.r j CUENLAJ V MOSKVI Predsednik kitajske vlade in njen zu¬ nanji minister čuenlaj je prišel v Mos¬ kvo; spremlja ga velika delegacija in tako je treba računati, da bo obisk tra¬ jal precej časa in da bodo pogajanja obsegla veliko področje. Dosedanje raz¬ merje med Moskvo in Pekingom je ure¬ jala zavezniška pogodba, podpisana v Moskvi februarja 1950. Glavni sta bili določbi, ki sta obvezovali oba podpisni¬ ka, da si bosta vojaško pomagala, ako bi bila katera od podpisnic napadena od Japonske ali pa države, ki je zaveznica Japonske; druga določba pa je govorila o predpravicah, ki jih imajo sovjeti v Mandžuriji, zlasti na mandžurskih že¬ leznicah in v pristaniščih Port Artur (vojno oporišče) in v Dairenu, ki je naj¬ važnejše trgovsko pristanišče v Man¬ džuriji. Dosedanja pogodba pravi, da bosta obe pristanišči v sovjetskih rokah, dokler ne bosta Kitajska in Rusija pod¬ pisali mirovne pogodbe z Japonsko. Mirovna pogodba z Japonsko je bila podpisana lansko leto septembra v San Franciscu in niti sovjeti, niti pekinška komunistična vlada pogodbe nista pod¬ pisali. Ta pogodba stopi sedaj septem¬ bra — leto dni po podpisu — v veljavo in se bo začela izvajati. Formalno bo¬ sta pa Kitajska in Sovjetska zveza še naprej v vojnem stanju z Japonsko. Ker veže sovjete in Kitajce določba, ki pra¬ vi, da se morata obe državi braniti tu-1 di proti zaveznikom Japonske, bi bili sovjeti in Kitajci v Aziji dejansko v prav posebnem razmerju z Združeni¬ mi državami, ki so lani septembra pod¬ pisale z Japonsko pogodbo, ki vpostav- ija razmerje med obema državama v pravo zavezništvo in sicer v izrečno ob¬ rambno zavezništvo proti komunizmu v Aziji. Pogodba med Moskvo in Pekingom je bila 1. 1950 podpisana, ko še ni bilo vojske na Koreji. Kitajska je aktivno posegla v to vojsko šele, ko je Mac Ar¬ thur v novembru 1950 privedel svoje zmagovite oddelke na mejo Mandžurije. Sovjeti so takrat kitajski poseg v to vojsko podprli z opremo in orožjem, ki¬ tajska vlada pa je v prvih mesecih po¬ slala na korejsko fronto nad miljon svo¬ jih vojakov. Toda kitajski poseg je bil le malo uspešen; fronta se je na Koreji sredi lanskega leta ustavila približno na 38. vzporedniku in koncem junija 1951 so sovjeti sprožili pogajanja za premirje, ki še vedno trajajo. Trenotno so pogajanja obtičala na mrtvi točki, toda v tem času so zavezniška letala razbila skoraj vse industrijske priprave v severni Koreji, razdejane so velike e- lektrarne ob reki Jalu, razdejane so pro¬ metne zveze, ki oskrbujejo kitajsko voj¬ sko s potrebščinami iz zaledja. Med po¬ računati na odgovor, ki je bil že več¬ krat čisto jasno napovedan: ako se kom. ofenziva na Koreji razširi na ta pre¬ moč način, tedaj bodo zavezniki odgo¬ vorili z bombardiranjem Mandžurije, to je kitajskega ozemlja. Slednje bi pa po¬ menilo vsaj razširitev vojske v pravo vojsko med Kitajsko in Združenimi dr¬ žavami, ali pa mnogo verjetneje v iz¬ bruh tretje svetovne vojne. Ves urnik za vse komunistične akcije pa vedno določajo v Moskvi. Zato je morala sedaj tja kitajska delegacija, da poizve, kdaj in kako se sme konflikt na Koreji zaključiti ali razširiti. Ali bodo komunisti odločili tako, da bodo s svo¬ jim sklepom počakali in tako vplivali na volitve predsednika Združenih držav, ki bodo v začetku novembru ali pa bo¬ do razbremenili pritisk v Aziji tako, da bodo izzvali vzporeden konflikt na dru¬ gem področju in tako na drug, poseben način vplivali na ameriške volitve — to bi bil verjetno predmet trenotnih kom. posvetov v Moskvi. Predsednik general Peron m delu za revne sloje Predsednik republike general Peron ima za vsak dan v tednu razdeljenoi de¬ lo točno po načrtu, ki ga je nedavno ob¬ javil. Z delom prične vsak dan ob pol sedmih zjutraj v vladni palači. V ponedeljek popoldne je general Pe¬ ron prišel tudi v min. za delo in soc. skrbstvo ter je tam začel nadaljevati delo, ki ga je smrt prekinila njegovi so¬ progi. General Peron je tu sprejel veliko revnih ljudi. Predvsem ločeno 15 družin, od katerih je imela ena 13 otrok. Sam je sprejemal prošnje in poslušal želje revežev in takoj izdal ukrepe, da jim je bila dodeljena pomoč v obliki, takor so je bili potrebni. Sprejel je tudi 9 sta¬ rostnikov in jim je lastnoročno izročil dekrete o podelitvi starostne pokojni¬ ne. Tako bo predsednik general Peron sam, kakor smo že poročali pri vsej svoji zaposlenosti z državnimi posli o- pravljal še vse socialne funkcije svoja pok. soproge ter si je določil dneve tudi za razgovore in sestanke z raznimi gre- miji. Šibkosti vojaških priprav v Evropi V februarju je bilo na konferenci v | Lizboni določeno, kako se bo izvedlo o- boroževanje evropskih članic Atlantske obrambne zveze. Določeni so bili cilji in govorilo se je celo o številu divizij in o evropskih letalskih zborih. Prav tako je bilo dogovorjeno, kako se naj organizi¬ ra posebna evropska obrambna oborože¬ na sila, v kateri bi sodelovala tudi nem¬ ška vojska. Toda prednost bi imelo obo¬ roževanje Atlantske obrambne zveze, nemška oborožena sila bi bila priključe¬ na evropski še le, ko bi bila organizi¬ rana tista evropska vrhovna oblast, ki bi kontrolirala nemško vojsko tako, ka¬ kor bi nadzirala tudi ostale evropske Članice nove evropske unije, katere čla¬ nica bi bila tudi zahodna Nemčija. AMERIŠKI KREDITI IN EVROPSKI NAČRTI Ameriška vlada vzdržuje svoje sile v Evropi in sama pripravlja svoja skla¬ dišča in oporišča v okviru Atlantske obrambne zveze. Anglija, Francija in Italija pa bi prejemale samo enoletne podpore za svoje samostojno oboroževa¬ nje. Toda evropsko oboroževanje se pri¬ pravlja na podlagi posebnih načrtov, ki računajo na dolgo dobo, oprema in vež- banje francoskih in italijanskih divizij je določeno za tri ali štiri prihodnja 'e- COH DSVERSOS ACTOS SE HONSO LA MEMORIA DEL LIBERTADOR SAN MARTIN Diversos actos se efectuaron el domingo para honrar la memoria del Liber- tador General San Martin, con motivo de cumplirse un nuevo aniversario de su fallecimiento. Estuvieron los principales de ellos a cargo de las instituciones armadas, cu- yas representaciones procedieron a depositar ofrendas florales en el mausoleo que guarda los restos del Gran Capitan en la Catedral Metropolitana y al pie del monumento que se levanta en la plaza San Martin. Ademas, en todas las uni- dades, bases navales y dependencias militares, fueron dadas conferencias al per- sonal y se hizo un breve alto en las tareas normales para honrar al Padre de la Patria. Por la tarde, a las 15, en el preciso momento en que el general San Martin dejo de existir, el primer magistrado de la Nacion, general Juan Peron, se diri- gio al pueblo de toda la Republica, con las siguientes palabras: “En homenaje al Libertador, general Jose de San Martin, en esta hora de su transito a la gloria, pido al pueblo un minuto de silencio”. Seguidamente un tromba del Re- gimiento de Granaderos a Caballo točo silencio. Tanto las palabras del jefe del Estado, como el toque de silencio, fueron difundidos por Radio de Estado y la Red Argentina de Radiodifusion. SLAVNOSTI V SPOMIN OSVOBODITELJA SAN MARTINA V nedeljo je bila 102. oblestnica smrti Osvoboditelja generala San Martina. Z raznimi slavnostmi so se je spominjali po celi republiki. Radi narodnega žalo¬ vanja so bile brez večjega zunanjega sijaja. Predstavniki vojske, mornarice in letalstva so položili vence na grob Osvoboditelja v katedrali in na podnožje nje¬ govega spomenika na Trgu San Martin. Spomin na Osvoboditelja so počastili ob uri njegove smrti tudi po vseh vojaških enotah vseh vrst argentinskega orožja. Popoldne ob treh, ob uri smrti Osvoboditelja, je predsednik republike GE¬ NERAL PERON po vseh argentinskih radijskih postajah naslovil na narod sle¬ deče besede: “V počastitev Osvoboditelja, generala San Martina, prosim narod ob tej uri njegovega vstopa v slavo za eno minuto molka.” Takoj nato je zatro¬ bil k molku tudi trobentač grenadirskega regimenta na konjih. ta. Ameriški finančni svetovalci imajo gajanji v Kaesongu in Panmunjonu je 1 pooblastila za nakazovanje samo enolet- bilo sicer več bitk, toda fronta se ni nih podpor in nimajo nikakih pooblastil mnogo premaknila, komunisti v bitkah niso nakazali, da bi bilo treba računati na poseben uspeh rdečih čet, ako se se¬ daj ofenziva ponovi. “Vojno stanje” z Japonsko pa podalj¬ šuje predpravice, ki jih imajo sovjeti v Port Arturju, Dairenu in ostalih opori¬ ščih v Mandžuriji. Popoln zastoj pri po¬ gajanjih za premirje ne daje preveč le¬ pih izgledov za kitajsko poveljstvo, ki mora poleg tega ves čas svoje čete 1 Ijavlja povsod in ki stremi za varčeva- za vsote, ki bodo morale biti na raz¬ polago po juniju 1953. Pri tem prihaja še vmes ameriška volilna borba in ni- kdo ne more povedati, kakšno bo raz¬ položenje novega kongresa, ki bo po ja¬ nuarju 1953 moral odločati o višini pod¬ por, ki bodo šle za evropsko oborože¬ vanje. Ves ta zastoj pa je v vseh evropskih državah podprl tisto politiko, ki se uve- vzdrževati in opremljati. Posebnega us¬ peha na Koreji ni bilo; poleg' čet na Koreji je treba podpirati še ostale ko¬ munistične vojske, ki se iz Kitajske oskrbujejo in vojskujejo v Indokini, na Malajskem polotoku in v Birmaniji. Vse to se mora vzdrževati iz kitajskih sredstev, sovjeti dajejo le najnujnejše ali pa zelo malo — slednje se vidi zla¬ sti iz šibkosti, ki ga kaže sovjetsko le¬ talstvo v bitkah z ameriškim letalstvom nad Korejo. Položaj Kitajske bi se popravil, ako bi sovjeti dali toliko — ali mogli dati toliko, da bi bilo vse to kom. vojskova¬ nje čim prej zmagovito zaključeno. To¬ da odločnejši poseg sovjetskega letal¬ stva v vojskovanje, večji naval kitaj¬ skih čet iz Mandžurije v Korejo more njem na vseh poljih; ameriške napove¬ di o tem, da bo moderno atomsko orož¬ je kmalu na razpolago in da bo počasi . , .v , - cija. V Belgiji so imeli poseben strajk vplivalo na zmzanje splosmh vojaških: . r J proti podaljšanju obvezne vojaške služ¬ be -—■ vodili so ga komunisti, v Italiji tone in Rodana graditi svoje posebne montažne tovarne, ki bi dogotavljale opremo, ki bi jo ladje v napol izgotov¬ ljenem stanju pripeljale iz USA ali dru¬ gih delov sveta. V teh tovarnah pa so Amerikanci začeli nastavljati svoje iz¬ brano delavstvo in ga po svoje plačeva¬ ti. To je kmalu dvignilo odpor franco¬ ske vlade in francoskih industrijskih zbornic in strokovnih delavskih organi¬ zacij. Vsi so se hitro postavili na sta¬ lišče, da mora Francija imeti glavne ko¬ risti od vsega, kar se proizvaja v Fran¬ ciji. Ameriško vodstvo je odgovarjalo, da ne more zaupati francoskemu delav¬ stvu, ki da je v večini komunistično, da ne more sklepati pogodbe s francoski¬ mi industrijalei, ki se ne drže roka in določb dogovorov, da ne morejo sodelo¬ vati s francosko upravo, ki je prepo¬ časna in tudi nezanesljiva. Priti je mo¬ ralo do posebnih pogajanj med franco¬ skim vojnim ministrom in ameriškim poveljstvom, da je prišlo do začasnega sporazuma o tem, kako naj francoski delavci in podjetniki služijo pri ameri¬ ški vojni produkciji. TEŽAVE Z AMERIŠKIMI OPORIŠČI V ŠPANIJI Bivši ameriški ambasador v Madridu Griffis je v januarju vse uredil, kako se naj sestavi dogovor o ameriških o- poriščih v Španiji. Rečeno je bilo, da prejme za to španska vojska vso opre¬ mo in orožje iz USA, vlada pa poseben gospodarski kredit v višini 125 miljonov dolarjev. Toda v USA se je začela po¬ sebna gonja proti Francu in njegovemu “fašističnemu” režimu. Španski listi so branili digniteto španskega prestiža in te dni je prišlo tako daleč, da so ma¬ dridski listi začeli pisati, da naj Fran¬ co odkloni španska oporišča Združenim državam. Španija se bo že znala braniti proti komunizmu, vsekakor bolj kakor pa take članice Atlantske obrambne zveze, kakor so Belgija, Italija in Fran- V VSE ČAKA NA VOLITVE Zastoj v evropskem oboroževanju bi mogel biti usoden za vse zavezniške na- j črte v okvira Atlantske obrambne zve¬ ze. Umik iz Španije bi oslabil ameriški vpliv v vsem Sredozemlju, zlasti pa bi porazno vplival na ves položaj v Sever¬ ni Afriki, kjer arabski narodni čakajo na odločilne poteze, ki si jih obetajo od Amerikaneev. V Združenih državah pa sta oba kan¬ didata za predsednika, Stevenson za de¬ mokrate in Eisenhower za republikan¬ ce, napovedala, da je treba v zunanji politiki preiti od sedanje politike “za¬ drževanja” komunizma k politiki “nazaj porivanja” komunizma proti vzhodu v Evropi in zahodu v Aziji. Oba sicer -ia- povedujeja, da se bo to dalo doseči na miren način, toda slabo se bi obnesla ta politika, ako bi bila akcija “odriva¬ nja” komunizma naslonjena na slabšo vojaško silo, kakor pa je mogla nanjo računati tista politika, ki je trdila, da je komunizem “zadrževala”. Ako se na¬ čin financiranja evropske oboroževalne proizvodnje kmalu na uredi, grozi, da bo ob letu izpolnjena komaj ena tretji¬ na tistega, ker je bilo dogovorjeno letos v Lizboni. Imerišfcs vojni minister v Jugoslaviji izdatkov, so še povečale to “defetistič no” razpoloženje v posameznih evrop skih središčih. SPORI GOSPODARSKEGA ZNAČAJA Ko bo tako začelo primanjkovati de¬ narja za oboroževanje, ali bi ga bilo vedno manj, pa se je začelo širiti zlasti v Franciji močno nasprotovanje posa¬ meznih gospodarstvenikov proti ameri¬ škemu oboroževanju v Evropi. Ameriško poveljstvo je uvidelo, da je resnično pri¬ merneje nekatere vrste orožja izdelova¬ ti v Evropi, ker je prevoz iz USA sicer zelo drag. Zato so začeli ob ustju Ča¬ se je pravkar končal štrajk železničar¬ jev, ki so ga organizirali komunisti, v Franciji pa primanjkuje divizij, ki bi jih mogli poslati v Indokino za borbo proti komunistom in jih bo še tembolj dolgo manjkalo za obrambo proti komu¬ nistom v Evropi. V Združenih državah pišejo, da bi jih bilo “sram” podpreti Franca v Španiji; ni jih pa “sram” podpirati Tita, ki se še vedno uveljavlja kot komunist in kot tak tudi izvaja svoj kom. teror v Jugo¬ slaviji. Ameriški vojni minister Frank Pace je na poti v Turčijo obiskal Tita na Brdu, kjer je imel z njim razgovore o ameriški vojaški pomoči Jugoslaviji. Po konferenci je izjavil, da ga Tito ni prosil za novo pomoč ter zanikal poro¬ čila ital. listov, da je namen njegovega potovanja priprava na trojni pakt med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. Priznal pa je, da sta s Titom o tem vprašanju razpravljala. Tito da ga je informiral, da bo v kratkem poslal v Grčijo vojaško misijo za večje zbližanje med obema vojskama. Z Brda se je Pace odpeljal v Ljubljano, kjer si je ogledal Litostroj ter proučil možnosti o montiranju a- ineriških strojev za izdelovanje muni- cije ameriškega tipa in nadomestnih de¬ lov za oklopno orožje na tekočem traku. Naslednji dan je prisostvoval vojaškim vajam v bližini Beograda, kjer da “se je prepričal, da je ameriška pomoč Ju¬ goslaviji bila izvedena do pičice in da že daje sadove.” Medtem pa ameriški vojaški in poli¬ tični strokovnjaki v Washingtonu 'izjav¬ ljajo, da bodo do konca tega leta kon- 7 in utrjuje vse ceste, Romunija pa 86 letališč, 9 od teh še nedokončanih, med¬ tem ko Albanija gradi močne utrdbe vzdolž jugoslovanske meje. Na drugi strani pa je Madžarska po¬ slala v Beograd oster protest “zaradi miniranja in porušenja mostu čez Muro blizu otoka Leteje dne 5.8.52.” Poruši¬ la da ga je Titova obmejna straža ter je most v celoti zgrmel v reko. Zastoj mirovnih razgovorov na Koreji Na Koreji so mirovni razgovori v po¬ polnem zastoju. Niti Amerikanci niti ko¬ munisti niso že več dni predlagali nove¬ ga datuma za nadaljevanje pogajanj. Na tiskovnih konferencah eni druge obto¬ žujejo krivde za prekinitev razgovorov, Amerikanci med drugim komuniste tudi 'prikrivanja števila amer. ujetnikov in krajev, kjer imajo taborišča. Izvedeli so samo, da so nekatera taborišča pre¬ mestili in z njimi ujetnike, med njimi tudi amer. generala Deana, bivšega po¬ veljnika 24. amer. divizije. Komunisti čani koordinirani obrambni načrti med pa nočejo dati nobenih podatkov o teh Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo proti premestitvah. morebitnemu napadu ZSSR in satelitov j Silovit tajfun, ki je preko amer. opo- na Jugoslavijo, Po teh poročilih ne bo ' riščnega otoka Okinave pridivjal najprej prišlo do nobenih vojaških pogodb med 'na južno Korejo nato pa čez Seul proti temi državami, pač pa samo do posvetov med tremi vrhovnimi poveljstvi, da bodo pripravljena na enotne akcije v sluča severu na bojišče, je popolnoma ustavil vsakršno vojskovanje. Strašni viharji in nalivi so podrli bojne jarke na obeh ju napada. Taki razgovori med Grčijo in straneh, visoke vode so zalile številna Turčijo da so že v teku, v kratkem pa ; ameriška in kom. vojaška skladišča, da se bodo pričeli tudi med Grčijo in , vsa amer. vojaška letala so morala ob- Jugoslavijo. j stat i 11 a letališčih in ameriške vojne la- Titovo časopisje se znova razpisuje | d -> e f° zbežale « a odprto morje pred raz- “o organiziranju sovjetskih satelitov j P^emmi valovi ob korejski obali, za napad na Jugoslavijo” in našteva, da " ~ ~ " — je Madžarska zgradila ob meji 5^ le- IH S S F I f 6 tališč, vključno 8 za reakcijska letala, ^ , j • ■ ■ • Bolgarija 20 letališč, gradi pa nadaljnih '5¥0O©O^O venije~ V “Slovenskem Poročevalcu” smo med Malimi oglasi naleteli pod “Razno” na naslednji oglas: “Preklicujem krst svojega otroka, ki je bil krščen brez moje vednosti. Flos Jože, Zaloška 13 (8841-11)”. Prav gotovo je. ta mož poza¬ bil katekizem, če ga je sploh kdaj znal. Sicer bi moral vedeti, da se krst ne da preklicati, ker zakrament vtisne neiz¬ brisno znamenje. Ta oglas tudi dobro prikazuje sedanje versko stanje doma, kjer se kom. režim poslužuje vseh sred¬ stev proti veri. Lahko se pod komunisti zgodi tudi to, da bo nazadnje prišel še pred sodišče duhovnik, ker ni “imel” pravice krstiti otroka. V ljubljanskih komunističnih zaporih je še vedno zaprtih kakih 60 duhovni¬ kov. Med njimi je že nad eno leto tudi katehet Janez Pivk. Duhovnike vlačijo na polja pri Žalah, kjer morajo okopa¬ vati povrtnino za kuhinjo UDBE. Goriški “Katoliški glas” poroča, da je višje sodišče v Ljubljani v celoti potr¬ dile obsodbe«, katero je izreklo junija me¬ seca sodišče v Tolminu zoper skupino 5 duhovnikov, enega bogoslovca in enega laika. Tedaj so bili obsojeni: Ivan Ko¬ bal, župnik v Kobaridu na 18 let, Ivan Hlad, župnik v Logu pod Mangartnom na 16 let, Karel Klinkon, župnik na Libuš- njem na 9 let, Ljubo Marc, župni upra¬ vitelj v Drežnici na 10 let, Robert Zad¬ nik, župni upravitelj v Solkanu na 18 mesecev, Stanko Sivec, bogoslovec iz Livka na 3 leta, kobariški organist Šturm na 8 let. Ko se je ta proces vršil, je vse komunistično časopisje molčalo kot grob, ko pa je ljubljansko Vrhovno sodišče, zavrnilo priziv obtoženih, jih je začel komunistični tisk vsevprek blati¬ ti in sramotiti. Ljubljanski “Slovenski poročevalec” je na nesrečne žrtve ko¬ munističnega nasilja izlil še golido gnojnice z besedami: “Ko je prišla na dan vsa stvar kobariških duhovnikov, se ni mogla ločiti od delovanja tolminske¬ ga dekana Vodopivca. Obtežilni mate¬ rial, ki ga je dal samo ta proces, zado¬ stuje za smrtno obsodbo tega velezlo- činca in izdajalca”. Kom. list nato pri¬ kazuje “človekoljubnost” sedanje ko¬ munistične justice in pravi, da “ljud¬ ska oblast ni poklicala dekana Vodopiv¬ ca na odgovor, ker se ne splača ukvar¬ jati s tem 80 letnim fizično in moralno propadlim zločincem”. “Katoliški glas” k potrditvi obsodbe tolminskega sodišča s strani ljubljan¬ skega Vrhovnega sodišča pravi, da so “zločini”, zaradi katerih so bili omenje¬ ni ljudje obsojeni na tako krute kazni, ničeve obtožbe partijskih ljudi. Takih obtožb bi si lahko izmislili zoper vsa¬ kega Slovenca, ki je živel doma od leta 1940 do 1951.” Biv. krajevni “ljudski” odbor v Dvo¬ ru pri Žužemberku je zgovoren primer sedanjega gospodarstva v posameznih komunističnih upravah. Nova komuni¬ stična buržoazija hoče živeti brezskrbno, in, če je le mogoče, brez dela in na ra¬ čun drugih. Ker pa j j redni mesečni prejemki za to ne zadoščajo, sega po javnih sredstvih in z njimi razpolaga kot s svojo lastnino. Ker so se pa ponever¬ be v javni upravi v zadnjih letih tako razpasle, je morala nastopiti proti njim tudi sed. oblast ter je začela lastne pri¬ ganjače goniti pred sodišča in jih obso¬ jati. Tak slučaj je bil tudi v Dvoru pri Žužemberku. Neki Ciril Jordan je bil v tam. “ljudskem” odboru “administra¬ tor”. Upravo je vodil tako, da je od marca do sept. lanskega leta poneveril nad 30.000 dinarjev, ki so jih komuni¬ sti pobrali od ljudi za davke, skušal po¬ neveriti nad 26.000 dinarjev, si prilastil okoli 20.000 industrijskih bonov, nad 300 prehranbenih bonov in najmanj 30 živil¬ skih nakaznic. Okrajno sodišče je tega i “administratorja” kaznovalo na 5 let strogega zapora, poleg njega pa še na manjše kazni nekaj “administratork”. Pred sodišče pa še pridejo tudi posamez¬ ni člani “ljudskega” odbora, od katerih sta n. pr. predsednik in tajnik često¬ krat po cgle noči popivala in kvartala po gostilnah in sta samo eno noč zaigra¬ la nad 6000 dinarjev. Denarno stanje na “ljudskem” odboru je v takem nere¬ du, da ga niti tri revizijske komisije ni¬ so mogle spraviti v red. Vsi so> pač de¬ lali, kakor so hoteli: sprejemali so de¬ nar in imeli dostop do njega, delili na¬ kaznice in drug za drugega podpisova¬ li razne stvari. V gradu Kamen pri Kandiji že od le¬ ta 1946 zidajo poleg internega oddelka novomeške bolnišnice še oddelek za bol¬ nike na pljučih. Stavba je sicer že pod streho, je tudi že ometana in zastekle- na, samo notranje oprave še ni in ni. V Ljubljani so imeli slov. pravniki že več sestankov v zvezi s pripravami za kodifikacijo civilnega prava. Ustanovili so posebno civilno-pravno sekcijo, ka¬ teri .predseduje univ. prof. dr. Finžgar, v pomoč mu bodo pa za zadružno pravo Čeferin, za rodbinsko pravo Poljanec, za gospodarsko pravo špendal in za ci¬ vilno pravo Dr. Petelin. Dr. Maks Samec, redni član Slov. a- kademije znanosti in umetnosti ter rav¬ natelj kemičnega instituta v Ljubljani, je bil nedavno imenovan za dopisnega člana zagrebške Jugoslovanske akade¬ mije znanosti in umetnosti. Prva predstava senčnega gledališča v Ljubljani je bila pod vodstvom Emila Smaska pravljica v šestih slikah o Tr- doglavu in Marjetici. Dr. Josip Plemelj, redni profesor ma¬ tematično naravoslovne fakultete in red¬ ni član Slov. akademije znanosti in u- metnosti, je nedavno slavil 50. letnico svojega akademskega delovanja. Na slavnosti mu je prvi govoril rektor ljub¬ ljanske univerze dr. Gorazd Kušej in poudarjal neprecenljive zasluge dr. Sam¬ ca za matematično znanost. V imenu univerze mu je izročil tudi zahvalno ad- reso z vpisom vseh slavljenčevih znan- V ssedefif®. 24. avgusta, v cerkveni dveramt v Cmdadeli JUBILEJNO ZBOROVANJI 01 «0. URŠKI SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA NARODNEGA GIBANJA Predavali bodo: Gg. Frane Kremžar, dr. Ivan Ahčiit la Miloš §>tar© Predavatelji nam bodo prikazali borbo slovenskega naroda še v dobi Avstroogrske mo¬ narhije, preko Majniške deklaracije ustanovitev Jugoslavije in vse nadaljnje pomembne dogodke do današnjih dni. Ob pol deveti uri bo v dvorani sv. maša, začetek zborovanja bo pa ob devetih. Možje in fantje, šene in dekleta! Pridite in počastite s svojo navzočnostjo spomin veli- % častne borbe malega slovenskega naroda. | PRIPRAVLJALNI ODBOR $ KATOLIŠKI SHOO (Nadaljevanje z 2. strani) dine je vprašanje naše bodočnosti. Zato ima družba dolžnost skrbeti za mladino. Prvi so starši, druga pa je naša skupnost. Starši naj nikdar ne izgube izpred oči cilja, da so dolžni vzgojiti svoje otro¬ ke v katoličane in Slovence. Prav tako jih morajo naučiti delati in živeti v tu¬ jem okolju. Naša skupnost pa je prav tako dolžna varovati mladino pred sla¬ bimi zgledi tujega okolja, a hkrati je dolžna, prikazati mladini tuji kulturni svet in njegove vrednote. Če tako ne bomo pretiravali pri mladini z ohranje¬ vanjem starega in iz domovine prene¬ senega in če se ne bomo prenaglili v sprejemanju tujega, bomo našo mladino ohranili Bogu in domovini. Živahno o- dobravanje je nagradilo govornika za njegova lepa izvajanja. G. Lado Lenček je nato omenil, da je resolucije pripravljalo 9 odsekov in je prebral zaradi pomanjkanja časa le ne¬ kaj resolucij glavnega odbora. Vse resolucije so izšle kot rokopis v ti¬ skani brošuri. Zborovalci so prebrane resolucije sprejeli z odobravanjem. Ker je bila med resolucijami sprejeta tudi resolu¬ cija o kulturnem svetu, je tajnik prebral irnana vseli, ki so bili v svet predlaga¬ ni. To so: Dv. Ivan Ahčin, Marko Ba¬ juk, Dr. Vinko Brumen. Dr. Tine De¬ beljak, Božo Fink, Lojze Gerzinič, dr. Rudolf Hanželič, Janez Hladnik, Lovro Jan, Dr. Milan Komar, Franc Kremžar, Dr. Ignacij Lenček, Ladislav Lenček CM, Marijan Marolt, Martin Mizerit, di. Alojzij Odar, Ivan Prijatelj, Bogu- mil Remec, Rudolf Smersu, Miloš Sta¬ re, Karol Škulj, Pavle Verbič in France žužek. i Zborovalci so predlog sprejeli s plo¬ skanjem, nakar je predsednik —■ bilo je že čez pol ene — dopoldansko zbo¬ rovanje zaključil. Popoldanska zborovanja kat. shoda so se začela kmalu po tretji uri. Prvi je govoril G. RUDOLF SMERSU Imel je referat o “Našem medsebojnem življenju”. Naglašal je, da razmerje med nami- v svetu ni vedno takšno, kakršno bi moralo biti. Naša beseda ni vedno mehka, odpuščajoča in dobra in ljubezen ne vedno živa in velika. Ker je družina osnovna celica družbe, mo¬ ra biti urejeno in lepo medsebojno raz¬ merje družinskih članov. Tako razmerje pa naj bo tudi med organizacijami. V raznih gledanjih na posamezna vpra¬ šanja naj bo debata dostojna, spoštlji¬ va, brez žaljivk in obrekovanja, brez demagogije in laži. POZDRAVA Po predavanju g. Smersuja je tajnik glavnega zborovanja kat. shoda g. Pav¬ le Fajdiga prebral pozdrava, ki sta ju poslala iz Mendoze tamošnje Društvo Slovencev in tam. slov. dušni pastir g. Malenšek. RESOLUCIJA O USTANOVITVI ORGANIZAC. SVETA je bila nato prebrana in sprejeta. V ta odbor so pa bili nato predlagani in odob¬ reni gg. Rožo Fink, Lovre Jan, Jože Jonke, Jože Lesar in Pavle Verbič. Za predsednika. Slov. kat. kulturnega sveta je predsednik g. Remec predlagal g. prelata dr. Odarja. S ploskanjem so zborovalci odobrili ta predlog. G. FRANC KREMŽAR je imel kot predsednik glavnega pri¬ pravljalnega odbora zaključni govor o temi “Izseljenci in domovina”. Vsak človek je po naravi s svojo domovino ta¬ ko povezan, da se teh vezi nikoli več v življenju ne more otresti; so del njego¬ ve biti. To velja prav tako za vsakega izseljenca. Ljubezen do domovine so opevali največji duhovi, po domovini hrepeneli največji možje, ljubezen do domovine nam veleva tudi kat. moralni nauk. Sv. Avguštin in sv. Tomaž po¬ stavljata ljubezen do domovine in naro¬ da na isto stopnjo ko ljubezen do star¬ šev. Zato moramo domovino tudi v iz¬ seljenstvu ljubiti in ji — kakor star¬ šem izkazovati spoštovanje. Kot izsel¬ jenci spoštujno* novo kulturno okolje m ljudstvo, med katerim živimo, a ne ne¬ hajmo ljubiti svoje domovine in svojega naroda. Negujmo slov. jezik v svojih družinah in posredujno slov. duhovne vrednote svojim otrokom. Zavedajmo se, da domovina ni nehala biti naša, če vlada tam mimogrede kom. režim. Re¬ žimi padejo, narod pa ostane. Predsednik glavnega shodnega zboro¬ vanja g. ravnatelj Bogumil Remec je nato z besfedami “Srce domovini, dušo pa Bogu” zaključil zborovanje. Udeleženci so se nato uvrstili v lepo procesijo, ki se je pomikala z zboroval- nega prostora po parku v Marijino sve¬ tišče. Na čelu procesije so nosili velik križ, za njim pa argentinsko in slo¬ vensko zastavo, za katerima je stopala dolga vrsta mož in fantov. Pred sliko Brezijanske Matere božje, ki so jo nosili slov. bogoslovci, je bila skupina otrok, fantov in deklet v narodnih nošah, za njo je pa stopala še ostala slov. duhov¬ ščina. Lepo procesijo so zaključile žene in dekleta. V cerkvi Marije Pomočnice kristjanov je bila nato zaključitev kat. shoda z za¬ hvalno pesmijo in blagoslovom. stvenih del. Min. Boris Ziherl mu je pa izročil red (ljb. kom. tisk navaja “orden”) dela I. stopnje, s katerim je dr. Samca odlikoval Prezidij ljudske skupščine FLRJ. Predsedniki .republiških .svetov za prosveto, znanost in kulturo so se ne¬ davno zbrali v Beogradu ter so razprav¬ ljali o “poglobljenem sodelovanju učne¬ ga osebja pri idejni vzgoji mladine v šoli in izven nje. V zvezi s tem so na- glašali potrebo, da mora izginiti “urad¬ niški odnos, učiteljev do učencev” in sklenili, da premestitev učnega osebja med šolskim letom ne bodo več vršili. Na sestanku so napravili tudi prve po¬ skuse za izdelavo novega vseučiliškega zakona. Po novem zakonu o ljudskih odborih bodo imeli okraji do 40.000 prebivalcev 30—50 odbornikov, do- 70.000 prebival¬ cev 40—60 odbornikov in nad 70.000 pre¬ bivalcev pa 50—70 odbornikov. V okraj¬ nem zboru bodo smeli razpravljati tudi republiški in zvezni poslanci za 1 področ¬ je okraja, v katerem so bili izvoljeni. Institut za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umet¬ nosti je izdal svojo prvo knjigo Kralj Matjaž, posvečeno junaka slovenskega ustnega izročila. Knjigo je spisal član Slov. akademije znanosti in umetnosti dr. Ivan Grafenauer, ki je pred tem že izdal monografijo o “Lepi Vidi”. Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko vlade LRS je objavil razpis za sprejem gojencev in gojenk v Dveletno šolo za medicinske tehnike rentgenske pomočnike v Ljubljani, Dveletno šolo za fizioterapevtke v Ljubljani, v enoletno šolo za bolničarje v Mariboru in na Golniku, v dveletno Šolo za babice v Ljubljani, v štiriletno Zobotebnično sred¬ njo šolo. v Ljubljani in v triletno Šolo za medicinske sestre v Ljubljani. Eno¬ letna šola za otroške negovalke, Srednja farmacevtska šola in Šola za sanitarne tehnike letos ni sprejemala novih učen¬ cev. Slovenci v Argentini Buernes Aires REINMICHLOVA ČRNA ŽENA NA SlOdru Po prijaznem posredovanju knjižni¬ čarja Društva Slovencev g. Masiča smo dobili Reinmichlovo povest o Črni ženi v ponatisu, kot je izšla v briksenskem Ljudskem koledarju 1. 1948 ob osemde¬ setletnici pisatelja, ki je tudi izdajatelj tega koledarja. Povest se dogaja na Ti¬ rolskem in Hrvaškem v letih 1807-1809, v dobi tirolskih osvobodilnih bojev, ki jih tolčejo Tirolci s Francozi in njihovimi zavezniki Bavarci, s katerimi se mašče¬ valna Nigana zveže. Slovenski priredi¬ telj dr. Gregor žerjav, po drugi verziji pa sam Silvin Sardenko, je povest delo¬ ma dobesedno prevedel, spremenil pa okolje in čas; tirolske pesmi nadomestil s slovenskimi, Francoze in Bavarce s Turki in graščaki in pomaknil dogajanje za 300 let nazaj. S tem popravljamo no¬ tico v Svob. Sloveniji pred 14 dnevi. Narodne noše, kmečka soba in scena gorenjske vasi so bolj odgovarjale Rein- mit-hlovi povesti kot času slovenske pri¬ redbe. Takšno zgodovinsko neskladnost smo za ljudsko igro, ki je v tovrstni uprizoritvi, kot sta bila tudi Miklova Zala in Domen, nekakšna — in morda edino še živa — ljudska umetnina, ob Zali že opravičili. Malo predaleč je šel režiser, ko je starikavo hrvaško gospo¬ dinjo v domači noši nadomestil z mla¬ do velemestno sobarico; interieur tiste sobe na Hrvaškem bo pa prihodnjič bo¬ lje služil. Zanimanje za igro je bilo izredno, dvorana prenapolnjena, gledalci zado¬ voljni. Kako tudi ne, saj so se že oči napasle na dveh scenah, kot jih tukaj še ni bilo videti: na pravem našem gozdu z vitkimi jelkami in krivenčastimi buk¬ vami pa na gorenjski vasi s skodlami, ganki in nageljni. (Petkovšek). V te okvire je postavil režiser (Holozan) pestre noše in je bila zlasti zaključna skupina prav mikavna. Med igralci se je v igri in izgovarjavi posebno potrudil Kastrevec I., za njim Šemrovova in v govorici Mehle, pa mali Pirc. Kokaljeva Forfunafu Najdiču v spomin Ko so komu¬ nistične krogle podrle Ivana Peršuha in ta¬ ko iztrgale iz vrst protiko¬ munistov po¬ membnega or¬ ganizatorja, je na njegovo me¬ sto stopil nje¬ gov sodelavec Fortunat Maj¬ dič. Tiho in skoraj neopazno je Majdič živel že dalj časa v Rokodelskem domu v Ljubljani, pri čemer se je na zunaj iz¬ ključno posvečal nalogam in ciljem Ro¬ kodelskega doma, čigar upravitelj je bil. Zato po Peršuhovi smrti rdeča vohun¬ ska mreža v Ljubljani nekaj časa sploh ni mogla ugotoviti, kdo nadaljuje to de¬ lo. Kako je to zvedela, mi je povedal Majdič sam. Naj bo ohranjen pred po¬ zabo ta dogodek, ki tudi nazorno kaže, da je Majdič žrtvoval življenje zato ker je pomagal reševati Slovenijo pred ko¬ munizmom. Bila sva svojčas sošolca nekaj let. Po več mesecev je minilo, pa se nisva sre¬ čala. Vedel sem, da pridno dela in da dobro izpelje vsako zaupano nalogo. Imel pa je toliko dela, da je včasih na račun naglice premalo pazil na lastno varnost. Prav zaradi takega primera sem želel govoriti z njim čimprej. Pa ga srečam v prvih popoldanskih urah na ljubljanskem trimostju. “Rav¬ no prav, da sem te dobil”, pravim in mu povem, kar mi je težilo srce. Ko sem 'nehal, se mi je nasmejal: “Nikar se ne jezi, saj vidiš, da ni vse skupaj nič hu¬ dega. Imam pa jaz sedaj že bolj "kočljiv ' problem.” “Kakšen pa?”, ga vprašam. “No, pa mi povej, kaj bi ti storil, če bi se ti zgodilo to, kar. se je pred do¬ brim tednom meni. Nujno sem moral po¬ slati pet pisem čez ljubljanski blok. Bi¬ la so važna navodila za protikomunistič¬ no borbo, bile so tehtne informacije, glo je za ure in prvih pet kurirjev, ki sem jih staknil, sem poslal s pismi čez blok. Sedaj pa že več dni vem, da so le štiri pisma piišla v prave roke, peto pa so dobili partizani.” “Če je tako, pa moraš biti odslej pre¬ sneto previden. Pa nase tudi bolj pazi, saj moraš računati, da sedaj komunisti vedo, kaj delaš in vodiš. Ni prav, da ho¬ diš kar sam po cesti, potem ko so že to¬ likokrat ubijali pri belem dnevu.” “Kaj pa hočem? Vojska je! Mnogo jih je že padlo za našo stvar in če se meni kdaj isto zgodi, bo pač nekdo dru¬ gi stopil na moje mesto...” Poslovila sva se. Morda sem bil pol¬ drugo uro v službi, ko zabrni telefon. Dvignem slušalko in poslušam: “Sedajle so ustrelili v Rokodelskem domu Majdi¬ ča. Morilec ušel.” Bilo je to 25. avgusta 1952. in Omanova sta bili zelo simpatični mla¬ di ženi; kako ljubeznivo je znala Fran¬ cka spraviti domov svojega nekoliko o- kajenega moža, ki ga je dobro gugal Svetlin! Posrečeni, le nekateri včasih pri govorjenju nepazljivi “tipi” so bi¬ li Kopač, Javoršek, Zupanc, Kastrevc F. in Klemenc. Ambrožičevi je seveda mlada vloga bolj pristojala kot ji bi sta¬ ra. — Za odrom so dobro peli fantje na vasi, na odru pa tudi solisti. M.M. E,(mus LASTNIKOM STAVBIŠČ V LANUSU Ker sc se nekateri vznemirili radi ne¬ kih govoric, sporočam, da ni prav nobe¬ ne skrbi glede lastninske pravice in gradbenega načrta. Lostniki zemljišč bodo v kratkem lahko dobili kupne po¬ godbe. Tiste, ki še niso poravnali svoje ob¬ veznosti, nujno prosim, naj pohite s pla¬ čilom, ker bo treba 1. septembra t. I. položiti tolikšen znesek, da se bo po¬ tem lahko dvignila hipoteka. Janez Hladnik Družinska sreča. Mirku Žitniku in Ma¬ riji Podržaj je bila krščena hčerka Ma¬ rija. Za botra sta bila stric in teta. Vsi Skvend 14. septembra v Moa*on NA TELOVADNI NASTOP IN DRUŽABNO PRIREDITEV poleg dobre pijače in jestvin je na sporedu šaljiva pošta. Izredno vas bo presenetila razstava dekliških ročnih del. Nihče naj ne izostane od te velike prireditve slovenske mladine. Staran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 21. VIII. 1952 SLOVENCI P O SVETU Anglija, Francija Tudi v Angliji se vsako leto spominja¬ mo vseh žrtev komunistične revolucije doma med drugo svetovno vojno. Le¬ tošnjo spominsko proslavo smo imeli v Bedfordu. Zadnjega majnika se nas je zbralo kar lepo število. Dopoldne smo imeli mašo s primernim govorom, po¬ poldne je pa bila na sporedu igra “žup¬ nik iz cvetočega vinograda”. O igri je imel pred predstavo govor režiser g. Rehberger, o pomenu spominskega dne¬ va je pa govoril predsednik Slovenskega društva g. Sekolec. Po prireditvi so imeli Slovenci skupno večerjo. Člani prosvetnega odseka so pa 5. julija pri¬ pravili v Bedfordu zabavni večer. Helgi ja Poroki. V Brečkovi hiši v Limburgu so imeli kar dve poroki. Gospa Terezija, vdova se je poročila z g. Pavlom Ka- pruškom in njena hčerka Terezija pa z Mirkom Orbanom. V Tongrinne sta sklenila zakonsko zvezo g. Felicijan Podgornik in gdč. Lui- sa Tagliafero; v Montingny pa gdč. Gi- zeia Belentin in g. Ernest Wilemyns. Umrl je radi bolezni za rakom Vinko Zvahte, doma iz okolice Maribora. Do¬ čakal je starost 56 let. V Montigny pa je preminul Jože Pavšič, doma iz Lokov- ca nad Kanalom. Tudi Slovenci v Belgiji imajo vsako leto skupno romanje. Letošnje je bilo napovedano za 17. avgust k lurški Ma¬ teri božji v Quaregnon. Prva slovenska knjiga, ki je izšla v Belgiji, je pesniška zbirka Dimitrija Te- ruca “Večerne pesmi”. Knjigo je natis¬ nila tiskarna Arta v Louvainu. WILLENPART - BORŠTNIK - JELOČNIK Nedelja 31. avgusta ob pol sedmih na odru župnišča v Ramos Mejia Moliere štirje odlomki iz komedije "SOLA Z k ŽENE” i m Solokles "ANTIGONA” Režiserja sta Marjan Willempart in Maks Borštnik Vstopnice po $ 6.— v predprodaji v “Santeria Santa Julia” Victor Marti- nez in pol ure pred začetkom pred¬ stave pred dvorano. Jug. kat. misija v Merlebachu sporoča, da sta stopila pred oltar v Stiring- Wendel gdč. Kancilija Marija in g. Ivan Mauc, v Schaffhausenu v Sarre g. Oto Luketič in gdč. Marija Knopp. V Be- ningu - Moselle-je umrl Franc Mirt, roj. leta 1899 v Stari vasi pri Vidmu (Kr¬ ško). V String Wendel so pa pokopali dobro slovensko mater Albino Mrežar, poroč. Kilian. Francosko časopisje je že ponovno ob¬ javilo poročila o nastopih združenih pev¬ skih zborov ljudskošolskih fantičev in dekličev v departamentu Ardche, ki v zboru 2000 grl prav lepo zapojo. Ta ve¬ likanski mladinski pevski zbor vodi Slo¬ venka gdč. Vidic, hčerka fotografa g. Vidica iz Crusnes. Zbor je že večkrat pel tudi na radiu ter je že prejel več odli¬ kovanj. Nemčija Po vseh rudarskih revirjih v Zahodni Nemčiji so bile velike priprave za le¬ tošnje romanje kat. Slovencev iz Vest¬ falije in Holandije v slavno Marijino svetišče v Kevelaer. Romanje je bilo do¬ ločeno za praznik Marijinega Vnebo¬ vzetja. Na sporedu je bila tudi velika proslava v počastitev 40. letnega maš- niškega jubileja velikega dobrotnika Slo¬ vencev g. Tensunderna. Leta 1921 je slo¬ venske izseljence vodil na to romanje pok. ljubljanski škof Jeglič, leta 1934 pa pok. mariborski škof dr. Tomažič. - PORAVNAJTE NAROČNINO! - Informacijski bilten Mladinske sekci¬ je Krščansko - demokratske zveze Sred¬ nje Evrope (UCDEC), Pariz, številki 5. in 6., 1952: Prejeli smo dve številki zanimivo pi¬ sanega Biltena, glasila mladih krščan¬ skih demokratov, pri čigar izdajanju vo¬ dilno sodeluje naš rojak g. dr. Nace Čretnik. Iz vsebine obeh številk je ome¬ niti naslednje prispevke: Kristjan in njegova sedanja delavnost, Mati v ko¬ munistični Litvi, Pouk na komunistič¬ nem Poljskem v borbi za osvojitev duše mladine, Gospodarska konferenca v Mo¬ skvi, III. kongres Kršč.-socialne mladi¬ ne (belgijske), Komunizacija univerz na Češko-Slovaškem, Položaj madžarske mladine od 1945 do danes, Makiji v Lit¬ vi, Zbor “Prijateljev svobode” ter Novi¬ ce in odmevi iz delavnosti Kršč-dem. zveze ter poročila onstran železne zave¬ se. Vse šolske potrebščine: zvezke raznih vrst, svinčnike, birome svinč¬ nike, nalivna peresa, navadna peresa, risalni papir, ravnila, barvi¬ ce, barvne svinčnike, tintnike, radirke. Rožne vence raznih vrst, od preprostih do naj finejših, primernih za darilo. Kipe, podobe, svetinjice, podobice. Vam nudi po zmernih cenah SANTERIA y PAPELERIA "SANTA JULIA" Victor Martinez 39. Buenos Aires Sprejemamo naročila za živilske pakete, ki se pošiljajo iz skladišč v Trstu in pridejo v 20 dneh. Pošiljajo se paketi po 5, 10, 15 in 20 kg. Seznam predmeta je na razpolago v trgovini SA.NTA JULIA, Victor Martinez 39, Bs. Aires. Mru&tvemi aglasnih SEZNAM KNJIG DRUŠTVENE KNJIŽNICE POUČNI SPISI Abditus: Socialni problemi. Eseji. 2.318 Ahačič Marija: Čuda narave. 202 Ahčin dr. Ivan: Boljševiška mladina. 3.341 Beseda o katoliški akciji. 3.060 Bradač dr. Franc: Postanek in razvoj drame. I. del: Tragedija. 3.703 Breznik A. in Ramovš F.: Slovenski pravopis. (Mala izdaja). 2.780 Cerkveni glasbenik. Glasilo Cecilijan- skega društva v Ljubljani. 38. letnik, 1. 1915. 938 Cerkveni Glasbenik: 39. letnik, 1. 1916. 939 Cerkveni Glasbenik: 40. letnik, 1. 1917. 940 Cerkveni Glasbenik: 41. letnik, 1. 1918. 941 PROLETAREC STALIN... Stalin prejema mesečno naslednje pla¬ če: kot predsednik vlade 5000 rubljev, kot generalni tajnik VKP(b) 5000, kot pisatelj 30.000 rubljev (honorar drž. za¬ ložbe njegovih knjig in publikacij). Let¬ no prodajo 3 milijone izvodov njegovih del. Potemtakem prejema letno kot “pro¬ letarec” 480.000. Poleg tega pa iz drž. fonda plačujejo zanj še vzdrževanje sta¬ novanja v Kremlju in treh vil v Sočiju, Gorinki in Bolševem, kar znaša letno 60.000 rubljev. Vzdrževanje 4 osebnih avtomobilov — letno 50.000 rubljev. Do¬ voljen mu je nadalje izreden popust v drž. Kremeljskem magacinu, kar mu letno prinese 150.000 rubljev prihrankov. Gospodinjske posle opravlja njegova daljna sestrična Tamara Džurdživili. U- radne sprejeme in večerje vodi njegova hči Svetlana. Osebno knjigovodstvo vodi general Poskrebišev, kateremu je do¬ deljen v pomoč knjigovodja Andrej Ko- lobkov. Staljinov krojač je Armenec Anastazij Koljanc, ki pa še sedaj dela obleke po meri iz leta 1943., ko je moral prvič narediti Stalinu maršalsko unifor¬ mo. Stalin ima tudi svojo vložno knjižico v moskovski drž. hranilnici. Lani je zna¬ šal njegov prihranek 150.000 rubljev. Računajoč, da so štirje rublji en dolar, je prihranil okrog 40.000 dolarjev... Paketi oproščeni carine Zahtevajte naš veliki cenik! "AMERICA” Osebno: Avenida Belgrano 1323 Buenos Aires — Telefon 37-G904 od 8. do 12.30 in od 14.30 — 20. ure Pismeno: Casilla de Correo 3985 Buenos Aires Vreča bele moke (45 kg) $ 330.— Vreča sladkorja (50 kg) „ 430.— 17 kg svinjske masti „ 350.— 3 kg kave s 1% slad¬ korja — riža „ 130.— 3 kg kave s 6 slad¬ korja — riža >, 150.— 2 kg kave s 2Vz slad¬ korja — riža „ 115.— IV 2 kg kave s 3 slad¬ korja — riža „ 100.— Z letalom: 10 gr Streptomicina $ 230.— 3 milijone enot penicilina „ 200.— rnprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. Bs. Aires Cerkveni Glasbenik: 42. 942 Cerkveni Glasbenik: 43. 943 Cerkveni Glasbenik: 44. 944 Cerkveni Glasbenik: 45. 945 letnik, letnik, letnik, letnik, 1. 1. 1. 1. 1919. 1920. 1921. 1922. Praraa posvetovalnica Svobodne Slovenije Vprašanje: Kaj pomeni “Titulo per- fecto?” Odgovor: Pravite, da ste kupili stav- bišče od dražilca (rematadorja), ki je objavil pred dražbo, da bo vsakemu kup¬ cu izstavljen “Titulo perfecto”. S tem izrazom označujejo tukaj javno listino, na podlagi katere se more pre¬ nesti lastninska pravica od prodajalca na kupca brez kakršnegakoli bremena (brez vknjiženega dolga, služnosti itd.). V Vašem primeru je tak “Titulo” ona listina, na podlagi katere je postal pro¬ dajalec lastnik nepremičnine, ki jo se¬ daj prodaja. Dotično listino mora imeti on v rokah. Z njo mora iti nato k jav¬ nemu notarju, ki bo nato sestavil za Vas novo listino in jo bo nato izročil Vam. Staro listino notar navadno priklopi k novi in nato obe skupaj izroči novemu lastniku. Kadar pa je več kupcev in to¬ rej potrebnih več kupnih pogodb (n. pr. v primeru razdelitve prvotnega zemlji¬ šča v več stavbišč), takrat pa dobi prvo listino samo eden od kupcev; v ostalih kupnih pogodbah je samo omenjeno, kje se prva listina nahaja. Javni notar je dolžan opozoriti kupca, ako bi obstojala na prodani nepremični¬ ni kaka vknjižba; to je razvidno iz vpi¬ sov, ki jih sodišče vpiše na lfstino, ki jo ima v rokah prodajalec. JMarsiSido še me ve «.. .. .da se je kemikom posrečilo izdelati nadomestke za vse vrste ži¬ vil, razen za ribe. Pravo tekoče "mleko n. pr. je izdelano iz mešani¬ ce izvlečkov iz premoga in petrole¬ ja. Kombinacijo šunke in jajc pri- dobivajoo tako, da presičem vbriz¬ gavajo zgoščene izvlečke iz kokoš¬ jih jajc, prav tako pa pridobivajo jajca s priokusom svinjine na ta način, da kokošim vbrizgavajo in¬ jekcije svinjske maščobe. .. .da je bolgarski motociklistič- avtomatično prevaja in piše isto¬ časno narekovane besede lahko v šestih jezikih. .. .da je bolgarski motociklistič¬ ni prvak za l. 1952 po dirkah v Londonu dobil od, bolgarske kom. vlade kot nagrado par usnjenih čevljev, ki pa sta bila oba za levo nogo in različne mere. Londonski motociklistični klub je revežu ob splošnem smehu prisotnih dirka¬ čev in bolgarskim komunistom v sramoto prinesel nov par čevljev. OBVJftSTILA Socialno organizacijski tečaj DRU¬ ŽABNE PRAVDE bo v ponedeljek dne 25. avgusta točno ob pol osmi uri zve¬ čer v prostorih Društva Slovencev. Pre¬ dava vseučil. prof. g. dr. Ivan Ahčin. ODBOR SFZ sporoča, naj se fantje, ki žele tekmovati na športnem dnevu 14. septembra v Moronu, pravočasno prijavijo športnemu referentu g. To¬ mažinu. Redni sestanek SFZ je v nedeljo, 24. avg. ob pol šesti uri pop. v župnijski dvorani v Ramos Mejia. Slovenski Cerkvena Pevski Zfeor RAMOS MEJIA priredi v soboto, 6. septembra ob 20. uri M O N € E St T slovenskih narodnih pesmi v cerkveni dvorani v Romos Mejia. Koncert se bo ponovil v nedeljo, 7. septembra ob 17 uri popoldne istotam. OB ČETIRI OBLETNICI OBSTOJA TRGOVINE ,r B e Y U" OLAZABAL 233B Te!. 76 - 9160 pol kvadre od Cabilda 2300 in v okviru splošnega varčevanja so usmerjene za mesec avgust najnižje cene: budilke “Mauthe” $ 93.—; moške zapestne ure znamke “PROVITA”, anker 15 kamnov, v jeklu $ 295.—; damske ure, močne izdelave in zaprte proti prahu $ 145.—; elegantne damske ure znamke “ROYCE”, 17 kamnov, pla- tirane v 20 krt zlatu, posebej nabavljene za to jubilejno prodajo $ 365.—; križci, 18 krt masivno zlato, velikost 4 cm x 2.20 cm, plastične oblike s finimi rubini $ 98.—; verižice, 18 krt zlato masivno $ 105.—; poročni pr¬ stani, 18 krt zlato že od $ 120.— naprej; krasne srebrne ovratne verižice, nemška izdelava $ 12.—; svetinjice v srebru in 18 krt zlatu, okrašene z markaziti $ 25.—; lepa koristna darila za poroke v kristalu od $ 14.-— na¬ prej; krstna darila, tako jedini pribor od S 17.— naprej, uhančki odpirači, masivno 18 krt zlato $ 42.—. VELIKA ZALOGA ur znamk: Zenith, Cyma, Dexa, Record Wateh Geneve, Unver, Hidalgo, ki so vsa ponos Švice in v korist kupcu zaradi svoje preciznosti in trajnosti. VSA POPRAVILA UR IN ZLATNINE SKRBNO IN HITRO Ob sobotah popoldne se lahko naše stranke zglase tudi v našem stanovanju, ki je v isti hiši, Olazabal 2338, prvo nadstropje, dto 5. Dr. F. B. Osnovna šola en vstop na srednjo šolo Kdor ne misli nadaljevati študija na srednji šoli in potem še na univerzi, naj gleda, da se čimbolj okoristi z znanjem, ki mu ga nudi osnovna šola. Kakor zna¬ no, traja osnovna šola tu v Argentini, sedem let, ima pa samo šest razredov, ker se prvi dve leti (primer grado infer- rior in primer grado superior), štejeta kot en sam letnik. Vseh sedem let osnov¬ ne šole s končnim spričevalom o šestem letniku (sexto grado), ima tukaj neka¬ ko vrednost skoraj, kakor pri nas do¬ ma mala matura. Priporočal bi staršem, naj gledajo na to, in če je treba, tudi kaj žrtvujejo za to, da otroci obiskuje¬ jo takšno šolo, kjer se v resnici tudi ne¬ kaj naučijo. Vemo namreč, da je na go¬ tovih šolah pouk zelo pomanjkljiv in o- trok končno, kljub spričevalu o dovrše¬ ni osnovni šoli, nima dostikrat niti malo tistega najosnovnejšega znanja, ki ga bo nujno rabil v poznejšem življenju. Kdor pa misli nadaljevati s študijem, ta pa naj gleda, da čimprej izpolni vse potrebne formalnosti in preide na sred¬ njo šolo. V osnovni šoli naj si resno pri¬ dobiva potrebno temeljno znanje, ko pa dovrši dvanajst let, naj skuša napraviti izpit čez zadnji letnik (examen de sex- to grado) in preide na srednjo šolo. Ka¬ ko se naj otroci pripravijo za ispit čez sexto grado in kdaj in kje se delajo ti ispiti, o tem dobijo vsi potrebne infor¬ macije pri Društvu Slovencev. Spričevalo o dovršeni osnovni šoli se tu često rabi in je prav, da si ga oskrbe zlasti mlajši ljudje. Sicer je res, da pri podjetjih, ali v navadnih pridobitnih poklicih, gledajo danes bolj na sposob¬ nost, ko na spričevala, pa le vidi¬ mo, da povsod zelo cenijo tudi pismeni dokument o izobrazbi. Če se pa kdo hoče vpisati na srednjo, ali strokov¬ no šolo, pa more to praviloma storiti sa¬ mo po predhodni predložitvi spričevala o sexto grado. Imamo tudi nekaj sluča¬ jev, da so na posameznih osnovnih šo¬ lah naše otroke, od katerih so nekateri imeli že po pet ali šest razredov osnov¬ ne šole, sprejeli v prav nizke razrede. Nekateri od teh imajo danes že po tri¬ najst ali štirinajst let, pa hodijo še v četrti ali peti razred osnovne šole. V takih slučajih naj se starši ali otroci čimprej potrudijo, da dobijo potrebna navodila, kaj je treba narediti in kako se pripraviti, da napravijo izpit čez zadnji letnik osnovne šole. Isto priporo¬ čam tudi srednješolcem, ki nameravajo polagati izpite čez srednjo šolo, ker je iste praviloma možno delati samo po predložitvi spričevala o opravljenem še¬ stem letniku. Sicer ministrstvo na proš¬ nje dovoli dijakom, ki imajo že tri, ali več razredov srednje šole, da lahko de¬ lajo izpite brez predložitve tega spriče¬ vala, včasih v takih slučajih tudi zavod, na katerem delajo izpite, stori isto, od¬ nosno ne zahteva tega spričevala, ven¬ dar so to samo izjeme in v nasprotnem slučaju dijak lahko ima samo sitnosti, ali pa celo zamudi izpitni rok. Vstop na srednjo šolo. V Argentini moramo zelo paziti pri šolah na številne in zelo stroge roke. Vsako šolsko leto se začne praviloma že takoj z zaključ¬ kom prejšnjega šolskega leta, ki konča navadno z novembrom. Začetek šolske¬ ga pouka je pa prve dni aprila. Kdor se hoče tedaj vpisati v šolo, bodisi v o- snovno, ali srednjo, ali prijaviti se za izpite, more to praviloma storiti samo pred prvim decembrom, ali v dacom- berskem roku, ki na posameznih zavo¬ dih lahko divergira za nekaj dni. Roki za vpis v šolo ter za prijavo in polan- ganje izpitov, so zelo kratki in strogi ter se. v nobenem slučaju ne podaljšujejo. Ločiti je treba vpisne roke za šolo, pri¬ javne roke za izpite in potem še izpit¬ ne roke. Vedeti moramo tudi to, da so v Argentini predpisani tudi posebni sprejemni izpivi z redkimi izjemami za prav vse šole, razen za osnovno šolo in je pravočasna polbžitev takega izpita bistven pogoj za sprejem na dotično šolo. I Vpisni rok za šolo in prijavni rok za izpit, traja samo nekaj dni koncem no¬ vembra in začetkom decembra. Za te roke se je treba informirati na zavodu, na katerem se kdo hoče vpisati, ali pri¬ javiti za izpite, ker to v okviru zakoni¬ tih predpisov urejajo zavodi sami. Izje¬ me glede vpisov so na obrtnih in večer¬ nih šolah ter na privatnih zavodih s pravico javnosti (colegio adseripto ali incorporado). Na teh zavodih navadno vpisujejo toliko časa, dokler je kaj pro¬ stora v njih, včasih pa začnejo z vpiso¬ vanjem tudi pozneje, to je ne takoj po zaključku prejšnjega šolskega leta. Ra¬ di sigurnosti se je pa treba prijaviti že pred decembrom, zlasti še, ker je na te zavode navadno precejšen naval učen¬ cev. Na privatnih zavodih za sprejem v zavod ne zahtevajo nobenih sprejemnih izpitov. Tisti, ki po opravljenem izpitu čez sexto grado mislijo vstopiti na srednjo šolo, naj si najprej oskrbijo sledeča spri¬ čevala, ki jih radi točnejšega razume¬ vanj* naštejem kar v kasteljanščini: 1.— Certificado de sexto grado, 2.— Acta de Nacimiento (oskrbi Dušnopas- tirska pisarna z legalizacijo škofijstva, nato pa mora biti legalizirano še na zu¬ nanjem ministrstvu, calle Basavilbaso 1254, nato pa na prosvetnem ministr¬ stvu, Alvear 1690), 3.— Libreta Sani- taria con certificado de vacuna antiva- riolica y certificado bucodental (ti do¬ kumenti se dobijo na Callao 19), 4.—- Cedula de Indentidad, 5.— tri fotogra¬ fije v velikosti 4x4 cm. Traja precej ča¬ sa, predno kdo to vse skupaj znosi, za¬ to ie treba z zbiranjem začeti čimprej, v nobenem slučaju pa ne pozabiti na de- cemberski termin za vpis v šolo, kakor tudi na prijavo za sprejemni izpit. Po pravilni in pravočasni prijavi za spre¬ jemni izpit, je treba spet zelo paziti na izpitne roke, ki so v decembru in mar¬ cu, to' se pravi, da se izpiti začno v de¬ cembru in potem nadaljujejo v marcu. Četudi se izpiti v marcu smatrajo sa¬ mo kot nadaljevanje izpitov, začetih v decembru, je kljub temu tudi za te izpi¬ te treba vložiti novo formalno prošnjo v roku, ki je naznačen na šolski deski. Je v vsem mnogo formalnosti, ki stanejo marsikaterega učenca izgubo kar ene¬ ga ali več let, če se tudi sam strogo ne drži vseh tozadevnih predpisov, se pa s primerno pazljivostjo in dobro voljo, prebrodi vse kar z lahkoto.