TRST, nedelja 26. maja 1957 Demokristjanski odbor izvoljen z monarho fašističnimi glasovi predstavlja najbolj protiljudsko povojno občinsko upravo tevala od občinskega odbora lojalno izvajanje občinskega programa, ki so ga začeli demokristjani grobo kršiti. Tej zahtevi so se pridružili tudi socialdemokrati, ki so še posebno vztrajali, naj se občinski svet izjavi za prosto cono. Zato je prišlo tudi do predloga razširitve občinskega odbora z vključitvijo predstavnika MEN. Socialdemokrati so vztrajali na stališču, da Molletova vlada, ki je izvršila lanski imperialistični napad na E-gipt, je prejšnji teden padla. Na sliki vidimo sklonjene glave Molle-ta in njegovih ministrov med sejo parlamenta, na kateri je bila izglasovana nezaupnica. Mož z brado je tlnančni minister Ramadier, ki je bil neposredni povod vladne krize, ker Je predlagal zvišanje davčnih bremen. Sedaj proučuje možnost sestave nove koalicijske vlade, po nalogu predsednika Cotyja, Rene Pleven, ki je bil že pred Molletom predsednik vlade in ki pripada mali skupini poslancev (19) Demokra-tično-socialistlčne odporniške unije (UDSR), LABORATORIJ IZ VSEBINE Obisk pri raziskovalcu zgodovine zemlje dr. IVANU RAKOVCU PLAMENICA biografski roman o PRIMOŽU TRUBARJU ukrepi »mednarodna agencija za atomsko energijo«, ki bi jo bilo treba ustanoviti in ki bi morala delovati v okviru OZN. Vendar se zdi. da o tem še ni prišlo do dokončnih odločitev tudi zaradi zapletenosti vprašanj, ki jih ta argument vsebuje predvsem na političnem področju. 5. Pri izvajanju v Evropi bi morala ta «omejena pogodba« že v svoji prvi fazi določiti zmanjšanje števila tujih čet v Nemčiji, tako Vzhodni kot Zahodni, za 33 odstotkov. Načelo nadzorstva bi se moralo izvajati na tem in v sosednjih področjih z analognimi kriteriji, kot bi bili določeni za ozemlje nad 66. vzporednikom. Dokončne odločitve za navodila Stassenu o tem argumentu bo mogoče sprejeti po razgovorih, ki jih bo od jutri dalje imel kancler Adenauer z Eisenhovver-jem in drugimi voditelji ZDA. '•'v-/-! MILO IN LEPOTICE PRVA MIL ARNA V TRSTU Politični pregledi, dnevne vesti, roman, novela, otroška slikanica, križanka, Ficko, šport itd. 26. maja 1957, Sedem dni v svetu Varnostni svet OZN je prejšnji teden razpravljal na francosko zahtevo o Sueškem prekopu. Na sliki vidimo (desno) egiptovsko delegacijo, ki ji načeljuje Lufti, in francosko, ki jo vodi osebno zunanji minister Pineau. Po dveh dneh je bila razprava odložena, vendar pa bo ostala še nadalje na dnevnem redu. Ni dvoma, da se bo morala tudi Francija sprijazniti z dejanskim stanjem, kajti pokazalo se je, da Pineau ni mogel pridobiti Dullesa za svojo tezo- V odnosih vladnih oblasti do naše manjšine in v odnosih med obema sosednima državama smo zabeležili prejšnji teden vzpodbuden dogodek: mešani italijansko-jugo-slovanski odbor za izvajanje Posebnega statuta je na tridnevnem zasedanju v Rimu določil vse potrebno za vlaganje pritožb zaradi kršitve določb memoranduma. Navo- upnico vladi. Spričo te nove krize odpade za sedaj možnost, da bi za sestavo nove vlade, dobil mandat kak radikal. Medtem pa tako radikali kakor demokristjani ter nekatere druge skupine poudarjajo, da bo brez socialistov težko sestaviti novo vlado. Zato ni izključeno, da bo na koncu morda spet poverjena naloga Molletu. Značil- Adenauer je že na drugem obisku pri Eisenhosverju, kjer bo ostal do 29- t. m- Pravijo, da vlada med Bonnom in Washingtonom še vedno precejšnje nezaupanje, ki naj bi ga ta obisk povsem odpravil- dila bodo objavljena, ko Jih pregledata zunanja ministra obeh držav. Francija, Suez, Alžir Prejšnjo nedeljo smo napisali, da je Molletova vlada na nitki. To nitko je skupščina v torek pretrgala, s tem da je vladi odrekla zaupnico pri glasovanju o novih finančnih in davčnih ukrepih, ki naj bi vladi dali nove milijarde za vojno v Alžiru. V Franciji je po vojni sploh prevladalo epravilos, da se nobena vlada ne more obdržati na oblasti dosti več kakor dvanajst mesecev. Molletova vlada je glede tega potolkla vse prejšnje: ostala je na oblasti petnajst mesecev in dvajset dni, medtem ko je vlada, ki ji je predsedoval Queuille bila na oblasti trinajst mesecev in pol. Ti dve vladi sta v povojni Franciji edini, ki sta ostali na oblasti več ko dvanajst mesecev. Vse to kaže, da sedanj t parlamentarni režim v Franciji omogoča posameznim strankam in skupinam, da se po mili volji igrajo z voljo volivcev in onemogočajo vsako trajno konstruktivno delovanje. Mollet je med svojim vladanjem skušal uvesti nekatere socialne reforme, pri čemer je le deloma u-spel. kajti ogromni izdatki za kolonialistično vojno v Alžiru so ta majhen napredek povsem nevtralizirali. Do zadnjega se je Mollet boril, da bi se vzdržal na površju. Njegov zadnji poizkus, da bi z begom v zunanjo politiko rešil obstoj vlade, je bila zahteva, naj Varnostni svet obravnava vprašanje plovbe po Sueškem prekopu. Toda tudi tu ni uspel. Zunanji minister Pineau se je po razgovoru z Dullesom moral premisliti spričo ameriškega m tudi britanskega stališča, da za francosko akcijo ni nobenega neposrednega povoda, tako je. prevladala teza, da je treba Naserjevo vlado postaviti ena preizkušnjo». Pineau je seveda skušal svoj popoln neuspeh prikazati kot uspeh, češ da je bil namen Francije edoseči samo nadaljevanje pogajanj». Toda taka pogajanja so Angleži začeli ne glede na francosko akcijo in celo proti želji Francije, ker so vendarle začeli bolj realistično gledati in u-poštevati pri tem tudi svoje interese, ki narekujejo bolj realistično politiko, kakršno so doslej vodili v sueški zadevi. Zaradi krize je moral predsednik Coty odpovedati svoj uradni obisk v ZDA. Po dolgih posvetovanjih je Coty poveril Reneju Plevenu «informativno misijo« za nadaljnje proučevanje možnosti, kako bi rešili krizo. Coty želi namreč doseči kompromis med strankami o alžirskem vprašanju, finančni politiki in zahodnoevropskih pogodbah. V to krizo pa je nenadoma udarila še kriza v radikalni stranki. Mendes France je namreč zapustil mesto prvega podpredsednika stranke, ker se nekateri radikalni poslanci niso pri plaso-vnnju v skupščini držali discipline in so glasovali za za- up Je, da Coty ni dokončno sprejel ostavke vlade in da ima ta še vsa pooblastila in ne samo pooblastilo za o-pravljanje tekočih poslov. Se bolj značilno pa je, da se posebno desnica zavzema, da bi zloglasni rezident v Alžiru Lacoste ostal na svojem mestu, ker si je s svojo politiko zatiranja in mučenja alžirskega prebivalstva pridobil njih naklonjenost. Toda prav te dni so diplomatski predstavniki arabskih držav v Washingtonu izročili Dullesu dolgo spomenico, s katero ga pozivajo, naj posreduje pri francoski vladi, da preneha s pokoli in zatiranjem in naj Alžiru prizna neodvisnost. Omenimo naj še Bulgani-novo pismo Molletu, s katerim je ta predlagal, naj bi se Moskva in Pariz zavzela za splošno pomiritev in za sklicanje konference štirih, skupno pa naj bi pripravila podlago za ustanovitev sistema evropske kolektivne varnosti. V Parizu so to pismo označili kot «sestavni del moskovske propagande», v Londonu pa so diplomatski opazovalci poudarili, da morda ni bilo slučajno, da je Bulganin pisal Molletu pred kritičnim glasovanjem o zaupnici njegovi vladi. Adenauer, razorožitev in jedrsko orožje Kancler Adenauer je v petek prišel na uraden obisk v ZDA, kjer se bo razgovar-jal z Eisenhouierjem, Dullesom in drugimi ivashington-skimi voditelji. Politični opazovalci poudarjajo, da bo A-denauerjeva naloga pri sedanjem, petem povojnem obisku v ZDA, mnogo težavnejša, kajti v ameriški poli- tiki se opaža nekaka pozitivna evolucija glede sporazumevanja s SZ o razorožitvi in o splošnem pomirjenju. Eisenhotver je na svoji zadnji tiskovni konferenci in tudi na seji ameriškega sveta za varnost poudaril da so potrebni napori, da bi dosegli s Sovjetsko zvezo sporazum ena pol poti«, V Wa-shingtonu že pripravljajo ttpr-vi korak» na poti k spora- MILAN BOLCIČ (Nadaljevanje na 8. strani) Praznik mladosti Titov rojstni dan bo odslej praznik jugoslovanske mladine Včeraj so praznovali v Jugoslaviji dan mladosti. Prav na rojstni dan predsednika maršala Tita. In na njegovo posebno željo in pobudo. Jugoslovanska mladina je kaj slovesno proslavljala ta svoj praznik. Povsod so imeli prireditve s pestrim sporedom. Bili so nastopi telovadcev in pevcev, šole so imele tekmovanja v uspehu, na akademijah so nastopili recitatorji in godbeniki, po vaseh so tekmovali kosci in telovadci, drugod tudi kolesarji in šahisti. Vsi in povsod so hiteli in se trudili, da bi na najlejši in najbolj učinkovit način pokazali svojo delavnost, svoje prizadevanje za napredek in da so vredni zaupanja, ki ga sedanja generacija kaže do nijih. Dan mladosti postaja v Jugoslaviji csrednja mladinska prireditev leta, a hkrati tudi revija uspehov mlade generacije na športnem, kulturnem in prosvetnem področju. Praznovanje dneva mladosti na igriščih, v kulturnih in zadružnih domovih je gotovo uspešna spodbuda mladi generaciji, da se t še večjim poletom in večjo prizadevnostjo loteva vprašanj, ki morajo biti rešena, in kar prispeva k hitrejšemu napredku in razvoju družbe in posameznika. Dan mladosti je tudi na vasi pokazal, da je tamkajšnja mladina činitelj, ki mu je treba pasvetiti tisto pozornost, ki jo zasluži. Zato je nujna podpora in pomoč mladini na vasi, ker bo le tako šla tudi vas vštric z vsemi drugimi navzgor, k napredku. In dijaška mladina? Tudi ta vse bolj resno sodeluje pri reševanju šolskih vprašanj, pri šolskih odborih. Jugoslavija je ze deloma izvedla preosnovo šolstva. Prav glede nadaljnjega dela v reformiranju šole je maršal Tito dejal: «Naš šolski sistem bo odslej bolje u smerjen in se bo izboljšal, predvsem kar se tiče šol na vasi. Naše osemletke ne bodo ,več take, da učenci ob zaključku šolanja ne bi vedeli, kam naj bi šli. Nase sole morajo biti take, da bodo u-sposobile vsakega našega državljana za neko nalogo v nadaljnjem razvoju države. Mladino čakajo velike naloge in ima ogromne možnosti. Pri tehničnem izobraževanju državljanov pa moramo gledati na to, da zajamemo nase mladince in mladinke.» Celotne priprave, način proslavljanja dneva mladosti in namen, ki je s tem povezan, najbolj zgovorno pričajo, da se v Jugoslaviji dobro zavedajo, da je treba mladino vzgajati tako, da bo tiste, ki so danes še na delovnih mestih, nekoč zamenjala. Zavedajo se, da morajo vzgajati mladega človeka v koristnega člana družbe, ki bo delo cenil m ki bo tudi sam znal delati. Mladine, ki je sestavni del družbene celote, ni mogoče izvzeti iz celotnega dogajanja, iz življenja, v katerem živi. Zato naj tudi aktivno sodeluje. V jugoslovanski družbi ni mesta ne prilike za «vitelone»! Nehote človek primerja to s položajem mladine pri nas. Kako pri nas gledamo na mladino in se brigamo za bodočnost naše mladine? In kakšno bodočnost naj si obeta naša mladina? Kaj naj bi ji dajalo zaupanje, da bo lahko nekoč sama stopila v življenje? Je pa tudi naša mladina pripravljena za borbo z vsemi težavami, ki jih življenje stavlja vsak dan, na vsakem koraku? Kaj je storila naša družba za to? In še posebej naša slovenska mladina? Zanjo je položaj še bolj resen, še bolj pereč. Kaj jo čaka? Pohajenle. Brezdelje. Brezposelnost. S. A. iiinniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiifiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Kaj je elektronska hiša? Vsa elektronska industrija sloni na mali električni žarnici - elektronki Ob sodelovanju številnih podjetij, ki se ukvarjajo z izdelovanjem elektronskih naprav, so v ZDA zgradili, hišo,, v kateri bi se težko znašli, pa čeprav predstavlja vrhunec vseh najsodobnejših pridobitev tehnike in znanosti. Ze streha te hiše je nekaj posebnega. Izdelana je šz prozorne snovi, katere celice imajo to svoj-stvo, da vpijajo sončno svetlobo in vročino in jo spreminjajo V električno energijo in toploto. Vrata so na prvj pogled navadna vrata, vendar so brez kljuk in ključavnic ter se odpirajo, brž ko izgovorite določeno geslo. Zato se pa okna zaprejo, brž ko kane nanje kaplja dežja. Televizijski ekran je nameščen v vsaki sobi, v stenah pa »o vgrajene naprave, ki dajejo sobam tako temperaturo, kakršno sj človek želi. Po sobah so nameščeni seveda tudi radijski sprejemniki, ki pa so veliki, kot nekoliko večja škatlica vžigalic, ob telefonskih aparatih pa je tudi manjši televizijski e-kran, na katerem človek vidi obraz človeka, s katerim je v telefonski zvezi. O mraku ne prižgejo navadnih električnih luči, ker začno o mraku stene oddajati tako svetlobo, kakršno si stanovalci zažele: od svetlo plave, do vijoličaste ali zelene, pač v vseh možnih odtenkih mavričnih barv. Odveč bi bilo opisovati še kuhinjo kjer je vse /iiiiiitniMiiiMMiMiMiiiiHiiiniiititiiiMtnimiiiiiitiitiiiitniiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiMiiiMiiiiitiiiiiiiii Revija tolkloinih plesov l>o v nedeljo, 2 junija t. 1. ob 17- uri v d.cmni na stadionu 1. maj. Nastopile bodo folklorne skupine Tržaške in Goriške. urejeno tako, kot si bolje ne bi mogla želeti nobena še tako zahtevna gospodinja. Seveda je to opis le poizkusne hiše, v kateri dejansko ne živi nihče, ampak se v njej preizkušajo le najboljši strokovnjaki vseh panog industrije, ki ji pravijo elektronska industrija. Elektronska industrija je zelo mlada industrija, saj se je začela uveljavljati,.šele v zadnji vojni. Hkrati pa je to industrija, ki se tako naglo razvija, da je v dobrih desetih letih po svoji važnosti prišla že na četrto mesto v ZDA. Za ZSSR ni točnih podatkov, vendar je znano, da se tudi tam naglo razvija, saj sami Američani trdijo, da so jih Rusi v tem prehiteli. V tem kratkem članku ne moremo opisati vsega bistva te industrije, zato bomo rekli, da se ta industrija ukvarja z izdelovanjem najrazličnejših naprav m strojev, ki temele na mali električni žarnici — elektronki, ki je vprav dala možnost za tako nagel razvoj vse te industrije. Ko je namreč leta 1948 a-meriškim strokovnjakom u-spelo izpopolniti transitor tako, da je zamenjal dotedanje velike elektronke, se je tej panogi odprla neslu-tena razvojna pot. Elektronika se s tem trenutkom ni šele rodila, ker vemo, da so že pred tem izdelovali na pr. zelo velike, rekli bi mogočne elektronske naprave kot na pr. elektronske možgane, elektronske računske stroje in podobno, toda vse te naprave so bile tako velikanske in nepopolne, da se ne morejo meriti s sodobnimi tovrstnimi napravami. Kot primer bomo navedli le to, da so prvi elektronski možgani, ki so jih izdelali leta 1944, zavzemali celo veliko dvorano, in so stali milijon dolarjev. danes pa je elektronski računski stroj velik kot povprečna dvodelna o-mara in stane komaj 200 tisoč dolarjev. Gotovo pa ni daleč dan, ko bo elektronski računski stroj velik kot pisalni stroj in bo stal nesorazmerno manj kot sedanji računski stroj. Seveda je treba tudi tu pribiti, da je tak razvoj elektronske industrije omogočila predvsem vojska, ki potrebuje elektronske naprave za svoja sodobna o-rožja, kot na pr. za razne vrste dirigiranih izstrelkov in raket ter raznih drugih naprav, kot na primer za radarje in letalske naprave in drugo. Ze prej smo rekli, da je elektronska industrija v ZDA P° svoji važnosti četrta in če je leta 1948 vsa ameriška elektronska industrija imela prometa za 2 milijardi dolarjev, je ta promet v lanskem letu znašal že 12 milijard dolarjev in dela v tej industriji že poldrugi milijon delavcev, ki so zaposleni v 4.200 podjetjih ameriške elektronske industrije. Toda naša doba je do- K.nt vidimo, je sodoben elektronski računski stroj že nekaj povsem pripravnega; toliko bolje bo, ko bo velik kot navaden pisalni stroj- ba naglega napredka in prav tako naglih sprememb m če dela elektronska industrija sedaj po večini za vojsko, s tem še ni rečeno, da ne bi ob nenadni spremembi «strateške doktrine« v ameriškem penta-gonu mogla kar čez noč o-stati brez dela. Zato so a-meriški industrialci začeli svojo proizvodnjo preusmerjati na tako imenovano civilno področje in skušajo proizvajati čedalje več e-lektronskih naprav za civilne potrebe, rekli bi za vsakdanjo rabo, kot na pri- mer razne kuhinjske elektronske naprave, cenene naprave za kondicionirani zrak, telefone s televizijskim ekranom, izredno popolne radijske aparate (Glede teh bomo omenili, da je tudi evropsko podjetje ((Siemens« že vrglo na trg zelo popolne radijske aparate s drobnimi tranzistorji). V vrsti elektronskih naprav za civilne potrebe je tudi posebna baterija, ki uničuje v stanovanjih vsako kal bolezni, ki bi kakor koli prikradla v ozračje stanovanja. Sicer pa ne smemo misliti, da se z elektroniko u-kvarjajo le v ZDA in ZSSR. Na milanskem velesejmu letos smo imeli priložnost videti na primer tudi robota, ki je govoril. Kar pomeni, da je tudi Evropa, kljub svojim mnogo manjšim sredstvom, šla na tem področju precej naprej. Zapomni si — da vsaka nova tzvezdas predstavlja za Hollywood dobiček 200 milijonov dolarjev Tako je izjavil R. J. O’Don-nell, ki trenutno ustanavlja družbo * za «u-stvarjanje» novih filmskih zvezd. Ta račun je zasnovan na predpostavki, da traja popularnost filmske zvezde deset let in da v vsej tej dobi i-pra letno v štirih ali petih filmih. — da so posadke japonskih ladij, ki plujejo po morjih, koder delajo atomske poizkuse, dobile posebno opremo in Geigerjev števec, da bi se s tem «obvarovale» pred skodli vim vplivom izžarevanja Paroplovne družbe so se k temu odločile zato. ker sicer japonski mornarji niso hoteli na ladje, ki plovejo no ((zastrupljenih« morjih. — da je v laboratorijih vseučilišča v Manchestru D. H. Smith izdelal elektronsko napravo, ki registrira pulz še nerojenega otroka. Pulz še nerojenega otroka je baje znak njegovega zdravstvenega stanja t n pri normalnem stanju i-ma 110 do 170 udarcev na minuto. Vsak močnejši ali šibkejši pulz je ie znak, da otrok na nečem trpi. — da so 17. maja začeli zapirati Skocijan-ski zaliv in da je to začetek del za gradnjo koprskega pristanišča? Za nasip, ki so ga začeli graditi sedaj, bodo odlagali blato, ki ga bodo izkopali pred severno obalo, kjer bo zgrajena operativna o-bala za pristajanje prekooceanskih ladij. # * * — da so indiskretni novinarji izvedeli, da je mešana jugoslovansko-i-talijanska komisija posvetila eno celo sejo samo za to, da je sklepala o tem, ali naj bodo pritožbe, naslovljene nanjo, na kolkovanem papirju (carta bollata) in ali naj plača poštnino pritožnik ali . .. # * ' * — da so v Jugoslaviji napravili od osvoboditve do danes okoli 1100 krat-kometražnih filmov. * » * — da se predvajajo jugoslovanski filmi že v več kot iO državah po vseh delih sveta. * # * — da je v Italiji več duhovnikov kot zdravnikov? Zdravnikov je namreč 51.299, duhovnikov pa 64.214 (med katere P® niso všteti duhovniki vatikanske državice) in 51.266 nun, tako da pride na tisoč prebivalcev po 1.35 duhovnikov in 1.08 zdravnikov. Povprečno največ duhovnikov ni v Laziu, kot se splošno veruje, ampak v Južni Tirolski. Na splošno pa je najmanj duhovnikov in zdravnikov v Calabri-ji in na Sardiniji. Povprečno največ zdravnikov, in sicer nad 1,5 na tisoč prebivalcev, pa i-mamo v Liguriji, v Laziu in pri nas na Tržaškem. Presenetljivo lepe številke pa beležimo na kulturnem in umetniškem področju. V Italiji je skupno 605 pisateljev in umetnostnih kritikov, 222 kiparjev, 5771 u-metnikov in 2030 dramskih gledaliških igralcev. Ne bi mogli isto reči za visokokvalificirane strokovnjake: v vsej Italiji je komaj 348 inženirjev montanistov, 153 inženirjev geodetov in geografov. 437 inženirjev za brodogradnjo ter 10.352 splošnih industrijskih inženirjev. Zato pa je v Italiji kar 392 grafologov. * # * — da je pred tremi dnevi žena znanega angleškega filmskega >-pralca in režiserja Char-luja Chaplina, ki je star 68 let, Oona Chaplin, ki Pa ji je komaj 32 let. povila Charlpju že šestega otroka, in sicer hčerko. Vseh otrok pa ima Chaphn osem. Dva otroka je Chaplin imel s svojo drugo ženo Lolito Mac Mtiraji. od katere se je ločil že leta 192-1 v Mehiki, že prei pa se le lgr-1 od s"n ie prve žene Milfred Harris. * » • ~ da so v ZDA zaradi pomanjkanja učiteljev začeli s poizku«om, da bi nadomestili učitelje s televizijskimi aparati. A-lexander J. S»oddard, ki je v pedagoških zadevah zelo cenien strokovnjak, je mnenia, da bi s televizijsko mreža po a-meriških osnovnih šolah mog'i nrihraniti na leto nad 5no miliionov dolarjev. Zato predlaga, naj bi vso nove ameriške o-snovne in srednje šole ime'e vgraien poseben televizijki študij, ki bi bil novezan z vsemi razredi. # * • — da uKatoliški glas* ne grozi ve? našim Čita• tcljem, odkar smo mu c.itirali kazenski 2akon, ki to kaznuje, in odkar smo mu dokazali, da je stUoraj cel plan**if nreok sal iz našega dnevnika. COSMOS inozemska zastopstva: Ljubljana, Frankopanska 11 in Slomškova 9, telefon 30-285, poštni predal 31 Generalno zastopstvo za FLRJ tovarne “ALFA ROMEO« Milano, ki proizvaja: trolejbuse, avtobuse za mestni in medkrajevni promet, tovorne avtomobile, osebne, sanitetske in specialne avtomobile, ladijske motorje ter razne elektroagregate Nadomestne dele za vsa vozila Alfa Romeo dobavljamo iz konsignacijskega skladišč*. Tehnična služba in servisne delavnice so po vseh važnejših krajih v državi Generalno zastopstvo za ELRJ tovarne uBEHTOJA* Pordenone, Kalija, ki proizvaja: avtomobilske prikolice vseh vrst, s «kiper» napravo ali brez nje, raznih nosilnosti od 1 t do 24 t iioFsXT(fnevmJc HARUHIKO NISHI Japonski veleposlanik pri angleški vladi, ki je v imenu svoje vlade protestiral pri angleškem ministrstvo za zunanje zadeve zaradi angleških a-tomskih poskusov. Istega dne je zunanji minister Mac Millan izjavil, da so predvidene še druge poskusne eksplozije in da bodo z njimi tudi nadaljevali. M. J. PAUL BONCOUR predsednik Mednarodne za človeške pravi katerega je zveza, ki Je sestala v Luksem burgu, predlagala kot svojega kandidata za No-belo nagrado za mir. ROBERTO ROSSELINI znani italijanski filmski režiser, kateremu naj bi indijske oblasti odklonile podaljšanje vizuma za bivanje v Bombavu v zvezi s sentimentalno afero, do katere je prišlo med njim in lepo zeno indijskega režiserja Das Gup-te, ki Je zapustila dom in se preselila v isti ho tel v katerem stanuje Rosselini. Aktualni portreti PRINC SIHANOUK predsednik ministrskega sveta Cambodže, ki je te dni praznovala 2500 ob letnico budistične dobe. V glavnem mestu Phnom-Penhu je bila velika povorka nad 100.000 ljudi med katero so bili prebivalci vseh slojev, najvišji budistični svečeniki in državni predstavniki s Si-hanoukom na čelu. BENNY HOOPER 7-letni ameriški deček iz Manorvilla (država Nest York), ki je med igranjem na domačem vrtu padel v ozek in globok vodnjak, katerega Je izkopal njegov oče. Reševalci so se 24 ur trudili, da so otroka izstrgali grozni smrti. 'ru; • v.iS- ^ -■■'■ 'Viri; PrfmofsTcT^evnlk 26. maja 1957, PLAMENICA tZenobija White je mrtva/» Ko sem danes zjutraj sčdel k zajtrku, sem zagledal Jabeza Smitha, ki stanuje na bližnji kmetiji. Ves poten in sopihajoč je dirjal po stezi, ki pelje na glavno cesto. Komaj me je opazil, je zakričal: *Zeno-bija White je mrtva!* Nato je ves v zadregi utihnil, ker se je zavedel, kako smešno je, da se razburja zaradi smrti čudaške, sko-ro stoletne starke. Toda vedel sem, zakaj je Jabez tako razburjen in zakaj tega ne more in noče priznati. S smrtjo Zenobije White je nekaj izginilo iz našega malega sveta. Kdo bi mogel reči, kaj je bilo pravzaprav. In vendar je nekaj odšlo, odšlo za vedno. Jabez je še pripomnil, da je bila mrtva že tri dni. Sosedje niso opazili ničesar, ker pa so Zenobijini psi brez prestanka tulili, je šel Jabezov oče pogledat, kaj za vraga se je zgodilo. Sel je mimo grmičev španskega bezga in robinij, ki so rasli okrog hiše. ijo, ležečo v postelji in oblečeno v belo poročno obleko, z belo tenčico, ki ji je pokrivala obraz. Bila je mrtva. Blago poročne obleke je bilo že tako staro, da je bilo rumenkasto. Nekaj je izginilo iz našega malega sveta! Nič več ne bom videl Zenobije M hite v njeni čudni, sta-rinski obleki iz rumenega tafta, pošiti s črnimi čipkami in z dolgo vlečko, kako hodi, visoka, vzravnana in ponosna s košarico d orokavičenih rokah., črne oči so se ji bliskale za črno čipkasto tenčico, PHpeto na krajevce nemogočega baročnega klobuka. Zenobija V/hite, ki se ni nikoli poročila, je umrla oblečena v poročno obleko, narejena pred najmanj sedemdesetimi leti, mnogo let Pred mojim rojstvom. Moj oče jo je poznal kot edino posestnico te stare, napol podrte hiše. živali na njenem vrtu so bile či-Mo domače. Tam so živele brinovke in kosi, cele jate vrabcev so gnezdile pod Mrešnimi bruni. Potepinskl Psi so se zatekali k njej — ti rumeni, lisasti psi, ki so tulili vse te dni, ko ni bilo Zenobije, da bi jim prine-sJa hrane. Seveda ni manj-kalo mačk, cele kopice mačk, ki so živele v najlep-slogi s psi in ki so hodile v procesiji za njo, ka-t}ar je šla zgodaj zjutraj iz niše po opravkih v obleki k rumenega tafta. In potem še stari beli k°nj! te dvajset let je ži-Vel v ogradi ob vhodu in nihče ni mogel v hišo, ne da bi se srečal z njim, ki čtozeče kazal zobe. Kolikor se spominjam, je Zenobija vedno živela ta-k° življenje, če sem hotel Prodreti v njeno skriv-n°st, je bilo treba vprašati Marega očeta, ki je poznal Zenobijo V/hite, ko je bila še mlada in lepa. Jahala je na svojem belcu kot prava ®maconka, visoka, vitka, črnooka in vročekrvna, že akrat je živela sama v hi-si> kjer je umrl njen oče. Njena mati je bila indijanska princeza iz rodu Iro-kezov. Umrla je kmalu po porodu, ko pa je umrl še oče, je bilo Zenobiji dvajset let. V tistih časih ni bilo nič posebnega, če so roparji — včasih tudi indijanski — napadli in pobili naseljence in njihove družine. Toda Zenobija je neustrašeno še naprej živela v hiši ob mlinu, toda imela je vedno pri roki par odličnih pištol. Zenobija je ljubila rdečelasega naseljenca, ki se je imenoval Duncan Mc. Leod in ki je bil prav tako ponosen in trmast kakor o-na. Toda njuna ljubezen se ni srečno končala! Ded je pripovedoval, da sta nekega večera jezdila na sprehod. Tam sta se sprla. Zenobija je obrnila konja in jahala pred njim, visoko vzravnana. Ko sta prišla do hiše (kjer je sedaj ležala mrtva v svoji poročni obleki), je vstopila sama. Sprla sta se in čeprav sta se imela čez par dni poročiti, je Zenobija izjavila, da ga noče nikdar več videti. Ko je prišla v hišo, je zapahnila vrata in zaprla okna in oboknice, da bi bila varna pred rdečekožni-mi potepuhi. Nato je vzela v roke biblijo in začela brati. Nenadoma je zaslišala zunaj rahel šum, kakor da bi se nekdo plazil skozi grmovje. Ni mogla razločiti, ali je bil eden ali jih je bilo več, kajti bilo je preveč temno in reka je premočno šumela. Vstala je, zaprla knjigo, pograbila pištolo, ugasnila lojenko in se postavila za vrata. Koraki so se bližali, tihi, previdni, listje je šuštelo, v gozdu se je oglasila sova ... Tedaj je Zenobija dvignila pištolo in ustrelila skozi vrata, da bi prestrašila napadalce. Potem je bilo vse tiho. Zenobija je še vedno čakala v zasedi kadečo se pištolo v rokah. Nič! — Odšli so! Samo veter je zavijal okoli vogalov in sova je skovikala v gozdu ... Drugo jutro so Zenobijo zbudili sončni žarki, ki so sijali skozi okno, zbudilo jo je petje brinovk in žvižganje kosov. Odprla je oči in pogled ji je obstal na poročni obleki, ki je bila razgrnjena na skrinji ob vznožju postelje. Vstala je, se oblekla, šla v pritličje, adpahnila vrata in začela odpirati okna. Nazadnje je odprla okno, ki je gledalo na vrt... In tam je ležal na stezici Duncan Mc Leod... V rdečih laseh so se mu lovili sončni žarki... Bil je mrtev. Krogla mu je predrla srce. # # # Dvignil sem oči in zagledal v daljavi profil Jabeza Smitha. Sedel je pod drevesom. Pozabil je, da je treba spraviti seno in da se na obzorju kopičijo črni oblaki. Vedel sem, kaj ga muči. Skušal je uganiti, zakaj ga je Zenobijina smrt tako pretresla. Nič več ne bom videl Zenobije White, oblečene v obleko iz rumenega tafta, kako z vlečko pometa prah po cesti in kako gre za njo procesija mačk ... Da, nekaj je odšlo iz našega malega sveta! LOUIS BROMFIELD S tem delom nam je pisateljica dala dober biografski roman o Primožu Trubarju /. velikim uspehom in povsod prisrčno sprejeta je Baseggiova igralska skupina gostovala v Kopru. Reki in Pplj u- Na sliki vidimo skupino v Kopru- Baseggio je drugi z desne Izvirnih biografskih romanov premore slovenska literatura malo, pa čeprav je ta literarna zvivt zlasti v zapad-nih literaturah moeno razširjena. Tako imamo o skoraj vseh velikih osebnostih sveta napisanih tudi po ver oiograf-skih romanov. Neka'eri med njimi so dela, ki sodijo med največje literarne umetnine. Spomnimo se samo na roman »Sla po življenju«, ki obravnava tragično življenje velikega umetnika Van Go-gha, pa lahko takoj ovržemo misel, ki se večkrat pojavlja, da je biografski roman neka manj vredna zvrst književnosti, ker ni docela plod pisateljeve fantazije, temveč ima avtor zanj že na razpolago življenjsko zgodbo. Biografski romani pa imajo v sodobnem življenju velik pomen zlasti zato, ker nehote m tako rekoč mimogrede izobražujejo najširše kroge ljudi in jih seznanjajo z velikimi duhovi preteklosti. Naša starejša, klasična književnost re premore biografskega romana. Šele v najno- vejši dobi so slovenski pisatelji segli po neizkoriščeni snovi iz življenja naših velikih mož. Ni čuda, da smo kot prva dobili prav biografska romana o Francetu Prešernu. Vsa ta dela pa menda lahko seštejemo na prste ene roke. Zato predstavlja «Plamenica» roman o začetniku slovenske pisane besede Primožu Trubarju, ki ga je napisala Mimi Malenšek in pred kratkim izdala Primorska zalozba Lipa v Kopru prijetno obogatitev slovenske biografske literature. Mimi Malenšek je slovenska pisateljica, ki ni neznana slovenskim bralcem. V zadnjih letih je napisala vi» to romanov, ki so izšli tudi v naših najbolj razširjenih izdajah, pri Prešernovi in Mohorjevi družbi, tako da je z njenim delom seznanjen najširši krog slovenskih bralcev. V ČRNEM KALU NAJPOMEMBNEJŠE NAJDBE IZ PLEISTO-CENSKE DOBE V SLOVENIJI Obisk pri raziskovalcu Rodovine (DR. IVAN RAKOVEC, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in redni profesor geologije in paleontologije na univerzi v Ljubljani - Profilna skica) jproafesorja I- vana Bakovca sem obiskal dvakrat na u-niverzi v Geološkem inštitutu, ki ga vodi. Prvič sem šel tja, da bi se po toliko letih spet pogovoril s starim študijskem tovarišem, saj sva se toliko let o b srečanjih pozdravljala in izmenjala kako besedo, ne da bi se bila povrnila v stari ožji stik. Drugič sem ga obiskal, da bi mu čestital k letošnji Kidričevi nagradi, ki jo je prejel za svoje znanstveno delo {(Geološka zgodovina ljubljanskih tal« in o katerem sem potem tudi poročal. Obakrat sem prišel tudi z namenom, da bi izvedel kaj več o njegovem znanstvenem delu ter o tega človeškem in psihološkem ozadju, saj sem iz študijskih let poznal mik, a tudi težko pristopnost njegovega predmeta. Vedno mi je ljubeznivo odgovarjal, toda kamrica, na katero bi bil rad potrkal in vanjo pokukal, je ostala trdno zaklenjena. In bojim se, da bi bilo ostalo bolj ali manj pri tem, da me ni pri nekem telefonskem pogovoru ljubeznivo povabil na dom, češ da je njegova soproga kot mala deklica poznala mojo mamo in da bi se rada kaj »ogovorila z mano. Sel sem na ta obisk in njegova ljubezniva soproga in njun osemletni sinček, ki obiskuje prvi razred osnovne šole, sta postala dober medij, da se je pogovor razveseljivo razmajal in da Laurence Olivier in Vivien Leigh bosta nastopila prihodnji teden v Benetkah g Shakespearov# tragedijo sTitus Andronicusa. Za nastop vlada velikansko zanimanje sem izvedel marsikaj zanimivega o ozadju njegovega znanstvenega dela in o njem samem. Pogovor se suče okrog slikarstva, glasbe, literature in otrok. Rakovčeva sta po teh področjih razgledana, vendar mislim, da se ne bom pomotil, če zapišem, da pomeni tovarišica Rakovčeva v svojo stroko zatopljenemu profesorju obenem njegove tipalke v svet in širše kulturno življenje. Tovarišica Rakovčeva meni, da mora -biti znanstvenikovo delo bolj enostransko in doživljajsko manj poln , kot je na primer u-metnikovo, češ da se umetnik neposredno izpoveduje in da mora zato veliko bolj intenzivno doživljati svet o-koli sebe, ker ga prav doživljajska polnost sili k iz-* povedovanju, ki potem gledalca, poslušalca ali čitate-lja pretrese. Pogledam profesorja Rakovca, ki molči in se nekako tiho muza vase. Ker mislim, da bi imel jaz mesto njega k temu nekaj pripomniti, pravim: «Res je to, da je občutiti prj umetniku, ki se neposredno izpoveduje, njegovo doživljajsko intenziteto že ob prvem di " u z vim delom. Toda v kolikor poznam znanstvenikovo delo, niso njegova doživetja pri novih odkritjih in redkih najdbah nič manj intenzivna, čeprav so širokemu občinstvu teže dostopna. Iz izkušnje namreč vem, kako težko je na primer laiku razumeti veselje, ki navdaja prirodoslovca ali ljubitelja prirode, ko najde ali odkrije redko vrsto živali, na primer metulja.« «Tu utegnete imeti prav,« odvrne tovarišica Rakovčeva. «Kajti res je težko razumeti navadnemu zemljanu, da more najdba nekega paleolitskega zoba znanstvenika podobno pretresti, kot pretrese umetnika doživetje, ki ga nam v svojem delu posreduje.« Tedaj poseže prof. Rakovec v pogovor; »Seveda se tako zdi, ker gre znanstveniku predvesm kar je izven človeka in kar laika navadno manj zanima. In vendar lahko neka najdba, na primer nekega fosilnega zoba iz pleistoce-na znanstvenika globoko prevzame. Na primer prvi nosorogov zob, ki je bil najden v Sloveniji v neki jami v bližini Kališ pri Logatcu. Ta jama se zdaj imenuje po najditelju zoba Dolarju — Dolarjeva jama. O eksistenci nosorogov na našem ozemlju nismo do takrat vedeli nič. Dolar, dezinfektor, je poklonil ta zob, za katerega ni nihče vedel, kateri živali pripada, neki zobotehnici, ki ga je imela razstavljenega za reklamo v svoji ordinaciji. Prijatelj mi ga je prinesel pokazat, da bi določil njegovo pripadnost živalski vrsti in takoj sem v njem prepoznal nosorogov zob, ki je bil tedaj prvič odkrit na slovenskem ozemlju« »Kje so se do zdaj posrečile najpomembnejše najdbe iz pleistocenske dobe v Sloveniji?« «Ce odštejemo najdbo širokočelnega losa v glini neke opekarne na Viču in ostankov povodnega konja v Pivški kotlini, so dala vsekakor izkopavanja v Črnem kolu do zdaj najpomembnejše rezultate. Bila so tudi najbogatejša in sč odprla pot k rešitvi zamotanega znanstvenega vprašanja, ali je na primer jamski medved, čigar ostanki so raizsuti v velikih množinah skoraj po vseh naših jamah, resnično živel samo v jamah in tu tudi poginjal, ali pa je v jame zanesel njegove kosti tudi človek. Najdbe v Črnem ka-lu so neizpodbitno pokazale, da je kosti tja zanesel pračlovek, ki je žival ubil, saj so kosti vse brez izjeme razbite« «Ali ste v Cmem kalu našli poleg kosti medveda tudi kosti še drugih fosilnih živali?« «Vsekakor. Tu smo našli tudi fosilne ostanke nosoroga, kozoroga, jamskega leva, jamske hiene, bizona in tura čeprav seveda prevladujejo ostanki medveda. Vendar je pri najdbi vseh teh ostankov najbolj pomembno spoznanje da je te ostanke tja zanesel človek.« Dr. Rakovec mi pripoveduje kopico zanimivih podrobnosti, na primer, kako so kosti raznih fosilnih živali, ki so jih našli na o-zemlju našega primorskega krasa, romale v muzeje v Trstu in zlasti v Padovo, kamor jih je pošiljal tržaški amater Eugen Neumann. Ali da kažejo najdbe v Črnem kalu, da je jamski medved zadnje ledene dobe. a da je pri Postojni živel skoraj do konca te dobe itd. Ko pripoveduje profesor Rakovec o stvareh, ki so v neposredni zvezi z njegovo stroko, se mu razveže jezik. Toda ko mu stavljam osebnejša vprašanja, mora priskočiti na pomoč njegova soproga. Rakovec je rojen Ljubljančan, tu je o-pravil osnovno in srednjo šolo ter univerzo. Študije je nato izpopolnjeval v Frei-burgu in v Muenchenu v Nemčiji. Po odhodu prof. Salopka v Zagreb in ob bolezni dr. Hinterlechner-ja bi bil moral prevzeti dr. Rakovec predavanja iz geologije in paleontologije. Ko je končal svoj prvi nastop in zaključil svoje prvo predavanje, mu pri izhodu povedo pretresljivo novico, da je prof. Hinterlechner pravkar umrl. Tako je dr. Rakovec vodil nato sam skoei polni dve desetletji široka področja svoje stroke na univerzi. Moral se je lotiti vse- ga, kar je pripadalo v okvir te njegove stroke. Poleg predavanj, ki jih je imel na univerzi, je dajal izvedeniška mnenja o strukturi tal pri visokih gradnjah, pri gradnjah mostov, električnih central, tovarn itd. V teku dvajsetih let si je vzgojil obsežen- kader sodelavcev, ki zdaj izvršujejo ekspertize: načeloval je tudi ustanovitvi geološkega društva itd. gele po vojni mu je bila dana možnost, da se je mogel v «e večji meri posvetiti čisti geologiji in znanstvenemu raziskovanju v svoj ožji stroki. Bil sem štirikrat prj dr. Rakovcu, toda šele njegova soproga me je pri zadnjem obisku opozorila na nekatera odkritja fosilnih živali, ki so bile po njem poimenovane. Izvem za školjko iz jure z lepim imenom Astarte Rakoveci, za rame-nonožca iz perma, ki so mu znanstveniki dali ime Spi-rifer Rakoveci, dalje za nekega hidrozoa iz okolice Novega mesta (Sporadopo- ridium Rakoveci) itd. Toda prof. Rakovec ni samo raziskovalec, predavatelj in ekspert v svoji stroki, marveč tudi veliko piše in objavlja na primer v znanstvenih razpravah Slovenske akademije znanosti in umetnosti, v publikacijah, kakršna je «Zgodovina Ljubljane« in zlasti še v našem priljubljenem poljud-no-znanstvenem prirodoslovnem časopisu Proteus. VLADIMIR BARTOL gn — Gradnik prevedel Dantejev «Pekel» Alojz Gradnik, ki nam je mojstrsko preveael pesmi Mirze Safija, Heineja, kitajsko liriko, Mažuraničevo »Smrt Smail Age Cengiča« in Njegošev «Gorski venec«, in še kaj, je dokončal prevod Dantejevega «Pekla». tipamo, da bo prevedel tudi ostale dele Dantejeve pesnitve, tako da bomo končno Slovenci dobili kompleten in mojstrski prevod »Božanske komedije«. In prav ta plodovita pisateljica, ki je lani izdala dvoje del in katere nova knjiga je že napovedana, je tudi avtorica biografskega romana o Primožu Trubarju. V zadnjem času je zanimanje za slovenske protestant-ske pisatelje in za začetnike slovenske pisane beseae močno naraslo jn pred nekaj leti smo Slovenci dostojno počastili Štiristoletnico slovenske pisane besede, katere prš vi začetnik je bil Trubar. V zvezi z napredkom naše znanosti o začetkih slovenskega slovstva pa je močno poraslo tudj zanimanje najširših plasti prebivalstva za začetke slovenske književnosti in > tem tudi za njene predstavnike. Danes vedo kaj o Primožu Trubarju tudi nasi manj izobraženi ljudje in poznavanje — pa čeprav samo površno — začetka slovenskega pismenstva ni več nekaj izjemnega. Z novim biografskim romanom »Plamenica« pa je narejen v tem pogledu še korak naprej. Tako bodo prav po zaslugi novega slivenskega romana o Primozt Trubarju številni bralci pe bliže spoznali začetnika slo venske pisane beseae im ne mirni čas reformacije tel protireformacije, ki je začel buditi narode in jih prebujati ter t'idi nam Slovencem dal knjižni jezik in pisano besedo. V rommu «Pla.memca» obravnava pisateljica predvsem dolgo, burno in tako plodovito življenje Primoža Trubarja. Bralec spremlja tega velikega moža od njegovih deških let v domači dolenjski Ihiši pa do smrti v tujem nemškem mestu Derendimge-nu. Ob opisu njegovega življenja, njegovih dogodb, trpljenja in dela pa spoznamo tudi njegovo neumorno prizadevanje dati slovenskemu človeku knjigo v domačem jeziku. Poleg Primoža Trubarja, osrednje osebnosti slovenske »eformacije, spoznamo v romanu tudi vrsto drugih velikih mož tedanjega časa. predvsem Trubarjeve so-delavce Krelja, Dalmatina, Bohoriča kakor tudi Bonoma, Vergerija, Klombnerja, barona Ungnada ter se druge osebe, ki so tesno povezane z začetki slovenske pisane besede. Razen tega pa spoznamo iz romana tudi nemirni čas tedanje Evrope, ki so jo pretresali verski boji, in duha tedanjega časa. Pripovedovanje pisateljice je zelo zanimivo, dejanje nadvse razgibano in reči moramo, da ie pisateljici nedvomno uspelo prodreti v duna tedanjega časa in spretno izkoristiti vsa tedanja burna dogajanja za zanimiv in obširen roman. Ni dvoma, da roman prav zaradi teh odlik marsikdaj preseneča, saj smo poznali Malenškovo doslej predvsem kot avtorico ljudskih del, primernih za manj zahtevne bralce. Tako predstavlja «Plamenica» tudi korak naprej v njenem pisateljevanju. Sl* Ru. O* v fclioiiontmnu fjtvu« votli ■ nulu| * J za objekt, torej za nekaj, | tam izginil že na začetku »»■■HnniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimitniiminiiiiiiiHiiiinnmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiinimiiiiiiiminiiiiiiiiiiniiiiiiiHinHniimiH« Dubrovniške letne igre 72 prireditev, 1400 izvajalcev Za ugled, ki so si ga pridobile Dubrovniške letne i-gre v svetu, dovolj zgovorno priča dejstvo, da so bile sprejete v Evropsko federacijo festivalov. Ta svoj renome bodo letos še posebno opravičile, saj bodo dosegle višek, ki ne bo zaostajal za podobnimi prireditvami v svetu; 72 dramskih, glasbenih in folklornih prireditev bo izvajalo 1.400 umetnikovf pripadnikov dramskih, glasbenih, pevskih, zborovskih in folklornih ansamblov. Samo dramskih predstav bo 33 in enako opernih in koncertov. Tudi letos bo na sporedu Shakespearov »Hamlet«, delo, ki je na repertoarju že pet let, ki so ga prikazali že triinpetdesetič in to zmerom v trdnjavi Lovrije-nac. Na sporedu bo tudi Goethejeva «Ifigenija na Tauridi«, ki jo bodo izvedli v parku Gradac. Kot tretje delo, ki je postalo redno na programu Letnih iger. Je treba poudariti tudi Cor-neillevega »Cida« na terasi trdnjave Revelin. Videli bomo tudi Vojnovičevo delo «Na taraci«, tretji del »Dubrovniške trilogije«, ki ga bodo prikazali na terasi Gunduličevega letnega dvorca v predmestju Gruž. Poleg tega bodo letos tri premiere in to Sofoklejev «Kralj Edip«, v izvedbi Na- Ig «Sna kresne noei» Dubrovniku rodnega gledališča iz Beograda (na Revelinu), potem komedija - balet «Jo-vadin« od neznanega dubrovniškega pisatelja, ki ga bo izvedlo Zagrebško dramsko gledališče v parku Gradac in Goldonijeve »Primorske zdrahe« v izvedbi Hrvatskega narodnega gledališča v malem mestnem pristanišču. V glasbenem delu programa Je poudariti gostovanje beograjske in zagrebške Opere. Prva bo na Poljani Rudjera Boškoviča nastopila s »Knezom Igorjem«, na Revelinu pa z »Don Kihotom«. Poleg tega bo dala še »Borisa Godunova«, njen balet pa nekaj predstav »Ohridske legende«, »Labodjega Jezera« in »Gi-sele«, Zagrebčani bodo gostovali z Verdijem «Otel-lom« in Brkanovičevo opero »Zadarsko zlato«. Koncertni del trna na programu nastop Zagrebške filharmonije, poiem novo osnovanega Simfoničnega orkestra jugoslovanske radiodifuzije, zbora Jugoslovanske ljudske armade, Akademskega zbora Branko Krsmano-. vič iz Beograda, Slovenskega vokalnega okteta, Dubrovniškega mestnega orkestra, Zbora Radia Zagreb in ansambla Zagrebških solistov. Vsj ti izvajalci bodo poleg naštetih prizorišč nastopili še pred katedralo, v atriju Knežjega dvorca, v palači Sponza in v frančiškanskem samostanu, ki bo letos prvič vključen med prizorišča iger. Poleg tega pripravljajo tudi tri razstave in to razstavo sodobnega jugoslovanskega slikarstva in kiparstva, Razstavo uporabne umetnosti Hrvatske in Razstavo del rokopisov in spominskih predmetov Iva Vojnoviča ob »to-letnici rojstva tega dubrovniškega pisatelja. Ker sta Avala film tn televizijski odsek BBC saupaj posnela film o Dubrovniku In dubrovniških Letnih igrah ▼ barvah in to z vsemi pejsa-ži, zgodovinski tn kulturni spomeniki ter prizori iz Letnih iger, ter je ta film v televiziji videlo okrog 40 milijonov gledalcev, je upati, da bo obisk tujcev .etos zelo narasel in da bo slove# Dubrovniških letmih iger po-magal k afirmaciji jugoslovanske umetnosti. fao Baseggio s svojo skupino v liopru Lepa knjiga Primorske založbe Lipa v Kopru MIMI MALENŠEK: P?Imm1cTe(lnevnik 4 — 26. maja 1957 Našemu dopisniku in reporterju je uspelo prodreti v lepi košček istrske obale v bližini Poreča, kjer snemajo v itali jansko-jugo-slovansko irancosko-nemški koprodukciji v barvah in sistemu Cinemascope lilm po romanu «Squarcio», ki ga je iz ribiškega življenja napisal Franco Solinas. Ob tej priliki se je pogovarjal in slikal prisotne igralce, med katerimi so: zvezda Alida Valli, znani lves Montand in prijetna Tržačanka Federica Ranchi. Vzdolž istrske obale je spet živahno. Začela se je turistična sezona kljub muhastemu vremenu. Prihajajo prve večje skupine gostov iz raznih krajev, te dni pa je dospela tudi ekipa filmskih igralcev in tehnikov, ki shejnajo nov film. fo je vendar dogodek. Zato, noge na ramena, kot so rekli v starih časih, oziroma, prižgi motor in — na lov. Kje so? Kakšen bo film? Kakšna je Alida Valii od Miz«? Si govoril z njo? Tudi lves Montand je prišel? Si ga slišal peti? In tista mlada Tržačanka je res tako luikana? Na ta in še iruga vprašanja bi moral odgovarjati ob povratku. Tako je pač. Filmski svet in vse, kar se okrog njega vrti, vzbuja radovednost in zanimanje. * * # Z lepe asfaltirane ceste krenem v Vižinadi proti Poreču, kjer je zdaj zaposlena filmska skupina. Med vožnjo je treba paziti na kmečke vozove in istrske vo-U z velikimi rogovi, za vo-SfiloTH pa se dviga oblak pra- Tslentirani napredni režiser Gillo Pantecorvo, brat •vetrovno znanega atomskega znanstvenika hu. Mudi se mi, zato se mi *di, da se ta pot vleče preveč na dolgo. Poreč je starinsko, a čedno mestece, zlasti del ob obali, kjer sta dva prijetna in moderna hotela. Jtibiči raztezajo mreže na saneg, da se bodo dobro posušile, skupina nemških in francoskih turistov jih opazuje in fotografira. Lepo jutro je; filmska ekipa je že odšla na snemanje nekaj kilometrov iz mesta. V hotelu Riviera, kjer so nastanjeni, ni nikogar. Ce ne bi bilo na vseh križiščih kažipotov: »Film Stracion, ne bi našel kraja, ki je res mojstrsko izbran. Tu je lep košček istrske obale; zalivček, skalovje, tam borovec, tik ob morja, tu trQvnik, drevje, njive, rdeča ztmija, morje pa kristalno čista; Tu si je postavil »ribič* Montand skupno s svojo »ženo* Alido Valli svoj dom. Kraj je prav lep, hišica pa res prikupna. Hudo pa bi se razočarali, če Mali Ronaldu rad nagaja, bi ob slabem vremenu ali nalivu upali, da boste tu pod streho, med štirimi zidovi našli zatočišče. To je hiša-kulisa: na noge je postavljeno le. toliko, kolikor rabi za zahteve filma. Prednji zid in pol metra strehe. Pred hišo pa je vse tako lepo preštudirano »razmeta nos, kot da bi res tu stanovala ribiška družina: mreže, zabojčki za ribe, vodnjaki, nageljčki na oknih in zavese, suha drva na dvorišču itd.; za glavnim zidom pa so razne aparature za zvok, baterije itd. Nekaj korakov, pa že srečam znanca s snemanja filma v piranskih solinah. Opazil me je in mi prihaja naproti. To je že nekaj, saj se vsakdo ne sme preveč približati, da ne bi motil snemanja. Pozdravim tudi tov. Babiča od našega SNG, ki pazljivo sledi vsem pripravam in poteku snemanja, da se bo naučil, kako se dela in kako se ne dela, film. «Nič ne boš opravil, kot tisti reporter revije iz Ljubljane. Nikakor mu ni uspelo prejšnji dan slikati glavnih igralcev. Pa ml je vendar uspelo-Poiskal sem našo tržaško zvezdico, malo pokramljal in ji predlagal, da bi jo slikal z Alido Valli in Ivrsom Montandom. Cez nekaj minut so med odmorom igrali pred mojo »kamero* za naše čjta-telje. • # • Kaj naj bi povedal o Alb di? Poznajo se ji skrbi zadnjih let. Zdaj je prijazna in dobre volje, pomladi se; čez dobro minuto pa se postara, trpko gleda in molči. Montand je po zunanjosti nekoliko podoben igralcu Garvju Cooperju. Zelo vljuden je. Tip moškega, ki se zaveda svoje sile in moči. V tem filmu bo ribič, ki nesrečno konča zaradi svoje strasti. Alida Valli je njegova žena: Tržačanka Federica Ranchi pa je njuna hči in zares lu- škano dekle. • « • Konec odmora. Povelja v slovenščini, italijanščini, francoščini ali nemščini. Tu bo nastala zmešnjava s temi jeziki. Tako si mislim, pa vsi so pri svojem delu in stvar teče naprej. Sicer pa snemanje filma ni kar tako lahka zadeva. Neštetokrat je treba ponoviti prizor, ker režiserju ne ugaja igra tega ali onega igralca, ali nekam pada senca itd. Ponavljati in ponavljati je treba, dokler ne teče vse kolikor toliko pravilno. Za dve uri dobrega sporeda so potrebne ure in ure, tedni in meseci vztrajnega dela in filmanja. Ce pa delo uspe, prinese podjetniku lepe denarce. » • • Prizor ob morju. Ribi! «Sguarc id* sprejema nekaj zabojev. Ponavljati morajo, ker se režiserju kretnje prekupčevalca ne zdijo dovolj naravne, iv es Montand jq odličen igralec, pa mora tu- vendar ga imajo v«« radi lves Montand in Federica Ranchi Pariz, A. D. 1650. Dvor kralja Ludvika XIV. je blestel v zlatu in draguljih. »Roi soleil* — »kralj sonce* je bil o priliki velikega sprejema obdan od svojih ministrov in najlepših pariških žena. Dočim je zenski svet s prikloni izkazoval vladarju globoko spoštovanje, so pa bili številni prijazni pogledi in skrivni nasmeški mladih Francozinj namenjeni dvema drugima gospodoma. Prvi od teh je bil finančni minister Colbert, drugi pa industrijec Rigat. Marsikatera lepa žena se jima je pribl.žala in ju obsipavala z vprašanji. Gospod Rigat ni skoparil z besedami. Minister pa je le vsako toliko časa z vljudno besedo segel v razgovor; raje je s pogledi motril nežno okolico in poslušal zabavni razgovor. Kakšne so vendar bile odlike teh dveh gospodov, da so jima zbrane dame posvečale tolikšno pozornost? Zgovorni gospod Rigat je imel monopol nad francoskimi milamami. V njegovih tvornicah, ki so bile razmeščene ob Sredozemski obali, predvsem pa v Marseillu in Toulonu, so iz olivnega olja izdelovali izvrstno milo. V tistih časih Je bilo milo precejšnja redkost. 2ene so šele spoznavale njegove vrline. Le malo so ga rabile za pranje perila. Saj vendar ni bila vsaka gospodinja tako premožna, da bi sl lahko privoščila kocko prvovrstnega marsejskega mila. Ta novodobni proizvod pa Je imel tudi druge lastnosti. Milo je bilo takrat najboljše kozmetično sredstvo. Mehča kožo, polt mladih lic pa pri pranju z milnico postane svetla in prožna. Gospod Rigat je vedel za vse postopke, s katerimi lahko lepe žene še bolj pridobe na lepoti. In te tajnosti lepolenja so iz njegovih ust želele izvabiti obkrožajoče ga gospe in gospodične. Minister Colbert Je o-zdravil francosko gospodarstvo in dvignil na visoko raven trgovino svoje države. Njemu gre zasluga, da je postavil na noge milarsko industrijo in nje dejavnost poveril Rigatu. Vedel je, da v Genovi prebivajo odlični milarji. Povabil jih je v Francijo, njihovo delo bogato nagradil in jim zagotovil prednostni položaj. Še danes slove marsejska mila v vsem svetu. In pri tej slavi ima vsekakor »voj delež minister Colbert. # * # Milarski obrati pa niso bili le v Marseillu. Mi-larstvo je uspevalo v vseh tistih krajih, kjer je cvetela trgovina z olivnim o-ljem. Dočim so marsejski trgovci oskrbovali z oljem Francijo, je šla preko Kandije oljna pot na vzhod, preko Benetk pa so olivno olje odpravljali v srednjo Evropo. In tako se je tudi v teh dveh mestih razvila milarska industrija. Poleg marsejskega mila smo še dobili kandljsko in beneško milo 1 * • • Tudi Trst je trgoval z oljem. V tržaškem prostem luškem mestu so bili veliki zbiralniki, v katerih so trgovci avstro-ogrske monarhije hranili svoje olje. Tržačani so za trgovce svojega zaledja zgradili skladišča za olivno o-lje. To so bili s keramiko obdani bazeni ali pa lesene kadi. Pomagali so jim skladiščiti olje, stražili so zaloge pred nezgodami in tatovi, a poleg tega z o-ljem tudi trgovali. Naši someščani so znali kupovati in prodajati. Imeli so veliko nagnjenost do trgovskih poslov. Ker jim pa proizvajalna tehnika ni bila pri srcu, se niso znali okoristiti z vsemi tistimi viri zaslužka, ki jih nudi olje. Sele Carlo Luigi Chioz- d> on ponavljati vedno iste kretje po krivdi etrgovcas. Medtem ko režiser daje nasvete »trgovcu*, se mali. komaj štiri- ali petletni ribičev sinček (Ronaldo Bonač chi), igra z Montandom. Pomeri s kazulcem, pim, pum! Zadel je, Montand je smrtno ranjen, zgrudi se. Malček se smeje. Igra med igro. Pa je treba spet ponoviti igro pred kamero, tokrat zares. Nič za to! Mali dečko igra naravno in sproščeno tako za film kot zo svojo zabavo. Srčkan je, razposajen, živahen in bister, najmlajši član ekipe, in vsi ga imajo radi. On pa itno najbolj rad svojo »sestrico* Diano (Federica Ranchi). Z njo se med odmori najraje igra in je zelo ljubosumen. Vedno se je hotel slikati z njo. Teptal je z nogami in protestiral, ko sem jo slikal z njenim pravim bratom ob drevesu. Ta mladenič ji vedno roji okoli. Pa ni nobene nevarnosti zaplet-Ijajev, saj nad hčerko, čeprav ni potrebno, bdijo vedno skrbne oči mamice, ki ji sledi povsod kot senca. * • « Mlajši se v prostem času igrajo, starejši pa posedajo v senci, kramljajo, čitajo. Alida čita knjigo, kadi in se sproščeno sonči; Montand se posvetuje z režiserjem, pregleda scenarij, kramlja s soprogo-, ki je znana filmska igralka Simone Signoret; mali Rolando strelja kar vprek Filmska ekipa pri snemanju prizora, ko se ribič «Squareio» vrača po ribolovu domov. V o-epredju sedita in se pogovarjata scenarist ing-Lipužič in tovariš Jože Babič od SNG jz Trsta s svojim prstkom in podira sovražnike; njegov »brat* Giancarlo Šablone pa je bolj mirne narave in vse rad o-pazuje. • * * Opoldanski odmor. Jz hotela pripeljejo kosilo. Pa se včasih ohladi in ni več tako okusno, ker igralci ne morejo pač kar tako prenehati z igro. Nekaterim gre vse v slast, drugi vihajo nosove, ker imajo bolj delikatne želodce. Režiser pravi, da mu je vse dobro, A-lida *je izbirčna, drugim se zdi hrana preslana, tretjim zelo ugaja. Sto ljudi, dve sto okusov. Pa bo že šlo. Diana ima tak apetit, mamico že skrbi: zaupala mi je, da je i> enem dopoldnevu slastno pojedla pred kosilom kar sedem sendvičev in jih nato zalila z oranžado. • • * Ob povratku bi si rad o-gledal še nov filmski atelje »Triglav-filma* v Piranu, ki bo v kratkem dokončan. Poleg Nice bo to edini atelje ob morju, kar je zelo vabljivo in ugodno. Podjetje je dobilo že več ponudb iz tujine. -V Portorožu sem srečal prijaznega režiserja F. Capa. Prišel je v restavra- cijo na »pioičku*, pa se mu je nekam zelo mudilo. Spil je čašo pira in odšel zalivat rože pred svojo vilo v Portorožu. Tu se je že popolnoma udomačil. Trenutno je zaposlen pri snemanju drugega dela «Vesne», pa pri-praulja že nekaj novega iz Vrbovc anez 27- film francoskega romana: «Ljubezen, kruh ubogih*. Ta film bodo snemali že letos v Slovenski Istri, ki jo bistro Čapovo oko odkriva in prikazuje svetu s pomočjo filmske kamere. * * * Za zaključek pa, kot se spodobi, vsaj nekaj vrstic o filmu, ki ga snemajo po scenariju iz romana «Squar-cio», katerega je napisal Franco Solinas iz življenja ribičev. Glavne vloge imajo lves Montand, znani francoski pevec in filmski igralec, A-lida Valli, znana italijanska filmska igralka, Federica Ranchi iz Trsta (prvič igrala v filmu «Moglie e buoiv) nemški igralec Peter Carsten (lani igral v filmu «Kruh in sol», ki so ga snemali tudi v Istri). Od slovenskih igralcev bodo nastopali med drugimi Stane Potokar, Janez Vrhove in Pavle Kovič. Režiser )e Gillo Pontecor-vo, pri kameri Mario Mon-tuori, za scenografijo je poskrbel inž. Lipužič, Janez Kavčič pa je asistent režije. Film snemajo v italijansko-jugoslovansko-f rancosko-nemški koprodukciji. Jugoslovanski koproducent je podjetje «Triglav filmu, italijanski pa znani producent Malenotti. Ekipa bo nekaj časa snemala pri Poreču. V Rimu so snemali le nekaj kratkih prizorov. Snemajo Kaj delata na drevesu Federica Ranchi in član tehničnega oddelka,, ki jo ob prostem času vedno tako ljubeznivo oblega? Nova £ simpatija? Ljubezen? / Idila? — Nič bojazni, / strogo materino oko j budno pazi na lepo / hčerko na barvni film in Cinemascope. # * * In ko ste vse to prebrali, boste verjetno očitali, zakaj tak naslov, saj nisem sploh omenil v članku ribe nit i dinamita. Povedati bi vam moral vsebino filma. To pa bi marsikomu pokvarilo užitek, ko bomo film lahko gledali. V filmu bo prikazana usoda ribiča, ki je postal žrtev svoje strasti in pohlepa po zaslužku z nedovoljenim načinom ribolova s pomočjo dinamita. Scenarij, spretnost in ime režiserja ter igralcev dajo upanje, da bo film vsestransko uspel. Omeniti je tudi treba, da je to prvi poskus jugoslov.-italijanske filmske koprodukcije, kar je tudč velikega pomena za nadaljnji razvoj kulturnih odnosov med sosednima državama. ALBIN BUBNIČ, "••niHMHHiHniMnnHniimiiiimiiiitiiiniaHittifinnHitHHiitiiililiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiimimimiimimilliiiHiiiiMiiiimHiiniiiliiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHniiliHiimiinmHi . MILO IN LEPOTICE PRVA MILARNA V TRSTU ■SiS-B,# Bt «Pennsylvanija!» je vpil kontrolor. Izstopila sem. Prečkala sem dolgi prehod, ki pelje v glavno postajno krilo, če prideš iz Sedme Avenije, šla sem po stopnicah navzgor do glavne čakalnice in zavila ven skozi prostoren amfiteater, ki tvori središče postaje. Čutila sem se cisto samo, čisto majhno in izgubljeno. Toda obvladala sem se in vse skupaj pregnala. «Urad za informacije, ali ne? Ni ravno rekel, ni imel časa, toda moralo je biti prav to, kar je mislil. Vsi se tam sestajajo in midva sva bila še preveč novinca v ubežništvu, da bi se temu ijognila.» Šla sem tja, toda nisem sedla. Vzela sem neko publikacijo, da bi zakrila obraz. Cez njo sem videla na veliko postajno uro. Prvič ko sem jo pogledala, je bila tri in petindvajset. Vedela sem, da ne smem preveč dvigati oči, toda vedela sem tudi, kako bi delovalo name in na moje ravnovesje. In kljub vsemu se je moj pogled vselej vračal tja. Sedemindvajset. osemindvajset, pol. Minute so se mi zdele dolge do bolečine. i (Nadaljevanje prihodnjo nedeljo) 'SCUDMMHtl SCANJIM SC jciroezičci PREMIKATI IH P0KA2ALCS0 SC KORENIKE --TODA rt/-b/PEPČKOm NIŠA NI O- . STALA LA Na MESTU Sl VIDEL KAKŠNO MOi IMA TRAKTOR. TOREJ, VIDIŠ... KO 6EM SE ODLO- * CIL PODRET/ DREVO, SEM Sl Ml-SL/L S ZAKAJ NE BI PODRL TUO! X HIŠO P /N TAKO SEM NADO A V/L V' J/ PO ORKANA,K/SLEPI CO SE JE KASNEJE °epček vrnil ... «Pustite me!» S špičastim čevljem sem merila v njegovo koleno. Odskočil je, me osuplo in prestrašeno pogledal ter ves resen odšel. Sedaj nisem mogla izstopiti in se vrniti nazaj. Ce bi bila to storila, bi se na cesti križala in bi se ne našla nikoli. Morala sem do pcnnsylvanske postaje in ga tam čakati. Naj-slabši prostor v vsem mestu, noč in dan je mrgolel agentov. PfBnof^Vnevmk — 5 — 26. maja 19S1, PflmoršTcT "dnevni le — 6 26. maja 1957, Vreme včeraj: Naj višja temperatura 23,7, najm/ja 16,7, zračni tlak 1011,3, vlaga 64 odst., 5,7 mm padavin, morje razgibano, temperatura morja 13,6. Vreme danes: Pretežno oblačno vreme z delnimi razjasnitvami. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 26. maja Filip, Lipe Sonce vzide ob 4.24 m zatone ob 19.41. DoJžma dneva 15.17. Luna vzide ob 7.28 in zatone ob 16.35. Jutri, PONEDELJEK, 27. maja Magdalena, voja Poslanec Beltramu pri vladnem generalnem homisarjn Stališče vladnega komisarja do problemov naših kmetov l/prašanje vzajemne bolniške blagajne - Pomoč kmetovalcem, ki so bili oškodovani zaradi mraza in slane in droga vprašanja Zveza malih posestnikov in Kmečka zveza sta pred časom naslovili na vladnega komisarja dr. palamaro prošnjo, da bi sprejel njune predstavnike na razgovor, ki bi mu razložili nekatere nujne probleme tržaških kmetov. Ker vladni komisar ni dal nobenega odgovora in je bila zadeva zelo nujna, sta omenjeni organizaciji naprosili poslanca Beltrameja za njegovo posredovanje pri vladnem komisarju. V soboto 18. t.m. je vladni komisar dr. Palamara sprejel poslanca Beltrameja, ki mu je v imenu ZMP in KZ postavil slečeča vprašanja: 1. Zakaj še ni raztegnjen zakon o vzajemnih bolniških blagajnah na tržaško področje? Vladni komisar ie odgovoril: Ker je na tržaškem področju premalo kmetov neposrednih obdelovalcev, ki bi imeli pravico do bolniške blagajne in bi država s tem i-mela prevelike stroške, namerava pridružiti tržaško vzajemno blagajno goriški pokrajini. 2. V n°£i od 7. do 8. maja sta mraz in slana povzročila tudi v tržaški pokrajini o-grotnno škodo. Kako namerava vlada ali tukajšnja oblast pomagali prizadetim kme-toi"? Odgovor; Vladni komisar je dal na razpolago 1.800.000 lir, s katerimi bo tukajšnje kmetijsko nadzorništvo razdeljeval oškodovanim kmetom «Bone» za nabavo umetnih gpojil in škropil z 80-odstot-nim popustom. 3. Zakaj se ne priznajo predstavniki Kmečke zveze in žveze malh posestnikov v fseh tistih komisijah in ustanovah. ki se borijo s kmetijskimi problemi? Odgovor; V kratkem bodo imenovani predstavniki omenjenih organižacij v nekatere od teh komisij, po možnosti v vse tiste, ki imajo več kot 4 predstavnike, ♦, Ze zadnjič je tajnik ZMP posrečoval pri dr. Palamari za izplačilo škode in izgubljeni pridelek kmetom, ki so bili razlaščeni zaradi gradnje prehodne avtoceste industrijsko pristanišče-Katinara. A-NAS še danes, ni izplačala razlaščenim kmetom ne škode ne izgubljenega pridelka na razlaščenem zemljišču. Odgovor: Takoj bom tele- naj v najkrajšem času izplačajo škodo in pridelke. M. G. V podjetju ACEGAT bodo začeli pogajanja Kaže, da se bodo končno le začela spet pogajanja za rešitev spora med uslužbenci in vodstvom občinskega podjetja Acegat; v ponedeljek se bodo namreč sestali predstavniki sindikalnih organizacij v podjetju s člani vodstva podjetja in predstavnikom zveze občinskih podjetij, ki bo prišel iz Rima. Kakor je zna- tri tedne popolnoma ukinjen tramvajski in trolejbusni promet. Prišlo je sicer do sporazuma, toda vodstvo podjetja se je kar čez noč skesalo in predložilo v podpis spremenjeno besedilo doseženega sporazuma, ki ga sindikalni predstavniki nikakor niso mogli podpisati. Upati je, da bo zadeva končno rešena, sicer bo lahko ponovno prišlo do zapletljajev in poostritve sindikalne borbe. Stari Balkanci pozor! Zaradi nepopustljivosti vodstva Pred novo stavko v čistilnici Aquila Delavci v čistilnici Aquila bodo v torek spet stavkali, ker vodstvo podjetja ne kaže nobenega resnega namena, da bi upoštevalo njihove upravičene zahteve. Kakor je znano, so delavci v tem podjetju stavkali že pretekli torek po referendumu, ki sta ga sindikalni organizaciji izvedli med delavstvom. Stavka je bila enotna, saj sta jo napovedali obe sindikalni organizaciji in je lepo uspela. U-pati je bilo, da bo vodstvo podjetja pristalo na pogajanja s sindikalnimi zastopniki in upoštevalo zahteve delavcev glede sklenitve dopolnilnega sporazuma, ki bi moral vsebovati izplačilo pomladanske nagrade, začasne mesečne doklade za vse uslužbence ter izplačilo celotne plače v primeru bolezni ali nesreče. Ker pa vodstvo podjetja ni medtem pokazalo svoje dobre volje, so delavci prisiljeni ponovno uporabiti to krepko sindikalno sredstvo za zaščito svojih pravic. Prve stavke so bili oproščeni delavci, ki so zaposleni v novem obratu »cracking«, v to- Po enem letu, odkar je bil napovedan stečaj Za tovarno«KraltmetaI> se je prijaviI prvi kupec Kupec, ki je že položil predpisano kavcijo, ponuja 2» tovarno 180 milijonov lir • Rok za novB ponudbe zapade 10. junija letos Kulturne prireditve Proslava 50-letnice v Sežani na dan 29. junija je deji- _ _____ . nitivno sklenjena stvar. Rav- _ _________ no, se zadeva vleče preveč no tako spominska brošura, j rek pa bo prekinjeno tudi na dolgo in je zaradi tega Poskrbite pravočasno za vse delovanje v tem obratu in prišlo tudi do dolge stavke potrebno in za kar ste dolž- se bodo stavke udeležili vsi v marcu, ko je bil za več koti ni/ Pripravljalni odbor l delavci. tllltltlMIIIIIilllllllllMllllllltiiiilllllllltlllllllllllllllttlHIIIIIIUlMlllllltlllllllllllllllllllltlltltlltlllllllllllMIVItltllllllHIIIIIIIIIIIIIIItnHimiltllllltHtM NSZ, KP in PSDI o vzrokih enostrankarskega odbora Dolžnost lovice jo sedaj: enoten nastop proti uveljavljenju škodljivih interesov desnice Občinski svetovalec Neodvisne socialistične zveze tov. Bortolo Petromio je izjavil glede demokristjanske usmeritve na desno v občinskem svetu, da je NSZ že večkrat opozorila na posledice dosedanje okostenele politike tako imenovanega demokratičnega centna, na dvomljivo stališče Krščanske demokracije in republikancev do proste cone in na diskriminacije, ki jih je prejšnji občinski odbor izvajal proti nekaterim levičarskim skupinam. Med krizo občinske uprave pa so levičarske skupine predlagale se stavo takšnega občinskega odbora, kti bi izvajal socialni občinski program v interesu delavskih množic. Krščanska demokracija pa je proti volji večine svojih pristašev vse te predloge zavrnila in se odločila za zavezništvo s skrajno desnico. Poieg tega pa NSZ meni, da so tudi nesoglasja med . posameznimi levičarskimi sku- foniral na ANAS in zahteval, pinami, ki se niso znale res- SltlMIIIM 1111111111IIIIIIII It lili lltlllllllKII IIIIII llllllltlllllHIIIIIIIIIIIIIMI llllllll Iflltllllllltlltlllllllf Dogodki tedna Sli epi msiane podkom sije v obravnavi avstrijske vlad« V torek je avstrijski minister za zunanje zadeve Figi poročal na seji avstrijskega ministrskega sveta o zaključkih zasedanja italijansko-av-strijske podkomisije za tržaško pristanišče. Minister je izjavi, da je v gospodarskem intemsu obeh držav povečati ohsig blaga, ki se za Avstrijo natovori ali raztovori v tržaškem pristanišču in da morata zato obe vladi sprejeti vse ukrepe, da se v največji možni meri poveča ta promet. Na isti seji avstrijskega ministrskega sveta je minister za promet predložil v razpravo tudi osnutek zakona za avstrijsko trgovinsko mornarico. Minister je izjavil, da je tak zakon postal potreben, ker je treba dati pravno osnovo pobudam, da bi se ustvarilo ladjevje, ki bi vozilo pod avstrijsko zastavo. Razprava avstrijskega ministrskega sveta je za Trst zelo pomembna, saj je na tej seji avstrijska vlada odobrila sklepe zasedanja itali-jansko-avstrijske podkomisije za tržaško pristanišče. Znane je namreč, da ima ta podkomisija samo posvetovalni značaj in morata njene sklepe odobriti obe zainteresirani vladi Pričakujemo lahko, da italijanska vlada ne bo zavlačevala in bo čim-prej ne samo odobrila te sklepe, temveč )ih tudi v praksi izvedla, kar bi znatno prispevalo k okrepitvi gospodarske moči tržaškega pristanišča. Nič manj tudi ni pomembno vprašanje avstrijske trgovinske mornarice, saj bi za Avstrijo lahko gradile ladje tržaške ladjedelnice in bi te ladje lahki imele z« matično pristanilče Trst. Trgovin« i Kitajsko in tržaško pristan šče Tržaiju trgovinska zbornica je titkvala tržaška podjetja, da pošljejo svoje predloge in pripombe v zvezi z obnovo trgovinskega prometa s Kitajsko, kar zahtevajo vsi italijanski gospodarski krogi in 'o čemer bodo 8. junija razprauljali na italijansko-ki-tajskem zasedanju, ki bo v Milanu. Do sedaj te izmenjave ni bilo, ker še vedno velja ameriška zapora za trgovino s Kitajsko. Tej zapori'pa nasprotujejo Vse evropske države saj jim one-mogoča trgovsko izmenjavo z obširnim in zelo pomembnim kttpfskim trgom. Za Trst je to Vprašanje izrednega pomena, saj se stalno tteča trgovinska izmenjana med novo Kitajsko in vsemi najpomembnejšimi tržaškimi zalednimi državami. Vendar pa je iz tega prometa tržaško pristanišče prav zaradi omenjene ameriške zapore izključeno ter ga pritegujejo konkurenčna pristanišča in med njimi zlasti Reka. En mesec pred otvoritvijo mednarodnega velesejma Na letošnjem tržaškem mednarodnem velesejmu, katerega bodo svečano otvorili 23. junija in ki bo kot običajno trajal dva tedna, bo izredno pomembna mednarodna razstava lesa, ki bo letos nameščena v velikem paviljonu *B». Na tej razstavi bosta uradno sodelovali Avstrija in Jugoslavija ter italijansko ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Zlasti pa bodo važna številna mednarodna zasedanja, ki bodo v okviru velesejma. Med njimi bo najvažne jie mednarodno zasedanje, na katerem bodo sodelovali u- radni predstavniki Italije, katerim bo načeloval minister za kmetijstvo Colombo ter predstavniki Avstrije in Jugoslavije. Prisotni pa bodo tudi opazonalci SZ, Nemčije in verjetno tudi CSR in Romunije. Na tem zasedanju bodo razpravljali o položaju trgovine z lesom in bodo skušali ustanoviti v Trstu mednarodno razsodišče za spore v trgovini z lesom ter uveljaviti tržaške uzance za lesno trgovino. Sindika'na dejavnost v znamenju stavk Pretekli teden je bil v znaku ostre sindikalne borbe za izboljšanje delovnih pogojev v železarski, petrolejski in gradbeni industriji. V torek je bila 24-u-na stavka v čistilnici Aguila, v četrtek pa je stavkalo približno 1600 zelezarjev, ki so zaposleni v ILVA in drugih manjših podjetjih v Trstu, ter skoraj 6000 delavcev zidarske in mizarske stroke. Vse stavke so dobro uspele in so bile enotnega značaja, ker sta jih napovedali obe sindikalni organizaciji. Stavki železarjev in delavcev zidarske in mizarske stroke pa spadata v vsedržavni okvir sindikalnega gibanja za zboljšanj e delovnih pogojev. Zelezarji zahtevajo znižanje delovnega urnika na 40 ur tedensko z neokrnjeno plešo ter izboljšanje delovnih pogojev: zidarji in mizarji pa zahtevajo nadaljevanje pogajanj za sklenitev neve delovne pogodbe, ki bi morala urediti vprašanja a-kerdnega dela ter določiti nagrade za višjo produktivnost. no dogovoriti in skupno nastopati, pripomogla do tega negativnega položaja v občinski upravi. NSZ je prepričana, da bodo znale levičarske sile popraviti svoje napake in da se bodo sporazumele za enoten nastop, da preprečijo, da bi v občinskem svetu prevladali interesi desnice v škodo delavcev in celotnega prebivalstva mesta. Izvršni odbor KP TO pa je sprejel resolucijo glede krize tržaške občinske uprave, v kateri poudarja, da je KP storila vse, da bi preprečila imenovanje prefekturnega komisarja in izvolitev enobarvnega občinskega odbora. Zato so komunistični svetovalci v občinskem svetu podpirali vse pobude za sestavo občinskega odbora, ki bi vodil socialno politiko. Zato so tudi podprli izvolitev socialdemokratskega kandidata za župana, ki pa je odstopil. Resolucija nadatjuje, da če ima danes Trst klerikalni občinski odbor s podporo fašistov, monarhistov in liberalcev, je to predvsem krivda skupin, ki so sestavljale prejšnji občinski odbor. Kriva je Krščanska demokracija, ki je vztrajala na izvolitvi Bartc-lija za župana, ki hoče imeti monopol nad občinsko upravo in diskriminacijsko ravnati s komunisti in drugimi demokratičnimi skupinami. Krivi so socialdemokrati, ki so dovolili, da je njihov kandidat, ki je bil izvoljen za župana, podal ostavko in s tem omogočil enobarvni odbor. Nadalje obsojajo socialdemokrate, ki na zadnji sej’ občinskega sveta niso hoteli glasovati za dr. Pincherla. Ce bi zanj glasovali štirje socialdemokratski svetovalci in dr. Agneletto, poudarjajo v resoluciji, Bartoli ne bi bil izvoljen za župana. Poleg tega pa so za to krivi tudi republikanci, kj so zaradi svojih strankarskih interesov pomagali, da je prišlo do krize. Ob zaključku izvršni odbor Kp poziva vse Tržačane na borbo proti klerikalnemu odboru in proti županu Bartoli ju. Predstavnik PSDI nam je izjavil, da je demokristjanska trditev, da je PSDI hotel povzročiti odprtje občinske u-prave na skrajno levico, ne-osnovana. PSDI je bila in je mnenja, da morajo biti v upravnih svetih ACEGAT, ECA, združenih bolnišnic in drugih občinskih ustanovah zastopani predstavniki vseh cbčinskih skupin, od skrajno desnice do skrajne ievice. Poleg tega je poudarila, da morajo demokristjani priznati, da so socialdemokrati zagotovili sredinsko in levo usmeriene-mu odboru gotovo podporo rajmanj dveh svetovalcev PSI-UP. Nato je socialdemokratski predstavnik izjavil, da PSDI poziva Krščansko demokracijo, naj ne proglaša sedanjo rešitev občinske krize za sredinsko, ki je bila rešena sporazumno z misini. Za javno mnenje je Krščanska deinokracija pretekli petek odprla na desno, zapustila De Gesperijev centrizem in politiko demokratične solidarnosti. Najbolj «posrečeno» pa ja pisanje glasila KD, da je novi odbor »demokratičen*. «»------ Danes občni zbor Zveze pomorščakov Danes ob 10.30 bodo pomorščaki imeli svoj občni zbor, na katerem bodo razpravljali o vprašanjih te stroke in bo-c' o izvolili nov odbor svoje zveze. Jutri ob 17 se bo sestal v Ul. Zonta 2 odbor Zveze tiskarskih delavcev, ki bo razpravljal o vprašanjih te stroke, posebno pa o stavki tiskarjev v komercialnih tiskarnah. Tudi jutri ob 18 se bo sestal izvršni odbor zveze kovinarjev FIOM, ki bo razpravljal o kongresu zveze, ki bo v Trstu 7.. 8. in 9. junija ter o nadaljnji borbi železar-jev za znižanje urnika in ia-bojšanje delovnih pogojev. Jutri ob 17 bo na trgu v Skednju javno zborovanje, na katerem bosta člana pokrajinske zveze kovinarjev govorila o razmerah, potrebah in zahtevah delavcev, ki so zaposleni v železarni ILVA v Skednju. — »» — Za znižanje tarif avtobusa na Greto Preteklo sredo ie občinski svetovalec KP J. Muslin zaprosil za razgovor gospoda Cumbata ter mu prikazal pri. tožbe prebivalcev Grete in Barkovelj zaradi povečanja avtobusnih tarif na progi Trg Oberdan-Rumena hiša, ki so v režiji podjetja Sergas. Kot je znano, je podjetje povišalo prevoznino s 1. majem, in sicer oč 25 na 30 lir za Barkovlje ter od 20 na 25 lir za Greto. Ta vsota nedvomno bremeni zlasti one družine, katerih člani se vozijo večkrat dnevno na delo ali po drugih nujnih in potrebnih opravkih v mesto. Zvišanje tarif ni bilo odobreno od pristojnega občinskega urada, temveč le z dovoljenjem inšpektorata za prevoze, kar ni dovolj, kajti samo občina ima glede tega dokončno besedo. Svetovalec Muslin je izrekel v imenu prizadetega prebivalstva oster protest bodisi zaradi povišanja bodisi zaradi ilegalnosti dejanja ter zahteval, naj občina posreduje, da se spet uvede stara cena Gospod Cumbat je obljubil, da bo posredoval pri vladnem komisarju dr. Palamari. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICOI PROSVETNO DRUŠTVO alVAN CANKAR« p r I r e d * d a n e s 26. t. m. ob 17. url v dvorani na stadionu « Prvi maj* ( V kraljestvu palčkov ) pravljična igra v treh dejanjih Spisal JOSIP RIBIČIČ - Uglasbil IVAN GRHFt Režija: EMA STARČEVA (članica SNG) Scenograf: IVO KUPERSIN (član SNG) Glasbene točke: IVAN GRBEC (avtor sam) Balet: ADRIJAN VILES (član SNG) Rajanje vil: OLGA BAN NASTOPAJO ŠENTJAKOBSKI OTROCI frodaja vstopnic danes od 10 do 11 na sedežu društva v Ul. Montecchi 6-1X1, ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. Pred enim letom je tovarna »Kraftmetal« v industrijskem pristanišču napovedala stečaj. Sodna oblast je zapečatila vse vhode in so s tistim dnem odpustili zadnjih 2.2 delavcev in uradnikov, ki so ostali še v službi. Ostalih 140 uradnikov in delavcev so odpustili že nekaj mesecev prej. Q tej tovarni so vsi časniki mnogo pisali, saj je prenehala obratovati po sedmih mesecih odi uradne otvoritve. Kot je to že v navadi pri vseh stečajih ijovih tovarn, ki so se zgradile v industrijskem pristanišču, je tudi ta tovarna ostala kar čez noč brez dela. milijoni državnega posojila pa, ki so jih dobili za postavitev tovarne, so izginili. Po napovedanem stečaju je sodišče razpisalo že več licitacij. Toda vse zaman. Nihče se za to tovarno ni zanimal. Sedaj pa sporočajo, da je nekdo poslal pooblaščenemu sodniku, ki oc govarja za stečaj, ponudbo za odkup vseh tovarniških naprav, za katere ponuja 180 milijonov lir. Sodnik je to nepričakovano ponudbo takoj proučil in odredil, da se jo takoj sporoči javnosti. Obenem pa je določil rok za predložitev morebitnih novih ponudb, ki zapade 10. junija. Po tem datumu bo sodnik proučil vse ponučbe. V primeru, da bo ena od teh ponudb ustrezala določenim zahtevam, ni izključeno, da jo bodo takoj sprejeli. Glede tega pa sporočajo, da so novi kupci že položili u-strezno kavcijo in da so izjavili, da bodo tovarno obdržali na kraju mesta, ter da bodo ponovno izdelovali kovinske predmete enake vrste, kot jih je izdelovala »Kraftmetal« pred svojim stečajem. Samo dejstvo, da se je nekdo ponudil, da odkupi omenjeno tovarno, je razveseljivo. Sicer pa ne poznamo točne vrednosti vseh tovarniških naprav in ne moremo še o-ceniti resnosti te ponudbe. Kljub temu pa z zadovoljstvom sprejemamo namen morebitnih novih lastnikov, da bodo obdržali tovarno v našem mestu, s čimer bodo odpuščeni delavci in uradniki lahko ponovno našli zaposlitev. Sestanek NSZ na Kolonkovcu V torek 28. t.m. ob 20. uri bo v bivšem otroškem vrtcu na Kolonkovcu (Sv. M.M. Sp-148) sestanek, na K%terem se bo razpravljalo o krizi v tržaški občini, „ prosti coni in o ustanovitvi avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina. Govoril bo občinski »veto-valec dr. Jože Dekleva. Vabljeni! «»------- Prometne nesreče Včeraj popoldne so na ortopedski oddelek sprejeli s prognozo okrevanja v enem ali dveh mesecih 72 let staro Mario Potleca vd. Vidal iz Ul. delle Docce 15, kateri so zdravniki ugotovili verjeten zlom desne noge. Potle-cova je ob prihodu v bolnišnico povedala, da jo je predvčerajšnjim zvečer, ko je hotela prekoračiti Trg Gioberti, podrl na tla neki vespist, ki jo je nato z nekim avtom odpeljal domov. Na drugi kir. oddelek pa so sprejeli 7-letno šolarko Silvio Froglio iz Trebč 60, kateri so zdravniki ugotovili več ran na nogi in obrazu. V bolnišnico jo je pripeljal 47 let stari Attilio Bessi iz SNG V SREDO ob 20,30: v dvorani na stadionu «Prvi maj» premiera Steinbeckove drame v treh dejanjih «Zivi plamena. Prvič v slovenščini. Nastopajo: Stane Raztresen, Julij Guštin, Mira Sardočeva in Stane Starešinič. Režiser: Nada Gabrijelčičeva. V ČETRTEK ob 17. uri: v dvorani na stadionu «1. maj» ponovitev Steinbeckove dra me «2ivi plamen«. Prodaja vstopnic od torka dalje v Tržaški knjigami v Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom pri bla gajni dvorane. VERDI V SREDO ob 21. uri: koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta R. Molinari-Pradellija. Na sporedu so Cherubini, Brahms, Levi, Wagner in Re-spighi. DSS V SREDO ob 20. uri: v Gregorčičevi dvorani. Ul. Roma 15. predavanje Maria Magajne «Tržaška okolica«. Predavanje spremljajo barvni diapozitivi. Vstop prost. Vabljeni vsi. Slovenshn narodno gledališče in Glasbena Matica Ul. Palestrina 3, ki je povedal, da je šolarko podrl na tla s svojim avtomobilom, ko je vozil skozi Trebče proti Trstu. Šolarka bo okrevala v 10 ali najkasneje v 20 dneh. Končno so na isti oddelek sprejeli še 18-letnega Renata Straziota iz Ul. Campanelle 58, ki je v Ul. S. Marco padel s svojim kolesom. Mladenič se je pri padcu ranil po obrazu, zaradi česar se bo moral zdraviti 10 do 20 dni. «»--- Zaradi beračenja izgnani cigani Predvčerajšnjim popoldne sta dve policistki v službi v Drevoredu 2Q. septembra zagledali na nekem vogalu žensko z dojenčkom v naročju, ki je skupno z dvema otrokoma prosila miloščino. Policistki sta se ženski približali, toda ko sta se legitimirali, sta oba otroka zbežala, medtem ko je ženska šla s policistkama na kvesturo. Tu so jo i-dentificirali za 27 let staro Giuseppino Grossi brez stalnega bivališča, ki se je pred nekaj meseci pridružila ciganski karavani in z njo hodila po svetu. Dojenček je bil njen, otroka pa, ki sta zbežala, sta pripadala eni od ciganskih družin. Policisti so nato odšli tudi na obisk k ciganom, ki so taborili pri Sv. Soboti. Družinske poglavarje ,io sicer 41 letnega Ermeta Tapparello, 42-letnega Antonia Hudorovi-cha, 25-letnega Narcisa Carisa in 28-letnega Benita Carisa so odpeljali na kvesturo, kjer so priznali, da so se med drugim preživljali tudi z miloščino, ki so jo nabirali predvsem otroci. Zaradi tega so jih izgnali z našega ozem. lja, «»------- Koncert Celovčanov danes na Trgu Unita okriljem pokrajinske turistične ustanove bo danes ob 11. uri na Trgu Unita koncert orkestra in zbora celovške Delavske zbornice pod vodstvom dirigenta Aloisa Kralla. Program obsega dela Schuberta, Straussa, Teikeja25-l«tniei or*lanja Marije rte- i. ... tt' i r n i rvilz- i rprVvi JTOrit- Ziehrerja. Hegkensa, Leharja in Verdija. Ob 25*letnici požrtvo-valnega delovanja kot organistki v boljunški cerkvi MARIJI MAVER iz Boljuvca 157 čestitajo starši in vsi člani družine, navzoči in odsotni. \ LOTERIJA «5 86 4 21 41 84 54 70 20 60 89 22 23 88 15 34 85 69 66 61 35 70 78 71 19 15 36 21 63 6^ 28 24 3 88 20 55 86 4 47 33 39 22 38 85 41 10 K»— 53 T3 6 38 BENETKE BARI CAGLIARI FLORENCA GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN LEKARNE ODPRTE V NEDELJO AlTAlabarda, Istrska cesta 7, Barbo-Carmel, Garibaldijev trg 5: Croce Azzurra, Ul. Commer-ciale 26; de Leitenburg, Trg Sv. Ivana 5; Al Galeno, Ul. S. CUino (Sv. Ivan); Mizzan, Trg Venezla 2; Vielmetti, Borzni trg 12, HarabagUa v Barkovljah in Nicoli v Skednju. NOČNA SLUŽBA LEKARN V MAJU Barbo-Carmel, Garibaldijev trg 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg Sv. Frančiška 1; Ravasini. Trg Li-berta 6. IIIIHIIIHIIIIIIIII I UMIH II......Ulili OD VČERAJ DO DANES Dne 25. maja 1957 se je v | Maria Luigia Maurer, stražar Trstu rodilo 12 oseb, umrlo je 7 oseb, porok pa je bilo 6. POROČILI SO SE: mizar Mario lanna in gospodinja Liliana Perottl, reklamni strokovnjak James S. Martin in gospodinja Eu-gema Petrucco, uradnik Claudio Salefnik in uradnica Rosa Mu-ran, tiskar Guglielmo Meszinger in gospodinja Maria Petretti, uradnik Nereo Cominotto in bolničarka Maria Graz.a Aschmann, tehnični izvedenec Carlo Horst HiUbger m uradnica Ada Zac-ctugna. UMRLI SO: 71-letna Eufemla Benazic por. Zuliani, 61-letm Agosttno Santln, 50-letnl Fran-cesco Trampuš, 70-letna Maria Blasevic-h vd. Zonta, 81-letna Luigia Battistin vd. Ruff, 76-letni Giovarmi Piero de Favento, 59-letna vutoria Geržina. OKLICI- Airredo Zeugna in Elba Lorenzi, karabinjer Giovan-ni Costa in gospodinja Ester Costa, električar Costantino Co-vacich tn natakarica Irma Su-spize, mesar Giorgio Plusnich m delavka Elena Carletti, pomorščak Mario Dimini ln gospodinja Marija Ljubljana, uradnik Emvinio Proletti in učiteljica Ni-dia Velicogna, uradnik Fehce Man-iccla in uradnica Dora Vol-pi, pomorski kapitan Lucio Pa. po In učiteljica Livla Postelll, električar Fellce Galante In šivilja Rosa Mitri, težak Dullio Luciani tn gospodinja Celestina Bartoli, modelar Paolo Ferrari In uradnica Maria Varone, podčastnik Francesco Damilano in gospodinja An-na Rutter, šofer Carlo Capeilo ln gospodinja VI-viana Bertotti, odvetnik Bruno Furlani ln uradnica LIcia Tra-marln, kemik Bruno Rossini tn gospodinja Grazla Dlstaso, reprezentant Bruno Cunja in gospodinja Adrijana Gorkič, uradnik Giorgio Baba ui uradnica Angelo Gallitelli ln prodajalka Nives Roiazzi, učitelj Giovanni Torelli In učiteljica Maria Clo-ttlde Raguzzom, železničar Mi-chele Vigoriti ln gospodinja An-na Piccagliani, agent CP Almiro Malattia in gospodinja Impe ria Blasevich, trgovec Antonio Ventura in uradnica Elisabetta Penati, agent javne varnosti Lui-gi Cataneo in učiteljica Giovan-na Gregoretti, varilec Silvio De-simon In gospodinja Maria Lu-biana, pomorščak Bruno Vascot-to tn gospodinja Livia Chelle-ns, uradnik Franco Chiarello In gospodinja Lucia Terrlblle, strugar Sergio Samueli In frizerka Eive Passerini, zdravnik Francesco Mana Lercara in doktorca za leposlovje (Vgarcella Morandi, trgovec Romano Coslovich in prodajalka Noemi Toneatti, zidar Luigi Peresson tn ko jigovezka Lilaana Grbac, težak Giulio Za-nola in delavka Annamaria Bal-larln, mehanik Giorgio Belluzzi in prodajalka Rosa Catagna, električar Luigi Pozzetto in gospodinja Maria Stanco, varilec Michele Pisano tn gospodinja Angela Galzarano, trgovski propagandist Bruno Milil in prodajalka Francesca Šinigoj, učitelj Llvio Pesarvte tn učiteljica Ada Ategretto, mehanik Aldo Sa-bidusst in uradnica Mirella Ma-raspin, pomorski kapitan Edvard Kočevar in gospodinja Tereslna Balbo, livar Giordano Verbanaz in gospodinja Renata Galo, železničar Bruno Pacchi In gospodinja Amalia Sestan, študent Aldo Longo In gospodinja An. namarla Leporlnl, profesor Giorgio N Im i ra in gospodinja Angela Lazardi, železničar Mario Car-tago in pletilja Liliana Vigoriti, trgovec Adriano Pagnl In gospodinja Claudla Helnze, pleskar Mlchel Rene Ltron tn Gtgliola Artoni. Danes ob 16,30 v ljudskem domu v Križu PLANINSKA ROŽA opereta v 3 dejanjih. Zaključna predstava! Prodaja vstopnic eno uro m pol pred začetkom prireditve. ^ DA ROVI IN PKIBPKVKl) V počastitev spomina pok. Franca Trampuša darujejo Just, Zdenko, Emil in Alojz Colja 2.000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Ivana Panjeka darujeta Karluči Skrl in Lena-rd 3.000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok Franca Trampuša it: Luči Košute roj. Harej, daruje družina Spacal 2.000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. Lučke Harej por. Košuta daruje družina Kraus 1.000 lir za Dijaško Matico. Maver v boljurtški cerkvi, Genn. Massimo. 14,30: «Zaročenci smrti«, Silvija Koščina. Novo cine. 14.30: «Athena in 7 sestra«, J. Powell, E. Purdom, D. Reynoids. Odeon. 14.00: «Skrtatna mask««, T. Curtis in C. Miller. Radio. 14.30; »Sestra Letictjj«. Anna Magnani, E. R. Drago jn A. Clfariello. ( MALI OGLASI ) MOTOGUZZl! Ekonomični! Car-deiuni 73, Zigoli 98, Lodola 175 novost 1957! Motofurgoncini nosilnost 350. Delavnica za popravila. Avtomotodiesel, verige ln-dustna. Nadomestni deli. Razpli-njači. Trst, F. Severo 18, tel. 38-903 P R O D/A M lahke in težke motocikle — lepa priložnost AVTO SOLA LORENZI Ul. S. Lazzaro 17 VESPE, AVTOMOBILE, KOLESA in ŠIVALNE STROJE nove in rabljene si oglejte brez Obveznosti, različne nadomestne dele in razna darila z vsemi potrebnimi listinami, odpremlja najhitreje m daje vsa potrebna pojasnila tvr. Beltram, Trst, Ul. Valdirivo 3, tel. 36-991. PO KONKURENČNIH CENAH dobite: brisače, rjuhe, blazine itd. Za športnega ribiča, morsko ribarjenje: avtomatski aparati, podvodne puške itd. pri Della Schiava. Ul. Geppa 2. KOLESA, znižana cena 7.U00 tir. Motorna kolesa 44.U00 lir, pošilja kolesa - darilne pakete brez faktorja MARGON, UL. PIETA’ 3, Trst. PRODAM stavbno zemljišče 2700 kv. m. Ugodna priložnost. Telefonirajte 91-512. DUCATI MONDIAL dolgoročni obroki, takojšnja izročitev; izključni zastopnik OSTUNI MOTO, Machiavelli 28. KRZNA, perzijec, 'bober, bober-ček, ratmousque, vizon, poletne cene Obiščite nas brez obveze. Ziliotto, Ul. Milano 16, tel. 29-374. DUCATI 175 čudež moderne tehnike, prvo serijsko motorno kolo z dirkalnim motorjem. Naročite ga pravočasno pri ekskluzivnem zastopniku PIERO OSTUNI, Ul. Machiavelli 28. vse jezike ZAHVALA Vsem prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, ko nas je za vedno zapustil naš nepozabni Ivan Panjek se prisrčno zahvaljujemo. Se posebej se globoko ganjeni zahvaljujemo prijateljem, ki so se s tako mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu, s cvetjem ar na kakršen koli drug način oddolžili spominu predragega pokojnika. Soproga Olga Panjek-Vatovec tudi v imenu vseh sorodnikov Trst, dne 26. maja 1957. Predvčerajšnjim popoldne nas Je za vedno zapustila naša predraga Lučka Harej por. Košuta Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, 26. t. m. ob 10,30 iz mrtvašnice bolnišnice pri Sv. Ivanu. Žalujoči mož Lucijan, starši, brat Albin z ženo Norino in ostali sorodniki. Trat, 26. maja 1957. PrTmoršTcT Ifneviuk \ 26. maj« 1957. Goriiko-beneški dnevnik Dogodki tedna V torek je bil ob veliki ideležbi občinstva v dober-dobski prosvetni dvoran; sestanek, na katerem so govorili občinski in pokrajinski Predstavniki Goriške o najvažnejših vprašanjih. Sestanek le otvoril občinski svetovalec Slavko Lakovič, prvi pa je spregovoril župan Andrej Jarc, ki je povedal prisotnim, kako je z najvažnejšimi občinskimi vprašanji. Za njim je pokrajinski svetovalec Miladin Černe izrazil potrebo, da bi se asfaltiralo 750 m pokrajinske ceste skozi Doberdob, da b; se preprečilo nezdravo dviganje prahu. Dela bi stala 7.500.000 lir. Omenil je dalje načrt, po katerem se nameravajo asfaltirati vse pokrajinske ceste na Področju Tre Venezie. Govornik je tud; analiziral tri zakonske osnutke za posebni statut bodoče deželne avtonomije ter kritiziral demokristjan-skega, ki povsem zanikuje obstoj naše manjšine. Na koncu je spregovoril še Pokrajinski svetovalec Silvino Poletto, pokrajinski tajnik K Pl, ki je govoril o uspešno zaključeni stavk; električnih Varilcev v CRDA. Na koncu se je dotaknil tudi pravic narodnih manjšin in rekel, da morajo napredne stranke v skladu s svojimi idejami informirati javnost o pravicah manjšin in o nujnosti vključitve določil v posebni statut naše dežele, ki naj v skladu s členom šest ustave zaščitijo interese slovenske manjšine. ODOBRENO POSOJILO Iz Rima je prišla vest, da le bil objavljen medministrski dekret, s katerim se so-vodenjski občinski upravi priznava pravica, da najame pri hranilnici posojilo v znesku 2.790.000 lir za kritje primanjkljaja za finačno leto 1956 - '1957. Goriški občinski svet Sestal se je goriški občinski »vet, ki je za naslednika pokojnega dr. Karla Birse potrdil učitelja Albina Suligo-1*- Ob tej priliki so svetoval-01 odobrili sedem delovnih rentrov, s katerimi bodo po-P,zavili nekatere ceste v Gori-®t ter pot iz Grojne k oslav-skemu spomeniku. O vprašanju proste cone pa je odbor-n>k dr. Poterzio rekel, da se ho razprava pričela v prvi polovici prihodnjega tedna- Velika izkušnja 69-dnevne stavke V pričujočem članku nimamo namena ponovno poudarjati posameznih točk rimskega sporazuma med predstavniki treh sindikalnih organizacij in ravnateljstvom CRDA v zvezi s sporom električnih varilcev iz Tržiča, ki so zahtevali povečanje tarif za delo, ampak bi radi na kratko orisali tisto stran vprašanja, o kateri se je med stavko in po njenem uspešnem zaključku najmanj govorilo in ki je po našem mnenju kakor tudi po mnenju sindikalnih voditeljev v sindikalno - političnem pogledu bistvene važnosti. Delavci CRD.v se še dobro spominjajo, da se sindikalna enotnost ni vedno dosledno izvajala, kadar so se vodile sindikalne borbe za gmotne izboljšave delavcev. Marsikdaj je ta ali drugi sindikat (nimamo namena odpirati starih ran, ker smo mnenja, da je bil napravljen s sedanjo stavko korak naprej k sindikalni enotnosti!) podpisal z ravnateljstvom ločen sporazum, ki je redno oškodoval interese delavcev, ker so tisti, ki so razbili sindikalno enotnost, podpisali sporazume, ki so delavcem dajali manj kot so zahtevali. Tudi pravkar zaključena stavka je že pri samem začetku nosila v sebi klice te hude rakove rane, ki je bila toliko bolj nevarna kolikor bolj se je oddaljeval dan zadnje izplačane plače. Toda tokrat se ni pripetilo nič takega, kar bi bilo v interesu delodajalcev, ki so več kot dva meseca hote odklanjali pogajanja, da bi napravili morebitne vrzeli v vrstah varilcev ali suspendiranih, ali pa da bi dosegli pri suspendiranih odpor proti stavkajočim varilcem. Sindikalna akcija je ostala vseskozi enotna in odločna zaradi tega, ker so sindikalni voditelji CGIL, UIL in CISL morda tudi proti željam vodstev političnih strank, ki imajo vplive v teh organizacijah, uveljavili svoje težnje, da mora biti sindikat dejansko svoboden in prost vseh vplivov. Obenem pa so prav zaradi globoko občutene enotnosti delavcev sindikalni voditelji od samega začetka izključili sleherno možnost na ločene sporazume kot na žalosten ostanek hladne vojne v sindikalnem gibanju. Delavska zbornica (CGIL) je na svojem zadnjem vsedržavnem kongresu poudarila važnost sindikalnih akcij po posameznih tovarnah (a livel-lo aziendale), kar pomeni, da je treba v sindikalni politiki upoštevati specifična vprašanja posameznih tovarn ter na podlagi analize teh vprašanj voditi v notranjosti podjetja borbe za pravice delavcev. Delodajalci so se kmalu zavedli nevarnosti nove sindikalne politike CGIL in so na svojem nedavnem zasedanju sklenili z vsemi silami preprečiti sleherni poskus borbe «a livello aziendale«. Po 69 dneh stavke so pri Confindu-strii spoznali, da je volja delavcev po stavkah «a livello aziendale« močnejša od sklepa zasedanja Confindustrie. Tako je prišlo do sporazuma, ki je zaradi vladne krize toliko pomembnejši, ker si nihče od odgovornih rimskih krogov v sedanjem položaju ni hotel prevzeti obveznosti. S tako pozitivnimi izkušnjami se bodo tržiški delavci tudi v bodoče lahko spoprijeli z ravnateljstvom, kadar bo potrebno nastopiti v obrambo njihovih interesov. Sindikati pa jim bodo pri tem dajali nenadomestljivo pomoč, ker so se sedaj še bolj prepričali, da je njihova naloga prodajati delodajalcu delovno silo po najvišji možni ceni. Števerjanski občinski svet Neresno glasovanje o načrtu za gradnjo otroškega vrtca Dolgo časa je števerjanska občinska uprava odlašala z o-dobritvijo načrta za gradnjo otroškega vrtca v Steverjanu. Sklicali so sejo, ki pa se ni vršila zaradi premajhnega števila udeležencev. Končno so vendarle uspeli spraviti vkup zadostno število svetovalcev, katerim so predložili v diskusijo in odobritev načrt otroškega vrtca. Po daljši diskusiji pa se je zgodilo nekaj, kar ni nihče pričakoval. Predlog občinskega odbora, naj se otroški vrtec gradi poleg osnovne šole v Steverjanu, ni prejel niti podpore vseh svetovalcev večine. Kar pet jih je namreč glasovalo proti predlogu odbora. Nekateri menijo, da izkazuje glasovanje določene težnje nekaterih svetovalcev, ki bi radi imeli vrtec na drugem delu vasi. Kolikor nam je znano, je imela občinska uprava na razpolago dovolj časa, da je temeljito proučila vse razloge in se odločila za najboljšo rešitev, ki postane polnopravna z odobritvijo občinskega sveta. Toda prav pri tej zadnji o-viri se je še enkrat pokazalo, da je bilo glasovanje o načrtu, ki predvideva strošek 6 600.000 lir, vse prej kot resno, ker kaže, da se nekateri še vedno ne zavedajo vsakovrstnih težav, s katerimi se borijo slovenske šole vseh vrst. iitiiiiiiiiittiiiiiinuiiiiiiiiiiiitiiiiminiiiiiiiiiiinuiiiiimiiiminiiiinitiiiiiiiiimtiiimiiinmiim Zaključna prireditev slovenskih šol Goriške srednje šo'e priredijo danes 26. maja in na vnebohod 30. maja 1957 točno ob 20.30 zaključno prireditev na šolskem dvorišču v Ul. Croce. V primeru slabega vremena 26. in 30. maja se prireditev prenese na nedeljo 2. junija. Sprejemni izpit Sprejemni izpit v L razred nižnje srednje šole (gimnazi- je) v Gorici se prične 8. junija ob 9- uri s pismeno nalogo iz slovenščine. Naslednji dan bo pismena naloga iz računstva in dan nato ustno izpraševanje po vrstnem redu, ki bo javljen na razglasni deski šole. DEZUHNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Sv. Justa, Kor-zo Italia 102, tel. 31-52; do 12. ure pa je odprta lekarna So-ranzio, Korzo Verdi 17, telefon 28-79. Dopisi Iz naših krajev S ES L J AN Na nedeljski slavnosti v e-»Ulskem naselju, okrašenem ». trobojnicami, je bila nasel-"ina uradno izročena svoje-11111 namenu. Svojim novim »°vaščanom želimo, da bi se nami dobro počutili. Ce »mo bili proti ustanovitvi te-*a naselja, nismo bili zaradi zjhh, ampak ker smo videli ^ tem raznarodovalne name-e- Tudi so govorili za to sojini razlogi. Imamo vtis. i si s?. ie ta nesre^na politika y°lažila in ubira drugo bolj koristno pot narodne strpno-stl> zbližanja in medsebojne-?a razumevanja. To je naša h nedvomno tudi želja vseh Postenj^ Italijanov. Ta naša ?e*js je že stara in so jo lah-že opazili tudi novi nase-lenci. Tudi v bodoče se bo-tega načela držali in ne “omo dal; nobenega povoda ,a kakšne medsebojne nape-.°*ti. Imamo svoj jezik, svo-kulturo, svojo narodno zavest pelje na Vrh. Pot je bila dolgo časa v zelo slabem stanju in so se Vrhovci zaradi nje upravičeno pritoževali. Za popravilo je namenjenih 40.000 lir. Občina uprava opozarja vaščane, naj ne lomijo drevesc ob cesti, ker s tem povzročajo hudo škodo, ki jo je težko nadomestiti na že itak zelo golem Krasu. DOL in ponos, svoje narodne o f V/J v ------ Potrebe. To našo lastnino, te . ase narodne pravice mora-•? Paši novi sovaščani spo-10Vati, tako kot spoštujemo m‘ njihove. SEMP0LAJ Konč -no bo nekaj dneh la .a cesta od gorn,ega de-2 naše vasi do ceste mabre-^na-postaja, ker asfaltirajo £ Kih 600 m ceste oc železni-,«fske hiše do prve hiše na-,vasi. Baje bodo kmalu ,'tirali tudi cesto od nas jo? bloku. Zahteve narašča-zbM®8 cestnega prometa po °oi)šanju cestišča ni'mogoče ‘So zanemarjati. vJj£rirnorski dnevnik« je te m? pisal o vzgojnem pojmu šolskih vrtov in o u-j- ®»nem pouku šolske dece. lii»* 80‘a ‘ma ‘eP 1108 zem' ne i v ta namen, a mu žal stn,S Ge ima vrt vsaj do-litj‘n° lice, -e imamo zahva-. 1 šolskemu slugi, ki ima za r '^edno veselje, smisel in 2, umevanje, zelo razvit čut h; leP0t0 in red. Občina naj niiaga v njegovih prizadeva-tua Podpirala, saj je v tem ai mnogo vzgojnega. anje trošarinskega DOBERDOB ov^nes ob 6. uri se bo sestal n ,lnski svet, ki bo razprav-5 ‘o nekaterih važnih vpra-jPhh, kot je deželna avtono-davu Pobiranje 7ka m drugo, ce« c*ni Popravljajo ohčm.iko Jaš'?'.ki pelje k orožniški vo-bre • Cesto popravlja pet 6- »Poselnih delavcev, ki bočil-‘3ieie‘i za svoje delo planin* v fon,!a za zimsko ponj2 brezposelnim. Iz omeme-dah *°nda prefekture bodo u j 50.000 lir. občina pa bo ti, *Itlu dodala še drugih 30 *?č lir. da 2 denarjem iz istega fon- Ll Popravljajo tudi tisti del “berdobske občinsl občinske poti, ki Nova občinska uprava si je med drugimi nalogami zadaia tudi to, da bo poskrbela za ponovni pregled vseh obdavčenih zemljišč in njihovo o-cenitev, ki mora odgovarjati posameznemu kosu zemljišča. Tov. Vižintin je dosegel, da je pretekli-teden pri šel v vas tehnični izvedenec goriškega katastrskega urada, ki je pre- gledal vsa zemljišča na Pal- = _ _ kišču in v Vižintinih, tako da ] na vrtovih nekaterih Prose- šo vas. Vse, kar je proseško, bo rad pohvalil; pohvalil bo dobro vino, lepe cvetlice ... Nekaj pa ne bo mogel pohvaliti — ceste. Glavna cesta, ki pelje iz Trsta proti Križu in dalje proti Italiji, je asfaltirana. Toda cesta, ki pelje iz središča vasi, po domače Kržade. po vasi na Devinščino, je v zelo slabem stanju. Ako privozi avtomobil po tej cesti, se dvigajo oblaki prahu, da sploh ni mogoče dihati. V deževnih dnevih pa je toliko blata, da jo je skoraj nemogoče uporabljati. Kakor se je zvedelo, je oblast že nakazala določeno vsoto denarja za asfaltiranje te ceste in vsekakor bi že začeli z deli, da ne bi naleteli na ovire pri raznih comačinih. Kakor je znano, leži Prosek v majhni kotlini. Preden bi asfaltirali cesto, bi bila potrebna kanalizacija, toda nimajo iztočnega kanala. Končno so dobili mu je ostalo za prihodnji teden le še malo dela. Kmetje so izvedenca prijazno sprejeli in mu pokazali vsa t;sta zemljišča, ki jih ima kataster vpisana na primer kot travnike, pa so v dolgih letih, po zadnji ocenitvi zemljišč, postala pašniki. V glavnem bodo torej kmetje, ki jim je izvedenec ugotovil drugačno vrednost zemljišč, plačevali v bodoče manjše davke, kakor doslej. Nadalje smo bili obveščeni, da namerava Italija skupno z Jugoslavijo napraviti sporazum, po katerem bodo kmetje, ki imajo zemljišča, po katerih teče državna meja, oproščeni vsakega davka. To bodo najbrž uredili že do jeseni. VELIKI REPEN Novo kopališče v naši vasi je že četrta javna stavba v naši občini. Ni treba poudariti, kako velikega pomena je kopališče v naših razmerah za delovne ljudi, ki si ne morejo privoščiti lastne kopalnice. A nova stavba ni namenjena le zdravju telesa, ampak tudi duše. Knjižnica, čitalnica, dvorana za prireditve povenijo veliko vrednost, ker nudijo pogoje za kulturno delovanje. Smo prva vas na Krasu, ki ima za to primerne in udobne prostore. Upamo, da bo znala naša mladina to ceniti. Bilo bi žalostno in za nas nečastno. če bi ne izkoristila te možnosti in se skupno lotila prosvetnega delovanja. Vabimo naše mlade izobražence in druge bolj razgledane domačine, da o tem nekaj u-krenejo. PROSEK Ako Tržačan pride ob nedeljah na Prosek, bo zelo rad stopil v kako proseško gostilno in pokusil dober kozarec domačega vina. v poletnem času bo odprtih več osmič, kar bo privabilo še več meščanov na obisk v na- čanov precej velika brezna in so želeli, da bi kanale napeljali v ta brezna, kamor b' se voda odtekala. To bi vsekakor znatno zmanjšalo stroške. Toda lastniki omenjenih vrtov niso dovolili, da bi napeljali kanalizacijo po niihc,-vem ozemlju v brezna. S tem nepremišljenim ravnanjem škodujejo vsem vaščanom in tudi sami sebi, saj tudi oni uživajo cestni prah, ki vsekakor ni koristen. 2eleti bi bilo, da bi omenjeni lastniki vrtov spremenili svoje mišljenje in dovolili, da bi speljali kanalizacijo v njihova brezna. S tem bi rešili zelo pereče vprašanje v korist in zadovoljstvo vseh domačinov. VASCAN SO VOD N JE Tudi k nam je prispel novi nedeljski Primorski dnevnik Veselo nas je presenetil, saj smo v njem našli mnogo novih zanimivih stvari, za katere so se navdušili mladi in stari. Novi časopis je prišel v vsako hišo in že mnogo vaščanov se je nanj naročilo, saj jim bo v prijetno razvedrilo in marsikdaj tudi v pomoč! Naš mladinski zbor je zadnje čase malce utihnil; upamo, da to le začasno. Mladi pevci in pevke so dosegi? v svojem dosedanjem vadenju že lepe uspehe in zato jim želimo, da bi še nadaljevali z gojenjem zborovske pesmi, za katero je naš človek pokazal vedno mnogo veselja in ljubezni. , JAMLJE Pred časom je občinska u-prava popravila jameljsko cerkveno uro, ki sedaj dobro teče. Vaščani so bili s popravilom zelo zadovoljni, saj jim ura marsikdaj zelo koristi. Občina uprava sedaj o-pozarja vaščane, zlasti pa o-troke, ki hodijo okoli zvonika, naj se ne dotikajo mehanizma ure, da ne bo prišlo do okvar, ki jih je treba plačati z občinskim denarjem. Štiridnevni izlet ZSPD po Sloveniji in Hrvaški Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici priredi v avgustu 4-dnevni izlet po Sloveniji in Hrvaški. Najprej bi se izletniki ustavili na Reki, nato pa bi se odpeljali do Senja. Krenil; bi čez Velebit v Liko in k prekrasnim Plitvičkim jezerom. Ob reki Korani preko Slunja v Karlovac in čez Kropo v Slovenijo, v Belo krajino. O-gledali bi si nato še Kočevje in Ribnico in se ustavil' v Ljubljani. Cena izleta je približno 10 tisoč lir; tu je všteta vožnja, skupni potni list, hrana in stanovanje. Vpisovanje na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1, telefon 24-95. «»------- Slikarska razstava v Novi Gorici Včeraj zvečer ob 19. uri je bila v dvorani OLO v Novi Gorici svečana otvoritev slikarske razstave, na kateri razstavljata svoja dela dva mlada primorska umetnik Pavle Zamar in Bruno Tutta. Razstavo je pripravil klub slikarskih amaterjev (tNikolaj Pirnat« in bo odprta vse do 4. junija. «»—- Izlet garibaldincev v Danes bo večja skupina ga-ribaldincev napravila enodnevni izlet v Kojsko, kjer bodo skupno s tamkajšnjimi partizani proslavili spomin žrtev pokola, ki so ga napravili nacifašisti med zadnjo svetovno vojno. Garibaldinci bodo ob tej priliki položili venec k spomeniku padlih žrtev. Podivjani bikec povzročil nesrečo Včeraj ob 1Q. uri so klicali ZK v Steverjan na Uklance 17, kjer si je zlomila desno nogo 84-letna Karolina Rožič. Rožičeva je odpeljala napajat živino in ko je pri povratku hotela enoletnega bika zavezati k jaslim, jo je žival nepričakovano sunila z glavo, tako da je stara žena padla na tla in si poškodovala desno nogo. V bolnišnici bo ostala na zdravljenju približno 40 dni. * * * Ko so stanovalci Ul. Nizza včeraj dopoldne opazili na cesti ležečega starčka, so takoj poklicali avtomobil Zelenega križa, ki je poskrbel za njegov _ prevoz v bolnišnico pri Rdeči hiši. Tu so zdravniki u-gotovili, da je imel 61-letni Dimetri Masolini iz Vidma zopet enega svojih srčnih napadov, ki ga bo vnovič priklenil k postelji. «» — Nesreča delavca V noči med petkom in soboto je moral avtomobil Zelenega križa v livarno SAFOG, kjer je težji železni predmet ranil 44-letnega Angela Gran-desseja iz Standreža, Ul. Matajur 13. V bolnišnici Brigata Pavia, kamor so delala odpeljali, so ugotovili globjo rano na desn; nogi, zaradi česar se bo zdravil 20 dni. - *.-» 1— _ kino — CORSO. 14.00; «Rifrfr». J. Ser-nas. Mladini izpod 16 let vstop prepovedan. VERDI, 14.30: «Resnična zgodba tolovaja Jessa«, R. Wayer, v technicolorju in ctnema-scopu. VITTORIA. 15.00: «4 bistra dekleta«, Elsa Martinelil, v ci-nemascopu in v technicolorju. CENTRALE. 15.00: »Vrnitev iz večnosti«, A. Ekberg. MODERNO. 15.00: «Tihotapc. iz Kenije«. Športni dnevnik 8. etapa kolesarske dirke po Italiji Defilippis - r Faverozmagal Poblet . nesrečni pobudnik odločilnega pobega NEAPELJ, 25. — V tretje gre rado —■ pravi slovenski pregovor —, ki je tokrat v celoti veljal za Italijana Defi-lippisa. kateri se je po dveh neuspelih poskusih danes le dokopal do roza majice prvo plasiranega na kolesarski dirk; po Italiji. V današnji etapi, doslej najdaljši etapi Pescara - Napoli, doiči 250 km, je zmagal Italijan Vito Favero s povprečno hitrostjo 37,190 km na uro, Defilippis pa je prispel na cilj tretji s časom zmagovalca. Glavnina, v kateri je bil tudi Louison Bobet, je prišla na cilj z zaostankom 21", tako da ima Defilippis poslej 13” naskoka pred Bobetom in 30” pred Pobletom, ki je bil danes nesrečni animator celotne etape. V Pescari je startalo 110 od prvotnih 119 dirkačev. Do prvega pomembnega pobega je prišlo pri 35. km, ko je ušel Na letečem cilju je zmagal Pc-blet.. V vzponu na planoto «Petih milj« je glavnina po prizadevanju Bobeta zmanjšala zaostanek na 32”, vrh pa je dosegel prvi Geminiani. Na planoti je glavnina zopet popustila in na.= kok prvih 15 je pri Caste! de Sangro dosegel 2'25”, ki pa je na vzponu na Macern-ne začel ponovno kopneti. Na letečem c.iju v Iserniji je zmagal Carlesi. V spustu se je od glavnine odtrgal Nencini in v kratkem dohitel vodeče, od k i-terih pa so medtem odpadli Ruiz. Guerrini, Tosato. Sassa-no, Couvrtur in Kerstein, tako C a je po-lej ostala v vodstvu skupina 10 dirkačev. V Venafro. 171 km po startu, je Poblet preluknjal in pri tem izgubil 115’ tako da ga je glavnina dohitela, ostala deve-torica pa je povečala tempo in dosegla maksimalni naskok 210”. Ker pa so dirkači v na- gorije med Humezom in Scor-tichinijem, ki bi moral giti da nes zvečer v okviru boksarske prireditve na starionu Vigorel-li v Milanu, preložen na jutri popoldne ob 15. uri. Program prireditve bo ostal nespremenjen. Televizijskega prenosa ne bo! AVTOMOBM l/l M Poblet in za njim Rolland po 1 slednjih kilometrih kar dva- nalogu Bobeta. Čez nekaj km so se podali na lov Michelon, Guerrini in Carlesi, nato pa še drugi, med katerimi tudi Fomara tako, da je bila pri Sulmoni, 68 km po startu, na čelu skupina 15 kolesarjev s prednostjo 1’ pred glavnino. nnUMiiHiiiiniiiiiiniiiiiiniinHiiiiHiiimiMin DANES V LIZBONI Italija-Portugalska ITALIJA Bugattl Fontana Bernasconl cervato Chiappella Pošlo Bonipertl Pandoltlnl Ghlggia Bean Pesaola Cavem Aguas Vasques Coluna TeUeira Graca Pedroto Angelo Arcanjo Virgilio Gomes PORTUGALSKA LIZBONA, 25. — V portugalski prestolnici vlada izredno zanimanje za jutrišnjo nogometno tekmo med Italijo in Portugalsko. Vstopnice za stadion, ki lshko sprejme 70.000 gledalcev, so že razprodane. Tekma se bo začela ob 16.30 (čas odgovarja našemu) in jo bodo prenašale portugalske In italijanske radijske postaje, televizija pa ne. Kot znano, velja tekma za kvalifikacijo za svetovno .prvenstvo v okviu skupine, v kateri tekmuje še Severna Irska. Morala obeh moštev je zelo visoka in med Portugalci ne skrivajo upanja, da bodo premagali Italijane, katerih prestiž je po katastrofi v Zagrebu. znatno upadel. Nekateri izmed portugalskih igralcev predvidevajo celo zmago s tremi goli razlike. V italijanskem taboru prevladuje zmerni optimizem. Dr. Foni je lizbonskemu športnemu dnevniku «A Bola« izjavil, da Italijani nikakor ne smejo izpu«titi te priložnosti za kvalifikacijo za svetovno prvenstvo. Obe reprezentanci sta imeli danes popoln počitek. krat naleteli na spuščene železniške zapornice, se je zaostanek glavnine kmalu zmanjšal in je pri Aversi. 16 km pred ciljem, znašal le še 48", 9 km pred ciljem pa je ceio povsem izginil, toda le za trenutek. 3 km pred ciljem so iz skupine nezadržno pobegnili Defilippis, Gvsmondi in Favero ter zavozili na dirkališče s prednostjo okrog 200 m, Vrstni red na cilju 8. etape Pescara - Neapelj (250 km): 1. FAVERO Vito 6.43’2#’\ s povprečno hitrostjo 37,190 km na uro, 2. Gismondi, 3. Defilip. pis, oba isti čas, 4. Albani v 6.43’41”, 5. Benedetli, 6. Fab-bri, 7. Rossello, *. Tosato, 9. Pintarelli, 10. Baffi, 11- Van Est, 12. Cainero, 13. Impanis, 14. Voorting, 15. Pellegrini, 16. Moser, 17. Astrua, 1». Nascim-bene, 19. Boni, 20. Bobet Splošni vrstni red po 8. e-tapi: 1. DEFILIPPIS 36.30’14”, s povprečno hitrostjo 39,972 km na uro, 2. Bobet L. 36.30’27”, 7 zaostankom 13”, 3. Poblet, zaostanek 30”, 4. Baffi 34”, 5. Gaul 42”, 6. Fomara 1’02”, 7. Nencini 1’03”, *. Fabbri ITI”, 9. Impanis 1’21”, 10. Carlesi 1’31”, Incident Von Tripsa Na progi v Nucrbur^ringu NUERBURGRING, 85. - Med današnjimi poskusnimi vožnjami za jutrišnjo avtomobilsko dirko «1000 km« v Nuerburg-ringu. se je teže ponesrečil nemški pilot Von Trips, katerega avto »Ferrari« 1.600 cc je zdrsnil na ovinku in zdrvel s proge. Von Tripsa so prepeljali v bolnišnico z močnim možganskim pretresom. Njegovo stanje je resno. Odlovom) urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarsk' zavod ZTT - Trst KINOPROSEK-KONTOVEt predvaja danes 26. t. m. ob 16. uri barvni Metro film: € Tihotapsko gnezdo» Igrajo: STE1VART GRANGEH, GEORGE SANDERS JOAN GREENWOOD VIVECA LINDFORDS KINO SKEDENJ predvaja danes, 26. t. m. ob 16. uri barvni film: «Na otoku s teboj* Igra: ESTER tVILLIAMS Kino v Križu predvaja danes, 26. t. m. ob 17. uri film: •Nihče me ne ustavi* Igrajo: STERLING HAVDEN KAREN BOOTH DANES V MILANU Humez - Scortichini MILAN, 25. — Zaradi dežja Je bil boksarski dvoboj za evropsko prvenstvo srednje kate- muc na Cntinah predvaja danes 26. t. m. z začetkom ob 15. uri cinemascope Darvni film: Prekleti dan HM Igrajo: SPENCER TRACY, ROBERT RYAN Jutri 27. t. m. ob 18. uri ponovitev istega filma TEMS V PARIZU Sirola izločen Merlo prekinil PARIZ, 25. — V nadaljevanju mednarodnega teniškegi turnirja v Parizu, so bil; doseženi naslednji važnejši rezultati: Cooper (Avstralija) - Sirola (It.) 4:6, 6:4. 6:0, 4:6, 9:7, Mrlo ;e manjkalo, da ne bi Sirola dosegel presenetljivo zmago nad favoritom turnirja. Rose (Avst.) - Nielsen (Dan.) 7:5, 0:6, 6:3, 7:9, 6:3. Fraser (Avst.)-Ulrich (Dan.) 7:5, 6:4. 6:0. Pat-ty (ZDA) - Candy (Avst.) 6:8, 8:10. 7:5, 6:3, 6:3. Washer (Bel.) - Gibson (Avst.) 6:2, 6:4, 7:5. Merlo (It.) Haillet (Fr.) 7:9. 6:8, 6:5, prekinjeno zaradi teme. ORGANIZACIJA VITTADELLO Vam nudi v svoji podružnici v Ul. Dante 12, veliko izbiro komaj prispelih poletnih oblek, Jopiče, hlače, najlon, montgo mery, površnike, srajce itd po najnizjih cenah. Primeri: OBLEKE CISTA VOLNA od 5.509 lir naprej JOPICI VOLNA e 4.900 a ■ HLAČE VOLNA * 1.900 n 1 HLAČE BOMBA/ » 700 * ■ NAYLON RODI A * 8.990 D O SRAJCE POPF.I IN » 990 » » PRIMERJAJTE CENE! VITTADELLO - Ul. Dante 12 • TRST za hliot E BRISAČE . RJUHE BLAZINE SKOTSKA VOLNA SUKANEC IGLE t.t.d. V s E za. šfrert-ribiča, morsko ribarjenje t AVTOMA SKl APARATI PODVODNE PUŠKE RIBA RKKK PALICE MUHAH1CE UMETNE VABE TRN Ki i.t.d. Na drobno in debelo po konkui-učnih tenan Lastnik: G. DELI A SCHIAVA — TRST. t Ji Grppa 2 — lel 23-4*9 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOlOOOOOCOOOOOOOOOOOOCGOOuOOOOOOOOGGOGOGOaOO GEORGES SIMENON 33. Maigret in njegov mrtvec Detektivska zgodba j Zdaj, ko je Colombani vso stvar zavohal, bi mu utegnil zagosti. Take majhne nagajive šale so v navadi med njimi. Colombani je povrhu vsega še bolje kot Maigret poznal enega teh dveh mož, to je tistega, ki mu pravijo Boksar Jo. To je nizek, čokat človek s potlačenim nosom in z drobnimi modrimi očmi. Zmeraj nosi bele obleke z velikimi kvadrati in kričeče kravate, V času aperitiva je bil zanesljivo vsak dan v kakšnem baru na Wagramski aveniji. Vsaj desekrat je Maigret že imel opravka z njim in vselej za kakšno različno zadevo, a vselej se je izmazal. Ali je res nevaren tiček? Take slave bi bil sam najbolj vesel in tudi sicer se je rad s tem bahal. Veliko si je prizadeval, da bi ga ljudje imeli za enega iz pariškega podzemlja, a pravi iz podzemlja so ga po strani gledali, če ne kar zaničevali. Maigret jima je šel odpirat vrata in je nato prinesel na mizo še dva kozarca. Vstopila sta oprezno, kljub vsemu nezaupna, švigala sta s pogledi po kotih sobe in pogledovala v vrata, ki so vodila v drugo sobo. «Ne bojta se, fanta!» Tu ni skritih stenografov in ne magnetofonov. «Glejta, tu je moja spalnica.« Pokazal jima je še razmetano posteljo. Potem je nadaljeval: «Tu Je kopalnica z vzidano omaro. In tu kuhinja, ki jo je morala žena zapustiti, da bomo sami.« V kuhinji se je razširjal prijeten vonj po juhi, ki je vrela na štedilniku. Na mizi je čakal otrebljen petelinček, da ga denejo v ponev. «Ta vrata? To so zadnja. Tu je soba za goste. Ni prezračena in je malo zadahla, ker sploh nimamo gostov, razen svakinje, po enkrat na leto. Zdaj pa pijmo!« v Vzdignil je kozarec, medtem je vprašujoče pogledal tova risa, ki ga je pripeljal Jo. «To je Femand«, je pojasnil Jo, bivši boksar. Komisar je zaman napenjal možgane. Ta suha, preklja-sta postava, ta obraz z velikim nosom in majhnimi po mišje živimi očmi, vse to ga ni prav ničesar spominjalo. ♦Garažo ima ne daleč od Porte Maillot. Majhno garažo, kajpak.« še zmeraj sta stala in se jima je videlo, da jima ni do sedenja, ne morda zaradi bojazni, pač pa iz previdnostnih razlogov. Take vrste ljudje se zmeraj najbolje počutijo blizu vrat. «V oglasu namigujete na neko nevarnost.« »Pravzaprav na dve nevarnosti. Prva, če vaju zalotijo Romuni in v tem primeru ne bi dal počenega groša za vajino kožo.« Jo in Femand sta se osuplo spogledala in sta mislila, da gre za kakšno pomoto. ♦Kakšni Romuni?« In res v časnikarskih poročilih o hudodelstvih v Pikardiji ni bilo nikoli besede o Romunih. ♦Tolpa v Pikardiji.« Zdaj sta razumela in sta brž še pozorneje prisluhnila. ♦Nikoli nisva imela nobene zveze z njimi!« ♦Precej bomo govorili o tem in veliko laže bo če brsta sedela.« Jo se je ojunačil in se spustil v naslanjač, Femandu pa se ni zdelo preveč varno in je sedel čisto na konec stola. .. ♦Duiga nevarnost«, je dejal komisar in ju pazljivo motril, medtem ko si je prižigal pipo, «nista ničesar opazila danes?« ♦Da so povsod sami biriči. Eh, oprostite!...« . .♦Nič hudega. Ne samo, da so povsod biriči, kakor pravita, večina naših inšpektorjev išče neke ljudi, oziroma dva gospoda, ki imata rumen avtomobil.« Femand se je nasmehnil. ♦Vem, da zdaj ni več rumen in da je zamenjal tudi tablico. Pa ni važno! Da so vaju dobili v roke naši inšpektorji, bi vaju še kako izvlekel. Toda, ali sta videla tistega gospoda, ki je odšel od tu, preden sta prišla vidva?« ♦Da. Colombanija,« je zamrmral Jo. ♦Vaju je "idel?» ♦Čakala sva, da stopi v avtobus.« ♦Prav. To pomeni, da vama je za petami tudi varnostna policija, če imata enkrat opravka s temi ljudmi, vaju živ krst ne reši več iz pesti sodnika Comeliaua.« Poplah, ki je bil v zvezi s tem imenom, je učinkoval. Moža sta poznala vsaj po pripovedovanju sodnikovo strogost. ♦Ko pa sta tako lepo prišla k meni na obisk, se lahko pogovorimo kot prijatelji.« ♦Toda midva ne veva skoraj nič!« ♦Kar vesta, je rime čisto dovolj. Vidva sta bila Albertova prijatelja...« «Dober človek je bil.« ♦Malo svojevrsten, ali ne?« ♦Spoznala sva se z njim pri dirkah « «Se mi je kar zdelo.« Tudi ta podrobnost je jasno kazala, s čim se ukvarjata. Fernandova garaža ni imela stalnih klientov, s tem ni rečeno, da so se tam prodajali ukradeni avtomobili, ker to zahteva posebne naprave za naglo pobarvanje in še primer no mrežo ljudi za raznrodaianie: razen tega se tema dvema človekoma ni zdelo priporočljivo, da bi se preveč izpostavljala. Bolj verjetno sta kupovala stare škatle in jih toliko popravila, da sta lahko z njimi sleparila lahkoverne kaline. Zmeraj se najde po banh, na konjskih dirkah, po hotelih dovolj takih ljudi z dežele, ki sem jih zdi škoda spustiti iz rok tako lepo priložnost za nakup avtomobila. Včasih je dovolj, če prodajalec šepne kupcu v uho, da gre za avto, ki je bil ukraden neki filmski zvezdi. «Sta bila oba v Vincennesu prejšnji torek?« Zopet sta se spogledala, ne zato da bi enako odgovorila, pač pa, da bi se spomnila. ♦ čakajte! Fernand, ali si torej dobil na Semiramido?« ♦Da.« (Nadaljevanje sledi) .ST, nedelja ^6. maja 1957 ^eto XIII . Št. 125 (3660) Cena 30 lir Tel. 94-638, 93.808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini IJREONISTVO: UL. MONTECCHI it. *, II ud. — TELEFON SLIH IN S4-631 — Poštni predal 559 — UPRAVA; UL. SV. FRANČIŠKA it. 2« — Tel. St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pelllco 1-11., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Zl vlak mm viSine v Sirim l stolpca: trgovski 80. finantno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir - FLRJ* Izvod 10 mesečno 210 din Postni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - ZA FLRJ: Agenc.ja demokratičnega i^zemskega tiska uravna »tožba Sloveni e, Ljubljana. Stritarjeva 3-1.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komun,In, banki v Ljubljani 60 . KB . 1. Z-375 - S " tožm^o tržaftega “sk, O. loz *TrS Vlada ho morala reševati dozorela vprašanja s socialnega področja Zoli bo objavil program jutri popoldne v parlamentu Nesoglasje med Fanfanijem in drugimi demohristjanskimi krogi o vladnem programu - Zoli bo čakal še na rezultate današnjih delnih volitev, da bi videl, na katero stran naj se bolj nasloni (Od našega dopisnika) RIM, 25. — Kakor je trenutno glavno zanimanje za nastop vlade pred parlamentom in objavo programa ob tej priložnosti, tako je prav gotovo, da posta- jajo nekatera vprašanja s socialnega področja iz dneva v dan bolj kočljiva in jih ne bo mogoče več odlagati v nedogled. S tem postajajo vedno bolj pred- met zanimanja političnih opazovalcev. Tako se poudarja, da najbrž zvezi industrljcev ne bo pomagalo sklicevati se na pravno načelo o nedotakljivosti pogodbe za ves čas njenega trajanja spričo odločnih zahtev vseh železarskih delavcev, da se jim prizna ob enaki plači skrajšani 40-urni tednik. Danes je imelo zasedanje zvezno tajništvo CISI. pod predsedstvom Pastore-ja. Razpravljali so o sind'-kalnem položaju v zvezi s sedanjimi sindikalnimi akcijami. O tem sta bila objavljena dva sklepa. Prvi se nanaša na položaj na železarskem področju po prvi 24-urni stavki ter zagotavlja delavcem podporo in solidarnost za bližnjo poostritev akcije. Obenem poziva železarske industrijce, naj pomislijo na neodložljivo nujnost, da delavci dosežejo zahtevano izboljšanje svojih delovnih pogojev. V drugem skiiepu tajništvo CIKL odobrava akcijo poljedelskih delavcev v Polesine, obenem pt odklanja nekatere metode ne* silja in političnih špekulacij, k: lahko oslabijo pritisk sindikatov. Nadalje izraža wl:* clarnost tudi z delavci v pokrajini Pavie. V izjavi po sestanku tajništva je dal Pastore izjavo, ki v bistvu potrjuje, kar je tu povedano. Glede nekaterih nasilnih metod v borbi je dejal, da jih odklanja, da pa nespametna trdoglavost agrar-cev vsekakor, ne prispeva k povrnitvi miru na podeželju. Confindustria je izdala neko poročilo, v katerem prav:, da kaže stavka železariev k' Ja bila 23. maja, kakor tudi zd 1. junij napovedana stavka grafičnih delavcev, da se hoče akcija za znižanje delavnega tednika razširiti na vte kategorije. S strani sindikatov pa odgovarjajo, da hoče Confindustria zato posploševati problem, da bi se izognila vsaki koncesiji na železarskem področju. V okviru posvetovanj preč dokončno izdelavo vladnega Pfograma je danes Zoli sprejel še nekatere ministre in sicer Pello. Gonello, Colom-ba in Guia. Gotovo pa bo pri sestavi programa upošteval tudi Fanfanijeve sugestije, ki jih je včeraj dovolj obzirno izrekel v svojem govoru v Arezzu. Po Fanfanije-vem mnenju naj bi Zoli upošteval dejstvo, da gre le za začasno vlado in torej ni treba iti čez okvir najnujnejših problemov; pri tem se pa vendar tudi ni treba omejiti — vsaj v programu — na odpravljanje upravnih poslov Fanfaniju pač ni do ponovne krize in zato bi hotel, naj bi bil program toliko neprecizen, da bi lahko prepričal desnico, ča bi vlado podprla pravo odprtje na desno, tem-S tem Fanfani ne misli na več bolj na neko zaprtje na vse strani, ki bi pa vendarle privabilo glasove monarhofa-šistov. Mogoče bo desnici zares zadostovalo, če le v programu ne bo ničesar, kar bi bilo všeč levici. Toda vsi demokristjanski krogi niso zadovoljni s Fan-fanijevim predlogom za »brezbarvni* program. Tako objavlja list »Popolo Lomba-do« članek člana glavnega odbora KD Gallcnija, ki je eskpo; nent »levice z baze*. Galloni si želi, da se večinska stranka opredeli po jasni politični in programski smeri, kajti samo na ta način ne bodo zunanje sile stavile pogojev enobarvni vladi, temveč bo r aaprotno politična in programska smer, ka bo stavila P< goje za približanje drugih Za KD bi morala Zolijeva enobarvna vlada pomeniti, da je prenehalo obdobje »prijateljskih vlad* in da si ta vlada nalaga pred državo vso odgovornost; prav tega pa Fanfani ne mara, kot se je videlo iz govora v Arezzu. S Fanfanijem pa ne soglaša tudi GoneJla, ki mu ni nič kaj všeč misel, da se ho treta naslonili na desnico Skrbi ga. kako se bodo po tem predstavili parlamentarci KD pred volivci, in to zlasti na severu. Pa tudi Pella in Tambroni baje nista bila zadovoljna s Fanfanijevim govorom. I lllllllll IMIItllllllltlllllHIIttlHIItl II IHIMIIIIf m Skrivnostni paket za Aga Khana PARIZ, 25. — Francoska policija vodi preiskavo okrog »skrivnostnega* paketa, naslovljenega na Ago Khana, ki ga je ta zavrnil, ko ni bilo razvidno, kdo ga pošilja. Paket je prišel iz Mulhousa in policija ne izključuje, da je lahko kaka zveza med tem paketom vedno večji meri vsa azijska javnost. To sta 7 dni v svetu v skupni izjavi poudarila tudi Nehru in predsednik japonske vlade, ki je te dni obiskal Indijo. Pobudo Cejlona in Indije je uradno pozdravila tudi jugoslovanska vlada in prav tako tudi Ei-senhoiverjevo izjavo o potrebi iskrenih razgovorov o razorožitvi s SZ. V okviru politike miru in pomirjenja pa je maršal Tito napovedal svoje potovanje v Indonezijo, Libanon, Sirijo, Pakistan, Kambodžo, Cejlon in Siam. Pri potovanju po teh državah bo verjetno obiskal tudi Indijo in Egipt da se sestane z Nehrujem in Naserjem,