Zato ne preseneča dejstvo, da je NR Škocjan-
ski zatok od leta 2007 bogatejši za kar 16 
novih gnezdilk, in sicer: malega deževnika 
(Charadrius dubius), navadno čigro (Sterna 
hirundo) in polojnika (Himantopus himantopus) 
v letu 2007, regljo (Anas querquedula) in laboda 
grbca (Cygnus olor) v letu 2008, rdečenogega 
martinca (Tringa totanus) v letu 2011, malo 
čigro (Sternula albifrons) v letu 2012, rumeno-
nogega galeba (Larus michahellis) v letu 2013, 
čopastega ponirka (Podiceps cristatus) in sivko 
(Aythya ferina) v letu 2016, rjavo čapljo (Ardea 
purpurea) v letu 2017, sivo gos (Anser anser) v 
letu 2018 ter sabljarko (Recurvirostra avosetta), 
grivarja (Columba palumbus), kobilarja (Oriolus 
oriolus) in kmečko lastovko (Hirundo rustica) v 
letu 2019.
GNEZDITEV
NR Škocjanski zatok je izjemno pomembno gnez-
dišče za ptice in druge živali. Z oblikovanjem gnez-
ditvenih otočkov in robnih življenjskih prostorov 
v laguni ter povečanjem robnih delov stalno ali 
pretežno poplavljenih sestojev trstičja in odprtih 
vodnih površin sladkovodnega dela rezervata smo 
povečali in ustvarili nove gnezditvene življenjske 
prostore za ciljne vrste naravnega rezervata. 
S
ladkovodna življenjska okolja naravnega rezervata so zelo zanimiva 
tudi za kačje pastirje (lat. Odonata). Njihovo življenje je razpeto med 
vodo, v kateri poteka skrito življenje ličink, in zrakom, ki ga z moj-
strskimi letalskimi manevri obvladujejo čudovito obarvane odrasle žuželke. 
Škocjanski zatok sodi med najpomembnejša bivališča kačjih pastirjev v Slo-
venski Istri. Odonatologi so doslej tukaj popisali že 41 vrst, kar je v primer-
javi s 53 zabeleženimi vrstami v celotni Slovenski Istri prav zgledno število. 
Z naravovarstvenega vidika so za območje Škocjanskega zatoka najpomemb-
nejše močne populacije zgodnjega trsničarja (Brachytron pratense), deviškega 
pastirja (Aeshna isoceles), črnega ploščca (Libellula fulva) in sredozemskega 
kamenjaka (Sympetrum meridionale), med ogroženimi vrstami pa velja 
omeniti tudi rdečega voščenca (Ceriagrion tenellum). Med redkosti s seznama 
vrst sodijo loška zverca (Lestes virens vestalis), pasasti kamenjak (Sympetrum 
pedemontanum) in temni slaniščar (Selysiothemis nigra). Slednji je bil prvič za 
Slovenijo pred nekaj leti zabeležen prav v Škocjanskem zatoku. 
Naravni rezervat ima nedvomno velik potencial in pomen za preživetje šte-
vilnih ogroženih vrst kačjih pastirjev in brez pretiravanja lahko sklenemo, 
da odlično opravlja svoje naravovarstveno poslanstvo.
Ogroženi SREDOZEMSKI 
KAMENJAK (Sympetrum 
meridionale) ima v naravnem 
rezervatu močno populacijo. 
Opazujemo ga lahko od junija do 
septembra, izjemoma tudi kasneje.
foto: Matjaž Bedjanič
O KAČJIH PASTIRJIH 
ŠKOCJANSKEGA ZATOKA
/ / Matjaž Bedjanič
MODRI KRESNIČAR 
(Ischnura elegans) je 
v Škocjanskem zatoku 
zelo pogost.
foto: Matjaž Bedjanič
Povečalo se je tudi število gnezdečih parov ciljnih 
vrst sladkovodnega dela NR Škocjanski zatok. 
V zadnjem desetletju pri vseh ciljnih vrstah bra-
kičnega dela naravnanega rezervata beležimo tudi 
pozitivne trende naraščanja gnezdečih parov.
ZAKLJUČEK
Vzpostavitev ugodnega ohranitvenega stanja 
je jedro prihodnosti rezervata, saj le tako lahko 
Škocjanski zatok ponovno pridobiva svojo polno 
vrednost kot naravna vrednota in kot pomembno 
območje v okviru evropske mreže Natura 2000.
Svet ptic 03, oktober 2019 11