|4hi učnimi rnesrčno Sfi Din. ia intizeiu-itvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 WEMEC Telefoni uredništva i dnevna alnžba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja vsak dan zjutraj. razen ponedeljka in dneva po praznikn Ček. račun: Ljubljana *L 10.650 in 10.549 za inseratei Sarajevo Stv. 7563, Zagreb štv. 59.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2999 Moč slepote Zdravo politično življenje nujno potrebuje opozicijc, to je eno temeljnih načel demokratične vladavine. Toda opozicija, ki naj izpolnjuje v taki demokraciji svojo nalogo, mora biti sama zdrava. To se pravi, da ji osvojitev ali zopetna pridobitev oblasti ne sme biti prvi namen, ampak da ji mora oblast, po kateri naravno stremi, prav tako kakor vladajoči stranki veljati samo za sredstvo v delu za uresničenje obče blaginje. Zato vsaka resnično demokratična opozicija z režimom, kolikor se tudi za ta, vsem političnim strankam skupni cilj z dobro in pošteno voljo po svoje prizadeva, lojalno sodeluje, tudi če njegovo delo, bodisi glede te ali one načelne smeri, bodisi glede metod, še tako hudo kritikuje. Lojalna opozicija v demokratični državi, če se zaveda svoje odgovornosti za miren in normalen razvoj političnih prilik, ki se ne more vršiti brez neke kontinuitete, ne sme zapirati oči spričo dobrega in vrednega, kar vladajoči režim ustvarja. Ona mora ludi v najostrcjši borbi vsako pozitivno delo priznavati, tako da s svojo kritiko ne ruši, ampak le pomaga graditi s tem, da skuša popravljati napake in opozarja večino, da ni nezmotljiva ter da je državno življenje nujno potrebno obnove. Le taka moralno globoko zasidrana opozicija jamči za lo, da se po še tako temeljiti kritiki ob še tako dalekosežni prenovi političnega življenja države ne zrahljajo njeni osnovni temelji in da se ne podere vse, kar je politični nasprotnik obče koristnega uresničil. Mi,'ki smo bili velikokrat v opoziciji, smo zadnji, ki bi menili, da sedanja vlada, v kateri sodeluje voditelj našega naroda, ni potrebna kritike, da predstavlja že vrhunec demokratične vladavine in da more pogrešati opozicije. Vlada sama je od samega začetka naglašala, da sc smatra le kot predhodnico v celoti vposiavljene demokracije, ki si jo bo po dolgi dobi ponesrečenega diktatorskega eksperimenta od temelja do vrha zgradilo jugoslovansko ljudstvo samo. Naloga te "vlade jc, da zaceli najhujše rane, ki jih je prizadela državi samovoljnost takozvanega jugoslovenskega integralizma, s katerim ni nto; goče Jugoslovanov vladati, ampak lc razdvajati. Sedanji režim more samo ljudstvu vrnili zaupanje v to da ga nihče več ne bo skušal ukloniti z nasiljem, da bodo Srbi, Hrvati in Slovenci pri vodstvu države mogli v medsebojni enakopravnosti odločivno sodelovati in da tega razvoja ne bo zmotila nobena prevratna tendenca ne od zgoraj ne od zdolaj, ne od kakšne v avtoritarizem našemljene desne reakcije ne od kakšne leve skrajnosti. Ako bo vlada v tem uspela, o čemer ne dvomimo, bo z njeno direktno ali indirektno pomočjo ustvarjeno ozračje, da bo po notranji nuji pritegnjen k skupnemu delu tudi oni del jugosla-vije, ki so ga odbijali vsi tisti režimi, katerih miselnost so podedovali in jo predstavljajo današnji brodolomci JNS. To, nič več in nič menj, je namen, smisel in smer vlade Stojadinoviča, Korošca in Spahe, in čc bo ta njen cilj, ki se izčrpuje v pomirjenju od razrušilnega lažijugoslovanskega inieralizma vzburkanih strasti, dosežen, nam ni treba več veliko skrbeti, v kakšni novi obliki in pod katerimi vodivnimi osebami se bo vpostav-ijena jugoslovanska demokracija potem dovrše-vala in dovršila. V tem se gotovo strinja z nami vsak, ki mu ni za oblast zaradi oblasti, ampak ki v resnično demokratičnem duhu tudi oblast smatra samo za služabnico vrhovnih občih državnih koristi. Ravno s tega stališča jc opozicija, kakor jo proti vladi danes vodi v raznoimenske skupščinske in senatske klube ter druge krožke porazdeljena jNS, neopravičljiva in z občjo koristjo nezdružljiva. Naj odgovornost za posamezna nezakonita nasilna in več ali meni revolucionarna dejanja, izjave in agitacijo proti režimu neposredno pade na kogarkoli, na eksalliranc posameznike ali tajne krožke, utajiti se ne da, da je razpoloženje za tako skrajno borbo vzniklo in zrastlo v oni politični atmosferi, ki jo je ustvarila presene-čenost, neobuzdanost in zagrenjenosl z neomejene oblasti strmoglavljene )NS, ki so jo bile izredne razmere diktature zazibale v prepričanje, da je njena oblast večna. )NS je slejkoprej kakor začarana in od začaranja ohromljena po fiksni ideji, da je integralno jugoslovenstvo »edini spas« za državo, tako da je ta omejeni fanatizem slep za dejanske sadove in posledice svoje politike, ki je razdirala slogo med Srbi, Slovenci in Hrvati, zanetila stanje največjega medsebojnega nezaupanja med državljani ene države in državo tako oslabila, da se je mogla zanašali santo šc na naravno zakoreninjene temelje svoje skupnosti, dočim je JNS politika v svoji oblastiželjni trmi, ne-uvidevnosti in ideološki maniji storila vse, da bi se šc ii temelji omajali. Ta načelna neuvidevnost na eni in krčevito oprijemanje za vsako bilko, ki bi mogia JNS po junijskem brodolomu lanskega leta rešiti in ji vrniti pod kakršnim že koli imenom diktatorično oblast nad Jugoslavijo, na drugi strani, je duša sedanje brezobzirne, nelojalne in vsak obči interes slepo prezirajoče opozicije, iz katere so se rodili tudi vsi letaki, s katerimi se" skušajo pod sugestivno tajnostno »nacionalno« firmo za vsako ceno uveljaviti oni duhovi vse-rušečega fašizma, ki so jih priklicali »modri«, »zdržani« in »uravnovešeni« jNS čarodeji. In tista skupina, ki jc nekoč toliko dajala na svojo »državotvornost«, na svoje »konservativno mišljenje«, na svoj »bistveni pomen in funkcijo kot red in mir ohranjajoča sila« (— vse izrazi iz )NS tiska —), sc mora danes po nezadržljivi sili svoje zmotne politične koncepcijc in svojega neutešljivega gladu po izgubljeni oblasti izdejslvovati v rovarski agitacija, ki sc nič nc razlikuje od metod črnih in rujavih srajc. Nismo tega napisali, ker bi se ljudstvo imelo bati, da bi mogel tak način borbe omajati delo za obnovo naše demokracije, ki ga nosi vera, zaupanje in oživela moč srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda. Pač pa menimo, da bi se mogli ii politični nasprotniki režima spametovati, zakaj od lake nelojalne, nespametne in proti ogromnemu valu obče ljudske volje naperjene borbe ne bodo odnesli nobenega lovorjevega venca. Komur jc narod in države več od očarljivosti absolutne oblasti, bo pomagal sedanjemu naporu za resnično ljudsko vlado bodisi kol sodelavec vlade, bodisi v pošteni, smotreni in stvarni opoziciji Italijani v Desije Pot v Addis Abebo je odprta Politična demonstracija na jezeru Tsana Rim, 15. aprila. (Štefani). Izšel je uradni komunike št. 185: Maršal Radoglio poroča: Naše čele so davi vkorakale v De si je. Na vladni palači v Desiju vihra italijanska za-slava. Desije so zavzele čete eritrejskega armad-nega zbora, ki so vzdržal« marš med Rvoramom in Desilem celih devet dni vzlic slabemu vremenu in strašnim cestam. Druga eritrejska divizija je v spremstvu Ielal prispela 6. aprila v Alomato, 15 kilometrov južno od Kvorama, čete prvega ar-madnega zbora so pa ostale v Kvoramu. Erilrej-ski armadni zbor, ki so ga letala stalno oskrbovala z živežem in strelivom, je končal 8. aprila operacije pri čiščenju alomatske pokrajine. Eri-trejski armadni zbor je prispel 10. aprila do rečice Ale blizu Aldija. Naslednji dan 11. aprila je nadaljeval prodiranje, 12. I. m. je pa prispel v Lipso in tam zaplenil velike količine streliva in drugega maierijala, ki ga je sovražnik pustil na begu. Čete tega zbora so prispele 14. aprila do reke Mile blizu jezera Haja ter so pri tej priliki zavzele 14 vrhov severno od Desija. Naposled so 15. aprila vkorakale v Desije, važno abesinsko vojaško oporišče, hkrati pa tudi trgovinsko, karavansko in politično središče izrednega pomena. Mesto Desije je zvezano z Adis Abebo z dobro ceslo, primerno za lovorne avtomobile. Pokrajina Šoa je zdaj Italijanolm odprla. V par dneh v Addis Abebi Če se upošteva, da se Italijani po zadnji veliki bitki v okolici jezera Ašangi pa do danes napredovali za celih 300 km v osrčje Abesinije, potem je jasno, da lahko že v nekaj dneh razvijejo italijansko trikoloro v abesinski prestolici Adis Abebi, ki je oddaljena samo še 250 km. V Angliji je pozročila vest veliko vznemirjenje in je bila prava senzacija za vse politične kroge. Reuter poroča. Italijani se ne nameravajo ustavljati v Desije, ampak bodo takoj nadaljevali S pohodom na jug. V tem smislu italijansko letalstvo že bombardira mesta južno od Desije. Napredovanje Italijanov gre tako naglo, da abesinske čete nimajo časa, da bi se zbrale in uprle. Italijanske čele so že prekoračile Messo in vsak čas bodo zavzele Magdalo. Nikdo ne ve, kje je abesinski cesar in abesinske oblasti drže njegovo bivališče v največji tajnosti, ker je nevarnost bombardiranja iz zraka še^ zmeraj zelo velika. Vendar pa cesarjeva poročila redno prihajajo v Ženevo in je zelo verjetno, da je tudi vstiku s svojimi ministri v Adis Abebi. Prehranjevalne baze v Kvoratnu, Sokoli in Gondaru delajo zelo počasi in pošiljajo hrano naprej po letalih. Po vesteh iz eritrejskega vira je izjavil eden izmed abesinskih veljakov, da je cesarjev vojaški položaj brezupen in da je možno, da eden izmed abesinskih poglavarjev zasede Adis Abebo in začne pogajanja z Italijani. Pri Garabati na sudanski meji se italijanske čete nahajajo v stalnem stiku z angleškimi četami. Mala abesinska posadka v Galabati se je umaknila in se ni uprla Italijanom, ki so ee bližali mestu v oklopnih avtomobilih. Niso potrjene vesti, da so Italijani zavzeli S asa bane v Ogadenu. Vendar pa italijanska letala stalno bombardirajo obrambne položaje rasa Nasibuja. Motorizirane kolone generala Gra-zianija so prešle v napad. Reuter poroča iz Kartuma, da je zelo velik del prebivalstva pobegnil na jug, prodno so Italijani zavzeli Mukda Elhar na cesti v Galabati. —-Italijanske čete so sestavljene iz dveh bataljonov domačinov. Reuter poroča, da so Italijani zasadili troboj-nico na najvišjem vrhu polotoka Oorpori na jezeru Tsana. Vrli sam so krstili po Mussoliniju. Zasaditvi zastave jc prisostvoval glavni tajnik fašistične stranke Starace, Verjetno je, da gre za izrazito politično manifestacijo, s katero hočejo Italijani pokazati, da nc morajo več zapustiti obal Tsanskega jezera. Govor abesinshe cesarice London, 15. aprila, b. Snočnje predavanje abesinske cesarice v radiu, ki je bilo namenjeno za Dunajska vremenska napoved: z zapada nekoliko hladneje, na vzhodu še milo, močna oblačnost, tudi dež na zapadu in jugu. Zagrebška vremenska napoved: Lahno oblačno z naraščanjem temperature. Anglijo in Združene države, se ni moglo prenašati, ker je neznana radio (»ostaja z morsejevimi znaki ves čas motila govor. Po govoru abesinske cesarice je prebrala govor njena najstarejša hčerka v angleškem prevodu, ki pa se tudi ni slišal zaradi neprestanih motenj. Pritisk na neguša, da odstopi, cesar pa o tem noče nič slišati Rini, 15. aprila, b. 'Tribuna porota iz Pži-butija, da abesinski dvorski krogi izvajajo hud pritisk na neguša, da se odreče prestolu v korist prestolonaslednika, ki je pripravljen takoj skleniti inir t, Italijani in se staviti tudi pod italijanski protektorat. Neguš pa o tem noče ničesar slišati in pripravlja nov odpor proti Italijanom. Zaradi tega ho šc enkrat izdal proglas na vse Abesince, ki ljubijo svobodo, da stopijo v obrambo Abesinije ter ustavijo italijansko armado. Bržkone bodo Italijani v svojem nadaljnem. napredovanju naleteli na nov odpor abesinskih čet. ki pa bržkone ne ho tako močan, da hi mogel ustaviti zmagoslavni pohod Italijanov proti abesinski prestolici. Dve noti Italija zahteva umik angleškega brodovja iz Sredozemlja London. 15. aprila. AA. Današnji >l)ailv lix-press« objavlja brzojavko svojega rimskega dopisnika, v kateri pravi, du je ministrski predsednik Mussolini poslal navodila italijanskemu veleposlaniku v Londonu Grandiju, ki naj od angleške Tlade zahteva, da se morajo iz Sredozemskega inorja umakniti Tsa njačrnja angleške mornaric* kot predhodni pogoj, dn se začno in nvedejo mi rovna pogajanja. Abesinci se Angliji zahvaljujejo za pomoč London, 15. aprila. AA. Današnji >Daihr Te-legraphc porota, da je abesinska vlada pretekP teden poslala angleški vladi noto, v kateri ee wi hvaljuje angleški vladi za velike napore, da bi zaščitila neodvisnost Abesinije. V tej noti, ki ji» je ungleškemu predstavniku r Ženevi predal g. Voldeinarian, se pravi med drugim, da se abesinska vlada zaveda, du angleška vlada ni niti najmanj kriva, da ti napori niso rodili pričakovanega uspeha. Razdvojene velesile Za Francijo je najvažnejše Porenje Za Anglijo je najbolj važna Afrika V Ženevi ne vedo ne hod, ne kam ., Pariz, 15. aprila, c. Današnji dan jc potekel ves v znamenju ptedvečera velikih dogodkov, ki se pripravljajo v Ženevi, kjer bodo ti dnevi odločilne važnosti. Francoska vlada se jc postavila odločno na stališče, da se mora abesinska zadeva končati v najkrajšem času, da se v Evropi prepreči, da bi si Hitler priposestvoval pravice, ki si jih je svojevoljno prilastil v Porenju. Francosko javno mnenje je obupalo nad uspešnostjo angleške borbe proti Italiji. Posebno desničarsko časopisje je vse polno napadov na Anglijo, za katero pravi, da je popolnoma razočarala. V vojaškem oziru je Anglija popolnoma na tleh in bi bila za kako samostojno vojaško akcijo proti Italiji Anglija sposobna šele čez dve leti. V lej smeri je posebno ostro pisanje dnevnika »Jour«, ki pravi, da je Anglija izgubila vodstvo v evropski politiki. Ker tudi ne more več igrati vloge razsodnika med evropskimi državami in torej ne more nadzirati evropskega ravnotežja, skuša sedaj predvsem, da evropske države med seboj čim bolj razdvoji in jih tako med seboj sprte lahko še nekoliko nadzira. Vkljub vsemu temu pa se je oficielna zunanja politika odločila, da se v Ženevi izreče za čim prejšnjo zaključitev afriške afere. S tem v zvezi je delala vlada s polno paro. Najvažnejši dogodek v tej smeri je bil obisk, ki ga je okoli poldne izvršil pri predsedniku vlade Sarrautu papežev nuncij v Parizu, kardinal Ma-glione.Ta obisk je izzval silno pozornost, ker je običaj, da sodelujejo diplomatski zastopniki samo z zunanjimi ministri. Da pa je povabil Sarraut k sebi kardinala Maglione, se je pa takoj nato tolmačilo kot tako, da je Sarraut zaprosil kardinala Maglione, da naj Vatikan blagohotno proži svoje posredovalno delo v službo ideji pomiritve v afriškem sporu. Priznati je treba, da je posebno moralni vtis tega koraka silen, toda ne ve se, ali se lahko tukaj izvrši pospešeno in v nekaj urah to, kar sv. stolica po vseh svojih organih povdarja že ves čas konflikta. Stališče sv. stolice je znano že dolgo in francoska vlada je to stališče tudi poznala. Zato je silno zanimivo, da se hoče sedaj Sarraut opreti na to močno oporo mednarodnega prava. Ta sestanek je bil uvod v popoldanske diplomatske posvete. Flandin se je v Pariz vrnil iz svojega volilnega okraja ob 15 popoldne. Takoj je odšel v zunanje ministrstvo, kjer ga je že čakal italijanski veleposlanik Cerutti. Sestanek med njima je trajal nad eno uro. S te konference se je Flandin odpeljal v notranje ministrstvo k predsedniku vlade, kjer sta Položaj Italije po 150 dneh gospodarskih sankcij Rim, 15. aprila, b. Danes je 150. dan. ko se izvajajo proti Italiji finančne gospodarske sankcije. Italijanski tisk izkorišča to priliko in hoče dokazati, kako slabo potezo je napravila Ženeva, prav za prav Velika Britanija, kajti vsi dosedanji sankcijski ukrepi niso mogli Italije prisiliti h kapitulaciji. Čeprav italijanski tisk piše le v super-lativih o sedanjem gospodarskem stanju Italije, pa se 7. druge strani izve, du gospodarski in finančni položaj Italije ni preveč rožnat. To se vidi jasno tudi iz neprestanega poudarjanja Italije, da se ukinejo sankcije proti njej ter se Italija sama z vsemi mogočimi sredstvi trudi, da bi se rehabilitirala v Ženevi in dosegla sprostitev klešč, ki jo v gospodarskem oziru ženejo > propast. Italijanski tisk na vso tnoč hvali Francijo, kajti italijanska vlada ie prepričana, dn *<» bo Franciji po- srečilo doseči ukinitev sankcij že zaradi tega, da Zveza narodov s tem zadene Veliko Britanijo, ki je na drugi strani proti .temu. da bi se izvajale sankcije proti Nemčiji. V tukajšnjih političnih krogih vlada velika bojazen zaradi novih Edenovih načrtov, za kalere se še ne ve. kaj vsebujejo. Znano je le, dn ti novi načrti olistojajo in da ogrožajo z velikimi žrtvami pridobljeno zmago Italije v Afriki. Fašistični rezini je mislil, da bo na temelju vojaških zmag v Vzhodni Afriki znatno okrepil svoj |>oložaj in ga spremenil v nekaj Irajnega. Eden pa ima dovolj močno orožje v rokah, da vse to prepreči in pusti Italijo zaiti v strašen finančni )K>ložaj. ki zna imeti ne samo za fašistični režim, temveč zn vso Italijo usodepolne posledice. že eno uro konferirala Sarraut in Paul Boncour. Kontcrenca med vsemi tremi je trajala do 17.15. Po konferenci ni nobeden od državnikov hotel po-datm obene izjave. Izvedelo pa se je, da je zmagBlo na tem sestanku stališče Paula Boncourja, ki hoče še naprej vse reševati v Ženevi na podlagi pakta ZN in sicer v tem smislu, da naj sedaj Francija pove nekaj konstruktivnega v Ženevi. Zvečer se je Paul Boncour odpeljal v Ženevo, lekom noči pa mu bo sledil še Flandin. Posveti generalnih štabov London, 15. aprila, c. Posvetovanja med ge-nera ntmi štabi Anglije, Francije in Belgije so sc začela danes dopoldne ob 10.30. Prva seja je bila v palači admiralitete in je bila le kratka. Na tej seji ie bd določen poslovnik vsega zasedanja. Odrejeno je bilo tudi v skupnem sporazumu, da moralo biti vsa posvetovanja absolutno tajna in popolnoma izolirana. Angleška vlada je še v zadnjem trenutku skušala dokazati, da bodo tj posveti zgolj tehnični. . . 'e Posvete generalnih štabov razbila v troje in sicer na posvete mornariškega, letalskega in vojaškega značaja. Vojaški delegati zborujejo na primer v vojnem ministrstvu, delegati letalskih generalnih štabov v letalskem ministrstvu in delegati mornariških štabov pa v mornariškem ministrstvu. Kljub temu pa je nemško javno mnenje zelo zagrenjeno zaradi teh sestankov. Glasilo generala Gorraga Nationalzcitung«, ki izhaja v Essenu, piše o tem sestanku pod naslovom: »Priprava za vojno — odgovor na Hitlerjev mir«. V Ženeva brez glave Abesinija za premirje brez pogojev Ženeva, 15. aprila, c. Položaj v Ženevi jc na predvečer sestanka odbora trinajstorice konfuzen, ,vsaI izjavljajo v krogih okoli tajništva Zveze narodov. Sestanek odbora trinajstoricc sc vrši jutri popoldne. Na seji bo dc Madariaga podal obširno poročilo o svojem dosedanjem posredovalnem delu Seje se bodo udeležili tudi Eden in Flandin s raulom Boncourjcm in bo ta seja silno važna. Za sejo samo je bil najvažnejši sestanek med baronom Aloisijem in de Madariago. Baron Aloisi je prišel v Ženevo popoldne na čelu močne itali lanske delegacije. Sestanek med obema sc je vršil takoj nato. Sestanek med zastopnikom ZN in baronom Aloisijem je trajal zelo dolgo in v večernih urah krožijo samo govorce o tem, kaj ic ponudil baron Aloisi v imej.j Italije. Najbolj resna je tist« verzija, ki govori o tem, da je baron Aloisi sploh odklonil mirovna pogajanja in pristal samo na to, da sc |utri na seji odbora govori samo o temeljih spora med Abesinijo m Italijo. Ta vest je torej za kakšen mir silno pesimistična. Pesimizem jc šc narastel, ko je abesinski delegat Voldemarjan sporočil v imenu svoje vlade, da Abesinija želi pogajanja za premirja in pristaja nanje brez pogojev s svoje strani. Milejše verzije o razgovoru med de Madariago in baronom Aloisijem navajajo, da je razgovor ugotovil znatno popuščanje napetosti med Italijo in Anglijo. Ta napetost jc baje popustila v zadnjil-uran. Druga verzija pa pravi, da hoče Italija popol noma izločiti delo Zveze narodov prt reševanji-sporov. Angleška delegacija šc ni prišla v Ženevo. Zunanji minister Eden pa je odpotoval popoldne iz I-onrlnn.i v Ženevo in «ir.cr v «nre*n«ty.j *. abesinskega oddelka Petersona. Predsednik vlade se fe vrnil v Belgrad Domači odmevi Pred odhodom Bled, 15. aprila. Danes popoldne ob pol 2 je predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič priredil na čast slovenskim narodnim poslancem JRZ kosilo, katerega 60 se udeležili med drugimi poslanci dr. K o e e, dr. Š e m r o v, Kersnik in 5e dr. A ž m a n. Predsednik vlade je imel nato z narodnimi poslanci politično konferenco, na kateri so slovenski poslanci izrazili željo slovenskega ljudstva ter mu razložili gospodarsko in politično stanje v Sloveniji. Dr. Stojadinovič je obljubil, da bo šel kot predsednik vlade Slovencem na roko in da bo skušal ustreči vsem željam, ki so jih mu izrazili slovenski poslanci. Po enourni politični konferenci je predsednik vlade zaprosil upravnika blejske pošte g. Breganta, da mu razkaže stare prostore blejske pošte, pa tudi nove, ki se šele grade. Dr. Stojadinovič je iel nato v spremstvu narodnih poslancev in šefa pošte ter si ogledal dela pri novi avtomatski centrali. Tik pred svojim odhodom je dr. Stojadinovič sprejel v kratki avdijenci predsednika »Slovenskega juga« iz Zagreba g. Stanka B e n e d i k a, ki mu je poročal o akademskem življenju na zagrebški univerzi. Odhod Bled, 15. aprila. Danes je zapustil Bled tudi predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič > svojo družino. S predsednikom vlade so tudi odpotovali njegov brat, narodni poslanec Dragan Stojadinovič in narodni poslanec K a z i m j-r o ▼ i č s soprogo. Odpeljali so se z večernim brzovlakora proti Belgradu. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič je bil izredno vesel nad svojim bivanjem na Bledu in se ic najpohvalneje izrazil nad lepoto Bleda in njegove okolice. Dejal je, da jc Bled edini kraj, kjer lahko odloži vs« velike skrbi. Le ikoda, da je btto res čas njegovega bivanja na Bleda tako slabo vreme. Na drugi strani pa je Bled, tako je dejal, najmodernejše letovišče v državi, ki more nuditi vse udobnosti. Skozi Ljubljano Ljubljana, 15. aprila. Z nocojšnjim brzovlakom, ki vozi skozi Ljubljano ob 8, se je i z Bleda odpeljal v Belgrad predsednik vlade dr. Stojadinovič s svojo družino. Dr. Stojadinovič te je na Bledu mudil od 5. t. m. ter Ie kljub nameravanemu počitku imel več političnih conferenc. Nocoj so na ljubljanskem kolodvoru pozdravili predsednika vlade pomočnik gosp. bana dr. Majcen, ker ja dr. Natlačen na službenem potovanju, dalje iupan Ljubljane dr. A d 1 e š i č in železniški direktor dr. Fatur. Ko se je predsednik vlade poslovil od teh predstavnikov tukajšnjih oblasti, je povabil bana savske banovine dr. Kostrenčiča v svoj salonski vagon. Dr. Ko-•trenčič »premijt predsednika vlade do Zagreba. S predsednikom vlade potujejo v Belgrad tudi njegov brat, narodni poslanec Dragomir Stojadinovič, narodni poslanec Kazimirovič t soprogo ter oba Šefa kabinetov, dr. G a i i č in dr. Protič. Kakor smo že poročali, je predsednik vlade zadnja dva dni uporabil za politične seje in razgovora z uglednimi pristaši slovenskega dela JRZ. Snoči je imel daljšo konferenco z g. dr. K u -lovcem, bivšim ministrom in sedanjim glavnim tajnikom JRZ za dravsko banovino. Predsednik vlade je napravil daljši izlet z dr. Kulovcem v okolico Bleda, po izletu pa je dr. Kulovca pridržal na večerji. V kratkem bo banovinska konferenca, na kateri bodo izvoljeni štirje kandidati ca glavni odbor JRZ v Belgradu. Na ljubljanskem kolodvoru dr, Stojadinovič ni dal nobene posebne izjave. Mednarodni policijski kongres V Belgradu Zastopniki 30 držav - naši go sije Belgrad, 15. aprila. AA. Od 25. do 31. maja t 1. bo v Belgradu 12. sestanek mednarodne komisije kriminalne policije. Takrat se bodo zbrali zastopniki policij 30 držav, kolikor jih je včlanjenih v tem mednarodnem društvu. Še pred vojno se je čutila potreba, da se kriminalne policije združijo v borbi v mednarodni kriminalnosti, toda ideja se je uresničila šele leta 1923 na dunajskem mednarodnem policijskem kongresu po zaslugi avstrijskega kancelarja dr. Jo-hanna Hansa Schobra. Glede na to. da se boj zoper mednarodno kriminalnost ne more uspešno vršiti brez skupnega sodelovanja vseh civiliziranih držav, tako se je glasil sklep kongresa, ustanavlja mednarodni policijski kongres »Mednarodno komisijo kriminalne policije«, ki prevzame takoj svoje obvsanosti. Naloga mednarodne komisije kriminalne policije je tale: Komisija prevzame poroštvo za najširši razvoj skupnega dela med vsemi policijami v okviru zakonov, ki so v veljavi v raznih državah. Komisija prevzame skrb za ustanavljanje in razvoj raznih institucij za uspešno borbo s kriminalnostjo. V ta namen je mednarodna komisija kriminalne policije ustanovila na sedežu dunajske policije, vendar popolnoma ločeno od nje posebno korporacijo v posebnih pisarnah, imenovano »Mednarodni policijski urad«. Ta urad se je do današnjih dni znatno razvil in sestoji iz tehle ustanov: 1. Mednarodni osrednji urad za pobijanje po-narejevanja denarja, čekov in vrednostnih papirjev; 2. mednarodna poročevalska služba o hudodelcih, mednarodna evidenca o preiskavah in mednarodna evidenca o aferah; 3. mednarodna služba za vzajemno oskrbo policiji » fotografijami evidi-ranih mednarodnih zločincev in njihovih prstnih odtisov; 4. mednarodna služba za pobijanje ponarejenih potnih listov; 5. mednarodna policijska radijska služba s centralo r Berlinu; 6. mednarodna centrala za pobijanje potepuštva; 7. redakcija lista »Mednarodna javna varnost«, ki je uradno glasilo komisije. Na čelu tega mednarodnega policijskega urada je komisija, katere predsednik je bil dolgo let dr. Johann Schober, ustanovitelj komisije, po njegovi smrti pa vsakokratni predsednik dunajske policije, zdaj dr. Mihael Skubl. Mednarodni policijski urad se od leta do leta vse bolj širi in se mu odkazujejo tudi druge koristne službe za borbo proti mednarodni kriminalnosti. Baviti se je začel tudi s pobijanjem trgovine z dekleti in otroki, ime- novane trgovina z belim blagom, dalje t pobijanjem trgovine z mamili itd. Glede teh vprašanj je komisija v trdnih stikih tudi z DN in sodelujejo v ta namen izvedenci komisije v rteh strokovnih odborih pri DN. Mednarodna komisija kriminalne policije ima vsako leto svoje redne sestanke, in sicer vselej v drugi prestolnici, katere izmed držav članic. Lansko zasedanje je bilo v Kodanju, letošnje bo pa v Belgradu, glede na to, da še ni bilo zasedanje na Balkanu, leta 1937 bo pa sestanek v Londonu na vabilo angleške vlade. Za letošnje zasedanje vlada veliko zanimanje, in je notranji minister dr. Korošec naložil posebnemu odboru organiziranje tega zasedanja. Odbor je že razvil svoje delo in je že nekajkrat dobil, pohvalo generalnega tajništva komisije. Naša država je določila za kongres tole delegacijo: gg. Nemanja Ljubisavljevič, Dragoslav La-zič, načelnika vrhovne policijske uprave, Nikolič Kajer, načelnik samoupravnega oddelka ministrstva, dr. G o r š i č , generalni nadzornik ministrstva, Živojin Simonovič, svetnik ministrstva, ki je obenem tudi podpredsednik komisije, Milan Ači-movič, vršilec dolžnosti upravnika mesta Belgra-da, in Vladeta Miličevič, tajnik ministrstva. Tudi Živojin Lazič, minister n. r. n Vasa Lazarevič, načelnik notranjega ministrstva r p. se bosta udeležila tega zasedanja kot stalna člana ustanovitelja te komisije. Svoje delegcije so prijavile tudi druge države generalnemu tajništvu. Francija je določila za svojega delegata na belgrajskem zasedanju svojega generalnega kontrolorja kriminalne policije za vso Francijo Pierra Mondanella, znanega naši javnosti iz preiskave o marseljskem zločinu. Nemška delegacija bo štela pet članov, Bolgarijo bo zastopal načelnik sofijskega policijskega ravnateljstva Nikola Manolov, ki je bil že gosit naše policije in je naši javnosti znan iz prejšnjega sodelovanja z našimi oblastmi, zlasti iz afere s ponarejanjem bolgarskih bankovcev, ko je sodeloval z našimi oblastmi. Svoje delegate pošljejo dalje Belgija, Anglija (visokega funkcionarja iz Scotland-Yarda), Poljska itd. Te dni pričakujejo prijave tudi drugih delegacij, ker je zanimanje za ta policijski kongres zelo velik, in bodo imena članov teh delegacij objavljena r listih. Podrobne informacije o tem policijskem kongresu bo zainteresiranim osebam in našemu tisku dajal član delegacije g, Vladeta Miličevič v notranjem ministrstvu. Sarraut: „Mi smo pripravljeni" Paoiz, 15. aprila. TG. Danes je sprejel ministrski predsednik Sarraut zastopnike pokrajinskega časopisja, lri so ga prišli povabit na slavnostni banket. Pri kosilu je imel Sarraut važen političen govor, v katerem je med drugim povedal, da Francija in sleherni Francoz želi mir in varnost, te-veda pod pogojem, da nikdo njegove narodne časti ne omalovažuje. Govoreč o zadnjih zunanje-poli-tlčnih dogodkih, je Sarraut izjavil, da je Francija mnogo žrtvovala za ohranitev miru. Tako se je odrekla reparacij, izpraznila je predčasno Porenje, ni delala nobenih težav pri plebiscitu v Posaarju, mnogokrat je ponujala roko Nemčiji v »pravo in za trajno izboljšanje medsebojnih odnosov. V istem sllju je ponudila vsej Evropi sistem kolektivnega varstva miru. Sedaj pa je doživela razočaranje, ko vidi, da so vse njene žrtv« zastonj. Fran epa p« Dardanele Anglija in Rusija: da Bolgarija se razburja Sofija, 15. aprila, b. »Mir«, organ zunanjega ministrstva, piše v zvezi s splošnim stanjem v Evropi, da sc Bolgarija z idejo nasilne revizije mirovnih pogodb nikdar nc more sprijazniti, da pa ie popolnoma prirodno, da je dolinoit vlade, pospešiti ponovno oborožitev Bolgarije. Bolgarija ima glede tega vprašanja zaupanje r velesile in tudi v Zvezo narodov. London, 15. aprila, b. Na današnji redni seji se bo Anglija bavila z vprašanjem utrjevanja Darda-nel. Splošno vlada mnenje, da bo sedaj tudi Velika Britanija podprla turška umtra, mora gledati v bodočnost in mora skrbeti za to, da «e presenečenja, kot jih je v preteklosti že mnogo doživela, ne bodo več ponavljala. Francija je torej izčrpala vso svojo potrpežljivost in vso svojo pripravljenost, da sopomaga pri ohranitvi miru. Navzlic temu pa smo še v sedanjem sporu v Porenju zopet odnehali, čeravno bi bili imeli pravico do takojšnjih vojaških ukrepov, to pa samo zato, da bi nikdo ne dvomil o naši miroljubnosti. Lahko pa ram zatrdim, da so naše oborožene sile na suhem, na morju in v zraku popolnoma pripravljene, da izpolnijo vsako dolžnost, ki bv jo jim domovi m naložila. To vam ne govorim tja v en dan, marveč po dolgih razgovorih, ki sem jih imel s strokovnjaki, I a'erili mnenje je na tem področju merodajno. Moskva, 15. aprila, b. »Izvestja« in »Pravda« se bavita z vprašanjem ponovne utrditve Dardanel ter poudarjata, da je turška zahteva v vsakem oziru upravičena. Sovjetski komisar za zunanje zadeva je že pred začetkom turške zahteve zagotovil vso svojo pomoč. Poljski predsednik vlade obišče Madjarsho Varšava, 15. aprila. AA. Havas poroča; Predsednik vlade Koscialkowski bo 19. aprila obiskal Budimpešto, da vrne obitk Gombosu, ki je oktobra 1934 obiskal Varšavo Koscl«lkowskega bo spremljal prosvetni minister. Uradna ag-rncija »Iskra« naglaštije ob tej priliki tradicionalne veri prijaieijsiva med obema narodoma. Poslanik Dučič pri dr. Korošcu Belgrad. 15. aprila, m. Notranji minister dr. Anton Korošec je danes sprejel v svojem kabinetu našega rimskega poslanika Josipa Dučifia, s katerim se je dalj časa raz.govarjal. . Nov poslanik v Bukarešti Belgrad, 15. aprila. AA. V Imenu Nj. Vel. kralja Petra II. z ukazom kr. namestništva in na predlog predsednika vlade in zunanjega ministra je vpokojen dr. Niko Perič, pooblaščeni minister in izredni poslanik v 11. skupini pri kraljevskem poslaništvu v Bukarešti. Belgrad, 15. aprila. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. z ukazom kr. namestništva in na predlog predsednika vlade in zunanjega ministra je imenovan Dragomir Kasidolac, pooblašščeni minister in izredni poslanik v II. skupini 2. stopnje na kraljevskem poslaništvu v Bruslju za pooblaščenega ministra in izrednega poslanika v drugi skupini 1. stopnje na kraljevskem poslaništvu v Bukarešti. Združeno opozicija Belgrad, 16. aprila, m. Danes dopoldne »o »e ▼ stanovanju predsednika bivše demokratske stranke Ljubomira Davidoviža aestali Joca Jova-oovifi, dr. Boža Markovič, Božidar Vlajič in dr. Milan Gavrllovič, ki ao nadaljevali znane razgovore za ustanovitev enotnega opozicijskega blok«. Nepotreben spor Naša stara navada, za katero nat zgodovina menda šc premalo tepe, je, da se prepiramo o marsičem, kar za pametne ljudi sicer ni sporno. Tako j« tedaj na dnevnem redu svojevrsten spor, ki je mogel nastati samo med majhnim narodom, ki ni vajen velikopoteznih akcij, ampak se izgublja v malenkostih. Ta spor izvira sicer iz patriotizma in žive ljubezni do tlovenakega naroda in države, vendar pa bi bilo bolje, ako bi ga ne bilo. Gre namreč za spomenik blagopokojnemu kralju Aleksandru L, ali naj sc mu postavi likovni spomenik, kakor smo jib bili do sedaj vajeni, ali pa spomenik v obliki javne ustanove, n. pr. bolnišnice. V obeh slučajih torej gre za spomenik blagopokojnemu kralju Alektandru I., spor je samo glede oblik«. Zagovarjati je mogoče prvo, kakor tudi drugo stališče, gre samo za to, kakšen spomenik bo bolj živo in bolj popolno budil spomin na velikega pokojnika. Zagovorniki likovnega spomenika pravijo, da je za spomenik potrebna vsota — 1 milijon Din — že zbrana in za to namenjena, v veliki, moderni bolnišnici pa bi taka vsota zadostovala komaj »za pljuvalnike«; s tem milijonom bi bilo tudi slovenski umetnosti, oz. slovenskim umetnikom znatno pomagano, ako pa se porabi za bolnišnico, «o umetniki zopet ob lepo priliko, da pokažejo tvoje sposobnosti in pri tem ludi nekaj zaslužijo — to je kulturna in socialna stran likovnega spomenika; pravijo tudi, da je bil ta denar nabran »v prvi vrsti« za likovni spomenik in ga torej odbor že t pravne strani ne more porabiti za spomenik r drugačni obliki. Prvo in drugo mnenje je mogoče podpreti s prav tehtnimi razlogi. Gotovo je, da je veliki pokojnik vreden veličastnega likovnega spomenika, gotovo pa je tudi,_ da je tudi s spomenikom v obliki velike humanitarne ustanove mogoče njegov spomin počastiti — ako se zgradi s prostovoljnimi prispevki državljanov. Ker na misel spomenika nismo Slovenci prvi prišli — preden se pri nas kaj izpelje, je že treba nekaj sej —, je najbolje, da pogledamo, kako drugod dajo izraza državljanski zavesti in spoštovanju do blagopokojnega vladarja. Belgrad, Zagreb in druga velika mesta nimajo likovnega spomenika, imajo pa polno spomenikov v obliki javnih naprav in humanitarnih ustanov, ki vse, ki se jih poslužujejo, spominjajo na velikega vladarja in njegovo skrb za državo. Mostovi, ceste, prekopi, otroški domovi in sirotišnic«, po Južni Srbiji pa zlasti šole, nosijo njegovo ime, ker je prebivalstvo pač čutilo, da s takimi deli bolj počasti njegov spomin, kakor pa z likovnim spomenikom. Res je, da je tudi humanitarne ustanove dolžna graditi predvsem država, toda ako jih država gradi, to ne more biti spomenik, ki ga dolgujejo državljani, ako pa državljani iz lastne iniciative postavijo kaj takega, pa lahko svojo zgrad-i bo posvetijo temu namenu in vsi, ki pri tem sodelujejo, imajo lahko od vseh početkov ta namen pred očmi, da se postavi res nekaj tako velikega spomina vrednega. Tudi bolnišnica, ki se prej ali »lej itak mora postaviti, bi ne mogla biti brez vsakega ;.metni-škega lika in umetniških okrasov, naj bo spomenik ah ne. Ah si ne bi torej mogla ta stran tako potrebne humanitarne ustanove podati tako, da bi na vsak korak govorila o velikem pokojniku m njegovi skrbi za blagor bližnjega? Ne samo, da sc v kako vežo postavi kip, aH da se na fasado pritrdi napis, komu t spomin je nova bolnišnica postavljena, ampak da se vesti-buli, fcikalnice in drugi reprezentativni prostori okrasijo s_ slikami prizorov iz življenja blagopokojnega kralja, zlasti tistih prizorov, ki ponazorujejo njegovo povazenost s Slovenijo in povezanost slovenskega naroda z njimi Umetniki s takim spomenikom n« bi bili prikrajšani, tudi še nobeden od darovalcev ni zahteval svojega prispevka nazaj, ako bi s« nabrani denar v ta namen, čeprav se o spomeniku v tej obliki že dolgo govori Res je, da 1 milijon za novo bolnišnico ni bo-gve kaj, zato bi bilo pač treba še potrkati na dobra srca, ki najbrž ne bi ostala zakrknjena. Strah, da bo država potem popolnoma odpovedala, »če Slovenci sami pričnemo graditi bolnišnice«, je prazen. Do sedaj jih nismo gradili, pa nam jih država kljub temu ni in tudi sedaj se še ni treba bati, da bi nas prehitela, ako pa bo v zavest svoje dolžnosti do skrbi za dravsko banovino k našim zbirkam priložila na nas odpadajoči delež iz državne blagajne — toliko bolje, tak ta delež gotovo nc bo, da mi ne bi smeli bolnišnice posvetiti spominu blagopokojnega kralja in temu primerno opremiti njene zunanjosti, Še vedno pa bomo upravičeno trkali na njeno blagajno, naj Se sama, samo iz svojih sredstev zida bolnišnice po Sloveniji, ker vsa naša zdravstvena služba je v »razpadajočem stanju«. Gotovo bolj odgovarja duhu blagopokojnega kralja, ako postavimo neko sodobno, primerno in na zunaj veličastno bolnišnico In jo posvetimo njegovemu spominu, ker njega je bila samo skrb za jrvno blaginjo in bolj ga ni mogoče počastiti, kakor z delom za javno blaginjo. Srbi so dobro doumel' svojega blagopokojnega kralja, zato častijo njegov spomin r. deli, katerih blago-Liti uživajo širc-Vi sloji in tako krepijo notranje ži'Ipnje nicgove Vžave — ali naj mi 'ao6tajamo zamujamo čas v sporih za obliko? „Smetana" v Belgradu Belgrad, 16. aprila, m. Dane« popoldne je prispel iz Novega Sada znameniti češkoslovaški pevski zbor »Smetana«, ki bo jutri zvečer v dvorani Kolarčeve univerze priredil svoj koncert. Pevski zbor »Smetana« bo priredil reč koncertov tudi p* drugih mestih. Šahovski turnir v N. Sadu Novi Sad, 15. aprila, m. V 7. kolu šahovskega turnirja je novosadski prvak Kulžinski premagal Popoviča. Dr. Trifunovič je v oetrl igri porazil Tomoviča, Fridman Vukovifin. — Partija Kostič-Opočinski se je končala s remi« pozicijo. Tudi Nedeljkovič je proti Pelikanu imel remie pozicijo, ker pa je z nepremišljeno potezo izgubil figuro, je moral igro predati. Pire je proti Sriklerju vodil zelo oster napad, toda Broder se je dobro branil in je izenačil pozicijo. Partija je ostal« še nerešena. Schreiber je docela nud igral Koniga in ima 2 pešca več, pozneje pa je slabo nadaljeval, ker je moral že skoraj dobljeno igro remizirati. V 8. kolu sta Nedeljkovič in Tomovič hitro končala partijo z remis pozicijo. Fridman in Opočin-ski sta vodila zelo ostro igro, ki pa je ostala še nerešena. Čehoslovak Pelikan je dobil partijo proti Kdnigu, ki je bil slabo razpoložen. Partija dr. Trifunovič-Kostič se je končala i zmago dr. Trifunovič«, ki se je s to zmago plasiral v ospredje kot eden izmed najresnejših kandidatov za prvo me« t o, medtem ko je Koatič izgubil vse aanee za dober plasman. Vasja Pire je premagal UkoviČa, Broder Kulžinskega, Schreiber-Popovič partija pa še ni končana. Igra se je prekinila z boljšo pozicijo za Scbreiberja. V 8. kolu imajo najboljše izglede za prvenstvo turnir j«: Pire, dr. Trifunovič in Pelikan. Naši železničarji so se vrnili Belgrad, 15. april«. AA. člani jugoslovanskega železniškega Touring-Cluba, 40 po številu, so *• vršili z znanstvenega izleta po Evropi. Vodil jfifca je generalni nadzornik vsega prometa Drag. BI«-gojevič. Naši železničarji so si v dveh posebnih vagonih ogledali Madžarsko, Češkoslovaško, Avstrijo in Nemčijo in ao si pri tej priliki ogledaB velike tovarne, železniške postaje, razne železniške naprave in vse kar je ▼ zvezi s prometno služba Izletniki ao navdušeni nad sprejemom v vseh državah, zlasti pa nad posebno prisrčnim sprejemom ▼ Nemčiji. K prometu z devizami in valutami Belgrad, 15. aprOa. AA. Po določbah pravO* nika o ureditvi prometa z devizami in valutami m carinarne dolžne prepričati se pri pregledu in carinjenju izvoznega blaga, ali blago, navedeno r izkaziiih o zavarovanju valut«, ustreza pogojen, pod katerimi s« izvaža. Zato so izvozniki dolžni priložiti pri pošiljkah, sestoj ečih iz raznega blaga ali pa blaga iste vrste, a razne kakovosti, tovornemu listu še spicif&acijo blaga. Pri lesenih gradnjah je potrebno ▼ specifikaciji navesti za Tnrirt vrsto, oziroma kakovost, težo in kupa uro, pd železniških pragovih pa tudi Število kosov vajfk« vrste. Da se onemogoči nepotrebno zttdržavapj« pošiljk pri izvoznem carinjenju, te bodo teufSit« pošiljke »prejemale t prevoz tamo tedaj, S« po-šitjalec priloži tovornemu listu specifikacijo blaga. Uvoz rotacijskega papirja Belgrad, 15. aprila. AA. Finančno ministsntf* je na podlagi čl. 23 zakonskega predloga o splošni carinski tarifi izdalo pojasnilo o uvozu rotacijskega papirja. Po tem pojasnilu morajo uvozniki rotacijskega papirja, ki ga uvažajo po pogodbenih določbah, prav tako izpolniti vse pogoje, ki ao predpisani za uvoz tega papirja t opombi k št. 445 uvozne tarife zakonskega predloga o splošni carinski tarifi; izvzeto je samo vlaganje prošnje in potrdilo o poravnanem davku. Osebne vesti Belgrad, 15. aprila, m. Za okrajnega podna-čelnika okrajnega načetetva v varaždinskem okraju je postavljen dr. Zvonko Bratina. politično-upravni tajnik banske uprave vardarske banovino. Upokojen je Ivan Bezlaj, višji tehnik 7. pol. skupine 10, brzojavno-telefonsko-lehnične sekcije v Mariboru. Z odlokom finančnega ministra so napredovali v podružnici Postne hranilnice v Ljubljani t 8. pol. skup.: Amalija Zilič, Marija Komar, Vera Oman, Albina Pipan, Avgusta Vranrie, Terezij« Arhar, Marta Miholič, dosedaj računske uradnice v 9. pol. skup. pri isti podružnici. V 9. pol. skup. so napredovale: Ljndmila Ahram. Marjeta Dobrin, Marjeta Milavec in Radovan Lihteneker. Belgrad, 15. aprila. AA. S kraljevim ukazom je upokojen višji katastrski nadzornik pete skupine katastrske uprave v Radovljici Henrik Hro-v a t i n. Belgrajske vesti Belgrad, 15. aprila; m. Člani kr. vlade, ki so velikonočne praznike preživeli izven prestolice, so se že pričeli vračati v Belgrad. Tako so se že vrnili minister brez portfelja dr. Miha Krek, trgovinski minister dr. Vrbanič ter socialni minister Dragiša Cvetkovič. V teku jutrišnjega dne se bo do vrnili v Belgrad še ostali Mani vlade. Belgr. 15. aprila, AA. Po poročilu narodne banke z dne 15. aprila je izplačana po nemškem kliringu poslednja aviza št. 9880 z dne 15. julija 1. 1935. Izgredi v Španiji Madrid, 15. aprila. TG. Preteklo noč in danes je prišlo na več krajih Španije do krvavih izgredov ob priliki proslav petletnice španske republike. Iako so v Jerezu napadli voditelja krajevne fašistične organizacije in ga težko ranili. V pretepu, ki se je razvil, so marksisti z revolverji ranili še 6 oseb in eno ubili. Tudi v Linaresu je prišlo do krvavih pobojev med socialnimi demokrati in komunisti. Na obeh straneh so se posluževali pušk in revolverjev. Trije so težko ranjeni, 20 lažje ranjenih, 2 sta pa mrtva med njimi poveljnik krajevne policije. V Pamploni so socialisti, sindikalisti in komunisti objavili splofno stavko ,z pro esta proti vladni brezbrižnosti v vprašanju brezposelnosti. V Madridu so objavili stavko vsi šoferji taksijev ui je prišlo v ponočnih urah do burnih izgredov, ki so zalite, ali neka; lažje rar.jenih žrtev, V i aragoni so levičarski radikali protestirali proti prisotnosti nadškofa na slavnostni tribuni ob priliki voiaske parade. Radikali so tribuno zapustili ter takoj nato izzvali uoulLne poboje. Pred mestno > hišo ,n škofijsko palačo je prišlo do demonstracij in sta bili obe poslopji poškodovani, nekai ooli-i cistov, ki so delali red, pa je bilo lažje ranjenih. Ban dr• M. Natlačen v Brežicah Brežice, 15. aprila. Krasno jutro je danes prebudilo naše mesto in ga odelo z vsem pomladanskim sijajem. Na hišah 60 plapolale državne trobojnice v pozdrav najvišjemu predstavniku oblasti v Sloveniji, našemu ljudskemu banu dr. Marku Natlačenu, ki je danes prišel kot ban prvič v naše lepo Posavje. G. ban se je pripeljal v Brežice iz krškega okraja, kjer ga je v St. Jerneju čakala vsa šolska mladina in številna množica ljudstva ter ga je pozdravil tam župan g..Vide. V Kostanjevici ga je zopet pričakovala šolska mladina, velika množica ljudstva na čelu s tamkajšnjim županom inž. Likarjem, nadalje okrajnim predsednikom JRZ dr. Murgljem, članom banskega sveta dekanom Anžičem in okr. načelnikom Krajškom. G. bana je pozdravil v imenu občine župan inž. Likar. Velika množica ljudstva s šolsko mladino iz Cerklja ob Krki in iz Krške vasi, je pričakovala g. bana pred mostom v Brežicah, kjer so se poleg domačinov zbrali tudi številni zastopniki iz najoddaljenejših krajev krškega okraja. Pred mostom v Brežicah na meji občine in okraja so g. bana pričakovali okrajni načelnik g. Poklukar, mestni župan dr. Drnovšek, konjeniki, kolesarji, številna množica na čelu z godbo iz Dobove, ki so g. bana v sprevodu spremili pred okrajno načelstvo, kjer so ga pričakovali predstavniki tukajšnjih uradov, zastopniki društev in občine, številna duhovščina, šolska mladina in ogromna množica občinstva, ki je g. bana ob prihodu prisrčno pozdravljala. Takoj nato je učenka osnovne šole pozdravila g. bana v imenu najmlajših ter mu izročila lep šopek rdečih na-geljev. Za njo je v imenu mestne občine pozdravil g. bana mestni župan dr. Drnovšek, ki mu je izrekel dobrodošlico ter mu želel, da odnese najboljše vtise o ljudstvu našega okraja in njegove prošnje kolikor mogoče upošteva in usliši. Potrebe brežiškega okraja Zatem ga je v imenu ljudstva s prisrčnimi besedami pozdravil član banskega sveta gosp. Josip Tratnik in nadaljeval: G. ban, prišli ste danes med nas, da se osebno poučite o stanju razmer v našem okraju. Skrb in ljubezen do slovenskega ljudstva vas je danes poslala tudi med nas. Mi emo vam za to hvaležni, dovolite pa mi, da vam v splošnem in na kratko tolmačim težave našega okraja: 1. Naš okraj je kmetski okraj, Bavimo se deloma z živinorejo. Prosim, da nam na podlagi banskega proračuna pripomorete do vsestranske po-vzdige naše živinoreje, zlasti pa, da pripomorete za dostojne cene naše živine. V okraju je zelo razvito tudi vinogradništvo. Toda kaj nam pomaga, ko vina ne moremo prodati, ali pa le po sramotno nizkih cenah. Poudariti moramo, da vinogradništvo peša in treba ga bo obnoviti. Prosim, g. ban, da tudi v vinogradnih zadevah priskočite na pomoč. 2. Glede prosvete, to je glede naših šol, smo prepričani, da boste storili vse, kar je mogoče. Tudi v tem oziru so pri nas velike potrebe. 3. V pogledu naših cest pričakujemo, da se bodo pričeta dela nadaljevala in da se bodo vpo-števale naše prošnje glede novih cest. Povdariti moramo, da je zlasti gornji del našega okraja zelo reven na komunikacijah in da je nujno potrebno c banovinsko podporo zboljšati naše občinske ceste. Občine so namreč vse močno zadolžene. — ^^JfSdnja novih del je pri nas najbolj potrebna, ker ta način prišli do dela in zaslužka naši brez-!lni. ki jih je v okraju na tisoče 4. Naš okraj je pasiven okraj. Pomanjkanje hrane je veliko. Gladujočih je na stotine. G. ban, tudi v tem oziru apeliramo na vaše usmiljeno srce. Pomoč je nujno potrebna. 5. Končno, g. ban, je še omeniti trdoto, s katero se v našem okraju izterjavajo davki. Neupravičena odmera, visoke kazni in neusmiljene žepne in druge rubežni vznemirjajo kri in ne učinkujejo pomirljivo. Odprite nam naše denarne zavode in valorizirajte naše kmečke dolgove, poskrbite za prodajo naših pridelkov, dajte nam dela in davki bodo do zadnje pare vsi plačani. G. ban, sedaj mi pa dovolite še sledečo izjavo in prosim, da jo tolmačite na pristojnih mestih: »Mi vsi, kar se nas je zbralo danes tukaj, da vas kot svojega prijatelja in dobrotnika pozdravimo, kakor tudi vsi oni, ki so v tem trenutku ▼ duhu z nami, smo dobri, resnični, pošteni, iskreni in odkriti JugoslovanL Vsako drugo mnenje o nas odklanjamo kot kleveto. Mi ljubimo Jugoslavijo z vsemi željami svojega jugoslovanskega srca in z vso gorečnostjo svoje jugoslovanske duše. Jugoslavija se lahko vselej zanese na nas. Mi ljubimo in spoštujemo našega kralja Petra II., se mu klanjamo in smo mu popolnoma udani (burno pritrjevanje). Mi spoštujemo visoke namestnike in prosimo božjega blagoslova za njihova dela. Mi pozdravljamo visoko vlado dr. Milana Stojadinoviča, posebno pa se klanjamo in izražamo svojo ljubezen, spoštovanje in zahvalo preizkušenemu političnemu voditelju slovenskega naroda dr. Antonu Korošcu in ga zagotavljamo, da stojimo za njim trdno kot skasa. Mi s hvaležnostjo občudujemo vsestransko požrtvovalnost g. ministra dr. Mihe Kreka. Vse to pa hočemo potrditi s temile vzkliki; »Naj živi kralj Peter II., naj živijo visoki namestniki s princem Pavlom na čelu, naj živi predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič in vsa njegova vlada, naj živi naš ljubljenec dr. Anton Korošec, naj živi nal minister dr. Miha Krek, naj živi, naj raste in naj postane mogočna in srečna naša mila očetnjava Jugoslavija.« Pozdrav g. svetnika Tratnika je bil sprejet od številnega občinstva z burnim pritrjevanjem. Za njim je pozdravil g. bana kot domačin in tukajšnji poslanec JRZ g. dr. Veble, poudarjajoč uda-nost tukajšnjega prebivalstva naši dinastiji in naši miljeni domovini Jugoslaviji. Sledila sta pozdrava zastopnika Sokola kraljevine Jugoslavije v Brežicah g. dr. Zdolška in zastopnika tukajšnjega prosvetnega društva g, Nika Zupančiča, nakar sta izrekla pozdrave v imenu vinogradnikov kmet Strgar iz Sromelj in v imenu kmctskega ljudstva posestnik Planine iz Vidma. Zahvala g. bana Za temi pozdravnimi govori jc povzel besedo g. ban ter se zahvalil vsem govornikom za pozdrave, pa tudi vsem udeležencem, ki so se zbrali v tako odličnem številu k sprejemu. Govoril je najprej šolski mladini, naj se sedaj pridno uči in uboga svoje vzgojitelje, da bo postala enkrat dobra in zavedna članica svojega naroda in države. Nato zagotavlja vsem, da bo stori«1 v prid ljudstva s svojega mesta vse, kar mu bo v danih razmerah mogoče. Prosi pa, da ga pri delu podpirajo vsi, da bi tako gradili boljšo bodočnost s skupnim delom, pri katerem naj se združijo vsi brez razlike mišljenja, kadar gre za skupne koristi naroda in države, kajti sloga jači, nesloga tlači. Le s skupnim delom bomo našo bodočnost olepšali, nikakor pa ne z godrnjanjem in zabavljanjem. S temi mislimi pozdravlja vse ter se zahvaljuje za -lep sprejem. Po govoru g. bana je godba zaigrala državno himno. Takoj nato je g. ban na okrajnem načel-stvu sprejel predstavnike vseh tukajšnjih uradov in oblasti, nato pa je sprejemal deputacije in številne posameznike skoraj do 2 popoldne. Posameznikom, ki so prišli prosit podpore, nekateri celo iz sosedne banovine, je g. ban delil denarno podporo po 100 in več dinarjev. Po intimnem kosilu se je g. ban ogledal še tukajšnji frančiškanski samostan in banovinsko bolnišnico, nakar se je okoli 4 popoldne odpeljal v okoliške kraje Artiče, Sromlje, Pišece in Bi-zeljsko. Jutri se bo vrnil preko Kapelj in Dobove v Krško. V vseh krajih, kjer se bo oglasil g. ban, se pripravlja slovesen sprejem in manifestacije. Ljudstvo je srečno, VIM Jriftflliiiiiiint^iiiiiirr^ Brez posebnega drgnenja z malo Vima se očistijo temeljito tudi velike povrSinel w stfh JmtK Politična konferenca na Bledu V sredini predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, desno od njega ban dr. Natlačen, glavni ured'' nik »Slovenca« dr. Ahčin in vseuč. prof. dr, Lukman. — Levo od g. predsednika vlade industri jalec Avsenek, minister dr. Kulovec, župan dr. Adlešič in brat predsednika vlade. Jesenice so najdražje mesto Nujno potrebno je, da se mesto prevede v I. draginjski razred Jesenice, dne 15. aprila 1936. Ozka dolina Save, v kateri ležijo Jesenice z najmočnejšo slovensko industrijo ter vsa slovenska gorska zdravilišča in letovišča, iz katerih vodijo pota do 20 planinskih koč, nima okolice, ki bi industrijskemu mestu in letoviščem nudila cenen živilski trg. Posledico tega čuti predvsem industrijsko mesto, ki je samo po sebi močan konsument. Ob stoletnem razvoju industrije se je mesto razvilo čisto do vznožja hribov in prve nove hišice se že umikajo na strma pobočja. Vrtovi so v mestu tako redki, da ne služijo niti pridelavi najobičajnejšega sočivja in zelenjave. Znano je, da prihajajo vozovi na jeseniški trg celo iz ljubljanske okolice, da, celo z Dolenjske, ker je najbližja okolica prerevna. Gotovo je, da je ob takih razmerah najbolj prizadet državni nameščenec, kateremu je določena plača po vsej državi enako z izjemo draginj-skih razredov. Do danes so Jesenice v istem razredu z najcenejšimi kraji v državi, četudi vsakdo ve, da je življenje na Jesenicah gotovo najdražje izmed vseh krajev in gotovo dražje od vsakega večjega mesta. Ne samo to, da je lega Jesenic taka, da ne dopušča cenene nabave živil, nego prihaja k prvemu dejstvu še to, da ležijo v tujsko-prometnem središču. Ako vzamemo primero hrane, je gotovo, da izhaja vsakdo cenejše v sami Ljubljani kot na Jesenicah, glede stanovanj pa je na Jesenicah še težje kot kjerkoli. Ne samo, da so Šest fantov obtoženih umora Maribor, 15. aprila. Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča je sedelo danes šest fantov iz ptujske okolice, obtoženih umora. Zagovarjali so se Jakob Rodošek, Lovrenc Galun, Janez Klaneček in Franc Peteršič iz Skorbe ter )ožef Zajšek in Alojz 2umer iz Hajdoš pri Ptuju. Za razpravo je vladalo v ptujski okolici veliko zanimanje ter ji fc prisostvovalo poleg 25 prič tudi še mnogo domačinov, sorodnikov in znancev obtožencev. Na latožno klop so imenovani prišli zaradi tragičnega dogodka, ki se je odigral lansko leto na Štefanovo v Skorbi. Takrat je bil na strahovit način ubit posestnik Anton Kurež, katerega so napadalci pretepli z ročicami in noži do smrti ter so mu zadali 16 ran, med temi 4 take, da so bile absolutno smrtonosne. Kurež je pravzaprav sam zakrivil svojo nesrečno usodo. Omenjenega dne le bila v Skorbi vesclica, na kateri je bilo mnogo ljudi. Ko je zvečer proti devetim šel )anez Zajšek za hip iz gostilne, ga je zunaj napadel Kurež z nožem in mu zadal globoko rano na plečih, dn so fla morali takoj prepeljati v ptuisko bolnišnico. Napad jc v gostilni nahajajoče se fante strahovito razburil. Kurež se je skril pred njimi nn skedenj v bližini. Fantje pa so njegovo skrivališče kmalu našli. Oborožili so se z noži in ročicami ter napadli skritega Kureža. Pretepali so ga tako, da se je jedva še živ zavlekel v vas, od koder so ga potem zapeljali v bolnišnico v Ptuj, kjer pa jc kmalu umrl. Dejanja so bili obtoženi današnji obtoženci, ki so pa skraja vse tajili, potem pa so začeli krivdo zvračati drug na drugega. Državno pravdništvo jc kvalificiralo dejanje kot umor, ker so ga izvršili s premislekom in po načrtu. Zaradi tega so prišli pred veliki senat. Senat je v teku razprave odločil, da se dejanje kvalificira kot uboj in jc na tej podlagi izrekel sodbo: Rodošek in Peteršič sc obsojata na 6 let robije in na trajno izgubo častnih pravic, Zajšek pa na 5 let robije in na 3 leta izgube častnih pravic. Peteršič bo moral razen tega še odsedeti kazen, na katero je bil leta 1933 obsojen pogojno. Galun, Klaneček in Zumer so bili oproščeni. Rodošek in Zajšek sta vložila priziv radi previsoko odmerjene knzni, Peteršič Da revizijo in nri/iv draga, nego jih ni niti dobiti. Državni nameščenec, železničar, carinik, učitelj, orožnik itd. je zaradi draginje kraja nehote zapostavljen napram vsem svojim stanovskim kolegom v ostalih krajih. Danes je na Jesenicah in v bližnji okolici do 400 državnih nameščencev, ki trpijo na tem krajevnem pojavu. Posebno za železničarje moramo omeniti, da so njihovi zaslužki v primeri z draginjo taki, da je čudež, če izhajajo. Priliko imajo videti razliko pri avstrijskih železničarjih, ki spremljajo obmejne vozove in ob tej primeri še bolj jasno vidimo bedo našega železničarja. Morda nikjer v državi ni tako upravičena akcija, da se kak kraj prevede v višji draginjski razred, kakor je to prav na Jesenicah, kjer govorita za to dva argumenta: lega in letoviško obeležje. Deputacija, ki je ob priliki posredovanja za neokrnjen obrat jeseniške tovarne posredovala v Belgradu, je posredovala tudi v tem oziru in je upati, da bo Jesenicam priznan eksistenčni razred, ki jim gre po draginjski stopnji. Svež grob + V Lesičnem pri Pilštanju je po par mesečnem bolehanju umrla posestnica ga. Ana Gubenšek. Sredi lanskega poletja je nenadoma obolela za vodenico, Zdravila »c je tudi na zagrebški kliniki, toda bolezen sc je kljub skrbni negi vedno slabšala in ji ie bolnica po mukapol-nem trpljenju podlegla. Pokoinica izvira iz Kotnikove rodbine iz Sevnice ob Savi, ki se je tja preselila iz Starega trga pri Ložu. Stara jc bila pokojnica komaj 52 let. Bila je mali 10 otrok, en sin ie sodni pristav okrožnega sodišča v Ljubljani. Po svojem značaju je bila srčno dobra. Kot dobrotnica in podpornica revnih je bila znana daleč naokoli. To se je najbolj pokazalo v času bolezni, ko so se vse naokrog zanimali za njeno zdravje. Svojim otrokom ie bila skrbna mati. Veliko se je trudila za njih vzgojo in izobrazbo. Imela je velik smisel za gospodarstvo, kar je najboli pokazala s tem, da jc dala «ina in hčer v kmetijska oz. gospodinjsko šolo. Pogreb pokojnice bo v petek, dne 17. aprila ob 8 zjutraj. Blagi rajnki naj sveti večna luč! Žalujočim naše iskrena sožalje! Slomšekovi prazniki v Mariboru Slovenski duhovščini Vi poznate hrepenenje našega ljudstva, kako prosi milosti od Boga, da bi bil Slomšek proglašen blaženim. V vaših rokah je, da postane to hrepenenje vedno silnejše, da postane molitev vsega ljudstva. Prosimo vas, da nam pomagate t sledečem: 1. Priporočajte vernikom, da darujejo svetn obhajilo v namen beatifikacije. 2. Tam, kjer niste še zbrali podpisov na prošnje šk. ordinariata, da sporoči v Rim željo vseh katoliških Slovencev, storite lo čimprej na krajevno primeren način. 3. Opozorite ljudi na letošnje šmarnice v maju, kjer čitajte Slomšekove šmarnice. 4. Razglasite a prižnice celotni program Slom-šekovih praznikov v Mariboru. 5. Navodila za šole naj gg. katehetje začnejo takoj izvajati. 6. Pripravljajte ljudi, da se vadijo v skupni molitvi za mariborske Slomšekove praznike. Pridobivajte posebno može in fante, da pridejo v Maribor, da se tukaj udeležijo skupnega obhoda in skupnega sv. obhajila v namen beatifikacije. 7. Priredite po svoji uvidevnosti zbirke za stroške procesa. Brez vas, gg. duhovniki, svojega programa ne moremo izvesti, uspeh bo v veliki meri odvisen od tega, kako boste pomagali izvršiti te priprave. Slomšek naj vam izprosi, da bo to delo prineslo tudi vašemu domačemu dušnopastiretvu velike koristi! Slomšekova družina. Vojvoda Kentski na poti skozi Ljubljano Ljubljana. 15. aiprila. Danes dopoldne je z brzovlakom ob 9.37 potoval skozi Ljubljano brat angleškega kralja, vojvoda Kentski ki se je zadnje dni mudil na obisku pri Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu v Belgradu. Vojvodo Kentskega je na njegovem potovanju spremljala njegova soproga vojvodinja Kentska, ki je sestra kneginje Olge, soproge kneza Pavla. Vjvoda Kentski je skozi Ljubljano potoval strogo ineognito, na glavni postaji ni izstopil ter tudi nikogar ni sprejel. Iz Ljubljane je nadaljeval pot čez državno mejo ter dalje proti svoji domovini. Ban savske banovine v Ljubljani Ljubljana, 15. aprila. Danes popoldne je dospel v Ljubljano ban savske banovine dr. Kostrenčič, z njim pa je dospel tudi upravnik zagrebške policije. Oba sta ae nastanila v hotelu »Union« ter sta popoldne napravila vljudnostni obisk na banski upravi. Ban dr. Kostrenčič je zvečer ob 8 spremljal predsednika vlade dr. Stojadinoviča na poti od Ljubljana do Zagreba. V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otokom jeter, je pravi blagoslov naravna Franz-Josefova grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. Franz-Josefova voda milo deluje in zanesljivo otvarja. pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar nc izkaže neučinkovito. Ogl. rog:. S. br. 3M74/35. Požar v Nazarjih Mozirje, 15. aprila. Danes ob 13.20 je izbruhnil požar, ki jc vznemiril zgornjo Savinjsko dolino. Goreti jc pričel na škofijskem posestvu 16-okenski kozolec, poln sena in slame, ki je bil pokrit z leseno streho. V največji naglici jc stopila v akcijo motorna brizgalna na-zarskega gasilskega društva, toda vsled zelo močnega jugozahodnega vetra, gasilci niso mogli preprečiti nadaljne širjenje požara v treh različnih smereh. Pričelo sc je vžigati že na sosednih gospodarskih poslopjih in hišah. Prav zadnji trenutek pa so nazarskim gasilcem priskočili na pomoč ir rešili situacijo mozirski gasilci, za tem pa še ga silska društva iz Rcčicc, Gorice, Pobrez in Groso-vclj. Pravočasna pomoč je požar lokalizirala in obvarovala Nazarje pred zelo veliko nevarnostjo in škodo Uprava škofijskih posestev se tem potom najlepše zahvaljuje omenjenim gasilskim društvom, katerim gre m hitro in uspeSno pomoč priznanje. Drobne novice Kol-dar Četrtek, 16. aprila: Benedikt Jožef l.ab., »poznavalec. Novi grobovi + V Ljubljani je po dolgoletni hudi bolezni umrla gospa Ana Šircelj, soproga vratarja ženske bolnišnice. Pogreb bo danes ob pol 4 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! + V Trbovljah je umrl gospod Andrej Ku-kcnberg, gostilničar, posestnik in čevljarski mojster. Pogreb bo v petek ob 4 popoldne. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalie. Osebne vesti — Za slušatelje višje šole vojaške akademije so letos določeni topniški poročnik Ivar Pavlovič, poročnik bojnega broda 2. razr. Franjo Rauš, topniška poročnika Ivan Derok in Milorad Knor, konjiški kap. 2. razr. Roman Bradaška, topniški kap. 1. razr. Jaroslav Parč, topniški poročnik Ivan La-kič in peh kap. 1. razr. Jaroslav Žak Srce, ledvice. živce, ženske bolezni, soolno s/abost, notranje žleze, nervozo. sklerozo zdravi z uspehom naše najmočnejše prirodno ogljikovo mineralno Rudensho kopallšte, Sifltina Radenci (pri Maribor Od 15. maia vozi direkten vagon iz Ljubljane do Radencev brez prestopa. Iz Ljubljane odhaja ob 7'20 zjutraj. — Nova maša. Kljub slabemu vremenu je na veliko nedeljo vladalo v Vavti vasi pri Novem mestu izredno slavnostno razpoloženje. Med veselim potrkovanjem zvonov je v družbi duhovščine in sorodnikov stopal v lepo okrašeno cerkev ameriški rojak g. novomašnik Jožef Šušteršič, gojenec slovečega jezuitskega zavoda Canisianum v Inns-brucku na Tirolskem. Veselje in zanimanje za novo mašo je bilo tem večje in razumljivejše, ker v tamkajšnji župniji že od pamtiveka ne pomnijo nove maše. V nabito polni cerkvi je g. novomašniku govoril g. dr. Franc Trdan, gimn. profesor v Šent Vidu nad Ljubljano. Rojen v fari Sv. Lovrenca v Clevelandu, je g. novomašnik o velikih počitnicah navadno zahajal k svojemu stricu v Jurko vas, kjer je marljivo študiral jezik, šege in običaje našega ljudstva. Kot vnet turist je s kolesom večkrat prepotoval slovensko ozemlje in se vsako leto celo po večkrat povzpel na gorenjske velikane. V začetku poletja se g. novomašnik vrne v Ameriko, kjer namerava pastirovati med našimi ondotnimi rojaki. Želimo mil obilo uspeha in mu kličemo: kmalu na zopetno svidenje! — Upravno sodišče t Celju je zavrnilo pritožbe, ki so jih vložili dosedanji župan Franc Skuhala, člani uprave in občinski odbor občine Kri-ževci ori Ljutomeru, proti odločbi kraljevske banske uprave, s katero so bili že dne 15. jan. 1936 razrešeni. Na novo imenovani člani uprave so bili z dnem 14. apr. 1936 g. Vaupotič Matija, posestnik v Lukavcih gerent, g. Slavko Vrbnjak, posestnik v Stari vasi, g. dr. Feliks Lebar, zdravnik v Križevcih, g. Alojz Bratina, trgovec v Križevcih, g. Alojz Domajnko, posestnik v Bučečovcih g. Mavrič Franc iz Logarevca — člani uprave. — Izprememba rodbinskega imena. Elizabeti Žabot, rojeni v Berkovcih in pristojni v občino Terbegovci je dovoljena izprememba rodbinskega imena v »Spindler«. —- Vincencijeva konferenca v Kamniku izreka v imenu podpirancev zahvalo g. Ivanu Škoficu iz Vrhpoli za dar v znesku 200 Din. Odbor — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 15. t. m. je objavljena »Uredba o razdelitvi oddelkov ministrstva za gradbe ta odseke in razdelke«, dalje »Dopolnitev statuta osrednjega urada za zavarovanje delavcev«, »Izprememba petega odstavka komentarja izza št. 256 uvozne tarife«, »Postavitev komisiie za banovin&ki izpit konceptnih pripravnikov v agrarno-tehnični stroki« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin za občine Cir-kovci, Ivanjkovci, Kovor, Marenberg, Rogoznica, Solčava, Sv. Lenart, Št. Peter v Sav. dolini, Trnovska vas v ptujskem okraju in Zidani most«. — Avtobusna izleta; 26. aprila Dobrna-Ro-gaška Slatina 130 Din, 9.—11. maja Plitvice-Senj-Crikvencica 240 Din. Prijave izletna pisarna Okorn Ljubljana, hotel »Slon«. — Šmarnice za L 1936. Kot čebelica marljivi naš pisatelj, znan zlasti kot potopisec, župnik v Ratečah — Planici na Gorenjskem Josip Lavtižar je za letos spisal in izdal v samozaložbi že tretjo knjigo svojih Marijinih božjih potov. »Slovenec« i'e že (22. marca) govoril o njih. Zakaj torej še en-:rat? Mar potrebujejo posebne reklame? Skušnja prve in druge knjige dovolj jasno priča, da se je ta način šmarnic močno prikupil in priljubil. Kar bi pa vendarle še enkrat hoteli povdariti, je to-lc: Pisatelj tu združuje koristno s prijetnim (utile dulci), vsak dan obiščemo (v duhu) z njimi drugo Marijino božjo pot, letos precej takih, ki so le podružnice, ki torej ožive parkrat v letu ob shodih. Razlika mika! Mislim, da bo ta mikavna raznovrstnost vsak dan znova vabila Marijine častilce k branju. In tudi to mislim, da se bo ob domačih zgledih — pripovedovanih v skladu z določbami papeža Urbana VIII. —' zaupanje v Kraljico Slovencev ob vsakem branju znova poživilo, okrepilo. Kdor pa globlje pogleda v knjigo, bo poleg mika-vosti videl tudi veliko vestnost pisateljevo: za vsak dan ima poseben uvod, vzet zdaj iz sv. pisma, zdaj iz majniške prirode, zdaj iz zgodovine, zdaj iz vsakdanjega življenja in trpljenja, vedno pa v neki zvezi z jedrom dneva. In da se pri tem ogne ponavljanja, je potrebna velika spretnost. Enoin-trideset znamenitih Marijinih svetišč imamo tu opisanih, ki so deloma v Sloveniji (15!) deloma drugod v Jugoslaviji (3), dve v slovenskem delu Koroške, eno na Češkem, štiri v Italiji (Log pri Vipavi) itd. Vsa so obdelana z enako ljubeznijo, nikjer nobene površnosti; zakaj ne? Ker jin je pač vse sam videli Pa vendar, katero se bo poslušalcem najbolj v spomin utienilo? D. M. v Polju? Kropa? Podbrezje? Kokra (kjeT ji pisatelj 10 let bil župnik)? Mekinje? Homec? Primskovo? Dedni Jol? Ljubično ? Log? Po mojih mislih — če se že moram zaeno odločiti — najbolj 20 dan: Črnogorska M. B. v Lehnici. Tu človeka kaT zgrabi, da bi bil 15. avg. navzočen. Pisatelj dobro zabičava, kdo je pravi častivec Marijin, vendar bi si v 4. knjigi, ki izide za 1. 1937, želel — ker je za to tako lepa prilika — malo bičanja naših največjih napak m nerodnosti. mL — Nesreča ▼ tovarni. Včeraj se je v papirnici v Vevčah pripetila huda nesreča. 31 letnemu stru-garju Albinu Klemeričiču od Dev. Mar. v Polju je ušla para iz strojev ter ga močno oparila po glavi. Klemenčiča so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. — Da boste staluo zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdrav|e in mladostno ■jvežost — Tatica-sladkosnedka obsojena. Micika Jeseniška, v 32 letih, je prava sladkosnedka in rada se lišpa. V črnih knjigah je zapisana kot tatica-žeparica, ki prav rada obiskuje na deželi razne sejme. V Kamniku je 3. marca pobrala z raznih štantov 7 piškotov, 4 pare nogavic, steklenico ko-lonske vode in drugo. Vse v vrednosti 200 Din. Zaradi teh malenkosti je bila Micika pred malim senatom obsojena na 7 mesecev strogega zapora. Micika je sklenila roke in zaihtela. Senatni predsednik: »Ko še samo enkrat pridete na to klop, dobite najmanj 1 leto, tudi če ukradete samo 25 par.« Micika je sprejela sodbo in odbrnela iz sodne dvorane. Državni tožilec pa je pripomnil, da je Micika zrela za prisilno delavnico. — Sin pretepel očeta. V Zadobrovi pri Trebe-ljevem sta se sprla 73 letni užitkar Pavel Anžur in njegov sin. Sin je vrgel očeta na tla ter ga močno pretepel, tako da je stari Anžur dobi! hude poškodbe po vsem životu. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Ljubljana O Maša zadušnica za blagopokojno Evgenijo Hribarjevo se bo brala v petek, dne 17. t. m ob 7 zjutraj v cerkvi Sv. Petra v Ljubljani. © 95 letnico rojstva je obhajala včeraj v mestnem zavetišču ga Helena Valušnik Rodila se je 15. aprila leta 1841. v Vel. Ubeljškem pri Razdrtem. Že kot mlada deklica si je morala služiti 6voj vsakdanji kruh. V dorastlih letih se je poročila s krojačem Francetom in Bog jima je naklonil šestero otrok. Od teh so ji trije sinovi z možem vred ie pomrli, a hčere že žive. Kot kraška korenina je za ta leta še čila, le sluh in vid sta ji opešala. Spomin na dolgo dobo ji je ostal še dokaj svež. Jubilantki želimo, da bi jo Bog ohranil zdravo in čilo vse do skrajnih meja človeškega življenja. 0 Iz dramskega gledališča nam poročajo, da bodo ponovili Gregorinovo oasijonsko dramo: »V času obiskanja« na belo nedeljo, to je dne 19. t. m. ob treh popoldne. Cene so globoko znižane: od 14 Din navzdol. Sedeži po 14, 10, 8, 6, 4 Din. — Ker ogromno število občinstva ob praznikih ni dobilo vstopnice k tej predstavi, bo s tem splošni ?elii ustreženo. KINO UNION ^T Frančiška Gaa) Ljubljano I Ne zamudite, pridite in oglejte si njeno najnovejšo veseloigro MALA KATARINA Danes nepreklicno posledojič ob 16.. 19-15 in 21*15 uri. © Živahen krompirjev trg — živinski sejem miren. Dolgi prostor na Sv. Petra nasipu je bil zabarikadiran s kmečkimi vozovi, naloženimi z vrečami semenskega krompirja. Bilo je včeraj dopoldne prav živahno. Pripeljanih je bilo do 150 voz krompirja v teži okoli 70.000 kg. Cene krompirju so se prvotno držale od 0.85 do 0.95 Din, proti poldnevu so padle na 0.75 Din. Semenski krompir je bil v veliki meri prodan, le nekaj voz je ostalo Se do opoldne. Prav miren je bil včerajšnji živinski sejem. V Mariboru je prišlo do rabuke, ki so jo uprizorili prekupčevalci. V L:ubljani takih odredb ni bilo treba. Dogon živine je bil srednji, kajti kmetje so sedaj zaposleni s pomladanskimi poljskimi deli. Prignano je bilo 30 volov, 21 krav in 12 telet. Kmetje so složno vztrajali pri cenah, ki jih je določil akcijski odbor. Opoldne je bil prostor za govejo živino že izpraznjen. Veliko je bilo povpraševanje do prašičkih za rejo. Pripeljanih je bilo 436 repkov. Vsi so bili prodani. © Prvi šparglji. Pri branjevkah na trgu so bili na prodaj prvi šparglji. So razmeroma dragi, kajti pol kilograma je bil 16 Din. Stročji grah je na prodaj po 14 Din kg. Na trgu je še mnogo jabolk, zlasti gambovcev. Jabolka so po 5—6 Din kilogram. a* KINO SLOGA £ETL.EF3°S —"S S Dane« Doslednjlč ob 16., 19-15 ln 21-15 ur) 1 I DuSica Rolamarita I gj ,.Dle Helllge und ihr Narr" Na)lepši film sezone1 I © Dr. Kačar Josip, zobozdravnik. Gajeva ul t-II., ne ordinira do konca meseca © Prometna nesreča na Masarykovi cesti. Z ozirom na očitke gospoda inž. Luka Jovanoviča v »Slovencu« dne 11. aprila, da se po prometni nesreči nisem popolnoma nič oziral na ponesrečenca, izjavljam sledeče: Takoj po karambolu sem ravno najprvo pristopil k gospodu inženerju ter se prepričal, da njegove poškodbe niso težke. Ker je stražnik zahteval takoj razna pojasnila, nisem mogel oditi jaz, da pokličem rešilni voz, temveč sem moral ostati na mestu. Takoj nato pa sem odšel z gospodom kapetanom na stražnico kjer sem mu očistil in desinficiral praske, kar lahko potrdijo na stražnici. Od tam pa sva oba odšla naravnost v bolnišnico k gosp. inž. Jovanoviču, kjer sem se pobrigal zanj in posredoval pri zdravniku, da mu je dodelil prazno posteljo, ker bi bil sicer moral vsled prenapolnjenosti ležati na eni postelji z drugim pacijentom. Tudi sem se popoldne ponovno telefonično informiral o njegovem stanju Ni torej res, kar trdi inž. Jovanovič, temveč je res, da sem se v prvi vrsti brigal za ponesrečence, kar gospod kapetan sam najlažje potrdi. Priče pa so se mi same, ne da bi jih iskal, stavile na razpolago. Čudim se gospodu inž. Jovanoviču, da mi to očita potem, ko smo se v bolnišnici popolnoma prijateljsko razšli. Dr. Jemec. © Dolgotrajna preiskava ko.Oana. Pred okrožnim sodiščem je od marca 1982 pa doseda' tekla preiskava zoper inž. KraljaRudolfa, njegovo ženo Valerijo, roj. Scagnetti, in Josina F.manuela radi dejanj utaje in napravljanja lažnih listin na škodo Scagnettijevih dedičev Romana in Valentina. Spisi so v 4 letih ogromno narastli. Preiskava je sedaj zaključena. Državni tožilec g dr. Julij Fellaher je izdelal 67 tipkanih strani dolgo obtožnico zoper ing. Kralja Rudolfa in njegovo ženo Valerijo, med tem ko je postopanje proti Josipu Emanuelu ustavljeno. Pokojni Scagnetti, Ui jc umrl 1. 1920., je za- pusti! svojim dedičem hišo v Šelenburgovi ulici in znano Scagncttijevo parno žago in »iceT brez dolga. 0 Otrok padel raz okno. Včeraj popoldne se je igral na oknu domačega stanovanja v Mostah, Središka 12, 2 letni Dušan Ferjančič, sin šoferja. Otrok je med igro padel raz okno ter se pri padcu močno potolkel. Zlomil si je med drugim levo nogo. Otroka so prenesli v bolnišnico. © Rozallja Brankova umrla. Včeraj smo poročali o samomorilnem poskusu 20 letne služkinje Rozalije Brankove, ki je predvčerajšnjim ob tri četrt na 12 skočila raz okno stanovanja nad kavarno »Evropo« ter se pri padcu na tlak Dunajske ceste smrtno nevarno pobila. Rozalija Brankova je dobila posebno hude poškodbe na glavi. V bolnišnici so ji zdravniki nudili vso pomoč, vendar pa je bilo vse zaman ter je po šesturnem trpljenju umrla. Pravi vzrok njenega samomora pa je ostal še nepojasnjen, zakaj nesrečna ljubezen, kakor so oblasti prvotno domnevale, nikakor ni povzročila njenega nepremišljenega koraka. Kaže pa, da je bilo dekle duševno nekoliko neuravnovešeno. Maribor □ Klub železničarjev JRZ ima v soboto, 18. t. m. ob 7. zvečer svoje redno sejo v običajnih prostorih. □ Opornik pri mostu na otok je dograjen in so že pričeli odstranjevati ogrodje in zagato, v kateri 60 ga betonirali. Prihodnji teden bo odstranjeno še leseno nosilno ogrodje, na katerem je dosedaj most na enem koncu počival, tako da bo most sedaj po dveh letih končno dograjen. □ V Tomšičevem drevoredu se gradi eesta. Včeraj so začeli mestni delavci z nadaljevanjem kanalizacije v Tomšičevem drevoredu. Vzporedno s kanalizacijskimi deli se je pričela tudi gradba nove vozne ceste, s čemer se bo ta del mesta končno reguliral. □ Prihodnja dramska novost v gledališču bo Direktor ftampa«, zanimivo sodobno delo dramatika J. Kranjca. Režira J. Kovič, Campo igra Fu- rijan. □ Ljudski oder. Zvečer ob 20. sestanek v Delavski zbornici. Na sporedu razgovor o izletu li Sv. Lovrencu na Pohorju. Vsi! □ Pobrcški kuluk... Na občinskem uradu na Pobrežju so prišli na sled poneverbam. Ugotovili so. da je neki občinski uradnik poneverjal denar, ki so ga plačali občani za kuluk, za kolesarske knjižice, za kolke in razne kazni Dejanje je priznal ter bo pozvan na odgovornost. □ SSK Maraton priredi v nedeljo 26. t. m. lahkoatletski miting na Zelezničarjevem prostoru. Prireditev bo zelo zanimiva, ker se je udeleže polog mariborskih tekmovalcev najboljši atleti iz Ljubljane in Celja □ Ljudska univerza v Studencih. Drevi ob 19. predava prosvetni inšpektor v p. dr. Leopold Polja-nec >o postanku gorovja«. Predavanje spremljajo skioptične slike. □ Pevska vaja Glasbene Matice jutri v petek zaradi koncerta v unionski dvorani odpade. □ Društvo kaznilniških paznikov kraljevine Jugoslavije ima redni letni občni zbor v nedeljo, 19. t. m. ob 15. uri v Gamrinovi dvorani. Udeležili se ga bodo delegati iz vseh kaznilnic v državi. □ Seja upravnega odbora SSK Maratona se vrši jutri, v petek, zvečer ob 7. v običajnih prostorih. □ Cesta v Melju zasuta. Včeraj ponoči se je odkrušila na Meljskem hribu ogromna količina grušča in kamenja ter je popolnoma zasula cesto med Meljem in Št. Petrom. Zjutraj so Šentpetrčani gledali, ko niso mogli z vozovi v mesto in tudi mariborski avtobus se je moral v Melju obrniti, ker je bila ce6ta popolnoma neprehodna. Vdor je povzročilo zadnje deževje. □ 0 nesreči kamniških gasilcev nain poročajo, da sta bila samo dva ponesrečenca obdržana v bolnišnici, dočim sta dva takoj odšla iz bolnišnice v domačo oskrbo. Avto, s katerim so napravili poskusno vožnjo, je imel staro šasijo in eamo karoserija je bila nova. Pnevmatike so bile tako stare, da je šofer pred nastopom vožnje opozarjal na nevarnost. da ne bodo vzdržale. Celje & Literaren večer. Društvo Jugoslovanskih akademikov priredi v soboto, 18. t. m. ob 8 zve čer v mestnem gledališču literaren večer. Ker je to edinstvena prireditev te vrste, kakršne v Celju še nismo imli, opozarjamo občinstvo, da ne od-slavlja predprodajalcev, marveč da pridno posega po vstopnicah in kulturno prireditev v čim več jem številu poseti. J3r Občinska seja. V petek, 24. t. m bo ob 18 v posvetovalnici mestnega poglavarstva plenarna seja. Na dnevnem redu so poročila odborov. er Mesto venca na grob v Ljubljani umrle gospe Ane Šircelj, matere davčnega uradnika Ivana Širclja iz Celja, je darovalo uredništvo davčne uprave v Celju znesek 110 Din za »Dom slepih« v Ljubljani. & Klub slovenskih kolesarjev v Celju priredi dne 19. aprila t. 1. svojo klubsko otvoritveno dirko na progi Celje-Zidani most-Laško (38 km). Start ob 2 pred gostilno Radej na Bregu, cili pa v Laškem pred hotelom Henke. Za zmagovalce so razpisana primerna darila. Prijave za tekmo sorejema g. Bremec, Miklošičeva 2 do sobote, 18. t m. Ob tej priliki priredi Klub slovenskih kolesarjev izlet v Laško, h kateremu so vabljeni vsi prijatelji kolesarskega športa. Zbirališče na start pri gostilni Radej na Bregu ob pol 2. 0 Delovni trg. Pri celjski ekspozituri Borze dela je bilo 10. aprila 677 brezposelnih in sicer 620 moških in 57 žensk. — Službo sta dobila 2 hlaipca, 1 hotel, sluga, 1 hotel, kuharica, 2 privatni kuhariti, 1 natakarica in 2 dekli. Trbovlje Kap je zadela na velikonočni ponedeljek urarja Žaka Franca. Dopoldne je še bit v svoji delavnici in dobre volje. Po kosilu pa mu je naenkrat postalo slabo in čez pol ure je izdihnil. Star je bil 63 let. Rodom je bil Čeh in izredno delaven in varčen mož, da je malo lakih. -- Na veliko soboto pa je bila pokopana Rotar Antonija. žena rudarja, stara 69 let. — Za ietiko je umrl 38 letni brezposelni rudar Hudarin Martin. Bog daj rajnim svoj mir, preostalim pa iskreno sožalje! Pošto Trbovlje II ostane in vse govorice, da se bo ukinila, na merodajnih mestih zanikajo in smatrajo za prosto izmišljene. Pošla II ima toliko prometa, da mora ostati državna in ne more po obstoječih oredpisih postati niti nogodbena, zato niti na tako znižanje ni misliti. So pa nekateri ljudje, ki menda nimajo drugega posla, ko širiti take novice tn vznemirjati ljudi. Dobro so se odrezali Zrečani na velikonočni ponedeljek na našem odru. Igrali so Podrti križ« dobro in prepričevalno, da je "a naše precej razvajene gledalce tako močno vplivalo 'p jih nrevze-jo, da je pri zadnjih prizorih I<> Imterilii Iflkmo v svojem zimskem kapaliAou. I>»so&eni rezultati nam ku-iejo pomen in vredno»t -il makoma Uvniiigu. ki ga SK Ilirija z največjima irtvtuni omogoča svojaiivu čilam-■tvu. Pod vol«t)vom diplomiranega £i>orlnega uftitelja Deutea iz Benllna so plavalci SK Ilirije 1o|mi n«i»re-dovall. Doac&int reaultali nam dajo upati, da bo lopo Število Slovencev sodelovale v oHinipijski plavalni vrsti. Do«utrnil bo bUl tU« rmultatl: iou m prosto (gorpodje): 1. Faz Miran 6:MJ; X Doktor 5:40. — 200 m prosto (gospodje): 1. Cenar Aji-ton 'J:(K,7; 2. Hugo 3:33,6. — 57 m iirosto (dttme): 1. Pretnar 0:51,6; 3. BakanMi 1:09. — 100 m prosto (dame): 1. Bradač Zorita 1 : 36,2. — S7 m prosto (JuniJorJi): Peatev£ek 0:.W,7; 3. ,lanow«ky 0:86,9; I. Uiimec 0:39.4; 4. V«rlii6 0:40. — 100 m prsno (dame): 1. Biodor K. 1:45-1; 2 Dolenc 1:59,4. ■- 100 m prosto (gospodje): 1. Žili ari Branko 1:08; 2. Mkarpa 1:08,4; 3 Banko lJaJ; 4. Kurnik 1:20,4. — 100 m prsno (gospodje): 1. Oerar Tone 1:17,4 (!) 4 sok. bolje od drž. rekorda; 2. B kader Karli 1:21.4, tud'. bolje od dri. rekorda; 3. Biber 1:29,6. 100 m hrbtno (dame): 1. Bradafi Zonka 1:87.«. — 100 m hrbtno (gospodje): 1. H uro lr20. Rezultat llerarja je najboljši čas dosegom t naši državi ua 100 m prano. S tam čnsom Jc Cerar prdRel pod 7.namko 1:20 in »e močno prlbldial ovropalklm plavalcem. Tndi čas jnnijorja Blnderja Je omembe vreden. Oba plavalca sta seveda plavaj a novd «.ButerfJy ntyile«, Ceror vseh 100 m. Med mprinterji »e Je na novo pojavil mladi Skarjm, kd s svojim ča«oin 1:08 na mo metrov prosto Se marsikaj obeta. Plavalna sokolja SK Ilirije s svojdm dedom kade,, d« resno minil na letoSnJo ollm/pljfido. na naSl Jav no«tl na je. da Jo flTiamč-no podipre Proti trdi stolici, Čirom in katarja v črev.h je dobro sredstvo naravna Franz-Josefova grenka voda, če se iemlie večkrat na dan. Ke«. po min. m. pol. In ur. »dr. 8-br. 16446. ». V. IB. ASK Primorjc. Nadaljevanje klubovega občnega zbora se bo objavilo pravočasno. Predsedstvo-L7jSP (tluibcno). Seja upravnoga odbor« bo dam« ob 211 v damski HObi kavarne B/nione. Prosimo točne iin polnoftlevilne udoležbe. ker Je to zadmju sejali prod redno letno sku-pSčino. fi, Plezalni tedaj T. k. Skale se bo »rSiJ tudi leton k&icem aprila in v maju v bližini 1/Ju.blJaine pod vodstvom odili«Nuc^pa plo/alca. Prijave HPreJcma T. k. Ska 1« do vikUu&no ponedoljka (30. t. m.) »vcvVr v klub-Hkl sobi Slomškova »lica št. 1, pritliftle. Sosln/nek pri javljenih plezalcev pa so bo vrSil v lorok (21. t. ni.) zvečer ob 20 v klubski sobd. LZSP (službeno). Opov-arj&uio vwe klubf. da so vrSi dne 17 aprila t. 1. ob 20 v domski sobi kavarne Emone 5. redna letna akiupSčina I.ZSP s sledečim ilnov nim redom: I Pozdrav in jtoročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika lin blagajnika. 3. Poročilo lobničneir" reforenla. 4. Porodilo revizorjev. 5. Volitve nove upravo tm revizorjev. 6 Samostojni prodlopi. 7. Slučajnosli. IU turni smučarski tečaj priredd SPD od 18. do 36. aprila t. 1. Te6aJ je namenjen v prvi vrsti začetnikom v visokogorsko!!! smučanju. Itadi sedanjih »ihv, ii i h razmer Je predvideno večdnevne bivanjt v Strnil čovl koč-i im na Kredarici, kjer so najlepši »muSki Ic roni ter iiliodiSče za Številne Izlete S Kredarice 1*> nadaljevanje ture k Triglavskim Jezerom ter ol. ugod nlh snp&nih prilikah na Planino na Kraju iu u« Vogel. Udeleženci! morajo linetd s seboj zimsko perilo, maže, vaseltno, ter uekaj hrane. Nosačl bodo nn raziKilago. ZbiraliSče v Mojstrani. Prijave sprejimia pisarna SPP v Ljubljani. Predavanje SPD: Zver/.a planinskih druSlev krn ljevtao Jugoslavije se jo dogovorila z Dnbrovačko parotplovno družbo, da bo prirejala talete s parudkom Peljoftnc vzdolž Jadranske obnle. Podroben program je 7 p bil objavljen ter je n n ravipolago \ pisarni SPI). Slovensko planisko društvo v Ljubljani priredi v lo rek dne 21. t. m. ob 20 zivečer v dvorani Delavske Tibornlce predavanje g. Grlc»beohi Iz Zagreba: tPl.i ninarsko turistična potovanja po Jadrann. Predavjunje bodo spremljale Merilne «kioptič>ne slike. Vstopnlnn le Din 2. Kulturni obzornik Slovarček stenogralskih okrajšav Mariborski profesor Rudolf Rakuša je izdal zanimivo drobno knjižico »Slovarček okrajšav slovenske stenografije«, ki zasluži, da ji javnost posveti posebno pozornost. Slovenska stenografija, ki ima za seboj slavno zgodovino dela in navdušenja, ie doživljala zadnjih 5—6 let težke ure. Na srednjih šolah je že skoro povsod izrinjena, čeprav je gotovo popolnoma odveč poudarjati važnost znanja in obvladanja te spretnosti za izobraženca. Decembra 1934. se je ustanovilo »Stenografsko društvo«, ki krepko utira pot slovenski stenografiji nazaj v srednje šole, kjer ji gre važno mesto med neobveznimi predmeti. Temu utiranju je prišel na pomoč prof. Rudolf Rakuša s svojo knjižico. Saj je po dolgih 10 letih to spet prva, čeprav zelo neznatna publikacija v tej stroki. Misel prof. Rakuše, dati učencem in praktiku v roke zvezčič, ki ga bo nosil stalno s seboj, je zelo posrečena. Na 27 straneh formata 6.5 krat 10 cm je zbral neverjetno veliko množino primerov: nad 2400! Po tem liliputancu, ki Ž. lično in trdno broširan ter stane komaj Din, bo segel vsakdo. Stenograf dnevno preleti stran ali dve in si obogati ali osveži spomin. Tehnično se je delce zelo posrečilo, če izvzamemo nekatere nejasnosti v odtisu. Avtor v drugem delu (»Stalne okrajšave«) navaja med drugim 110 najnavadnejših in najpogostejših besed, ki naj bi se pisal" s stalno okrajšavo. V načinu pisave je med njim in biv-iim parlamentarnim stenografom insp. I Dolencem nekaj razlik. Zdi se, da so Dolenčeve okrajšave praktičnejše in brzotečnejse. Raktišn uporablja začetne krajšave, Dolenec pa srednje in končne, ki jim je dajati prednost. Ni se pri Rukuši strinjati s pisuvo besed »skrbe in »Srb«. »Skr« se stenografsko zelo nerodfno piše. Zato Dolenec krajša pogostno besedo »skrb« > »b« na nadčrti, prav tako pogostno besedo »Srb« pa (sicer nepravilno, toda praktično) s »sr« na nadčrti. Zamenjave besed »skrb« in »slab« (ki. se enako krajšata) se ui bati. Posebno zanimivost tvori prenos slovenske stenografije na srbohrvatski jezik Je to poskus z (malo spremenjeno) slovensko steno- ?rafijo pisati srbskohrvatski govor, kar je ve-ike vrednosti zlasti v trgovskem svetu. G. Po Pregarčevem iubileiu O trojnem jubileju, ki ga je ob petindvejset-letnici odrskega udejstvovanja slavil naš tržaški rojak, glavni režiser in prvak sarajevskega Narodnega gledališča, gospod Rado Pregarc, smo že poročali. Dne 12. marca so za proslavo uprizorili na sarajevskem odru dramo iz podeželskega življenja »Marija in Marta«, ki jo je napisal slavlje-nec sam, jo sam režiral in igral glavno vlogo večnega študenta in življenjskega modrijana »Robinzona«. Delo predstavlja borbo dveh načel, idealizma z materializmom, in opisuje konflikte, ki nastanejo, kadar trčita posameznik in družba v ostrem nasprotju. Poudarjen je v delu razkol, ki loči staro, odmirajočo generacijo od mladega rodu. Središče je notranje nesoglasje dveh zakoncev, iz katerega se rodi drama s tragičnim koncem. Po krstni predstavi je v sarajevskem »Jugo-slavenskem listu« poročal stalni gledališki poročevalec J. K. prav laskavo o delu. Med drugim pravi: »Čeprav bi se dalo kaj popraviti, zlasti tisto ponavljanje o kontaktu dveh duš, je drama popolnoma dobro postavljena, prizori se razvijajo dosledno, značaji so pa plastično izdelani. Skratka, uspelo delo. Gotovo je, da je to Pregarčevo delo eno najboljših naših iger, uprizorjenih v tej sezoni. Avtor se očitno krepko razvija v svojih dramat-skih poskusih in upamo, rl? Ho obogatil našo dramsko književnost z močnim delom.« — V sarajevskem politično-kulturnem mesečniku »Pregled« (zvezek št. 147 za marec t. 1.) je napisal Jovan Kršič daljše poročilo o »Mariji in Marti«. O piscu poroča to-le: »G. Pregarc se je potrudil, da poda svoin jubilejno nrffrlclavn r»iijklrn Irar nnihnji do- ; vršeno in igralsko kar najtočneje, imel je pa tudi ambicijo, da se pokaže hkrati kot dober pisec. Zato nam je milo, ko moremo reči, da je tudi I ob tej priliki zelo prepričljivo dokazal svoje vi-| soke kvalitete inteligentnega režiserja in rojenega igralca, ni se pa osramotil tudi kot pisec. Res je, drama »Marija in Marta« ni bogata s slovstvenimi značilnostmi, njeni značaji nimajo dramatske doslednosti, nejni konflikti niso dejanski, niti ni njena logika jasna in dostopna, toda delo ima redko odrsko vrlino, da je polno gibanja, zunanjega in notranjega, da se v njem dogajanje stalno pomika naprej, čeprav v naglih, časih tudi preprostih za-pletljajih.« O slavljenčevi igri je pa napisal tole: »Pregarc je znal svojemu Robinzonu dati podobo starega študentovskega bohčma in uporabiti za ustvaritev te vloge ves široki register svojih igralskih i moči.« . O jubilejni predstavi so pred njo in po nji pisali domala vsi jugoslovanski listi. Zelo obširno je poročal splitski dnevnik Novo doba. Gledališki kritik Čiro Cifin-Sain je napisa! med drugim o g. Pregarcu: »V Splitu je bil do 1. 1928. V ansamblu, kjer so bili prvaki iz vseh jugoslovanskih osrednjih gledališč, se je Pregarc odlikoval kot intelektualec in tvorec; toda predvsem kot idealist. Gledališče je bilo otvorjeno s tremi slavnostnimi predstavami: Vojnovič, Sterija, Cankar. Pregarc ie postavil Cankarjevo Pohujšanje v dolini šent-florjanski. In v Splitu prvič režiral. To je bilo krepko uveljavljenje, njegovo in novega gledališča. Potem je v sedmih letih dal brez števila režijskih in igralskih kreacij (Shakespeare, Moličre, Ibsen itd.). Ena njegovih zaslug je poskus, da se v Splitu ustanovi dramska šola. Pravilno je razumel: ustanoviti gledališče, ne pomeni le dobiti subvencijo in poiskati igralce iz raznih krajev, čeprav najboljše, iz glavnih središč na posodo, temveč prvenstveno pomeni to zbuditi v kraju samem mlade, še prikrite sile, najti talente in vzgojiti jih, najprej v šoli, nato na gledaliških deskah. Pregarc je imel pozitiven in ločen načrt za delo in če bi ga b
  • ST/)VKNRC< dne 1«. aprila 1) /-Itoliiiiic pinulKi prof. Marijani Upovšek. 1 lliiudel: Va-rij učijo v e-dnru, :1. Hay«ln: Varijacije \ f-molu, il. I. stivvak Mozartove sonate v o-duru, 4. Beethoven: 6 vurijiieij v g-durn, 5. VVebrov« viuijuoLJe. V II. delu i.ii /.»itfru koucovtmc vari j »ulje na slovensko nosem Kje so moje rožico, kater« je •/.lož.il P Uugolhi Sattuer in pa varijacije nu narodno nesem Kukavica, t;vodno besedo novori plan tet prof. Mauljn,n Llpovšek. Spored »lune 3 Din in je obraiem vstopnica za mla.l,u«ki koncert,\kl l)(i v nedeljo 19. t. m. ob '20 v Ftlharmoničnl dvorani. , ,,,'., I Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi IX ziia-tmlveiii sestanek poslovnega leta 193«-37. dne 17. lUiriiln ob 18 v predavalnici Interneta oddelka oIm o■ ilr/. bolnišnico v Ljubljani s sledečim sporedom: Doc. dr. Ivan Mulko: Ulogu hrllMiflac iti iliencefalonu v patologiji in kliniki uot.-ailjp sekreelje. (II. del). Vabljen, vsi mg. zdravniki! 1 ši skorji! Vabimo vat k strokovnemu predava IIju, ki ga priredi Sadjarska lil vrtnarska podminica v če. rtek, dne 16. t. in. ob pol 8 zvečer v Soli. 1 Votuo sluiba imajo lekarne: mr. BukarSlč, Sv. Jakoba trg 9: m*. Humor, Mliklofci%evn c. 'V ln mr. Garlils. Moste. 1 Fantovski odsek 8t. Jakobsk* prosvett Ima dnevi ob fretflt nn 9 svoj redni sestanek, na katerem predava it. profcoor Mlakar. Udeležbr za vse Mane obvezna. Vabijo se pa tudi krSčanskr misleči frcnlii ftl,. Jakolislie fare. I Fantovski otlsek Sentpeterskega druitva ima danes predavanje. Predaval ho g. prof. DobraSpfc Marjani o športu. Drugi hroil Artiie. Prostvetno drufllvo vpriBori v nedeljo, dne 19. aprila, ob omnih 7,ve&cr na prostem nred cerkvijo verski! mleterU Slehernik". PridHe' IJsiblfoitskc gsdaUUf HIIIMriMHNNHII DRAMA: Zečetek ob a Četrtek, lfi aprila: Juarez in Maksimiljan. Bed A. Petek, 17. uprti«.: Zaprto. OPERA: Začetek ob 20 Četrtek, 1«. aprila: Znuprto. Petek, 17. aprila: Katarina Izmajtova. Bed Četrtek. MniibOTSko olcdnUite ■miiHnimttniitMiiiiiiMinii« • tllf liailllflllf llllItVHlIllIMVHIIMItHtN Četrtek, 18. aprila ob 20: Siromakovo jaijnje: Znižane oene. Debnt T. Kaj nor jeva, J. Borka in D. Pahorja. Radio Programi Radio Ljubljana! Četrtek, 16. aprila: IS Med .ovebkami i.n Škrati (glasbene slike ua plo&fiah). — 12.45 Vremenska napoved, poročila. — 18 Naipoved časa, objava sporede, obvestila. — 1,1.lwi Havajske kitare (plošče). — 14 Vremem-ako poročilo, borzni tečaji. — 18 Mozaik (plošče). — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf KolariS). — 19 Naii>oved časa, vremenska naipoved, poročila, objava airorala, obvestila. — 19.31) Nac. nra: Bokol»ko predavanje (iz Belgrtda). — 20 Prenos iz Belgrada: Simfoničen komcert, tovaja orkester kraljeve garde; dirigent Drago Pokorni, violina salo: ga. MartMeo. — % Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava r«poreda. ~ 23.15 Vokalni komoert gdč. Majde ,,LovSe -,£?ve, »premija g. prof. Marjan Lipovi«*. . Drugi programii 4 Četrtek, 16. aprila: Belgrad: 20 Sftmfondčm kan eert kraljeve garde. - 22 Prenos 1« kavarne. — Za Žreb: 30 Prenos iz Belgrada. — 22.16 Plesna glasba. -'Mnaj: 18.26 \VagnarJeva opera Velkira« — 28.16 Plesna glasba. — Budimpešta: 20 Igra. — 22.40 Budlmpe-itannki koncertni! orkester. — Trst-Milan: 17.16 Operne arije. — 20.85 Pestra nra. — 21.40 OeHfrtlČjii hi ktavir skl koncert, nato plesna glasba. Jugoslovanska knjigarna v Ljubliani Novosti; Decking, Katechesen fnr reifende Jugend. Ge-danken und Skizzen. 257 str., nevez. 49 Din. — Dorner, Neue Stunde des Kindes. Kinderpredigten und Anregungen zur Gestaltung des Kindergottes dienstes. 236 str., nevez. 48 Din, vez. 63 Din. Haugg, Rosenkranz und Frauenseele. 83 str., nevez 23 Din. — Haugg, Vom Gcheimnis der heiligen Messe. 154 atr., nevez. 40 Din. — Haibach, Ncnc Exhorten. 214 str., nevez. 55 Din. — Koepgen MacM flber die Horer. Das Geheimnis der wirk-samen Predigt. 157 str., nevez. 33 Din. — Peters, Die Soziale Fursorge im Alten Testament. 92 str., nevez. 26 Din. — Richstatter, Geheimnisvolle Rose. Holdseligkeit, Klage und Glorie Unserer Lieben Frau. 44 str., nevez. 17 Din. — Lohmiiller, Das heilige Messopier in der Grundschule. 234 str., nevez. 28 Din. — Toth, Der Sieg ChristL Predigten. Mariologie. Predigten. 229 str., nevez. 40 Din, vez. 56 Din. MALI OGLASI V malih Ofllaalh velja <«aka besede Din t-—t ientlo»en)»lrt opisal Din 2 —. Nalmanjii znesek ta mali oglat Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilo. — Pri oglasih reklamnega značaja te račune enokolonska S mm ♦tsoko pelilna vršilca po Din 2*50. 2a pitmene odgovore glede maiib oglasov treba priložiti znamko. Blago na hran. knjižice prodaja y-govlna Detel« Moravčah. (1) Cen|<>ne dame! Vljudno sporočani, da ltvrlujem trajno ondu itcito na nalnovejtem aparatu, katartga električna napetost znaša samo 24 voltov ln te t tem podani največja sigurnost občutljive dame t Garantiram uspeh »t vsake late Frizerski salon .Rakar*. Ljubljana Prešernova ulica 7 (poleg glavna pošta, veinl vhod) lliižbodobe llaf.plsujem službo raomiista in uekvenika Opravljal bo tudi posle občinskega DELOVODJE (tajnika). Zupnl urad v Ihanu prt Domžalah. Pekovskega pomočnika mladega, kateri bi raz-naSal tudi kruh, sprejme takoj pekarna ANDREJ KROSBDJ. Škofje Loka. Trgovsko pomočnico mešane stroke, do 20 let staro, sprejmem za takojšnji nastop. Naslov v upravi lista št. 5439. (b Mlinarski pomočnik se sprejme. Valjčni mlin, LJubljana — Vič 26. (b) Rudarski pazniki sprejmejo. Prednost Imajo Jainomercl. Stanovanje, kurjava ln razsvetljava v naravi, hrana v menzl po režijski ceni. - Obširno ponudbe s podatki o dosedanjem služ bovanju ln označbo naj nižjih plačilnih zahtev na upravo lista pod št. 6391 Razglas Občina Kamnik daje v zakup RESTAVRACIJO na Mestnem kopališču za tekoče leto. Zakupni po-tfoji so na vpogled v občinski pisarni. Prošnje Je vložiti do 30. aprila t. 1. pr! občini. (n) Vloge Zadružne gospodarske — Ljubljaftsk* kreditne ban ke in Zadružne zveze — poceni prodam. Odgovore upravi »Slovenca« Mari bor pod »Graščina«, (d) Trgovina meš. blaga v LJubljani takoj ugodno prodam. Naslov v upravi Slovenca št. S476. (n) Kupimo Vsakovrstno zlato kupuje po naiviijib cenab CERNE, mvelit, Liubi-ana Wolfovs ulica H. 3. Sobe Sobo blizu mestnega parka — oddam solidnemu gospodu. - Maribor, Maistrova ulica St. 1. (s) Obrt Cenj. damam in gospodom naznanjam, da odprem 8. maja t. 1. svojo podružnico v Rog. Slatini. Se priporoča Holy Josip, diplom, lasnlčar in frizer za dame ln gospode.. Brežice ob Savi Dražba polovic«, trgovske hiSe in zemljišča! — Dne 15. IV, 1936 ob 9. dopoldne bo pri sreskem sodižču v Kranju, soba št 7, pri silna držba polovice zemljišča v Smledniku, h kateremu spada lepa velika hiša, v kateri se nahaja trgovina, gostilna in ne kaj sob za tujce, nadalje 7 njiv, 3 gozdi in 1 travnik. Najnižji ponudek za to polovico zemljišča znaša 32.300 Din ter bi bilo možno plačati del te kupnine v dogovoru z glavnim upnikom tudi s hra nilnimi knjižicami Mestne hranilnice v Kranju. Po' jasnila daje pisarna odvetnika dr. Igo Šilarja v Kranju. (o m Planino skoraj nov, poceni pro dam. - Naslov v upravi lista pod St 6476. (g) I Aufo-mofor Motorno kolo Indian skaut, prodam za 3600 Din; mali Motosa koshe za 3500 Din; stroj (Zikenmašina) za kleparje za 500 Din. Škafar Peter, Rimska cesta LJubljani. (1) Razno Tečno hrano Išče samostojen gospod za stalho. Ponudbe prosi na upravo »Slov.« pod »Privatna hrana 6383«. Denar Posojila nt vložne knjižice daje Slovenska banka. Ljub ljana. Krekov trg 10. Vse denarne posle nakup ln prodaja vred nostnih papirjev (vojne .škode), razne kompenzacije, plačila ln terjatve prt DENARNIH ZAVODIH itd. Vam izposluje ALOJZIJ PLANINSEK ■ bančna posl. pisarna v Ljubljani - Beethovnova ul. 1-1, vrota 19. Telefon štev. 36-10. »463 Posestva Prodam več sodov, omaro, visoko In nizko, komplet, potte-IJo, 3 petrolejke, okvirje, obešalnik z zrcalom, stole, cink - banjo ln ročni voziček. — Ogledati : Sv Jakoba trg St. 8. od 2—6 popoldne. (1) Avtomoblllstl In motoristi —■ AVTO OLJE na zalogi bencin cenejši kot v Zagrebu. I.astna črpalka v trgovini A. PERGER DOBOVA Pri Brežicah. Furnirja 15.000 čevljev, lepega — prodam za 6980 Din. Spalnico masivno, brstovo, in belo kuhinjo prodam za 3150 dinarjev. Skobelni stroj boljši — prodam za «600 Din. Martlnec, Ljubljana, 1'rule. (1) Špargeljni (beluši) vedno sveži, lasten pridelek, in špargljeve sa dlke - dobite v gostilni Kmet v Slškl pri mitnici — Se priporoča gostilna »Pri Kmetu«. (1) Volna, svila, bombaž stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg. Otroški voziček modern, skoraj nov, od zdravega otroka, prodam z« 800 Din. Naslov pove uprava pod št. 5473. (1) Prima jajca svežu, debela, zaboj 720 komadov Din 286.— franko voznlna razpošilja (i. Drechslor, Tuzla. Bosna. Razpis. Dne 1. maja 1936 se vrši pri gradbenem odelenju direkcije drž. železnic v Ljubljani I. javna oiertalna licitacija za zgradbo ene dvonadstropne vogalne stanovanjske hiše v Ljubljani. Načrti, proračuni in drugi podatki se dobijo od 18. aprila 1936 naprej pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, Liubljanski dvor, II. nadstropje, soba št. 115, za ceno Din 250- — za en izvod kompletnega elaborata. uroOen ugtui r •■••Uurtru u oosfstro ti hitri proda; to U ne t gotovun denarnim pat kunca ti « kniiirm /In Hiša z vrtom na lepem kraju, se pro da. Naslov v upravi lista pod št. 6444. (p) G2EBE0 Za pomlad! Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn brez napak, pristnobarvni-»Paket serija S« vsebina: 15—21 m prima oksfordov, touringov in cetirjev za moške srajce, vsak kos najmanj 3 ta,^ dalje »Paket Serija S'o« Utotako IS da 21 m za ženske pralne obleke, dečve (Dimdl), v najlepših barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija P« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljni na, žensko, moško in na mizno perilo, barvasto, ter »Paket serija P/I« 10 do 15 m istega najfinejšega belega blaga - Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. - Vzorci brezplačno. »Kosmos«, razpošiljalnica ostankov, Maribor, Dvo-fakova cesta št. 1. čebelarji, pozor! 12 Žnidaršičevlh panjev ln novo 3 satno trčalnlco poceni prodam. Naslov v upravi llBta St. 3737. (1) Za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu mojega dragega moža V Jakoba Stok se vsem prav Iskreno zahvaljujem, posebno pa g. ravnatelju ter cenj. osobju Gosp. zveze ln društvu »Soče.«, kakor tUdI vsem za poklonjene krasne vence. Žalujoča Sena. Trenčkote vsa oblačila, perilo itd. v ogromni izbiri — kupite poceni pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. (1) + Nenadno te umrla danes Močila Ausic cd. Ueitcals občinska blagajničarka Zvesti uradnici ohranimo iz hvaležnosti trajen spomin. Novo mesto, dne 15. aprila 1936. Predsedništvo občine Novo mesto. Moško kolo dobro ohranjeno, prodam. Kos. Idrijska ulica St. 3. Potrti v globoki žalosti sporočamo vsem prijateljem .in znancem žalostno vest, da je danes, 15. aprila 1936. ob pol 15 po kratki in mučni bolezni umrl naš ljubljeni soprog, oče. stari oče, brat. stric, tast. gospod Kukinbcro Aitdrei gostilničar, posestnik in čevljar, mojster v Trbovljah Pogreb se bo vrSil v petek. 17. aprila 1936 ob 16 izpred hiše žalosti na župno pokopališče v Trbovljah. Sveta maša zadušnica se bo služila v soboto, 18. apr. 1936, ob 7 zjutraj v farni cerkvi v Trbovljah. T r b o v I je. dne 15. aprila 1936. Kristina, žena; Pavla, Tinica, Rudolf, Drejče, Ljubica, Pepi. Cirila, Silva, sinovi in hčere. Dr. Janko Drnovšek, Franc Zdolšek, Maks Šegula, zetje — vnuki in vnukinje ter bratje. L Ganghofer: 63 Srad Hubectiis Roman »Mi lovci ne smemo nič pravega ustreliti, tako ie ostro zapovedal milostni gospod grof,« je dejal "ranče in bil vsako sekundo bolj razburjen. »Smrtni strel je nekaj drugega, toda milostni gospod je nezaupen. Ne zamerite, gospod Tasilo, vaš oče jel Toda mislil bo, da sem sam ustrelil jelena, da bi nama spet ne ušel.« France se je davil v vsaki besedi. »Prosim, gospod grof, zdaj morate pa že meni na ljubo reči, da ste ustrelili obrakrat vi.« »Ne, dragi Hornegger, tega ne bom delal.« France je težko dihal in povesil glavo. »Seveda, ne morem vam zameriti. Nihče ne laže rad. Toda pri gospodu grofu z ravno potjo nič ni. To sem moral že večkrat grenko okusiti. No torej, na grbi imam že svoj čelešnik, zdaj pride vanj šc treskal« — »Bodite brez skrbi, Hornegger,« je dejal Tasilo, s težavo se trudeč, da bi bil miren, »porok tem vam, da ae bo nobene zamere, če oče izve, da ste streljali na moj ukaz —« »Ne bo dosti pomagalo. Seveda, vam v obraz bo gospod oče že rekel: Naj bo! Toda pozneje me bo okrtačil. Ne bo prvikrat.« France je umolknil, kajti grof Egge se je z nestrpno naglico prikazal iz usede v gozdu. Za njim so se pojavili gonjači, in ko je grof Egge stopil proti jelenu, jc sopeč tn vznojen prihltel Izmed drevja tudi Schipper. Njegove vrebajoče oči so ošinile jelena, hušknile po ljudeh in obstale prežeče na Francetu. Ko je grof Egge zagledal korenja&kega jelena z ogromnim rogovjem, se mu je obraz rumenkasto izpremenil Zadaj za njim jc vzkliknil star gonjač: »Bog v nebesih, to je jeleni Takega jelena še mi- lostni goispod ni ustrelil, ne vem že kako dolgo!« Grof Egge se je obrnil in pogledal gobezdavca, potem je z ostjo gorske palice stmil v krvavečo jelenovo rano in se suho zasmejal: »Lep strel, kakor bi ga orisali« Ozrl se je v Tasila. »Čestitaml« Tasilo je hotel odgovoriti, toda oče mu je obrnil hrbet in odšel. Osupel je stekei Schipper za njim in rekel: »Toda, gospod grof, zdaj bodo gonili vendar na oni strani!« »Danes nel Dovolj mi je!« je odločil grof Egge. »Ti iztrebi jelena in si išči napitnine pri tistih, ki so streljali. Za svoj pot vem sam!« Zadnje besede so bile tako glasne, kakor bi jih bil izgovoril tudi za druga ušesa. Tasilo si je zadel puško na ramo in hote! oditi za očetom. France ga je prijel za roko in za-šepetal: »Povejte mu šele doma v koči. Zdaj ga kuha najhujša jeza. In veste zakaj? Zdi se mi, aa bi jelena ustrelil rad on sam. Zdaj je reč še bolj zoprna.« Grof Egge je že izginil v gozdni senci. Zdaj pa zdaj je zganil z ustnicami, kakor bi bile preveč suhe, in je suval T. gorsko palico po kamenju, da je žvenketalo daleč naokrog. Hodil je že pol ure. Tedaj je v grmu ob stezi zašumelo in pred grofa se je počasi izvila postava črnobradatega lovca. »Patscheider? Ti?« Besede niso zvenele prijazno. Grof Egge se je menda hotel okoristiti z ugodno priliko, da bi si ohladil jezo. »Kaj delaš tu? Zakaj nisi v svojem okolišu? Ali me pa misliš spet navijati, da bi ti plačo —« Grof Egge je umolknil, ko se je uzrl v bledi lovčev obraz. »Patscheider?« Lovec je pogledal plaho po poti gori m doli. »Prosim, gospod grof,« je dejal s stisnjenim glasom, »pri meni tam leži nekdo.« »Vraga! To je zoprnol« se je utrgalo grofu F.ggeju z ustnic, Za čas s}a stala nemo eden pred drugim. Potem ic začel lovec šcpetajc poročati: »Že dva dni sem mu bil na sledu. Nisem jedel in ne spal. In res, danes zarana, prav ko se je tvitalo, sva trčila skupaj, ne daleč od meje. Predem sem ga utegnil poklicati, me je že izpazil in v tren pomeril s puško. On ali jaz! Spomnil sem se na gospoda grofa in na — svoje otroke. In sem sprožili Sredi prs ga je moralo zadeti. Padel je na obraz.« Glas je lovcu pošel. Grof Egge (i je mriHl brado, »Prekleto! Kdo je bil?« — »Nisem ga spoznal. Priti je moral sem čez mejo. Bogat kmetski sin. Dobro je bil oblečen.« »Kje leži?« »Tik pod Mejno steno, pri Hzaltšču kraj cretja.« »Aha! Kar pri lizališčih bi mi faloti radi streljali jelene! Pa vendar nisi hodil kaj tja k njemu, da bi našel kdo sled?« »Ne, gospod grof! Bi ga tudi ne mogel pogledati. Taka reč ščemi po krvi. Kaj naj se zgodi zdaj? Mislim, da bi moral oditi doli na sodnijo in naznaniti.« »Mar si znorel?« je zrastel grof Egge »To letanje potem in kričanje po celi okolici, prav tega mi je še treba!« »Toda prosim, gospod grof,« je jecljal Pat-seheider, »če ne naznanim, utegnem priti v najhujšo zagato. Če se pa držim prave poti —- nazadnje sem vršil samo svojo dolžnost in delal v silobranu.« »Tako? V silobranu? Ali je on streljal nate?« Patscheider jc strmel v tla. »No torej, bedak! Za nekaj mesecev te utegnejo zapreti. Tako imenitni so naši zakoni, da mora falot lovca prej ustreliti, preden se sme ta braniti. S tem ni nič! Stvar moramo potlačiti. Ce gre za lov, mora utihniti vse drugo.« Grof Egge je malo pomislil. »Pazi! Domov pojdi! Drži se takih poti, da te ne bo nihče srečal. Tvoja hiša stoji na samem ob gozdu, nihče le nc bo videl priti. In v sili bo žena lahko izpričala, da si bil od včeraj opoldne doma. Za vse drugo se nc brigaj. In drevi pojdi v gostilno in bodi vesel!« »To bo težko, gospod grof.« »Poizkusi, bo že šlo. In da se ti bo bolje posrečilo — od danes imaš za sto petdeset mark zvišano plačo.« Patscheider je dvignil oči; v njegovem bledem obrazu se ni zdrznila nobena poteza; samo pokimal je predse, ne da bi se le z besedo zahvalil. Za ovinkom se je oglasilo govorjenje in rožljanje gorskih palic. »Proč!« je zarenčal grof Ege, in Patscheider jc hlaslno skočil med grmovjem. Grof Egge je še nekaj časa stal in mrčal predse. Neprijetna groza mu je stresala ramena. Srdito ie udaril z nogo in pljunil na tla. »Preklet;1 stvar! Danes se mi obeša pa že vse r a vrat! Oprezno se je ozrl nazaj po stezi, odkoder so pri hajali glasovi, si jezno popravil puško in začel na dolgo zajemati korake. Čez nekaj minut se je prikazal Schipper pogledal po stezi, in ko ni videl svojega gospoda, začel hoditi hitreje. Ni ga več došel. Preden je dospel Schipper na piano, je bil grof F.ggr *c pred vilo Tram in jc stopil v kočo. S privajeno previdnostjo, če*ar ni mogla spremeniti niti njegova divja jeza, je obesil pn4ko na cvek pod palico. S čevlji jc ravnal siccr šc sveto, vendar pa že mnogo trše, ko jih jc vlekel z nog. ne da bi »i odrešil jermene. Slabo je pa nalete' jopič; nekaj šivov je regnilo, in zmečkan v kepi. je zletel v kot. V sami srajci in copatah, s .iklo-njeno glavo in s pestmi na hrbtu ie hodil gro' Egge v tesni izbi gori n doli kakor razdražen lev v svoji kletki. Po vsej lovski smoli današnjega jutra mu je vest, ki jo je bil moral pravkar čuti hodila najhuje navzkriž. Drugo jutro bi morali začeti s štiridnevnimi pogoni v PatscheHerjevem okolišu. S tem zdaj ne bo nič. Rad ali nerad ho moral tako dolgo čakati, dokler nc bo lam nn stran« spet vse »v redu« Glavno skladišče za Jugoslavijo: H1NKO MAYER I DRUG, pari. oddelek, ZAGREB. tSajvečja in najstarejša zavarovalnica na svetu ROYAL EXCHAMGE ASSURANCfc Leto ustanovitve 1720. — London — Kapital 6 milijard dinarjev, Zavaruje: požar, chomage, viomske tatvine, automobilske škode in nezgode, razbitje stekla, dolžnost jamstva, potres in vojno. Išče krajevne zastopnike ln akviziterje za Dravsko banovino. Ponudbe: Glavno zastopstvo za Dravsko banovino, Ljubljana, Gajeva l/III — Nebottčnik Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih! Vsemogočni je odpoklical našo iskreno ljubljeno mamico, staro mamico, taščo, gospo Iscczilo Štiglic ir|. Pristan provldeno s svetimi zakramenti, v 81. letu svoje starosti. Truplo nepozabne rajne mamice smo položili k večnemu počitku na veliko noč ob 16 v domačo grobnico. Tem potom se najtskreneje zahvaljujemo preč. duhovščini, na čelu mngč. g. dekanu J. Krančtču, preč. g. svetn. Požarju za vso skrb ln glnljivo slovo ob grobu, pevskemu zboru, gasilski četi, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za številno častno spremstvo, Izraze sožalja, krasne vence ln šopke. Blago pokojnlco priporočamo v molitev in trajen spomin. Rečica ob Savinji, dne 14. aprila 1936. Rodbina PRISLANOVA, PARI SEVA in FRANC, župnik v p. Tinček in Tonček kotf detfektfiva 33. Tinčkov« ročne granate Ko je mama odšla, je Tonček zlezel iz svojega skrivališča in se pridružil Tinčku in Mukiju. Skupaj so nadaljevali pot. Spotoma j" Tinček jezno dejal: »Da se nama le more kaj takega pripetiti! Ze prvi dan, ko bi morala nastopiti svojo novo službo, jo takole polomiva. Škandal!« Tonček pa je skomignil z ramo in odgovoril: »Kar je, to je. Po toči je prepozno zvoniti. Pa kaj sem že hotel reči? Ja, ali si kaj pomislil na to, da nimava nobenega orožja za obrambo, če ce bova morala boriti z ronarsko drhalio?« »Seveda sem mislil tudi na to,« je moško pokimal Tinček. »Imam polne žepe kamenja, ki ga bova lahko uporabljala namesto ročnih granat in bomb. Čakaj, ti bom takoj pokazal, kako se takale granata vrže!« Rekši je Tinček segel v žep, potegnil iz njega oster kamen, se zavrtel na peti in zavihtel kamen po zraku ... Resk! žvenk! je reklo, kakor da se je ročna granata v resnici razpočila — in v oknu bližnje hiše je zazijala široka luknja. »No, ti si mi pa res imeniten strelec!« je prestrašeno vzkliknil Tonček. »Zdaj pa le glej, kako boš to reč uredil. Jaz si umijem roke.« Tinček je nekaj £asa brez besede strmel v razbito okno in kolena so se mu tresla kakor šiba na vodi. Bil je prepričan, da bo zdaj-zdaj prihrumel kdo iz hiše in ga pošteno potipal za ušesa. A v hiši se ni zgenilo ničesar. Vse je ostalo tiho, skrivnostno tiho. -i MMMiriir' Poizkusite ta nov NAČIN OLEPŠANI Poizkusite še danes ta enostavni način, ki nikdar ne odreče. Dobili boste prekrasno mladostno polt. kateri se bodo divile in jo zavidale vse Vaše prijateljice. Namažite pazljivo vse lice in vrat s kremo Tokalon bele barve (ne mastna), potem pa se polagoma napudrajte najbolje z »mat« pudrom Tokalon, ki je specijalno napravljen v to svrho. Izprememba. ki jo boste zagledali v svojem zrcalu, bo Vas presenetila. Krema Tokalon bele barve pokriva Lice kakor neviden ovoj lepote in učinkuje tako, da se puder povsod enakomerno razprostre in da se ne napravijo nobene kepice. Na ta način ostane puder štirikrat dalie časa na licu. Krema Tokalon hele bsrve vsebuie očiščeno smetano in olivno olje in nenavadne sestavine za hranjenje in beljenie kože. Te sestavine odstranjujejo zajedalce, zožujeio razširjene znojnice ter omehčajo in obelijo tudi najtemnejšo in naiboli raskavo kožo. Predno se odločite za nakup parketov oglejte si zalogo prvovrstnega materiala pri tvrdki jQS R puH LJUBLJANA, Gradaška ulica štev. 22 Telefon štev. 25-13 Zahtevajte ceniki Strti od žalosti naznanjamo vsem, ki ste ga poznali, da je dne 11. aprila 1936 ob 14.15 uri v 63. letu svoje starosti v Bogu zaspal, dotrpel, v veri in upanju na drugo lepše življenje, ter nas za vedno zapustil naš predobri soprog, očka, brat in tast, gospod Ob bridki izgubi našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, brata in tasta RAFAEL THALER veletrgovec, industrijalec ln posestnilč Ni nam utehe brez Tebe! Pogreb se je vršil izpred hiše žalosti, Mestni trg št. 2 v Škofji Loki, v ponedeljek, 13. aprila 1936 ob 16. uri na tukajšnje pokopališče. Truplo smo položili v domačo rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Škofja Loka-Ljubljana, 11. aprila 1936 se za vse izraze iskrenega sočutja najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, čast. duhovščini, vsem prost, gasil, društvom iz vse okolice, godbi ter vsem darovalcem mnogobrojnega krasnega cvetja. Iskreno zahvalo gosp. kanoniku prof. Šimencu za tolažbo pokojniku ob zadnjih urah njegovega življenja. Škof j a Loka, 16. aprila 1936. Rezika, soproga Rado, sin, Ela por. dr. Homan, Melita por. Tomič, hčerki Ivanka por. Guzelj, sestra Mirko Tomič, kapetan I. ki., dr. Albert Homan, zeta Ker časopisi med prazniki niso izšli, je pravočasno obvestilo izostalo Za »Jugoslovansko tiskamo« v Ljubljani: Karel čež. Izdajatelj: Ivan Rakove«. Urednik: Viktor CcniiS.