s Jt 274, številka. „EDINOST" Izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri popoiudne. Naročnina znaša : ca celo leto........24- kron ca pol leta........12 n ca četrt leta........ 6 „ ca en me*»ee........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-rofbe brez priložena nan.^nine »e oprava ne ozira. Po tobakarnab v Tn*tu »e prodajajo posamezne številke po 6 stotink <3 nv<£'<: izven Trn« jSlovenČevemu« članku manjka le logičnega in jasnega zaključka (in »Slovenec«, ki predbaciva »Edinosti« nejasnost, bi moral biti pač mojster v tem) — in mi bi se v tem vprašanju »sklenili«. Da uvidijo naši čitatelji, da je ta naša trditev prava, prinašamo glavne poteze iz »Siovenčevega« članka. »Slovenec« piše mej drugim : »Najdragocenejši zaklad cerkve in neobhodno potrebni pogoj za njeno uspešno delovanje je svoboda v izvrševanju nienega poklica. V naši državi še dandanes ni premagano načelo jožefmstva, katero podreja cerkev raznim vplivom, ki nameravajo vse drugo prej, kakor [»odpirati jo v izvrševanju njenega svetega zvanja. Te nesrečne razmere »o povzročile tudi v Trstu oni žalostni nered, ki je kriv zdaj tamošnjih homatij. Pred vsem dajejo patronatne razmere liberalnemu magistratu preveč priložnosti in moči, da se vtika v stvari, do katerih ima po naravnem in božjem pravu pravico edino le cerkev. In ker je z laj politična moč v italijanskih rokah, se ni čuditi, da je razdiralno delo liberalizma hkrati tudi prepojeno z irredenti-zmom c. »Tu nosi glavno krivdo posvetna oblast, katera v j reza crkvene kroge proti duhu katolicizma v svoj trdi polit.čni jarem. Oglejmo si n. pr. razmere v Ricmanju ! To je kaplanija, ki pr pada župniji Do-I na. V Ricmanju imajo vedno kaplana, ki ljudstvu vfe stori. V Dolino bodi ljudstvo le v ženitven h zadevah iu po matičine iz-p ske, ki se kolekujejo in se ed njih plača taksa. Svojemu kaplanu daje ljudstvo rado natura'ije, odreka jih pa dolinski duhovš5ini, ki je žnjo le v zunanji zvezi, po pastoraciji pa ločena. p O D L I 8 T E K Marta Bogdanović. >p -al J«*ip knufl'u-. Pri Zaborštniku je služila, da. In z do-msčim sinom sta «e ljubila. Ljubila, da sta ju srci boleli — kakor je rekla ona . . . Ko pa je njuna ljubezen z vso nepremagljivo mogočnostjo zatirja a svoje pravice, in sta stopila pred očeta, da bi smela skleniti zakon, je stari zdivjal in ubil bi bil oba, da se nista rešila . . . Ona se je skrila pri sosedovih, sin pa je pol>egnil. — Dva dni ga je čakala, da se vrne in da ukreneta kaj za svoje življenje . . . Danes pa je prišel naznanit njegov prijatelj, da je Ivan odšel v Ameriko in da ga več ne bo nazaj. Lep pozdrav ji daje v slovo, a nobene dobre besede, nobene nade! Ali ni to strašno? Ali je kaj čudnega, da že tri dni samo plaka in jadi-kuje in da že nima več zavesti v duši, ne moči v telesu ? Da, čudno je, da še živi! Gledal sem jo, ko je govorila, kako so se ji borile prsi, kako so drhtele njene ustnice, kako so se ulivale nevaahljive solze iz njen h zateklih, črn;h oči . . . Ker je ljudstvo v Rcmanju ubogo, m hotelo dvojnega bremena prenašati. Temu bi se odpomoglo, ako bi cerkvena in po svetna oblast ustanovili novo župnijo v Ricmanju. C. kr. namestništvo, namestu da bi Ricmanje in Dolino rešilo iz te neprijetnosti, se je pa ustavilo ustanovitvi riemanj-ske župnije, vkljub temu, da je bil ranjki škof Šterk za to. Ponudilo je celo dolinskemu župniku žendarmerijo na razpolago pri pobiranju naturalij v Ricmanju. To je prvi razlog, da je jelo vreti v Ricmanju. To so izrabili izvestni agitatorji in začeli ljudstvo nagovarjati k unijamvu, češ, potem bo-! ste samostojni. Bira dolinska se je sicer odpravila, a provzrečeni ogenj se ni dal zadušiti«. »Ko so Ricmanjci že mislili, da spadajo pod uniatskega škofa, je poslal kapii. vikar Petronio v Ricmanje kanonika Martelanca, ki je Ricmanjcem — Bamim Slovencem — v njih cerkvi bral italijanski list Petronijev. To je ljudstvo še bolj razburilo. Kanonik Martelanc je odšel v Trt t, ne da bi bil kaj doseg. Tudi ta velika napaka se zdaj maščuje. Koje škof dr. Nagi poslal kaplanu dr. PožarjuvR'cma-nje pismo, v katerem mu piše, da ima v Ricmanju seta mesec prenehati staroslovensko bogoslužje, ako ne, da bode prestavljen, pa so začeli izvestni agitatorji pobirati podpise, s katerimi se ljudstvo obrača do razkolnega vladike za vepre-jem v p r a v o b 1 a v j e. Oglejmo si sedaj Rojan ! Tu je znani župnik -Jurizza, katerega je liberalni magistrat kot patron prezentiral le zato, ker trobi v italijanski rog. Prosili so mnogi zaslužni, vrednejši in starejši duhovniki, a magistrat je hotel le njega. Ko bi se bila cerkvena oblast uprla, bi bila izzvala proti sebi vojsko liberalnega židovstva in njegovega časopisja. In zgodilo se ježalibog, da je ordinarijat potrdil to prezentacijo v veliko nezadovoljnost slovenskega duhov-s t v a. Župljanom slovenske narodnosti se veda ni bilo ljubo, da je prišel Jurizza v Rojan za župnika. No, vendar se imeli z njim potrpljenje. Ali ko je začel Jurizza iz cerkve preganjati slovensko petje, ki je bilo v tej v tej cerkvi od pamtiveka v navadi, jim je kri zavrela«. »V Trstu imajo Srbi v svojem jeziku To je vražja burka, ki jo je zaigrala usoda s to siroto! — Ali videl sem, da ne smem niti grajati niti soditi, ampak da moram : pokrepčati s tolažbo in Dapojiti z upanjem dekletovo srce ... In rekel sem : »Marta, ti nimaš prav, da toliko žaluješ. Pomisli ! Ali je mogoče, da te je Ivan zares za vedno zapustil ? On, ki te je tako ljubil ! On, ki te je hotel poročiti ! Ali je mogoče, da bi vajina ljubezen tako končala ? Ne, za nič se nista toliko ljubila ! Vidiš, Marta, to ni mogoče! Ti sama tega ne veruješ ... Ti samo dvomiš, ali dvomi se vedno. Obupati pa ni nikdar —do smrti ne! Tebe hoče uničiti, da je Ivan šel od tebe, šel brez slovesa. Ali povej mi: koliko bi bilo bolje, da ti je stisnil roko v slovo aii ti rekel ljubo besedo! Še enkrat huja ločitev! In zakaj je šel ? Ker je moral iti ! Da je hotel ostati doma, moral bi pustiti tebe. l)a- I leč je šel, res je ; ali dobro je storil. To bo omehčalo očeta ! In veruj mi, da on sam ga še pokliče nazaj ... In Ivan se povrne, in ti boš zopet njegova, ker te ljubi — to so mi povedala tvoja usta. Le pojd' domov in počakaj pri majki, kmalu boš prejela od tvojega Ivana — veselo vest, da, pri Bogu ! sli 'bo božjo, Grki v Grškem ; protestanlje v nemškem, Slovencem se pa niti pridigati ne sme v njih jt ziku. Slovensko pridigo so pregnali iz cerkve sv. Antona starega in sv. Justa. V poslednji cerkvi se je to zgodilo pod ranjkim škofom Šterkcm; pa še so ga tožili v Rim laški nestrpneži, med njimi ljudje, od katerih bi se moralo pričakovati vse kaj drugega, da širi v Trstu panslavi-zem v cerkvah ! To je bila nečuvena sramota ! In zunaj po škofiji ni nič bolje. Mnogo hrvaških župnij v zahodnem delu je že po-italijančenih. Kjer je bila še pred par leti hrvaška pridiga, se zdaj pridiga samo v italijanskem jeziku. — V župniji Grižnjan so v vseh vaseh sami Hrvati, le in loco je nekaj Lahov. Tam je bil za župnega upravitelja duhovnik, ki je znal hrvaški. No ko je kap. vikar Petronio to župnijo razpisal, je hitro prestavil onega duhovnika ter poslal tja laškega, ki ne zna niti besede hrvaškega, da je dobil to župnijo. Ta laški duhovnik pridiga samo laški, a v cerkvi so skoraj sami Hrvatje. Tudi v šoli katehizuje samo laški. Šla je deputacija Hrvatov k škofu dr. Naglu prosit ga, da bi se jim pridigalo v njih jeziku. Škof jim je rekel, da se bo dal informirati in potem storil svoje. Vmeščenega župnika sicer škof brez kanoničnega vzroka ne more odstraniti, a znanje jezika, ki ga go\ori ljudstvo, je pred vsem potrebno za duhovnika, in za to se ima brigati cerkvena oblast. Ravno tako so naredili z Opertljem, kjer je dekanija in župnija hrvaška, le in loco je n^kaj Lahov. Petronio je skušal slovenske duhovnike iz Trsta prestaviti, dasi znajo po 3 do 4 jezike, ter jih nadomestiti z laškimi, ki znajo iamo laški. Po deželi je premestil slovenskih duhovnikov »50, a laških komaj G. To dela slabo kri in pripravlja tla liberalizmu«. »Vendar vkljub temu je neohodno potrebno, da se na odločilnem mestu v Trstu, ee tudi s težavo, sprejme brez ovinkov, odločno in dosledno načelo narodne enakopravnosti v vseh cerkvenih zadevah. Ako škofje na Francoskem zdaj proti vladi branijo celo bretonsko narečje, ki nima niti literature n;ti bodočnosti, a se opirajo pri tem na zakon naravnega prava, ki pravi, da Be mora ljudstvo poučevati v jeziku, ki ga razume, — tem bolje je dolžnost eerkTe zdaj v Trstu, da proti pangermanskemn krutemu nasilju brani prej od najvišjih Saj ne more biti drugače ... In ne pozabi, da je tudi on v bedi. Vidva oba sta žalostna, a žalosti sledi veselje. Vedno ne sije solnce, Marta . . . Poglej na nebo — mrak je zdaj tam gori in oblaki, ali jutri zarana bo svetilo kakor velik biser!« Ah, kako me je gledala! Tako gleda umirajoči v zdravnika, tako gleda ptiček v tebe, ksdar mu odpiraš kletko, tako gleda skozi temno noč gorja in obupa v nade poslednjo zvezdo človeška duša . . . In Marta je upala. Roke pritisnjene na bolne prsi, žejna usta polodprta, z očesom ne trenivša — tako je stala pred menoj in poslušala moje besede, ln njen obraz je postajal mehkeji in topleji, in zdajci, ko sem umolknil, je zaplai na njem smehljaj — truden in slab Bice r ko večerni žarek, ali tudi lep in miren ko večerni žarek. »Ah, zdaj mi je, kakor da sem se prebudila iz strašnih sanj 1« je dejala. »Resnica ni tako grozua. Ali bolečina je velika, ker je prva. Minnlo moje življenje je bilo liki Bladka bajka! Zdaj hočem trpeti, pa tudi upati hočem . . . Bog me ne bo zapustil !« Še enkrat je globoko vzdihnila, kakor da hoče odpahniti poslednje breme s Brca, cerkvenih oblastnij toli odlikovani slovanski jezik«. Temu še pristavljamo, tla so Ricmanjci prej nego so prestopili na unijatstvo, svoje zahteve ustmeno in pismeno predložili škofijskemu ordinarijatu in da so Rojančani nič manje nego 4<> krat (!!!) bili v deputaciji na ordinarijatu, a eni in drugi — brez vsakega niti najmanjšega v 8 p e h a ! In potem si upa »Slovenec« v svojem navedenem članku prihajati do »logičnega« zaključka, da taka vprašanja ne spadajo pred diskusijo političnih strank, ter predbaoiva tržaškim Slovencem, da so ravno cerkvene stvari postavili v ospredje vsega »političnega boja«, Isti »Slovenec«, ki priznavs, da v tržaški škofiji gre za narodno ekzistenco Slovencev, jim odreka pravico, da se za to ekzistenco, katero ima v prvi vrsti braniti slovenska politična stranka, borijo, bodisi proti cerkvenim, bodisi proti drž. oblastim, in sicer to z vsemi sredstvi, katere jim narekuje skrb za narodno bodočnost. In odrekati jim hoče to pravico v istem trenotku, ko priznava, da cerkvene oblasti grešijo proti slovenskemu narodu ter da nimajo poguma ali volje za to, da bi se uprle raznarodovalnim namenom iz-vencerkvenih faktorjev. Trditve »SlovenČeve«, da je »Edinost« v tem oziru zastopala »najbolj nesrečno stališče«, da je »nihala mej liberalizmom in unijatstvom«, da »počenja vse mogoče, kar more Slovence pripraviti v cerkvenih stvareh : ob ves ugled« ter da izrablja unijatstvo kakor »agitatoriČno orodje, ki se jemlje v roke le zato, kerje masa ljudstva krščanska in se med njo še ne more priti z brezkonfesijonalnim liberalizmom« — te trditve so pač pobite po samih dejstvih, katere je priznal »Slovenec« sam, ker je marveč res, daje »Edinost« branila narodne pravice v cerkvi le iz namena, da ohrani naš narod pred verskim in narodnim poginom, in to v interesu celokupnega naroda in — cerkve same! V tem opravičenem boju pa ni našla pomoči pri »Slovencu« in to je za tržaške Slovence in — za cerkev »naj bolj škodljivo«, ne pa — kakor trdi isti »Slovenec« —postopanje »Edinosti«. Kar se pa tiče želje »Slovenčeve«, naj bi se v Trstu vendar osnovala odkritosrčna krščanska organizacija v demokratičnem so-cijalnem smislu, ali z drugimi besedami : naj potem se je naglo sklonila, rahlo poljubila mojo roko in stekla po jarku navzgor. Noč je . . . A tvoja noč naj izgine in sijaj ti solnce, Marta ! * * * Dolgo nisem pozabil Marte, toda polagoma me je zapustil spomin na-njo. Ah, človek ima za lastne britkosti toliko brige! Sneženega zimskega dne pa dobim v gostilni popa Miljanovića iz Novega sela, dobrega znanca. Moje prvo vprašanje je bilo za Marto Bogdanović . . . »Marta Bogdanov?«*, nesrečnica ? Pred tednom je umrla v otroški postelji — in dete žnjo . . . Gospod edini je še usmiljen !« Pop Miljanović je jezno izpraznil kupico, a zapazivši m''ansko - demokratične ali socijalno • demokratične, nagibajo v krajih z narodno mešanim prebivalstvom, hote ali nehotć, k i ternacijonalizmu ter konečno p odlagajo v narodnem obziru1 Trgovinske pogodbe se vendar od-' Ko se je oglasil posl. Vrbanić, je pred-povedo, dočim se je dosedaj v obče mislilo, sednik očital opoziciji, da se vede nedostojno, da se dosedanje pogodbe avtomatično podalj- kar je izzvalo burno reakcijo. Poslanec De-šajo. Zgornjo vest je sporočila listu »Neue renčin je vskliknil: V deželi, kjer ni zakona, Freie Presse« neka oseba, »ki ima popoln tudi ni dostojnosti! pregled preko trgovinsko politične situvacije«. 1 Dotaknivsi se srbskega vprašanja, je »narodna žalostnih naj Dogodki v nemškem državnem zboru, kjer se vrse krvčeviti napori, da že sedaj dogotove novi carinarski tarif. In najbrže se posreči tudi to. A če se posreči, l>odo preko-picnene vsa kalkulacije, zgrajene na predpo-bodo stavi, da se stare pogodbe podaljšajo. Pod rekel dr. Vrbanić, da je to vprašanje prišlo na dnevni red še le v novejih časih in postavili so je neprijatelji hrvatskega in srb-skoga naroda. Pred 30 leti da se ni poznalo razlike med Srbi in Hrvati. Pripadniki obeh ver da so živeli v najlepši slogi. Sedanji pritiskom verjetnosti, da že sedaj pride na razdor da je navstal po vplivanju tujih živ-I Nemškem do novega carinarskega tarifa, torej Ijev, ki so gledali, da zavedejo brate ene možnosti, da se stare pogodbe odpovedo, j in druge vere. Ta razpor se je pričel izlasti gr.vore tudi merodajni politični krogi v potem, ko se je uvelo ustavno življenje, in v Avstriji in na Ogrskem, da se moiati ! posebno, ko je trebalo urediti razmerje med n - ! do da si nacijalizmu — močnejšega na - Avstrija in Ogrska sporazumeti Čim hitreje Hrvatsko in Ogrsko. Tedanji madjaroni so in dovršiti nagodbo. Giede gospodarskega bili ljuti sovražniki srbstva in so skušali roda. Dokaz za to imamo v Trstu pri so- ne- ; h cijalno-demokratični stranki, ki vodi Slovence razmerja naše monarhije do Italije, da bi zanesti razdor v domovino. Tedanji rodo-v laški tabor, n na Dunaju pri krščansko- odpoved stare pogodbe prinesla le olajšavo, ljubi pa so hoteli paralizirati to prizadevanje socijalni stranki, ki je zamorila samostojno narodno gibanje mnogoštevilnih < 'ehov. Mi ostajemo torej pri tem, da v Trsta, kjer se bije boj za narodno eksistenco, je mogoča le narodna stranka, a »Slovenca« poživljamo, ker bi bilo podaljšanja te stare pogodbe izvedljivo radi znane klavzule o carini vino. tem, da so narod srbski, ravnopraven. v saboru proglasili sklep, daje bivajoč: v trojedni kraljevini, Temu seje zahvaliti na Nemška vlada si prizadeva, da bi agrarce 1 v 3 P e b 1 h borbe hrvatskih rod olj u- pripravila, da odjenjajo nekoliko in da pride naj z vsemi močmi deluje na to, da nam <]0 carinskega tarifi, račun pomore priboriti ravnopravnost v vsem našem javnem življenju ter da v prvi vrsti porabi ves svoj upliv v to svrho, da pridemo čim prej do ravnopravnosti tudi v cerkvi na podlagi naših starih pravic! S tem bedo hitreje ne-havale naše žalostne eerkveno-političa razmere, ki so — to naglašamo na vsa usta — posledica in ne vzroki sedanjemu gibanju ! ! pa n»j poplača zopet zaveznica — Avstrija. V odškodnino pa jim nudi Bi"ilow od agrarcev zahtevano visoko carino na ječmen za varjenje piva, hov proti takozvani madj aronski struji. — Ko se ie pozneje uvidelo, da samo zložen narod se more upreti struj» madjarizaeije, skušali so neprijatelji uničiti to slogo, a sedaj vidimo, kako ista ztranka, katero blago se izvaža ravno iz Avstrije. Rži j Je ljila n«kdaj krvna neprijateljica Srbom, ker je izvozu, Politićni pregled. V Trstu," 2. decembra 1902. Pomiloičenje mladoletnih obsojencev. Ministerski predsednik, kakor voditelj ministetstva za pravosodje, izposloval je najviši odlok, katerega je £e prijavil sodiščem s posebno naredbo. V uvodu tej naredbi je rečeno: Med velikim številom mladoletnih, ki so se pregrešili proti zakonu, je mnogo takih, ki niso toliko pokvarjeni, marveč greše ali vsled nepremišljenosti, ali zavedeni v to, ali vsled pomanjkanja zrelosti. Mnogi med njim: so sicer že dosegli tisto dobj, ko so po zakonu odgovorni za svoja dejanja, ki so pa zaostali v svojem duševnem razvoju, tako, da ne morejo umeti dalekosižnosti svojih dejanj, ali pa nimajo dovolj določne volje; da bi se upirali hipnim nagnenjem. Pri mnogih teh, kazni zapadlih mladoletnikih ne treba prisilne vzgoje ali izvršenja izrečene obsodbe, da se jih odvrne od nadaljnjih nezakonitih dejanj. Izvedeno kazensko postopanje in pa izrek sodhe naj zadošča kakor prvo pokvarilo v poboljšanje. Casto se pri takih mladoletnih izvršenje kazni izkaže cel<5 škodljivo za mladostno dušo in provzroča učinke, katerim se mora ravno izogibati kazensko pravos>dstvo, ako hoče slediti duhu človečnosti. Radi tega naj se, kjer dopuščajo raz mere. taki zloč nci ne zapirajo, pa tudi ne oddajajo prisilnim zavodom. To velja posebno za obtcžence od 10 do 14 let. Pa tudi glede onih med 14. in 10. letom naj se postopa tako pomilosčevalno, ako kazen ne presega treh mesecev ali 500 K. Seveda odločuje o tem v prvi vrsti prejšnje nravno in pošteno življenje. Pod takimi pogoji je tudi 1<»- do 18-Ietne zločince priporočati pomilo-ščenju, posebno, če so zaostali v duševnem razvoju. V vseh takih slučajih je počakati z izvršitvijo kazni, dokler se ne resi pomilo-^čevalna prošnja. Naredba stopi v veljavo z dnem razglasa ter velja tudi za one mladoletne, ki so že bili dosedaj obsojeni, a še niso nastopili kazni. Naj smo že, kolikor hočemo, politični nasprotniki zistema Koerberjevegs, ali temu koraku njegovemu ne more mkdo odrekati hvale. Ako obvelja princip, da člo?ek, ki je komaj vzrasTel otroški dob;, še ni zločinec, tudi če je grešil, a da ravno j»o izvrševanju kazni često pride na pot zločinov, in ako obvelja princip, da humannemu pravosod-stru ne more biti v namen ubijanje ekzi-stenc. marveč dviganje In boljšanje človeka : koliko ljudij bo rešenih, ki bi sicer bili izgubljeni !! In ali ne vidimo sleherni dan na sodnih razpravah, kako m adi lju lje v mn jg ih slučajih prihajajo na zatožno klop in potem v ječe, v atmosfero zločinstva, le vsled slučajnega združenja raznih nesrečnih okolnosti, ki jih navaja naredba Koerberjeva ? ! Ponavljamo torej, da naredba Koerberjeva zaslužuje vse pohvale se stališča človekoljubja. se n. pr. Bfi'ow ne upa dotaknit', Rusija, ki je interesirana na tem znala primerno zagroziti. Avstrija je sicer zaveznica Nemčije (kar Rusija ni), ali Avstrija mora biti še vesela —, kamo-li, da bi bo kaj up-rala ! — ako jo Nemčija v objemu zavezništva — gospodarski duši! Avstrija je že molčala k marsičemu, bo torej mirno trpela tudi ta udarec svojim gospodarskim interesom — tako računa grof Bu!ow. In mož se najbrže ne vara. Ce torej v Nemčiji pride do novega carinskega tarifa, bo zopet Avstrija, ki bo plačevala račun. Iz ogrske zbornice. V razpravi o proračunskem provizoriju govoril je prvi poslanec Edmund Rartha, člen neodvisne stranse Izrazil je nezaupanje vladi radi njenega postopanja nasproti raznim narodnostim na Ogrskem. Polemiziral je potem s hrvatskimi poslanci, ki so se zgražali nad govorniki opozicije, kateri da so se nepoklicani umeše-vali v hrvatske razmere. Govornik je dejal, da je komično to zgražanje hrvatskih poslancev, ker si je neodvisna stranka upala napadati bana Hedervarvja. Ban ni nič druzega nego načelnik podružnice ogrske vlade na Hrvatskem in ne more zahtevati, da bi se imelo do njega več obzirnosti, nego do mi-nisierskega predsednika samega. Govornik je potem omenjal politične agitacije na Hrvatskem ter trdil, da je nekaka analogija med sedanjim gibanjem in med gibanjem pred 20 leti : takrat se je agitiralo v prilog okupaoiji Bosne, sedaj pa ae agitira v prilog okupaciji Maeedonije in Albanije. Sicer pa da bi že domaČa vojna v Hrvatski opravičevala umeševanje Ogrske, ker da Hrvatska na gotov način pripada tudi Ogrski. Očital je potem Hrvatom, da se dajo upljivati od Dunaja in da celo hrvatska narodna stranka (vladna stranka) trpi med seboj elemente, ki agi tirajo proti državi. Govor1 o trgovinskih pogodbah zahteval je poslanec Bartha, naj se odpovedo trgovinski pogodbi z Italijo in Srb'jo. Iz hrvatskega sabora. V včerajšnji seji je t-abor razpravljal o indemniteti ; vlada zahteva provizorij z izgovorom, da fiaanci-jelna nagodba z Ogrsko še ni določena. Proti indemniteti sta govorila opozicijonalca: vodja opozicije Bresztvenski in posl. dr. Vrbanić. Prvi je izlasti govoril proti 3'/,''dukladi v pokritje odškodnine za dogodke povodom protisrbskih demonstracij. Govornik je očital banu, da je prezrl vse zakone ter je pod varstvom Damokljejevega meča kar diktiral doklado. (Tu je vskliknil poslanec dr. Vin-kovic : Ker niso migli nikogar obesiti, pa so šli ljudi ogulit). Ban bi hoče sedaj te Srbe privlačevati k sebi ter povdarja erbstvo v veliko veči meri, nego je bilo to nekdaj. Temu prizadevanju se je posrečilo zavleči Srbe v vladno stranko. To da širi propad med obemi plemenoma. Potem je govornik opisaval postanek in razvoj znanih dogodkov v Zagrebu in je odgovornost pisal na račun vlade. Ona je odgovorna, ako nje organi niso bili na višini svoje naloge. Vlada naj plača tudi sdskodnino. Alije to pravično, da morata odškodnino plačevati obrtnik in trgovec, uradnik pa nič, ker on ne plačuje občinskih doklad ? ! Tudi ta govornik je protestiral proti načinu, kakor se je dekreti rala rečena doklada. Tudi on odreka banu pravico do izdavanja nareueb v nadomestilo zakonov. To more v Avstriji le vladar na odgovornost skupnega ministerstva (ij 14.); na Ogrskem le kralj ob intervenciji odgovornega ministerstva in le glede predmetov, ki so natančno določeni v zakonu. Zakon o ustrojstvu hrvatske vlade pa sploh ne pozna takih naredeb. Vlada je m svojim postopanjem kršila zakon, zato jej govornik ne more dovoliti idemnitete. Iz Srbije. Kralj je podpisal dekrete, s katerimi je imenovanih več novih okrajuih in okrožnih načelnikov. Tisti, ki so o tej pribki vsled novih imenovanj odstavljeni, pridejo v druge državne službe. Novoimenovani načelniki so stari skušeni upravni fdkeijonarji in po večini pripadajo zmerni liberalni stranki. Volitve v skupščino vršile se bodo še ie koncem prihodnjega leta. Neka konferenca uglednih členov zmerno-radikalne stranke, sklicana od Vuići in Ve-limirovići, se je morala odložiti radi zamotanega položaja v stranki. i ržaške vesti. besede govore !. Radi Dejstva in članka, ki ga je bila »Edinost« prinesla pred dobrimi 8 dnevi in ki se ni prepohvalno izražal o sedanji slov. politiki, je navstal silen vihar proti — osebi namišljenega avictorja... Nevoljo v »Slovencu« je izzval posebno izrek, da je zlo v tem, da so državni poslanci vse preveč vezani na obzire do stranke, ki ne more biti slovanska do skrajnih konsekvenc. Kar je tu izrekel člankar v »Edinosti«, je političen nazor. A kam pridemo se svojim novinstvom, more-li narod naš kedaj priti do zdravega in krepkega novinstva, biez ka-koršnjega si ni misliti razvoja nobenega naroda, ako isto niti politiških nazorov ne bo smelo izražati, da ne bi s tem svojih sotrud-nikov in — to lahko rečemo — trpinov iz-bil mogel zakonitim postavljalo najgršim osebnim napadom. Po- potoui rešiti odškodnino. On bi bil mogel hticji nazor utegne biti utemeljen, pozvati mestni zastop, naj odredi doklado! biti tudi neutemeljen. Onim, ki ne In če bi se bil ta zastop branil, mogel bi ga razpustiti. Druga pot bi biia, da je vlada stopila pred sabor. A tretja, da je dovoliia predujme. Vlada pa se je izognila vsem tem zakonitim potom, pak je jednostavno dekre-tirala doklado. Kaj poreče izobraženi svet k temu, da je bil neki list zaplenjen samo radi tega, ker je objavil tekst zakona o odgovornosti bana ?! Ali ta zakon — je vskliknil govornik — ne velja, ali pa se ga bojite ! (Ogorčenje in razni vskliki med opozicijo.) more pa soglašajo svobodno z nazorom našega člankarja, je bilo izpodbili prvo s tem, da bo stvarno inz argumenti dokazali drugo! S tem pa, da so se zagnali v osebo, niso prnv nič dokazali druzega in zato ne izpodoili prvega. Namišljeni člankar je sicer dobil prav izdatno bunko, ali trditev članka je osiala odprto vprašanje. Zgornji navedeni izrek je torej vzbudil toliko jeze. Sedaj pa si oglejmo malce za- ključne odstavke članka v »Slovencu«, s katerim se bavimo danes na prvem mestu ! Tu najdete izjavo: »Mi smo tega mnenja, da notranje cerkvene stvari ne spadajo direktno pred disk u z i j o političnih strank«. Malo vrst niže v istem članku pa piše isti »Slovenec« : »Naj bi se vendar osnovala odkritosrčna krščanska organizacija v Trstu v demokratičnem, socijalnem z m i s l a. Ta bi združila dobromisieče Slovence trdnejše med seboj, bi vzgojila ljudstvo, bi je dvignila moralno in politično in kot krščanska stranka bi stopila lahko pred cerkev in zahtevala pravic«. Zaključek v »Slovencu« pa se glasi : ».... in s tem (ako hi tržaški Slovenci slušali »Slovencev« nasvet) bi se tudi na c e r k v e n o - p o 1. polju dalo marsikaj doseči tržaškim Slove-c e m«. Iz teh citatov iz »Slovenca« izhaja menda z vho evidenco, da bi hotelo ljubljansko glasilo imeti v Trstu novo p o l i t i č no organizacijo, o kateri pa moremo mi — ki vendar nekoliko poznamo tržaške ; razmere med Slovenci in med Italijani — trdili z absolutno gotovostjo, da na polju praktične politike ne pride nikdar do veljave, do nekoliko moralnega ugleda pa bi mogla priti le tako, da bi med Italijani našla somišljenikov, s katerimi bi se zvezala. V dosego tega pa bi mc-rala — o, mi poznamo predobro tiste laške konservativce — storiti nekaj, česar zaveden Slovenec ob sedanjih razmerah ne sme storiti: energijo v povdarjanju slovenskega narodnega načela bi morala odložiti ! Iz navedenega je torej razvidno, da »Slovenec« najprej odreka političnim strankam pravico do dislcusij o notranjih cerkvenih stvareh, potem pa daje drugi poli-tiČni stranki, ki na; bi se ztsnovala. že v naprej dovoljenje za nastopanje tudi na »cerkvenopolitiČncm polju« ! Nagi, suhi, goli takt je torej ta, da »Slovenec« to isto pravico, katero bi rad dovolil stranki, ki bi ne smela biti narodna do skraj -nih konsekvenc, odreka stranki, ki je strogo narodna in ki hoče braniti slovensko-narodni princip na vse stran i! Se je-li torej avktor našega članka »Slovanska zveza« res toli silno zagrešil proti resnici, ko je rekel, da straTka, ki *edaj vodi in določuje oficijelno politiko Slovencev, ne more tirati politike, ki bi bila slovenska in slovanska do skrajnih konsekvenc, kakor je ti potrebno proti zistemu, ki je protislovan-vaoski prek in prek, ki je v zavezništvu z našimi sovražniki, in ki tudi druge faktorje, ki bi p.am bili ob drugačnem zistemu morda vendar nekoliko pravičneji, sili v n a -s p r o t s t v o do nas!! Sapienti sat. Tako nam ne govore ie dejanja, o tem nam ne priča le brezvspešnost sedanje slovenske politike, ampak nam pri pozna vaj o tudi — be?ede v > Slovencu«. Zadnji dokazi ljubljanskega Slovenca«. V svoji 270. številki je podtikal »Slovenec« g. Stembergerju, kakor b r e z-imnemu dopisniku »Edinosti«, očevidno članke iz našega lista, »B:>j za slovensko pravico«, v katerih da se je med drugim tudi »trdilo, da bi profesorji ljubljanskega bogoslovja radi spravili zadnjo slovensko »Oeščeno Mar jo« iz cerkve.« Proti temu je poslal g. Stemberger »Slovencu« popravek, a mi smo mu na njegovo prošnjo odkrito in lojalno potrdili, da ni on pisec onih člankov. Na to nas je »Slovenec« napadal, da smo vedoma potrdili neresnico. Mi smo ga pozval", naj stopi na dan z dokazi, ali pa naj žaljenje prekliče. Sedaj je »Slovenec« zbežal v kotiček za liberalce ia tam kriči, da je g. Stemberger diktiral v našem uredništvu »notice«. Mi mti tja v 0111 kotiček nočemo slediti. Sedaj prepuščamo ton-j našim venčevimc čitateljem, da izrečejo sodbo. Cena soli za živino znižana. V . ležečem državnem proračunu za 1. 1903 se nahaja tudi postavka, tičoča se s >li za živino. Zaradi eminentne važnosti tega predmeta za kmetijstvo treba o tem znižanju nekaj bese-dij izpregovor.ti. Že 1. 1348. je moral ta-ikratni fkančni minister obljubiti znižanje cene soli za živino. Zgodilo pa se je to Se le leta 1851. ter se je določila njena cena na o K za 100 kg. Ta cena je veljala do leta 1868. Vsled slabih in splošno ločljivih pri-mesij, s katerimi se je sol, namenjena člo- in oni »Slo-svojo pred- vešklm potrebam, denaturizirovala. prirejali 90 neimovitejti sloji iz soli za živino dokaj vžitno sol za človeška jedila in na ta nač:n državo goljufe li. iver poslednja tem nedostatkom ni mogla v okom priti, ustavila je omenjenega leta sploh pripravo in oddsjo soli za živino. To je trajalo notri do leta 1803., ko je država na opetovano zahtevo interesiranih krogov prolajo soli za živino, katero očiščenje je znatno otežkočeno, z >pet dovolila. Cena pa je po »kočila na 10 K za 100 kg. Pri tej kupčiji je imela država veliko dobička, <"-eprav je bil kriv . pa je morala predložiti nov zakon, tičoči se soli za živino, oziroma njene cene, katera se je znižala na 6 K. Z novim letom stopi ta zakon prvič v veljaro. Čeprav je tnižanje cene za to velevaža > potrebščino velikega pomena za kmetijstvo, vendar se mora na dragi strani prigovarjati tudi te; eeni. Država ima namreč sedaj lep dobiček na račun kmetovalcev, čeprav se taka barantija ne strinja z monopolom na sol. Proti take-mi krivičnemu obdačenju morajo se kmetovalci Društvene vesti* Ženski podružnici družbe sv. Cirila ill Metodi j a HO darovali : g.a Roza Marte-lanc 1 K. — Xa licitacij: svinčnika v gostilni na Uncu daroval g. Belle 80 stotink, g. Maks Domicelj 1 K 2\* st. gospica Karla od te svote obresti 1 K. G. Ivan Xorm*li, župnik v Brozovici 4 K. Gori < menjena podružnica je začela razpošiljati rodoljubom in rodoljubkam okrožnice za »bož'čnico«. Upamo, da se vsi odzovejo v?ai z mabm darom ter pripomorejo razveseliti n: šo ubogo slovensko deco. Darove sprejema : g.a Maša Gro m, ulica Conieoli 1, I. n. Trst. »Slovanska ritalniea« priredi v četr- ška stranka niti ganiti ne more, ako jej Nemci ne posojajo bergelj. Ako pravi „Piccolo", da bi Slovani, ako bi Italijane pokopali, morali jokati na gro-beh u h poslednjih in jih klicati nazaj v življenje — je to, kar se dostaje občinskih uprav, brezobraznost, na katero je odgovorilo pred par leti glasilo dež. odbora „Istria", ko je v momentu vzdrsmijenja vesti in boljšega spoznanja, pripoznala, da so laške občinske uprave tako gnile, da se je bati katastrofalnih dogodkov ! Na drugi strani pa odgovarja na ^Pic-colovo" brezobrazuost, fakt da so ob5. uprave v hrvatskih občinah tako vzgledne, da isti laski deželni odbor ni mogel drugače, nego da je na pr. upravam najodličnejih hrvatskih in slovenskih < b5in, kakor so Buzet, Volodko, XXK 3tXKXX * * ^ Svoji k svojim! J J ZALOGA g 5 pohištva | dobro poznane jg n tovarne mizarste zairoge y Gorici (Soltau) H vpisane zadruge z omejenim poroštvom ^ || prej -flnton Čcmigoj ^ Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) 2 št. 1. hiša Marenzi. S H Največja tovarna pohištva priuiorsfce dežele. ^ XSolijtnrih s tpm- X X X v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo stopinj. — Najbolj udobno, mo-derni sestav. Konkurenčne cene. W Album pohiitev brezplačen. ^ tek, ob 8. ari zvečer v svojih prostorih dra- , Kastav, M are žige, izrekel priznanje, ko je matično predstavo. Igro bo izvrševala i«-j njegov lastni organ sporočil o izvršenih re-i vratna dramatična družba gospoda Gavrilo- j vij!1jah t v:<:a. Natančnejši program priobčimo 1 jutn* ; To so fakta v odgovor na šai latanarijo Z ozirom na izvrstno igranje te družbe in z i v židovskem glasilu J ozirom na to, da je del čistega dobička na-j x y Opatiji je bilo od dne 1. sep-zavarovati 'n zahtevati na drugi nrani od- ffienjen »Narodnemu domu«, na- t8mbra 1902 pa do vitetega 96. noVembra lilliril To se seve la ne wmA kmalu, kajti deN" » J° T! številne u<^žbe. oseb. Od 20. novembra do vštetega drfava je ibp. bbr mačeha, ali v,tr-. = :, - 0dhor »Trzaje« Sokola^ imel ho 126. novembra je priraslo 181 oseb. Dne 26. pripomore * cilja. Zatorej na delo! jUtri ob. 7' Url ZVe?r "T W,* ' 1 *Sl0" | novembra je bdo navzočih 710 oseb. c.. j varske Čitalnice«. Iver je seja zelo važna, I"o »Slov. Narodu«. J J | _ ... „ j , ■ . . i presi se, da gotovo pridejo vsi odborniki. Nesrečni Ivan /adrnk. ki je ohromel r ' & 1 J . ... . , , , PredsedniStvo. na delu »n nasproti kateremu tovariš -deiavci v »I)el. podpornem društvu, toli lepo vrše Vodstvo veteranskega podp. društva delo krščanskega usmiljenja, naznanja svo,im z* Trst ill okolico naznanja, da se izdelo-tova rišem - dobrotnikom, tovariš'eam pokojnice vanje uniform za veterane tega društva odda meljska posojilnica« podporo 50 kron. — iz M ar i j ne družbe in iz bratovščine sv. Ci- Potora P°g«janj 7:1 :> P< 80 razvidni Živela ! * Županom t Idriji je izvoljen g?sp. Dragotin L a p a n j e. Vesti iz Kranjske. * »Glasbeni Matici« je poslala >Crno- <. ure zvečer. rila in Metoda, da ga je zadela zopet huda ponudnikom v uradu društva, ulica Tintore nesreča: sinoči ob 5. uri mu je umrla 13 in 5 h ol 9.—12. ure iu od 4—7. zvečer, polletna hči Amalija. Pogreb bo jutri ob 2. Ponudbe se sprejemajo do 20. decembra t. 1. popoludne iz ulice del Rivo št. 12. Mala pomota. Piše se nam : Dne 24. novembra t. 1. je neka narodna družina, stanujoča v ulici Valdirivo, odposlala drugi narodni družini, stanujoči v ulici Molin pic- Brzojavka poroči. t. j,. . ± i n ' t Povišanje penzij starega stila. Vesti 12 ostale Primorske j DUNAJ 2. (B) Današnja ,\Vuner Zei- X Občinske volitve v Veprlneu. — I tun?< priobčuje zakone tičoče se zboljšanja coio, razglednico s čestitko. Tri dni pozneje Ljubljanski »Slovenec« pr naša brzojavko iz ! PeDZU državnih uslužbencev in penzij udov pa je neka slovenska žtna nsšla omenjeno Trgta> s katero se naznanja, da je po ravnokar ' stare£a stiIa- Ti ^koni stopijo v veljavo d ae razglednic«« v — m.vi luki na tleh! dovišenih obSinskih vol tvah občina Veprinac, ! L januvarja 198& Istega dne se tudi povi- Da je razglednica, prirejena v narodnih ki je bj]u doslej v hrvatskih rokah, prešla v t šaJ°' na I"1'! najvišega sklepa provizij italijanske r<»ke. To ni res, ker ta občina je c 'ro'rj a*'1« ■» ...... že dolgo v rokih i tal janašev. Hrvatski strauki ni šlo torej za to, da si ohrani to občino, marveč, da si jo pribori! Tam j9 po-pred županova! tisti glasov ti A., ki si je barvah, z-.šla mesto na naslovljen ko — v novo luko, to mora biti gotovo le — neljuba pomota, ker je ed{>ošjljalec zapisal ulica Malega mlina, mesto Molin picoolo ! Čudno je le to, da je nekdo na pošti pod »Mali mlini s svinčnikom zapiral »Molin piecolo«, razglednica vseeno zts.a ! ! Ciril-Metodijev koledar za I. l4.Mtt. Tiskarna A. S 1 a t n a r v Kamniku je natisnila in rak žila jako ličen stenski koledar, opremi en z zapisnikom. Dodana je tudi kolkov na lestvica in običajne postne za-znambe. Tatvine. Aotona Jegliču, lastniku ma- ^ , 81 a Je pred par leti tam nekje blizu Djrnberga žalostno končal svoje življenje, tam je sedaj — poleg Rukavca — domena glasovitega Krstića, tam je pala tud« odločitev za mandat V. kur je glas ;vitemu Bennatiju v prilog. »Piccolo« blebeće, da se je tamkaj v narodu vzbudila zavest, da istrski Slovani morejo iskati sreče le v prijateljstvu z Ita- lijani. Torej — Slovani ! Sicer pa negira nifakturne prodajalnioe v ulic; Sitte Fontane, ekz stenco Slovanov. Mesto, da bi se srarn..-pokradli so neznani tatovi za :i70 kron blaga. vali tredstev, s katerimi dosezajo zmage v — Mehaniku Antonu P.oskinn iz (ireie nekaterih slovanskih občinah, in mesto da bi je bila v neki krčmi v ulici Miramar ukra- vaaj mo]5al;t pa 9e Š3 babatijo. Nesramna laž dena suknja, vredna 40 kron. jet pravj> tja ae je me j narodom v ob-j tov. do ministra deželne hrambe radi posto- esnica panja orožništva v vasi Lmisče pri Buzeta. starega stila za fi 13učne stražnike, Irn^noTanjc v sodni stroki. DUNAJ 2. (B.) »\Viener Z^itungc objavlja : Minister za vnanje stvari je gosp. dr. Hadiijana Panscoletto, tajnika na najvišjem sodnem in kasacijskem dvoru, prido-deljenega avstro-ogr^kemu konzularnemu višjemu sodišču v Carigradu, odpozval od te službe ter ga pozval na službovanje na najviši sodni dvor. Njegovim naslednikom v Carigradu je določen sodni pristav dr. Basilio Basiliadis, pridodeljen do sedaj višjemu deželnemu sodišču v Trstu. Državni zbor. I)l_ NAJ 2. (Ii ) — Zbornica poslancev. — Zbornica je rnzpravljala o nujnih predlogih, tiSočih se uravnave krr.š ijarstva. Predložen 1 ie interpelacija posl. B^nnatija iu C>OQQOOQO<30000<>00 Za B oži č ! 325 komadov za 2 g!d. 20 nvć. Ena krasna ura točno idoOa z verižico, "J letno jamstvo ; 1 čudovita magična l a t e r n a a 2f> krasnimi podobami: 1 najnovejša Uroša; 1 lepa Spila za kravato ; 1 krasen koljer iz orijentalskih biserov, niorlern kinč zh dame; 1 najfinejša novčarka; l eleganten ustnik o«l jantarja; 1 garnitura gumbov iz double zlata s patent, zaporkami; 1 najtiaejši žepni uož od niklja ; 1 najt. toiletno ogledala z belg. stekla v etviju ; 20 komadov za dopisovanje in _?0O raznih rećij. ki so d< mu zelo koristne. Vseh teh pred- metov. med katerimi je sama ura toliko vredna, pošilja po poštnem povzetju le za gld. S. KOHANE, KRAKOV Pf. 944. Za kar ne ugaja, se denar povrne. Izvleček priznalnih pisem : Enako pošiljate v kakor g. Storferju. pošljite tudi meni. Spoštovanjem ERNE^T KLEIN Sp. Vikor l Bukovina), parna žaga. Za Vašo pošiljatev se Vam toplo zahvaljujem. Pošljite mi h steklenih podob. Spo-tovaujern G. I. KkIEG St. Vid n. (i. (Koroško). ww ww ^ / w w w W w w w vi/ w ri\ / wt\ Vl\ lA ^ iMsaiisr Len Miszi | Pr»» J» toTarac poktir/a vnfch rrs*. •I TRST i* tovarna Via vogal V;a Lsk-ckvs: © ZALOCl«. j P!azza Rosfcrb; t (Šolsko poeiopja) In Via RjbtJrgv »'.. Vt Plafon it. 67C. -- — Policijski t£gent Heinau aretiral je Veprinac jela vzbujati zavest, ker resnica letnega težaka Vincenca W. iz Carbole, je ravno Da9protna( ki je ta, da se je Itali- ker je v ia»lje0 kron. ljudstvu uduš ti zavest in vest. Zs dejstvo, j l'3 m-nisterstva za notranje stvari, ter trgo Samomor ali nesreča? V morju blizu da se poslužujejo človeka, kakoršen je Krst.č, vinskega ministra radi nepoštevanja dalma- svetilnika našli včeraj zjutraj mrtvo truplo govori, da j m je demoralizacija ljudstva še 47-lttnega podkovača Josipa Tavčarja iz edino sredstvo! Ljudstvo, ki je bilo nekdaj Idrije. Pokojnik je etanovrl v ulici Fonde- mirne in pošteno, je sedaj zdivjano! w Koliko I n'Ja in tov- ria št. -J. Truplo fo prepeljali v mrtvašnico resnice je ni >Piccolovi« trditvi, da se je v uravnave pristaniškega obrežja v Trsteuiku ; k sv. Justu. ljudstvu vzdiamila zavest, dokazuje »Piccolo« slednjič interpelacija posl. Conci in tovar'šev Požar. Včerai nekoliko pred jedno Bitm z zPovedjo, da v 1. razredu so Italijani j do ministerskega predsednika kakor vodi- uro popoludne nastal je jn.žar v tovarni propadli zat », ker v tem razreda volijo d u - telja ministerstva za notranje stvari radi pred-Luzzato in Mishelstadter v ulici Fabbrica, j h o v n i k i iu učitelji. loženja zakonskega ca 3rta o prisilnem zava- št. 4.r)l. Ogn";ega.-fi so s pomočjo peska po- Svrjo moč ima italijanska stranka v Ilf., i r<>vaoju proti, požaru. t« & & © Vtlik iibo. .-Apccnr1;, =:cnl iu »lik. 05 rrinjc po poseonit u«T»ibe pr^ialdnin. V sredo, dne 3. dec. ob 10. uri pretipoiudne eo bo<-lo velvd iar«u'i« tus. e. r. osr&ine^s sodi£ć.\ civilne Hivar . lUalt 3.17 popoiudni. Amerikanski konarres. WASHINGTON 2. (B) Kongres se je Proti kašlju, grloboiii, hripavosti, kataru, upadanju glasu, itd, itd. zahtevajte vedno km uastiljs. Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepovednl- kih, učiteljih itd. Dobivajo ae v Skatljicah v Prendinijevl lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljSih lekaman kakor tudi po celi Evropi. Šk&bljica stana 6O stotink. kak h ; torej v trstem razre i u reveže v, ki so zbog ■ ! svojega siromaštva ns-.jbolj pristopni demoralizaciji in ki so zbog sv« je ne ve dnosti najbolj sestal vceruj. Obe zbornici eti hitr) na to izpostavljeni prevaram ! R a z u m n i k i p a »MjnSili sajo v znak spoštovanja d3 členov , so proti njim. V karakteržzacijo »P.c- omrl,h rae(l počitnicam, colovega« bahaštva, Češ, da je vse za „spravo" . Štrajk T Jlarzplju. z Italijani, »luži tudi f.*kt, da piše kakor da MARZELJ 2. (B) Potniki, ki trpe vsled je tudi v občinah Kastav in Volosko vse na ^trajka, bo se obrnili do ministerskega pred-njihovi strani. V rtsnici pa si v Kastvu niti sednika Cjmbesa, kakor tudi do več sena-na volišče nis«) upali, v Voh skem pa je hr- torjev in poslancev s prošnjo za posredovanje, vatska stranka zmagala z ogromno ve - da bo omogočen njihov prevoz ali da vsaj 6 ° & j r v« v v • t | • čino. najpotrebneji dobe kako materijalno podporo. 1321*12 ZH HOSlGlIC Naravnost klasično pa je, kakor pojašnjuje Brodarski posredovalci razmiš jajo o odred , i J š J laška šema svoj poraz na občii skih volitvah bah, da bi se transitni obrat zag >tovil po na Voloskem. Italijani da so propadli zato, holandskih in nemških obrežnih ladijah. Xe- i ker se jim je izneverila — nemška kolonija! koliko parnikov bi se moglo opremiti za \ Stranka, ki se bahati, da ima vse na svoji preskrbljevanje službe v Algir in Tunis. strani in da jo vse blago&lovlja, podlega za MARZELJ 2. (B) Možtvo ladij, ki pre- i to, ker jej kolonija tujcev odreka pomoč. Ali skrbljajo trgovino ob obrežju, se je izjavilo je možno huje samega sebe biti po zobeh ? 1 solidarno s štrajkovci in je stopilo v štrajk. Ali ne sluti -Picaolo-, kako je izpovedal Parnik »Magali« je odplul sinoči z mož- svojo lastno sramoto ? ! Tako temelj'to je v tvom, sestoječim iz 6 kapitanov in 6 ma- 'občini voloski vse na laški strani, da se la- ši ni sto v. Pozor na ta užig na zamašku T T T oooooooooooooooo ur in puh priporoča F. HITI LJUBLJANA Pred škofijo št. 20. LJUBLJANA Pred škofijo št. 20. Naročila se točno izvršujejo. Na zahtevo vzorce s cenami. '"•O OOOOOOOOOOOOOOOO •ooo-o o—oo-ooo» c M. Aite o 0 trsroTlna z man i fakt o ml m blagom 0 ■I. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št 8 • podružnico ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 5. si dovoljuje obvestiti »»lavno občinstvo in cenj. 0 odjemalce, da je jako pomnožila trvojo zalogo 0 kakor tudi povečala prostore s tem. da je nstanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, 0 da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam I cenj. odjemalcem. V obeh prodajalnicah vdobiva »e razno blago najbolje kakovosti in najmodernejše iz 0 prvih tovarn, posebno pa unovi za mo^ke in A ienuke obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tu V 0 je velikanski izbor platnenega in bombažnega Q Oblaga, prtov in pitičkov ter vsake vrste perila, a bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile- y nine raznovrstni okr; -ki za šivilje in kitničarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake. t/F" Sprejema naročbe na mo:ke obleke Q po meri, katere izvrši najtočneje in najnatau- rt T neje po cenali. da se ni bati konkurence. "VB a Poskušati, za se prepričati I q Lekarnar Thierry (Adolf) Limited j pravo stolistno mazilo j je najjače mazilo, ki oblaži bolečine, jih hitro zdrav! ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle izrastke. Vdobiva se po lekarnah. Po pošti franko '2 lonrka 3 K 50 stot. Letarnar TMerry (Adolf) Limited v Pregradi pri Boptcn (Rohitsch-Sauerbronn.) Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na zgornjo, na lončku utisnjeno varn. znamko in tvrdko. Razprodaja! Po nečuveno nizki ceni pe dobi za samo 2 gl. 95 nč. < krasna garnitura ob- \ stoječa iz 14 krasnih dragocenih predmetov in sicer : 1 ura o*] niklja, Anker remr.nt. (na željo tudi posrt br.) z lepo razr^zljanim pokrovom to^no, urejtna p ■» letnim jamstvom in škati'i^o. 1 kra=ra p Irlin ali niklifa^t« * kropna verižica r f-riveioiP. Psrižki sistem. 1 goldin igla. za kravate z iin tir. briljant-. 1 par gumbov za manseto, znamka »Garantie«. 1 garnitura (5 komadov) gumbov za srajce in ovratnike. 1 { ar uhanov iz pristnega srebra, uradno pancir. 1 goldin prstan p krasnim kamenon. 1 žepno ogledalo v etviju. Vseli 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-Remont, vred pošilja le za 2 gld. 95 nč. s }M>vzetjem ali |w> naprej )>oe!anem denarju, tvrdka BRUDER HURVIZ Erakovo - 8tradoiu 17. - K rakovo Neodgov^rjajoče sprejmem v 8 dneh nazaj in povrnem uenar. vfded česar nima kupec nikakega rizika-Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih dragocenosti brezplačno in franko. Razprodajalci in agenti se sprejemajo. Vsak kupec vdobi v dar brezplačno krasen fcepni album s 15 razglednicami mesta Krakovo. Henrik pr Trst, Via Nuova štev. 18. Tovarna pohištva od bambusa, fušpana in vrbja. popolne oprave, najbolj pripravne za Barove kakor: stolice, naslanjači, etažere, mizice, španske stene za peci ali proti prepihu itB. itO. r n e j š e cene. > > > > > > > »-> > > > > > > Zahtevajte pri svojih trgovcih novo i Ciril-jtfetodijevo w cikorijo. ooooooooooocoooo Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl gostilno v ul. Belveclere št. 23 B„ Točil bom izvrstna 111 pristna vina, in sicer dalmatinsko vino po 32 nvč.f istrski refošk po 36 nvč., belo vipavsko po 40 nvč. Kuhinja bo vedno preskrbljena z dobrimi jedili. Priporočam se za obilen obisk JFra n \ a le t ič. Um šivali stroje? za domačo rabo in obrtnike. 5 letno jamstvo MeMfc-sjecijaM za popraTlJanje strojev vseli vrst TRST. RUDOLF ROTTL Piazza S. (uterina stv. 2. TRST, 3van Semulič V TrStU, FiaZZa BelVedere (nOVa hiŠa) zaprisežen izvedenec in urar c. kr. pri v Prodaj alnica ur f. JCaslingsr južne železnice okolici kakor Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane. mr Bogat izbor divanov, okvirjev, ogledal, stolie, stenskih ur se rahaja v dobroznarti zalogi pohištva Rafael Italia Trst - uL Malcanton št. 1. - Trst. priporoča slavnemu občinstvo ni okolici kakor tudi po deželi, svojo ir* bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovstno pohištvo %najfineje in drugi vrste, iz trdega in belega lesa. A olnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena. Trstu via de!le Poste (Palača Galatti) nasproti štev. 12. Velik izbor ur vseh vrst. Poprave ee izvrše v katerisikoli množini in kateresibodi vrste, kakor kronometri itd. z vso natančnostjo in točnostjo na jamstvo. Brezkonkurenčne cene. st. r si L. Velika kavarna in restavracija Colobig v Škednji se je zopet otvorila. W Krasna les*a. Elegantni prostori, konfort, izvrstna kuhinja, dobra vina in pivo iz najboljših pivovarn. Točna postrežba. — Nizke cene. JAKOB BAMBIČ trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, vsakovrstnega olj a, pavadnega in najiinejega. — Najfineie testenine, po jako nizkih cenah, ter moKe, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in flrol no. — Cenike razpošilja fran ko. TRGANJE XX KAŠELJ v rokah in nogah preneha vsa- * X ¥ X preneha ako se uporabi steklenico komu v treh dneh ako se po- ^^ Želodčne bolezni/^^,. trPotčevega soka in franco- služi antirheuminega ^^težka prebt vljaDja pri po-^Vs -<• denar napre* tx»Slje manjkanju tekn. končanju, rezavK1 ^^ J J ' . l-4i>. 1'ri zasta- in bruhanju grče in prenapeti želodec. rt.Uh im]ečinah zssliženje. ni val krvi v glavi, Črevesne bolezni ^^^ trei-u nadaijne mazila. I ena «tekl«*nici « topnim nav<>dil«>in in c |wi#t!tiu<>, iki se denar lia| JMtŠlje, piti. 1 J® 1 zdravi o o O o o o o iroSke. ŽIVOTNI BALZAM A L V A T O On čisti tri t< r je raji olje zdravilo ?.a notranje in \ranje bolezni Cera cirotu li.' fteklenicič 2 g2d. 50 nvč.. 24stekkni«:č _ ,.AU „v ..f!>..d 4 gld. 50 nvč., s po^tniuo. ako se denar naprej^^ fajdvn pošlje lekarni ^^ iv»j>fri>i:fi|,oj]iq ■ * -"ith -rn -iflU^zo r.\rji7 n )»-ciu „iilei v Varaždinu (Hrvatsko) KIHVOM3 krčma v ulici Geppa štv. 14 7cci vina prve vrste: Bela vipavska . . . liter po 40 kr Črna istraka .... „ 40 „ Kuhinja domača, vsdno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam f*e jxiiilja na od 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni. Josip Furlan, lastnik' v Trstu, ulica Giovann; štev. 12 Svilene plinove MREŽICE!! „ROMA" dajajo najbolj bleščečo luč in so neverjetne solidnosti po 35 in po 50 nv6. Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd. Naročbe. PODJETJE ZA NE PREGOEL JI VE LUČI F. ROZZO, ul. S. Antonio 5. o Mihael Zeppar šal ima zalogo peč j o.l majolike v velikec: izboru, nama novost, 1 »odisi glede risarij al: barv. Snov sestaja o i same stanovitne -zemlje. Izključna zaloga za Trat, Primorje in Dalmacijo slavnoznane in odlikovane tovarne z* peči Bratov Sohii z v Bianskem (Morava) ustanovljena 1848. Pri teh peč h se prih rani 5O0/° na kurjavi. Lasrna tovarna štedi inih peći iz železa ali udelanih z majoliko. lzvr-site.\ po meri in nizkih cenah. B*" Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu zraven cerkve sv. Petra »Piazza Rosario pod ljud. šolo Bogata zaloga raznovrstnih obuval za eospode, gospe in otroke. Postne naročbe se izvrse takoj. Po^iljatve so poštnine proste. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter se Izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Josip Stantič čevlj. mojster. Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-nega sklauišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva ct kr piiv. avstr. Lloyda.