Poštnina plačana v gotovini.
Leto XV., štev. 55 a
Ljubljana, četrtek 8. marca 1934
Cena Din
Upravinštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — feleion št 3122, 3123, 3124. 3125. 3126.
Lnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-iDurgova ul. 3. — Tel 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telelon št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien št 105.241
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Teleton 3122, 3123. 3124. 3125. 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon 6t. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u.
Povratek diplomacije k razorožitvi
Macdonaldov zaupnik in pooblaščenec lord Eden, čuvar angleškega državnega pečata, bo ta teden zaključil svojo i azorožitveno turnejo po evropski celini. Njegova naloga je bila, da najde kompromis- med nasprotujočimi si zahtevami angleške razorožitvene spomenice ter zahtevami, ki jih stavijo v tem perečem vprašanju Francija, Italija in Nemčija. Začel je svoje potovanje v Parizu, posetil nato Berlin in Rim, zaključil pa ga bo zopet v Parizu, da tam poroča o uspehu svojih prizadevanj.
Razorožitev, ki je nekoč narodom obetala zlato dobo v medsebojnih odnoša-jih, je popolnoma izgubila svojo privlačnost. Predolgo mešetarjenje s to prelepo mislijo je narode razočaralo in privedlo do absurda, da danes državniki ne morejo več govoriti o razorožitvi, marveč samo še o regulaciji oboroževalne tekme med državami, pa še za tako skromno ureditev ni skoro nikakršnih nad.
Splošno je znano, da Nemčija, — če je sploh kdaj bila popolnoma razorože-na —- že davno ni več v onem stanju razorožitve, ki ga ji predpisuje versail-les-ka mirovna pogodba. Določila, ki jih je Nemčija priznala zase za obvezna, je obšla z ustanovitvijo narodne vojske, ki je enakovredno, ako ne morda celo še boljše nadomestilo za redne vojske dragih držav. S svojim najemniškim kadrom in s Hitlerjevimi udarniki (SA in SS) ima Nemčija možnost, da vsak trenutek lahko nastopi s celim milijonom dobro izurjenih in discipliniranih vojakov. Ako pomislimo, da je predvojna Nemčija v ta namen imela na razpolago le 900.000 mož, imamo približno predstavo, kako močno so se Nemci oborožili v času, ko bi bili morali biti popolnoma razoroženi. Berlin je zato sedaj že opustil zahtevo po enakosti, saj jo je bil ob anglosaški potuhi dosegel že davno, danes mu gre le še za to, da oborožitev izvede do skrajnih meja. Za nemško milijonsko armado bi morda prvi čas ne biio dovolj bojnega materiala, ali Francozi so prepričani, da ima nemška generaliteta v tem oziru priprav-ene vse podrobne načrte in da je treba dati mašineriji le znak, da bo začela proizvajati v serijah vse potrebno. Po francoskih dognanjih je v Nemčiji vojna organizacija izgotovljena do najmanjše podrobnosti.
V Parizu vidijo, da Nemčije nihče več ne more prisiliti, da bi se vrnila k določbam versailleskega miru, zdaj ko je prav za prav že dosegla dejansko enakost v oboroževanju. Pri takem stanju stvari Francija tudi ne more več vztrajati na zahtevi po zajamčeni varnosti, ker o tem jamstvu Anglosasi nikoli niso hoteli niti slišali. Razrv-oj je tudi že davno prehitel Boncourjevo formulo, da naj namestu nemškega oboroževanja drage velesile zmanjšajo svoje armade, da se Nemčiji na ta način da nekako ravnotežje Borba se vrši danes le še za to, ali se prizna Berlinu stoječa vojska 300.000 nenajemniških čet in kaj bo s hitlerjevskimi udarniškimi četami. Nemčija hoče oboje, ker kancelar iz svojih osebnih prestižnih razlogov ne more privoliti v zmanjšanje svoje strankarske armade. Iz istih razlogov tudi ne dovoljuje, da bi SA in SS bile podrejene mednarodni kontroli.
Tako se je problem razorožitve diplomatom kar pod rokami izpremenil v probiem oborožitve, da odgovorni krogi sami niso vedeli. Nemčija je v tem pogledu postopala po dobro premišljenem načrtu. Na videz se je borila za enakopravnost in je to od Angležev tudi dosegla, ko pa je bil boj komaj na polovico dobojevan, se je izkazalo, da si je Berlin že preskrbe! enakost brez privolitve ostalih velesil. Povsod na svetu je začel prevladovati avtoritativni princip, ki hoče tudi močno vojsko, da se izkaže na zunaj in na znotraj, zato je položaj za razorožitev skrajno neugoden. Podoba je, kakor bi bili narodi izgubili vsak smisel za ta prevažni mednarodni problem. Ni še temu tako davno, ko so posamezni državniki predlagali duhovno razorožitev, ki naj bo logična predhodnica materialne razorožitve. Ako je kaj logike v tej lepi re-čenici, potem je tudi duhovna oborožitev predhodnica materialne oborožitve.
Če se ozremo okoli, vidimo skoro povsod. da avtoritativni režimi naravnost goie duhovno oborožitev, ki s svoje strani zahteva materialno oborožitev. Boje-vi-caSč ie danes splošno geslo in tako zvani avtoritativni režimi jo skušajo pri svojih narodih razbičati do pretirane meje. Od bojevit osti in osveteželjnosti do orožja nI treha napraviti niti koraka ve*; za.intf korak bi bil edinole izbruh v»vraino«ti.
Rjiw«l«n*~an1e in primerjava razoro-žitvenih spomenic raznih držav kažeta mo tr. d* zainteresirane velesile ne po-puM« 'od svojih zahtev in da vztrajajo samo na tem. kar je posameznim državam *ž1VMenf.*ko< vprašanje. Francija vztraja n» *an**ti, Italiji je samo za
prometnega ministra
Včeraj dopoldne Je Narodna skupščina odobrila proračun gradbenega ministrstva, nato pa se poklonila prezidentu Masaryku - Na večerni seji je prometni minister energično zavračal očitke posl. Staniča in dosegel viharen aplavz
Beograd, 7. marca. p. Narodna skupščina je danes dopoldne končala razpravo "o proračunu gradbenega ministrstva in proračun odobrila. Po glasovanju je nar. posl. g. Rasto Pustoslemšek v lepem govoru opozoril na današnji 84. rojstni dan prezidenta bratske Češkoslovaške republike dr. T. O. Masaryka in Narodna skupščina se je z navdušenimi ovacijami pridružila njegovemu predlogu, naj se prezidentu Masaryku pošljejo brzojavne čestitke.
Na popoldanski seji je bil na dnevnem redu proračun prometnega ministrstva. Z ozirom na obtožbe, ki jih je
v	načelni debati iznesel proti prometnemu ministru inž. Radivojeviču nar. poslanec in bivši prometni minister An-dra Stanič, je vladalo za to sejo ogromno zanimanje, ker je prometni minister napovedal, da bo pri tej priliki podal svoj odgovor in dokazal, da so Staniče-
vi	očitki neresnični. Pred nabito polno zlx>rnico — seji so prisostvovali tudi
skoro vsi senatorji — je ob navzočnosti celokupne vlade podal prometni minister najprvo v nad eno uro trajajočem govoru strokovni ekspoze o poslovanju prometnega ministrstva in njemu podrejenih ustanov, nato pa je v dve-urnem govoru točko za točko zavračal obtožbe in očitke posl. Staniča. Narodni poslanci so bili sprva zeio rezervirani in so z napeto pozornostjo molče sledili izvajaniem prometnega ministra. Cim dalie pa Je ta govoril tem bolj jih je prepričal, da je bilo njegovo postopanje pravilno in v popolnem skladu z interesi države. V drugi polovici svojrti izvaianj se je vedno češče in vedno jač-je oglašalo pritrjevanje, ki se je ob koncu ministrovega govora stopnjevalo v viharen aplavz. Splošno prepričanje je, da je minister inž. Radivojevič v celem obsegu zavrnil obtožbe in očitke posl. Staniča.
Se i a se ob 20. še nadaljuje in bo najbrž trajala pozno v noč.
Gradbeno ministrstvo
Na dopoldanski seji je bil proračun gradbenega ministrstva soglasno sprejet — Cestna mizerija v Prekmurju
Beograd, 7. marca p. Narodna skupščina je danes 9 dan razpravljala o proračunu. Na dopoldanski seji se je nadaljevala in zaključila razprava o proračunu gradbenega ministrstva. Pred prehodom na dnevni red je nar. posl. Alojzij Pavlič vložil interpelacijo na ministrskega predsednika zaradi pisanja beograjskih »Malih Novin« in napovedal, da bo z Veliko nočjo začel-izdajati v Beogradu svoj list pod naslovom »Mlada garda«, ki bo vodil »borbo proti ko-rupcionistom in patentiranim Jugoslove-nom«.
K proračunu sta najprej govorila poslanca Milivoje I s a k o v i č (JNS) in dr. Ante K u n t a r i č (JNS), oba o potrebah svojih srezov, nato pa je povzel besedo nar. poslanec dolnjelendavskega sreza
Anton Hajdinjak
Opozoril je predvsem na potrebe Prek-murja v pogledu cest in regulacije Mure, ki vsako leto poplavlja plodno polje Pritožil se je. da je proračun gradbenega ministrstva mnogo prenizko odmerjen in ne more zadostiti niti najnujnejšim potrebam gospodarstva in prometa Najbolj žalostne so razmere v tem pogledu v Prekmurju. Madžari se niso dosti brigali za te kraje in tudi niso imeli nobenega interesa, ustvarjati dobre zveze s prirodnim sloveo skim zaledjem. Toda tudi sedaj se to stanje ni izboljšalo. Celo Prekmurje ima sa mo štiri občinske ceste, a na vsem področju niti ene banovinske, niti državne ceste Siromaštvo, ki v splošnem vlada v Prekmurju, onemogoča občinam redno vzdrževanje cest. ki zaradi tega stalno propada-
jo. Zato predlaga, naj vsaj najvažnejše ceste prevzameta v svojo oskrbo država in banovina in tako razbremenita občine, ki bodo mogle nato v večji meri posvetiti svojo skrb ostalim prepotrebnim cestam.
Enako obupen je položaj v pogledu regulacije Mure. Ta problem obstoja že več desetletij. Mura od avstrijske meje pa v vsem svojem toku po našem ozemlju skoro vsako leto menjava korito in leto za letom odnaša plodno zemljo. Krediti, ki so se doslej žrtvovali za nasipe in regulacijo, so docela nezadostni in tudi v novem proračunu predvidenih 100.000 Din ne zadostuje niti za najnujnejše potrebe. Ogrožene so cele vasi in naselbine. V tem pogledu se morajo najti krediti, -la se siromašni narod obvaruje še večje škode ln nesreče V upanju, da njegovo opozorilo ne bo ostalo glas vpijočega v puščavi, bo glasoval za proračun.
Minister dr. Srkulj
je ob koncu debate odgovoril na pripombe in predloge posameznih govornikov in izjavil, da se docela strinja s pritožbami, da so krediti njegovega resora prenizko odmerjeni. To, kar vsebuje proračun, služi le najnujnejšim potrebam Skrb vlade pa bo, da v teku proračunskega leta pribavi naknadne kredite, ki so nu^no potrebni Pripravljeni so načrti za zgraditev 400 km novih cest in za temeljito popravilo 2000 km cest, ki se bodo zlasti v bližini večjih mest in industrijskih centrov modernizirale, tako, da bodo odgovarjale vsem potrebam modernega prometa.
Po govoru ministra dr Srkulja Je sledilo glasovanje in je bil proračun gradbenega ministrstva soglasno odobren.
Počastitev Masaryka
Govor posl. PustoslemSka ob 84. rojstnem dnevu veU-kega Slovana, predsednika ČSR
Predno se je razprava nadaljevala, se je javil k besedi nar poslanec Rasto P u-stoslemšek in se v lepem govoru, ki so ga zbornica in nabito polne galerije poslušale stoje, spominjal 84. rojstnega dne prezidenta češkoslovaške republike dr. Tomaža Masaryka. Izvajal je med drugim: V dobi, ko je mala Srbija začela igrati vlogo jugoslovenskega Piemonta, so bili ce lo med Slovani redki oni. ki so bili sposob ni pravilno oceniti veliki pomen in važnost tega jugoslovedskega pokreta. ki je naglo prešel preko državnih meja in z neodolji-vo silo v najkrajšem času zajel vse jugo-slovensko ozemlje Med temi redkimi ljud mi je bil tedanji profesor Karlove univerze v Pragi, dr Tomaž Masaryk Njegov
oslabitev Francije, Anglija vidi svoj interes v tem, da si Evropa ne ustvari ravnotežja brez Londona in da bi si Nemčija ne zgradila premočnega zračnega brodovja, Nemčija pa hoče legalizacije sedanje svoje oborožene sile. Iz tega zapletenega položaja bi moral najti lord Eden izhod s primernim kompromisom. Kakor vse kaže, kljub dobrohotnim zatrdilom Berlina in Rima ni uspel, ker bi sicer Anglija ne vrgla v svet misli o novih razorožitvenih pogajanjih, h katerim naj bi se pritegnile tudi Amerika, Rusija, Japonka in Mala antanta.
Po kratkovidnosti diplomatov štirih evropskih velesil je postal razorožitve-ni problem nekaka posebna zadeva ravno teh štirih držav in bi njega ugodna razrešitev ne pomenila ničesar, ako bi izven te ureditve stale močne velesile Amerika. Rusija in Japonska. Evropa uvideva, da je treba razorožitev pokre-niti zopet na širši podlagi. Ako pa do tega pride, bodo ta pogajanja še dolgotrajnejša in skoro gotovo še bolj jalova.
veliki duh je takoj uvidel, da Je ta akcija plod prirodnega razvoja naroda, ki stremi po svobodi in zedinjenju, in da Je tako močna, da jo morejo zunanji dogodki sicer začasno ustaviti, nikakor pa ne preprečiti. Sluteč, da bo ustvaritev končnih ciljev jugoslovenskega pokreta v osnovni zvezi z ostalimi slovanskimi problemi in torej tudi s problemom češkoslovaškegs naroda, se je Masaryk takoj postavil v službo tega pokreta. zavedajoč se. da s tem služi tudi svojemu narodu
Tako je postal Masaryk ne samo borec za pravice svojega naroda, marveč tudi jorec za ustvarjenje osnovnih teženj Jugo slovenov Ko je bila L 1906 nameravana med Srbijo in Bolgarijo carinska unija kot predhodnica balkanske unije in ko je Av stro-Ogrska z vso silo uastopila proti temi in končno tudi uspela, da prepreči to " misel je Masaryk kot politik in znanstve lik svetovnega slovesa branil pravice dve) slovanskih držav, da smeta svot>1no skle pati pogodbe o katerih smatrata, da služi jo njunim gospodarskim in političnim ci ljem V poznejši carinski vojni med Avstrc -Ogrsko in Srbijo je Masaryk vodil kol< onih slovanskih politikov Avstriji, ki s-neusmiljeno nanadal? in obsojali avstrijsk protisrbsko politiko
Aktivno je dr. Masaryk posegel v razvo. iogodkov na našem jugu v zagrebškem ve leizdajniškem in dunajskem Friedjungoven procesu in je dokumentirano dokazal sve tu. da so osnove, na katerih sta bila zgra jena ta dva procesa vseskozi lažne in po tvorjene; dosegel je. da sta se ta dva pro cesa končala z zmago pravične stvari J" goslovenov v največjo blamažo avstrijski! vladnih krogov Ce bi bil Masarvk za Jugr slovensko stvar ne storil nič drueeea. k? kor to. bi bilo že to dovolj, da ostane nje gov0 ime z zlatimi črkami zabeleženo v zgodovini našega naroda
Smatrajoč hisroslovensko stvar prav tak« blizu svojemu srcu kakor češkoslovaško je za časa svetovne volne nastnnal v po polnem soglasju z našimi odločilnimi čini
telji in povsod podpiral akcijo za ustvaritev naše nacionalne države. Naša končna zmaga za osvobojenje je res plod junaške srbske vojske in naših dobrovoljcev, toda nemala zasluga za našo zmago gre tudi prizadevanju naštga velikega prijatelja v dobi naše nesreče dr. Masaryku.
Dr. Tomaž Masaryk je ostal naš zvest prijatelj tudi v naših srečnih dneh, ko je bil zaradi svojih zaslug izvoljen za prvega prezidenta svobodne bratske češkoslovaške republike. Danes slavi ta izredni človek, ki ga bo zgodovina brez dvoma uvrstila med največje Slovane, svoj 84. rojstni dan in obenem 15 letnico, odkar je predsednik in voditelj naroda. Srčna potreba nam narekuje, da se pri tej priliki tudi mi spomnimo tega velikega svojega prijatelja ter v globokem spoštovanju in hvaležnosti vzkliknemo: Naj živi dr Tomaž Masaryk
do skrajnih mej človeškega življenja!«
Pozivu posl. Pustoslemška se je pridružila vsa zbornica in sledile so dolge in tople ovacije, ki so se znova stopnjevale, ko je nar. posl. Rasto Pu6toslemšek ob ponovnem viharnem pritrjevanju vse zbornice predlagal, naj odpošlje Narodna skupščina prezidentu Masarvku naslednjo
pozdravno brzojavko
»Narouna skupščina kraljevine Jugoslavija Vam v globokem spoštovanju pošilja svoje čestitke k 81. rojstnemu dnevu v želji, da Vas usoda še dolgo ohrani v srečo in čast jugoslovenskega in češkoslovaškega naroda.«
Predsedstvo Narclne skupščine je to brzojavko takoj odposlalo. Dopoldanska seja je bila nato zaključena.
Stanje našega prometa
Ekspoze prometnega ministra Radivojeviča — Železnice imajo 70.000 uslužbencev — Aktivnost poštne službe
Popoldne ie začela Narodna skupščina razpravljati o proračunu prometnega ministrstva. Celo najstarejši parlamentarci se ne spominjajo, da bi bilo kdaj toliko zanimanja za kako skupščinsko sejo. kakor je bilo za današnjo popoldansko. 2e včeraj so bil? razgrabljene vse vstopnice za galerije in za drjga. publiki določena mesta. Vsa javnost je namreč nestrpno pričakovala odgovora prometnega ministra Radivojeviča na obtožbe nar. posl in bivšega prometnega ministra Andre Staniča. Galerije eo bile nabito polne, tako da so morali dohode zapreti že davno pred začetkom eeje. pred skupščinskim poslopjem pa se ie še neprestano kar trlo ljudi, ki so želeli prisostvovati seji. Prav tako so bile tudi poslanske klopi do zadnjega mesta zasedene in so poleg narodnih poslancev prisostvovali seji tudi skoraj vsi senatorji. Kmalu do 5. so zavzeli svoja mesta predsednik Narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi z vsemi ostalimi člani predsedstva, takoj nato pa ie vstopila ludi vlada z ministretoim predsednikom g. Niko-lom Uzunovičem na čelu. ki ga ie zbornica pozdravila z dolgotrajnimi ovacijami. Predsednik Narodne skupščine g. dr. Kosita Kumanudi je takoi otvoril sejo z objavo. ia pride na dnevni red proračun prometnega ministrstva. Obenem i* podelil b°«edo prometnemu ministru g. inž. Lazaro Radivoie-viču.
Ekspoze ministra inž. Radivojeviča
Prometni minister je v svojem ekspozoju najprvo v enoumem govoru podal strokovni preel?d dela svojega resora in navedel podrobne podatke o poslovanj j posameznih panog in oddelkov. Takoi v začetku ie naglasi!. da stona pred Narodno skupščino v izredno težkem trenutku, ko mora na ni strani podati potrebna pojasnila o celokupnem staniu svojega resora. na drugi 6'rani pa dati dolžen odgovor narl. mentu na sirovo kritiko poslanskega tovariša in bivšega prometnega ministra g. Andr^ Staniča.« Iz nifsovih točnih podatkov se bo mojla Narodna skupščina in vsa javnost prepričati, da so bazirali ti napadi na docela netočnih podatkih.
V strokovnem dHu svojega ekspozeja ie prometni minister Lazar Radivojevič uvodoma orisal
splošne prometne prilike
pri nas in opozoril, da živimo še vedno ▼ dobi izgraditve prometa, čeravno i i konjunktura v železniškem prometu že davno minilo in ji dela vedno večjo konkurenco
avtomobilski promet. Prometno ministrstva mora zaradi tega temu pojavu posvetiti vso pozornost; upoštevati moramo pri tem. da je v interesu države, da se razvije tudi avtobusni promet, zlasti tam. kjer ni železniških zvez Proračun za državne železnice znaša 1.6 miliiarde. Pri železniških ustanovah je skupno
70.000 uslužbence* in prva skrb ministrstva je poles ]>c\-poše-vanja in izgraditve naših prometnih naprav pos\ečena osobju tako v materialnem, kakor v zdravstvenem in stanovanjskem po- , gledu.
Za železniške novogradnje je v proračunu predvidenih 200 milijonov. Ker ie država v prejšnjih letih izdala ogromne vsote za popravilo vagonov v inozemstvu, ie posvečalo ministrstvo vso pozornost temu problemu in strmelo za tjm. da si sami ustanovimo po- v trebne dela>vnice. V to evrho je bila z velikimi investicijami zgrajena
centralna delavnica v Kraljeva.
ki je najmoderneje opremljena, tako da bo zadostovalo vsem našim potrebam. Zalo bodo dosedaj po nekod zelo obširne kurilnic? polagoma ukinjene, tako da bodo služile v bodoče le ra najnujnejša noorcvila. vsa glavna popravila našega celokupnega voznega parka pa se bodo vršila v centralni delavnici v Kraljevu Kakor vse druge gospodarske ustanove, preživljajo tudi državne železnice svojo krizo.
Dohodki stalno nazadujejo in so padli za okrog 33 odstotkov. Kljub tem j pa je položaj naših državnih zelezr.ic še kolikor toliko zadovoljiv, kajti padec dohodkov v drugih državah ie še mnogo ven'. Tudi v tehničnem nogledu se stanje na naših železnicah vidno popravlja in so zlasti gl-:de povečanja brzine vlakov dosežem
prav lepi uspehi.	.
Obširno je prometni minister nato govoril
o poštni, brzojavni in telefonski službi.
Ta panoga njegovega resora daje državi Telo lepe dohodke. V preteklem letu so znašali 153 milijonov. V novem proračunu znašajo izdatki 329 milijonov, dohodki pa so predvideni na 482 milijonov. V brzojavni službi je nastala zaradi splošne gospodarske krize stagnacija, nasprotno pa se telefonski promet stalno razvija in kaže še nadalje naraščajočo tendenco.
Ostali del svojega ekspozeja je posvetil prometni minister rečnemu in pomorskemu prometu.
Minister Radivojevič obračunava s posl. Staničem
V dveurnih izvajanjih je pobijal očitek za očitkom in žel ob koncu viharen aplavz
Ekspoze prometnega ministra g. Radivojeviča o stanju našega prometa in naših prometnih ustanov ter o podrobnostih re sornega proračuna je trajal pičlo uro Celi dve uri pa je govoril nato g minister o očitkih in obtožbah, ki jih je pretekli teden v splošni proračunski razpravi naperil proti njemu narodni poslanec in bivši prometni minister, g Andra Stanič. Točko za točko je razčlenil Staničeve očitke: na t »snovi dokumentov ter podrobnih mjtema tičnih računov in tehničnih podatkov je dokazal, da so očitki C Staniča neuteme Ijeni in neresnični Pojasnjeval je. zakaj in v kakih razmerah so bile sklenjene po edine pogodbe, ter utemeljeval in pojasnje val tudi vse podrobnosti teh pogndh Na osnovi uradnih dokumentov je predvsem dokaza! pravilnost postopka na katerega osnovi je prišlo do sklenitve in podpisa po godb za gradnjo železniških prog in Jrugib iavnib del Enako ie pojasnjevat finančne nogoje pogodb ter utemeljeval zakaj n'V mogli biti doseženi drugačni pogoji in za kaj so sklenieni nogo}i tudi v tel obliki z našo državo ugodni OMirno ie o tehničnih določbah in podrobnih cenah za oddana dela
Narodni poslanci so enako kakor poslu šale? na galerijah vztraiali ves čas mini strove«a govora in mu sledili r napeto po zornostjo. čeprav Je zaradi silnega navala
vladala v zbornici huda sopara. Ministru g Radivojeviču je uspelo dokazati poslancem, da so brez podlage trditve g. Staniča. češ da je Jugoslavija pri teh pogodbah izgubila okrog 8(10 milijonov dinarjev Kavno tako jih je prepričal, da so bile pogodbe s tujimi podjetji sklenjene povsem regularno. po normalnih pogojih in s potrebnimi jamstvi
Poslanci so se zlasti v drugem delu ministrovih izvajanj ponovno oglašali s pritrjevanjem in aplavzc.m ko pa je g minister svoj govor zaključil so ga pozdravili z viharnim odobravanjem
Očitki posl. Staniča
Minister Radivojevič je v svoj?m govoru med drugim izvajal: Gospod Andra Stanič je trdil v g i* vnem te-Ie stvari: 1 da so b;Je pr.g-v.1be o 2r»d nji sklenjene proti pr<rdwvj?o po/irvnik sa konov in celo. da ie bi'« t njimi kišena ustava: 2. da so finančni rj^ jii tako da se železnice ne bodi	s k red'.**',
temveč z naSimi sred»'r!; : i? to potr^. v podrobnostih ček) t«k«> n»«»ki .'♦h «a<tot»v Ijajo tujemu podjetju	** nr-l^frr
zaslužek. Na pod'«*	r.rred*'
tefko obtofbo. da 1»
država oAkodovurm tm SOO mftt>HM>v V»a javnost ifeoji pod vtiaoni ob»o*be. O
kakem oškodovanju države ne more biti govora To je huda zabloda in plod fantazije. Zakaj niti niso finančni pogoji izredno težki, niti ne more biti govora o horendnih benifici jah.
Pravni položaj
Preden preiJ?m na obrazložitev procedure. ki je podlaga vsake izmed teh pogodb, ie i>otrebno. da imate pred očmi vsa
pravna dejstva:
Po zakonu o državnem računovodstvu minister ne mor' sklepati pogodb in potem oddajati v akord, niti potom licitacije. r»el za daljšo dobo kakor za eno leto. in s^ morajo v protivuem prim?ru take pogodbe razveljaviti, dočim ie niin;ster. ki jih i? sk'e-nil. napram državi materialno odgovoren. Ce bi g. Stanič imel v vdu te predpis", ne bi trdil, da so bile pogodbe nezakonito skleni »ne.	_
Iz te določbe jasno izhaja, da mi je trlo potrebno odobre-nje ministrskega ©veta. od-nos.no po 6. januanu 1929 soglasji predsednika ministrskega sveta. Imel pa sem za sklenjene pogodbe ne le
pristanek predsednika vlade,
nego tudi gospodarsko - finančnega odb?ra ministrov in še posebej finančnega ministra. Zato o kršitvi zakona z moje strani ne more biti niti govora. Ce bi bila ta procedura v nasprotju s pozitivnimi določbami zagonov bi to lahko jgotovil g. Stanič ž? takrat, sai je bil moj ministrski kolega Še boli oa bi reagirala na to glavna kontrola kot najvišji forim. ki bdi nad striktnim spoštovani 'm zakonitosti pri izvaianju admi'<,s'ra-tivnib aktov. Toda ne ?amo predsednik ministrskega sveta. finančni minister in go-srx-.darsi-o - finančni odbor ministrov so dali svoie soglnsje. marveč ie
odobrila te pogodbe tudi Glavna kontrola
na svoji splošni seji. o čemer sem bil ob-ve.5?pn s službenim aktom.
Vse to velja tudi za izpremembo pogodbe z inž Boverjem Tudi tu mi )e bilo potrebno predhodno soglasje ministrskega sveta, ki mi je bilo tudi dano.
Po mnenju g. Staniča zahteva ustava,
da je za sklepanje takih pogodb potreben poseben zakon Tudi ta trditev je neosno-vana Predvsem g. Stanič ne more navesti nobene določbe ustave, po kateri bi bilo potrebno za sklenitev takih pogodb sprejetje posebnega zakona. Toda tudi če bi res bilo tako. nima nobenega pomena trditev g. Staniča, da smo pogodbe podpisali na dan 3. januarja 1932, ko je bilo Narodno predstavništvo že izvoljeno in bi lahko sprejelo tak zakon Kajti tak zakon bi 3. januarja mogel izdati samo kralj, ki mu je pripadala takrat vsa zakonodajna oblast vse do dneva sestanka Narodnega predstavništva. Ta sestanek pa je bil še le 11. januarja 1932
Po zakonu mora podjetnik nositi vse jav-
dajatve Toda eo pogodbeniki, ki zahtevajo razne carinske in davčne olajšave. Zato sem v proračunski debati v prvem zasedanju te 7.born'ee preko finančnega ministra predložil finančnemu odboru Narodne skupščine odobritev teh ugodnosti.
Obe zbornici Narodnega predstavništva sta dali svoj pristanek
Ne morem si misliti, da bi Narodna skupščina in s^nat odobrila tako važne odredbe, ne da bi vedela, za kaj gre. Taka trditev je žalitev za Narodno predstavništvo. Ob priliki debate o finančnem zakonu za leto 19S3.''34 6em zahteval od Narodnega predstavništva. da sprejme na znanje vseb:ro teb posodb Po debati v finančnem odboju Narodne skupščine in nato senata so bile pogodbe sprejete k znanju, odobrene in uzakonjene v členu 40. finančnega zakona. Go-rostasna je trditev, da eo bile pogodb? vtihotapi jene. kaiti če bi res hotel to ftoriti. bi tega ne storil v posebnem členu, ki b' mora! pač vzbuditi pozornost, marveč bi to storil v splošnem členu, s katerim so se uzakonili razni upravni akti.
S^daj. ko vidimo podrobneje, kako je tekla vsa
procedura pri sklepanjih pogodb,
o katerih je govoril g. Stanič, moram pojasniti še pogodbo, ki jo naziva, g. Stan:č Lcsingerjevo pogodbo Ob sklenitvi te pogodbe je bila tvrdki Losinger izročena menica požarevske oblasti z državnim akcepten V višini 8.237.192 dolarjev. Ker ta firma pozneje ni mogla izvrišiti prenosa te pogodbe. a j' imela menico z določenim plačilnim rokom, je bil izvršen prenos te pogodbe na tvrdko Orient Konstrukt. Pogajanja o tem prenosu so se vršila
izključno v finančnem ministrstva
in se je moj pristanek nanašal na tehnično stran pogodbenih del Bilo bi smešno, če bi osporaval finančne klavzule obstoječe pogodbe ki je bila sklenjena v finančnem ministrstvu in z odobritvijo Glavne kontrole
M'ni«ter je tu podrobno obrazloži! za ključitev pogodbe z Evropsko družbo za hipotekam? bančni kredit
o gradnji proge Veles—Prilep.
Meseca oktobra 1931 je bil po načelni odobritvi kraljevske vlade v ministrstvu za javna dela razpisan natečaj za gradnjo proge in dovoznih cest na kredit Ker pa je bilo medtem ministrstvo za gradbe razbremenjeno in je del njegovih poslov prešel na prometno ministrstvo so se v okviru tega ministrstva vodila pogajanja s posameznimi domačini' in tujimi podjetji, ki so se ponudila za gradnio te proge Med ponudniki sta bila kot najnižja ponudnika Evropska družba za hipotekami bančni kredit ;n Ed mund Bover. obe francoski podjetji. Pogajanja so se vršila nekaj meseev. Po zakfju-čitvi pogajanj in licitacij, ki jih je vodila strokovna komisija, v kateri so bili ftnžtfič" ni in tehnični strokovnjaki prometnega ministrstva. so odobrili to pogodbo predsed nik vlade, finančni minister in finančno ekonomski leomite ministrskega sveta v decem bru t 1931 Pogodba je bila nato 3 januarja 1932 podpisana B-'la je torej sklenjena v sporazumu z vsemi faktprji. ki so za to do ločen; na podlagi obstoječih zakonov ka kor tudi z vsemi faktorji, ki lahko angaži rajo kraljevsko vlado kot celoto Odobrila jo je tud; Glavna kontrola Na docela enak način sta bili sklenjeni z E Boverjem po godb' za gradnjo prog PrfŠtina-Peč in Bi-bač-Knin
Meseca avgusta }e Edmond Bover zahteval. da se *	\ pogodbe prenesejo na podjetje Batignol
Zadeva je bila izne^ena tudi na seji ministrskega sveta dne 23 septembra leta 1932. na kateri se ie imelo rešiti predvsem vpra sanje, ali naj se pogodbe, sklenjene z jg Bo-yerjem, razveljavijo ali pa prenesejo na
Batignola Sklenjeno je bilo, da se pooblasti prometni minister, da v imenu vlade podpiše prenos pogodbe od g. Boyerja na podjetje Batignol. Pri tem se je računalo, da bo dobila država mesto Edmonda Bo-verja v Batignolu solidnejšega sopogodbe-nika. ki je bil v državi že angažiran pri gradnji drugih velikh javnih del
Iz vsega tega izhaja jasno, da je zakijuči-tev teh pogodb prešla vso kompetenčno pot vseh pristojnih činiteljev. da je bilo zadoščeno vsem pravnim in zakonskim pogojem, da se
ničesar ni delalo skrivaj
in da nisem kot minister za promet ničesar ukrenil na svojo roko in samovoljno.
Finafs&sa stran psgedb
Pogajanja o finančnih določbah pogodb_ so se vpdila v mojem resoru med delegiranimi strokovnjaki ter komisijami in predstavn:ki podjetja ter je bilo vse dostavljeno finančnemu ministru. Brez vednosti ministrskega sveta, odneeno gospodarsko - finančnega komiteja ministrov, oziroma finaneneca ministra ni bila sklenjena nobena pocodb&; Takoj v početku so se pogajanja z zgoraj omenjeni mi tvrdkami vodila v najneugodnejšem trenutku za kredit naše države.
Vrednostni papirji našo države so bili takrat v znatnem padcu ter so notirali samo približno 25 odstotkov. To so momenti, ki se morajo imeti v vidu. kadar država aP'li'a na inozemsko tržišče, da bi dobila sredstva za izvajanje javnih del. V pogodbah *e bi'a dogovorjena obrestna mera 7 odstotkov. Z enakimi obrestmi, ali 5' večjimi, so bila sklenjena tudi naša menična inozemska po-soiila. in sicer v času. ki s? je popolnoma razlikoval od časa. v katerem so bile skle-niene te pogodbe.
Emisijska stopnia je znašala 92*/o. Emisijski Ir.irz pri Blairovem 8% posojilu ie rnnšal 86.75°'». pri Blairovem 7®'n posojilu 8*>n/n in nri državnem stabilizacijskem posojilu 87.5"/n. Ako upoštevamo emisijski kurz. polem dobimo naslednje
obrestovan je:
Biairovo S% posojilo 9.2 »/o, BI ai rov o 7*/e posojilo 8.1. 7% stabilizacijsko posojilo 8".'o, Evropska družba 7.6 °/o. Ratignol 7.60 n. Iz vsega tega izhaja, da je obredna obremenitev pri pogodbah za grajenje prog ugodnega. kakor pri državnih noFoiilih.
Minister je nato obravnaval še
davčne, carinske in taksne olajšave
in je dejal, da so take olajšave v praksi pri vseh pogodbah s tujimi podjetji ne le v re-sor_ \rometnega ministrstva, marveč v vseh naših ministrstvih, in ne le v naši državi, ampak v vseh državah, ki skušajo dobiti potrebna finančna sredstva na tujih finančnih tržiščih Ta praksa pa se je uveljavila zaradi 'čestih sprememb davčne in taksne zakonodaje.
G. Stanič je dalje trdil, da bi bili z lastnimi sredstvi
sami sposobni graditi te proge
v roku od 1 julija 1932 do 3. julija 1939 ter da pomeni zato ves oni znesek, ki ga bomo plačali po poteku leta 1939 za državo škodo. To škodo ceni na celih 800 milijonov. G Stanič je obrazložil stvar tako, kakor je to njemu konveniralo. On je presod;l vse pogodbe, kakor da bi predstavljale finančno eno samo celoto. A bas to je bilo napačna izhodna točka, s katere je moral izvajati' tudi čisto napačne in absurdne zaključke.
Vsaka proga se mora jemati posamič v poštev,
ker so pogoji za gradnjo vsake posamezne proge povsem različni. Minister navaja, da bo n pr. proga Veles-Prilep onega dne, ko bo izročena državi v eksploatacijo Csredi leta 1935.) predstavljala vrednost 228 5 milijonov Din Do tedaj pa bo naša država plačala za to progo le 46 5 milijonov Din. od-nosno 20 odstotkov njene tedanje vrednosti. Proga Priština-Peč ima biti dovršena dne 1 julija 1935. Tedaj bo njena vrednost znašala 165.6 milijona, država na bo do tedaj plačala le 22 milijonov Din. adnosno okrog 13.5 odstotkov njene vrednosti Pro ga Bihač-Knin se ima po pogodbi dovršiti do 1. junija 1937 leta. ko bo znašala njena vrednost 320 milijonov Din. a bo država zanjo dotlej plačala samo 149 milijonov Din, torej le 45 odstotkov njene stvarne vrednosti Če vpoštevamo hkratu vse tri proge glede katerih je pogodbe sklenilo prometno ministrstvo bo naša država plačala do tedaj, ko bodo prešle proge v nfeno eksploatacijo. le 27 odstotkov njihove resnične vrednosti Prav to pa je tudi najboljši odgovor na vprašanje.
zakaj sami ne financiramo teh prog.
Da je tak zaključek tudi realen, vidimo tudi po tem. da bo do konca meseca marca tega Inta v smislu vseh pogodb, razen pogodbe z Losingerjem. država plačala vt-ega 63 miliionov Din. da pa bo zerajenih pro<> za skupno vrednost 272 milijonov Din. Torej bo plačala država do konca letošnjega marca le 23 odstotkov od vsega onega kar bo do tedaj stvarno dobila. Ta primer d v voli jasno kaže. kako
netočni so bili računi g. Staniča.
Za r. Staniča je popolnoma irelevantno. da se s temi progami izpopolni naša obstoječa državna železniška mreža, da dobilo posamezni kraji v naši državi železniško proso, prvi pogoj za svoi gospodarski razvoj. in končno, da država v svrho svoj-' obrambe razpolaga s popolnejšimi j>romet-nimi sredstvi. Spričo cele vrste važnih državnih . probl-mcv kaže tako enostransko presojanje le izredno tendenciozno poimo-vanie na5e prometne politike.
Ne smemo pozabiti, da bi mogle
državne" železnice s svojimi lastnimi
dohodki graditi nove železnice,
ako ne bi bile obremenjene z vozarinsko takso, k' znaša sedaj okrog 300 milijonov na leto Toliko državne železnice niso plačevale niti v času svojega največjega pro metnega razmaha Poleg tega pa se ta taksa ni n'koli plačevala efektivno v gotovini kakor se danes, marveč se je le kompenzi rala z železniškimi terjatvami napram raznim državnim ustanovam. Nikoli ni naši orometna politika dala konstruktivnejšib rezultatov kakor danes, nikoli finančni po ložaj naših železnic ni bil bolj zavidanja vreden, kakor je danes, če vpoštevamo vse težave s katerimi se mora boriti železniška uprava Ponosen sem, da se nikoli v naši povojni dobi ni gradilo toliko železnic kakor danes-
Morda bo kdo vprašal: Zakaj pa s? i? v pogodbah z Batignolom vzela v oo$t»v
Tiilnia nroee Blhač—Knin, ko vendar še niti generalni načrti za njeno traso nieo bili izdelani. Na to vprašanje
Vsi priznavajo
jc res izvrstna. POIZKUSITE JO TUDI VI!
imam dva odgovora: Na eni strani >e bila ta proga v okviru prioritetnega programa, na drugi strani pa prometno ministrstvo ni moglo preiti mon*rita. da proti tej pn»gi gravitirajo štiri banovine in najobčutljivejši kraji naše države. Da pa so bili glede te proge določeni posebni roki. je stvar ta. da je bila s tem prom^nemu ministrstvu dana možnost, da o pravem časi prouči traso proge Bihač - Knin in naide za njeno gradnjo najboljši način. Zaradi tega niti glede kavcij, niti glede rokav država ni utrpela nikake škode s prenosom pogodb od gosp. Boverja na podjetje Batignol. Z vsemi temi posli glede prenosa pogodb se je docela strinjala tudi Glavna kontrola.
Resuisfe
Iz vsega te.ga mojega ekspozeja o finančni strani pogodb
za gradnjo železniških prog, izhaja:
1.	da so s? pogodbe sklenile v gospodarskih in finančnih razmerah, ki so bile za našo državo izredno težavne in da so v trenutku. ko so bile te pogodbe sklenjene, bili tečaji državnih papirjev zelo nizki; tečaji državnih papirjev pa so bnš v največji meri osnova za oceno kredita kake države;
2.	da so finančni pogoji teh pogodb že sami na dostojni višini, kar se tiče zaščite javnega kredita našo države, in da so popolnoma sprejemljivi v odnosu napram odgovarjajočim odredbam v drugih pogodbah take vrste.
3.	Da ni bila niti ena gradbena kreditna pogodba v tem času bolj povoljno zaključena. kakor so bile te pogodbe.
Tehnični pogoji, pod katerimi se imajo izvršiti te poeodb;. predstavljajo v glavnem tehnične pogoje, po katerih bi izvršilo te gradnje katerokoli domače podjetje. Pogodbe so enake za vse štiri gradnje Zato posebnih pooblastil pri teh tehničnih pogojih tudi ni bilo. V ministrstvu za javna de-la je bi! razpisan konkurz za izdelavo prog po določenem prioritetnem program j.
Cene so bile normalno določene
v primeri z določeno višino rentabilnosti. Niso imele nikakega spekuilativnega značaja in so bile zato rezultat relativne presoje Spričo njih ee nikakor ne morejo jemati v poštev primere, ki jih j<e navedel g. Stanič, ko je naj>povolinejše postavke primenal z najnepovoljnejšimi ter 6voie tozadevne zaključke potem generaliziral. V nadaljnem je minister prečital
tabelo cen za gradnjo prog v 19 prejšnjih primerih
ter jih vzporejal s cenami, ki &o bile določene v teh štirih pogodbah. Iz pregleda izhaja. da cene po teh štirih pogodbah nikakor niso bile večje od cen. določenih v ostalih 19 pogodbah, ter da so često celo pod povprečno višino onih 19 pogodb. S temi številčnimi podatki je minister dokazal, da niso bile točne trditve o pretiranih cenah za gradnio prog, ki io j2 prevzelo nazadnie podjetje Baitignol. o katerem se je reklo, da bo imelo pri gradnji teh prog neznanske dobičke. Docela nesporno ie. je nadaljeval minister, da bi
naša domača podjetja
lahko zgradila mnogo želetzniških prog in da bi morda te proge bile celo cenejše Toda z domačimi podjetji se je včasih slabo ravnalo in često naša nekdanja gradbena politika ni hotela priznavati, da so naša večia domača gradbena podjetja prav tako upoštevanja vredni faktorji gradbene poli tike. kakor katerakoli druga. Zaradi t' nekdanje gradbene politike r>a so bila naša velika gradbena podjetja docela upropasčena Minister je pajsnjaval. kako se je z napačno prometno politiko spravila na rob prepada cela vrsta gradbenih nodietij. in ie Poudaril. da j? velika krivda baš naše nekdanje gradbene politike, da danes domača podjetja sploh niso več sposobna prevzeti večja dela. kakor so n. pr. železniške gradr.ie. Pri posameznih gradniah so se
cene računale po normalnih c^nah uprave, in sicer na ta način, kakor se objektivno dosežejo pri hci-tacijah. Računale so ee po vrednosti d^'ov-n^ sile in po vrednosti materiala, v izvrstnih relacijah npoševaioč 25 cdrfotkev režije. Za nogajanja so bile določene posebne komisije, ki so določale ceno gradeni ori omenjenih štirih pogodbah na osnovi cen. doseženih na licitacijah in določenih po pr-jračj-nih. Po takih načelih se skleipaio vse ve&ie gradbene pogodbe
Najlažje je seveda za državno administracijo delati z bančnim posojilom, kakor je bil to n. pr.
slučaj z Blairovim posojilom,
kjer se je oddvojila gotova vsota za gradnjo železnic, deponirala pri Narodni banki in nato razpisala licitacija in oddalo delo najnižjemu ponudniku Ali je to pri sedanji konjunkturi mogoče? Na ta način je bil izgrajen velik del prog v naši državi v povojni dobi Najnižji ponudnik pa ni vedno najpovoljnejši Poleg vrednosti dela je treba računati tudi
vrednost denarja.
Cena denarja je odvisna od docela drugih elementov, od stanja na denarnem trgu. od kredita države, od splošnega političnega in gospodarskega položaja in od zaupanja v svetu. Kako v tem pogledu izgleda situacija že izvršenih profi in onih. ki se še grade o tem je podal minister na podlagi statističnih podatkov obširen pregled teT nato nadaljeval: Spomnimo se samo prejšnje tež ke gospodarske in socialne situacije fer v zvezi pomislimo na
velik* pomen gradbenih investicij
Zal obstoja tudi pri nas brezposelnost Dolžnost državnih oblasti je. da skušajo od vrniti neposredno nevarnost in olajšati trpljenje naroda na najmanjšo mero Eden izmed uspešnih ukrepov v tem pogledu so gradbene investicije ki so povsod na svetu najbolj vpoštevane kot sredstvo za pobija nje brezposelnosti in poživljanje gospodarsko zamrlih krajev. To ni samo vprašanje
prometne, marveč tudi rocialne politike drža v s.
Rezultat vsega tega razlaganja
je torej naslednji: 1 za dela je zagotovljena solidnost v kvaliteti; 2 železniški objekti bodo zelo racijonalno izvedeni; 3. proge bodo relativno po kilometru cenejše, saj spadajo med težke proge Zato so vse štiri sklenjene pogodbe v finančnem in tehničnem pogledu povoljne ter predstavljajo brez dvoma korist z ozirom na izredno težke razmere.
Mi politični Ijndje na odgovornih položajih
moremo delati in izrabljati svoje sile edino v službo kralja in domovine Z nastopom g. Staniča pa sc je povzročila meni in mojemu imenu huda žalitev. Toda g Stanič je v svojem govoru zadel tudi velik del naših
Ženeva, 7. marca. g. Iz virov, ki so blizu zunanjemu uradu, sc razširjajo vesti, po katerih so v Parizu in v Rimu že obveščeni, da bo češkos'ovaški zunanji minister dr. Beneš najbrž takoj po sestanku Mussolini-ja. dr. Dollfussa in Gombosa, najkasneje pa ob koncu marca ali v začetku aprila, pose-til Mussolinija. Ako bf prišlo do tega razgovora, se more v kratkem pričakovati končnoveljavna rešitev vprašanja srednje Evrope v smislu Mussolinijevega načrta.
Na vprašanje v Pragi so na merodajnih mestih izjavili, da o nameravanem potovanju dr. Beneša v Rim. ni nič znanega.
Italija želi zbližanfe z Malo antanto
Rim. 7. marca. g. V odgovornih političnih krogih Italije -- direktive Italije gede vzpostavitve, ravnotežja v Podunavju precizirajo takole: Restavracija Habsburžanov ne prihaja v poštev, ker ne bi mogia računati na simpatije Italije. Italija zastopa stališče potrebe revizije, da se omilijo gotove trdote mirovnih pogodb, prenagljeni revi-zionizem pa pomeni veliko nevarnost za mir. Revizija se more izvesti ie v pravem času na miren način in v sporazumu z vsemi prizadetimi. Priključitev Avstrije k Nemčiji bi pomenila hude zapletliate vojaškega značaja. Interesi Italije v Podunavju in na i
Sofij-a, 7. marca. A A Davi ob 11.30 je kralj Boris sprejel v slavnostni avdijenci novega pooblaščenega ministra kraljevine Jugoslavije v Sofiji g. Aleksandra Cmcar-Markoviča, ki mu je v navzočnosti predsednika bolgarske vlade in zunanjega ministra Mušanova, jugoslovenskega vojaškega atašeja gcneralštabnega polkovnika Vasilija Petkoviča in osebja jugoslovenskega poslaništva izročil svoja akreditivna pisma. Pri predaji pisem je pooblaščeni minister g. Aleksander Cincar-.Markovič pozdravil kralja Borisa med drugim z besedami:
Dobre sosedske in prijateljske zveze, ki obstoje med Bolgarijo in Jugoslavijo, so se v najnovejšem času posebno izrazile s skupnimi plemenitimi prizadevanji obeh vzvišenih suverenov za dosego iskrenega sodelovanja za ohranitev političnegospodarskega miru na Balkanu Globoka m iskrena sim' patija vsega jugoslovenskega naroda do Bolgarije je vredna z njene strani učinko" vitega napora za pravilno pojmovanje interesov obeh narodov Ves naš narod je bil že od nekdaj pripraviien za popolno prijateljsko sodelovanje z Bolgarijo Od iskrenega sodelovanja v preteklosti smo imeli lepe uspehe. V bodočnosti bo popolno sodelo-
Proslava prezidenta Masaryka v Ljubljani
Snoči se je vršila v opernem gledališču slavnostna predstava Janačkove »Jenufe« v proslavo 84ietn:ce prez.denta T. G. Masa-ryka. Gledališče je bilo razprodano. Prisotni so bili predstavniki clvilnib m vojaških ob!aste%\ mestne občine, univerze, čsl. konzul inž. Ševčik s tajnikom konzulata g. Martinkom. zastopniki sokolstva in številnih kulturnih društev, narodnega ženstva itd. Posebno častno sta bili zastopani Jugo-slovensko-češkoslovaška liga in Češka obec.
Pfed prestavo je podpredsednik Jugoslo-venske-češkoslovaške lige dr. Egon Stare v kratkem govoru jedrnato označil pomen te proslave, navajajoč Masarykove zasluge za bratski češkoslovaški narod in za Jugo-shvijo. Citiral je Havličkove besede o revoluciji in poudaril, da Masaryk ni nikdar maral revolucije z orožjem, zato pa ie zre-volucioniral češka srca in glave ter tako pripravil narod za svobodo, ki pomeni delo in odgovornost. Govornikove besede je občinstvo sprejeio z burnim odobravanjem. Nato je dr. Stare prečita! brzojavki prezi-dentu Masa trku in kralju Aleksandru, ki :u je občinstvo navdušeno sprejelo. Slavnostni uvod v predstavo ie zaključil gledališki orkester, ki je zaigral češkoslovaško in i'.:goslovensko himno.
Nato se je ob veliki pozornosti občinstva zvajala »Jenufa«, v kateri je namesto obolele ge. Bernot-Golobove usrešno nastopila ga. Lucija Ožegovičeva iz Zagreba. Predstavo so oddajali tudi po radiu.
+
Praga. 7. marca AA Današnji 84. rojstni dan predsednika češkoslovaške republike « T Masarvka ie spet dal priložnost vsemu češkoslovaškemu prebivalstvu brez razlike strank in narodnosti za manifestacijo zvestobe in udanosti do državnega po-
Inženierjev v upravi za graditev državnih železnic, ki so delali pri teh poslih. On je s tem nesrečno zadel našo administracijo, ugled in prestiž države. Napadel je našo gradbeno politiko v trenutku njene stvarne aktivnosti. Končno je napadel tudi tuja podjetja in med njimi so solidna podjetja, ki so
v tej dobi splošnega nezaupanja
in negotovosti došla v našo driavo. da plasirajo svoje kapitale, ker imajo vero v nas, v naše zakone in naše ustanovf. Jaz sem že pet let minister, zato je potrebno, da je v javnosti o meni že izoblikovano določeno stališče Nikdo nima pravice trgovati z mojim imenom in mojim položajem. Odvra-čujoč napade proti meni sem prepričan, da delam dobro, in da delam koristno de!o za našo državo. Prosim, da sprejmete prora. čun.	i
Dunaju zabtevajj ohranitev avstrijske sr* mostojnosti. To je in bo ostalo glavno načelo politike italijanskega zunanjega ministrstva. Glede odnošajev do MaJe antante ne želi Italija samo poglobitve gospodarskih, temveč tudi kulturnih in političnih vezi. Znaki za sporazum so že tu. Zbližanie med stališčiir.a "lussolinija in dr. Beneša bi moglo roditi koristne rezultate. Italija, Avstrija in Madžarska ne bodo ustvarile bloka držav in tudi ne carinske unije. Prej je nameravana zveza med obema podonavskima državama, ki bi nato dovedla do paraiebie politike miru z Rimom in ki bi končno v gospodarskih problemih postopala roko * roki z Malo antanto.
Italija pred važno odločitvijo
Pariz. 7. marca. s. Znani publicist Perreua poroča v »Pariš Midi«, da se poraja v sred« nji Evropi močan blok, ki ie določen za tq da zapre imperialistični Nemčiji pota i* ohrani mir. Zbližanie Francije in Italije ji docela mogoče, ker so nesoglasja med obe" ma državama samo notranje-poMičncga značaja. Na vsak način pa bo Francija v te( zadevi postopala v popolnem sporazumu i Malo antanto. Rim se bo mora! odločiti 23 Berlin ali za Pariz ter opustiti svojo dose« danjo gugajočo politiko.
vanje odvisno od nase vzajemne dobre volje. Ponosen sem na to, da mi je bila podeljena visoka naloga, da bom skušal dobre zveze, ki že obstoje med obema brat" skima narodoma, še bolj okrepiti.
Kralj Boris je odgovoril z naslednjimi besedami:
Čuvstva Jugoslavije do bolgarskega naroda, ki ste jih tako toplo izrazili, so na^la pri njem prisrčen odmev in vse razumevanje. Spričo tega prijateljskega razpoloženja, ki nas enako navda ia. sem prepričan, da bosta Jugoslavija in Bolgarija z dobro voljo znali razviti in okrepiti svoje medse" boine dobre odnosa je in da bosta obnovili sodelovanje, zgrajeno na njunih dobro poj-movanih vzaiemnih interesih Težnje Ju" goslavije in Bolgarije k iskrenemu zbliža-nju so našle izraza v naših sestankih % Nj. Vel. kraljem Aleksandrom, ki so nam dali možnost, da smo v skladu z željami naših narodov in potrebo po miru ugotovili naše soglasje za okrepitev prijateljskih odnošajev in gosnoda-^kih zvez med našima dvema državama Zagotavljam vam, da bo vse, kar bi moglo olajšati izpolnjevanje vase visoke misije, deležno moje podpore in pomoči bolgarske vlade.
glavarja. Občinski odbori mnogih krajev, tudi z nemško večino, so sklenili imenovati po predsedniku Masarvku katero ulico ali trg v svojem kraju.
Josip Turk starešina državne gasilske zveze
Beograd, 7. marca. v. Minister za telesno vzgojo je imenoval dosedanjega prvega podstarešino Jugosiovenske gasilske zveze g. Josipa Turka iz Ljubljane za starešino te zveze. Kakor znano je g. Turk že do sedaj opravljal posle zvezinega starešine.
Trgovinska pogajanja z Nemčiio
Beograd, 7. marca. AA Nemška delegacija za trgovinske razgovore z našo državo pride v Beograd 15 t. m., da sklene / Jugoslavijo nov trgovinski dogovor Ker so nekateri naši listi pisali, da je Jugoslavija od 1 t m z Nemčijo v brezpogodbenem stanju, sporoča zavod za pospeševanje zunanje trgovine na podlagi obvestila s pristojnega mesta, da te vesti niso resnične. Ker dogovor z Nemčijo 1 marca ni bil odpovedan, tudi ni prenehal veljati ter se zato Jugoslavija z Nemčijo ne nahaja r brezpogodbenem stanju.
Novi koroški deželni glavar
Celovec, 7. marca g Korožki deželni zbor je popoldne izvolil za novega deželnega glavarja voditelja Keimwehra generila Hlllgertha. za prvega predsednika koroškega deželnega zbora pa inž. Schumy}a,
nanmntfl
Zagrebška vremenska napoved sa danen: Pretežno vedro. I' pon-kod nekoliko bolf oblačno, podnevi toplo ponoči mraz. —
Dnnaj*ka vremenska nanoved ca fetrteb: Naiprej še oblačno na iucru boljše vreme, zmeren padec temperature, mogoče i: jutri izboljšanje.
Bim se mora ®d!©čltl
za Pariz aH Berlin
Dr. Beneš pofde v Rim f — Preokret italijanske politike prati Franciji ia Mali antanti
Nastopna avdienca našega poslanika v Sofiji
Nas novi poslanik v Sofiji g. Cmcar-Markovic je izročil včeraj kralja Borisu svoja akreditivna pisma