spravili zadnje deblo na vrh hriba, so se po neprevidnosti potrgale vrvi in deblo se je kotalilo po pobočju v dolino, dokler se ni ustavilo pri ostalih deblih, ki so že bila tam.
Taki pameti neotesanega lesa so se L<5-kavci zelo začudili.
»Ali nismo pravi norci«, je menil nekdo izmed njih, »da smo so toliko trudili, ko smo spravljali debla po hribu dol, in čele
LokavcL
tale štor nas je moral poučiti, da bi bn« debla lahko našla pot sama.«
»No«, je dejal drugi, »tu je pomoč lahka, Kdor je debla spravil doli, naj jih spet da na vrh hriba. Kdor torej soglaša, hajd na delo! Ko boJho imeli vsa debla gori, jih lahko spustimo v dolino. Mi pa bomo imeli
svoje veselje ln to bo plačilo za nafl trud.«
Ta nasvet je Lč kavčem silno ugajal. Vsak se je sramoval pred drugim, da ni njemu prišla taka izborna miseL če so imeli prej, ko so spravljali debla po pobočju nlzdol, mnogo dela in napora, je bilo sedaj delo še težje, preden so spra,vili spet vsa debla na vrh hriba. Samo tisto eno deblo, ki je pot našlo samo, tistega so pu-
Legenda o
Ko je Noe sadil vinsko trto, je pristopil vrag in ga je vprašal:
»Kaj tukaj sadiš, sin zemlje?«
»Vinsko trto«, je odgovoril Noe.
»Cernu je ta rastlina?« je hotel hudobec vedeti.
»Njen sad Je prav tako prijeten očem kakor dober za jezik«, je odgovoril očak. »Iz njega se tudi dobiva sok, ki razveseljuje človeku srce.«
»Ce je tako«, je menil vrag, »tedaj ti bom pomagal.«
stili pri miru, ker Je pokazalo toliko pameti
Ko so bila debla na vrhu, so jih spuščali drugega za drugim po bregu doli, Sami pa so stali gori in jim je bilo zelo po volji. Ponosni so bili na ta prvi dokaz svoje norosti Veselo so se podali domov in so sedeli v gostilni kjer so se gostili na skupne občinske stroške.
vinski trti.
Prinesel je ovco, jo je zaklal in kri izpustil v jamo, v kateri je stala sadika. Prav tako je napravil z levom, z opico in s svinjo. Trtine koreninice so bile tako prepojene s krvjo teh živali.
Od tega časa dalje je človek, ki izpije malo vina, krotek in nežen ko ovca. če ga izpije več, postane močan in pogumen ko lev. Ce ga ima še več pod klobukom, jo zloben in divji kakor opica. Ako pa nesreča hoče, da s pitjem ne more nehati, tedaj sliči kmalu svinji, ki se valja v blatu.
Rešitev ugank.
1. 99 + »/„ - 1Q0
2. 11.000 — 11 tisoč
1.100 — 11 sto 11 = 11
12.111
3. (1) 1 1 (3) (3) 3 (7) (7) 7 1 +1 + 3-J-7 — 12
Primer:
2.	Misli si število!	“	3
Podvoji ga!	6
Prištej kako polj. število! 6+3 — 9 Dobljeno število podvoji!	18
Podvoji tisto poljub, število, ki si ga gori prištel, pa ga sedaj odštej! 18—6;±lz Kaj si dobil? (12). To število mi pc jaz ga na tihem razdelim s 4 in tl povem, da sl si mislil število 3.
4. On je star 50 let, žena pa 35.
5. V nobenem slučaju.
Ti računaš, jaz pa uganem.
Primer:
1. Misli sl število!	4
Pomnoži ga s 3!	12
Razpolovi dobljeno število! 6 Pomnoži ga s 6!	36
Kaj sl dobil? (36).
Samo to število boš povedal, ona druga
il boš le mislil. Jaz' bom potem število 36 na tihem razdelili s 9 in ti lahko povem, da si si mislil število 4. Poskusi s poljubnim številom!
Misli sl število!	Primer: 6
Prištej 2!	8
Pomnoži s S!	24
Odštej 4!	20
Pomnoži zopet s 3!	60
Prištej prvotno mišlj. število! 66	
Kaj sl dobil? (66). To število ml poveš, jaz si odmislim zadnje število In tl povem, da si sl mislU število 6,
Labirint.
Tale labirint Je zgodovinske vrednosti,
Posnet je po vrtnem labirintu, ki še danes obstoja v Hampton Court Palače na Angleškem. Uredili so ga leta 1700. Kar je na sliki črta, to je v resnici gosto grmičjo. Ves labirint obsega 1100 m*, pota so dolga
800 m. V sredini je klop med dvema drevesoma.
Kako pridemo do klopi? Naloga ni težka, ker je risba le majhna in so zato pota pregledna. V resnici pa stvar ni tako lahka, Zato je vpisano v grajski kroniki gradu, pri katerem je ta vrt, tole navodilo: >Fri vstopu v labirint si izberi enega Izmed robov vstopnega pota in zasleduj vselej to robno Črto. Na ta način se pride do klopi In spet ven!«
Poskusi s svinčnikom, če je gornje navodilo pravilno!
Dopisi.
Večina čltateljev in čitateljic je obupala nad nalogami, pa vendar niso bile tako težavne. Izmed dopisov smo izbrali tiste, ki so pravilni rešitvi najbližji. Oni drugi bodo itak sami videli, kaj ni prav.
Cesar Micika, Planina. Dobro je bilo. Pri 1. nalogi je misel pravilna, le Številke sd druge.
Purnat Zofija, Šmartno ob Dreti. Nekaj je pravilnega, nekaj pa ne. Ce Imaš kaj dobrih ugank, le sem z njimi, a rešitve morajo biti tudi poleg; kajti to vendar ne bi bilo v redu, da bi si moral urednik beliti glavo in nazadnje še uganke — ne bi rešlL
Ferk Simon, T. Kaj je dobrega, vidite pri naših rešitvah v tej Številki. Dajte se še kaj oglasiti!
Zdaj pa prav vesele božične praznike ln srečno novo leto vsem načlm čltateljem in čitateljicam!