krat. ŠTEV. 192 Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izduja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilusirirani Slovenec« Ček. račun: Ljub« Ijaua št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Sedemdeseti nemški katoliški shod c- Niirnbergu Niirnberg, 25. avgusta. Od 26. do 30. avgusta zboruje v Niirnbergu 70. katoliški shod nemških katoličanov. Čuli so se glasovi, naj bi se letos radi velike gospodarske stiske katoliški shod ne vršil. Večina se je odločila drugače in sicer po pravici. Kaj bi bili katoliški shodi, ako jih prirejamo samo v dobrih časih? Prazne parade! Katoliški shodi imajo čisto drugi cilj. So dnevi spraševanja vesti, so klicarji k novemu delu. Zalo baš v sedanjih težkih dneh njihov glas no sme umolkniti, čeprav jih mnogo ne bo zraven, ki bi se ga srčno radi udeležili. Kaj ima nemški katolicizem v teh težkih dneh povedati svojemu ljudstvu? »Krščanski človek v socialnih stiskah naših dni« je glavni predmet katoliškega shoda. ,Pri leni nam ni do tega, da na široko razkladamo vzroke sedanjega zla in strašen obseg, ki ga zavzema, ampak da osušimo solze in po svojih najboljših močeh odpomoremo zlu po polih in smernicah, kakor jih je oče vsega krščanstva, Pij XI. začrtal v svoji nesmrtni okrožnici Quadragesimo anno. Polj kot kdarkoli v naši preteklosti, čutimo nujno potrebo, da v narodu zbud'' "<> notranje verske sile, ki imajo še danes kiju,' -vganizirani brezbožnosti in izmaterializira-nju vseh vrednot še vedno isto životvorno moč kot nekdaj. Proti brezdelnemu tarnanju, ki v sodobnem svetu ne vidi drugega kakor zlobo in prokletstvo, moramo postaviti delavno krščanstvo, kajti Bog vedno kliče in vabi k sebi in nobena doba ni od Boga prokleta. Delavno krščanstvo moramo postaviti proti nerodovitnemu radikalizmu, ki ga uganjajo nekateri vedno nemirni ljudje, ki trosijo lo sol na rane in sejejo v srca obup. Po naši zemlji mora iz notranjih verskih vrelcev raz-cvesti novo življenje iz vere, čigar sadovi bodo dela ljubezni, zato da se ljudem našega časa, ki pripravljajo ekspedicije v Arktido in na Himalajo pomore do največjega odkritja vseh stoletij: do odkritja in razumevanja sočloveka. Tudi boljševizem je vera, ki se kakor vsaka vera ne straši pred žrtvami in odpovedjo. Strašna je žrtev, ki jo nalaga trpečemu ruskemu ljudstvu. Toda to je tostranska religija, najbolj grobo tostransko verovanje, kar jih je človeštvo doživelo. Zato bo in mora razpasti, kajti nikdar zemlja ne bo postala paradiž, kakor obljublja in pričakuje boljševizem. Nasproti temu verovanju v golo to-stranost, ki nosi v sebi kal smrti in obupa, postavljamo nemški katoličani živo krščansko religijo in Njega, ki je svet premagal in h kateremu se iz največjih bridkosti nujno povrača vsako stoletje. Kajti On je mož bolečin, kakor ga je s toliko silnostjo vpodobil Niirnberžan Albrecht Diirer in ga poveličeval drugi nurnberški slikar Adam Kraft v svojem nesmrtnem »križevem potu«. Zato vzbuja sile in moči, ob katerih se mora razbiti vsaka druga vera. Bilo bi žalostno na svetu, če bi za človekovo vsovršenje ne imeli drugih kakor gospodarska in politična sredstva. Ta nikdar ne rešijo popolnoma onih najglobljih vprašanj, ki jih življenje stavi na človeka. Zato mora naš katoliški shod predvsem govoriti o notranjih silah, o moči, ki poteka iz živega krščanstva. Ne bomo govorili o tem, kaj nas teži, ampak bomo razmo-trivali in iskali sil, da se dvignemo in okrepimo. Glavno delo na kongresu bo opravilo pet delavnih skupin. Prva skupina se bo pod vodstvom gospe dr. Gerte Krabbel in studijskega direktorja dr. Sehniippenkotterja pečala z vprašanji, ki jih moderno življenje stavlja na moža in ženo. Mož in žena tvorita osnovno življensko celico — družino, v kateri se odločajo vsa osnovna vprašanja, zato ker je družina baklja življenja in pracelica naroda, države in gospodarstva. O možu in ženi bo torej ntirnberški kongres govoril kot o očetu in materi in obravnaval probleme družinskega življenja, katerim je bilo sicer predlanskim posvečeno celotno zborovanje, ki pa radi svoje aktualnosti zahtevajo vedno novega študija. — Drugo skupino bo vodil prelat dr. Kreutz, predsednik nemške karitativne zveze. V tej socialni skupini bo govor o vplivu pravice in ljubezni v javnem življenju. Vsi čutimo, kako pri posameznikih pada zavest socialne odgovornosti. Vsak se zanaša le na javno oblast, ki naj vse sama napravi. Tako mišljenje je nepravilno. Treba je zopet zbuditi v posameznih zavest njihove socialne odgovornosti do celotne družbe. Ravno bodoča zima, katere se vsi bojimo, nam bo dovolj izpričala, da je družbi privatna dobrodelnost prav tako nujno potrebna, kakor ono, ki jo deli javna oblast — Tretja, prosvetna skupina bo zborovala pod vodstvom glavnega ravnatelja Volksvereina Vanderveldena. Ljudsko prosveto je treba okrepiti in jo bolj prepojiti s krščanskimi smernicami. Izključno z vzgojnimi vprašanji se bo pečala četrta skupina pod vodstvom študijskega ravnatelja dr. Schvverda. šolsko vprašanje je za nas katoliške Nemce slejlcoprej bistveno vprašanje, ki ga hočemo in moramo vedno znova zasledovali v vseh njegovih fazah. To pot bo posebna pozornost posvečena vzgoji delavskega otroka in velikomestne mladine. — Peta skupina bo pod vodstvom Emila Ritterja obravnavala narodno-poliličuo vprašanje. V delavnih odsekih se bo intenzivno delalo vse štiri dni tega tedna. Položen bo temelj, na katerem se bo gibalo naše prosvetno, kulturno, karitativno, socialno in versko delo v bodočem letu. V nedeljo, 80. avgusta, pa bo za zaključek veliko manifestacijsko zborovanje z običajno teo-forično procesijo. Ni slučaj, da smo si izbrali Niirnberg za sed-ež letošnjega katoliškega shoda. Niirnberg je eno najmodernejših sodobnih nemških mesl s preko ro cosko-potjsho' pakt? : Jh> 26. avg. Gospodarska in politična pogodba ni'.- 'rancijo in Sovjetsko unijo, za kalero se tukaj izvanredno zanimajo, se še ni podpisala, vendar so pa tukajšnji politični krogi prepričani, da so glavna vprašanja rešena in da se bo ta važna pogodba podpisala v kratkem. Glavni ali pr,iv za prav edini vzrok, da sla se ruska in francoska vlada, ki sla do sedaj živeli ta-korekoč v bojnem stanju, lako zelo približali, jc seveda sedanja svetovna gospodarska kriza, ki je oslabila evropski trg za ruski izvoz, obenem pa otežila financiranje ruskih naročil v inozemstvu. Francija je od nekdaj bila važen Irg za produkte ruskega gospodarslva in obenem razpolaga z ogromnimi finančnimi sredstvi, da z lahkoto lahko financira ruska naročila. Na drugi strani pa bi francoska industrija, ki se ima tudi boriti z velikimi težavami, rada osvojila zase nov trg v Rusiji. Seveda ima uresničenje gospodarskega pakta med Francijo in Rusijo svoje težkoče, ker bo moralo. ako naj se pogodba podpiše, ostati nerešeno glavno vprašanje, ki obstoja meti Francijo in Rusijo, to so carski dolgovi, ki jih sovjetska Rusija francoskim rentnikom noče vračati. Zaradi tega je že zdaj gotovo, da francoska vlada ne bo financirala ruskih naročil pri francoski industriji, ampak da bo financiranje prepuščeno privatni iniciativi francoskih bank. Pa tudi uvoz ruskih agrarnih produktov v Franciji ni lahek problem, ker bi se morale znižati francoske zaščitne carine na inozemske agrarne produkte. Kljub temu bo do pogodbe med Rusijo in Francijo skoro gotovo prišlo. Pogodba pa ima tudi zelo velik zunanjepolitičen pomen. Po informacijah nemških političnih diplomatičnih krogov, bo la po- godba nekaka osrednja točka politično-gospodar-skih paktov, ki naj bi sc obenem sklenili ludi med Poljsko in Sovjetsko unijo ter med Homunijo in Sovjetsko unijo. Na la način bi se odstranila vodna nevarnost, ki preti Poljski od Nemčije in Romuniji od Rusije, in bi tako iz svetovne politike bil izločen nevaren moment, katerega je predvsem izrabljala v svoje svrhe nemška politika. To je tudi lista točka, zaradi katere v Berlinu z vse kaj drugimi nego veselimi čustvi spremljajo potek francosko-ruskih pigajanj. Treba pa je reči, da so vznemirjeni nenr ški nacionalistični krogi, dočim demokratski in socialistični krogi v pakt u med Francijo in Rusijo vidijo le mogočno garancijo za svetovni mir. Varšava, 26. avgusta. AA. Med Poljsko in Sovjetsko Rusijo je podpisan načrt pakta o medsebojnem nenapadanju. Pakt bo predložen v odo. britev obema vladama. Ostra opozicija delavske stranke MacDonaSdovi vladi London, 26. avg. tg. »Times« ugotavljajo kot tri najznačilnejše znake nove vlade, da je to najmanjši kabinet, ki se je sestavil v Angliji v modernem času, ker šteje samo 18 članov, dalje, da je kabinet izkušenih mož, katerih povprečna starost znaša 61 let in da so posamezni resori razdeljeni na politike, ki so že iz svojega prejšnjega ministrskega delovanja vešči temu poslu in imajo strokovno znanje, da bodo mogli takoj začeti reformno delo. Angleški jutranji listi z izjemo »Daily Heralda« soglasno pozdravljajo novi kabinet narodnega sodelovanja in zaupno pričakujejo rešitve krize. Opozicija očita danes novi vladi, da hoče svoj varčevalni program uresničili na hrbtih delavcev in da hočejo napraviti delavski razred izključno odgovoren za razvoj, kakor ga je zakrivil finančni in bančni svet. »Daily Herald« piše: »Začetek krize je iskati v polomu bank v Avstriji, Nemčiji in na Madjarskem. V zvezi s tem so težkoče londonskih bank v Cityju, ker so iskale visoke obresti in tem deželam preveč posodile. Radi teh napak angleških finančnikov je bilo potrebno posojati denar inozemskim denarnim zavodom, ki pa so polem diktirali svoje pogoje. Zato pa naj bodo sedaj kaznovani najrevnejši v državi. To ni fair.« Včerajšnja vest istega lista, da je newyorška Federal Reserve Bank stavila za nove kredite gotove pogoje, se je med tem iz Amerike formalno demantirala. Danes bo več shodov delavske stranke in strokovnih organizacij, na katerih bodo razpravljali o položaju, ki je nastal po sestavi nove vlade. Sklepali bodo tudi o tem, da se delavska stranka loči od vlade in da se iz stranke izključijo oni delavski ministri, ki so ostali v novi vladi. Dočim bo MacDonald odstopil od svojega mesta kot šef stranke in iz drugih pozicij, se pričakuje, da dominionski in kolonialni minister Thomas ne bo brez boja odložil svojega mesta kot predsednik železničarskih strokovnih organizacij. Prihodnji ponedeljek namerava Thomas na seji izvršnega odbora teh organizacij braniti svoje stališče. MacDonald se letnega kongresa angleških strokovnih organizacij v Bri-stolu ne bo udeležil kot predsednik. Na njegovo mesto bo stopil sir Arthur Henderson. Prvi govornik delavske stranke je obenem v imenu drugih govornikov objavil, da tega dela v novem kabinetu ne bo vršil. Varčevalni program vlade London, 26. avg. tg. Danes popoldne so bila važna posvetovanja raznih odborov delavske stranke in strokovnih organizacij o stališču stranke na-sproli novemu kabinetu. Bivši zunanji minister Henderson bo novemu Mac Donaldovemu kabinetu v izvršnem odboru delavske stranke napovedal striktno opozicijo, ne da bi pri tem kritiziral osebno postopanje Mac Donalda. Sploh se izključitev ministrov delavske stranke, ki so ostali v kabinetu, ne bo izvršila na sovražen ali žaljiv način. Po varčevalnem programu vlade se namerava podpora v brezposelnem zavarovanju znižali za 10 odst., obene mpa zvišati prispevke delojemalcev za 5 pencev na 1 šiling ter zvišati tudi prispevke delodajalcev. Pri plačah učiteljev in skrčenju prosvetnega proračuna hočejo privarčevati 11.5 milijonov funtov. Plače ministrov se bodo znižale za 400.000 prebivalci z bogato industrijo in trgovino. Je pa tudi eno najstarejših zibelk nemške kulture, ki hrani bogato dedščino zapadne krščanske kulture sploh, ki je v srednjem veku ravno v Niirnbergu rodila lako krasne sadove. V tej okoliščini zremo simbol letošnjega katoliškega shoda. Staro naj se združi in prilagodi novemu, času odgovarjajočemu. Predvsem pa naj zopet oživi med nami oni delavni krščanski duh, ki nam preko stolelij govori iz del Albrechta DUrerja, Adama Krafta, Veit Stossa in Petra Fischerja, delavni duh katoliškega udejstvovanja, o katerem pričajo sirotišnice, najdenišnice in bolnišnice srednjeveškega Niirnbergu. Naj nam bo to simbol za sedanjost. Dr. W. 20 odst., če znašajo več kot 20.000 funtov na leto, ostale jilače pa za 7.50 odst. Tudi plače višjih drž. uradnikov se nameravajo znižali za 20 odst., ostalih uradnikov pa za primerno manj. Nižjim uradnikom plač ne bodo zniževali. V vojnem proračunu nameravajo privarčevati 9 milijonov funtov, pri javnem zdravstvu pa 1.25 milijonov funtov. Veliko zanimanje Franesje Pariz, 26. avgusta, fr. Posebno v finančnih krogih z veliko jiozomostjo sledijo razvoju dogodkov na Angleškem. Saj je znano, da so Francozi investirali velike vsote svojega denarja v Angliji. Te naložbe so znašale pred zadnjim begom tujega kapitala iz Anglije, ki ga je povzročila finančna kriza v Nemčiji, okoli 140 milijonov funtov; od teh je Banque de France dala 80 milijonov, francoska državna blagajna 20, ostalo pa druge francoske banke. Ker se je Anglija s podelitvijo velikih kreditov Nemčiji tesno navezala na usodo nemškega gospodarstva, so pričeli Francozi takoj, ko se je pojavila kriza v Nemčiji, dvigati svoje naložbe v Angliji in danes znašajo vloge francoskih bank komaj še 30 milijonov funtov. Znano je tudi, da je francoska emisijska banka soudeležena pri posojilu 50 milijonov funtov šter-lingov za polovico, med tem ko je ostalo polovico dala ameriška Federalna rezervna banka; to posojilo je najela Angleška banka, da vzdrži funt šter-ling na sedanji višini, in kakor priznava celo Times«, je posojilo že skoro izčrpano. Anglija je tudi najboljši odjemalec francoskega blaga in obe državi sta v tesnih trgovinskih in finančnih stikih. Zanimanje francoske javnosti za usodo funta šterlin-ga je povsem upravičeno, kajti morebitni finančni polom na Angleškem bi zadel tudi Francijo in njeno gospodarstvo. Nekoliko drugače gleda povprečni Francoz na angleško krizo s političnega vidika. Francozi ne morejo pozabiti, da je angleška zunanja politika po nastopu MacDonaldove vlade v 1. 1929 ubrala odločno protilrancosko smer v korist Nemčiji. Francoski tisk je večkrat očital Angležem, da je: Hooverjev načrt za enoletni moratorij reparacij delo guvernerja Angleške banke g. Montague Normana, nadalje je Anglija rešila dunajsko Creditan-stalt in s tem onemogočila Franciji, da bi žc takratno avstrijsko finančno stisko izrabila tudi politično, in končno vsak povprečni Francoz ve, da je angleška banka zašla v stisko prav radi svojiH ogromnih investicij v Nemčiji, ki so dajale realno podlago angleški protiirancoski politiki. Francozi so tudi MacDonaldu zamerili, da jc pri izvedbi Hooverjevega načrta hotel igrati vodilno vlogo, ki bi prej pripadala Franciji kot najbolj prizadeti po načrtu. Po vsem tem ima pariški dopisnik »Time-sa« menda prav, ko poroča, da francosko javno mnenje gleda malodane škodoželjno na angleško krizo, da ne rečemo, da jo MacDonaldu privošči. Romunija blizu bankerota Bukarešt, 26: avg. tg. Ministrski predsednik Jorga je v Mnngaliji pri Costanzi sprejel deputaci-jo posestnikov in kmetov. Bukareški listi opozarjajo na izjave Jorge, ki jih je podal tej deputaci-ji. Govori se, da je rekel, uaj kmetje svojih zapadlih menic no plačajo, če ne morejo, temveč naj jih pustijo protestirati. Tudi on sam ima proteslirane menice in bo potom pravosodnega ministra odredil, da bodo sodišča do jeseni odlagala prisilne dražbe posestev, če gre za take primere. Dalje je baje izjavil Jorga, da so narodni kmetje na koncu svojih moči. Tehnični sve- „Natttlus" zopet pokvarjen Oslo, 26. avg. AA. Po najnovejšem poročilu iz podmornice »Nautilus«, so se na njej vnovič pokvarili stroji. Led je odbil spodnje krmilo. Zato podmornica ne more izvršiti nadaljnjih poizkusov pod ledom. »Nautilus« je odplul na odprto morje in bo počakal na boljše vreme. Gandi pride v London Simla, 26. avgusta. AA. Po raznih nesoglasjih so bila na včerajšnjem sestanku med Gandhijem in indskim podkraljem rešena vsa sporna vprašanja. Ganohi se bo udeležil indske konference v Londonu in sc bo vkrcal na parnik 29, avgusta. Krvav pretep med posšanci Mehiko, 26. avg. AA. Snoči je bil v poslanski zbornici hud tepež. En poslanec je bil ubit, 4 pa ranjeni. Poslanci so rabili orožje. Prepir je : nastal med razpravo o očitkih proti guvernerju Jalicu. Oddanih je bilo nad tO strelov. Imenovanja Belgrad, 26. avgusta. AA. Z ukazom Nj. Vel, kralja je bil na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve postavljen za policijskega komisarja v 7. skupini pri upravi jio-licije v Ljubljani Anton V o d i m e 1 i č, pristav 8. skupine v ministrstvu za notranje zadeve. Belgrad, 26. avg. AA. S sklepom ministra za socilano politiko in narodno zdravje je določen za vršilca dolžnosti šefa patoepidcmiološkega oddelka v Higijenskem zavodu v Ljubljani dr. Mili-sav Petrovič, pristav tega zavoda. Belgrad, 26. avg. AA. Po odredbi ministra za socialno politiko in narodno zdravje je določen ljena za sekundarja državne bolnišnice v Ljubljani v 8. skupini dr. Janko Pompc in za sekundarja v duševni bolnišnici na Studencu dr. Franc Pestot-nik, dosedanji pripravnik. • Upohorfpu Belgrad, 26. avgusta. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil na predlog ministra pravde in v soglasju s predsednikom vlade upokojen g. dr. Lju- devit H r P n r P- oe.Jnik j'.ac.nacga ijodišča m Cciiu. tovalec Auboin je njihovemu delovanju |ioslavili meje. Če bodo te meje prekoračili, grozi Auboin s tem, da se bo vrnil v Pariz in tam izjavil, da jc romunska držav bankerotna. Če so se najprej sanirali kmetje in ne kmetijstvo samo, se je zgodilo to radi tega, ker bi v primeru večjega bančnega poloma bile izgubljene vloge v višini 27 milijard lejev. Te vloge so večinoma last zelo siromašnih ljudi. Govori se, da je Jorga na razne medklice prisotnih izjavil: »Kdor ne more biti potrpežljiv, naj skoči v morje.« Izvoz ruskega žita Budimpešta, 26. avg. ž. Nekateri listi pišejo, da je sovjetska Rusija vzela v najem veliko število trgovskih ladij zu eksport svojega žita. Rusija bo odvišno žito eksportirala preko črnega morja i nbo ruski eksport imel velik vpliv na svetovni trg. Litovski konhordat bo odpovedan Rim, 26. avgusta, ž. V vatikanskih krogih se trdi, da je litovska vlada definitivno prekinila diplomatske odnošaje z Vatikanom. Pričakuje se, da bo odpovedan konkordat. Nameravan atentat na Venszefosa Bukarešta, 26. avgusta, ž. Listi poročajo, da je ob priliki Venizelosovega obiska v Temešvaru aretirala dva sumljiva mladeniča, da sta hotela nanj izvršiti atentat. Eden od njiju je ravno potegnil revolver, ko ie prišel Venizelos mimo njega, vendar so ga pa detektivi pravočasno razorožili. Romunsho-grški pahf Bukarešta, 26. avgusta, ž. Po Venizelosovem odhodu se nadaljujejo romunsko-grška diplomatska pogajanja. Trdi se, da bo prihodnji mesec v Ženevi sklenjen grško-ronninski sporazum o nenapadanju. Belgrad, 26. avg. ž. Za čim uspešnejše delo premične razstave, katere pokrovitelj je kralj, častni predsednik pa general Živkovič, so dobilo vse banske. uprave kredit |>o 100.000 Din. Belgrad, 26. avg. ž. Kmetijski minister je odobril ustanovitev društva zveze vinogradnikov s sedežem v Belgradu, Belgrad, 26. avg. ž. Uprava monopolov dela na zboljšanju kvalitete tobaka in bo v lo svrho odredila j>otreben kredit za zgraditev skladišč. Istotako bo nabavila za tobačne tovarne najboljše stroje. UnosMa ^nrjsuuuLa JumutteiU.Jasno in.hladno. Framasonsk republiko z Proti Baskom mobilizirane tri brigade Madridska vlada bo Madrid. 20. avg. Prolikatoli&ka politika Špansko vlade Je zelo razburila katoliško prebivalstvo ■baskiških provinc in Navarre. Nepristranski! an-.gleška Times poroča iz Madrida, da so narod v •severni Španiji ni dejansko uprl republiki niti se ni odkrila kaka dejanska zarota, pač pa se je vlada 'g. Alcala Zamere hlldo ustrašila očitne nejevolje katoliškega ljudstva, ki ogorčeno obsoja kulturni boi zoper dedno katoliško vero iu katoliško Cerkev. Vlada hoče preprečiti eventualen protirepublikan-ski pokret, ki bi lahko zavzel jako nevarne dimenzije, ter hoče Baskom pokazati, da je republika trdno odločena, da se brani in zaduši vsak odpor »proti njeni politiki. Treba je vedeti, da Baskov ni razburil samo 'ustavni načrt, ki predvideva razpust vseh katoli-'ških redov in pa konfiskacijo cerkvenega premoženja, ampak tudi ona določba načrta, ki prvič •uvaja v Španijo razporoko. kakor da bi španska republika ae imela mijnvjšc skrbi kakor to, da 'omogoča nezadovoljnim zakoncem, ila se ločijo. [Originalen je ta paragraf tudi radi tega, ker v slučaju, ako žena zahteva ločitev, mora sodnik zakon ločiti, četudi bi žena ne navedla nobenih razlogov. Močim se od moža zahteva utemeljitev ločitvenega •zahtevka. Zagiizcni frainason, vojni minister Azaaa. je 'dirigira! v Baske tri brigade, in sicer na vojaške ,vaje za petnajst dni, v resnici pa zato. da preiščejo ivasi ia pristave v liaskiških gorah za orožjem in Jsekirajo katoliški veri zvesto prebivalstvo. Te tri brigade, od katerih vsaka šteje 10.000 mož, so opremili s strojnicami in žarometi, kakor da imajo oditi med divjake v Afriko. Seveda so koncentrirali v Baskih tudi na tisoče orožništva. Kakor ila hi to še no bilo zadosti, so poslali v Ferrol strahovat haski--ko prebivalstvo krizarko. ki nosi po bridki ironiji usode ime »Libertadt (Svoboda). Obenem je vlada, ki v svojem ustavnem načrtu proglasa neomejeno svobodo tiska, ustavila vseli sedem katoliških in nacionalnih dnevnikov, ki izhajajo v liaskiških provincah, med njimi časopise La Conslancia« in La Gaceta del Norte v Baskih ter E1 Penslamento 'Navarro , La tradieion Navarra in E1 Diario de Navarra« v navarski provinci. Vlada je tudi dala aretirati glavnega urednika 'lista iLa Conslancir.f v San Sebaitianu in pa vodjo avtonomisličnega b.iskiškc'»a gibanja don Juana Olazabala, ki se je sani javil oblastem in prevzel vso odgovornost za članek, ki ga je napisal v :Tiu-ilicion Navarra . Ta arekitija dokazuje. da madridska framasonerija noče samo zadeti katolicizma, ampak tudi avtonomiz.eni, kateri ji je kljub obljubi, ki jo je dalo pred lotom katalonskim iu baskiškim narodnim voditeljem v San Sebastianu, ko je rabila njihove pomoči za štrmoglavljenjc inonurhije, trn v peti. Da pokaže vse licemerstvo, ki je lastno vladi dobrega katolika Zamore, je ta vlada odredila, da imajo v Bilbau, kjer je poleg katoličanov tudi veliko liberalcev in socialistov, orožniki stražiti cerkve, da ne bi jih proliverski elementi napadli in sežgali... Vlada je obenem zasedla lahriki za orožje v Hjibaru iu Guerniki. ker sumi, da sta v zadnjem času prodali veliko revolverjev in pušk gorskemu prebivalstvu. Vlada v glavnem opravičuje le svoje izredne odredbo s tem, da je Gaceta del Noric pisala v uvodniku, da je mina! čas potrpljenja tet da je prišel moment, da ljudstvo zagrabi za orožje in brani svoje katoliške svetinje profi Iramasou-skiui bescdolonicem v Madridu, ki so po predsedniku Zamori svojčas zagotavljali, ila bodo spošto vali in ščitili svobodo Cerkve, ker so takrat katoličane potrebovali v borbi zoper monarhijo. Razburjenje baskiških katoličanov je najbolj povzročila aretacija pomožnega škofa mesta Vitorie, insgra Echcgurena, ki ga vlada dolži, da je po nalogu v tujini bivajočega kardinala Seguro hotel spra viti na varno v Francijo cerkveni denar. Glavno katoliško glasilo lil Debate v Madridu odločno protestira proli protikatoliški polil iki vlade, čeprav meni, da ni prav, čc bi se vodila proti vladi nelegalna kampanja. Po najnovejših vesteh je razburjenje ba-klSkc-ga prebivalstva vedno večje in jc doseglo svoj višek. ko jo ljudstvo videlo, kako svobodoljubna« vlada na upravičeni protest baskiskega naroda zoper preganjanje njegove dedne vere odgovarja s tem, da posili« na kmetsko ljudstvo celo armado. Tudi v Franciji so zelo vznemirjeni zaradi teh ukrepov madridske vlade. V Parizu vlada splošno prepričanje, da bo republika s (eni popolnoma odbila od sebe vse severne province iu tako pospešila razpad Španije. To je rezultat politike frama- Preganjanje ftatfo!«š&e«Ja ti sika razpad k pzmš-e sonskih profesorjev madridske univerze, ki solijo sedanji vladi pamet. Medlem p« anarhisti in boljševiki nemoteno i-»jejo naprej proli franinsouski republiki in ji' policija odkrila simlikalistično zaroto proti minisiru za notranje zadeve Mauri. Generalna ofenziva pr®$š republiki Madrid, 20. avg. Ig. N' poslanski zbornici ie prišlo do hudih debat iu razburjenih medklicev, ko so katoliški poslanci vložili interpelacijo radi suspendiranja 12 katoliških listov v severnih provincah. Notranji minister je s čitanjein besedila dokazoval, da so si dotični lisli dovoljevali hude napade na vlado in republiko in da so govorniki na shodih odkrilo poživljali na državljansko vojno. Suspendirani 1NH so brzojavili ir.-dmirodnemu časnikarskemu uradu v Ženevi in prijavili svoj protest proti lej prepovedi. Splošna razburjenost je povzročila v raznih mestih spopade in pretepe. V Barceloni so stopili v stavko vsi kovinski delavci. V Bilbaou so se širile neresnične vesti o tem, da nameravajo banke ustaviti plačila. Po vseli znakih sodeč je kmalu pričakovati, da se bo začela generalna ofenziva vseh nasprotnikov republike. StesHsre svete sioHce Milan, 20. avg. tg. V varstvo pravic katoli-li.-ke Cerkve v Španiji pripravlja Vatikan odločen protest proti zadnjim eerkvonopravnim odredbam španske vlade. Obenem pa se ne prikriva, da je sv. stolica pripravljena k pogajanjem z novim režimom v Španiji, da pride v interesu katolicizma do sporazuma z republikanskim režimom, ki bi bil sprejemljiv za kurijo. Iz vatikanskih listov, je razvidno, dn bo spremenjeni politični položaj omogočil dalekosežne spremembe obstoječega konkordata, o katerih bo sv. slolica rada razpravljala in se izjavila pripravljeno, vpostevatl nove zahteve, kolikor se ne tičejo cerkvenih dogem. Kot predpogoj trajnega sporazuma ji« zahteva sv. stolica. ila preneha hujskanje profi duhovščini in preganjanje verskih redov. Madžarski rešim močne roke Budimpešta, 26. avgusta. /. V tnadjarskem političnem življenju se z velikim zanimanjem pričakuje predstavitev nove vlade v parlamentu. Orol Karoly bo podal ekspoze o prlbgramu nove vlade, ki je omejena le na gospodarska vprašanja. Naloga Karolvjcve vlade jc. Izvesti ravnotežje državnega gospodarstva. Vendar pa to ne pomeni, da bo po končani i/vedbi njegovega programa njegova vlada odstopila. Karolyjev obstanek je odvisen predvsem od atmosfere v parlamentu iu od razpoloženja strank, najbolj pa od stvarnega položaja v državi, /a danes zvečer je sklicana medstrankarska konferenca, nn kateri bo imel Knroly svoj včerajšnji ekspoze. Karoly tlela to radi lega, da bi že sedaj omehčal nasprotstva opozicije. Značilno je, da' groi Karoly pripravlja načrt, s katerim bo odstavil mnogo velikih županov. Verjetno je, tla bodo novi veliki župani ljudje, ki so naklonjeni Giiinbosu, tako da bo držal v svojih rokah ves notranji aparat. Po Bethlenovem nasvetu bo nova vlada vlada močne'roke. Bclhleu potuje jutri v Italijo in ne bo prisostvoval otvoritvi parlamenta. Budimpešta. 26. avgusta. A A. Na predlog predsednika ntadjarske vlade grofa Karolyja jc ministrski svet vzel vsem ministrom in ostalim državnim uradnikom državne avtomobile. Zahteve socialistov Budimpešta, 20. S. tg. Člani opozicije v odboru triintridesetih so vložili praktične predloge za varčevalni program. Opozicija zahteva med drugim /manjšanje dispozicijskega fondu in fonda /.u časnikarske informacije, da se ukinejo zelez,niske proste vozovnice ua državnih zrlezniiali. tudi vozovnice poslancev, ustavitev plačevanja inozemskih dolgov in iikinjenje uradniških mest političnih državnih tajnikov, združeiije več velikih županstev, iikinjenje izplačevanju pokojnin v inozemstvu iu ustavitev nesmiselnih in dragih zbornic. Zlata valuta Budimpešta, 2'j. avg. ž. Ministrski svet je končal pregledu v« nje nujnih odredb in jih dam s zjutraj predložil odboru 33. Med temi predlogi se nahaja tudi predlog, s katerim se določa pengii zlala baza. Boje se. da bi> 1. september, lo jo nu dan, ko dobi zlati penijo zakonito veljavo in slo|ii v življenje kol edina državna računska edinim, imela Madjarska dvojno valuto. Madjarska je že včeraj poročala o zakonskem predlogu, s katerim se oba pengo izenačita. To se motivira zaradi po-voljnega poročila Narodne banke, v katerem so trdi, da jo pengii pokril v devizah in da se je zmanjšal odlok denarja. Strokovnjaki ne vedo, ali naj to pomeni, da dobi Madjarska zlato valuto, ali pn da bo Belhlenova reforma zlatega jiengo dobila lo praktičen pomen in pravno ime. Kaj misli dr, Bruning o gospodarskem položaju svetu Berlin, 20. avg. Ig. Dr. Briining je dal berlinskim dopisnikom inozemskih listov izjavo, v kateri 'pravi: >Svetoona gospodarska kriza sp bo nadalje-• sala in še poostrila. Edini izhod je čim oije med-narodno sodelovanje, da se nslaci padanje cen. Obenem bi sc moralo gospodarsko oslabljene države zopet postaviti v položaj, da bi mogle kupovali, zn ker je potreben gospodarski in politični mir. Na-,rodi bi morali razumeti, da Nemčija ni več v poslovni krizi, temveč da ie omajano zaupanje v sploš-ino gospodarsko stabiliteVi. O nadaljnjem razvoju 'reparacijskega problema je izjavil dr. Briining, tla i je bodočnost reparacij odvisna od ameriških Združenih držav. Pred sestankom zveznega parlamenta v \Vashlngtonu meseca decembra pa ni pričakovati nobenega odločilnega preokreta. Kar se lice francoskega predloga /-a 10 letni jiolilični moratorij med Francijo in Nemčijo, se mora Nemčija prej sporazumeli z ostalimi državami in posebno s Francijo glede konkretnih gospodarskih vprašanj, posebno glede carin in mednarodnih kartelov. O nameravani carinski uniji z Avstrijo je izjavil dr. Brtlnlng: , »Ce bo haaška razsodba za nas ugodna, bo svet spo-'znal, da je Nemčija svetovni problem carin za en ' korak približala rešitvi. Ker se je Nemčija že iz-trekla pripravljeno, pogajati se ludi z drugimi dr-[žavami za slične carinske unije, bi Nemčija pričakovala, da ji bodo druge vlade predlagale konstruktivno rešitev. Vprašanje nemške oklopne kri-žarke B dr. Briining ne smatra za tako, da bi bilo predmet mednarodnega obravnavanja. Končno je govoril dr. Bruning o položaju, ki ga je pri?akovali prihodnjo zimo, ter rekel, da bo ta zima \emčiji in vsemu svetu povzročila več težkoč. kakor jilt je svet doživel v vsem stoletju. Kljub temu je dr. Briining glede Nemčije optimističen, ker so zadnji lerlni pokazali, r, koliki meri se zna nemški narod obvlado- vati. Cenitev brezposelnih v jiriliodnji zimi s 7 milijoni je previsoka. Dalje se je dr. Briining izjavil proli govoricam o nameravani dfžavnokapitalisiičnl reformi. Nadzor države nad bankami ne bo šel dalje kakor v Združenih državah. Tudi nazore vlade glede nemških kartelov ni moči spraviti v zvezo s pojmom državnega kapitalizma. I lada pa je odločena kurit !ne cite pozimi znižali in ce treba, kar-tele sploh likvidirali. Kako naj se reši svetovna krha ? Amsterdam. 20. avg. ž. Na prvem socialnem ekonomskem kongresu, ki se vrši v Amsterdamu, Jc predložil včeraj čjan ameriške delegacije dr. Levvis Lorvine predlog o polletnem načrtu za sanacijo gospodarstva v svetu. Ta načrt ima v glavnem tri pravce. Predvideva moratorij za dobo 5 let, za vse reparacijo in vojne tlolgove. Nadalje predvideva mednarodna posojila s sodelovanjem vseh držav in bi so v to svrho osnovala mednarodna industrijska banka, a za nadzor nad izvedbo 5 letnega načrta bi se moral osnovati svetovni go-spodarski svet. Ta program je izzval veliko senzacijo v krogih ekonomskih strokovnjakov, ki na lej konference sodelujejo. Epidemija v Grčiji Atene. 20. uvg. /.. Strahovita bolezen denga, ki so je lani jiojavilu. se je začela ponovno razširjati. Glavni tajnik ministrstva narodnega zdravja je s štabom zdravnikov in drugih strokovnjakov odšel na olok Sira. da skuša preprečili razširjanje bolezni. 3. kolo šahovskega turnirja na Bledu Dr. Aslaloš je dobljeno partijo Samo ena zmctffa Bled. avg. Največje zanimanje je vzbudila danes parlija dr. .-Vstalo* proti Aijehiaii. Posebno okoli 30. poteze, ko jc bi! Aljehin v velikih škripcih. .ie bilo okoli njegove mize vse polno gledalcev, dočint so bile oslale partije tačas skoraj vse brez ldbicev. Olvorila sla francosko igro. Aljehin je najbrž podcenjeval svojega nasprotnika, kar bi ga kmalu stalo jiarlijo. Raztrgal si je obe krili, tako da jo moral obdržati kralja na svojem medu v sredini. Aslaloš je napravil veliko rošado in se lepo centraliziral, (iotov del partije je Aslaloš igral dobro in spravil Aljehina v skrajno nevarno pozicijo. Dobil bi lahko celo stolp, toda igral je boječe in prehajal po,'asi v končnico, v kateri je imel kine I a več in ki je bila '.'.anj gladko dobljena. Aljehin se Je branil s silnim naporom in končno se mu jo le pocreillo, da je rcmiziral izgubljeno partijo. Na koncu partije .<■ ■.• Astaloš ni postavil bogve kako. Škoda za partijo. Editiu zmaga je bila danes v partiji Colle— Kashdan. Kashdan jo igral zelo močno in prišel v boljšo pozicijo. V l< j poziciji je nekorektno žrtvoval konja, nakar so nastale .silne komplikacije. Nasprotnikovega kralja je pcgnal ven iz prejšnjega inilj.i. Končno je dobil po težiti borbi kvaliteto in jo popoldne položil Collrju na tla. Vse druge partijo so bile remis. Prva odločile v današnjega kolu jo bila porušitev Maroc/.vjuvegu rekorda v iS potezah. Njegov rekord je dosegla mlada garda iu sicer sla Pire iu Flohr sklenila mir ž" po 14. potezi. Mlada garda prodira na vseh koncili in izgleda, du Vidinarjeva izjava, predoCiii na turnirju borbo med staro in mlado gardo, res ni bila prazna. Igrala sla domski gambit, ki ga je Flohr pariral s slovansko obrambo s fijankeliranim kraljevim tekačem. Pire si je zgradil že prav dobro jiozicijo, katero bi bilo pa treba izkoristili, če bi bolel dobili. Toda Pire v + svojem in svojih otrok imenu javljam vsem prijateljem in znancem tuSno vest, da se jc moj dobri oče, oziroma stari oče, gospod Gašper Lavtižar posestnik, bivši dolgoletni župan itd. danes, v 81. letu svojega življenja, po večletnem, muke« polncm trpljenju preselil k svojemu Stvarniku. Zemeljski ostanki se bodo izročili materi zemlji v petek dopoldne na domačem pokopališču. Kranjska gora, dne 26. avgusta 1931. JOSIP LAVTIŽAR. proti dr, /iijcltintt le remuiraI in šest remijev začelku turnirja svojo partije rajo hitro konča. d:i si prihrani energijo za pozneje. Končno pa ga jutri čaka strašni Bogoljubov. Drugi remis je sledil v partiji Njemcovič pn Ii Bogoljuliovti. Igrala -la francosko igro, v kateri je Njemcovič nasprotniku izoliral krnela <15. Bogoljubov je lega kmeta tako okrepil, da Jjj(,mcovič ni imel nobenega objekta ve£ za napad. Zalo sla se zedinll.-i za remis že v 21. potezi. Vidmar in Maroczv sta napravila prijateljski remis. Igrala t,ta damski gambit iu sta prve potc/.e absolvirula /.clu hitro. Izmenjala slu precej figiii in nastala je pozicija, v kateri je imel majorltclo kmetov na kraljevem krilu Vidmar, nn daniskeni p.i Muroezy. Pozicija j" silila Vidmarja k napadu na kraljevem krilu. Toda proli izvrslni obrambi Maroezvju ni mogel n č doseči. Ob zadnji potezi je /i lo dolgo premišljeval, in ko se je prepričal, da ne more nič opraviti, jo dal partijo remis. Tartakovver je dobro otvoril proli Ko-liču. Iti si jo nekoliko oslabil pozicijo svojega krila. To je nagnilo Tarlakovverj.i k najnidu, ki pa je bil prezgoden, ker ni imel še dovolj figur razvitih. Napad je bil precej hud in je Tartakovver z žrtvijo figur popolnoma razbil pozicijo Kosličevega krila. Ker pa v akciji ni imel drugih figur kol kraljico, -e je moral zadovoljili, da je z, njo piisilil remis z večnim šahom. Dočim so bili vsi li remisi precej brezbarvni, jo .bil reiii.s v i'artiji Stolt/ Spielmaiin jiojiolno-ma drugačen. Do sod; j je bilo malo partij, v katerih tii ee borila mojstra tako ogorčeno. Spielmaiin je odgovoril Stoltzu .s holandsko igro. Slollz. je igral zelo lepo in dosegel boljšo pozicijo. V središnici jc bila situacija: StoKz, je imel na damskem krilu zdr ttvo majorilelo kinelov in močan cenlrum, pri leni ]>:i nekoliko oslabljeno kraljevo krilo. Spielmaiin pa je imel f-linijo in majorilelo kmetov na kraljevem krilu, v ccnlruniu pa je imel zelo slabega kmeta, .- katerim je imel precej sitnosti, bo-gos pozicija je zahtevala, da Spieluiiiun ttnpado kraljevo krilo. Zasedel je močno f-linijo in grozil r. nevarni ni i napadi na kralja. Slab krnel v centru-mii pa ga je pri tem znatno oviral in Sloltz.u je uspelo, da .-i ie ustvaril iz svoje niujoritele na damskem krilu prostega kmeta, ki i1' bolel proli zadnji liniji. Pri leni pa ga je zopet ovirala njegova slaba točka, namreč oslabljeno kraljevo krilo. Spielmaiin je to izvrstno izkoristil in ugrabil nevarnega prostega kmeta, nakar je partija končala z remis. Stanje po lil. l»olu je sledeče: dr. Aljehin 2J', dr. \ idniar, Spielmaiin, Ivashdau 2. Bogoljubov, Pirr, Iv ost ič, Aslaloš. Mannv.v, Njemcovič 1, Flohr, Slolz. Tartakovver 1. Colle 'A. Jutri igrajo v četi lom kolu: Aljehin—Vidmar, Spiciimmn- Flohr. Bogoljubov- Pire. Kashdan — .Njemcovič, Maroczv-Colle, Kostič V dalo', Slollz —Torlakovver. Fofa IVcgri umira ■San Fianciscn, 20. avg. Stanje filmske iBgj igralke Pole Negri s- je zelo poslabšalo. Poleg _ _ 'Hi vnetja slejiiču so se ji vnela sedaj šo pljuča, kar ~ ■ '1 ...... ' ••""'I..... "'I. Zi!rav iliki mi izgubili J«.n}»/C-.T ••• •. • «•*• -v' Vi-aJiU. uuailii: U0.JX¥ilW. NAČELSTVO POSOJILNICE V KRANJSKI GORI naznanja tužno vest, da jc njen soustanovitelj in načelnika namestnik, gospod , posestnik itd- danes po dolgem trpljenju pokrepčan za vcčnosl, umri. Zadružnemu delavcu — hvaležen in trajen spomin! K r a n j s k u gora, dne 26. uvgttsla 1931. Pridobivajte novih naročnikovi Jubilej Ljubljana, 26. avg. AA. Jutri bo mi Golniku svečana proslava desetletnice obstoja zdravilišča. Spored proslave je tale: Ob 8 posvetitev oltarja v novi kapeli, ob 10 sprejem gostov, nato sv. maša, ki jo daruje knezoškof dr. Rožman, in blagoslovitev zavoda, ob 11 ogled zavoda, ob 13 skupni obed. * * * Razvoj zdravilišča GoSnika zdravilišča Golnik P/i športu, Prvotno je bil Golnik zamišljen kot pravo invalidsko zdravilišče, namenjeno zdravljenju številnih vojakov, ki so se vračali težko tuberkulozni, ogražajoč še povrhu svoje po lakoti vojnih let itak oslabljene žene in otroke. Ko je 1. 1920 od deželne vlade v Ljubljani bil imenovan za načelnika invalidskega oddelka dr. A. B r e c e 1 j, se je lotil težkega dela za je-tične invalide dobiti primerno zdravilišče. V sporazumu s tedanjim predsednikom dr. Brejcem in poverjenikom dr. G o s a r j e m se je skupno z -j- dv. svetnikom dr. Zupancem in inž. Hanušem lotil teostal predsednik dr. Bal t i č, se je aprila 1. 1921 vršil drugi ogled, nakar je arh. Vurnik izdelal jMMlrobne načrte. Majnika 1. 1921 to bila razpisana dela. Ves ta čas je bil dr. Bre-celj kot načelnik invalidskega oddelka glavna gonilna sila za Golnik. Po 27. jun. leta 1921 so se zaradi centralistične ustave izvršile temeljite spremembe v Ljubljani. Poverjenik za socialno skrbstvo je postal g. Ribnikar, namestnik za Slovenijo pa je bil g. Hribar, ki je 1. avg. prevzel vse posle bivše deželne vlade ter je imel dobro voljo podpirati prizadevanje, da bi se na Golniku, zdravilišče za jetične preuredilo tako, kakor je zahtevala potreba. Toda od centralne vlade je bilo tedaj vedno težje dobiti 6redstev. Vendar je sredi januarja prihodnjega leta bila za Golnik nakupljena potrebna oprema, nabavljen rentgenski apnrat, instrumenti in drugo. Pri tem ima velike zasluge poleg dr. Breclja, ki je še vodil invalidski oddelek, pred vsem dr. Haus in pa dr. Jež, ki je bil ravnatelj invalidskega oddelka v Belgradu. Tistega leta je dr. Brecelj radi nastalih razmer moral odstopiti in je usodo Golnika j>oslej vodil dr. Goršič, ki se mu je z veliko težavo posrečilo dobili zoj>et potreben kredit, da je oskrboval in izpopolnjeval Golnik. Do leta 1926 je Golnik tako napredoval, da je bil zaseden popolnoma. Avgusta leta 1925 so prišli na Golnik prvi bolniki, ki jih je poslal tja Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, ki je za svoje varovance plačeval potrebno oskrbnino. Poleg njih so se začeli posluževati Golnika tudi drugi bolniki in tudi drugi jetični bolniki.. Tako se je v tem {asu Golnik mogel sam vzdrževati. Leta 1926 je arhitekt Černivec izdelal načrt za novo veliko letalno lopo, krasno teraso pred sanatorijem. od koder je silno lep razgled. Tedaj so v zavod napeljali tudi elektriko. Nova doba za Golnik se je pričela zopet leta 1928. ko je nastopil oblastni odbor v Ljubljani, v katerem je prevzel oddelek za socialno skrbstvo in narodno zdravje zopet dr. Brecelj. Po njegovem prizadevanju je obl. odbor sklenil zavod znatno razširiti in ga popolnoma modernizirali. Zasluga bivšega oblastnega odbora in pred vsem njegovega odbornika dr. Breclja je, da se bo danes na Golniku vršila blagoslovitev tako razširjenega zavoda, in da bo danes prenovljeni in modernizirani Gol-alk s ponosom lahko praznoval svojo 10-letnico. L. 1928 je jioslalo potrebno gospodarsko poslopje, pozneje pa šesl nad stropni prizidek h glavnemu poslopju, v katerem se nahajajo vsi potrebni zdravniški prostori, tako operacijska soba s pritiklinami, ordinacijski prostori, helioterapija, lekarna itd. Poleg tega pa tudi najlepše razredne sobe ter ležalne lože za težko bolne. Na strehi te visoke stavbe se nahaja del meteorološke postaje zavoda, gledalcu se pa nudi prekrasen razgled po celem vencu slovenskih planin ter daleč proti jugu. Naatal pa je tedaj tudi prizidek k stanovanjskemu poslopju za sestre, ki je bilo že davno premajhno, velika, originalno zamišljena knpela in veliko upravno poslopje s pisarnami, poštnim uradom in stanovanji za nameščence zavoda. — (Načrti arh. prof. Vurnik). V notranjo izpopolnitev se je povečala in modernizirala kuhinja, gradila velika hladilnica itd. Leta 1930 pa si je zavod mogel omisliti nov, moderen rentgen-aparat, ki služi lako v diagnostične, kakor tudi v terapev-tične svrhe. Šele letos je bila ta gradbena doba zaključena in se v tej fazi razvoja zavod ob priliki današnje blagoslovitve in desetletnice prvič pred-»lavlja oficieluo širši javnosti. Saj se je vsa leta loslej pruv malo slišalo o Golniku. Delalo se je liho in vztrajno z edinim ciljem: ustvarjati zdravilišče, ki bo odgovarjalo vsem zahtevam novodobne medicine ter je obenem prijeten in udoben dom vsem tube.nkuloznim bolnikom, ki se zatekajo mni kakor pri duševnem delu, zdravemu kakor okrevanja potrebnemu nudi kava Hag, kofeina prosta zrnata kava, popo-len užitek kave, brez vsakega škodljivega razdražljivega delovanja, katero zmanjša delavne sposobnosti. tianatorij s teraso. Stovtnski maturanti v Ameriki Dokaz, da se je ta cilj dosegel, vidimo v izredno visoki frekvenci, kljub temu, da so tekom let nastala druga velika zdravilišča v naši državi. Mnogo bolnikov se zdravi s f>omočjo luberkulina in zlatih soli itd. itd. O obsegu zdravniškega dela dajo približno sliko sledeče številke: kliničnih preiskav je bilo 1930 leta 5200, rentgenoloških presvetljav 2326, rentge-nogramov 725, laboratorijskih pregledov 4540. Mnogo pažnje se posveča zaščiti bolnikov, nameščencev, kakor tudi okoličanov pred nevarno infekcijo. Temu služi moderna desinfekcijska naprava na eni strani, kot ločitev bolnikov po Stadiju obolenja ter trajni higienski pouk, ki se razteza tudi na okoliško prebivalstvo na drugi strani (število predavanj izven zavoda okrog 30). Da bi se pridobilo čimvečji krog pomočnikov za širšo protituberkuiozno borbo, so se prirejali protituberkulozni tečaji za učiteljstvo. Prirejajo se pa tudi vsako leto enotedenski tečaji o kliniki tuberkuloze za zdravnike. (Letos od 30. avgusta do 5. septembra, četrti tečaj.) Vse to zdravniško delo leži v rokah primarija-upravnika dr. Neubauerja, ki vodi zavod že osem let. Njemu ob str ani stoji že pet lel asistent dr. Fr. Radšel ter trije drugi zdravniki. Prvi šef-zdravnik zavoda je bil od 1921 do 1923 dr. O. Baus. Zobo-zdravniška dela so poverjena specialistu za ustne bolezni dr. Ludviku. Sestre se vzgajajo za težko službo v zavodu samem. Njih število je sedaj 31, med njimi so nekatere, ki se nahajajo v službi zavoda že deset let, kar zasluži največje priznanje. Gosjiodarska stran obrata leži že skoraj od prvih začetkov zavoda v veščih rokah upravitelja Francu Čeplaka, ki se mu ima zavod v prvi vrsti zahvaliti za gospodarski napredek in procvit. Uspeh Golnika Uspehi so dosegli 1900. leta 84%, to se pravi, da je bilo 84% \-6eh bolnikov odpuščenih za delo sj>osobnih, kar jx>meni mnogo vzj>ričo izredno visokega števila težko bolnih. Od 11. januarja 1924 do 31. decembra 1930 je bilo s pozitivnim uspehom zdravljenja odpuščenih okrog 1600 bolnikov. Doba zdravljenja je radi slabega materialnega stanja večine bolnikov relativno nfc-.ka. Leta 1930 se je zdravilo 30"}; vseh bolnikov manj kot dva, 23% manj kot tri. 29% manj kol 6. 13% do 9. I 3% do 12 in 2% več kot 12 mesecev. S svojim dosedanjim delovanjem je zavod pokazal, da je kos težavni nalogi, ki jo stavlja na njega še zelo malo razvito stanje protituberkulozne borbe v naši državi. Brezdvomno je dokazal Golnik svojo eksistenčno pravico ter navzlic težki gospodarski krizi še stalno narašča. Z 210 posteljami je zavod sedaj največji v naši državi. Število bolnikov: leta 1923 343. leta 1924 126, leta 1025 1 64, leta 1926 319. leta 1927 499. leta 1928 555, leta 1929 611, leta 1930 570 Oskrbni dnevi so od leta 1923 do 1930 narasli ml 14.284 na 56.874. Lahno nazadovanje sprejemov tekom leta 1930 je pripisati dejstvu, da je OUZD v Ljubljani takrat j>o ustanovitvi zdravilišča Klenovnik vse svoje bolnike pošiljal v svoj lastni zavod. To nazadovnnje je pa v teku letošnjega leta že daleč popravljeno. Izredno velik je dotok bolnikov iz južnih krajev naše države. Leta 1930: Srbov 219, Brvatov 48, Slovencev 1M. drugih 33. Po poklicu je bilo leta 1930: inteligenčnih jx>-klicev 68%. telesnih delavcev 32%. Dejansko so med bolniki zastopani skoraj vsi kraji države in vsi sloji prebivalstva. Zdravljenje se vrši z vsemi sredstvi, ki jih pozna moderna medicina v borbi proti tej strašni bolezni. Mnogo ae uporablja tako zvani umetni pneumotoraks. to je stisnjenje bolnih pljuč potom zraka (leta 1930 97 bolnikov s 1747 operacijami). Pa tudi druge operativne metode jmdejo do veljave, kjer so potrebne. Zanje si je zavod znal pridobili kot konziliarija-kirurga primarija gosp. dr. Blumauerja. Zavod je torej faktor prvega reda v tej borbi ter kot socialno-higienska institucija sploh. To svojo socialno nalogo bi mogel zavod še bolje izpolniti, ko bi našel vsestransko materialno podporo od strani javnosti in merodnjnih faktorjev. Naloge za bodočnost so jasno obrisane: notranja izpopolnitev zavoda bo zahtevala še precej žrtev. Ko bo ta naloga rešena, se bo zavod kot pravo ljudsko zdravilišče, ki naj bo dostopno vsem slojem našega naroda, prilagodil s cenami težkim ekonomskim prilikam sedanje dobe. S tem pa še ni zaključena zadnja faza razvoja zdravilišča, ki bi jo predstaviln ustanovitev nujno potrebnega oddelka za tuberkulozne otroke ter eventuelna priključitev kolonije za kronii io bolne. [ t Dijak Ituu Volje ki je 11. avgusta utonil na Rabu. Odkritje spomenika kralju Peiru v Ljubljani Ne pozabite: L Društva, organizacije itd. prijavijo svojo udeležbo in sporoče imena svojih predstaviteljev — največ tri — do 27. t. m. odboru. 2. Prijaviti je tudi do 27. t. m. udelc/bo v kroju. 3. Radi legitimacije /a četrtinsko vožnjo prijavite se občini, kjer prebivate, najjasneje do 28. t. m. 4. Občine morajo najkasneje do 30. t. m. prijaviti odboru skupno število ndele/enccv radi dostave legitimacij. Prijave se i/\rše tudi lahko brzo-js: no' 5. Vožnja je četrtinska, i. s. jc kupiti pri nastopu vo/njt polovično vozovnico, ki vvlja ludi .-a brezplačen i>ovratck. 0. Vsako legitimacijo za znižano vožnjo mora žigosati občina, v kater: prebiva udeleženec. 7. Občine javijo do L septembra zjutraj najbližji železniški postaji levilo udeležencev i/ svojega območja. 8. Legitimacije za zni/ano vožnjo je treba v Ljubljani predložiti v jiotrdilo. da e ie vsakdo udeležil odkritja. Kje se bo |iotrjcva!o, bo še objavljena na tem mestu. 0. Potujte / vlaki, ki Vam bodo naznačoni v časopisih in vnoštevajte, da bodete 0. eptembra do 0. zjutraj v 1 jubljani. 10. Fotografi prijavite se odboru do 2. septembra in imejte pripravljen ■ vse potrebne podatke in potrdilo. Kavcija! 11. Dostop na slavnostni prostor bo le proK posebni izkaznici, ostali sc zbirajo prevrni po društvih in organizacijah na Vodnikovem in Krekovem trgu. Podrobnejša navodila slede! !2. Prenos i/ka/nic ie nedonusten! Odbor za postavitev spomenika Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani. Kongresni trg I, II. nadstr. Lt:.aluita za bolnike poti teraso. Pedagoški dt:rvr v M ar. boru Maribor, 26. avgusta. Pedagoško predavanje, ki ga je imel danes dr. Werthman o temi poizkusno šolstvo v Nemčiji in Avstriji ter pomen istega za šolsko reformo in njeno notranjo in zunanjo organizacijo, je bilo zelo dobro obiskano. Preko Komenskega, Pestalozzija, B. Ottoja kol počet nika modernega pouka in vzgoje »Iz otroka« je |>rešel na razne tipe privatnih šol v Nemčiji in pozneje poizkusnega šolstva v Avstriji Nemčija dela le posamezne poizkuse, ki so za šolsko reformo s svojimi izkustvi neizmerne vrednosti; združeni pa so s prevelikimi gmotnimi žrtvami. Tako pride na poizkueni šoli v Odenvvaldu na 120 gojencev 27 učiteljev, dočim se dunajska šola razvija bolj organično, počasno, a je prava enotna šola za otroke vseh stanov. Vse je bilo podano bolj v velikih obrisih ter jedrnato in s kritičnim objektivnim gledanjem. Zaključil je z mislijo po Leibnitzu, da bo moglo učiteljstvo vseh kategorij šol tekom let preobrazili obličje Evrope, ako bo njegovo delo. ki sicer ne more biti vidno naenkrat, ampak zato tem sigur-neje, prodrlo k temu cilju, da se bo znašlo, četudi danes na videz razkropljeno, na eni glavni cesti, kjer se rtsumirajo vsa stremljenja: v ljubezni do mladine. Debata, ki jo je otvoril g. Osterc, je zelo globoko posegla v bistvo nove šole, ki ji po besedah g. Osterca in mnenju vseh borcev za novo šolo zaenkrat še manjka enotna vodilna ideja, ki bi služila šolski reformi vseh narodov, kakor jo je na primer imel srednji vek. S tem predavanjem, v katerem je bilo toliko ljubezni in odkritosrčnosti, ter s svojim izredno simpatičnim nastopom se je tir. Werthman poslovil od Maribora, noseč s seboj zavest, da je tudi v slovenskem učiteljstvu vseh kategorij visoko stremljenje za ustvaritev nove šole, na čemer veČina že dela in to sorazmerno mnogo bolj, kakor v drugih deželah Avstrije, ki gredo večinoma mimo Dunaja, držeč se stare poti. Popoldne pa je predavala gospa dr. Štefanija \Vinter iz Zagreba o individualni psihologiji s praktične strani. Jutri se bo njeno predavanje nadaljevalo ter se bodo pedagoški dnevi z jutrišnjim predavanjem g. Martinca o isti temi zaključili. M. Sobota, 25. avgusta Da naši rojaki v Ameriki ne iščejo samo de narja, marveč jim je na srcu tudi izobrazba, prič? razmeroma jako le|K> število dijakov, ki so letos končali srednjo šolo in so z lenim uspehom napravili zrelostni izpit. V Bcthlehenui je maturiralo sest naših rojakov in sicer tri dekleta: Baulco .Marija, Vass Helena in Konkolič Marjeta ter trije fantje: Verban Janez, Korpič Jožef in florvat Janez. Dekleta so končala trgovsko šolo in gredo sedaj v službo, fantje pa so obiskovali gimnazijo in bodo nadaljevali študije na visoki šoli. Vsi navedeni so obiskovali angleške šole, a z veseljem ugotavljamo, da so ostali v srcu ravno taki Slovenci ko njihovi starši. Taka zavedna slovenska inteligenca je rojakom v Ameriki potrebna. Navedenim maturantom iskreno čestitamo ter obenem želimo, da dobijo naši slovenski rojaki čim več delavskih izobraženih mož in žena. Nenavaden obisk Žužemberk. 24. avgusta. V dopoldanskih urah prošlega četrtka sta nas obiskala za naše kraje nenavadna gosta — dva goloba pismonoši. Eden na videz starejši, je tu samo Ear ur počival, ter odletel nato v neznano smer. »rugi pa, manjši se je pomešal med domače golobe v ml inu g. Vehovca Alojzija ter se kaj kmalu z njimi spoprijaznil. Skupno so zavživali hrano, skupno so se kopali in letali na izprehode po domačih in sosednih strehah. Ko se je g. Vchovec Slavko v petek mudil v mlinu in na žagi, je opazil med domačimi golobi tujega gosta, ki se je po svoji veličini kakor barvi, zlasti pa še s čudno pritiklino na nogi, na prvi mah razlikoval od drugih. Gost je bil prilično krotak in zelo vljuden. V ponedeljek ga je vjel mlinar Rudolf Tekav-čič, ki ga je izročil z vsem na merodajno inesto. Golob je imel na eni nogi gumijev obroček z napisom: Saar-Brucken in številko 888, poleg tega še drugi aluminijast obroč z grbom in golobje nogo ter številko 0.2346'28. Sv. Jurij ob j ui, zet. Proslava 10 letnice vladanja Nj. Vel. kralja. Ob 10 letnici vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. se je občinski odbor okolica sv. Jurij ob juž. žel. dne 15. t. in. sestal k svečani seji ob 8 zjutraj. — Župan je v vznešenih besedah orisal pomen te obletnice/nakar jo govoril še odbornik g. Podgoršek, ki je omenil kakšen pomen ima današnja proslava z ozirom ua vrline našega vladarja, katerega velika poteznost se priznava tudi od naših sosednih • Iržav. — Vladarskemu domu se je klicalo gromki Živio . — Nn dvorno pisarno Bled se je poslala udanostna brzojavka sledeče vsebine: : Povodom zgodovinskega 10 letnega srečnega vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra l. se je danos dne 15. t. m. sestal občinski odbor občine okolico Sv. Jurij k svečani seji in pošilja izjave vdanosti in zvestobe vladarskemu domu Karadjordjevič. Na to pa je županstvo prejelo sledečo brzojavko: »Bled, dne 18. avgusta 1931. Njegovo Veličanstvo kralj blagovoleo ie narediti da vama i gradjanstvu izjavim zahval-nost na upučenoj čestitci i Ijepima željama. — Maršal dvora Diinitrijevič. Šoštanj Ljubljana Na meščanski šoli se vrše ponavljulni izpiti p soboto 29. t. m., končni pa v ponedeljek 31. t. m. Vpisovanje učencev iu učenk v vse 4 razrede sc vrši v torek 1. septembra od 8 do 12 v ravnateljski pisarni. Dar. Na mesto venca na grob pokojnega tovarnarja Frauca NVoschnaggn je darovala tvrdka »Zlatorog v Mariboru tukajšnjemu mestnemu gasilnemu društvu 100 Diu Srčna hvala! Primorske novice Aretacije in konlinacije. V Črnem vrhu pri Idriji so zaprli nekega kmeta iz Trdogoja, ker so vojaki med vajami našli zakopano ua njegovem zemljišču staro avstrijsko puško. Znano je, da so avstrijski vojaki med umikom pustili mnogo orožja po vsej Primorski. Kmet je torej nedolžen. Kljub temu pride pred fiodišče. — V idrij.sH okolici to zaprli neko ilekle. ker ji je poštar prestrigel pismo, v katerem je omenila, da so fašisti streljali na idrijsko župnižče za časa fašističnega kongresa v marcu. Orožniki so med preiskavo pri dekletu našli staro svetinjico Marijine družbe, ovito z slovensko tro-bojnico; svetinjica je bila še iz predvojnih časov. Radi tega je bila Idrijčanka obsojena na dve leti konfinacije. — O aretaciji Ludovika Tršarja, šoferja v Postojni, še doznavamo, da je bila izvršena na soboto pred Vilharjevo slovesnostjo na Planici. Verjetno je, da si je ital. policija nalašč izbrala ta dan za aretacijo, da moti razpoloženje v Postojni na dan Vil-harjeve proslave. Dejstvo je, da je italijanska straža •lod NVindischgrutzovim gradom na cesti Unec Planina izzivala naše jiotnike, ki so hiteli na slovesnost, češ, zakaj nimajo poguma priti v Italijo. Sreča, da naši ljudje niso primerno odgovorili na izzivanja, sicer bi lahko prišlo do hudega incidenta. — Kakor je •Slovenec že poročal, da je bil Tršar aretiran na ovadbo znanega ovaduha Franca Zaudnika. Ta ga je obdolžil, da je leta 1024. ustrelil italijansko tinaiično stražo na meji. Zatidnik si je vse to izmislil. Incident so Italijani takrat sami izzvali. Italijanski financarji so namreč obstrelili enega izmed naših carinikov. Nato sc je izvršil napad na italijansko finančno postajo; med spopadom je bil ubit omenjeni financar. Ta uboj so zdaj naprtili Tršarju, čeprav ni z njim v nikakšni zvezi. V Idriji zidajo frančiškanski samostan. Iz bolnišnice so bile pregnane slovenske redovnice. Slaba letina je bila v Brkinih in Cičeriji. Susa >e pobrala vse. Pšenice je bilo zelo malo, krompirja in fižola nič. Ostalo je le nekaj češpelj. Vstop v Italijo prepovedan. V Vipavi so te dni aretirali dr. Mcscscla, jugoslovanskega državljana in profesorja v Skoplju, ki je prišel z rednim potnim istom, potrjenim z italijanskim vizumom, na obisk j svojo rodno vas. Po treh dneh zapora so ga poslali čez mejo. — V Postojni so italijanska oblastva ustavila učitelja Pajka, jugoslovanskega državljana, čeprav je imel od italijanskega konzulata vidiran potni list. Učitelj Pajk se jc moral vrniti v Jugoslavijo. Že pojutrišnjem otvoritev velesejma Ali ste žc oddali oglas za vciesefiMKo Slevllho SLOVENCA? Vedno Ljubljana, 26. avg. Pred kratkim so odlični ljubljanski funkcionarji prisostvovali blagoslovitvi novega zavetišča za onemogle, za katerega je ustanovno stroške prispevala Mestna hranilnica ljubljanska. Skrb za onemoglo postaja v Ljubljani od dno do dne resnejši problem, zlasti že zaradi lega, ker načini sodobnega dela čimdalje bolj onemogočajo starejšo delavce, zlasti rokodelske pomočnike iu ker jo ponudba mlajših moči vedno večja. Tako se mora marsikateri starček zateči k javni j>omoči, čeprav bi bil še vedno pripravljen delati, — pač po svojih možnostih. Tudi so plačo in mezde mlajšim delavcem dandanes tako smešno nizke, da si nihče iu prav nihče, kdor živi od dela svojih rok, skoraj ne moro ustvariti na starost primerne starostne rente. Saj še celo delavci v državnih podjetjih, kakor v državni monopolski tobačni tovarni ne vedo po 35 do 40 letih službe, kam naj se na starost obrnejo in kje naj si vsaj krompirja dovolj preskrbijo, da bi se ga mogli nasititi. Naval v javna zavetišča za onemogle je dandanes iz teh, navidez umevnih v resnici pa skrajno nepravičnih razlo-govo, zelo velik. Klaverno zrcalo današnji protisocialni dobi je izkaz številk o zneskih, ki jih jc izdala mestna ob-ina ljubljanska za oskrbo v Javnih zavodih. V prvem lelu po svetovni vojni so znašali stroški za oskrbo v zavodih 51.000 kron. Od polovice 1919 do srede leta 1920 so znašali stroški 74.000 kron. Do v zavetiščih Ijavo, v dinarje. Do polovico 1923 so znašali stroški za oskrbo v zavodih 105.000 Din. Za drugo peri-jodo, ki pa jo znašala le (i mesecev, to je namreč do konca 1923 so stroški že znašali 461.000 Din. V vsem letu 1924 so znašali stroški 1,229.000 Din. V letu 1925 so znašali stroški 1,601.000 Diu, v lotu 1926 1,526.000 Din, v letu 1927 še nekoliko manj, to jo 1,356.000 Din. V lotu 1928, ko jo bistveno sedanja občinska uprava pričela »štediti«, vendar pa ni mogla tako nujnih izdatkov, kakor za sta-roslno oskrbo znižali, 6o znašali stroški za oskrbo žo zopet 1,530,000 Din. Mnogo bolj počasi, kakor jo naraščala beda, so naraščali stroški za oskrbo zavoda. Leta 1929 so znašali ti stroški žo 1,596.000 Din, lani pa žo 1,807.000 Din. Mnogo bolj počasi, smo rekli, zakaj če bi bili stroški mestno občine za oskrbo v zavodih vedno sorazmerni z dejanskimi potrebami, bi morali ti stroški danes znašati najmanj trikrat toliko, kakor pa znašajo sedaj. V resnici pa komaj zadostujejo za najbolj potrebne. Nespametno bi bilo dolžiti pri tem kakšno osebnost, dolžiti je treba v prvi vrsti neurejenost časa. Ali ni paradoks, da je bilo včasih marsikomu sramota iti na stara lela v ubožnico, dandanes pa je za vse brezposelne in delanezmožne ter nepre-možne stare ljudi prava sreča, ako se jih usmili mestna občina ter jih sprejme v zavetišče za onemogle, kakor se ubožnica danes po modernem imenuje? Želimo le, da bo novo zavetišče v svetokriš- polovicc 1921 že 195.000 kron, do polovice 1922 | kom okraju, ki naj bi bilo kaj kmalu zgrajeno, ne-414.000 kron, do polovice 1923 743.000. Od tu dalje j koliko j>omoglo splošni stiski starih in onemoglih so ti stroški preračunjeni v novo vrednostno ve- l ljubljanskih prebivalcev. Domači umetniki na vrvi Ljubljana, 26. avgusta. *o vojni smo Ze nekaj kratov videli v Ljubljani razne več ali manj spretne ljudi, ki 60 sc pred očmi in na zadovoljnost tisočere radovedne ln tudi občudujoče množice prav spretno uveljavljali visoko na vrvi. Našli so se sicer med gledalci iu občudovalci teh umetnikov tudi taki, ki so v znamenje svojega zadovoljstva metali v nastavljene puščice >knofe< mesto dinarjev, toda to so bile le izjeme. Splošno vzeto, je vsak tak nega poseslnika v Stožicah. Njegova uemirna na-tura ga jo že nekaj kratov potegnila na pustolovsko pot. Ko so je pred leti prvič pognal v svet za doživljaji, so ga že v Trstu prijeli Italijani, ga neusmiljeno pretepli, nato pa poslali nazaj čez mejo našim oblastem, one pn domov. V družbi mladih akrobatov je Presetnlk najmlajši, star je komaj 18 let. Dobovšek Ivan je izmed vseh najmirr«£i. Iz-učen je železostrugar, oče mu je bil žt'elih javnih produkcijah, ki so jih v začetku avgusta izvedli v Kamniku in Kranju, prihajajo v soboto v Ljubljano, dn tudi tu pred domačini prestanejo svojo preizkušnjo, pokažejo svojo sposobnost in sprclnost ter s tem dobe legitimacijo za nastop v tujini, kamor potem nameravajo. © Pccccm >Ljubljano<1 Zaradi sodelovanja v soboto 5. septembra in v nedeljo 6. septembra — v okviru i-lavnoati Kraljevega tedna — :-e vrši vaja celokupnega zbora danes ob 20 v Beli dvorani hotela ltniona. Udeležba kar najbolj točna! - 1'cvo-vodja. © Prihod francoskih ijseljoneov. V prvih dneh meseca septembra pride v Ljubljano najbrž okoli dveato Slovencev, ki delajo po francoskih rudnikih in tovarnah. Zanje je žo preskrbljena brezplačna vožnja. Obisk teh Slovencev bi mogli ovirali kriza in revščina. ki tudi v Franciji tlačita našo ljudi © Lichtcnlurnov :avod v Ljubljani. Osuovna šola: vpisovanje: 1. iu 2. septembra; šolska sveta maša 3^ septembra ob pol 9; redni pouk 4. sepl. — Meščanska šola: vpisovanje zadnjo dni avgusta, odnosno prvo dni seplembra; dohod gojenk v zavod 2. septembra; Eolska sveta maša 3. septembra ob 8. nato redni pouk. 0 (lani Krizunske moške in niladeniškc Marijine druihe in njihovi sorodniki ter prijatelji jiohite v nedeljo 30. avgusta popoldne v Šmartno pod Šmarno goro. Zbirajo sc točno ob 1.45 pred »Figovcem«, kjer jih sprejiuo veliki Magistrov avtobus. O harodni paleriji v Ljubljani jo izročil gosp. v-t Galle iz Zg. siike 200 Din namesto venca Erne na grob g. dr. Valentinu Krisnerju. O Gospodinjam bo nudil letošnji jesenski velesejem od 29. avgusta -h> S), septembra vse, kar rabijo 7.a opremo svojih domov. Z n m ogle si bodo omislili pohištvo od enostavnih spalnic do najraz-košnejSe gosposke sobo, pleteno pohištvo, preproge, zastore, zrcala, tapetniške izdelke, cvetlice, peči, štedilnike, posodo, opremo za kopalnico, radio, klavirje, gramofone in šo nešteto stvari, ki si jih želijo in kalere ei bodo najccncjc nabavile na velesejmu. © Gledališke predstave r tclcsejmsketn fesu. Za časa jesenske raz.-,! a ve bo, kakor običajno, priredilo naše gledališče več ljudskih predstav. Ker se operno poslopje preureja ior bodo dela predvidoma trajala šc celi mesec, september, se bodo vse predstave, tedaj tudi operne, začasno vršile v dramskem gledališču. Prva predstava bo v nedeljo dno 30. t. m. ob 20. Vprizori se uspela domača operelu >0j la prcšnienlana ljubezen © Fotografsko in filmsko snemanje odkritja spomenika Kralju Petru L Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani. Fotografiranje in filmsko snemanje vseh svečanosti ob priliki odkritja spomenika Kralju Pelru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani duc 6. septembra 1931 bo dovoljeno le na podlagi posebnega dovoljenja in tozadevnega izkazila odbora za postavitev spomenika. Dovoljenje se bo izdalo lo proti predhodni osebni prijavi z istočasno pismeno vlogo, ki mora vsebovali točno podalke glede imena, naslov in jKiklic osebe, ki hoče fotografirati ali Mlmali svečanosti odkritja in pa obvezo, da slavi prijavljenec odboru od vsakega posnetka na razpolago 3 brezplačne kopije ter mu za dobo 3 lednov t. j. od 10. septembra do oktobra posodi negativ v svrho izdelave po- trebnih kopij. V zavarovanje te obveze je po-trehno položiti kavcijo Din 200.—, ki v 6lučaju neizpolnitve obveze zapade v korist odbora. Prijave se sprejemajo le do 2. septembra. Natančnejši pogoji za fotografe in filmska podjetja se morejo dobiti vsak dan od 18 od 19.30 v pisarni odbora. Odbor za postavitev spomenika Kralju Petru 1. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani, Kongresni trg 1/11. © Vaine telefonske številke za jesenski ljubljanski velesejem: 2140: ekonoma!, knjigovodstvo, informativni oddelek in higijenska razstava. 214,S: telefonska številka za razstavljal ce v pav. E, F, G, II, J, K, gasilci. 2152: ravnateljstvo. 0 Gost kradel natakarici. Natakarico so v mnogih službah reve, vedno so namreč v skrbeli, da jim kdo, ki se dobro naje in napije, ne odnese vse cehe, ki jo morajo nalo same krili gostilničarju. Neredkokrat pa so pripete tudi slučaji, da jim kdo tudi kaj ukrade. Tak slučaj je obravnavala in preiskovala včeraj ljubljanska policija. V Rahnetovo gostilno v Mostah, ki jo ima v najemu gospa Ža-garjeva, je zadnje čase reduo in zelo pogosto zahajal 28 letni trgovski potuik A. B. Natakarica Milka Berdman jo zadnji mesec opazila, da ji nekdo krade iz predala denar, tako da je morala ostali gospodinji Žagarjev i dolžna nad dva tisočaka. Včeraj zjutraj pa jo hišni gospodar Rahne opazoval skozi vrata točilnice, kako jo neki moški jemal i/, predala natakarice denar, med tem, ko jo imela natakarica opravek drugje v gostilni. Rahne je priskočil in spoznal v sumljivcu stalnega gosta A. B., katerega je Berdmanova tudi sumila rednih tatvin. Prišel je stražnik, ki je B. aretiral. B. se je na policiji izgovarjal, da ni nameraval; krasti denar, temveč da je mislil odprli predal — samo zapreti! Kljub temu duhovitemu zagovoru je bil B. izročen sodišču, naj to presodi o njegovi krivdi. 0 Tatvina zlate zapestnice. Inženirjeva žena Avgusta Kleinova na Dunajski cesti 50 je pred dnevi kupovala na trgu menda brusnice. Kupila jih je od neke ženske večjo količino in žensko nazadnje prosila, naj jagode nese k njej na dom. Ženska ji je ustregla, po ujenem odhodu pa je gospa Kleinova opazila, da ji jo izginila 700 Din vredna zlata zapestnica. Ženska je pozneje še enkrat prišla li Kleinovi ter je morala na zahtevo Kleinove povedali svoj naslov. Kleinova je izročila ta naslov policiji, ki pa dvomi, če je pravi ter bo ves slučaj Se preiskala. © Privatni učni tečaji na ženskem učiteljišču, Resljeva cesta: jeziki, knjigovodstvo, računstvo, spisje. Vpisovanje 27., 28. in 29. avgusta od IS do 20, pri šolskem slugi pa kadarkoli. Za nemščino bodo tečaji zučetniški, nadaljevalni in konverzacijski. Tečaji nemščine za šolsko m Liri ež bodo po dnevi (v Del. zbornici). Začetek 1. septembra. © Nepotrebno razburjenje, K notici pod tem naslovom v včerajšnjem listu smo prejeli šo pojasnilo, da je neki gospod iz bližnje hiše opetovano opozoril navzočega stražnika, misleč, da preti krovcu resna nevarnost, n je dobil mesto pojasnila cele zadeve samo posmeh. Ljudje, katerih se je namah nabralo več desetin in ki so se resno bali za položaj na vrvi visečega delavca, so smeli pač pričakovati, da Ee jim primemo jiojasni ves položaj oziroma nalašč vprizorjena šala. Ce bi se bilo to zgodilo, bi bilo brezdvomno izostalo telefonsko klicanje policije in reševalne postaje. No, prepričani 6mo, da zgoraj omenjeni gospod ne bo nikdar več liotel ukrepali takih korakov, morda tudi tedaj ne, če bi pretila resna nevarnost. © Mestno kopališče v Mednem se zatvori dno 26. avgusta 1931. © Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska c. G in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. O Obveščamo vse gospodari« in gospodinje, gospe in gospodo, da ima >Poselska zveza« na razpolago za delo vsakovrstnih deklet in sicer: starejši samostojne kuharice, vzgojiteljice, sobarice, perice, pripravna dekleta za vsa hišna dela tn tudi za kmečke posle. Obračajte se na Poselsko zvezo, Miklošičeva c. 22. Delavska zbornica. , © Vrtnarsko podjetje Pavel Šimenc pri Sv. Križu ima telefonsko številko 7S-89. Več pove današnji ogkis na zadnji strani lista. Mos^e pri Lfubtlani V torek 25. t. m. zvečer sc je v šolski dvorani vršila slavnostna seja obč. odbora, katero je sklical g. župan O r a ž e m in na njo povabil tudi okr. načelnika g. dr. Andrejko. G. župan je otvoril elavnoslno sejo, vse navzoče prisrčno pozdravil, posebno spoštovanega gospoda, okrajnega načelnika dr. Andrejko, ki nas je že v drugič blagovolil pocasliti s svojo navzočnostjo. : Dolžnost me veže — je dejal g. župan -da sem Vas povabil, da skupaj proslavimo sicer skromno, n navdušeno desetletnico vladanja iinše<„'n kralja Aleksandra. Trda jc bila ledina, ki jo "]<> pričel orali naš ljubljeni vladar pred lo leli v težkih povojnih ča ih. S skrbjo, ljubeznijo in pro-vdarnostjo je vodil in urejeval našo mlado Jugoslavijo. Gradil jo je na trdno skalo samozavsli in Ijnberni Jugoslovanov. Bodimo ponosni nn našega vladarja, ohranimo mu neomajno vdanost, zaupanje in ljubezen, kajti v .slogi jc moč. -- Bog živi našega kralja Aleksandra I. in njegov vzvišeni dom. Bog čuvaj našo slovansko domovino Jugoslavijo.« Ob tej priliki predlagam, da votira občina Moste za svoje siromake Din 5000 v gotovini in naprošam g. okr. načelnika, da fcposluje pri višji oblasti dovoljenje, da sinemo imenovati naše no\n zatočišče, ki sc /.e pradi, Občinsko zavetišče kralja Aleksandru L v Mostah.« Obč. odbor, ki se jo sestal na seji skoraj polno-Stevilno, jo tc predloge soglasno sprejel. Nalo ji bilo sklenjeno poslati Nj. Vel. kralju udano tno brzojavko. Celje ... Marihn kip na Glavnem trgu mtavriran. včeraj dopoldne so odstranili stavbno ogrodje j>ri Marijinem kipu na Glavnem trgu, ki ga je skoti dva meseca popravljal akademski kipar Berneker iz Ljubljane. Popravilo sc je prav dobro jiosrečilo, tako da je kip sedaj prav kras Glavnega trga. v Iiguba. V petek 21. avgusta jc bila na poti od Vranskega do Celja med vožnjo s kolesom v času od 11 do 12 opoldne izgubljena listnica iz črnega usnja. V listnici je bilo 6 bankovcev po 100, 2 po lo Din in kolek za 20 Din ter železniška legitimacija. Najditelj je naprosim, da odda denar pri predstojništvu meslnc policijo ali pri najbližji crož-niški postaji. cr Smrtna kosa. V sredo zjulrnj jc umrla na Spodnji Hudinji 11 delavčeva hčerka Silva Kač, stara 6 tednov. — Islegn dne dopoldne pu je umrla v javni bolnišnici 22 letna Ten Stiir, kontorietinjn tovarne v Šlorali pri Celju. N. p. v 111.! §iražišče pri Hrastu Blagoslovitev rešilnega avtomobila so vrši v nedeljo duc 30. t. m. ob vsakem vremenu idi istem casn in t istim sporedom. Apeliramo in prosimo vsa bližnja društva, du sc prireditve udeležite. Dnevna kronika Spomin na f prof. Mat Vodniška Pogreb -f profesorja Mate j a V o d u S k a je »družit preteklo soboto veliko število njegovih nekdanjih učencev na s turi ljubljanski humanistični gimnaziji izmed katerih še mnogi delujejo sedaj na nujodličnejšlh položajih, naj omenim sa-;iuo gg. univerzitetno profesorje: kanonika dr. Miho Opeka, dr. dr. Aleša in Frana Ušeničniku, sodniku najvišjega sodnegu dvora v Zagrebu Anionu Nagodo-tu in drugih vec. Gotovo pu je redek sluč.ij, da je spremilo pokojnega na njegovi zadnji poli prav mnogo njegovih učencev, ki so sedaj že starejši upokojenci kol gg. poštni sekretar lv. Biuncini, ministerijslni nad-kontrolor Anton Diotz, prof. dr. Franc Kropivnik, finanč. direktor Avg. Kelch, želez, nadofic. J v. Kome, pošt. sekretar Iv. Rozman, finančni direktor dr. Ivan Rupnik, šef-referent inšpektor llu-gon Turk. — Kako Izredno dobrosrčen profesor jo bil rajnki Matej Vodušek dokuzuje najlepše njegova preiskava ob priliki protinemško-turnar-skih demonstracij 1. 1880. v Ljubljani. Ko so odkrili spomenik Anastaziju Grtinu (Antonu Auer-spergu) in ko jo avstrijska vlada kar divjala, pa vendar se najodličnejšim sotrudnikom tega sicer nedolžnega razgrajanja in žvižganja iz IV. c. girnn. razreda ni ničesar zgodilo, vsaj je i^iel v rokali preiskavo blagi gospod razrednik Matevž. In prav njegova velika zasluga je bila, da so se njegovi učenci navdušili zu slovenski materni jezik in ni čudu. dn je pod tem njegovim uplivom zagledal seveda nn skrivnem beli dan dijaški list : Savi ca.:, katerega sta izšla dvu letnika v letih 1887 in 1888. pod uredništvom sedaj slavnega našega učenjaka - naravoslovca prof. dr. J n ne za II e g 11 a; marsikaj je tu seveda še nezrelega vendar mnogo tudi takega, ki bi bilo še dandanes vredno širše javnosti. Trajno blag spomin zlati duši, profesorju Matevžu Vodušku. — 11. T. Zlato uro ukradel Novo liteolo. 23. avgusta. Zlato uro je ukradel potujoči popravljavec ur posestniku g. Vodarju v (iorenji Straži pri Novem mestu. Pred dnevi so je pojavil v Gorenji Straži slabo oblečen moški, ter po hišah vpraševal, če tla kdo kako uro v popravilo, češ. da je potujoč urmohar . Prišel jo tudi k g. Vintarju, ki je imel lepo zlnto uro, vredno 3i)0o Din, in ki v njej ni bilo nekaj v redu. Dasi popravljavec ur m izgledal buš preveč odlično, mu je g. Vinlar UKOSUac.OTa . mrarjsjsMtm vseeno zaupal uro ter mu jo izročil v popravilo. Prekanjencc pa je dragoceno blago lepo pobasai iu izginil. Molel pu se je pokazati velikodušnega, ter jo poslal g. Vintarju mul zavitek, v katerem je bilu čisto navadna polomijam ur«, ter s tem >auino zamenjal uro — ne ukradel t Zn prekanjenim potepuhom pa ni ne duha ne sluha. Čudno je, da ljudje še vedno nase.bi jo t.kini •lotepuhom, Č ravno so \ stičnih slučajih že toliko pisali časopisi in ljudi svarili. Kofocfrer Četrtek. 27. avgustu: Jožef Kal., spoznavavec; Antiizu, uiučcsica. Osebne vcsSi Premestitve v železniški »lukbi. Premeščeni to uradniki VIII. puložajue skupine: Cuudrič Jožef, saobračujni uradnik, Striživojno—Vrh|»olje, direkcija Suboticn nu Jesenice; X. položajne skupine: Kolničar Lovro, pomožni prometnik. Višnja gora za šefu postaje Rožni dol—Pribišje; uradniška pripravnika: Znvašnilt Kudolf, Hrastnik v Velenje; Kušnr Ivan. Velenje v Hrastnik; zvanič-nlkl I. kategorije. II. položajno skupine: Zupan Aleksa, komcrcijnlnu zvaničuiea, Novo mesto v Maribor gl. kol.; Orozl Vinko, brzujavec, Celje za šefa postaje Sv. Jedert; Hkerk Jcvip. vodja premiku, Zalog v Ljubljano gl. kol.; Podržaj Anion, komercijelni zvuničnlk, Hukek v Celje; IV. polo-žajno skupine: Kruli Avguštin, kolu« rcijelui zva-ničnik, Kranj v Maribor gl. kol.; zvaničnika II. kategorije, 1. položajne skupine: Rodelič Ivan, nakladntk. Ljubljana gor. kol., v Ljubljano gl. kol.; II. položnjue skupine: Skoda Janez, sklad, deselur, Ljubljana gl. kol. v Prevalje: dnevničarji: Gruden Ivan, Vuienica v Videni Krško; Žebv.nik Henrik, Vuhrcd—Marenberg v Oz«tj; Lešnik Viklor, Hiln-ske toplice v Novo mesto. = Ostavka na državno službo jc bila sprejeta carinikom Urbasti A. I rancu v Skoplju, Srim-šku lanku in Vidicu Francu v Kotoribi in pomož. cariniku Urbiču Alojziju v Mariboru. Ostale vesti — Seja školijskega odbora katoliške akcije bo r petek 23. avgusta ob navadni uri. — I. državna dekliška meščanska šola v Ljubljani. Vpisovanje sc vrši dne 30. in 31. avgusta in nc kakor jc bilo javljeno L in 2. septembra. — Na državni deški meščanski šoli v Krškem sc prične novo šolsko leto s sv. mašo v sredo, dne 2. septembra ob 8, redni pouk pa v četrtek, dne 1. septembra ob 8. V nedeljo, dne 30. avguMa sc vrši vpisovanje od 8 do 12 v ravnateljevi pisarni. — Državna narodna šola na Viču pri Ljubljani. Naknadno šolsko vpisovanje bo dne 1. septembra. Začetna šolska sv. maša bo dne 2. septembra ob 8. Pričetek rednega pouka bo dne 3. septembra ob 8. — Upravitcljstvo. — Na državni meščanski šoli v Dolnji Lendavi sc bodo vršili popravni izpiti za privatiste 28. avgusta, za redne učence 2°. avgusta. Vpisovanje bo"30. in 31. avgusla od 8 do 12. Začetna služba božja jc v sredo, 2. septembra, reden pouk 3. septembru 1031. — Vclesejcm — čebelarski oddelek. Čebelarsko društvo bo razstavilo poleg vsega potrebnega orodja tudi najfinejši med in vosek. Vpoštevajoč, da lepa oprema zelo pospešuje prodajo blaga, bo na ogled postavilo med v mnogovrstnih ličnih posodah iz slekla, vernirane pločevine in celuloze. Trgovci in gostilničarji bodo imeli najlepšo priliko, da si nabavijo najlepši med in vidijo, kako se ta nudi odjemalcem. ~ Na državni meščanski šoli v Brežicah se prično ponavljalni izpiti v četrtek, dne 27. t. m. ob 8 dopoldne. Vpisovanje v vse razrede pa se vrši v torek, dne 1. septembra od 8 do 12 dopoldne v ravnateljevi pisarni. Učenci, ki se žele vpisati v I. razred, naj se zglase v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter prineso s seboj izkaz o napredku ter rojstni list. Vsak učenec plača pri vpisovanju 20 Din za zdravstveni fond. V sredo, dne 2. septembra ob 8 jc otvoritvena služba božja, v četrtek, dne 3. septembra pa reden pouk. — Na 11. dekliški meščanski šoli v Ljubljani je vpisovanje une 29. in 31. avgusta t. I. od 8 do 12, dne 2. septembra šolska maša, dne 3. septembra redni pouk. — Takšnih položnic pošta ne sme sprejemati. Glasom novega pravilnika za hranilno in čekovno službo, ki stopi v veljavo, se občinstvo opozarja na člen 34 omenjenega pravlnika, točka osem, ki pravi: Na položnici se ne sme nič popraviti, strgati ali črtati; tudi ne sme biti položnica nečitljiva, raztrgana aii zamazana. Takšnih položnic pošta ne sine sprejemati. Potem takem morajo pošte odklanjati sprejem čekovnih položnic s popravljenim datumom, četudi se jc vplačnik poleg popravka podpisal. Toliko objavljamo v pojasnilo in opozorilo občinstvu. — Kmetijsko predavanje v Laškem. V nedeljo dne 30. t. ni. po runi sv. maši bo tukaj kmetijsko strokovno predavanje, ki ga priredita Km. podružnica Sv. Krištofa in Laško. Predavajo: (I. Milcš Levstik iz Celju o sadjarstvu, dr. Jerina o živinoreji in lun. referent g. Zupan o poljedelstvu. Predavanje bo v šoli, — Poziv slovenskemu gasilstvu! Predsedstvo Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana jc prejelo od odbora za postavitev spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani povabilo k sodelovanju povodom odkritja dne 6, septembra t. 1. — Poživljamo s tem vse Gasilske župe, da zbereio in odpošljejo čim večie število slovenskega gasilstva na ta veliki zgodovinski in patriotični praznik, vršeč se ob desetletnici vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. — Gasilske župe v neposredni bližini Ljubljane in ob železniških progah nai pripeljejo članstvo korporativno v Ljubljano, dočim pričakujemo od oddaljenih zanesljivo Ueputadjo. Vožnja tja in nazaj je četrtinska! Legitimacije je naročiti pri JGZ Ljubljana takoj, a najkasneje do 31. avgusta ter javili hkratu število udeležencev. — Zbirališče gasilstva bo pred Mestnim domom na Krekovem trgu v nedeljo, 0. septembra ob pol 0 zjutraj. Podrobna pojasnila prejme članstvo pri župnih načelnikih. — Službeni list Kr. banske uprave Dravske banovine objavlja v št. 49 od 26. avg.: Zakon o dovoljevanju olajšav gozdni industriji radi krize; zakon o dopolnitvah v zakonu o drž. nadzorstvu nad delom invalidskih društev; zakon o izpremem-bah in dopolnitvah številke 30 in 31 uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi; naredbo ministra za soc. pol. in narod, zdravje z dne 15. X. 1930 St. &t. 28.174 o določitvi nevarnostne tabele za zavarovanje zoper nezgode iu o prestopku pri uvrščanju obratov v nevarnostne razrede in nevarnostne odstotke; naredbo o razlastitvi stavbišč; naredbo ministra za soc. pol. in nar. zdravje z dne 3. VII. 1931 St. št. 31.355 o oprostitvi nameščencev društva Rdečega kri/.a kralj. Jugoslavije od dolžnosti zavarovati se zoper bolezen; uredbo o opravljanju prisege drž. uslužbenec«/ v resoru min. za zgradbe; ». 'imaiTO' /jEiCiiavi/snaf. V Štirje rodovi ga '■i V- Štirje rodovi že poznajo čisto milo ,,Jelen". Že več ko 80 let perejo izkušene gospodinje najrajši s tem izdatnim milom — kar priča, kako je dobro! MILO ureubo o besedilu prisege v resoru min. pravde; pravilnik o prevažanju okuženih bolnikov po železnici; pojasnilo k členu 9. pravilnika o priročnih lekarnah zdravnikov in /iviuozdravnikov; izmenjavo not o podaljšavi trgov, sporazumu i. dvema zapisnikoma i dne 4. avg. 1930 med kruli. Jugoslavijo iu kralj. Romunijo; premestitev obmejne veterinarske postaje iz Cakovca v Koloribo; banov razglas o preizkušnji gozdnih čuvajev; uprcmcuibe v sta-ležu banov, osebja nna področju banske uprave Drav. banovine. — Velikega gospodarskega pomena in važnosti, jc pri nas biczdvoumo sadje. Bas sedaj, ko jc veliko sadja it dozorelo, si naše gospodinje prav prizadevajo, kako isio dobičkonosno uporabiti. I/ zadrege bo izboruo pomagala izvrstna knjiga: Sadje v gospodinjstvu-, ki jo jc spisal naš prvi sadni strokovnjak Martin limnek. Knjiga je razdeljena na tri dele. Prvi del opisuje razne vrste in sadna plemena ter nego sadja itd. Drugi del sc bavi /. uporabo sadja, kako ga vkuhavamo in pripravljamo razne kompote, konzerve, marmelad; iu sadne sokove. Tretji del nudi razna navodila v konzerviranju iu sušenju zelenjadi. Knjiga je bogato ilustrirana in naj nc bo brez nje nobena slovenska gospodinja. Dobi sc v Jugoslovansi knjigarni v Ljubljani, ter velja 24 Din. — Filmski operaterji kot čudodelni zdravniki. Dva angleška filmska operaterja sla živela dolgo časa visoko gori v deželi Eskimov, da bi fihnalu običaje in navade tamošnjih prebivalcev. Ker so p.i Eskimi silno nezaupljivi, sta se morala posluževati vsakovrstnih zvijač, da sta premagala strah pred kamero. Ko sta jim pokazala nekaj čarovnij, so postali prcbivalci bolj zaupljivi in ju smatrali za zdravnika ter zahtevali zdravljenje bolnikov. Kaj storiti? K sreči sta imela Angleža v zalogi Aspirin-tablete, ki pri prehlajenju, influenci, gripi, revma-tizmu itd. vedno pomagajo. Tako sta olajšala marsikatero bolečino, pridobila sta si hitro zaupanje Lskimov iu z bogato zbirko sta se povrnila v svojo domovino. — Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. i.* i II vedno tako kakor prej; vedno enako dobro §h IV ■Z ctfsiorcs Najboljše vratar sveta in razno Ime ne sme nikogar zmotiti. To ni ime predsednika republike, temveč ime najslavnejšega vratarja vse Evrope. Skoraj bi trdili, da je jticurdo — Pri liaemeroidali, zaprtju, ranitvi črevesa, tvorili, pritisku vode, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, utripanju srca ter omotici dosežemo z uporabo naravne »Franz-Josef*-gicn-čice vselej prijetno olajšanje, večkrat pa celo popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni predpisujejo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer pol kozarca Franz-Joscf < -vode. Franz-Joscf f - grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah ju speccrijskih trgovinah. Mttrsha Sobota Nagla smrt. V ponedeljek popoldne je bil pokopan 03-ilctui Potočnik Štefan Podlegel je nagli smrti.. V soboto mu je postalo nenadoma slabo in čez tri ure je bil že mrtev. — Nagla snu t je dohitela tudi Pintarič Jož., župana v Martjancih. Na potu proti Soboti so je zgrudil in izkrvavel. Tekma Mura—Lendava. V nedeljo se Je vršila mod tukajšnjo Muro in Dol. Lendavo uogo-metna tekma, ki je končala s 3:3. Sejem. V ponedeljek se je vršil običajni Brtalanov sejem . Vsega je bilo dosti, samo denarja premalo. Nova avtobusna proga. Nn resti CakoTcc—Dol. Lendava—JI. Sobota se in ntvori) avtobusni promet. Zamora v Španiji veliko bolj popularen kakor pa , Alcara Zamora. Ricardo, svoječnsno najboljši vra-| tar svetu, je pripeljal k nam v Sr» dnjo Evropo iz-i brano nogometno moštvo z želja d« pokažejo, kaj , znajo. Igrali hudo v \.>nh večjih nie.tih; v Budimpešti so že odigrali in izgubili z 2 : 1. Marsikatero mesto je dobilo ime Barcelona, toda večina športnikov ne ve, zakaj. Prid leti ni i bilo moštva v Evropi, ki bi doseglo zmago v Barceloni. in zlobni jeziki, predvsem seveda moštva, ki I so občutljivo izgubila, so govorili, da je porazov krl-j vo neobjoktivno občinstvo, ki nu neverjeten način druka zu svoje iniljence. Radi lega je |>rišlo ime Barcelona na kraje, katerim so očitali, da itnajo občinstvo, radi katerega ni mogoče zmagati. V : zadnjih letih so gostovanju v Španiji prenehala, j španski nogomet je izgubil n.i privlačnosti, bolj . pravilno povedano: konkurenca je zrasla v llaliji, i ki pa ni bila lako nevarna. Toda Španci hočejo po-i novno navezati slike s srednjeevropskimi klubi in j so največ radi tega prišli iz svoje trdnjave, du pokažejo enkrat brez svojega občinstva, kaj znajo. Edino moštvo v naši državi, ki si jc upa&< \ Barcelono, oziroma v Španijo, so bili zagrebški purgarji'. ki so bili tudi prvo evropsko moštvo, ki smo proli Barceloni zmagaii. Sedaj vračajo po de-; r-elili letih Španci poset Zagrebu. Medmestna tekma ; Zagreb—Madrid je sklenjena. Vršila se bo 2. ali 3. septembra. Prvotno so nameravali povabiti špansko reprezentanco v Belgrad, toda zniiteve Zamori-nega moštva so bile velike in Belgrad jim je bil od rok. Skozi Zagreb bodo pa potovali. Zato ludi ni bilo ravno težkoč doseči, da nastopijo šjianci v Zagrebu. Organizacijo leknie je prevzel ZNP in se dobro pripravlja. V zgodovini našega nogometa se i bo prvič igrata nogometna tekma ponoči. Običaj, ki — | je prišel k nam iz Iropienih krajev, kjer je podnevi : nemogoče igrati radi silne vročine. V Zagrebu pa | organizirajo tekmo ponoči radi tega, ker se vrši na : delavni dan in je le tako mogoče, du bodo prišli vsi [ k prireditvi, ki se zanimajo za nogomet. Močni električni reflektorji bodo obsevali igrišče. Zani-l manje za nastop moštva Zuinore je veliko po vsej ! državi in se bo ta tekma Zagrebčanom gotovo dobro izplačala. Tudi v Ljubljani se pripravljajo, da bodo šli v Zagreb k tej zanimivi prireditvi. Splitski Hajduk je poslal na JNZ predlog, nuj sodelujejo v tekmovanju v ožjem državnem prvenstvu še llašk, Jugoslavija in Slavija iz Oaijeka. To največ radi lega, da bi bilo tekmovanje za državno prvenstvo bolj zanimivo. Ta predlog je pa Zveza odbil«, ker ne more spremeniti • sklepa glavnega zborovanja, da sodeluje v državnem prvenstvu samo šest klubov. V sobolo in nedeljo slavi Concordia 25 letnico obstoja. Ob tej priliki sodeluje tudi budimpešlanski Ferencvaroš, ki bo igral proli Gradjanskeniu iu Concordii. S Ferencvarošoui se pogaja tudi Ilirija in bo skušala doseči, da Ferencvaroš nastopi v torek v Ljubljani. Ker je to delavni dan, ne vemo, ako ne bi kazalo — seveda nko uspe angažirati Ferencvaroš — priredili tekmo zvečer pri električni razsvetljavi, kar bi bilo tudi za našo športnike senzacija. Ker ne nastopijo Španci v Beigradu, tam niso v zadregi. Prihodnjo soboto bo gostovala Hunga-rija, 12. in 13. septembra pa Rapid. Gotovo lep 1 program. Srednjeevropski pokal. Letos je v tej borbi nastal čuden položaj. Mud/ari so namreč popolnoma irpadli od nadaljnjega tekmovanja. Tako jc bil Bocskai s 3:0 in 4:0 poražen od Vienne, dočim jc Ilungaria izgubila napram \VAC. Srdit boj se bije tudi med Čehi in Italijani, pri čemer pa imajo Italijani več sreče. V semifinalu pa bodo imeli letos tudi Dunajčani važno besedo. Gluhonema olimpiada. V Niirnbergu se je vršila olimpijada gluhonemih, in sicer v nogomntu, lahki atletiki in plavanju. Udeležile so sc tc slav-nosti Madžarska, Švica, Norveška, Avstrija, Belgija, Danska, Nemčija, Češkoslovaška, Anglija, Finska, Francija in Italija. Dvanais! držav torej je poslalo svoje delegacije in tekmovalce. V nogometnem turnirju ie zmagala Nemčija. Sledila jc Avstrija in Čehoalovaška. V lahki atletiki so sc obnesli posebno Danci, dočim so Madžari nadkriljevali v plavanju. Kvant Vodna ku'astrota na jezu. Elektrarna Mayr in drug je juliju mi se n pričela s pripravljninii deli za povečanje in zvišanje jezu nu Kokri |ioIeg električno centrale. Ob lepem in suhem vremenu v juliju mesecu in prvi polovici avgusta so dela >.elo lepo napredovala, Kokra je bilu : pričo suše neznatna in ravno te dni > nameravali pričeli z betoniranjem. Stalno deževje zadnjih dni pu .ie osušeno in prazno strugo Kokre napolnilo * p • -cej naraslim vodovjem. Zlasti je v ponedeljek |> -li večeru v gorati moralo zelo de/, vati. k< r je v torek zjutraj ' Kokra pričala kur vidno narn ruti. Stari jez. ki je že krepko prenesel mnogo Uu ■ povodnji, ni bil ogrožen, paf pu f o bila v nc\ nosti nova začeta dela. Mogoče hi za početo lviprava še na kak način prem slu vodno silo, ko je | ;i nevarnost tičala drugje. Severno od centrale -o napravili v strugi Kokre več kot IO<> m dol; ,-., i/, desk in tramov, ki so hili zabili globoko \ tl i. Po tem tiru bi vozili mate.'ijnl. Vrdnn moč pu e ta leseni tir, ki je bil močno skupaj v.bil, dvignila ali bolje rečeno izruvala iz tal, vlekla seboj do jezu. ter ga navpično s silno močjo treščila navzdol v novo napravo, ki takim udarcem ui bilu kos in poslej je voda imela lahko delo, dn ie rušila in uničevulu. Škodmn nastala po povodnji ,io precejšnja. Uničeno je delo več kot enega mesecu. Vprašanje je. če bo spričo bližajoče se jeseni mogoče izvesti delo. tSlovo mosfo Senzncionclna lat\'no. Novomeški trgovec g E. K., ki ima svojo trgovino v K.indiji tik most i io pred kratkim prišel na sted večji tatvini v svo jem skladišču in deloma tudi v trgovini. Pričel u stvar preiskavati sam, in javil tudi policiji in oro ništvu, ki 60 storili potrebne korake, da izsledi'j krivce. Dognalo sc je, da je blago, kakor: sladko , riž, kava, cement bencin itd. kar na debelo romalo iz skladišča. Nekateri brezvestni trgovski na-stavljcnci so zlorabili zaupanje svojega gospodarja in kradli ter prodajali blago raznim odjemalcem, kateri najbrže niso vedeli, odkod blago izhaja. Ti so blago dobili po zelo nizi i ceni. Največ blaga so baje spečali v Kandiji in Drski. Misleč, da stvar nc bo prišla na dan, so jemali vedno več in prodajali vedno bolj korajžno; nekomu so eclo < vozom vozili blago na dom. Pa so se le preveč zaleteli in sedaj bodo morali dajati pred sodiščem odgovor za svoja nepoštena dejanja. Na meščanski šoli v Novem mestu sc vrši 2. sept. ob 8 sv. maša. 3. sent. pa se prične redni oouk Daner H< l-;t ouu.-r, ki je zmagal u.i kolesarskih tekmah svetovnih mojstrov v Kopenhagenu. vanje tehnike. Iz obsega predavanj na letoš-nji slavnostni skupščini v Koluti moremo I jasno spoznati univerzalnost delovanja na praktičnem in znanstvenem polju. Od glavnih predavanj naj omenimo samo sledeča: tehnika gorenja, tehnika varjenja, napredek gonilnih i motorjev, nadaljevanje in izpopolnjevanje in-ženjerske izobrazbe, zgodovina teiinike. tehnika barvanja, premegekopi za rjavi premog, turbostroji in nova pota prometne tehnike. — Slavnostnih zborovanj so se udeležile tudi inozemske organizacije iz 18 držav, tudi pre-komorskih. ki so bile zastopane pn svojih odposlancih. Časopisje, ne samo strokovno, je o zborovanju obširno poročalo. »Nantilova posadka s sirom llulicrioni Wilkinsom (X). l o zadnjih vesteh je podmornil: Nauti-lus . ki je bil dospel do plovečega ledovja, iz Adventskega zaliva krenil nazaj proti jugu. odpeljejo nazaj v domovino in jih usmrte ... Tako strašen se utegne zdeti komu obraz arktide. A ne vsakomur, posebno danes ne. So ljudje, ki jih arktično ozemlje z neodoljivo silo vabi v svoje območje. Profesor Samojlovič na primeri Njega je bila ruska carska vlada krt socialnega revolucionarja izgnala v Arhangelsk. Tam je preživel več let. V teb letih ga je bela pokrajina s toliko ljubeznijo Angmagsalik in mu obljubili, da ga pridejo prihodnjo pomlad iskat. Tako jo ostal 27 letni raziskovalec sam sredi večnega snega in ledu, brez vsake najskromnejše udobnosti in izpostavljen neznanim nevarnostim. Arktida gn je nagradila in ga letos zdravega vrnila njegovi domovini. Meni samemu — piše Arthur Koestler — ostnne nepozaben vtis, ki ga je napravila na nas vse Nansenova dežela, ko smo prvič leleli Z 2 K let i odvetnica 21 letna Harriet Rcthschild Cotton je te dni v Tampi (Klorida) dovršila in dobila svojo prvo pravdo. To je najmlajši odvetnik v Združenih državah. S 10. leti je postala re-porterka, Iri leta nato je sklenila, da ho shift irala pravo in ]>ostaln odvehiica — kazenska zagovornica. Namero je izvršila popolnoma iz lastnih sredstev in pred kratkim z izvrstnim uspehom prestala odvetniški izpit. Takoj nato je v najlepšem delu mesta otvorila svojo odvetniško pisarno, v katero ie sedaj pravi naval klientov. Menda ni treba še posebej navajati, da je gdč. Rotliscbild-Cottcn ne le mlada, marveč tudi /.elo lepa, knr ji v njenem poklicu po vsej priliki nič ne škodi. I Drugi plakat za X. olimpijado, ki se bo vršila od i 80. julija do 14. avgusta 1932. v mestu Los Angeles v Kaliforniji. Oglejmo si sliko in primerjajmo z njo nekatere plakate za podobne prireditve pri nas Vojnee proti političnim gostilnam Razni politični atentati in procesi v Pru-siji so pokazali, da so nekntere gostilne prava gnezda političnih zarot in nasilij. Po teh gostilnah so urejeni pravi glavni stani političnih struj; Iu so stalne straže iu po sobah stoje vojaške postelje. Oblasti začenjajo sedaj boj proti tem gostilnam; določile jim bodo posebno policijsko uro (do 7 zvečer) in prepovedale izobešati izzivnlne -zastave. Dvojni obraz arktide Prvi obiskovalci polarnih krajev — Polarna noč — strah na smrt obsojenih — Čar polarne narave Ni je menda pokrajine na svetu, ki bi tako različno vplivala na posameznike kakor svojevrstna kučma naše zemlje severno od tečajnika. V začetku 17. stoletja, ko je bilo polarno raziskovanje še v povojih, so se začeli posebno Angleži živahno zanimati za Svalbard (Soitzberge). Gori so se dale delati izvrstne priklenila nase, da je postal polarni raziskovalec. Ril je znanstveni vodja več znanstvenih ekspedicij, tako tudi »Krasinove« ekspedicije, ki je rešila Nobileja in tovariše. Nače-loval je tudi znanstvenemu oddelku »Zeppe-linove« polarne ekspedicije. Za bodočnost ima še mnogo polarnih načrtov. Polarni raziskovalec Courtauld se je bil čeznjo. Polnočno solnce je stalo približno tako visoko kakor pri nas sredi poletja pozno popoldne. Toda barve, barve, ki so kakor žareča lava preplavljale nebo, vodo in ledov je I Ledeniki so žareli v vijoličastem siju; morje se je izpreminjalo od smaragdno zelene do temno zlate barve; obzorje je plamenelo oranžno za mlečnimi meglenimi koprenami. Slika, ki je bila skoraj preveličastna, da hi bila lepa; ni vzbujala vedre radosti, marveč prej grozo; človek ni vedel, ali se pred nami šumeč odpirajo vrata nebes ali pekla. In skoraj svetoskrunsko se nam je zdelo s predrznim renčanjem naših motorjev motiti veličastni molk bele puščave, ki se je zavarovala proti vpadu ljudi z ledenim oklepom. Tak je drugi obraz arktide. Samo kdor sever ljubi, se mu zdi tudi lep — kdor pa te ljubezni ne čuti, se mu zdi neizrekljivo grozovit in vreden vsega sovraštva. Skrivnostna smrt japonskega milijonarja Nedavno je z luksuz. parnika >Belgen« htnd< na skrivnosten način izginil japonski trgovec s svilo Fujimura. Preden je izginil, se je med drugim nahajala v njegovi družbi neka zelo znana filmska dama, na katero je nem< Jttbslej inženivstva Dne 12. maja letos je preteklo 75 let, odkar je bilo ustanovljeno društvo nemških inženjerjev (Verein deutseher Ingenieure, okrajšano VD1). V malem kopališču Alexis-bad v Ha r zn se je zbralo takrat k ustanovni skupščini 23 mladih idealistov. Med ustanovitelji najdemo slavna imena, znana tudi izven stroke, kakor Caro, Euler in drusja. T;- LiiU Krenz, znameniti angleški metalec diska, ki mu je od 1. 1929 pripadal svetovni rekord, je v San Franciscu utonil. padel suni umora. Sedaj poročajo, da so ameriške oblasti dognale, da je znašal bančni konto Fujimure, ko se je vkrcal na »Belgen-land« samo še deset šilingov, dasi je trgovec veljal za milijonarja. Fujimura se je bil pred šestimi meseci na nekem svojem potovanju seznanil z igralko Mary Reissner iz Birming-hama v Alabami in izdal potem zanjo v par mesecih 67.000 funtov šterlingov. Igralkin odvetnik, ki si na svojo roko prizadeva, da bi odkril skrivnost Fujimurovega izginotja, je večkrat po telefonu prejel opomin, naj opusti nadaljnjo poizvedovanje, ker bo moral drugače plačati s smrtjo. Veličastna prireditev katoliške mladine \ Fisrlitalgrunuu pri Iti-ruuii. Slovesno službo božjo jc opravil berlinski škof dr. Schreiber. Slednjič je prišla :Moscovy Company«, ki je imela svoj sedež v Londonu, na nečloveško misel, da bi na otoku izpostavili skupino na smrt obsojenih zločincev. Ko »o oblasti namero odobrile, so obljubili obsojencem pomiloščenje, če bodo preživeli eno zimo na Svalbardu. Ko se je pa ladja z obsojenci približala otoku Ier so čudni potniki zagledali obličje polarne pokrajine, so padli na kolena in s povzdkmjenimi rokami prosili, naj jih Courtauldove postaje je trajalo celili šest tednov. Slabo vreme in po manjkanje živil je sililo na izpraznitev postojanke in na odhod v glavni tabor. Courtauld pa se je odločno branil zapustiti postojanko in je vstrajal na tem, da ostane sam na opazovalnici in nadaljuje delo. Ta svoj sklep je naznanil načelniku ekspedicije Watkinsu pismeno in izjavil, da prevzema sam vso odgovornost. Njegovi tovariši so se slednjič brez nje^n vrnili v Sir Herbert Samuel, vodja liberalnega desnega krila, in lord Reading, bivši indijski podkralj, člana novega angleškega kabineta. kupčije z lovom na kite in morske pse. Lov je bil pa jk> tedanjem mnenju mogoč le v kratkih poletnih mesecih, kajti za tedanje praznoverno človeštvo je pomenjala večna polarna noč peklensko grozo, v katero se nihče ni upal. Toda kupčija je kupčija in Angležem in Holandcem je bilo veliko na tem, da bi njihove lovske postaje delale tudi pozimi. Razpisali so velike nagrade za tistega, ki bi se drznil na Svalbardu prezimiti '— toda takega junaka ni bilo med živimi. lani udeležil angleške ekspedicije na Grenlandijo, ki je hotela proučiti pogoje za zračno zvezo med Veliko Britanijo in Kanado. Courtauld se je z enim spremljevalcem odpravil na ledeno goro, ki je bila določena za meteorološko postajo. Točka leži 3000 metrov visoko in je oddaljena od Angmagsalika, kjer se je nahajal glavni tabor ekspedicije, 250 kilometrov. Meseca oktobra je krenila iz tabora manjša skupina mož, da bi Courtaulda in tovsriša preskrbela z živili. Potovanje do Romunski princ Nikolaj gost maršala Pilsudskcga. Princ je prišel na Poljsko kupovat vojaška letala. skromnih početkov je zrastla močna organi-zaoija, ki ni samo ena izmed največjih na nemškem ozemlju, ampak celo ena izmed največjih na svetu, ki sega preko meja in oceanov. Časopis, ki ga izdaja to društvo pod imenom Zeitschrift VD1 ne manjka na mizi nobenega inženjerja. Poleg tega pa izdaja društvo preko lastnega založništva še nebroj drugih publikacij in Časopisov. Delovanje tega društva r*» s epa samo v nr-'l;ti?n • udejstvo- Kakšna je mladina v resnici St. John Erskine je napisal o mladini naslednjo drzno sodbo: Nada sveta tačas ni mladina, marveč-ljudje srednjih let. Šele proti sredi življenja; se začne v človeku uveljavljati dobrota in plemenitost. Najnevarnejša oseba v vsakem občestvu je — mladi mež ali mlado dekle, ki sta odločena, da prezirata vse, karkoli bi se bilo utegnilo zgoditi na svetu pred njunim rojstvom. Dejansko živi danes mnogo mladih ljudi obojega spola, ki verjejo, da je svet nastal šele leta 1918. So dobe, ko ves svet prevzame manija, da obožuje mladost. V moji mladosti je to veljalo za krivoverstvo. kajti samo starosti se je priznavala predpravica izkušnje in znanja. Danes velja za krivoverstvo, če si starost prilašča znanje, izkušnje in vednosti. Čas je. da začnemo o mladini pametno misliti. Nič ni bolj nespametnega kakor neprestano govoriti le o dobroti in plemenitosti mladine. Mladina je prostaška, kruta in ozko-srčna... Obseg gospodarske krize Eno največjih in najpogostejših vprašanj na-iega gospodarskega življenja je, katera vrsta naše industrije jc po sedanji obči gospodarski krizi najbolj prizadeta. Saj je vendar od tega vprašanja c d visiva naša gospodarska in davčna politika, naša zakonodaja itd. itd. Dravska banovina nima urada, ki bi se baiil z narodno-gespodasko statistiko v večjem obsegu. Vsled tega ;-o najprimernejše in najzanesljivejše tozadevne statistične ugotovitve Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, pri katerem so med 100.000 zavarovanimi delavci, zaposleni v 25.000 obratih in pri 20.000 podjetnikih, zastopane vse industrije razen sledečih izjem: 1. Rudarji ca. H.OCO po številu, ki so zavarovani pri Bratovski skladnici. 2. Železničarji ca 12.000 po številu, ki so zavarovani pri Bolniškem fondu drž. promeln. osebja (humanitarnem fondu). 3) Privatni nameščenci ca 5000 po številu, ki so zavarovani pri privatno društvenih blagajnah in sicer pri »1 rgoskem bolniškem in podpornem društvu« in pri > Merkurju«. 4. Državni, samoupravni in javni uradniki ca 20.000 po številu ki so oproščeni zavarovanja oziroma so zavarovani pri državnih in drugih fondih. 5. Poljedelska delavci ca 50.000 po številu kateri so načelno zaenkrat še izvzeti iz zavarovalne dolžnosti. Za tu naštete izjeme sledeče številke načelno •ne veljajo. Kot merilo za veličino gospodarsko krize v posamezni industriiski panogi smemo uporabljati padec zaposlenih delavcev v gotovem časovnem obdobju n. pr. od 30. Vi. 1930 do 30. VI. 1931 izražen v- odstotkih. Industrijska skupina > « n y M J2 £ C* •7. tU .-I C T "3 15 > > • t; ■ Usnja?tka industrija Pisarne in denarni zavodi Kemična industiija Lesna industrija Živilska industrija Poljedelstvo Tekstilna industrija Oblačilna industrija Trgovina Kovinska industrija Papirna industrija Kamenje in Zemljine Saniteta iu higijena Gradbena industrija Gospodinjstvo Promet Gostilne, kavarne, in prenočišča Gledališča, prosti poklici in razno Rudarstvo in topilnice u o1- S ^ N 1.934 86« 2.610 13.186 4.S33 737 8/;95 9.810 4.734 8.545 2.284 6.022 1.992 15.921 8.405 1.78'» 3.513 1.184 1.426 260 J a "S 5-S 2. ' °\2 — 585 — 241 — 495 —1988 — 653 — 94 — 828 — 856 — 388 — 243 — 64 — 120 -h 6 -I- 788 -I- 512 -I- 144 + 312 + 110 + 276 + 180 —21% —16",; —13% —12% —11% — 9% — 8% — 8% — 3% O/ - «J /li - 2% + 0% •f 5% -I- 6% + 9% + 10% + 10% + 24 "o -1-225% Skupaj 93.418 —4233 — 4% Največji padcc izkazuje usnjarska industrija —23%, katera jc do lanskega leta šc napredovala za +4%. Pisarniško osobje jc zavarovano pretežno pri privatno društvenih blagajnah (»Trgovsko in podporno društvo« v Ljubljani in »Merkur« v Zagrebu, ki ima svojo podružnico v Ljubljani). Tc iUvilke nimajo pravega uarodno-gospodarskega pomena. Kemična industrija izkazuje zelo velike oscilacije. Lansko leto jc napredovala za -1-28% in letos je padla za —16%. Te oscilacije so šc posledica naše carinske politike, katera jc svoječasno najbolj prizadela kemično industrijo. Lesna industrija je naša »Ahilova peta«. Od konca stabilizacijske krize, to je od konca 1925 do konca 1929 jc la industrija najbolj uspevala. V treh letih je napredovala skoraj za 50% (od 11.173 lesnih delavcev v letu 1926 na 16.301 delavca v letu 1929). Tako zvani ruski dumpirg pri izvozu lesa je najpreje in najobčutnejsc udaril našo lesno industrijo. Mesto rapidnega napredovanja imamo aedaj rapidno nazadovanje lani za —7% in letos za —13%. Z vso verjetnostjo smemo sklepati, da se bo to nazadovanje šc nadaljevalo. Sledeče industrije: živilska industrija, poljedelstvo, tekstilna in oblačilna industrija, katere producirajo dobrine, potrebne za vsakdanje življenje vsakega človeka in nadalje trgovina izkazujejo nazadovanje od nekako letnih 10%. Večina nacionalnih ekonomov si tolmači gospodarske krize s pomočjo tako zvane hipcrprodukcijske teorije. V težnji za čim večjim profilom producirajo podjetniki današnjega kapitalističnega sistema proizvodnje več dobrin kakor jih zahteva potreba. Ko so pa skladišča polna in povpraševanje slabo, sl ustavijo obrati in odpuste delavci, kateri ob brezposelnosti nimajo sredstev za nakup hiperprodu-ciranih življenjskih potrebščin. Iz stališča vsakega posameznega podjetnika je odpuščanje delavcev ob času gospodarskih kriz umljivo, toda s stali-Iča celokupne industrije je pa to samo »circulus ▼ itiosus«, ki povečuje in podaljšuje gospodarske krize. V tem oziru je absolutni gospodarski liberalizem vsakega posameznega producenta škodljiv ne samo konzumpciji, ampak tudi produkciji. In-getenca nadzornih oblasti je torej nujno potrebna ta ublažitev kriz. Intercsantno in poučno je pa dejstvo, da ostale industrije, katere ne producirajo dobrin potrebnih za vsakdanje življenje prolctarskih mas, tudi v času sedanje gospodarske krize napredujejo ali pa vsaj ne nazadujejo v znatnejšem obsegu. Kovinska industrija, katera 6luži v prvi vrsti produkciji novih strojev t. j. novega kapitala, papirna industrija, katera služi kulturnim potrebam (časopisi, knjige itd.) in kamenje in zcmljine, ki služijo v prvi vrsti stavbarstvu t. j. novemu kapitalu, izkazujejo neznatna nazadovanja od ca. 2%. Saniteta in higijena vsled vsestranskega napredovanja socijalne medicine polagoma raste. Gradbena industrija (zidanje palač in drugih stavb, regulacija Ljubljanice, gradba novih tramvajskih prog in cest itd.), gospodinjstvo (služkinje), promet (avtobusi), gostilne kavarne in prenočišča (t. j. tako zvana tujska industrija, letovišča, kopališča itd.), poligrafija (tiskarstvo) in gledališča (kino itd.) pa izkazujejo znatno napredovanje lansko leto kot letos ter tako zaposlujejo nove dclavce in blažijo in krajšajo sedanjo gospodarsko krizo. Podatki OUZD o rudarstvu nimajo narodno-gospodarskega pome. na, kakor smo v začetku omenili. Ako na kratko rckapituliramo gornje stati-»lične rezultate, vidimo, da obstoja bistvo sedanje Jospodarske krize (z malimi specialnimi izjemami, n. pr. lesna industrija) v ca. 10%nem nazadovanju onih industrijskih panog, katere producirajo eksi-Itenčne dobrine (to so dobrine, neobhodno potrebne za vsakdanje življenie vsakega, torej tudi vsega proletariata, kateri tvori pretežno večino naroda), Sem soadaio: usnjarska industrija, živilska industrija, poljedelstvo, tekstilna in oblačilna industrija. Kot nadaljnja posledica nazadovanja teh industrij pada tudi trgovina, ker brezposelnost zmanjšuje kupno moč ljudstva. Ostale industrijske panoge, katere prodacira-jo nov kapital (kovinska industrija, kamenje in Zemljine, gradbena industrija, promet gostilne itd.) ali pa katere producirajo kulturne in luksuzne dobrine (papirna industrija, saniteta, gospodinjstvo, poligrafija, gledališča itd.), pa napredujejo tudi ob času sedanje gospodarske krize ali pa vsaj vzdržujejo isti tempo produkcije kot pred krizo. Gospodarska podjetnost ne miruje niti v času najhujših kriz. Razlika je samo ta, da je v času gospodarskega poleta podjetnost pretežno usmerjena na produkcijo dobrin, katere konzumirajo tudi revnejši sloji, dočim je ob času gospodarskih kriz podjetnost pretežno usmerjena na produkcijo dobrin, katere konzumirajo samo premožnejši sloji, ali pa na produkcijo kapitala in občekoristnih dobrin, od katerih ima proletariat samo posredno korist, namreč v novi zaposlitvi. Vsekakor ie zelo interesantno, da sc na podlagi statistike OUZD-a dajo ugotovili idejno lako globoke in stvarno tako važne strani sedanje gospodarske krize. Hmelj v donavski banovini. Po pravkar objavljenih podatkih o posejani površini donavske banovine je z hmeljem zasajenih v celi banovini letos samo še 827 ha. To je ogromna razlika v primeri z letom 1928., ko je znašala posajena površina še na lisoče ha (ca. 8000 ha). Borza Dne 26. avgusta 1931. Denar Devizni tečaji so bili danes čvrsti. Promet je bil znatnejši. Privatno blago je bilo zaključeno doloma v devizah London in Ne\vyork, v ostalih devizah jo intervenirala Narodna banka. Ljubljana. Amsterdam 2284.27—2291.11. Bruselj 789.92—792.28, Curih 1103.25—1106.55, Dunaj 795.98—798.38, Londion 275.17—275.99, Newyork 5652.72 - 5669.72, Pariz 222.08—222.69, Praga 167.60 —168.19, Trst 296.16—297.06. Zagreb. Amsterdam 2284.27—2291.11, Dunaj 795.98—79N.38, Bruselj 789.92 — 792.28, London 275.17—275.99, Milan 290.16-297.07, Ne\vyork kabel 5668.72—568072, ček 5652.72—5669.72, Pariz 222.03—222.69, Pragu 167.69—168.10, Curih 1103.25 —1106.55. Skupni promet brez kompenzacij 9.2 milij. Curih. Belgrad, 0.0!5, Pariz 20.1344, London 24.965, Nevvvork 513.62, Bruselj 71.63, Milan 26.80, Madrid -15.75, Amsterdam 207.20, Dunaj 72.20, Stockholm 137.40, Oslo 137.25, Kopenhagen 137.25, Sofija 3.72, Praga 15.21, Varšava 57.55, Budimpešta 90.025, Atene 6.65, Carigrad 2.4325, Bukarešta 3.055, Helsiugfors 12.92. Belgrad. Amsterdam 2284.27 2291.11, Bruselj 789.02-792.28, Curih 1103.25-1106.55, Dunaj 795.98 —798.38, London 275.17—275.09, Nevvvork 5552.72 —5669.72, Puriz 222.03—222.69, Prana 167.69— 168.19, Trst 206.15—207.06, Kopenhagen 1513.30— 1517.85. Vrednostni papirji Danes jo bila tendenca za državne papirje ovrsteiša in so večina narasli. Vojna škoda je v Zagrebu prišla celo na 344. Prometa je bilo malo. Živahnejši jo bil trg bančnih papirjev, med katerimi se j e Zemaljska učvrstila od 114 na llo. Industrijski papirji 6o ostali v glavnem neizpremenjeni iu so bili zabeleženi zaključki v delnicah Praga, Osi-ješke Hečerane in Vevč. Trboveljska se jo učvrstila od 225 na 227. Ljubljana. 8?o Bler pos. 80 bl.. "i'/o Bler. po.-. 70 bl., Celjska 150 den., Lj. kred. 120 den.. Kred. zavod 195 deu., Vevče 120 den., Stavbna 45 den., Ruše 125 den. Zagreb. Drž. pap.: 7% invesl. pos. 72—74, agrarji 41—44, vojna škoda ar. 342—314 (342, 311). kasa 841-341 (342), 12. 348—352, 8% Bler. pos. 79.50-80 (79, 79.50), 7% Hler. pos. 69—70 (69.50. 69.70), T,'u poi. Drž. hip. banke 69 den., 6% begi. i bv. 56—57. Bančne delnice: Hrvatska 50 den., Boljo 52.50—55, Kreditna 121—122, Union 150—155 (150), Jugo 67—68 (67), Lj. kred. 120 den., Medju-narodna 68 den., Narodna 5400—5450, Obrtna 36 d., Praštediona 957.50—065 (057.50), Srbska 190—191 (100), Zemaljska 114—115 (11-1—115). Industrijske dolnice: Nar. šum. 25 den., Guttmann 110 den., Slavonija 200—205, Našiee 800 bl, Danica 65 den., Pivara Sar. 200 den., Drava 212.50-220 (212.50), rtečerana Osjek 216—218 (216), Osj. Ijev. 210 den., Brod. vag. 50 bl., Union 10—60, Vevče 120—122 (120), Isis 41 bl., Raguaca 300—330, Oceania 190 den.. Jadr. plov. 480 bl., Trboveljska 224—226 (225, 227). Belgrad. 7% inv. pos. 75 bl., agrarji 41—45, vojna škoda 886—837 (200 kom.). 12. 847—848 (40-teinbra od 8—12. Učenke ostalih letnikov naj se vrnejo dne 12. septembra, notranje vsaj do 18. Za učenke na vadnici in za otroški vrtec bo vpisovanje dne 1. septembra od 8 do 12. Otvoritvena služba božja pa bo dne 14. septembra; redni pouk lirične dne 15. septembra. □ Radi neprijavljenega uvoza blaga je bilo kaznovanih po mestni občini 35 prizadetih; na torkovi seji mestnega sveta se je obravnavala la i zadeva ter so jo kazen na posebno prošnjo odpi-! sala. Razen tega je mestni svet nn tej seji do-j volil Muzejskemu društvu podpore v znesku 2000 Din in tukajšnji Strelski družini zn udeležence j državnih strelskih tekem v Belgradu 2000 Din. O Mariborski šport. V soboto in nedeljo go-j sinje v Mariboru prvorazredno moštvo SK Hakoah ! iz Gradca. V soboto se gostje poizkusijo z Železničarji, v nedeljo pa z Rapidovci; prvokrat nn Ma-riborovein, drugokrat nn Rapidovetn igrišču. Mari-borei pa gostujejo v nedeljo v Gradcu proli Kast-ner in (Milerjevcem in sicer s prvim in junior-skim moštvom. G To to nič ne briga. Tako je odvrnil Jakob Bibianko iz Trdinove ulice neznancu, ki ga je domov gredočega v Einspielerjevi ulici vprašal, kdo da je in kam da gre in 35—40 letnemu neznancu In odgovor ni ugajal; segel je po nožu ter prizadejal Bibianku 2.50 cm dolgo rano, naknr jo je po bliskovito ubral v noč. Bibinnko se nahaja v zdravniški oskrbi. □ Okoliški kmetje so pripeljali na včerajšnji mali trg iu sicer na Vodnikov trg 7 vozov krompirja, kumaric in drugega, na Glavni trg pa 15 vozov hrušk, jabolk in sliv. Hruške so prodajali jjo 1.50 do 6. jabolka po 3—5, grozdje 6 do 14. slive 1—2.50 Diti. Sena je bilo za 16 voz in ! slame pa za 18 voz. V splošnem so cene na včerajšnjem trgu bile običajne. □ " neznanem vtopljenen, ki so ga bili našli pri Sv. Marjeti, sino že poročali. Neznančcva usoda je slejkoprej zavita v tajno. Ob raztelesenju trupla se je ugotovilo, da jc sicer neznanec umrl radi utonjenja. Na glavi se je ugotovila kožna odrtinn s krvno podplutbo; ta poškodba se smatra zn lnhko. Ali je morda radi te poškodbe nastal pretres možna no v, se radi razkrojstva mož-unnov ne dn točno ugotoviti. Poškodbi na glnvi bi mogla biti prizndjnnn namenoma od tuje roke kakor ie dognala komisija, ali pa rodi nesrečnega naključja. Po zunnnjih telesnih znakih je možno sklepati na starost 15—18 let. Trujilo je ležalo morda osem dni v vodi. Kdo je neznani utopljenec? Njegovo truplo je oblečeno v suknjo iz črnega blngn, ki je podloženo s knrirnsto podlogo. Kroj ' je nnvnden kakor je ohifnjen pri podeželskih slo-I jih. Srajca je platnena in cela z običajnim vratnim j obšivotn ter brez ovratnika. □ Mariborski častniki so priredili prisrčen i poslovilni večer iz Maribora odhajajočemu pod-I polkovniku S. Djttkiču, ki je premeščen v Peč. Poslovilni večer jo potekel v znamenju prisrčnegn l tovarištva in spoštovanja, ki so ga podrejeni časl-i niki Izkazovali svojemu poveljniku. Podpolkovnik Djukič si je v teku svojeoa službovanja v Mariboru pridobil številnih prijateljev, ki mu želijo ob odhodu iz Maribora čini lepših vspehov nn novem službenem mestu. □ 50 letnico redovnega življenja je obhajal pri tukajšnjih šolskih sestrah p. Klams Rottman, dolgoletni pridigar ter izpovednik pri šol. sestrah. Slavljenec je med vsemi sloji mariborskega prebivalstva dobro znan in priljubljen radi svoje lju-dotuilostl in prisrčne skromnosti. Naše iskrene čestitke! □ Preložitev božjepntnega izlet«. Božjepotni izlet nn Ptujsko poro, ki ga prirede prosvetno društva frančiškanske župnije, se preloži nn 6. september. V »lučaju, dn se ga ne udeleži najmanj 800 oseb, se izlet opusti. Vožnjo in izkaznice je plačali najpozneje do torka zjutraj: Mani naj gre do nn živahno agitacijo, da se bo izlet moeel vršili. H Glavno vpisovanje na drž. realni gimnaziji v Mariboru za šolsko leto 1931-32 se vrši v tu rek dne 1. seDlenibra od 8 do 12 in sicer za nrvi razred v ravnateljevi pisarni, za ostale razrede pa v dotičnih razredih. Naknadni vpisi bodo od 2. do 5. septembra od i) do 10. V petek dne 11. seplembra bo v stolnici otvoritvena služba božja, v soboto dno 12. septembra pa bo prvi šolski dan. Potrebna pojasnila so na objavni deski v šolski veži. U K slavju mariborskih gasilcev je povabljen tudi ban Dravske banovine dr. Marušič; ravnotako tudi drugi predstavniki oblastev. Kot kutnica bo fungirafa pri blagoslovitvi Magyrusove lestve županja dr. Angela Juvanova. □ Živilski delavci zborujejo v nedeljo dne 30. t. ni. ob pol 10 v svojih društvenih lokalih. Programi ^adis-Lfti^ilanai Četrtek, 27. avgusta: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 18.30 Salonski kvintet. — 19.00 Prof. Pengov: Kako proizvaja flora sladkor in škrob. — 19.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. — 20.00 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča jugoslovanski prvah in velemojster dr. Milan Vidmar" v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku. — 20.30 Violinski koncert g. Karla Rupla. — 21.30 Operni duetni večer. Izvajata gdč. Vera Majdičeva in g. Svctozar Banovec, solista ljubljanske opere. _ 22.30 Čas, dnevne vesti. Petek. 28. avgusta: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 18.30 Salonski kvintet — 19.30 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova — 20.00 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča jugoslovanski prvak in velemojster dr. Milan Vidmar v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku — 20.30 Prenos iz Bcl-grada — 22.30 Čas, dnevne vesti. Drugi programi t Petek, 28. avgusta: Belgrad: 12.45 Radio orkester. 19.00 Popoldanski koncert. 19.30 Voknlni koncert. 20.30 Narodne pesmi. 21.00 Trio koncert. 22.00 Vokalni koncert. — Zagreb: 12.30 Plošče. 20.30 Belgrad. — Budapest: 12.05 Bnlalajke. 17.35 Kitara. 18.35 Popoldanski koncert. 20.00 Ciganska godba. 21 00 Dunnj. 22.10 Padfo orkester. — Dunaj: 16.00 Popoldanski koncert. 20.00 Kvartet. 21.00 Serenadni večer, igra orkester. 22.15 Večerni koncert.__ Milan: 11.18 Plošče. 12.14 Lahka glasba. 19.20 Lahka glasba. 21.00 Varietetska glasba. — Osio: 20.00 Radio orkester. 22.05 Dvospevi in arije h različnih oper. — Praga: 19.30 Petje. 20.00 Brno. 21.00 Dunaj. — Rim: 13.10 Lahka glusba. 20.10 Plošče. 21.00 Opere In i večer. — Toulouse: 12.-15 Simfonični orkester. 20.15 Operna glasbil. 22.45 Melodije. 23.30 Plesna glnsbn. — Stultgart: 12.3" Plošče. 19.15 Znbnvni koncert. 21.00 Dunaj. 21.45 Angleške pesmi. 22.45 Plesna glasba. FOTOMRATE , , BMMHBH™ 0™ vrd < Ze,r^on Rodenslock. Voigtliinder, VVelta, Certo itd. ima vedno v zalogi Jugoslovan ska knjigarna v Ljubljani. — Zahlevajlo cenik! — iPOSEOF 1 Raistavljalecm jesenskega vele9ojmti v Ljubljani. Oddali imam lepe dekoraeijske rastline, loror-je, palme, in veliko množino manjših rasllin Se priporoča PAVEL ŠIMENC vr!n irsko podjetje Telefon štev. 27-SO Sv. Krli-Ljubljana Samo kdor v miru izbira -dobro kupi! Ako morale iz trgovino v trgovino, dn si ogledate blago, so bosle v stiski in naglici odločili morda za nekaj, radi česar se bosto pozneje ke-Fali; ZATO IZBIRAJTE BLAGO DOMA I Tu imate čas, dn pregledalo in precenite vzorce kos za kosom, nikdo Vas ne bo prigovarjal za nekaj, kar no odgovarja Vašemu okusu. ZAHTEVAJTB NA-60 KOLEKCIJO BLAGO ZA MOŠKE SRAJCE in dobili jo hoste v par dneh, seveda brezplačno in brezobvezno. Potem sedite in izborile ono. kar najbolj odgovarja Vašemu okusu. Ker nabavljamo blago direktno iz tovarne in ga prodajamo naravnost Vatn odpadejo rnzne provizije: Vi kupilo torej boljše blago za manj denarja. Že pol stoletja slreže-mo zadovoljnim odjcmnl-cem. Največja Irg. in odpretunn tvrdka 7£ufmr<'01\(er - Zagreb. S Ako 5o nimate našega glavnega kataloga zallterajto ga. čez nekaj dni gn boste imeli v rokah brezplačno, MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 150 Din alt vsaka beseda 50 par. Najmanjši oglas - 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1 — No vprašanja brez znamke ue odgovarjamo. Prodajalka dobra manufakturistinja, starejša moč, išče mesto. Gre tudi v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobra moč« št. 9819 Trgovsk. pomočnika ki se je izučil v večji trgovini mešane stroke na deželi, mlajšega, sprejme takoj tvrdka Jurej Šterk, Vinica. Vajenca tapetniškega, sprejme takoj Anton Čerin v Mariboru, Pristaniška ulica 3. Dijakinjo z vso oskrbo sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9821. Dva nižješolca sprejmem v vso oskrbo za 500 Din mesečno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9823. Dva manjša dijaka sprejmem na stanovanje in hrano. Vestno nadzorstvo. Zmerna cena. Gosposka ulica 10. Naslov v pritličju. Dijaka iz boljše hiše sprejme v popolno oskrbo in primerno nadzorstvo učitelj v Celju. Ponudbe na podružnico »Slov.« v Celju. Zastopnike za Dalmacijo, z dobrim nastopom, za prodajo blaga, platna, preprog na odplačila išče fa. Bratfort. Pismene ponudbe osebno oddati na Bratfort, Šelenburgova ulica 7. Prednost imajo istrski emigranti. Čamernikova šoierska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto), Prva oblast, koncesijonirana Prosoeiu št. 16 zastonj. Pišite ponil Učenkam pletiljam brezplačen pouk, če si nabavijo pri nas pletilni stroj. »Tehna« družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1. Vpisovanje v francoski otroški vrtec pri frančiškankah, Goru-pova 17, 1., 2., 3. septembre od 3—7 popoldne. Šolnina mesečno 55 Din. Šoierska šola oblastveno koncesijonirana, I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Dunajska cesta 31 Prihodnji redni tečaj 1. septembra. Stavbne nasvete daje tehnični biro .Tehna« i Ljubljana. Mestni trg 25/1 Vila" blizu centra naprodaj. — Ponudbe pod "Sv. Krištof 1931« štev. 9637 na upravo »Slovenca«. Nova lnša i enodružinska, naprodaj. Tezno, Krekova ulica 4 pri Mariboru. Hišo z gostilno i in trgovino kupim na prometnem mestu v bližini cerkve in želez, postaje. Ponudbe z natančnim opisom prosim na: Cecilija Fuis, Aleksandrova 18, Murska Sobota. Voz brek na vzmeteh, na oljnate osi, v najboljšem stanju, i po ugodni ceni naprodaj. PetkovSek Franc, Drenov grič 28, Vrhnika. Pozor čebelarji! Prodam 9 polnih panjev (1 eksportovce in 5 kra-njičev) z mladimi maticami. Rudolf Kuhar, Mokronog. Namizna jabolka po najnižji ceni razpošilja — lepe suhe gobe kupuje po najvišji ceni Peter Še-tina, Radeče, Zidani most. Cirkutarna žaga in »Abrichtmaschine« po zelo ugodni ceni naprodaj. Naslov v upravi Slo-j venca pod št. 9820. Dve spalnici in rujava jedilnica ceno naprodaj: Sodarska steza št. 2, Ljubljana. Sobi v vili »Kras«, Pleteršni-kova 24, odda dr. P. Dve dami brez otrok iščeta dvosobno stanovanje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9741. Opremljeni sobi ena velika in ena mala s krasnim razgledom, sredi veliketfa vrta, se od-dasta s 1. septembrom mirnim strankam. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 9773. Odda se stanovanje dve sobi, kuhinja in pri-tikline, v novi hiši zadaj za Koroščevo ulico na vogalu v Mostah. Stanovanje soba, kuhinja, shramba (elektrika, klet, vodovod), oddam. Savlje 73. Lepa soba separirana, se odda v centru ,takoj ali pozneje. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9822. Vrtne zaklopne stole prodaja pisarna Tribuč na Glincah. Telefon 2605. Moško kolo znamke »Peugeot«, dobro ohranjeno, proda Moran, Pred škofijo 21/1. Fotografski aparat 13 X 18, z leseno kamero, 2 objektiva, 3 duple kasete, popolnoma dobro ohranjen, ceno naprodaj. , Vprašati: Mestni trg 5/II, pri g. Bernatovič, Avto »Minerva« 4 cilindrski, 6 sedežen, v izbornem stanju, registro-van, vsled odpotovanja ceno naprodaj. Dnevna poraba 16 litrov bencina. Vprašanja: Mestni trg 5, II., pri g. Bernatovič, Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana • Šelenburgova ulica 6. IL nadstr. VsakoviBlno UnpDF po oaivišjib cenab CERNE. luvelir Liubliana \Volfova ulica št. 3. »Javor« lesna industrija v Logatcu ima svoi lokal za pohištvo tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne zavarovalnice. Keso jegprenj, ajdovo moko vedno svežo oddaja na debelo t veletrgovina A. VOLK. LJUBLJANA I Resljeva c«tn 24. Dele m barvaste p lošef c; e za Kopalne hlače od 9 Din naprej dobite pri *Luna«. Maribor, Aleksandrova cesta štev. 19. Poštna naročila točna. OPEKA se zopet dobi: zidna, mala strešna in tlakovec v poljubnih množinah po najnižji ceni. Se priporoča F. JERKO, opekarna ČRNUČE. v • B Na velesejmu, koja F št. 569—570, dobite vse čebelarske potrebščine po nizkih cenah. - Želcznina Fr. Stupica, zaloga poljedelskih strojev. Čitajte in širite »Slovenca«! P1ATEMA1 in oblogo kopalnic, kuhinj mesnic itd. dobavlja in izvršil, RaiccneSe i, r po. ros*, i ©. i. LfuDifana, Du.it«.žsha cessa 36/11. Teirton 27-10 Biav.ojNm Material ZAHVALA. Ob priliki prebridke izgube našega nad vse ljubljenega soproga, očeta in tasta, gospoda izrekamo tem potom svojo najglobljo zahvalo vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali vence in šopke ter so nepozabnega pokojnika spremili na zadnji poti. Posebna hvala dvema zastopnicama tkalne tvornice iz Št. Pavla pri Preboldu in prijateljski petorici, ki je prihitela z avtom iz daljnje Ljubljane na pogreb. Krčevina pri Mariboru, 1931. ŽALUJOČI OSTALI. v, . v.«: ,, Dva dijaka te sprejmeta na stanovanje. Grubarjevo nabrežje št. 8. Dva dijaka iz boljše družine se sprejmeta na stanovanje in popolno oskrbo. Klavir in kopalnica v hiši. Vprašati je pri podružnici Slovenca v Celju. Poslovni lokali na Dunajski cesti št. 29, I. nadstr., so se 1. sept. na razpolago. Poizve se istotam. Grafolog in hiroso! N. Sadlucki, v Ljubljani. Čita: karakter, preteklost, sedanjost in bodočnost. Sprejema vsak dan od 9—12 in od 2—7. Naslov: Ljubljana, hotel »Slon«, II. n., soba 64. Čitajte in širite »Slovenca«! ii — — •K H: ir o c -J -1 — Sr T g g g 5 O N g |03 3 > ~ ~a J 53 .5 — ry\ 1» 5*« »«>«£ »o as-8 co oii D . s « Si ® g"5« . >• I 03 i i b i j I o O o o a • jc £f c o = -m u 3 — lj Z 21 " Q . .se d um n £• V a K « S N > .2 O) - * - a"° 6 co Srf N « S c ^ 1 o55 -M . H -c a ■»Oš a C -J -> N a O g '" «aco«> !££ g55 »5"fcSJ go o I Josip Lavtižar: Bled in Briksen i Zgodovinska povest iz 17. stoletja. Fink se j bal, da bi mu nekega lepega večera repatica ne izginila za vselej, ker je zahajala vsako noč nižje za Stolom. Zato mu ni zadostovalo, da bi jo bil ogledoval samo z blejskega gradu, temveč s kake večje višine. Najbolj pripravna za to opazovanje je bila gora Višelnjca ob severni strani jezera in ne daleč od gorjanske cerkve. Najel je grajskega malega hlapca Mihca, da mu je v košu nesel daljnogled, sam pa je šel poleg njega. Ni treba omenjati, da je bil tudi Karo v spremstvu. Ob štirih zvečer — bilo je sv. Štefana dan — ko se je začelo temniti, je dospel Fink na vrh Višelnice. Sneg in mraz sta prizanašala tisto zimo. Blaženi mir je bil razlit po gorah in do- j linah, iz mnogoštevilnih zvonikov pa so doneli na uho pozdravi angelskega češčenja. Repatica je bila ob petih zvečer navpično nad j Stolom, toda že zelo blizu nad njegovim vrhom. Tisto noč se je kazala v posebno čistih obrisih. Zvezdoslo-vec je postavljal daljnogled na vse strani, da bi dobil najboljšo lego, meril je in pisal, da bi natanko do- i ločil stališče zvezde ta dan in to uro. Zadovoljen je ' dovršil svoje delo, vendar pa sklepal iz raznih okoliščin, da bo repatica kmalu izginila. To se je tudi zgodilo. Sledeče tri noči je bilo oblačno, četrto jasno noč pa ni videl repatice nihče več. Prvič se je prikazala 12. decembra, 30. decembra pa je zatonila zu vselej na obzorju. 3. Sklep svetega leta 1625. Blejski župnik Matija Orehar je oznanil v cerkvi sv. Martina v nedeljo po božiču leta 1625. sledeče: Sv. Silvestra dan 31. decembra bomo obhajali slovesni sklep svetega leta. Povabim vas, ljubi farani, da pridete v obilnem številu k službi božji, ki se začne ob enajstih zvečer. Najprej bo pridiga, o polnoči pa slovesna maša z zahvalno pesmijo »Te Deum lau-damus«. Ob tem času bo zvonilo pri farni cerkvi, pri cerkvi na jezeru in pri vseh petih podružnicah. Vi veste, da so papež Urban VIII. razglasili sveto leto s posebnim namenom zato, da bi izginilo Lutrovo krivoverstvo, da jenja huda vojna, ki se vedno bolj širi v našem cesarstvu in da bi bili vsi potrjeni v krščanskem življenju. Naj omenim še to, da je bila letos dovršena največja cerkev na svetu, cerkev sv. Petra v Rimu. Zidali so jo več kakor sto let z doneski kristjanov vesoljnega sveta. Papež Urban jo bodo v novem letu slovesno posvetili. Naj nas ta veličastna hiša božja združuje v ljubezni do poglavarja sv. Cerkve in v verski edinosti.« Ljudje so pazljivo poslušali župnikovo oznanilo. Nenavadno je bilo to, da se bo začela služba božja ob enajstih zvečer; po drugi strani pa so zopet reki i, da je prav umestna ta odreditev, ker bo o polnoči sklep svetega leta. Prišel je 31. december. Še pred enajsto uro zvečer je bila cerkev skoraj polna, ob enajstih pa popolno natlačena. Na prižnico je stopil prošt jezerske cerkve Jurij Burnel, ki ga je župnik Orehar v posebnih prilikah rad naprosil kot slavnostnega govornika. Burnel jo znal prav po domače povedati, da gn je vsak lahko razumel. Začel je: »Ob nenavadnem času, ko druge noči počivamo, smo se zbrali danes v častitljivi cerkvi sv. Martina k službi božji. Znano vam je, zakaj obhajamo to redko slovesnost. Konec svetega leta! Hvala Bogu za vse mliosti, hvala vam, do teh milosti niste zamudili! V procesijah ste obiskovali cerkve grajske župnije. Pričujočo uro, ko se potapljajo zadnje dragocene minute v večnost, ne pozabimo dobrot božjega usmiljenja. Sovražniki verske edinosti so hoteli raztrgati obleko svete Cerkve, papež pa so kot vrhovni cerkveni poglavar na široko odprli zaklade milosti božje, da bi to obleko kolikor je bila poškodovana, zopet popravili in nas sprejeli v eno samo družino. Ja, hude rane je vsekal Martin Luter tudi naši deželi, toda skoraj vse so že zaceljene; tiste pa, ki še niso, se bodo zacelile polagoma. Saj vi, kar vas je starejših, dobro veste, da je bilo tudi v blejski okolici več takih, ki so jih premotili Lutrovi nauki. In koliko jih je zdaj?« Na to vprašanje je odgovoril nekdo v cerkvi: »Še zdaj jih je nekaj.« Vsi so pogledali na moško stran, kjer je sedel v prvi klopi stari šimnovec, vzgleden krščanski mož in dolgoletni cerkveni ključar. On je spregovoril le besede. »Ja,« mu je pritrdil prošt Jurij Burnel in nadaljeval pridigo. »Ja, še zdaj je nekaj krivovercev, ki jih pa moramo ljubiti, kakor smo jih poprej ljubili. Opomnim vas besedi sv. Avguština. »Bratje moji K — tako je nagovarjal vernike — »glas vašega škofa doni na vaša ušesa. Prosim vas vse, ki ste v eni Cerkvi: Ljubite tudi tiste, ki niso naši in molite zanje, da stopijo v našo družbo.« Za luizoslovunsko Uakarno f Liublianl: Karel Čet. Izdajatelj. Ivan Kako ver- Urednik: Franc Krenižar.