Tečaj
XV.
List
COS
rs
obertnijske
árodsk
Izliajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sieer3fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl.30kr.
V Ljubljani v saboto 10. januarija 1857
Domovina mnogoverstnih sadežev

Aid
Ie P
• V
iz A
skozi Tursko in Gersko na
(Konec.)
Lasko in Laskemu bližoj
kraj
y
potem tudi
Ce b
so iz p e r z i š k
dežele K
sveta přinesli; v domovini njeni vaga ena
(ako težka je
Na
kaliskem otoku, H
an v naš del bula 3 funte;
»aniola ime-
je bila leta 1522 že sploh znana.
Nemško, kjer
Vinska tert
je v A
domá. Leta 231 so našli
pervi nje sled na Nemškem; v letu 282 so terto že sadili
novanem, rastejo čebule po poldrugo ped dolge. Cebula
djéma ali se manjša, kadar luna naraša,
pravijo
ob Rajnu iu na Ogerskem. Karol Véliki je pospeševal vi-norejo močno.
Kava (kofè) je prišla iz Levante (Turškega) leta 1615 pervikrat v Benetke, potem na Francozko; leta 1671
pa naraša ali se debeli, kadar luna odjéma. Cebula je tudi
vremensk prerok. V kantonu Freiburžkem v Svajci kmetje 80 v Marsilji pervo kavarno odperli, na Dunaji leta 1683 iz čebul prerokujejo mehko ali hudo zimo; konec poletja, v Norimberku 1696.
9
kadar čebulo domu spravljajo
ogledujej
njih kožo: ce je
koža tanka, pravijo
da bo zima mehka
Tobak je pervi najdel španjski menih Roman Pane
bela, bo huda. Tudi obderži cebula kaljivost
ce je koza de- leta 1496 v St. Domingu v deželi Ta bagu v zapadnih
dolgo; Indijah v Ameriki. Odtod je přišel kmali v Evropo.
Iz
priča tega je tista cebula, ki so jo v roki neke egiptovske perva je bilo le z dra vi ino zeliše; Indijanci pa so ga leta mumije našli, kjer je gotovo več kot 2000 let ležala in se 1535 piti (puhati) začeli. Franeozki poslanec Janez Ni-vé da vsa suha bila; ko pa so jo nekoliko časa djali pod kot je leta 1559 pervo seme iz Portugaljskega poslal v
milo nebo, je začela kal poganjati
in
sajena je hitro in Pariz.
čversto rastla
Spanjska armada pod kraljem Karolom V. ga je
Česinj je iz Azij
in
Si bi rije na Rusovskem přinesen
perva přinesla na Nemško. Angleži so se ga naučili piti k (Schnittlauch) iz leta 1585, Turki pa leta 1605; pervo fabriko so napravili
30letna vojska je pa ta božji dar raznesla po
?
Redkev je v K
domá
v Holandii vsem Nemškem in odtod naprej
jed
P
nahajamo leta 1351 pervikrat med postním
meniškim
Angležko
Zefran je prinesel neki romar iz jutrovih dežel na
pod kraljem Edvardom III.
Krompirja je neki kupčevavec b sužniki, J
Hawk in
spanii v j
po
imenu, leta 1565 v Santa-Fe-i v Novi Hi Ameriki dobil za živež svojih ljudi na
ladii
in on je bil pervi
i
ki je
Vertne rože (gartrože) so prišle perve leta 1522 kot drag dar iz Laškega na Angležko, kjer so se na ukaz papeža Adrijana VI. leta 1522 kot znamenje mol-čanja na spovednice vezale; odtod izvira še dan da
zglasil ta sad. Pozneje, našnji navadni latiuski izrek „sub rosa" (pod rožo), ki
A I ^V S Ml Vk Ir»*^ m arv 1 ** l rw \7 i M _ a _ 1*1____• « *	■ * • //	.«« « «•//
leta 1584, je admiral Walter Raleigh krompir iz Vir- toliko pomeni, kot
____*	m m	m	•	• ^ •	*T	- -
ginij
(severne Amerike) pripeljal
grajsino Youg
•w,,,,w |»v.«v.i.j »»«" flinolči", „«.unir uuui , «ii „10 iiicu uauia
rečeno". V okolici mesta Ghazcepour-a v Indijah je viditi
rt
tiho bodi"
ali

le med nama
hall na Irsko, in tù je pervi krompir sadil. Leta 1588 Celo rožno polje, kjer delajo rožno vodo in rožno olje (at
so ga začeli na Laškem saditi; se kot posebna redka jed
je přišel pervikrat leta 1616 na kraljevi Na Nemško so ga dobili sred 17. stoletj
mizo v Parizu.
. in še le 90 let
tar).
Tista
19
roža
>
ki se imenuje „roža iz Jeriha" raste v
Arábii ob rudečem morji veliko rajša kakor okoli mesta Je-
iz semena izraste pervo poletje
riha.
Tako rašča je
da
je, kar se je začel v naših deželah izperva pocasi razsirjevati. cveteča roža, ako je poletje vroče in si frišno seme vsejal.
je nek iz južnih goratih krajev Evrope pervič Ce suho in velo to rožo položiš v vodo, se ti odprč; ko ee
L
přišel
SI e z k
9
zato
od nekdaj
ko plat
(schlesische Leiuwand)
Konoplja je iz Evropo
je pa osusila, se pa spet zaprč
S o n čn i ca je prišla iz Amerike v
naše
kraje.
Ob
hodnih Indij se zaplodila v reki Ohio sadijo na tavžente sončnic zato, ker neznano
veliko kislica (dobrega zraka) iz sebe puhtijo in tako
Bombaž (pavola)je přisel po Feničanih in Kartaginčanih v onih nezdravih krajih ljudi varujejo
močirne
merzlice.
v Evropo. Že v 10. stolelj
ga předli na Nemškem
Hmelj je začel v Evropi okoli leta 500 ob
ljud
Leta
822 so imeli na Nemškem že hmeljnike. Najbolji hmelj raste sedaj na Českem, Brun-
ekih preseljevanj sloveti.
Gospodarske skušnje

(Sivo ajdo) hvalijo tudi „Frauend. BI.
a
takole: „Ta
Bviškem, Parskem in Angležkem
ajda je bolj okroglasta, in konoplji zlo podobna; navadno
Sparge I zaplodil po svetu.
Bob je přišel skega morja.
Salato, vic pod kraljei
se je iz začetka 18. stoletja iz Laškega prekosi
v vsem; veliko težje je od navadne, in ker ima tanjo lušino, daje več moke, pa manj otrobov. Iz 1 funta
hodnih Indij v okolico kaspi- je přidělal moj prijatel, ki jo je za poskušnjo vsejal, 9 še
feljev
šefelj, če pisatelj meni parsko mero
9
je po naši
naso
adno, so sadili na Angležkem per- meri 3 vagane ali 6 mernikov in 10 bokalov); vsako zerno
llemikom VIII. leta 1519
se razraste skor v malo drevesice z močnim deblom in ko
d
Pse ii na juž
pervotna d
je gorata dežela v I
9
vse se je čudilo nad tem ajdoviščem
ka
žji Himalajske gore
• *
R
i ♦ • • bin i
je prišla iz male Tar tari je in j
S
9
P
je iz
hodnih Indij
sa tim i vejicami
kor navadna ajda je tudi ta zadovoljna z najslabej vendar če hočeš, da ti prav velika izraste, ji moraš privoditi pol gnojenja, in takrat ti bo 6 do 8 funtov semena zadosti za oral zemlje; se vé da na prav pešeui ga je enmalo
10
vec potreba. Seje in obdeluje ee kakor navadna; povsod, naiea, kjer jih Herodot 11
kjer ajdo sejejo, naj
eivko saj poskusili"
S
(Da ti krompir v hramu ne
kali), ga
v kaki
pad
pozna, pa že Scylax
12
in S a u r o m a t
ima
t
od T
mreži ali kako drugač pomoči za 4 trenutke ali sekunde v krop (vrelo vodo) in potem ga razsuj, da ee posuši.
obá roda sta gotovo bila e d i n e g a plemena.Od ondot se je ta narod v sledečih stoletjih pred in po Kristusu proti
1	»	*	«	m	____^ _
; nje-
padu razsirjeval, in je segal do Germ
gov
ime i
zbi
ime S k
in
perva S kiti j
se
Starozgodovinski pomenki.
Skiti nikdar niso bili Slovani
Spisal Davorin Terstenjak.
je sedaj velela Sarmatija. Mela že pise, da so Sarmat od Germani je do Azije prebivali, in Ptolomai
raz
pi
svojo
bal ti s k eg
pejsko Sarmatijo od D
do
rJ
in V
14
Ni še več kakor pet let, kar
so nekteri nemški zgodo
Po skitiški povesti
Skit
vinoslovci začeli terditi, da so stari Skiti bili Slovani. Med te zgodovinoslovce spadajo taki učeni iu velikočislani možje, da zares ee moramo čuditi, kako so se kaj takega terditi podstopili. So pa posebno August Kn o bi, profe-
(Wolge) in so podj
k s e
maotiškega jezera in T Ski
najprej stanovali kraj A li dežele do Kauks
po kterem so dobili ime
9
sor
bogoslovja
v Giesenu, Gfrorer, profesor zgodovine v Freiburgu, in učeni nemški jezikoslovec J. Grimm v Be-rolinu. Pervi svoje terdenje oznanuje v kuigi „Die Vôlker-tafel der Genesis", drugi v svojem delu „Urgeschichte des
stala ekitiška rodova P i
►svojili Skiti zemljo
in Nap
pozneje so dobili kralja še pozneje sta pa nain še pozneje so
si
15
Povedka od Sk

menschlichen Geschlechtes", in sleduji v svojih bukvah Ge schichte der deutschen Sprache". Tudi naši domači zgo dovinoslovci so začeli terditi, da so Skiti bili Slovani
med njimi posebno jrosp. Elija Rebič.
Kterega rodu so pa bili Skiti? V novejših časih so S kite učeni možje, kakor Niebuhr, Bockh, Safařik,
kije
umeti, da so se Skiti od kteri je še bolj proti i : tem samostalen narod stusom . ker Skit
pad
d T
in T
P
esa se ima gotovo tako raz ili od pervotnega debla toku stanoval, in da so bili po To je bilo leta 1500 pred Kri
so se za nar
m 1 a j s e ljudstvo mislili in pa terdili, da so še Ie 1000 let pred Darijem Histapsom
nastali 16 Kauk
V ono dob
rega
u bil,
so A s i r j
pada Skit
ko je
jib
gla
sedež na
Hansen, Hammer itd. za
M o il s: o I e
»
imeli
i
i
vendar to
odpeljali
i
(Ko
na Pont c sledi.)
vladařstvo v A
in Mede
kte
na T
mnenje ne bode nikdar obveljalo. Dokazi, kteri se iz Hi-pokratovih in Galenovih spisov jemljejo , so slabi, in ni še dognano, ali so Galenovi spisi polnoverni. Herodot, kteri je Ski te dobro poznal, nič m o n go 1 j s k e g a ne najde na njih. Dajepavlastovitosti Mongoiov dobro poznal, se vidi iz njegovega popisa mongoljskih Argipáecev ").
Novo leto 1824.
Povestica. Spisal Davoria Terstenjak.
(Konec.)
Lani pridem spet na Koroško. Pervo
noč
na ti dragi
Tudi v podobšinah, v kterih so Skiti obraženi, ni nič zemlji ostanem v prijetni vesi. Skoz živo ves je šurnila
_ .	_ _ _ _	_____	.	. -	.	V • «	t • i.. ____•	___J •___II ••	v a	v..
mongoljskega
A ga tirs i
viditi. Herodot 3) je rekel, da so traški
bistrica
f
in
vzdigala
tezke kladiva, ktere so mecile terdo
brati nek rod Ski tov, Traki pa so bili ariško zelezo. Bila je evetla noč, in šum vode mi
dolgo
ni dal
pleme, toraj Skiti nikdar nieo Mongoli.
epati.
Vendar natura je bila močnejsa , kakor vodni šum
y
Justin 4) pripoveduje
5
da iz rodu Skitov so Baktri in in tako zadremljem.
reči
da so s tema narodoma
Drugi
dan že zgodaj ee epet epravim na pot. Močen
Perzi. S to opazko je hotel
s or od ni bili. Baktri in Perzi eo pa arišk rod, tedaj mládenec me epremlja, in nese pred menoj mojo robo. Čez
ee po
Ogledujem
tudi Skiti. Namesto starih Skitov so pozneje stopili nekoliko dní pridem na 1 urns ko polje. Sa uro mati ali Sarmati. Najprej jih imenuje Herodot. ostanjkih stare Teurnije, in ko Hermanove bukve (Text zu
Justin in Diodor Sicilskt 5) terdita, da Sarmati se kole
v
Wagners Ansichten von Kárnten" str. 356) vzamem za
da so te Sarmate v starodavni dôbi vodilo, najdem sledeče verstice: „Ne daljec od stare Teur-
Dalje
nijo i z Medo v in
Skiti na Tanais presadili. Plini6) Sarmate imeiiuje,, M e- »ije proti Dravi stojí sedaj kapela sv. Majdalene.
dorum Soboles".
gori
so tri ponikve (jarine) , imenovane ..kervave kernice"
Ni nobenega razloga te povesti celó zavreci,
v •
akoravno P° nemški : „Die Blutmulden".
niso Medi na takošni

nacin na T a n a i s
prišli; vendar se
Po ljudski povesti so tukaj Franki potolkli Slovence,
smé verjeti, da so se Medi s Skiti z m e š a l i, v kterih i" žertvenik njihovega molika razderli. Umirajoči Mike, to
*	'	•*«*•••«	.	« • v	* V	«	mm
deželo so prišli, in da tedaj Sarmati so s kito-med i
škega pokolenja.
Herodot piše, in to je važno, da so Sarmati ski
tiški govorili, čeravno
je visji duhoveii, je sledeče mascevavne besede izgovoril:

Kadar bojo lipe tretjikrat iz posvečenega zemljišca zrastle, bodo Slovenci tam zakopani dremelj (buzdovan, batog)
ne brez aoloimKbiv. Po takem so poiskali in v kervavem boji bode žena v blizini stanuvajo-
bili so rod nik i Skitov. Zato jih stari pisatelji prosto imenujejo S k i t e, skitiški narod 7), ali pa o d d e i k,
kmeta Pa rtu sa,
čega škega vojvoda,
edinega
pri življenji
ostalega
nem
y
se poleg Skitov, včasih s
pleme Skitov. Včasih ko kaj posebnega imenujejo Skiti kot del sarmatiškega naroda poznamljajo
z burklami ubila. Vojska bode tako huda Skiti vred da bojo kernice s kervjo napolnjene. Vendar zmaga bode
s

vendar se
9
tudi
Slovencem in kraljestvo Boruta spet uzkersnilo".
Lipe
se
Ne moremo dvomiti, da bi Skiti in Sarmati
ne
spadali v edino narodske pleme. Tudi Strabon govori
od občega skitiškega iu sarmatiškega naroda in od o bi čaj ev teh narodov kot občih 10
Pervi sedež tega naroda je bil iz točno od Ta
»
dandanašnji stojijo. Leta 1736 so se spuntali kmetje mil-statski proti gosposki, in so iskali dremeljna. Ravno tako so
iskali ob času francozkih bojev. Vprašal sem moža, kte-mi je kerčmar za vodnika dal, ali vé: kje je dremelj
<ri>
rega
skřit? „Ne vém
mi
odgovori
Niebuhr „kleine histor. Schriften* 1. 361. Bôckh „Corp. in-seript. graec." II. 81. Šafařik „Slaw. Altcrth." I. 279 itd.
„ali enkrat bode neka Partušica sina rodila, ravno na Kerstnikovo o polnoči; ta bode dremelj našel, in tadaj bode se spolnilo, kar povest
pravi
Tudi
bode
B a n s e n in Hammer
Herod. 4. 23. A m m. Marceli. 31. 2. 43. — 6) Plin. Diodor. Sic. 4.

Alte
„Hist. 45.
pri Georgiu 3) Herod. 4. 10.
— 5) Justin 2. 3. nac."
Geo g."
IL 400 itd.

takrat kralj Matjaš od smerti vstal". Kaj? ali tudi vi veste kaj od kralja Matjaša povedati?"
Justin 2, 1. 3.
Diodor Sic. 2.
6. 7.
7
Strab. 11, str. 492.
7. 7. 3. rod. 4, 116.
io
Strab. 7. str. 312 in 11, str. 500. ,2) Skylax Perip. 69 itd.
13
")He-
„Corpus
tcu in HavQo^arai. 4. 12. 62. Aur el. Vict. „Vir illustr.« 79.
Steph. Byzant. pod besedo: 21ao[Aa-
Strabo VII. str. 302. Florus
Curt. Alex.
Inscript. graec.u 11.83. Georgi „Alte Geograph.u II. 308 itd.
Pompon. Mela 1. 3. Ptolom. 3. 5. — l5) Diodor.
9
Sic. 2, 43. dor. 2, 45.
,6) Herod. 4, 5. 7.
,7) Justin 2, 3. Dio
Pis.
n
Kako bi ne! saj sem ko mai fantič hodil z očetom duplje Krompirja je bilo več kot predlanskem in tudi nič ne gnjije
gledat, skoz ktero ne pride do Matjaševe palače, al"
Oves iu lan sta majhna ostala zavoljo suše. Zelje je bilo
tukaj se začne mozek jokati
radovednost, svojo.
«
drago smo mogli plaćati slabo, ker so ga gosence zlo objedale. Korenje je srednje;
Zgubil sem tam mater in bratića dva,
tudi debelega smo letos poskusili, pa ni
nič
boljše
le jaz in oče sva bila srečno smerti ušla".
Kmali se spomnim starega leta 1823,
na kterega dan
od navadnega; ne dopada nam pa tudi zato ne, ker je pre-dolgo in se težko čisto iz zemlje poruje. Repe je bilo ve
je ptuj berač v hiši mojih starišev to nesrećo pripovedoval. liko, ajde pa manj, ker jo je po dolinah slana zlo posmo-
ker je toča v letu 1853 drevje tako
nič
Vprašam moža: ali vé za svojega oceta? „Nič ne vém. dila. Sadja ni bilo Ubožili Sino popolnoma, in oče so přijeli za beraško palico, oklestila, da od tačas ni mene pa so vzeli usmiljeui ujec k sebi, kteri so pozneje se
V
se
nič rodilo.
Še nekaj ;
y
sedaj » kje
tukaj ua Verhpolji v cerkvi sv. Petra in Pavla nam je A n-ton Zajic iz Nove Oselce nad Loko véliki oltar tako
lepo ponovil in nekoliko
novega
prinaredil, da ga ne le
tukaj naselili. Pri njih sem živel do njihove smerti pa me njihov sin redi". Ko jaz sedaj možeku povem in kako so njegov oče umerli, se starec ni mogel več ua priprosti kmetje, temuč tudi možje, kteri umejo umetne delà
Po nekterih potolaživnih besedah se spet ceniti, enoglasno hvalijo. Toraj si v dolžnost štejem, ome-
. kteri
nosah zderžati.
»
okrepca, in
ko potem možeka seboj v kerčmo vzamem, sva
očetovo koleduico zapela.
Jaz pa ga rij en od vseh teh čudnih povest spremenim tretjo in četerto verstico drugega odstavka, in zagromimo gosti vsi :
kole
kole
koledo
Lepo leto mlado! Da bi ti prinašalo Slovencem božjo gnado,
njenega mojstra tukaj očitno pohvaliti in ga vsem. kaj takega delà potrebujejo, z dobro vestjó priporočili.
Janez Gaberšek, ključar in župan.
Iz Ljubljane. Ce člověk več časnikov prebira, stakne med mnogimi pamětními in podučnimi rečmí tudi pogostoma takošne neumnosti, da bi lahko počil od smeha. Tako se
nam je
godilo
vceraj
y
ko smo v roko dobili nemški časnik
kole
kole
koledo !
„Illustrirte Zeitung" in brali neki dopis iz Ljubljane in potopiš iz Duuaja v Terst. „Da bi ga medved nabasal !" smo si mislili, kdor je to pisal, — in da sicer hvale vredni čas-
Novičar iz avstrijanskih
Iz Tersta. Duhovno zakonsko sodnij
nik more kaj takegavzeti v svoj list!! Za predpustnico
je tako berilo ravno prav pripravno
y
zato naj povémo
kofijoT
castitim bravcem, kaj kvasi neznani pisatelj v popisuLju
ko- Kop e r š k
světli škof takole sostavili
dnik
Ie
volj
gosp
stolni prošt M. V
pred- bljane in drugih krajev. Pravdnikom: odkod ime „
bij ana" in „Ljublj a ni ca"? podá pisatelj, ki se
Lj u
za na
mestnika njegovega gosp. kanonik J. D1And
za sveto- šega" imenuje, najprej čisto novo ime in speljavo; „Lju
v
n a
vavce: g<
J. Kova A. Scap
pod je kanonik
dr
S chn eid
dr. Dob
y
v «
in pa M. Fleisch
za namestnika
tajnik j
gosp
M
K r i ž m
y
zakona pa advokat dr. P. Kand
— o— —----, r.	.. v, . ^ »»v ... "f^'j" * w y 55 ~
bljauico" (Laibachfluss) imenuje „Lublau" in rasjasnuje to besedo z dostavljenim priimkom „Blaubach"; zemljoslovcem zagovornik Pa daje nadalje vediti, da uaša Ljubljanica, njegova „Lublau",
pridere s planin!! in da pozimi skor nikoli ne zmerzne.
gosp
Iz Doberle vaší na Koroškem 2. jan
¥
Z
Morebiti naši bravci ne verjamejo, da je mogoče , kaj ta
eeljem beremo v „Novicah" mnogokrat, kako si pobožui in za božjo čast vneti farani na Krajnskem in Štajarskem nove
kega
iz Ljubljane pisati; naj berejo tedaj sami pisavcove modre besede: „Uasere fůnffach uberbriickte (kako zvesto
die reis send von den
hen prostorček v našem listu , da bodo bravci zvedili, da
erle Vasi smo tako radost doživeli.
u
in večje zvonové omišljujejo. Dovolíte tedaj tudi nam maj- natanko!) Lublau — Blaubach
Alpen herabstrómt, friert im Winter fast niemals zu
tudi pri nas v Doberle Vasi smo tako radost doživeli. — Berž potem pa, koje pisatelj Ljubljanico povikšal v pla Na krepko besedo preč. našega prošta in tehanta gosp. Jan. ninsko derečo reko, nas Ljubljančane potisne v babilonsk
ligo
in pa po mai
prizadevanji mnogospoštevane
domoljuba gosp. Tom. Puherja, oskerbnika tukajšnega be-nediktinskega samostana, so zložili farani za dva zvonová (pisatelj govori zmiraj
turn, ker pravi, da se v Ljubljani nahaja taka z med a
ker v našem ozidji
jezikov, kakor malokje drugod,
per
»
nase
a
se
govori sloven
potrebni znesek, da smo imeli veselje v nedeljo 30. nov.
s ko
y
nerusko, lásko, francozko in gersko, da vse
1. 1. slišati pervikrat novo, lepo ubrano zvonjenje. Z veliko	prek letí. Kdor ne verjame, naj spet bere lastne besede pisa-
slovesnostjo sta bila krasno okinčana zvonová posvećena in	teljeve: „Ein S p rache nge wirr voii seltener Art
z ravno tal: o svečanostjo je bila obhajana perva Božja služba,	herrscht in unsern (vidite, daje ves našinec!) Mauern von
h kteri sta mogočna novaka (kterih večji tehta 28 centov	wiudischen, deutschen, italienischen, franzosischen und grie-
14 centov in 35 funtov) klicala	chischen Tónen" itd. Glejte, kako nam je Bog po besedah
in 50 funtov
m a nj s i
pa
pobožno ljudstvo iz podjuuske doline, in ktero so obhajali tega pisatelja jezik zmedel ! Kobi bil še turškega přistavil preč. gospod prošt; razložili pa so s serčno in krepko be- (ni čuda, da ga ni, ker so Turki nekdaj prihruli na Kraju
sedo fajmošter Škocjanski gosp. And. Alij
V • V
pomen zvo
s k o )
y
bi unauji lahko mislili, daje Ljubljana carigradsk
nov itd. Veljata pa oba zvonová bi
3500 gold., kteri
bazár.
Tudi Marburg je v omenjeuem potopisu malo
do petega delà že zloženi. Ulil je zvonová naš celovški milosti našel, še manj pa Celje; pisatelj sicer sam pravi, zvonar gosp. Vincenci Gollner in se pri tem delu tako lepo da ne vé prav, ali se je popolnoma zavedel ali ne fim
skazal, da po vsi pravici se more v versto umetnikov šteti.
pravlj
Po
slovesnosti cerkveni se je vsa družba
du
Halbschlummer"), ko se je memo Celja peljal, vendar so ga napihnjene lične kosti in nizko čelo hotle opominjati na
»
hovšina in
druga gospoda
nika gosp. Sim. Sa
njegova
gospa
pa botei
podala v hišo okrajnega zdrav- slovenski rod (!!) in mesto z vso okolico se mu je zdelo,
ki je bil boter velikemu zvonu, kakor da bi manjkalo tukaj pridnih rok nemških naselnikov"(!!) tù je bilo tako dobro kosilice Pa nikar možicelnu teh neslanost preveč ne zamerimo ; saj sam
pripravljeno, da vse je bilo židaue volje do nocí.
Iz Verhpolj
pi
Moravcah 2. jan
N
V
po
, da je bil v „Halbschlummer" od dobrega lutomer škega vina , ki mu ga je natakarca v graški postaji napi
pravi
vem kaj malega od lanske letine pi
y
ktera je bila precej vala!
Posavska dolina, ali, kakor ji on pravi
y »
Sau
boljš
kakor pretečeuih 6 let
y
ko
ste nam toča in pa thaï", mu je tako malo všec bila, da je učeni moz prav po
slana veliko škodo delale. Steruéno žito se je obneslo pre- starih geografijah iz
Save thai" naredi! „Sa u thai".
cej dobro; pšenica je bila čversta.in debela, le semtertje Oj, kako pa še le „pustoto na Krasu' miluje! Le pogre-je bila jako sentiva. Sená in otave je bilo sicer malo, pa ševal je to, da „ne enega njegovih napol divjih stanovnikov
ste bile dobre
y
ker smo ju v lepem domu spi
Detelj
kamnje metavnih Cicev
ui vidil!!" „ohne auch nur
v
je bilo srednjo mero pa je bila tudi dobra. T
V •
p
nas einen seiner halbwilden (!) Bewohner
der s te i il sch leu
d
vec
jej o, pa letos je bila le srednje dobra. dernden(?!) Tschitschen
zu Gesicht zu bekommen".

12
V popisu T ers ta je mozek spet razodeval svojo veliko
odgovoril: „Zato, ker sem bil v prepoved djan. in ker se mi
narodop
učenost, ker pravi, da v okolici teržaški prebi- je reklo, da bom tabart v prepovedi ostal
u
vajo
»
S
kteri kmeta te okolice namestujejo
u
Hudodelnik je
V)
wouier, die hier den Bauer der Umgegend vc
Odkar smo pred nekimi leti El Ir i eho v nismo pozneje več zadeli na take burke, kakor včeraj v „111. Zeit." Kakor je takrat Ellrich ajd
potop
Sla
i") ! ! s brali, jih brali polje
porotni sodbi izrocen; cerkev pa, ktera je bila oskru
njena po umoru, so berž zaperli, ko so gosp. škofa přenesli, in
je ne bojo pred odperli, dokler ne bo vnovič blagoslovljena.
V Ogleji so našli blizo nekdanje stolne cerkve ker s tni kamen iz starodavnih časov srednjega časa, ko so seker
vidil in tega vc
t
ajd
za plevel (Unkraut) imel in za- šence v blagoslovljeno vodo pomakali; na 6 voglov naprav
t Kraj
grajal, tako je ta novi Ijena kamnitna kersenica je se popolnoma dobro ohranjena
za
popotnik pogreseval v celjski okolici pridnosti ptujih nasel- družtvo za ohranjenje starín jo bo varno spravilo.
plevel da bilo
y
y
Ako bi bili taki, kakor so ti, ki imajo ajd o bi res pač pomagali našemu kmetijstvu na noge,
- Sklenemo pa te verstice z iskreno prošnjo
JOJ
T
S'redpustna

do Boga, naj nas milo varuje več takih
modrih „touristov
No\ičar iz mnogih krajev
Zdaj pust je v deželi! Kdor misli snubiti Po volji in želji Nevesto dobiti
y
y

V saboto, kakor je
novičar
že povedal, sta presv. Ce
sar in Cesarica res ob desetih dopoldne po železnici odri-nila iz Benetk proti Padovi, kjer sta že pred enajstimi bila. Očitno je bilo tudi tu, da povsod razodevana milost in priljudnost Jima gladi pot na daljnem potovanji po Laškem;
bila sta tudi, kakor nam ondotni časniki popisujejo, slovesno
Naj dobro prevdari, Prem stopi čez prag, Prem zveze in spari Zakonski ga trak.
Mars'kteri si stavi Svoj grad nad oblake Ko v njega se spravi Pa vidi napake,
y
in z živim veseljem sprejeta; v nedeljo sta ostala tukaj. V In krizi, nadloge ponđeljk sta zapustila Padovo in dopoldne ob enajstih sta
bila že v Vi cen ci; tudi tù enako vesel in slovesen sprejem, ceravno je močno deževalo. Se sjajniše priprave za sprejem Nju Veličanstev pa se delajo v Milani; pa tudi Cesar hočejo vhod v poglavito lombarško mesto posebuo praznično ohhajati, ker nek trije ministri grof Buol, baron
Molé si roké So binkošti dolge Pa ure grenké.
y
Ces mirno življenje In leta vesele
y
Poslušaj svarjenje, Glej znamenja te-le:
Bach in baron Bruk so poklicani za spremstvo takrat na Kjer vedno med etarši Laško, in Svoje bivanje v tem mestu hočejo nek zazna- Razsaja prepir,
movati še s posebnimi milostmi. — Vojskno nebó se čedalje bolj zvedruje; pravda rusovsko-turška je popolnoma pri kraji, in svajcarsko-pruska se bliža mirni spravi.
„Težave,
To naj te pres trasi Od tod gre nemir.
Kjer mati je troša So hčerke potrate; Pod streho bo toča
na-te
y
Prijatel
Od obéh piše vladni časnik „Oest. Corr." sledeče: ki so overale izgotovljenje parižke pogodbe, so odpravljene.
31. dan dec. so pooblasteni ministri dotičnih vlad dognali	]n ]jj dež
pravdo; protokol mirne sprave je podpisan. Vsled tega spada	Karkoli želiš,
Bolgrad in Tobakz vsim okoliščem, ki ga je Rusija	Ne bo pomagalo

Ce tako dobis
odstopila, k Mol da vi; Kacji otoki in pa podonavski Delta stopijo naravnost pod oblast Sultanovo. Rusija pa dobi za Je mati tožljiva, to zemljo med zgornjim Yalpukom in tisto čerto, ktera
y
obsega
navpik potegnjena od Saratzike proti Kongas-u 330 štirj. rusovskih včrst ali 7 nemških štirj. milj z blizo
Nesnažna, nevedna
Bo hći tudi biba,
Zabita, neredna.
Ti boš Napoljonu
6500 dušami. Zadnji čas do 30. marca t. 1. se bojo i/ro- pri Moskvi enak, čili odstopljeni ti kraji, in ob enem bojo angležke bojne la- V nesrečnem zakona
dije zapustile černo morje, avstrijanska armada pa Moldavo in Valahijo. Kakor je diplomacija poravnala vse te overe, Kjer mati očeta
tako	HH H I HH ■■■ Hl H
Kesal se bedak.
pravi omenjeni časnik
kažejo sedaj važne zna
menja, da se bo tudi po ti poti dosegla mirna sprava med
prusko in švajcarsko vlado zastran Neuenburga
«
Strašna
Le malo spoštuje,
Hći strupa navzeta Moža zanićuje; Pri taki boš pičen
prigodba se je zgodila 3. dan t. m. v Parizu, od ktere zdravo sercé sedaj včs svet govori. Vladni časnik „Moniteur" piše o nji Do smerti terpinčen
Pretakal solze.
sledeče : „Grozno hudodelstvo se je danes zgodilo v cerkvi sv. Štefana na Gori na sv. Genoveve dan zvečer ob 6. uri; če pred se zlo glesta, po procesii in ravno takrat, ko je veliki škof parižki preča- Se bo opustila;
štiti gosp. Sibour se v sakristijo vernil, ga je neki duho-ven, Verger po imenu, z bodalcem in s klicom „preč z boginjami44 prebodel, da se je hipoma zgrudil iu ne več pregovori! kakor „oj, nesrečni človek!44 Terdega serca s ker
y
Ki starsem ni zvesta Za nos te vodila Pri taki pošasti Mož gloje kosti,
V

je
strasti
vavim nožem je pri umerjočim starcku stal hudodelnik, kte- In pasje vesti
Katera veliko Si fante prebira
rega bi bili pričujoci na kose raztergali, ako bi se jim ne bilo branilo. Hudodelnik je 32 let star duhovnik, kteremu pa ,aiIlc picwIia,
je bilo zavolj slabega obnašanja že enekrat in tudi sedaj Pokadi sladivko,
prepovedano , službo božjo opravljati. Na vprašanje:
n
Kaj
je menil s svojim klicom: „preč z boginjami!44 je odgovoril: ker ne verujem na neomadeževano početje Marije, kakor sem
jy
že večkrat pridigoval; sedaj pa sem v djanji protestirat". Na
vprašanje: «.zakaj je tako grozim hudodeUtvo d<»perne«el?" je
Naj sama se zvira! Da ! taki nevgnani Do smerti gré ploh, V zakonu nakani Veliko nadlog.
Kdor druz'ga ne gleda Ko pedanj obraza. Mu rado preseda Do zadnjega časa. Pa tudi po doti
Ne
prasaj samo
f
y
Mars'kteri se zmoti 0 tem nad ženó.
Pobožnost, zvestoba Ste čednosti perve Do hladnega groba Zlajšujete dneve, Ste stebra zakona, Le smert ju zmaje; Kjer padeta ona Popred, je gorje!
Ni vse kar 6e sveti Srebro in zlatnina Bahavni obeti So berž izspomina; In blaga krivične Se koj razdrobé. Se žulje pravične Pri tem pogube.
Se dečva na domu
y
y
Za nic ni změnila
Bo tudi v zakonu V nemar vse pustila; Skerbi, da bo znala, Kar tirja tvoj stan Ko mravlja ravnala, e ne, boš goljfanl
e to, kar nikoli Ne bode rabila. Se v kuhinski šoli
y
Je reva ucila.
V
Se pridne prežganke Pri možu ne zná, Ko ilovco žgance Nevžitne strohnjá.
Dolenka Dolencu Nar bolje postreže Gorenka Gorencu Se k sercu přileze Zato naj Dolenci
Dolenke jemljó Gorenke Gorenci
y
y

y
Da prav bo prišlo.
Slovenke so zdrave, So zale, rudeće Ko 'z gorske višave Cvetlice cveteće; Bohinske dekleta Pa nar dalj slove, Ker s kravo teleta Verh dote dobé !
Scer letos ni treba Ko vlani hiteti; Nekteri se vé da Pa mor'jo začeti; Mečkavci mečkajo Do zadnjega dné, Pa tudi imajo, Iz slame žene!
V. Kurnik v Terzicu
Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis.
Natiskar in založuik : Jožef BldZIlik*
* •»