Leto LXVIII
Poštnina plačana v gotovini
V Ljubljani, v nedeljo, dne 7. julija 1940
Štev. 153 a
Cena 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul, 6/111
telefoni nredništva In oprave: 40-01. 40-02. 40-03. 40-04, 40-05 — Izhaja t.alt dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Čekovni račun Ljubljana številk« 10.050 in 10.349 za inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica i te viika 6.
V	novo dobo
V	zgodovini človeštva sta v večnem boju dve načeli: svoboda in avtoriteta. Tisti, ki vladajo, radi poudarjajo veljavnost avtoritete, tisti pa, ki so vladani, poveličujejo blagodati svobode. Modra vladavina pa je tista, ki ume najti pravi odnos med obema počeloma: ki tako uredi družabno življenje, da je oblast spoštovana, ne da bi se ljudstvo v svojih opravičenih težnjah in delovanju čutilo prikrajšano. Imamo pa tudi cele dobe, ki so bolj naklonjene zdaj počelu svobode, potem zopet načelu avtoritete. Liberalna doba, ki se je politično in gospodarsko uveljavila z veliko francosko revolucijo, je svobodi pripomogla do najširnejšega razmaha, Možje, ki so bili idejni voditelji francoske revolucije, so izhajali iz počela, da je človek po svoji naravi dober in nepokvarjen. 2e prej so ga osvobodili vseh vezi in ozirov do Boga in krščanske morale, imel pa naj bi tudi vso svobodo v političnem in gospodarskem življenju. Iz te miselnosti se je politično porodila tako zvana formalna demokracija, ki je učila popolno enakost vseh ljudi, in pa gospodarski liberalizem, ki je prepuščal slehernemu, da gospodari kakor hoče, ker je bil prepričan, da se bo iz svobodne gospodarske tekme še najprej porodila splošna blaginja.
Liberalizem je s svojo epopejo svobode gradil na zmoti, ker je tajil izvirni greh in učil nepokvarjenost človeške narave. Zaradi tega je bil v svoji skrajni razbrzdanosti proti-naraven in je kljub tudi mnogim dobrim sadovom v glavnem vendarle povzročil veliko zla in je eden glavnih krivcev za sedanjo družabno in gospodarsko zmedo v svetu. Toda sedaj gre njegova doba h koncu in jih niti ne vidimo veliko, ki bi za njim žalovali. Ko bi še pred nekaj leti zapisali, da se je liberalizem tudi politično preživel, bi vsaj pol Evrope skočilo na noge, da ga brani. A danes so se že tudi njegovi včerajšnji zagovorniki sprijaznili z mislijo na njegov pogreb — tako hiter je njegov propad.
Poglejmo nekaj dejstev! Sovjetska zasedba Karelijske ožine, ki jo je vzela Fincem, postopna zasedba baltskih držav, zlasti pa okupacija Poljske, Besarabije in Bukovine je v mnogih evropskih krogih bila sprejeta ne le kot razmah ruskega imperializma, temveč kot pohod komunizma proti evropskemu osrčju. Treba nam je pregledati samo del tako zva-nega »naprednega« časopisja pri nas in brati napise, s katerimi spremljajo premikanje sovjetskih čet, pa bomo iz omotičnega delirja, v katerem se ta tisk suče, lahko razbrali, da vse te dogodke smatra kot uvod v odrešilni komunistični pohod in njemu sledečo svetov, revolucijo. Komunizem pa, kakor znano, ne pozna demokracije, ampak je najhujša tudi duhovna diktatura. In vendar so ljudje, ki se zanj danes navdušujejo, bili dolga leta »liberalci«, »demokrati«, »naprednjaki«, ljudje, ki so nekaj dali na svojo svobodoumnost, ki jo sedaj brez težave mečejo čez krov.
Drugič so se zrušile pod nemškim mečem države, ki so veljale kot šolski zgled formalne demokracije: Norveška, Danska, Iiolandija, Belgija in zlasti Francija. Pri tem se zlasti I'rancozom deloma opravičeno očita, da je slabo demokratično upravljanje države in napačno razumevana politična svoboda, ki se je sprevrgla v igro političnega klikarstva, doprinesla dobršen del k zlomu republike. Gotovo je, da francoski narod v svoji globoki nesreči dolgo ne bo hotel slišati o kakšni podobni demokraciji, brez ozira na to, da bo vlada po sili razmer prisiljena seči po ukrepih, ki bodo brez veliko parlamentarnega debatiranja, narodu naložila trd režim in bridka bremena, da se dežela čim prej dvigne in francoski narod spet uvrsti na svoje pravo mesto v evropski narodni družini. Francoska vlada razmišlja o obliki vladavine, ki bo imela več neposredne oblasti in bo hitro mogla poslovati, ki bo torej v nekem smislu avtoritarna.
Tretjič so države, ki so že leta pobijale formalno demokracijo v tej vojski dosegle izredne uspehe. Ne trdimo, da so jih dosegle ravno zato, ker niso bile demokratične, čeprav njihovi glasniki navajajo med vzroki svojega uspeha tudi strumno politično in gospodarsko discipliniranost, kateri so podredili vse javno in zasebno življenje, Dejstvo je, da so uspele in da sedaj že tudi druge države razmišljajo o tem, kako bi bolj disciplinirale politično in gospodarsko življenje in se tako tudi po svojem političnem in gospodarskem sestavu pri-ličile avtoritarnim režimom.
Četrtič navajamo kot zanimivost nedavni članek v londonskem »Timesu« (1. junija), ki pravi, da se bo po vojski moral dobiti drugačen temelj mednarodnega sožitja v Evropi, kakor pa je bil v veljavi dosedaj. Tudi v gospodarstvu ne gre več, da bi vsaka državica gospodarila po svoje, eksperimentirala s samo-preskrbo in se obdajala z visokimi carinskimi obzidji. Z drugimi besedami je tudi po angleškem mnenju konec one absolutne suverenosti, ki jo jc liberalizem razglašal tako za poedine kakor za posamične narodne države. Javlja se torej klic po socialni vezanosti, ki mora usmerjati in določati tudi način medsebojnega državnega sožitja.
Tako se nam torej kažejo obrisi nove Evrope, pa naj bo zmagala katera koli stran že, razen boljševizma: Pripravljajo se večje politične in gospodarske skupine, v katerih bo avtoritarno voditeljsko načelo izvedeno tudi v
Francoski prikaz bilke pri Oranu
Razmerje med Anglijo in sedanjo francosko vlado se zmerom bolj zaostruje
\ ichy, 6. julija. (Havas.) Uradno poročilo francoskega glavnega admiralskega štaba o dogodkih pred Uranom se doslovno glasi takole:
3. julija 1910 se je jiojavila britanska eskadra, sestavljena iz treh linijskih ladij (med njimi je bila tudi ladja »Hood«), ene ladje-nosilke letal, gotovega števila križark in rušilccv pred Mers el Kebirom, kjer so bile vsidrane francoske pomorske sile, sestavljene iz dveh bojnih ladij (Dunkcr-iliie in Strasbourg), dveh oklopnic (Provense in Bretagne), treh hitrih križark in gotovega števila lahkih enot ter podmornic, ki v tem trenutku niso bile pripravljene, da bi takoj krenile na odprto morje.
Britanski admiral je poslal poveljniku omenjenih francoskih sil ultimat, s katerim je zahteval naslednje: da se francoske ladje v šestih urah odločijo, ali da se pridružijo britanski mornarici, ali pa da bodo uničene, da ne bi padle v roke Nemčiji in Italiji. V ultimatu je poudarjeno, da bodo Britanci v primeru zavrnitve ultimata s silo uničili te francoske ladje. Francoski admiral je odklonil ta ultimat, da bo na silo odgovoril s silo in pripomnil, da bo prva topovska krogla, izstreljena proti francoskim ladjam, vzdignila vse francosko vojno brodovje proti Angliji ter da bo v tem primeru prišio do posledic, ki bodo čisto obratne kot pa tiste, ki jih želi Anglija.
Francoski glavni admiralni štab in francoska vlada sta odobrila ta postopek poveljnika francoskega brodovja, o čemer je bila obveščena tudi francosko-nemška komisija za premirje.
Pri tej priliki je treba omeniti, da Nemčija in Italija nista zahtevali izročitve francoske vojne mornarice, pač pa samo njeno demoblizacijo in to, da se zberejo v francoskih pristaniščih. Francija v
ostalem niti ne bi pristala na to, da izroči svojo mornarico, pač pa ls na to, da se izvede njena de-mobilizacija in koncentracija v francoskih pristaniščih
Maršal Petain, admiral Darlan in zunanji minister Baudoin so to 20-krat omenili britanskemu ministrskemu predsedniku Churchillu, prvemu lordu admiralitete in britanskemu veleposlaniku Campbellu. Francoska admiraliteta je bila pod mučnim vtisom, da so britanske odločujoče osebnosti ravnodušne nasproti vestem o francoskem položaju. Francoska admiraliteta je imela vtis, da je šlo Veliki Britaniji le za to, kako hi prišla do francoske mornarice. Naša mornarica pa mora ostati ali francoska ali pa naj propade. Ni zaslužila, da hi se ji zabodel nož v hrbet na povelje h instona Churchilla, ki je snoči rotil francosko admiraliteto, naj stavimo na razpolago jedro svojih sil zaradi zaščite prevozov iz Kanade, ker britanska admiraliteta ni več razpolagalo s sredstvi, ki bi bila v ta namen potrebna. Admiral Darlan ni pozabil pisem, s katerimi mu je \Vinston Lhurchi'1 pri tej priliki izrazil zahvalo.
Se preden je potekel omenjeni ultimat, je bri-lanski admiral ukazal, naj se iz letal vržejo magnetne mine y prelivu, ki predstavlja dohod v Mers el Kebir in jc s tem izvršil tipično sovražno dejanje. Omi je potekel ultimat, so ladje začele streljali na francosko brodovje, ki je bilo še vsi-drano in ki je kljub temu takoj odgovorilo na la ogenj) ob podpori ohalskih baterij.
I'o poročilih, s katerimi razpolaga admiraliteta, je ladja >Bretagne< zletela v zrak. (ločim so na ladjah »Dunkerque<, »Provense« in »Mogador« izbruhnili požari. Ostalim ladjam se je posrečilo dvigniti sidro ter so pridružiti drugim francoskim vojnim ladjam, ki so jim bile poslane v pomoč.
Darianova povelja francoski mornarici
Zakaj Churchill pred napadom v Oran ni stopil v zvezo s Pelainovo vlado. Francija je storila to, kar je morala storiti. Francijo je ta vojna preveč veljaia, kajti ona je bila ta, ki se je žrtvovala. Francoska vojska je omogočila v Flandriji rešitev angleške vojske, zdaj pa francoski mornarji padajo kot žrtve angleškega napada. Francija tega nikoli ne bo pozabila.
Seja narodnega predstavništva v torek
Ženeva, 6, julija. AA. (DNB.) Skupna seja francoskega senata in poslanske zboruice bo v torek v Vichyju.
Francija bo Sirijo branila
Bairut, 6. julija. Francoski visoki komisar je v sporazumu z vihovnim poveljnikom francoske armade v Siriji generalom Mittelhauserjem sporočil prebivalstvu sklepe, da bo Francija branila Sirijo proti vsakemu napadu, naj pride od katere koli strani. Nihče se ne sme vmešavati v zadeve francoske mandatarne države Sirije. Vrhovni komisar tudi zanikuje vesti, da bi bile na sirskem ozemlju izbruhnile kr.kšne vstaje arabskega prebivalstva, vesli, ki jih je širila angleška propaganda.
Francija napove Angliji vojno?
Nevvyorlt. G. julija. >Ne\vyork Herald Tribune« pravi v svojem komentarju o napadu angleškega brodovja na francosko brodovje v luki Mers el Kebir. da ni izključeno, da bi Francija Veliki Britaniji napovedala vojsko.
Francoska križarka
potopljena?
_ Ženeva, 6. julija. AA. (DNB.) Iz Vichyja poročajo, da je vrhovni jioveljnik francoske voine mornarice admiral Darlan izda! povelje vojni mornarici, v katerem med drugim jiravi:
Častniki, podčastniki in mornarji I
Podli angleški napad pri Mers el Kebirju, katerega žrtve so b.Me francoske ladje in francoski mornarji, je dokazal vsemu svetu, kako Francija za vsako besedo drži dano besedo, naj bi se zgodilo karkoli. V največjem spoštovanju se spominjamo onih naših tovarišev, ki so junaško dali svoje življenje za domovino. Ti naši tovariši bi vsekakor rajši padli v častnem boju z nasprotnikom, namesto da so padli kot žrtve uboja. Njihove žrtve ne bodo zastonj. Povečale bodo čast naše mile domovine.
Nadalje pravi admiral Darlan v svojem povelju tudi naslednje:
Maršal Pelain je zaprosil svojega vojnega nasprotnika za častno premirje. Sovražnik ga jo tudi uslišal. Pogoji premirja so sicer težki, toda niso nečastni. Po pogojih tega premirja bi naša vojna mornarica morala ostati francoska. Dogovorjeno je bilo, da se njene ladje ne morejo uporabiti za boj proti bivšemu zavezniku Francije. Dvomim, da bi bil Churchill prepričan, da bi gospodje v Londonu mogli biti boljši Francozi od Francozov samih.
Ženeva. 6. julija. AA. (DNB.) Iz Vichyja poročajo, da je admiral Darlan v drugem povelju, ki je bilo naslovljeno na častnike in mornarje francoske vojne mornarice, govoril tudi o zadržanju in delu admirala Museliera. V njem se admiral Muselier označuje kot emigrant, ki živi v Angliji in ki se je postavil v službo te države. Omenja, da je bil admiral Muselier v tretjem mesecu sedanje
vojne zaradi nekega kaznivega dejanja razrešen dolžnosti in da se ni potegoval za to, da bi na kakem drugem mestu še dalje služil svoji domovini. Poznejša preiskava je pokazala, da je admiral Muselier zagrešil neke zlorabe oblasti, zaradi katerih bo odgovarjal pred pristojnim sodiščem.
»Francija tega ne bo pozabila«
Ženeva, 0. julija. Francoski komisar za propagando Jean Prouvost je imel po radiu govor, v katerem se je dotaknil zadnje Churchillove izjave, trouvost je dejal med drugim:
Ženeva, 6. julija. AA. (DNB.) Po vesteh iz, Vichyja so francosko križarko Frondel hotele ustaviti v bližini otoka Krete britanske križarko. Ker se francoska ladja ni hotela ustaviti, so je vnel boj. Po bitki, ki Je trajala celi dve uri, je bila francoska križarka potopljena. Britanske križarke so nadaljevale svojo pol.
Ženeva. 6. julija. AA. (DNB.) Francoski lisli poročajo, da je priplula v toulonsko pristanišča vojna ladja Strasbourg, razen nje pa še pet 70O0 tonskih križark, nekaj rušilcev, hitrih motornih čolnov in podmornic.
London, 6. julija. AA. Reuter. V Londonu pravijo, da je vest, po kateri naj bi bili dve britanski križarki potopili francoski rušilec »Fronder« na odprtem morju pri otoku Kreti, neutemeljena. Zdi se, da je ta vest prišla iz Vichyja, sedeža francoske vlade, možno pa je, da jo je jioznejo izrabila sovražna propaganda.
Hitler se je vrnil v Berlin
Prestolnica mu je priredila nad vse veličasten sprejem
Berlm, 6. julija. AA. DNB. Voditelj rajha in vrhovni poveljnik zmagoslavne vojske velike Nemčije je prispel ob .15. uri v nemško prestolnico, lokrat se je po začetku nemške ofenzive na za-,10<Ju- f-J- PO 10. maju, ko je vodja rajha odpotoval na bojišče, da vodi operacije, prvič zgodilo, da se vrača v Berlin.
Na kolodvoru so voditelja rajha pričakovali maršal Giiring, general Brauchitsch, veliki admiral Ifacder, namestnik voditelja nemšketia raiha minister Hess, minister dr. Gobbels in najvišji zastopniki vojaških in državnih in strankinih oblasti.
Ko je množica ljudstva na postaji zagledala voditelja Hitlerja, mu je začela navdušeno vzkli-
V Budimpešti verujejo v sporazum z Romunijo
Budimpešta, 6. julija, b. Politične osebnosti, ki so blizu madžarski vladi, izjavljajo, da je pričakovati, da bo med Madžarsko in Romunijo v najkrajšem času prišlo do sporazuma jio primeru sporazuma, ki je bil svoječasno sklenjen med Madžar-
državnem in narodnostnem pogledu. Manjše države in narodi bodo politično in gospodarsko vključeni v gotove politične in gospodarske sisteme, v katerih jim bo odkazana gotova naloga. Samo po sebi je umevno, da se bo tej zunanji strukturi moral prilagoditi v posamičnih državah tudi njih notranji režim. Družabno življenje bo bolj podrejeno državnemu nadzorstvu, v gospodarstvu pa plovemo počasi, a gotovo proti nečemu, kar sicer ni boljševiški kolektivizem, a kar do skrajnosti poudarja socialno vezanost slehernega gospodarskega delovanja.
Prihaja nov čas, ki bo pomedel ne le s tem, kar je bilo dobrega. Prihaja druga skrajnost, ki spet ne bo v vsem slaba, ampak prinaša gotovo tudi marsikaj dobrega. Vse bo odvisno od ljudi, ki bodo krmarili v nov čas. Vse je odvisno od duha, v katerem se bodo reforme, izvajale. Ne dvomimo, da se bo tudi tokrat potrdila stara resnica, da je človek tisti, ki kroji usodo in ji gospoduje in le brezmočni slabiči priznavajo nasprotno načelo. Drin
sko in Češkoslovaško. Tedaj je Češkoslovaška izročila Madžarski dve mesti še pred sklenitvijo sporazuma, da pokaže dobro voljo in zadovolji madžarskim zahtevam.
Rim, G. julija, b. Po informacijah dopisnikov italijanskih listov iz Belgrada dela jugoslovanska diplomacija zelo aktivno na to, da v čim krajšem času vzpostavi dobre odnošaje med Bukarešto in Budimpešto. Jugoslovanska diplomacijo se trudi predvsem za to, da bi tako Romunija kakor Madžarska čimprej umaknili svoje čete z meje. Po poročilih, ki prihajajo iz dobro poučenih krogov, obstoja upanje, da se bo Jugoslaviji posrečilo odstraniti spore med obema državama še ta teden in da bodo čete z romunske in madžarske meje odpoklicane. Italijanski tisk trdi, da Belgrad na ta način zelo aktivno podpira politiko osiščnih držav.
Rim, 6. julija, b. Današnji rimski tisk na vidnih mestih objavlja, da je bil madžarski pravosodni minister Kadoczay prisrčno sprejet v Belgradu.
kati. To vzklikanje se je nadaljevalo ves čas Hitlerjeve vožnje od železniške postaje do kanclerjeve palače. Cesta je bila vsa posula s cvetjem. Berlinsko prebivalstvo je kar tekmovalo v izražanju veselja in hvaležnosti voditelju rajha. V trenutku, ko se je pripeljal kancler Hitler v Berlin, so zazvonili po vseh cerkvah prestolnice zvonovi.
Berlin, 6. julija. DNB. Današnji berlinski lisli posvečajo svoje stolpce vrnitvi vodje Nemčije v Berlin, Listi objavljajo proglas dr. Gobbelsa ter v uvodnikih izražajo Hitlerju dobrodošlico.
»Volkischer Beohachter« pravi med drugim: Ko so se konzuli starega Rima z zmagoslavnih pohodov vračali s svojimi legijami v prestolnico, jim je narod priredil triumfalen sprejem. Mesto Rim, ki mu je bila poverjena oblast nad starim svetom, je s tem na primeren način izkazal svoje spoštovanje napram vojaškemu duhu. kateremu je dolgoval svojo zgodovinsko slavo in napram sposobnosti svojih vojskovodij, čemur se je imel zahvaliti za zmago nad sovražniki. Tako tudi prestolnica velikega nemškega rajha doživlja danes najslavnejši dan svoje dosedanje zgodovine.
»Deutsche Aljgemeine Zcitung« pravi med drugim: Adolf Hitler se vrača kot pmagovalec. Prispeval je k zmagi v obsegu, v katerem dozdaj še noben vodja naroda ni prispeval k zmagi. Njegove zasluge na vojaškem polju se ne začenjajo šele s 1. septembrom 1939. ker je vodja Nemčije v toku let pred tem zgodovinskim dnem skoval orožje, s katerim je izvojeval zmage, ki jih no pomnijo. Ustvaril nam ie našo državno oboroženo silo, ki ji ni primere in katere podvigi nadkriljujcvjo vse, kar se dozdaj pomni v zgodovini vojn. Razen tega je vodja Nemčije ustvaril vse politične predpogoje za zmago in lako notranjepolitične kakor zunanjepolitične. Kar so Bismarck. Mollke in drugi izvedli za časa vojne 1870 drug za drugim, to ie v seda nji vojni izvedel sam Adolf Hitler z močio svojo močne osebnosti, ki je združila v sebi svojstvo vrhovnega poveljnika ter najlepše odlike državnika in vojskovodje.
Ciano v Berlinu
list
Sovjetski demanti
Moskva, 6. julija. AA. Tass: Ameriški hm Daly News< objavlja vest o tajnem sporazumu med Združenimi državami in Sovjetsko Rusijo ter dodaja, da je ta sporazum naperjen proti Japonski na Daljnem Vzhodu. Agencija lass« je pooblaščena izjaviti Ha ie la voct ..Dillv M®«.«™.
izmišljena.
Berlin, 6. julija, t. Nocojšnji listi popisujejo v glavnem veličastni prihod kanclerja Hitlerja v Berlin. Zelo obširno pa pišejo tudi o pomenil potovanja italijanskega zunanjega ministra (trofa Cia-na, ki pride jutri zjutraj v Berlin.
__(Nadalievanie na 2. strani)
Zagrebška vremen, napoved. Lokalno oblačno.
Zemunska vremenska napoved. Delno oblačno po vsej državi. V gorskih predelih utegnejo biti nalivi m ponekod ceio nevihte, temperatura se bo dvignila.
Politični in državniški gostje na Bledu
Čistilo se prizadete
»Slovenčeve« ugotovitve o krivdi masonsko levičarske vzgoje, za katero odgovarja pretežni del francoskega učiteljslva, še ne da miru našemu ma-6onskemu in rdeče nacionalnemu tisku. Za »Jutrcm« 6e je oglasil sedaj še »Slovenski Narod«, kjer nekdo, očividno v stanju popolne živčne razkrojenosti ves »Slovenčev« članek aplicira na slovensko liberalno in levičarsko učiteljstvo, pri čemer se očividno boji, da bi se sčasoma tudi pri nas morda našla kakšna oblast, Iti bi se pobrigala za vzgojne kvalitete gotovih ljudskih »pedagogov«.
Na nervoznost »Slov. Naroda« le to pripomnimo, da »Slovenec« ni pisal o našem učiteljstvu, ampak o francoskem. Če se pri tem gotov (jel tukaj-šnjega»učiteljstva čuti prizadetega, potem je to njegova stvar in že 6am vc, zakaj ima slabo vest. Mi le v toliko k temu pripomnimo, da razkrojevalno delo raznih marksističnih vzgojiteljev tu3i pri nas ne bo rodilo žlahtaejšega 6adu, kakor na Francoskem, le da si mi kot majhen narod še manj moremo privoščiti takšne vzgojne poizkuse, ki opro-paščajo, kakor vidimo, celo velike narode.
Kritika barskih svetov
Belgrajski list »Napred« prinaša članek z na-.-lovom -Banovine in bani«. V tem članku med drugim pravi: »Razdelitev države na banovine in organizacija uprave po banovinah sta bili zamišljeni kot izvedba ene vrste, upravne decentralizacije, ki naj bi ublažila centralistični sistem, uveden po 6. januarju. Banovinska organizacija se ni posrečila. Po širini pristojnosti banski upravi in bano-vinskim organziacijam bi se bila lahko razvila.
Banovina je dobila široke možnosti, da bi vodstvo B naslednjo izjavo:	„;„„„„„
javnih zadev prilagodila krajevnim potrebam in H /elo sem vesel, da sem na povabilo njegove
Bled, 6. Julija.
Politično življenje na Bledu je bilo tudi danes zelo živahno. Predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič se je danes dopoldne sprehajal po blejskih ulicah in se je dalje časa zadržal v hotelu Toplice. Z belgrajskim brzovlakom se je dopoldne pripeljal na Bled naš zunanji minister dr. Cincar Markovič v spremstvu šefa kabineta dr. Šečeroviča. Z zunanjim ministrom se je pripeljal tudi veleposlanik v Ankari dr. llija Štinienkovič. Gostje so se nastanili v hotelu Toplice. Pred hotelom je zunanjega ministra pričakoval predsednik vlade in se z njim dalje časa razgovarjal. Nato se je dr. Cincar Markovič odpeljal na Brdo. Ob 3. popoldne se je dr. Cincar Markovič vrnil na Bled. Veleposlanik dr. Šunienkovič je šel popoldne v niaršalat dvora.
Predsednik vlade se je popoldne odpeljal v Ljubljano v spremstvu tajnika Anastasijeviča in letalskega majorja Lazareviča. Z letališča v Ljubljani je nadaljeval pot v Belgrad.
Precej pozornosti so vzbudili na Bledu članki nekaterih naših časopisov, češ da se pripravlja sprememba vlade. Kakor smo izvedeli, so te novice netočne in so le ugibanja. Dela na socialnih in go-
Izjava madžarskega pravosodnega ministra ©I slovesu iz Belgrada
Njegova predavanje o madžarskem sodstvu in neodvisnosti sodnikov
Belgrad, 6. julija. AA. Pred svojim odhodom iz belgradu je madžarski pravosodni minister dr. Radozcay dal za jugoslovanski tisk
razmeram ter da bi tako blažila nerodne strani centralističnega sistema. Toda banskiiti svetom se ni posrečilo, da bi se bili uveljavili kot koristni ba-uovinski organi. Zamišljeni so bili kot posvetovalni organi bana ter sestavljeni od uglednih mož iz banovine, ki poznajo razmere svojih krajev. Toda ti sveti so se spremenili v zborovanja, ki so docela podrejena banu, ki so ploskala njegovim odločbam, kjer so se govorili pohvalni govori ter brali nerealno sestavljeni referati o razmerah v banovini.« — Glede tega bi rekli, da so razmere v raznih banovinah pač različne ter ni povsod enako. Vendar moramo naglasiti, da tudi pri najboljši volji banskih svetnikov, pri najboljši volji bana ter njegovih uradnih referentov končno banski svet vendar le ni nič drugega kakor posvetovalni organ, ki ga ban lahko jiosluša ali pa tudi ne. Zato v banskih svetih ne moremo nikoli videti kake samouprave. Celo banski zbor, ali kakor bi se tisti zbor že imenoval, ne bo mogel biti nosilec samoupravne misli, ako ne bo imel v svojih rokah vsaj nekaj tksekutive.
»Srbski list« o novem redu
»Nova srpska riječ«, ki izhaja v Zagrebu, pri--iaša uvodni članek, kjer pravi, da se je demokratski in liberalni red v Jugoslaviji ponesrečil, nakar nadaljuje: »Razmere, v katerih se dandanes razvija politično življenje na svetu, nas silijo, da široko odpremo svoje oči in da pazljivo opazujemo razvoj tega zgodovinskega dogajanja. Vojna idej, ki se bije pred našimi očmi, se mora seveda končati z zmago ene ali druge izmed njih. Eno razdobje je končano, ena stran zgodovine se končuje tako, da se pričenja pisati druga z drugimi skušnjami in na drug način. Vzhaja nov s>vet, ki bo morda marsikoga iznenadil, ker mi dandanes nismo zmogli toliko odločnosti in toliko poguma, da bi bili novi stvarnosti odkrito pogledali v oči. S polnim zaupanjem v tiste, ki vodijo, skušajmo v sebi razčistiti staro miselnost, da bomo tem lažje prebrodili tisto mejo, katera staro deli od novega. Izbrati 6i moramo pot, ki nam dandanes najbolje ustreza, kar pomeni, da moramo svoji, to se pravi jugoslovanski stvarnosti polagoma prilagoditi novo miselnost ter se polagoma vključi v ia novi svet, ki se zdaj poraja.«	, , . j..
ekscelence pravosodnega ministra dr. Lazarja Markoviča mogel vrniti njegov obisk na Madžarskem in preživeti nekaj dni na ozemlju prijateljske Jugoslavije. Nisem prišel sem kot politik, pač pa kot starešina madžarskega pravosodja. V tem svojstvu sem se imel priliko seznaniti z vodilnimi jugoslovanskimi pravniki. Odzval sem se njihovemu povabilu, s katerim mi je bila izkazana velika čast, in sem imel priliko imeti v jugcslov. pravniškem društvu predavanje o zgodovinskem razvoju sodstva na Madžarskem. V tem predavanju sem podal kratek pregled razvoja madžarskega sodstva od kralja Štefana pa do sedanjega časa.
sem priliko v svojem predavanju posebno oj>ozoriti na dejstvo, da madžarski sodniki na jiodlagi bitnih organizacijskih načel, na katerih temel ji madžarsko sodstvo, v vsakem oziru uživajo pojiolno neodvisnost od upravne oblasti. Z ozirom na to se sodniki na Madžarskem ne štejejo v isto vrsto kot upravni uradniki. Na podlagi pravnih zaključkov, ki izhajajo iz te podlage, prejemajo madžarski sodniki višje '	• -- dniki iste stopnje.
Gledališki igralci pri dr. Korošcu
Belgrad, 6. julija m. Prosvetni minister dr. Korošec ie danes dopoldne sprejel delegate Združenja gledaliških igralcev kraljevine Jugoslavije, ki so mu izročili resolucijo s svojega letnega občnega zbora V delegaciji so bili predsednik glavne uprave Božo Nikovič, glavni tajnik Dušan Radenkovič, predsednik sekcije za Belgrad Paukovič, predsednik ljubljanske sekcije Alojzij Drenovec in Nefat iz Ljubljane. Delegacija je prosila g. ministra, da se načrt uredbe o gledališčih, ki se nahaja v ministrstvu, čimprej uzakoni, Prosvetni minister dr. Korošec se je zanimal za vsa vprašanja, o katerih so razpravljali na občnem zboru ter je obljubil, da se bo zavzel za njihove upravičene zahteve.
Zagrebški športniki v Bukarešti
Bukarešta, 6. jul. b. Nogometaši Gradjanskega so dospeli v Bukarešto srgči po 10. uri. Na postaji so jih pričakovali predstavniki Rapida, našega poslaništva, kolonij ter tajnik Gradjanskega Jakopič, ki se je pred njimi odpeljal z letalom v Romunijo.
Edini znaki vojnega stanja v Romuniji so vojni vlaki in sanitetna služba na postajah, drugače pa je v Bukarešti življenje normalno. Po 11. uri je mesto zatemnjeno.
Igralci Gradjanskega so se nastanili v hotelu »Lafaet« in so danes imeli malo vaje na tamkajšnjem nogometnem igrišču. Ker madžarski sodnik ni mogel priti, bo verjetno sodil Bolgar Atanasov. Romuni so prepričani, da bodo kot finalisti srednjeevropskega pokala postali zmagoyalci, ker je bil v Zagrebu izid tekme neodločen, na domačem igrišču pa imajo vsekakor nekaj prednosti.
»Obzor« o političnem položaju
Zagrebški »Obzor« prinaša uvodni članek, kjer
„j.c_._ ----------.	. govori, da so se dne 5. julija na Bledu sešli gg.
pri nas kakor tudi moj obisk tukaj ne Cvetkovič, dr, Maček in dr. Korošec, »zastopniki .	.j	treh glavnih strank v vladi«. Nato list naglaša, da
so se ti gospodje menili o nalogah, ki čakajo vlado, ter pravi: »Vlada g. Cvetkoviča je postavljena pred velike in težavne naloge. Tukaj so zapletena gospodarska, finančna in socialna vprašanja kakjr tudi vprašanje nadaljne preureditve države. 2e v rednih časih bi tak program zahteval velikega na-
spodarsklh reformah se hitro nadaljujejo in bodo kmalu izdani od ministrstev obširni elaborati o teh
vprašanjih.
Predsednik vlade v Belgradu
Belgrad, 6. julija. 111. Zvečer ob pol 7. se je vrnil z Bleda predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. Na zeniunskem letališču so ga pričakovali časnikarji katere je predsednik vlade prijazno pozdravil in se z njimi rokoval. Politične izjave pa jim ni hotel dati.
Politične konference v Zagrebu
Zagreb, 6 julija, b. Danes so bile v Zagrebu številne politične konference. Podpredsednik vlade dr. Maček se je vrnil snoči s svojo družino z Bleda ter se davi sešel s finančnim ministrom dr. Šute-jem. Nato je dr. Šulej obiskal bana šubašiča. Bana dr. šubašiča in podbana dr. Krbeka pa je obiskal minister Bariša Smoljan. ki je prispel iz Splita. Popoldne je imel dr. Maček ponovno konferenco s finančnim ministrom dr. Šutejem.
odnošajev med jugoslovanskim in madžarskim pravniškim svetom. Istočasno sem prepričan, da obisk njegove ekscelence dr. Lazarja Marko-
.-1 m žita samo okrepitvi odnošajev med pravni škimi krogi obeh držav, pač pa, da sta obenem utrdila prijateljstvo, ki veže tako po tradiciji kakor tudi z ozirom na njun veliki pomen, dva posebno hrabra naroda, občudovanja vreden in hraber jugoslovanski in madžarski narod. Brez ozira na to, ali so mi tu zaželeli prisrčno dobrodošlico kot politiku ali kot pravniku — sprejeli so me izredno toplo —, sem mogel v teh nekaj dneh povsod in ob vsaki priliki občutili, da so tu v svojem gostu predvsem gledali Madžare. Že to dejstvo samo zadostuje za dokaz, da je v tetn primeru dober prijatelj obiskal dobrega prijatelja.
Belgrad, 6. julija, m. Madžarski pravosodni minister Radoczay je danes dopoldne obiskal madžarsko vojaško pokopališče ter je položil venec na grob padlih madžarskih vojakov. Nato se je od-
pora in mnogo vztrajnosti. Danes je mnogo težie tako nalogo rešiti ... Po včerajšnji izjavi finančnega ministra ni nobenega dvoma, da 60 brez podlage razburljive govorice, ki so krožile o vladnih načrtih na gospodarskem in socialnem polju ter da morejo zdaj interesirani krogi brez strahu pričakovati napovedanih reform... Ne bo nobenih revolucionarnih ukrepov, marveč pojde vse po evoluciji. Program vlade pa ne bo končan z gospodarskimi in finančnimi uredbami. Vlado čakajo tudi važne politične naloge. Vstop dr. Korošca v
neznanega vojaka. Popoldne ob 6 je imel g. minister v mali dvorani narodne skupščine predavanje o razvoju madžarskega sodstva. Na istem sestanku je imel predavanje tudi madžarski vse-učiliški profesor dr. Andjal. Na čast svojemu gostu priredi pravosodni minister dr. Markoič banket v a vd a ^"me^p r i* jet no" u panje,* "da * Vem" *š r te ni I hotelu fSl1*ki kralj«. Jutri zjutraj se madžarski svo im' predavanjem pripomogel k okrepitvi I pravosodni minister vrača v Budimpest
Začeli so propagando
»Katoliški list« prinaša članek, kjer se peča „ propagando, ki so jo v tej ali drugi obliki začeli pri nas nekateri listi za boljševizem. Slasti obširno piše o dr. Bičaniču in njegovih predavanjih. Nato se peča z zagrebškimi listi ter na primer o »Jutar-njera listu« tako le pravi: »Obenem »Jutarnji list« dela, da bi se začeli športni odnosi 6 sovjetskimi športnimi klubi. Dobro vedoč, da je šport zelo močno propagandno sredstvo, piscc hrvatski javnosti _ priporoča potrebo takih zvez. V duhu že vidi, ka-lpravil še neko p ko zagrebško občinstvo ploska rdeči zastavi in ka- v t a i n O s t i. ___ ko bo on lahko pisaril o sovjetskem napredku. Kajpada vse to delovanje zakrinkane komunistične propagande ne more iti naprej brez »Novosti«. Čeprav so spremenile lastnika, 60 vendar ohranile stare simpatije. Z velikimi naslovi naglašajo, da Moskva vodi slovansko politiko na Balkanu... Upiramo prst na »tuje« elemente, ki po »Jularnjem listu« skušajo pri nas odpreti zakonito podružnico komunistične propagande.« — Nekako podobno vlogo bi na Slovenskem rad igral »Slovenski narod«, ki je tudi od sile navdušen za take športne nastope »slovanskih« športnikov iz Moskve.
Berlinu^
(Nadaljevanje s 1. strani)
Med italijanskim zunanjim ministrom in nemškimi državniki so bodo začeli razgovori takoj v nedeljo dopoldne. Ni še objavljeno, kako dolgo bodo ti razgovori trajali.
Glasilo zunanjega ministrstva »Berliner Biir-senzcitung« objavlja uvodnik o bivanju grofa Ciana v Nemčiji in pravi, da je poteklo komaj nekaj kratkih tednov, odkar sta se v Miinclienu sešla Hitler in Mussolini. Ta teden so so dogodili izredno važni dogodki, drugi ne manj važni pa se napovedujejo. Zaradi tega je popolnoma naravno, da se velesili osi posvetujeta med seboj, da hi zavzeli stališče, ki je soglasno z njunim skupnim delom.
Berlin, 6. jul. b. Merodajni krogi izjavljajo, da je obisk grofa Ciana v Berlinu predvsem političnega pomena, ker z grofom Cianom ne potujejo tudi italijanski vojaški strokovnjaki. Njegov obisk Nemčiji je predvsem namenjen izmenjavi misli, kar je običajen pojav med osiščninia državama. Vsekakor pa je njegovemu sestanku z nemškimi mero-dajnimi činitelji treba pripisovati velik poinen.
O vsebini samih pogajanj ni ničesar rečeno, verjetno pa bo glavno vprašanje razbistntev odnošajev med Anglijo in Francijo. Poučeni nemški krogi trdijo, da se grof Ciano verjetno po konferenci ne bo takoj vrnil v Rim, temveč bo na-ot, ki pa je zaenkrat
h* vw f ~ —-— —--------------'	i l iuui v«z.« J	uajjgv, »
peljal na Avalo, kjer j^ položil ^venec^ na^ grob | vlado spjošno jm-jj«, za dokaz, da bo vlada nada-" 11	t-.-*	ljevala preurejanje države na podlagi sporazuma
od 26. avgusta leta 1939. Budimpeštanski list »Pester Lloyd« piše, da bo vlada najprej ustanovila slovensko enoto, nakar pa načela vprašanje ustanovitve srbske enote. Treba je še urediti — piše omenjeni peštansfei list — sporna vprašanja zaradi razmejitve med srbsko in hrvatsko enoto, zaradi česar bo najbrže ustanovljena tudi četrta enota: Bosna Hercegovina. Nato bi šele načeli vprašanje preurejanje države v smislu korporativnega sistema na podlagi narodnih strokovnih društev.« K tem besedam peštanskega list navaja »Obzor« svoje misli ter pravi: Vstop dt. Korošca v vlado bo res pospešil notranjo preureditev Jugoslavije. Ustanovitev slovenske enote ne dela nobenih težav. Slovenci imajo svoje narodno ločeno ozemlje. Drugače je z razmejitvijo med Srbi in Hrvati... Pri urejanju tega vprašanja naj se upošteva volja in korist prizadetega prebivalstva .. Novi red (kor-porativni) ne more biti posnetek tujih vzorcev, že zaradi tega ne, ker je Jugoslavija od 26. avgusta lani zložena država...«
Komunistična propaganda
Poleg takoimenovane zakonite komunistične propagande imamo pri nas tudi nezakonito propagando, ki ruje skrivaj, podtalno, z letaki in priše-petavanjem. Ta nezakonita rdeča propaganda izdaja v imenu neke komunistične stranke za Slo-verijo letake, kjer se vnema za boj proti impe-rijalizmu. To p.i tako, kakor da bi naša država hotela uganjati imperijalizem. Vsakdo ve, da je naša država morila poklicati na orožne vaje nekaj letnikov zaradi svoje varnosti, tralnost, da ne bi zoper svoj v vojno. In glej, zdaj pa prihaja komunistični agitator s svojim letakom ter se zaradi tega huduje ter zahteva, naj se Jugoslavija docela vrže v naročje Sovjetski Uniji. Ne glede na to, da bi kaj takega utegnilo potegniti našo državo v vojni vrti-miru. Da pa komunisti povsod skušajo spodkopa-minru. Da pa komunisti povsod skušajo spodkopavati temelje države, da 6e nočejo nikjer postavili za svojo domovino, to vemo že iz drugih vzgledov in za to ni treba še teh letakov v slovenščini. Škoda je le, da razne nerodnosti in dostikrat nesposobnosti nekaterih tej komunistični propagandi dajejo poluho Zoper te vrste rovarje ni boljšega sredstva kakor red na vseh straneh in pošteno odločno delo za državo in njeno ljudstvo.
Carigrad, 6. julija. AA. DNB. Predsednik turške republike Ismet Ineni bo odpotoval čez nekaj dni v zdravilišče Jalova. Ismet Ineni bo prebil nekaj časa na počitnicah^
le en napad na brodovjev
Angleška letala so včeraj zopet napadla bojno ladjo »Dunkerqus«
London, 6. julija, t. Reuter. Uradno poročilo liralitete govori o britanski pomorski akciji
Pljotnikov pride danes v
Sofija, 6. julija, m. Prvi sovjetski poslanik v Belgradu Viktor Andrejevič Pljotflikov je danes dopoloval v Solijo. Na postaji ga je pozdravil sovjetski poslanik v Sofiji Lavriščev, ki je spremil Pljotnikova v sovjetsko poslaništvo. Pljotnikov prispe v Belgrad jutri zjutraj z vsem osobjem sovjetskega poslaništva. Z njim potuje tudi njegova žena Vera Aleksejevna Pljotnikov in hčerka Marina.
Schachtov gospodarski načrt
London, 6. jul. »Daily Telegraph« poroča, da je dr. Schacht pripravil nov gospodarski načrt, ki naj bi ga Nemčija izvedla v Evropi, če in kadar bodo uspešne končane vojne operacije. Po tem načrtu bi se morala Evropa razdeliti na dva dela, in sicer na agrarnega in industrijskega. _ G. dr. Schacht pripravlja posebne ukrepe, ki naj bi jih
Za socialne reforme
Belgrajski tednik »Napred« pise: »V razdobju dveh ali treh dni so predsednik in podpredsednik vlade, finančni minister ter posamezni člani HSS javnosti dali nekaj izjav, ki moremo iz njih sklepati, da vlada pripravlja velike finančne, gospodarske in socialne reforme. O samih reformah ni mo-
Nemčija izvedla po končani vojni v Evropi. List goče še nič zanesljivega reči. Rečemo lahko le to, poudarja, da bo Nemčija po vojni predvsem za- da napovedujejo zelo velike preobrate na gospo-
« .	i	t	1"________l.. L« A rt I rln rel/o m iti o r\ n t o 1 rt a m r»r»l!n \sl ti o I no an< o 4»- <1M 5
htevala, da se ukinejo vse uvozne carine, tako da bo Nemčija za svoje blago lahko dobila na evrop skem kontinentu velika tržišča.
darskem in socialnem polju, ki naj na eni strani uvedejo načrtno gospodarstvo, na drugi pa ublaže socialne krivice, ki jih je omogočil sedanji gospodarski red. V svojih izjavah so bili govorniki zelo odločni ter ostri zoper današnje »kapitalistično« gospodarstvo ter zoper »buržujske demokracije zahodne Evrope«. Govorniki so se odločno izrekli za pristaše novega in bolj pravičnega socialnega reda, čeprav niso bili tako odločni in jasni v tem, kakšen naj bi bil novi red. Razlikovali so se med konferenci so prisostvovali zastopniki SUZORja, j seboj tudi po nedoločnih izjavah, ki so jih dajali, dalje predstavniki banske oblasti, Merkurja, Zveze Predsednik vlade g. Cvetkovič je naglašal, da je privatnih nameščencev in zastopniki Delavske zbor- | današnji kapitalistični sistem nevzdržljiv ter je po
•	,	_________1 ' 1 !____1___l„nl .,nhnxnhi!k>
Za razdelitev SUZOR-ja
Zagreb, 6. jul. b. Ob 9 dopoldne je bila v SUZORju konferenca glede razdelitve SUZORja
admiralitete govori - -	.
proti enotam francoskega brodovja v Oranu z dne 3. julija ter poroča, da je bila zadeta težka bojna oklopnica »Dunkerciue« in nasedla, ločne poškodbe na tej ladji niso znane. Smatrajo, da so poškodbe take. da se ladja ne bo mogla udeležiti v pomorskih bitkah tudi če bi padla v roke sovražniku.
Po dogodkih, ki so se odigrali pred Oranom 3. julija, je poveljujoči francoski admiral Gen-nvnnj ... _ solil sporočil, da so njegove vojne ladje izven da zavaruje svojo nev- g borbe in da je dal mornarjem nalog, da ladje o voljo bila potegnjena izpraznijo. Z ozirom na takšno pojasnilo franco-
., • ------_„: skcga poveljnika angleško brodovje ni smatralo •
za potrebno, da vodi nadaljne operacije proti boSni oklopnici »Dunkertjue*. Francoska bojna oklopnicn pa je bila napadena danes zjutraj po angleških vojnih letalih, ki so šestkrat zadele »Dnnkerque«. Dve letali se s tega poleta nista vrnili.
Izredni sestanek Balkanske zveze
Ankara, G. julija, m. Z ozirom na spremenje-
nice ter so razpravljali predvsem o treh vprašanjih: 1. Ali je treba SUZOR razdeliti; 2. v kateri obliki in iz kakšnih razlogov naj se razdeli; 3. če delitev ni potrebna, zakaj. Zastopniki Hrvatske delavske zveze so se odločno izjavili za ločitev. Prav tako so se izjavili zastopniki Zveze privatnih nameščencev, ki zahtevajo vzjxistavitev posebnega nosilca socialnega zavarovanja za banovino Hrvatsko.
»Ljubljano« dvigajo
Šibenik, 6. jul. b. V Šibenik je prispel poveljnik mornarice kontreadmiral Luterotti, ki je pregledal razne ustanove in naše pomorske enote, kontreadmiral Luterotti bo prisostvoval reševalnim delom rušilca »Ljubljane«, ki se bodo nadaljevala v ponedeljek. Ob straneh ]x>topljenega rušilca so pritrjeni štirje cilindri, s pomočjo katerih bodo dvignili potopljeni rušilec. Izvršene so vse priprave in odstranjeni vsi nedostatki ter upajo, da se bo posrečilo rušilec dvigniti.
no situacijo po dogodkih na zapadnem bojišču ter T>o zasedbi Besarabije in Bukovine po Sovjetski Rusiji politični krogi ne izključujejo možnosti izrednega sestanka članov balkanskega sporazuma. Na tem sestanku, ki naj bi bil v Ankari, bodo zastopniki držav balkanskega sporazuma proučevali novo nastali položaj
Huda ura na Hrvatskem in v Dalmaciji
Split, 6. julija, b. Strašna nevihta, ki je včeraj divjala nad vsem Priuiorjem, je povzročila veliko škodo na Vrboski na Hvaru in na otoku Braču. V Vrboskf je toča uničila 100 ha vinogradov in ma-slinovih nasadov do 70%. Na Braču je toča napravila posebno hudo škodo na srednjem delu otoka, kjer so zlasti trpeli vinogradi, vrtovi in masli-novi nasadi.
Bjelovar, 6. julija. V Bjelovarti in okolici je divjala včeraj huda nevihta in je 15 minut lil dež knkor iz škafa. Nato je pričela padati še debela toča, ki je napravila ogromno škodo. Hudo škodo je povzročila nevihta v Severinu, Veliki Pisanici in Gulineji. V Veliki Pisanici je strela udarila v strelovod evangeljske cerkve in v topol. Veter je pše-• nico zelo povaljal. Škoda ie izredno velika.
tematkem imel pred očmi le socialne razmere. V najnovejši izjavi o razmerah z Italijo je omenil tudi nekaj o korporativnem sistemu. Dr. Maček pa je naglašal prehod k načrtnemu gospodarstvu ter k seljački demokraciji. Dr. Šutej pa se je pritoževal zaradi pomanjkanja kredita in brezposelnosti. Ali so te izjave le drobci kakega že narejenega načrta ali pa so le improvizacije o tem, kaj bi bilo po njihovih mislih treba storiti, tega ne moremo zagotovo jDovedati. Pozdravili bomo gospodarsko in socialno reformo, ki je v skladu z narodnimi interesi in ki bo ublažila družabno krivico ter ustvarila boljše pogoje za široke plasti našega naroda. Naše gospodarsko življenje že dolgo jasno kaže napake, na katere zdaj tudi javno in uradno kažejo. Danes ni le čas v tem oziru kaj storiti, temveč je celo 12. ura, ker je naša državna uprava v svoji socialni funkciji v velikanski zamudi.«
Osebne novice
Belgrad, 6. julija, m. Za starešino okrajnega sodišča v št. Lenartu v Slov. goricah je postavljen Maks Ašič; napredovali so v 4. skup. 1. stopnje okrajna sodnika Albin Toreli iz Ljubljane in ir. Miroslav Deu iz Maribora; v 5. skup. sodniki okrajnih sodišč: Josip Tome iz Ljubljane. Franc Poljanec iz Kranja, dr. Milo Gorjup iz Slov. Bistrice, dr. Adolf Obran iz Maribora. Andrej Miškot iz Ribnice. Z odlokom pravosodnega ministra je imenovan za kanclista 10. skup. pri okrajnem sodišču v Gornjem gradu Ljudevit Švagel. Za uradniška pripravnika 9. skup. sta postavljena pri okrajnem sodišču v Ljubljani Alojzij Zidar, v Murski Soboti pa Ljubo Remec, gimnazijska abiturienta.
Zagrebške novice
Zagreb, 6. jul. b. Davi je odpotovalo iz Zagreba v Marijo Bistrico na tradicionalno romanje pet skupin. Na čelu glavne skupine je zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac. Jutri dopoldne bo v Mariji Bistrici pontifikalna sveta maša in procesija, ki se je udeleži tudi občinski svet z žuoanom , na čeltb.
Kam plove svet
(Evropska vojna in n|on odmev v Aziji in Afriki)
Razvoj vojne v Evropi, ki zaenkrat kaže na to, da se je skupina demokratičnih držav v presojanju svojih oziroma nasprotnikovih sil zmotila, je zadnje mesece povzročila, da je evropski svet začel bolj resno vpoštevati to, kar Japonska že eno leto oznanja kot novi red v Azij^ V zvezi z novim položajem, ki ga je poraz Francije ustvaril tudi v kolonijah na drugih celinah sveta, zlasti v Afriki, dobivajo tudi dogodki zadnjega časa v Afriki čedalje večji pomen.
Potem ko je Francija prenehala biti po tragični sili dejstev zaveznica britskega imperija in je prišlo zaradi znane akcije Anglije proti francoskemu brodovju, ki se ni hotelo ukloniti pozivu angleške admiralitete, da na| se postavi pod varstvo Anglije ali pa se da potopiti, do popolnega preloma med vlado angleškega kralja in francosko vlado v Bordeauxu, je postalo silno pereče vprašanje francoskih kolonij v vzhodnem Sredozemlju in v severni Afriki, kar more povzročiti oborožene spopade med bivšima zaveznicama in poseg drugih velesil, ki so na teh ozemljih naravnost bitno interesirane, kakor na primer Turčija, tako imenovane arabske države, Perzija, na severni afriški obali pa Egipt in Španija, da ne govorimo o nemški zaveznici Italiji. To vprašanje ie postalo aktualno celo na ameriškem kontigentu, kjer se francoska posadka otoka Martinique upira zahtevam angleškega admirala, ki so podobne onim, katere so bile postavljene francoskemu vojnemu brodovju v Oranu.
Vse to more le še bolj zaplesti tudi položaj, ki je nastal zadnje mesece na azijski celini. Po premirju z Nemčijo je francoska vlada dala svojemu guvernerju v Indokini nalog, da ugodi zahtevi Japonske, da se mora prekiniti preskrba Čankajšekove armade, ki je dobivala orožje in živež preko te francoske kolonije. Japonska je to diplomatično uslugo pravilno razumela kot priznanje Francije, da ima na političnem in gospodarskem redu na tihomorski obali Kitajske poglavitno besedo in interes Japonska. Tudi Anglija je, odkar je postala vojska z Nemčijo zadeva, ki resnično ogroža angleško svetovno gospodstvo, začela Japoncem od letošnje spomladi dalje delati usluge, na katere prej nikakor ni bila pripravljena, ker bi bilo proti načelom in koristim njenega imperija, da bi priznala tako imenovano azijatsko Monrojevo doktrino, kakor je sedanji japonski zunanji minister g. Arita krstil japonsko politiko v Aziji, ki gre za tem, da imajo o Aziji odločati samo azijatske države same. Najprej je odnehala Anglija glede Tiencina, kjer danes Angleži ne uživajo več privilegiranega položaja, da bi mogli motiti tam japonske politične in vojaške interese. Nekoliko težje se razvijajo stvari v veliki mednarodni koncesiji v Šanghaju, kjer Japonci že dolgo streme za tem, da privilegije tuje četrti docela likvidirajo, pa se jim Anglija slejkoprej upira, čeprav je začela tudi glede tega vprašanja v zadnjem času omahovati. Pred enim tednom pa je Japonska, ohrabrena po kapitulaciji Francije, tudi od Anglije zahtevala, da prekine dovoz orožja in živil, ki se pošiljajo Čankajšekovi armadi iz angleške kolonije Birme, kjer domačini tudi že zahtevajo podobno kakor njihovi sorojaki v Sprednji Indiji od Angležev vsaj avtonomijo, če ne do-minijonski položaj ali neodvisnost v zvezi z Indijo.
Zdelo se je, da bo Anglija tudi v tem vprašanju nasproti Japonski odnehala, toda zadnji dogodki na Sredozemskem bojišču so stvar nenadoma zasukali v nasprotno smer. Očividno ugibajo v Londonu, ki je Ameriki nekako zaupal varuštvo njenih interesov v Aziji, možnost sporazuma ne samo z Združenimi državami, ki so s svojimi simpatijami itak na strani britskega imperija, ampak tudi s Sovjetsko Rusijo, da bi Japonsko v Aziji s skupnimi silami ustavili, dasi je le-ta še pred kratkim sklenila sporazum z Moskvo, o katerem so splošno bili prepričani, da daje Japonski na Kitajskem in v območju južnega dela Tihega oceana sploh svobodne roke. Ta zopetni preobrat v angleški politiki je seveda popolnoma razumljiv, ker je poraz Francije napravil tako globoko vrzel v bloku demokratskih sil Evrope ter se čezdalje bolj kvarno izdejstvuje za koristi Anglije v svetu, da bi odnehanje nasproti Japonski pomenilo le novo okrepitev osi Rim- Berlin, ki tako radikalno moti račune in koristi britskega imperija.
Na Japonskem, kjer je dozdaj prevladovala previdna smer v zunanji politiki, se zaradi tega okreplja radikalizem nacionalnih in vojaških krogov, ki čedalje bolj glasno zahtevajo popolno usmeritev japonske politike v smislu nemško-ita-lijanske zveze in ta tendenca preti, da se uveljavi tembolj, čimbolj se je položaj v Indokini v zadnjem trenutku obrnil na škodo Japonske. Francoski guverner Indokine, ki je od početka pristal celo na japonske nadzornike v skupni komisiji, ki naj pazi, da Čankajšek ne bo dobival podpore, skozi ozemlje te kolonije, se je zadnje dni očividno premislil in v nasprotju z navodili Petainove vlade začel skupno politiko z Anglijo, ki se boji, da ne bi Japonska izrabila svojo pravico do kontrole v to, da se v danem trenutku Indokine enostavno polasti. Ker bi Anglija, izhajajoč iz istega
vidika, v sporazumu z Ameriko rada dobila tudi začasno nadzorstvo nad velikimi nizozemskimi kolonijami v indijskih morjih, se je porodil načrt, da bi Indokina prišla pod mešano francosko-angle-ško upravo, nizozemsko otočje pa naj bi se skupaj z vsem Malajskim otočjem začasno preosno-valo v tako imenovano malajsko federacijo, v kateri naj bi bili tudi Filipini. Temu seveda odločno nasprotuje Japonska, ki stoji na stališču, da se mora na tem območju ohraniti dosedanje stanje, s čemer seveda soglaša tudi vlada v Bordeauxu.
Vidimo torej, česa ni bilo težko uganiti, da evropska vojna čedalje globlje sega tudi na ostale sontinente sveta in začenja resno majati tudi politično strukturo drugih delov sveta. Čisto negotov je postal položaj v zapadnem območju Sredozemskega morja, kjer more Španija postati most za nemške sile v smeri proti Gibraltarju in Afriki; zelo je pretreseno vse območje vzhodnega Sredozemlja od Egipta do Perzije in največjih ležišč v angleški posesti nahajajočega se petroleja, kamor vodi pot skozi Sirijo, kjer francoska armada danes ni več prijateljica Anglije; temu odgovarja položaj na Pacifiku, ki ima prirodni globoki odmev na ameriški polovici sveta. Hočeš nočeš bo usoda Evrope odvisna tudi od dogodkov, ki se bodo odigravali tako na neodvisnih teritorijih azijskih držav, kakor v neštetih kolonijah, mandatih, pro-tektoratih in le navidezno neodvisnih državah tega ogromnega azijskega in afriškega območja.
»Relazioni Internazionali« pišejo*.
NOVE KNJIGE
Mlakar Janko:
SPOMINI
vel. 8°, strani 422 Z 26 ilustracijami po originalih akad. slikarja Slavka Pengova. — Cena elegantno vezani knjigi din 130 —
Mihelčič Franc;
ZDRAVILNE RASTLINE
O njih nabiranju, gojenju in uporabi. 251 strani. Knjigi je priložen atlas zdravilnih rastlin na 26 tabelah z 86 slikami v bakrotisku. Cena kartonirani knjigi din 85 —, vezani v platno din 95—
S"°'* UVOD V SV. PISMO NOVE ZAVEZE
188 strani. — Cena din 55'—. — Vezano v platno din 72.—
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA • LJUBLJANA
„Prišla je ura Anglije
fi
Rim, 6. junija. AA. Štefani. V uvodnem članku pod naslovom »Ura Anglije« pišejo »Relazioni Internazionali« med drugim naslednje:
Cas je, da svet in Angleži vedo, da je Angliji odbila ura. Državi osi bosta šli v napad proti angleškim silam na britanskem otočju in v Afriki. Angleška politika je še do pred kratkim igrala na dve karti: Na poroštva nekaterim državam in na blokado. Danes mora Anglija dati poroštvo sama sebi, blokada pa postaja ofenzivno sredstvo v rokah držav osi. V tem novem trenutku evropske zgodovine postaja Sredozemsko morje središče vojne. Ni treba pozabiti, da gre zdaj za napad na britansko otočje v Evropi in na britanski imperij. Italija se mora boriti v Afriki in na Sredozemskem morju z vsemi silami, s katerimi razpolaga tam Velika Britanija, s silami Južne Afrike, silami Nove Zelandije, silami, ki sta jih poslali Indija in Avstralija v Egipt ter na Bližnji Vzhod.
Seja italijanske vlade
Rim, 6. jul. AA. Štefani. Danes popoldne je bila seja italijanske vlade pod predsedništvom Mus-solinija. Ministrski svet je sprejel zakonski predlog o imenovanju maršala Grazianija za generalnega guvernerja Libije. Sprejet je bil tudi zakonski osnutek, ki se nanaša na kredit 265 milijonov lir, namenjen- za vojno mornarico. Končno je bil sprejet zakonski predlog, ki določa izplačilo odškodnine tistim itatijanskim državljanom, ki jim je vojna prizadejala škodo. Na koncu seje je Mussolini izkazal čast maršalu Italu Balbii.
Italijansko voino poročilo
Nekje v Italiji, 6. julija. AA. Štefani. Uradno poročilo glavnega štaba italijanske oborožene sile se glasi:
V	severni Afriki se nadaljuje hitra akcija naših letal in motoriziranih oddelkov. Odbiti so bili močni sovražni napadi v smeri Capuzza in Bir el Simana. Štiri italijanska lovska letala se niso vrnila.
V	Vzhodni Afriki močno utrjujejo italijanske postojanke pri Kasalu. Polet sovražnih letal na Lug Ferandi ni imel uspeha. Prav tako ni uspel poskus britanskih letalcev, ki so hoteli izvesti napad na oporišče pri Augusti. Preprečen je bil dalje poskus sovražnega letalskega napada na Palermo. Sovražnik je vrgel nekaj bomb na neko letališče, kjer pa je bil zadet samo prazen hangar. Bilo je nekaj človeških žrtev.
Rim, 6. jul. AA. Imenovanje maršala Grazianija na mestu, ki ga je zavzemal pokojni maršal Balbo, pomeni, da je velika kolonialna sila, kakršna je Italija, pripravljena začeti operacije velikega obsega, ki naj utrdijo italijansko oblast in prestiž v Evropi.
Milan, 6. jul. AA. Štefani. »Popolo dTtalia« komentira vest o zasedbi Kasale v Sudanu po italijanskih četah ter naglasa, da so italijanske čete to mesto zasedle že v minulem stoletju po težki, toda zmagoslavni borbi navzlic mnogo močnejšim četam mahdistov. V članku se nadalje naglasa, da
Romunija na novi poti
Bukarešta, 6. julija. (Rador.) Novi minister za vere in umetnost Horia je dal o priliki prevzema dolžnosti tole izjavo:
Vprašanje, ki se postavlja vsem zavednim Romunom, je vprašanje uvrstitve naše nacije v novi sistem ter prilagoditve njegovega duha onemu duhu, ki je sedaj zmagovalec v Evropi. Ta duh in lnentalitela jjomenita spremembo onega pojmovanja o državi in državljanstvu, ki je do sedaj prevladovalo v našem javnem življenju. To prejšnje pojmovanje je zamenjano danes z novini pojmovanjem, ki daje pojmu nacije in Romuna nov smisel. To pomeni, da je treba skupaj delati in misliti in da mora vsak posameznik imeti zavest, da je član naroda, ki je obstoječa stvarnost. Ta zmagoslavna mentaliteta bo prodrla, ker je ozko zvezana s sedanjo obnovo Evrope, prodrla bo zaradi tega, ker je sklep kralja Karola, da se izvede romunska obnova in zato, ker je to izraz novih generacij, zbranih okoli kralja Karola. Te generacije so odločene izvršiti nacionalno misijo navzlic vsem težavam.
Minister je naglasil nato, da mora biti romunska cerkev svobodna in suverena ter da mora uživati podporo države. Glede umetnosti je Horia dejal, da se bo njeno svobodno izražanje dovolilo samo Romunom.
Izmišljene vesti o Romuniji
Bukarešta, 6. julija. AA. (Rador.) Po neki vesti tujih agencij je poskušalo okoli 5000 oseb priti iz Romunije v Besarabijo. Po teh vesteh so bile te osebe prisilno odvedene in poslane v neznano
smer. Ta vest se demantira kot popolnoma izmišljena. V nasprotju s tem se ugotavlja, da se je nahajalo v Galacu okoli 12.000 oseb, ki so pripadale večinoma narodnim manjšinam in ki so želele priti v Besarabijo. Sovjetska oblastva niso mogla takoj sprejeti teh oseb, ter so se zaradi tega vkr-vale na vlačilce. Šele po gotovem času je bilo tem osebam omogočeno priti čez reko Prut. Njihov prevoz se nadaljuje. V toku včerajšnjega dneva je bilo prepeljanih 2000 oseb, v toku današnjega dneva pa bodo prepeljani še ostali, t. j. okoli 10 tisoč oseb.
Romunski begunci se naseljujejo v stari Romuniji
Bukarešta. 6. julija, o. (Rarod.) Na osnovi vla-dinih ukrepov za preskrbo beguncev se naseljujejo begunci izključno v Moldaviji in Vlaški. Vesli,'da se skupine beguncev naseljujejo v krajih, kjer prebivajo narodne manjšine, posebno v Transilvaniji, so popolnoma izmišljene ter se širijo zato, da bi se skalili dobri odnošaji med Romunijo in njenimi sosedi.
Stockholm, 5. julija. DNB. Snoči je bilo izdano sporočilo, da so se od 1. do 5. julija vodila v Stockholniu svedsko-norveška trgovinska pogajanja. Ob tej priliki je bila dosežena soglasnost glede trgovinske izmenjave med obema državama. Po-ffodba bo ohiavliena SpI" tiVmi i,«	____:___
v	—---- .«...»»,, KU wuuu un.jt.iia
se gotova tehnična vprašanja.
so mahdisti v minulem stoletju vedno premagali angleške čete, nasproti tedanji italijanski zmagi pa je bila Anglija vedno ravnodušna ter je nazadnje Kasalo dobila samo zato, ker je imela Italija v oni dobi slabo vlado. Angleži so vedno hoteli imeti Kasalo zato, ker predstavlja to mesto vrata italijanske Eritreje kot važno prometno središče za vso pokrajino. Včeraj so italijanske čete, potem ko so premagale Angleže, zasedle Kasalo. Zasedba Kasale pomeni padec angleške premoči v Afriki, ker so se morale angleške čete umakniti novim rimskim legijam. Na koncu, pravi list, je z zasedbo Kasale likvidiran star račun z Anglijo.
Poročila angleškega poveljstva
Kairo, 6. jul. A A. Reuter. Poročilo vrhovnega jx>veljstva angleških letalskih sil pravi: Bombniki tipa Blenhcim so izvedli včeraj napad na Libijo in sicer z uspehom. Bombe so eksplodirale na jto-ljani med raztresenimi letali. Vsa naša letala so se vrnila nepoškodovana. Letala vrste Blenheim so
Letalski boji in Nemčijo
London, 6. julija. Reuter: Letalsko ministrstvo objavlja podrobnosti o novih zračnih napadih, ki so jih izvršila angleška letala, kakor je to nagla-silo že včeraj uradno sporočilo, Angleški bombniki so izvršili napad na ploveči dok v Kielu ter vrgli nanj bombe navzlic močnemu streljanju protiletalskega topništva. V Hamburgu so bombe eksplodirale na dokih, zadeti pa so bili tudi petro-lejski rezervoarji. Zaradi močnih eksplozij je vse nebo žarelo. V Emerichu so bili isto tako poškodovani veliki rezervoarji petroleja. V Ostermooru pa je bila prebita petrolejska cev, ki vodi od rezervoarja do pristanišča v kielskem prekopu. Oporišče in ladjedelnice v Wilhelmshafnu so bile večkrat zadete navzlic stalnemu streljanju protiletalskega topništva. Napad je trajal čez eno uro. Več bombnikov je izvršilo napad na tovarno letal Fooker v Bremenu. Nastal je požar. Dalje je bil izvršen napad na tovarno letal v Wenzendorfu ter na dve letališči v bližini otoka Sylt.
London, 6. julija. AA. Današnje sporočilo letalskega ministrstva in ministrstva za notranjo varnost pravi, da so nemška letala letela nad sev,-vzhodno Anglijo, da so pa ostali poizkusi poletov nad Anglijo bili odbiti. Vrženih je bilo samo nekaj bomb na neko mesto v jugovzhodni Angliji ter je bilo nekaj oseb ranjenih. Zbit je bil en nemški bombnik.
London, 6. julija. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča: Včeraj zgodaj so letala angleškega obal-skega poveljništva vrste Hudson zadela z bombami v bližini nizozemske obale manjšo sovražno ladjo za borbo proti letalom. Ladja 6e je obrnila tako, da se je z letala videlo, da je dno ladje obrnjeno navzgor. Napadene so bile tudi druge obalske patrolne ladje ter je bilo več teh ladij potopljenih.
Neko letalo vrste Hudson je izvršilo napad in poškodovalo v bližini Stavangerja neko nemško ladjo za preskrbo. Za časa izvidniških poletov je bila z bombami velikega kalibra zadeta neka velika nemška ladja za preskrbo. Nahajala se je nekaj milj od nizozemske obale.
London, 6. julija. (Reuter.) Izdano je bilo uradno poročilo, ki pravi, da so nemški bombniki bombardirali ponoči severozapadni del Anglije vzhodno od Rebinga v Yorkshireu. Istotako so bombardirali obal grofije Kent. Noben vojaški objekt ni bil zadet Poškodovane so bile edino nekatere privatne hiše. V jugozapadnem delu Anglije je bilo več oseb lažje ranjenih.
London, 6. julija, t. (Reuter.) Letalsko mini-stvrstvo objavlja: Včeraj so angleška letala podnevi napadla nemško letalsko tovarno v Deich-hausenu in številna nizozemska letališča. Dve naši letali se s teh poletov nista vrnili.
Snoči so naša letala zopet napadla pristanišči v Kielu in v VVilhelnishavennu. Bombe so zadele doke v pristaniščih. Tudi doki v Hamburgu in v Cuxhavenu so bili bombardirani. V Kdlnu je bilo bombardirano železniško križišče. Tudi letališči v Texelu in Schipolu sta bili bombardirani. Eno naše letalo se ni vrnilo.
London. 6. julija, t. (Reuter.) Danes zjutraj zgodaj ob zori so opazili dvoje sovražnih letal, ki sla se bližali jugovzhodni angleški obali. Protiletalske baterije in žarometi so začeli takoj delovati, angleški lovci »SpiteTire« pa so se takoj dvignili v zrak in napadli oba sovražna bombnika. En bombnik je bil najbrž poškodovan, oba sta se pa nato hitro umaknila, ne da bi vrgla kakšno bombo.
Uradno je bilo objavljeno, da je danes več sovražnih letal priletelo nad inesto South Devon in metalo težke eksplozivne bombe, škoda ni bila velika, naša letala in naši protiletalski topovi pa so pognali sovražnika nazaj.
izvedla tudi napad na velika taborišča čet v bližini Baribia ter povzročila veliko škodo. Na naši strani ni bilo niti ene žrtve. Južnoafriško letalstvo jo izvedlo napad nad letališče Lug v vzhodni italijanski Afriki ter so neposredno zadela pristajali-šče letal in skladišča bencina. Nekatere bombe so zadele tudi vojašnice. Vsa naša letala so se nepoškodovana vrnila. Nad Gibraltarjem je včeraj ob štirih krožilo eno samo letalo. Ni bilo škode, niti človeških žrtev. V četrtek ie bilo o priliki nekega l>oleta sestreljeno nad Aleksandrijo eno trimotor-no letalo. Zvedelo se je, tla sta bili dve letali, ki sta včeraj j>opoldne izvedli napad na Sid Rarali, v toliki meri poškodovani, da ni verjetno, da bi se mogli rešili v svoja oporišča.
Francoska letala napadla Gibraltar?
Madrid, 6. julija. DNfi. Vesti iz Algesirasa potrjujejo, da so včeraj bombardirali Gibraltar. Bombardiranje so izvršila letala neznane državne pripadnosti potem, ko so že 30. junija izvršila po-nočni izvidniški polet nad trdnjavo. Angleži so začeli močno streljati s protiletalskim topništvom, toda kakor se zdi, brez uspeha. Splošno prepričanje je, da so napad izvršila francoska letala.
med Anglijo
Angleško brodovje ni pred Martinikom
London, 1. julija, t. (Reuter.) V mednarodnem tisku so se razširile novice, češ da angleško brodovje zapira francoske vojne ladje, ki so v pristanišču v francoski koloniji »Martnique«. Francoski krogi v VVashingtonu so izjavljali, da so angleške vojne ladje krožile okoli Mariinika zato, da bi preprečile, da se sovražnik ne bi polastil francoskih vojnih ladij, ki so v tamkajšnjem pristanišču. V Londonu izjavljajo, da ,;e angleško brodovje sposobno opraviti svojo nalogo, ne da bi moralo pri tem izvajati proti komu čezmerne blokadne ukrepe.
Angleži dvigajo potopljene ladje
London, 6. jul. Angleži so doslej dvignili iz morja 100 potopljenih ladij. Njihova tonaža znaša pol milijona ton, torej skoraj polovico tonaže potopljenih britanskih ladij od začetka sedanje vojne. To je vsekakor velik uspeh britanskih merotlajnih činiteljev, ker bo britanska vlada s tem dobila na razpolago nove surovine za čim hitrejšo izgradnjo novih ladij.
Nemško volno poročilo
Berlin, 6. julija. A A. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča:
Poročnik Priem, ki se ie vrnil s svojo podmornico, potem ko je opravil nalogo v boju proti sovražniku, je potopil za časa operacij za 66.507 ton sovražnih trgovskih ladij. To je dozdaj rekord, kajti dozdaj še nobena podmornica na eni sami vožnji ni potopila toliko sovražnih ladij.
Eskadrile nemških bojnih letal so jx>novno izvedle napade na letališča v južni in srednji Angliji, kakor tudi na pristaniške naprave in skladišča bencina. Napadi so imeli dosti uspeha. Bencinske zaloge pri Plymouthu so bile zažgano in pognane v zrak. Razen tega so nemške letalsko sile izvedle večje število uspešnih napadov na britanske vojne in trgovske ladje. V severnem delu Severnega morja se je nemškim letalom tipa »Ara-do 196« posrečilo potopiti eno sovražno podmornico, drugo pa težko poškodovati. V Kanalu je bila potopljena sovražna osem do 10 tisočlonska trgovska larja. drugi dve trgovski ladji s skupno tonažo kakih 8.000 ton pa sta bili poškodovani. Sovražna letala so metala bombe na razne kraje ob belgijski in holandski obali, kakor tudi severni in zahodni Nemčiji, niso pa naredila večje škode. Pri tej priliki ie bilo ubitih spet nekaj civilistov. Pri zračnih spopadih so nemška lovska letala sestrelila pot sovražnih letal, dočim sta bili za časa nočnih poletov dve sovražni letali zbiti na tla z ognjem protiletalske artMerije.
Irec atentator na newyorski razstavi
Newyork, 6. jul. Ameriška policija, ki preiskuje, kdo je položil dinamitno bombo v angleškem paviljonu newyorške razstave, je izsledila, da je storilec irske narodnosti.
Newyork, 6. jul. A A. Reuter. Newyor3ka policija je podvzela obsežne varnostne ukrepe na mednarodni razstavi v Newyorku. Policija straži po».»-mezne paviljone, posebno angleški, francosttln italijanski. Preiskava glede včerajšnje eksnloziie se nadaljuje ter je bilo zaslišanih nad 100 nameščencev posameznih paviljonov.
Qj04podah4tifj0
Kaj je izgubila Romunija z Besarabijo
Izguba Besarabije ne bo ostala brez vpliva na gospodarsko strukturo Romunije. V tem or.iru prinaša zanimive podatke budimpeštanski »Siidosteco-nomist« v svoji zadnji številki. Iz njih posnemamo:
Skupna površina Romunije je znašala 295.049 km5 in pa največji del Bukovine: okraji Černovice, Radauti, Storojinet, od Moladije pa okraj Doroljpi, skupno 9.326 km-, tako da znaša skupna izguba na ozemlju 53.748 km- in bo imela Romunija 6edaj površine samo 241.301 km- torej bo manjša kot naša država, kajti površina naše države znaša 247.542 km3.
Po štetju dne 28. decembra 1930 je imela Ro-munij 18,057.000 prebivalcev. Od tega je sedaj izgubila v Besarabiji 2,864.000 ljudi, v ostalih odstopljenih delih pa 819.000 ljudi. Skupno se je prebivalstvo Romunije zmanjšalo za 3,713.000 ljudi, tako da je na sedanjem ozemlju Romunija štela 14,344.000 prebivalcev, torej le malo več kot naša država, ki je imela po ljudskem štetju dne 31. marca 1933 13,938.000 ljudi. Romunija je torej izgubila 18% svojega ozemlja in 20% svojega prebivalstva na Sovjetsko Rusijo.
Večji odstotek prebivalstva ko zemlja je pripisovati dejstvu, da so odstopljeni kraji ravnina in zelo rodovitni ter kmetijsko gosto naseljeni.
Od 44.000 km2 vse površine Besarabije odpade na orno zemljo 70%, v preostali Romuniji pa je samo 45% vse zemlje orne zemlje. Posebno 60 v Besarabiji gojili industrijske rastline, čeprav je bila največja površina pod žitom. Besarabija je leta 1937 dala: 7.6 milij. met stotov pšenice, t. j. 20% vse romunske proizvodnje, 7.4 milij. met. stoter/ koruze t. j. 16%, 3.1 milij. ječmena t. j. 33% in ovsa 13 milij. met. stota t. j. 30%. Ker je bila življenjska raven v Besarabiji nizka, je gotovo, da je
bil velik del pridelka izvožen. Računajo, da je Besarabija dajala 50% romunskega izvoza žita in 25% romunskega izvoza koruze. Od proizvodnje semena sončnic v Romuniji je dala Besarabija več kot dve tretjini, od proizvodnje soje — fižola pa tri četrtine.
Tudi stanje živine se bo v Romuniji zelo zmanjšalo. Kajti Besarabija je imela po podatkih iz leta 1935 547.000 konj, t. j. 25.3% vsega števila v Romuniji, 612.000 goved t. j. 14.1%, 2,290.000 ovac ali 19.4, koz 17.000 ali 4.2, prašičev 513.000 ali 18.3 in oslov 1000 t. j. 7.2% vsega števila v Ro-muciijt. Te številke ne vsebujejo podatkov tudi za druga izgubljena ozemlja, ampak samo za Besara-bijo.
Industrije je bilo v Besarabiji malo. Od 3.512 tvornic v vsc| Romuniji jih je bilo samo 196 v Besarabiji. Od skupnega kapitala investiranega v romunski industriji v znesku 46.3 milijarde lejev je bilo v Besarabiji 2%, od vsega števila delavstva le 1.5%. Skupno je bilo 3.500 ind. delavcev, od tega 2.400 v živilski industriji.
Veliko več industrije je bilo v Bukovim, katere polovica je pripadla sovjetom. V Bukovimi je bilo v 3030 obratih 16.300 delavcev, od tega v lesni industriji 6.500 delavcev, v tekstilni industriji 3.100, v živilski 2.800 in v kovinski 1.200 delavcev.
Iz vsega tega se vidi, da bo v Romuniji nara-stcl pomen industrije, kar 'se bo poznalo predvsem v zunanji trgovini. Rccnun.ski izvoz pšenice in koruze se bo znatno zmanjšal. Vprašanje pa je, če bo hotela dosedanje količine iz teh ozemelj Sovjetska Rusija še nadalje izvažati. To se bo poznalo tudi pri preskrbi ostalih evropskih držav, ki so danes odrezane od prekmorekih izvozov. Posebno se bo to poznalo ob letošnji neugodni letini.
Posestne spremembe v Ljubljani in okolici
Zemljiška knjiga je v juniju zaznamovala 214 kupnih pogodb za celotno kupnino 15,372.735 din. V naslednjem podajamo nekatere večje kupne pogodbe.
Valentinčič Anton, posestn:k v Štepanji vasi št. 9, je prodal Stavbni družbi, d. d. v Ljubljani parcelo št. 306 k. o. Stepanja vas v izmeri 4.165 m-' za 100.000 din.
Vodnik Josip, posestnik v Vižmarjih je prodal Andreju Pavlinu, posestniku v Ljubljani, Velikov-ška cesta št. 9, parcelo št. 168/5 k. o. Vižmarje za 80.000 din.
Arh Ivan, mestni služitelj Ljubljana Hradecke-ga cc6ta št. 91, je prodal Mariji Jarčevi, zasebnici Hradeckega cesta št. 35, posestvo vi. št. 300 k. o. Karlovško predmestje (hiša št. 91 Hradecskega cesta).
Školijstvo ljubljansko (Zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano) je kupilo od posestnice Franje Hojkarjcve, St. Vid št. 47, parceli št. 45/2 in št. 44 k. o. Št. Vid ia 230.000 din.
Urbajs Alojzij, posestnik na Uncu pri Rakeku je prodal Josipu Zajcu, šolskemu upravitelju v Trebnjem in njegovi soprogi Ernesti posestvo vi. št. 664 k. o. Petersko predmestje (hiša št. 22 v Mariborski ulici) za 350.000 din.
Pintar Alojzij, trgovec v Ljubljani, Beethove-nova ulica št. 14, je kupil od Konventa Misijonske družbe na Taboru parcelo štev. 457/34 k. o. Petersko predmestje I. del v izmeri 300 m- za 27.000 dn, od Josipa Puha, posestnika in tovarnarja v Ljubljani, Giadaška ulica št. 22, parcelo št. 358/12 k. o. Petersko predmestje I. del v izmeri 78 m2 za 8.580 din.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice je prodala inž. Mariju Osani, univ. profesorju v Ljubljani in njegovi soprogi Ernesti parcelo št. 425/18, 425/19 in 429,19 k. o. Zgornja Šiška v skupni izmeri 613 m2 za 122.300 din. Kvadratni meter je bil po 200 din.
Osnek Fran, posestnik v Zgornjem Kašlju je prodal ge. Anici Dragaševi, Ljubljana, Beethoveno-vd ulica št. 4, parcelo št. 833/2 k. o. Slape v izmeri 1.918 m3 za 47.950 din.
Pukelstein Josipina in Logar Štefanija^ posest-nici v Ljubljani sta prodali Mariji Brunčičevi, po-sestnici v Štepanji vasi št. 80, parcelo št. 448/13 k. o. Petersko predmestje I. del v izmeri 870 m2 za 217.500 din.
Miklič Nada, soproga lesnega trgovca Podpres-ka pri Loškem potoku je prodala Franu Šimencu, lastniku pralnice in kemične čistilnice v Ljubljani, Krakovski nasip št. 29, posestvo v. 761 k. o. Petersko predmestje I. del (hiša z dvoriščem in travnik) za 160.000 din.
Jarc Karol, posestnik Ljubljana, _ Hradeckega cesta št. 35, je prodal Ani Štrukljevi, poseslnici Ljubljan, Zapuška ulica št. 8, posesto vi. št. 1048 k. o. Karlovško predmestje (hiša št. 35 in vrt Hra-dcckega cesta) za 160.000 din.
jgggg Kino Kodeljevo te/. 41-64 ^^
Danes ob '/»3. 4/j6 in '/jO. jutri ob '/jO vele-film o junaštvih ameriških kolonistov-pio-nirjev
Heroji zapada
Georg O. Brien ter desettisoč statistov
Talna gospe Beate
Albrecht Schonhals, Lil Dagover
ali pa izvršenem carinjenju v naši državi ali v naprej, se more plačati samo z nabavo funtov pri Narodni banki. Zato za plačilo uvoza blaga iz Anglije in njenih prekmorskih posestev poobl. zavodi ne bodo prijavljali na borzah zahtev v svobodnih devizali za račun svojih konipetentov, ampak bodo v tem primeru dajali naloge deviznemu ravnateljstvu Narodne banke z vsemi potrebnimi podatki s pooblastimo, da bodo zadolženi za protivrednost deviz in stroškov na žirovnem računu. Ob izdajanju teh nalogov bodo poobl. zavodi navedli tele podatke: 1. ime in domicil uvozniške tvrdke. 2. Vrsto in količino blaga, ki se plačuje in 3. izjavo o izvršenem opravičilu dokumentov iz čl. 3 dev. pravilnika (odn. s prejemom obveznosti z za-znako poobl. dev. ravnateljstva za plačilo v naprej.) 3. Z devizami, ki izvirajo od izvoza v Anglijo, katere bodo poobl. zavodi prejeli neposredno na račune svojih inoz. korespondentov, bo po-stopano kot z devizami v smislu čl. 7 deviznega pravilnika. 4. Pod Anglijo je v smislu te okrožnice razumeti poleg Velike Britanije še ostala njena posestva, nato Egipt in Irak, izvzemši Novo Fun-landijo in Hongkong.
Opozorilo uvoznikom. Ravnateljstvo ža zunanjo trgovino poziva vs6 uvoznike, ki so na poziv dne 21. junija prijavili svoje blago, ki se je nahajalo v posameznih tujih lukah ali nevtralnih ali vojskujočih se držav ali ostalih krajih v inozemstvu, pa niso mogli tega blaga uvoziti v ^Jugoslavijo. da prijavijo ravnateljstvu vsako količino blaga, ki so jo mogli uvoziti v Jugoslavijo kakor tudi vsako spremembo, nastalo v zvezi s tem, da ne bi ravnateljstvo podvzenialo nepotrebnih korakov za dotično blago.
Nova delniška družba. Z glavnico pol milijona dinarjev je v Belgradu osnovana d. d. »Pogon«, ki namerava izkoriščati domačo pogonsko gorivo. Ustanovitelji so: dr. Vek. Kisovcc, dr. M. Kisovec, M. Lukanac, V. Kovačevič, M. Banjanin in S. Voj-vodič.	v	...
Poravnavno postopanje je uvedeno o imovini Kanteta Ivana, pekovskega mojstra v Ljubljani, Kolezijska ulica 4, narok za sklepanje poravnave 14. avgusta, terjatve jo prijaviti do 30. julija 1040.
Dne 6. julija.
Denar
Curih. Pariz bankovci 6.75, London 16.10, bankovci 11.75, Newyork 441.50, bankovci 452.50, Milan 22.30, Madrid 40, Berlin 176.87, Buenos-Aires 93.50.
Gene živine in kmetijskih pridelkov
Dol. Logatec, 2. julija 1910. Voli I. vrste 8 do 9 din, II 7—8. III. 7, telice I. 8, II. 7.50, III. 7; krave 1. 5, II. 4, III. 3—4; teleta I. 9, II. 8, prašiči špeharji 10—12, pršutarji 9—10 din za kg žive teže. — Goveje mc60 I. vrste prednji del 15 d;n zadnji 13, II. prednji del 13, zadnji 12, III. prednji del 12, zadnji 11; svinjina 17, slanina 20, svinjska mast 20, čisti med 20. goveje surove kože 10—12, telečje 16, svinjske 7 din za kg — Pšenica 300 din, ječmen 275, oves 275, koruza 275, fižol 600, krompir 200, seno 130, slama 40. pšenična moka 400—475, koruzna moka 300, ajdova 550 din za 100 kg. — Drva 100 din za 1 m, jajca 0.90 din komad, mleko 2 din liter, surovo maslo 30—34 d;n za 1 kg.
V Črnomlju, dne 4. julija: Voli 1. 7.50—8, II. 6.50-7.50, III. 6.25—7; telice I. 7.50—7.75, II. 6.50 do 7.75; krave I. 7.750, II. 6-7.25, III. 5-6.50; teleta I. 8.50—9.50, II. 7.50—8.50; prašiči špeharji 12, pršutarji 8—0 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. 14—14, II. 14—14, III. 14—14; svinjina 16. svinjska mast 22; neoprana volna 30; surove kože goveje 12, telečje 18, svinjske 9—10 din za 1 kg.
Pšenica 320-340, ječmen 290, rž 290-300, oves 275—300, koruza 260- 290, fižol 800—900, seno 125, slaina 50—60; moka pšenična 450— 500, koruzna 300 dni za 100 kg. — Vino, navadno mešano pri vinogradnikih 4.50—4, finejše sortirano pa 8—9 din za liter.
V Mariboru-Ievi breg, dne 1. julija: Voli I. 7 do 8, II. 6-7, III. 6; telice I. 7, II. 6.50, 111. 5.50; krave I. 6-7, II. 5-6, 111. 4-5; teleta I. 8, II. 6 do 7; prašiči špeharji 10 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso 1. 14-18, II. 12-14, III. 10-12; svinjina 14—18, slanina 16, svinjska mast 22; čisti med 20; goveje kože surove 18 din za 1 kg. — Ječmen 200, rž 200, oves 150, koruza 200. fižol 900, krompir 250, seno 170, slaina 80; moka pšenična 450, koruzna 350, ajdova 450 din za 100 kg. — Trda drva 135 din za 1 m3, jajca 1 din za komad, mleko 2.50 din liter, surovo maslo 32 din za 1 kg. Vino, navadno mešano pri vinogradnikih 4.50, finejše sortirano 7 din za liter.
Živinski sejmi
Mariborski svinjski sejem 5. julija 19^0. — Na sejem sta bili pripeljani 102 svinji. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari 100—130 din komad, 7—9 tednov 135—165, 3—4 mcsece 170— 280, 5—7 mesecev 350—460, 8—10 mesecev 480— 600, 1 leto 750—920 din komad. 1 kg žive teže 8 do 10.50 din 1 kg mrtve teže 12—15 din. Prodanih je bilo 80 svinj.
Ptujski živinski sejem 2. julija 1940. Prignanih je bilo (v oklepajih število prodanih glav): volov 93 (46), krav 314 (163), bikov 14 (8), juncev 356, telic 86 (51), telet 3 (1), konj 116 (20) in žrebet 19 (12), skupno 680 glav, od tega prodanih 307 glav, od tega zopet 7 volov za Nemčijo. Cene so bile naslednje: voli 5—7.50 din, krave 3 50—6.50, biki 5—7.70, junci 4.50—6, telice 4.50—7.75, teleta 7.50 din za kg žive teže, konji 1150—5700 din za komad, žrebeta 1200—3100 din za komad.
Ptujski prašičji sejem 3. julija 1940. Prignanih je bilo 58 svinj :n 47 prascev, skupno 105 glav, od tega je bilo prodanih 67 komadov. Cene so bile naslednje: prasci od 6—12 tednov stari 100—130 din za komad, debele svinje 11 din za kg.
I® O M T
Današnji športni pregled
Danes popoldne bo na Ljubljanici državno kajakaško prvenstvo na dolgi progi. Start je predviden ob 13, tako da bodo prvi tekmovalci že okoli 14 na kopališču na Ljubljanici, kjer bo cilj. Start je v Preserju. Proga je dolga 15 km in se začne pod železniškim mostom v Preserjšu.
Nogometaši
Ligaško moštvo »Ljubljana« gostuje v Mariboru, kjer bo nastopilo proti 1SSK Maribor. Poleg ligaškega moštva igra v Mariboru tudi juniorsko moštvo SK Ljubljane za juniorsko nogometno prvenstvo Slovenije.
V Trbovljah gostuje proti tamkajšnjemu Amaterju ljubljanski Jadran.
Kolesarji
»S^jPS!
ŽSK »Hermcsova« kolesarska sekcija priredi danes ob 14 svoje tradicionalne kolesarske krožne dirke na podutiški progi. Agilni Hermežani so k dirkam povabili tudi druge klube, ki so se vabilu odzvali. Današnje kolesarske dirke obetajo torej prav srdito borbo.
Manr.ce Chevalier in Jack Buchanan, največja senzacija filmskega sveta v grandijoznem filmu
Glavno žensko vlogo ima primadona June Knigtit, najlepša žena na Angleškem. ~ Režija: mojster Rene Clair. Ratkosna ins^eiiacija in divne melodije
Ob 15., 17.. 19. in 21. uri KiSlO SiOgd 27-30
ZwijenE@ m harilero
Zabaven film, ki si ga mora vsakdo ogledati
Plačilo uvoza iz Anglije. Na osnovi predpisov, ki so jih uvedli v Angliji, se mora jugoslovansko blago, ki se izvozi v Anglijo, plačevati po angleških kupcih s polaganjem fakturnega zneska v angleških funtih na poseben račun Narodne banke r»ri Bank of England v Londonu in se more terjatev na tem računu porabiti samo za plačila v Angliji in njenih prekmorskih posestvih ali za uvoženo blago v našo državo ali za terjatve na neblagovni osnovi. V zvezi s tem so dana našim izvoznikom naslednja navodila: 1. Za vse zneske, za katere bo Narodna banka prejela poročilo od Angleške banke, da so odobreni v specijalnem računu v korist posameznih jug. izvoznikov, bo Narodna banka izplačala odgovarjajočo vrednost v dinarjih na osnovi dnevnega borznega tečaja. Domači izvozniki bodo lahko opravili opravičilo svojih obveznosti po potrdilih, na osnovi katerih je bilo izvoženo blago, z obračunom deviznega ravnateljstva Narodne banke, v katerem bo naznačena klavzula za opravičilo ali s pismom poobl. zavoda, s kolikor bo odgovarjajoča vrednost izplačana v dinarjih po njem. na osnovi klavzule o opravičilu, dobljene od deviznega ravnateljstva za konkretni
•	n t, ,___.--.' — A HMliln Jn nlnnil, ru,cncln,f
priuier. ves uvuz, i* numno nivrnu
Opozorilo izvoznikom orehovih hlodov. Nedavno je bila objavljena vest, da je odbor za izvoz pri Narodni banki odobril, da se za klirinške države prosti izvoz 500 vagonov orehovih furnir-nih hlodov in bo ravnateljstvo za zunanjo trgovino razdelilo ta kontingent na posamezne tvrdke.
V zvezi s tem opozarja sedaj ravnateljstvo za zunanjo trgovino, da je svet za zunanjo trgovino na svoji seji dne 4. julija sklenil, da se ne pristopi k razdelitvi tega kontingenta, dokler ne bodo uveljavljeni zakonski predpisi, s katerimi bo regulirana sečnja orehovih debel. V vsakem primeru opozarja ravnateljstvo interesente, da razdelitev navedenega kontingenta, tudi če do nje pride, ne bo izvršena naenkrat ali v eni izvozni sezoni. Razdeljen bo kontingent samo v oni meri, za katero bo nedvomno ugotovljeno, da obstoje v državi zaloge starega blaga, pripravljenega za izvoz od prejšnjih sečenj, pa se blago ni moglo izvoziti na osnovi prejšnjih odlokov. V nobenem primeru ne bo odobren izvoz hlodov od novih sečenj, na kar posebej opozarja ravnateljstvo interesente, da bi se začasno odpravili vsi nesporazumi, ki so možni in da bi bile prihranjene interesentom izgube, katerim bodo vsekakor izpostavljeni, če ne bi vpo-števali navedenih opozoril.
Uvoz antracita iz Rusije. Ker je verjetno, da bo veliko zanimanje zn nabavo antracita v sovjetski Rusiji, je ravnateljstvo za zun. trgovino zahtevalo od trgovinskih zbornic, da se mu dostavijo naslednji podatki: letna poraba antracita, ki je neobhodno potrebna za normalno delo, poraba volatilan-tracita, sestav glede pepela in žvepla, sortiment, način kupovanja (vso letno potrebo naenkrat ali v obrokih), način plačila in način prevoza v našo državo.
Jugoslovanski Ganz, Belgrad. Glavnica 2.0, bilančna vsota 92.0 (79.7), brutodonos 3.8 (3.36), dobiček za 1939 0.024 (0.005) milij. din, s tem se izguba iz prejšnjih let zmanjša na 0.275 milij. din.
Hromnseo, rudarsko podjetje, Skoplje. Glavnica 8.0, bilančna vsota 13.3, brutodonos 5.9, čisti dobiček za 22 mesecev poslovanja brez odbitka davkov 1.65 milij. din.
Dovoljeno zvišanje cen. Kr. banska uprava je odobrila tvrdki M. Oset, Maribor, da sme prodajati surovo brazilsko kavo po po 75 din in pražena brazilsko kavo po 96 din za kg pri prodaji na debelo. — Nadalje je odobrila tvrdki F. C. Schvvab, Ptuj, da sme prodajati kavo Costarica po 97.50 din 1 kg pri prodaji na debelo.
Oceania, brodarska delniška družba, Bel-grad-Sušak, izplačuje akontacijo na dividendo za 1040 v znesku 70 din čistih na delnico. Pripominjamo, da je znašala dividenda za 1038 40.50 din čistih na delnico imenske vrednosti 300 din.
Tenis
Pod Cekinovim gradom so ljubljanski teniški igralci že včeraj popoldne pričeli z igrami za juniorsko prvenstvo Ljubljane. Turnir se danes nadaljuje dopoldne in popoldne. Zlasti bodo zanimive današnje popoldanske finalne tekme.
Atleti
Dopoldne ob 9 priredi SIv Celje v Celju junior-ski miting. Celjani so k tej prireditvi povabili tudi atlete iz Maribora in drugih krajev.
V inozemstvu
V Budimpešti in Bukarešti igrata danes povračilno tekmo za mali srednjeevropski pokal BSK in Gradjanski. BSK igra v Budimpešti proti Fe-renezvarosu. Drugi del tekme bo prenašala od 17.45 dalje belgrajska radijska postaja.
Istočasno igra v Bukarešti Gradjanski proti Rapidu.
Za obe tekmi vlada tako v Zagrebu kakor v Belgradu velikansko zanimanje.
Med hrvaškimi nogometaši
Kazenski odbor Hrvatske nogometne zveze je pred kratkim kaznoval pet igralcev splitskega Hajduka zaradi neredov, ki so bili ob zadnji tekmi Hajduka z Gradjanskim v Splitu. Z ozirom na kazen teh petih igralcev pa je uprava splitskega Hajduka izdala naslednje poročilo:
Upravni odbor Hajduka je zaradi izrečene kazni s strani kazenskega odbora HNS nad petimi Hajdukovimi igralci na svoji seji sprejel naslednji sklep: 1. Niti klub, niti igralci se v znak protesta proti odločitvi kazenskega odbora HNS ne bodo pritožili. 2. Član klubske oprave v Splitu je zaradi te kazni podal ostavko v članstvu uprave HNS; istočasno je klub pozval tudi vse člane kluba v Zagrebu, da napravijo isto. 3. Vsi člani kluba — funkcionarji splitske nogometne podzveze — so pozvani, da podajo ostavko na svoja mesta tudi v Splitski nogometni podzvezi. 4. Na rednem občnem zboru bo klub stavil predlog, da se izbere posebno klubovo zastopstvo, ki bo obiskalo predsednika Hrvaške športne sloge dr. Kraljeviča v Zagrebu in ga točno poučilo o zadnjih dogodkih ter gli zaprosilo, da podvzaine potrebne ukrepe, kakor mu bo to zastopstvo predlagalo. 5. Klub ugotavlja ne-
1 zadovoljstvo z delom sedanje uprave HNS in bo v svojem nadaljnjem delu zavzel ustrezajoče stali A . nroti HNS,
Meeting SK železničarja
Razpis lahkoatletskega propagandnega tekmovanja po dolžnosti, ki ga priredi SK Železničar v Mariboru dne 14. julija 1940 na svojem stadionu ob Tržaški cesti z začetkom ob 9 dopoldne.
Točke in vrstni red tekmovanja:
100 m predteki za seniorje in juniorje, skok v višino z zaletom za seniorje in juniorje, met krogle za juniorje, 400 m za seniorje, skok s palico za juniorje, 11)0 m finale, met kopja za juniorje, 1000 m za juniorje, skok v daljavo za seniorje in juniorje, štafeta 4 krat 100 m.
Prijave je poslati najpozneje do 13. julija 1940 ob 12 na naslov SK Železničar v Mariboru. Pri-javnine in nagrad ni. Tekališče je dolgo 428 m, ima dva nedvignjena zavoja in je posuto z ugaski. Pravico starta imajo vsi verificirani in neverifici-rani atleti klubov, ki so člani SAZ ozir. VASKJ. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih ASKJ.
Maribor, dne 4. julija 1940.
SK Železničar v Mariboru.
Drobne od povsod
Taisto Maeki na poti domov. Taisto Maeki se je pred nekaj dnevi po svoji več ali manj posrečeni turneji po Ameriki vkrcal na ladjo in odpeljal domov. Ma^ki je trenutno povsem izven forme in v njegovi domovini letos prav nič ne računajo nanj. Finski športni krogi mislijo, da je bila Maekijeva pot v Ameriko popolnoma odveč, ker zaradi svoje pokodbe na nogi Maeki ni mogel mnogo doseči.
Jack Dempsey bo spet boksal. Ameriški ča-sopisi poročajo senzacionalno novico, da bo Jack Dempsey, ki je 16. junija izpolnil 45 let in ki že 13 let ni nastopil na nobenem boks-matehu, nastopil spet v v držaji Georgija. Pred kratkim je Dempsey v drugi rundi premagal teksaškega boksarja Clarensa Luttrella.
Odpovedan dvoboj z Italijo. — Na željo Atletske zveze kraljevine Jugoslavije je bil odjiovedan atletski dvoboj med Jugoslavijo in Italijo, ki bi moral biti v Milanu. Po težkem porazu, ki so ga naši atleti pretrpeli v atletskem dvoboju z Madžarsko, je odpoved dvoboja l>ovsem razumljiva in tudi pravilna.
Atletski dvoboj Dunaja in Bratislave. — V atletskem dvoboju Dunaja in Bratislave v Bratislavi so domačini premagali Dunojčane z rezultatom 80:58. Zmagovalci so bili na 100 :u Mladet (Dunaj) 11.5; v teku na 400 m janiseh (Dunaj) 54.2; v teku na 800m Eichberger (Dunaj) 2:02.4-; v teku na 5000 lil Muschik (Dunaj) S:56. V skoku v višino je zmagal Galanda (Bratislava) 1.75; v skoku v daljavo Klopsach (Bratislava) 6.90; v tviskoku Scabo (Bratislava) 12.99, Met krogle VVotapek (Dunaj) 14.23; met diska isti 46.24; met kopja Buclier (Dunaj) 65.25 m.
*
Nekaj novic iz mednarodnega atletskega sveta. V preteklem tednu ie bilo nekaj atletskih prireditev, pri katerih so nekateri atleti dosegli kljub razburjenim časom prav dobre rezultate. Tako je svetovni rekorder na 400 iu 800 in Rudolf llarbig dosegel na 400 m čas 48.3 sekunde. Poleg tega ja zmagal v teku na 100 m s časom 10.9 sekund, na 200 m pa v času 22 sekund.
Madžarski atleti so imeli v Budimpešti miting, pri katerem so zmagali v skoku s palico Zauffka s 410 cm (nov madžarski rekrod). Tek na 5000 m Kelen 14:30.4 Met diska Kulitzi 49.50 m. Tek na 1500 m Igloi 3.56 Skok v daljavo Vermes iu (iuyrica 7.21 m. Met kopja Warszeghi 66 61 m. Kakor vidimo, Madžari za -?tletski dvoboj pred 14 dnevi v Belgradu še daleš niso postavili svojih najboljših mož.
Pred odhodom na ameriško atletsko prvenstvo je Amerikanec Al Blozis v Cliicagu vrgel kroglo 17.05 m daleč
Sijajen rezultat v teku na 3000 m je postavil pri atletski prireditvi v Ystadu Šved Ake Jansson. Dosegel je čas 8i32.4.
Z D K
Tekme dekliških krožkov. Danes se prifno ob 8 zjutraj na Stadionu v Ljubljani III. tekme vrst in jjosamezijic v teli vrstah ter tekme posameznic v lahkoatletskem troboju k. tekmiim vabimo članice in mladenke dekliških krožkov.
Zahtevajte povsod naš list!
Slavnostni občni ibor slovenske Akademije znanosti in umetnosti
Novi redni in dopisni člani Akademije
Franc Štele
umetnostni zgodovinar in univ. profesor, dolgoletni konservalor, tajnik PEN-kluba, edini jugoslovanski član Stalne mednarodne komisije za umetnostno zgodovino, dolgoletni urednik Doma in sveta, Kronike itd., neumorni pisatelj zgodovinskih umetnostnih razprav ter raziskovalec slovenske gotike in baroka itd. Rojen 1. 1886 v Tunjicah pri Kamniku.
Anton Lajovic
sodnik Stola Sedmori-ce, skladatelj, predstavnik slovenske impresionistične glasbe, skladatelj neštetih samospevov ter tudi večjih kantat, klavirskih del in veličastnih simfonij, kakor je Psalm 41 in 42. Je tudi publicist. Rojen v Vačah leta 1878.
"V
Dopisni člani
Anton Breznik
jezikoslovec, ravnatelj škofijske gimnazije v Št. Vidu, ustanovitelj Mentorja, pisec številnih razprav iz zgodovine jezika, slovarjev, 'seBr&ViJalee slovenskih slovnic in pravopisa, zasledovalec razvoja slovenskih besed itd. Rojen v Ihanu 1. 1881.
Ivan Grafenauer
literarni zgod., pisec slovenskih literarnih zgodovin, pregledov in številnih razprav iz slovenske lit. zgodovine. Vnet raziskovalec najstarejših slovenskih tradicij od naselitve Slovencev v naše kraje ter kulturni zgodovinar slovenske narodne pesmi. Izdajatelj slovenskih klasikov in pisec šolskih knjig. Rojen je bil na Koroškem v Veliki vasi pri Brdu v Šmohorskem okraju 1. 1880.
Ljudomil Hauptmann
zgodovinar, univ. profesor v Ljubljani in Zagrebu, raziskovalec najstarejše slovenske zgodovine in tudi hrvatske, zastopnik Pei-skerjeve teorije o slovenskem suženjstvu, ki je pri nas naletela na odpor. Najboljši poznavalec srednjega veka, član Jugoslovanske akademije v Zagrebu, pisec mnogih slovenskih. hrvatskih in nemških zgodovinskih razprav. Rojen je bil v Gradcu 1. 18S4.
Anton Melik
univ. profesor, zemlje-pisec, avtor velike »Slovenije« ter prvih sintetičnih učbenikov o Zgodovini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vodja zemljepisnega seminarja in urednik Geograf, vest. Publicist, ki je včasih pridno posegal v sodobno problematiko (A. Loboda). Rojen 1. 1880 v Črni vasi pri Ljublj.
V soboto, 6. t. m., je bila ob 11 dopoldne v prostorih Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani (palača Kmetijske zbornice) slavnostna skupščina Akademije znanosti in umetnosti,, na kateri so bita prebrana imena novih članov-akademikov, ki so potrjeni s kraljevim podpisom, ter dopisnih članov. S tem stopa slovenska Akademija v novo življenje ter dobiva oblike, ki jih imajo drugod najvišje varuhinje znanstvenega in umetnostnega življenja naroda. Slovensko znanstvo dobiva s to državno institucijo, ki so ji kumovali naši najboljši možje, svoj regulator in najvišji forum ter stopa z njo v javnopravno tekmo na polju duha z drugimi, tudi mnogo večjimi narodi. Duh je, ki izravnava vse druge razlike, ter plove, kjer hoče, tudi v geniju tiko malega naroda, kakor smo Slovenci. Kar je Akademija tako afirmacija slovenskega kulturnega genija in slovenstva v njegovem bistvu, v duhu, bomo vedno skrbno pazili na razvoj te naše punčice in vestno beležili vsak njen uspeh in vsako dejanje. Z današnjim dnem se prvim slovenskim akademikom pridružujejo še nadaljnji redni ter prvi dopisni člani, ter se tako
izpopolnjujejo posamezni razredi, da bodo lahko v polni meri začeli izvrševati svoje delo. l'rve publikacije, ki jih je Akademija izdala v svojem prvem letu, pričajo o opravičenosti njenega obstoja: sedaj se okrog toga ognjišča najvišje narodovo prosvete zbirajo naši najodlienojšj znanstveniki »nesmrtniki«, da pomnože s svojim delom znanstvena prizadevanja Akademije. Z današnjim dnem stopajo v njene vrste naslednji novi redni člani: v filološko-zgodovinskem oddelku univ. prof. dr, Fr. Štele, v pravnem univ. prof dr. Milan škerlj, v prirodoslovno-matematičnem univ. dr. M Samec in univ. prof. dr. M. Vidmar, v umetniškem pa skladatelj Ant. Lajovic. Kot prvi dopisni člani pa so bili izvoljeni: slavisti dr. Anton Breznik, dr. Ivan Grafenauer in dr. Matija Murko, bogoslovni pisatelj dr. F. K. Luk man, prirodoslovci dr. Ivan R e g e n, prof. Ferdinand Seidl in dr. Alfonz Pavlin, zgodovinar dr. Lj. Hauptmann in zemljepisec dr. Anton Moli k. Vsem toni znanstvenikom k njihovemu najvišjemu odlikovanju prav iskreno čestitamo!
Govor predsednika Akademije R. Nahtigala
Občni zbor slovenske Akademije znanosti in umetnosti je otvoril ob prisotnosti večine rednih in dopisnih članov njen prvi predsednik dr. Rajko N a h 11 g a 1 z nagovorom, ki ga prinašamo v celoti:
m
Današnja glavna skupščina Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani je bila v smislu njene uredbe neobhodna predvsem zaradi razglasitve novih članov za izpopolnitev Akademije in nadomešča zbdg časovnih neprilik javno slovesno zborovanje, pa ima tedaj podati pregled razvoja in dela Akademije v prvem letu njenega obstoja.
Umevno je, da je morala biti prva skrb predsedništva Akademije ureditev notranje organizacije. Z najetjem delovnih prostorov v palači Kmetijske družbe na Novem trgu se je jio.srečilo dobiti za Akademijo dostojen, dasi ne dovolj velik sedež, ki ga je bilo treba seveda vsaj za prvo potrebo opremiti in na katerem se je tudi že postavila poleg drugega lepa knjižnica slovenske književnosti pokojnega profesorja Adolfa Robide. Knjižnica, ki sta jo Akademiji munificentno naklonili banska uprava z mestno občino, obsega s svojimi okoli 6000 knjigami precej popolno, zlasti starejšo dobo. Pristopilo se je tudi že v glavnem k notifikaciji naše Akademije drugim sorodnim in k pripravam za kulturne zveze z domačimi in inozern-sk imi akademijami. Vsi štirje razredi, iz katerih sestoji Akademija, so od samega j>očetka takoj razvili svoje delo in njega plod so že v prvem letu obstoja važne znanstvene publikacije, tri knjige I. humanističnega (filozofsko-filološko-lustoričnega) razreda, ena knjiga III. matema-iično-prirodoslovnega in dve II. pravnega, ki se dotiskujeta. Tiska pa se tudi že nova kritična izdaja starocerkvenoslovanskega glagolskega spomenika Sinajskega evhologija, ki ima posredne zveze s slovensko zemljo. Taka izdaja naj bi svoj čas pred izbruhom svetovne vojne zaključila serijo starocerkvenoslovanskih spomenikov tedanje pelrograjske ruske akademijo, bo pa sedaj izšla v Ljubljani, ker se je posrečilo dobiti fotografije strani vsega kodeksa iz knjižnice samostana sv. Katarino na Sinajski gori. Izdaji lio priložena folotipična reprodukcija celokupnega kodeksa. Tudi za letošnje loto. a moglo bi se reči, za celo vrsto prihodnjih
let je publikacijski program izdelan, tako da v tehtnih znanstvenih delih ni nikakršnega pomanjkanja. Mnogo znanstvenih spisov prihaja v Akademijo tudi od nečlanov.
I rpi pa Akademija nad veliko oviro, nezadostnostjo sredstev. Zaradi nje ni mogoče v precejšnji meri zadostiti potrebam posameznih razredov glede njih publikacijske dejavnosti; niti pristopiti pa se še ni moglo k eni izmed glavnih nalog vsake akademije, notranji organizaciji znanstvenega dela, da omenim n. pr. le zbiranje gradiva /a splošni historično-dialek-tični slovar slovenskega jezika, v prvi vrsti pa slovar slovenskega književnega jo/ika, lingvistični atlas, pr i rodoslovno-te rensko raziskovanje slovenske zemlje i. dr. Kljub jiodporama banovine in mestno občine ljubljanske in nekim drugim manjšim (prispevek države za tisk znanstvenih dol v znesku letnih 21 tisoč din ni skoraj omembe vreden) bi se Akademija za nadalje ne mogla primerno udejstvovati in vztrajati na potrebni višini. S spoštovanjem in za-livalnost.jo je treba tu omeniti pok. močena Akademije, g. Jos. Vilfana, ki je jhi posredovanju nečaka, kulturnim idealom vedno zvestega prof. dr. Pavla Grošlja. naklonil Akademiji I o po volilo 150 tisoč dinarjev. Z zahvalnim priznanjem je omeniti tudi g. ministra d t1. Ant. Korošca, ki je polog drusega prispeval posebej za zelo drago izdajo kodeksa Sinajskega evho-logija 55 tisoč din. Sicer pa so vsi dosedanji dohodki Akademije za njen uspešen razvoj očividno premajhni. Ako pomislimo, da hrvatska akademija obratuje letno z dvema milijonoma din, srbska s jx)ldrugim, potem se ne more zdoti voliko. ako potrebuje slovenska Akademija najmanj jw>1 milijona din s svojimi štirimi razredi in drugim obratom.
Vsakoletna skrb predsedništva Akademije za zbiranje in zagotovitev vsaj za silo zadostnih dotacij jn sredstev je ena izmed najbolj mučnih in odgovornih nalog. Zdelo bi se, da to ni dolžnost članov Akademije, temveč države, ustanoviteljice Akademije, narodnih oblasti in na*e javnosti. Dolžnost članov je, skrbeti predvsem za razvoj našo najvišje narodno-kulturne institucije, da so obdrži na enakovredni višini akademij nam bratskih in drugih narodov. Prestiž našega naroda je sedaj vezan tudi na vrednost in prospeh njegove akademije. Zato morajo jx>skrbeti za gmotne temelje javni faktorji. gotovo tudi idealni premo/ni zasebniki, ne more pa tega Akademija sama. Pričakovati je, da bo naša splošna javnost dobila pravo pojmovanje o izvršeni, važni in za narod vele-koristni nalogi Akademije in da ji l>o njen razvoj tudi stalno v ospredju zanimanja in pa stremljenja. Nas članov sveta dolžnost pa je, jTosvetiti vso sile delu za Akademijo, ter se zavedati odgovornosti, ki jo imamoi da v znanstvenem o/.iru vedno na višku vzdržimo najvišjo narodno-kultuino institucijo, katere rc-ftffczenanti smo.
*
Nato je podal poročilo tajnik Akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Gojinir Krek, ki je v izčrpnih podatkih prikazal položaj slovenske Akademije, njeno delo in njeno gmotno stisko. Ker je poročilo izredne važnosti tudi za slovensko javnost in precej obširno, ga ne moremo podati v kratkem izvlečku, temveč ga bomo prinesli v celoti v^ prihodnjih dneh. Danes opozarjamo na to poročilo in na slovensko Akademijo znanosti in umetnosti, z namenom, da so tudi narod zave pOtnona toga zavoda in svoje dolžnosti do njega. R»» poročilu gen. tajnika je predsednik Nahtigal prebral imena novih rednih in dopisnih članov, kakor smo jih priobčili zgoraj. Nato se je glavna skupščina končala.
Fr. Ks. Lukman
bogoslovni profesor v Ljubljani in bivši rektor, dolgoletni urednik Voditelja v bogoslovnih vedah, predsednik Prosvetne zveze, urednik Bogosl. vestnika, prelat, preds. Leonove družbe, predavatelj dogmatike in staro-krščanskega slovstva. Iz slednje prevaja mojstrsko cerkvene očete ter jih izdaja v biblioteki Mohorjeve družbe. Rojen loto 1880. v Lokah pri Sv. Juriju ob Taboru.
Matija Murko
nestor slovanskih literarnih zgodovinarjev in filologov, univ. prof. v p. v Pragi, član skoraj vseh učenih društev slovanskih in drugih narodov, naslednik Jagičev po svoji avtoriteti in urednik Sla-viae. — Pisec mnogih knjig iz vseh dob in področij slavistike ter najboljši poznavalec srbske narodne pesmi. V Pragi izdaja zbrana filološka dola. Rojen 1. 1861 v Drsteli pri ftiua.
Milan škerlj
pravnik, univ. profesor, neumorni delavec v pravnih zakonodajnih komisijah, strokovnjak za trgovsko, menično in prometno pravo, pisec strokovnih knjig iz trgovinskega in meničnega prava, sotrudnik svetovnih pravnih revij. Rojen v Ljubljani 1. 1875.
Maks Samec
univ. profesor, bivši rektor, svetovno znani kemik, strokovnjak za škrob, priznana kapaciteta v kemičnih krogih, iz katerih je dobil povabila v vsa večja svetovna mesta, tudi v Ameriko in na Japonsko. 1'isoc mnogih študij tor vodja komičnega instituta v Ljubljani. Rojon jo bil v Kamniku 1. 1881.
Milan Vidmar
univ. profesor, strojni inženir, bivši rektor univerze in znani svetovni šahovski mojster. V svetu se ni proslavil samo s šahom, temveč tudi s svojimi knjigami, zlasti o transformatorjih. Pri nas je znan tudi po svojih filozofskih spisih, v katerih podaja pogled tehnika na svet in njega smotrnost. Rojen v Ljubljani 1. 1885.
-V
Dopisni člani
France Veber
univ. profesor, predstavnik slovenske filozofije na univerzi, pisec mnogih in obširnih filozofskih, del. omoni-: mo naj samo Estetiko, Etiko, Agrarni nazor, zlasti pa zadnje knji-i ge o sv. Avguštinu, o Bogu, o Nacionalizmu in krščanstvu ter o Stvarnosti, s katero fenomološko filozofijo vodi k novi ontologiji. Rojon v Gornji Radgoni.
Alfonz Paulin
botanik, eden najbolj zaslužnih raziskovalcev flore naših krajev, odkril je nad 200 doslej nepoznanih tipov. Negovalec botaničnega vrta ter pisatelj botaničnih knjig in razprav. Rojon je bil 1853.
Ivan Regen
profesor na Dunaju, svetovno znani in upoštevani prirodoslovni učenjak, ki je odkril skrivnost murnov, višino in valovanje njihovega glasu, odpeva-nje in klicanje med seboj ter odzivanje samic. Svet murnov je tako odkril do potankosti in prišel zalo v vse svetovne učbenike. Vodja posebne lastne - prvo v Evropi - goo-biološke raziskovalne postaje na Dunaju. Rojen je bil 1. 1808 na Trati pri škofji Loki.
Ferdo Seidl
geolog, pisoc Savinjskih in Kamniških Alp, zastopnik ateistične prirodoslovne filozofije, kakor se kaže v njegovih spisih Mehanizacija duševnega življenja. Kot geolog in prirodoslovec predstavlja starejšo slovensko prirodoslovno znanost. Rojen je bil leta 1858.
stovice
Koledar
Nedelja, 7. julija: 8. pobinkoštna nedelja. Vi-libald, škof; Pulherija, devica.
Ponedeljek, 8. julija: Evgenij III., papež; Elizabeta, kraljica.
Torek, 0. julija: Nikolaj in tovariši, gorkum-ski mučeniki.
Novi grobovi
■f" V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspali gdč. Marija Vrtovec, poštarica v pokoju. Doživela je lepo starost S3 let. Pogret) bo danes ob poltreh popoldne izpre<t mrtvušnice Zavetišča sv. Jožefa uu Vidovdanski cesti 9 na pokopališče k Sv. Križu. — V splošni bolnišnici je unjrla gospa llršula Novak, soproga mestnega dohodarstvenega paznika. Pogreb bo danes ob polpetih popoldne. Naj jima sveti večna luči Žalujočim naše iskreno so/alje!
+ V Brookljnu v Ameriki je umrla dne 3. julija gospa Terezija Kovač roj. Grilc, doma i/. Tržiča. Naj v miru počiva! Žalujočim sinovom in ostalemu sorodstvu naše iskreno so/alje!
■f- V slovenjgraški javni bolnišnici je umrl g. Jakob Tišlar, lastnik avtomehanične delavnice v Slovenjem Gradcu, za posledacimi avtomobilčke nesreče. Pokojnik je bil daleč okrog znan ugleden obrtnik, zaveden Slovenec in rodoljub. Bil je dela
—	V uršulinskem samsofanu v Ljubljani bodo
letne duhovne vaje za učiteljice od 16. do 20. av-gusja. K obilni udeležbi vabi predstojništvo.
Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige?
—	Škofijsko društvo za varstvo sirot v Ljubljani je imelo dne 5. julija svoj redni občni zbor, ki ga je vodil društveni predsednik prelat lgn. Na-drah. Tajniško poročilo je predvsem poročalo o zavetišču sv. Jožefa v St. Vidu nad Ljubljano. Zavod je imel ob koncu preteklega leta 57 gojencev in so bila vsa mesta zasedena. Nekaj jih je bilo popolnoma brezplačnih, skoraj vsi drugi so imeli znižano oskrbnino. Učni uspehi so bili ob koncu šolskega leta prav dobri, zdravstveno stanje ves čas izvrstno. Zavod je nudil v teku 21 let (od 1. oktobra 1918 do 30. septembra 1939) zavetje 436 go-jencem; v tem času je zapustilo zavod 390 gojencev; 60 so jih sprejele poštene družine in rokodelski mojstri, 276 se jih je vrnilo k svojcem, 50 jih je odšlo v razne dobrodelne zavode, 4 so umrli. Društvo je imelo v preteklem letu 146.418.01 din prejemkov in 123.706.84 din izdatkov. Dobrotniki so darovali 18.864.50 din, občni zbor jim je izrekel iskreno občuteno zahvalo. Spomnil se je tudi bla-gopokojnega duh, svetnika Borštnarja Jožefa, ki je bil ves čas do svoje smrti (12. dec. 1939) odbornik in je sodeloval pri uredbi zavetišča, in pa blago-
en in agilen član ter odbornik vseh tukajšnjih ka- pokojnega zaslužnega javnega delavca Karla Belca, -----nnepetnil/a v St ViHu nnrt 1 inhliann. ki ie nrpd 11
toliških organizacij. Udeležil se je tudi koroških osvobodilnih bojev in je vedno in povsod pokazal svojo katoliško in slovensko zave6t, četudi je zato nioral večkrat trpeti. Vse znance in prijatelje vabimo, da 6e pogreba, ki bo v nedeljo 7. t. m. ob 5 popoldne, v čim večjem številu udeležijo. — Vse čiane tukajšnjega prosvetnega društva, FO in JR/2 perivamo, da se pogreba gotovo udeleže. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje;
posestnika v Št. Vidu nad Ljubljano, ki je pred 22 leti prepustil »Rokodelski dom« s »Staro šolo« za nizko ceno tedanjemu »Patronatu Družbe sv. Vin-cencija Pav.« za zavetišče. Zahvala se je izreka ban. zdravniku dr. Jošku Arkotu, ki opravlja vsa leta požrtvovalno in brezplačno zdravniško službo v zavodu. Pri volitvi so bili poleg večine starih članov vodstva na novo izvoljeni: stolni kanonik Anton Vovk, ravnatelj Ivan Rakovec in prefekt
Odlična Pirandellova komedija Film za zabavo in kratek čas! — Zaročenec s številnimi zaročenkami v vedni zadregi in stiski. V gl. vlogah: Kari Ludwiq Dietil. leo Slezak, Karln Hardt, (Der Mann der nicht nein s a g e n kann) Hilde Ktiiger in drugi.
Predstave danes ob 17., 19. in 21. uri
Večni zaročenec
KINO UNION tel. 22-21
Članom in članicam SDZ
Letošnji tabor Slovenske dijaške zveze bo v Kamniku, in sicer za članke od sobote, 2«. julija, zvečer do torka, 23. julija, zjutraj, za člane pa od srede, 24, julija, zvečer do sobote, 27. julija zjutraj.
Točna navodila in spored tabora dobite v 7. številki Stražnjih ognjev, ki smo jih poslali lia počitniške naslove vsem članom in članicam, ki so nam preko zavodnih vodstev poslali izpolnjeno člansko prijavnico. Če kdo pomotoma zadnje Številke Stražnjih ognjev ni dobil, naj piše ponje na Zvezo v Ljubljani (Miklošičeva ulica 5).
Ne pozabite, da bo dostop na tabor dovoljen samo onim, ki bodo imeli članske izkaznice. Če si jih še niste nabavili med letom, pošljite takoj sliko (na hrbtu ime in priimek, rojstno leto in kraj rojstva ter šolo in razred, kjer je kdo član krožka). Prav tako je izkaznica potrebna tudi za četrtinsko vožnjo.
Bog, narod, država!
Zvezno vodstvo SDZ.
Kopalne obleke - fista volna - stare nizke cene
ALOJZIJ POTRATO PllEJ
| O S. KUMC & C o.
LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA CESTA_
— Evharistični sestanek za duhovnike v ponedeljek 15. julija ob 10 dopoldne v Zavodu sv. Stanislava. K evharističnemu sestanku 15. julija, sklicanem v »Škofijskem listu« in »Vzajemnosti«, so ppvabljeni vsi duhovniki, redovniki, mašniki in diakonu Pri sestanku bodo imeli govore dopoldne gg. dr. Andrej Snoj, univerzitetni profesor in častni kanonik, p. Ludovik Lederhas, superior jezuitskega kolegija, dr. Ivan Kraljič, semeniški spiritual, popoldne pa Tomaž Tavčar, ravnatelj noviciata misijonske družbe, Ivan Filipič, župnik in Alojzij Stroj, kanonik. Vsi gospodje, ki se bodo udeležili sestanka, naj se pismeno prijavijo vodstvu Zavoda Sv. Stanislava v Št. Vidu n. Ljubljano do 12. julija.
Franc Fric. Razgovor je podal pregled o mladinskem skrbstvu v Sloveniji in opozoril na nekatere najnujnejše zadeve. Društvo samo pa se obrača tem potom ponovno na vse dosedanje dobrotnike in prijatelje z nujno prošnjo, da mu ohranijo vso dosedanjo blagonaklonjenost in pomagajo spopol-niti delo na tem tako lepem in sočasnem polju dejavne krščanske ljubezni.
—	Katoliška akcija za učiteljice priredi v dneh 20. do 25. julija dva tečaja KA in duhovne vaje, ki jih bo vodil g. kan. šimcnc. Vabljene so vse učiteljice, ki bi rade delovale po smernicah KA. Oskrbnina za vse dni znaša 150 din. Prvi tečaj se bo pričel 20. julija ob ti dopoldne in končal 21. julije ob 6 popoldne. Ob 8 zvečer se bodo pričele duhovne vaje. Po duhovnih vajah bo 2>. julija drugi, enodnevni tečaj KA. K tečaju so vabljene tudi vse tovarišice, ki bodo opravile učiteljske duhovne vaje v Liehten-thurnu ali pri Uršulinkah. — Prijavite se na ZKU — Ljubljana, Miklošičeva 17.
—	Dekanijski shod otrok Marijinih vrtcev je bil t. julija v Podzemlju. Dasi vreme ni bilo kaj ugodno, se je zbralo 1100 otrok, ki so do zadnjega kotička napolnili župno cerkev, kjer je bila pridiga in sv. maša. Po maši je bilo zborovanje otrok na prostem in popoldan igra pod milim nebom. Otroci so bili zelo dobro razpoloženi. Zato so poskrbeli duhovniki (17 jih je bilo) in učitel jstvo. Pa tudi sonce je posijalo in naredilo se je lepo vreme.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.

—	Šinolior vnbi! Kdor ne ljubi napornih tur, naj se pelje v Laško. V severozahodni smeri prispe v 2 urah po lepih senčnatih gozdovih na prijazni Smohor (784 ni). Tu je oskrbovana planinska
postojanka. Zida se nov planinski dom. Od tu se odpira razgled po vsej Savinjski dolini do starodavnega Ptuja in dalje do Gorjancev. Od Šmohorja vodi višinska pot proti zapadli na Mrzlico (2 uri), pa dalje do Sv. Planine (2 uri). Zveze z vlaki so zelo ugodne.
—	Pokojninsko zavarovanje trgovskih pomočnikov in pomočnic. Od Delavske zbornice smo prejeli: Na razna vprašanja, ki prihajajo na Delavsko zbornico, pojasnjujemo, da so obveznoniu pokojninskemu zavarovanju zavezane samo ob sebi umevno od 1. julija dalje tudi tre/ovske pomočnice in ne samo trgovski pomočniki, kakor nekateri napačno tolmačijo, če odgovarja njihova kvalifikacija in ostali pogoji zavarovanja tozadevni uredbi ministra za socialno politiko in narodno zdravje.
Puher Mihael
Drž. izprašan zobar, večletni volonler diž. univerzitetne zobozdravniške klinike v Berlinu, redno ordinira od 1/j9 do '/s5, ob sobotah samo do 12. Ljubljana, Poljanska cesta l/I.
—	Loterija kraj. šol. odbora v Loknvcu pri Rimskih Toplicah. Krajevni šolski odbor v Lo-kavcu je primoran za nedoločen čas iz tehničnih razlogov preložiti loterijo, ki bi se morala vršiti 29. junija 1940. Ponovno določeni termin žrebanja lx> pravočasno objavljen._
p. n. organom finančne Kontrole!
Nudimo Vam meč z viškom in pasom po
Din 290—. A. KASSIO, Uuftitana, MlhtoSUeva IT.
—	Službeni list kralj, banske uprave dravske banovine prinaša v svojem 54. kosu z dne 6. julija imenovanji predsednika senata dr. Korošca za prosvetnega ministra in Pantiča za ministra za ljudsko letesno vzgojo; odločbo, da se odpre generalni konzulat kralj. Jugoslavije v Alžiru; uredbo o po-godbi o trgovini in plovbi med Jugoslavijo in ZSSR z dopolnilnim zapisnikom; uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o univerzah; avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov; pojasnilo o začetku in prestanku zaposlitve po odst. 2., čl. 9. uredbe z zakonsko močjo o legitimacijah delavcev in nameščencev; pravilnik o kontrolorjih cen; odločbo o činu raznih šol in tečajev; spremembo wravilnika o prijavljanju nalezljivih bolezni in o zuiranju podatkov o njih giba- , nju, popravek v odločbi o spremembah uvozne in izvozne tarife v predlogu zakona o občni carinski tarifi ter popravek o spremembah uredbe o državnem in banovinskih cestnih skladih.
Jubilej vzorne krščanske matere
V Kranju obhaja danes v krogu ljubljene družine svojo 70 letnico gospa Marija Vidmar, roj. Jug, go-stilničarka iz Trbovelj. Jubilantka je vse življenje posvetila edino-le delu in molitvi. Kljub starosti opravlja vsa gospodinjska dela z največjim veseljem in natančnostjo. Ko jo vidimo vsako jutro, mladostno stopa k sveti maši, se nam niti malo ne zdi, da je to današnja jubilantka, ki nosi že 2 križev. Vsak dan skozi 30 let z največjim veseljem prebira »Slovenca«, katerega zvesta naročnica je bila vse do danes. Dobro zna politizirati in vedno prosi Boga, da bi obvaroval našo ljubo domovino vseh vojnih nevarnosti in pretrsljajev. Od njenih 10 otrok je živih še 0, katere je vse vzgojila v strogo katoliškem duhu ter so vsi dobro preskrbljeni. Najstarejši sin Rudolf je ugledni tovarnar v Črnučah pri Ljubljani, Srečko je lastnik znane manufakturne tvrdke Logar & Kalan v Kranju, a najmlajši sin Jože je trgovec v Tržiču. K lepemu jubileju gospe Marije Vidmarjeve tudi mi iskreno čestitamo z željo, da bi jo ljubi Bog ohranil še dolgo vrslo let čilo in zdravo 1
Jesenice
Tatvina, Gostilničar g. Peklar v Prešernovi ulici je imel v gostilniškem salonu radijski aparat, dragocen spomin od pokojnega sina. V petek dopoldne je hotela hčerka odpreti aparat, toda kolikšno začudenje, ko vidi stojalo prazno brez radijskega aparata, ki je bil vreden 6000 din. Tatvina je bila takoj javljena policiji, ki vestno zasleduje tatu.
Zlata maša p. Emilijjana Dolgana
Včeraj je preteklo 50 let, kar je bil posvečen v mašnika zanimiv mož, frančiškan, bivši katehet in misijonar, p. Emilijan Dovgan, slovesnost zlate maše pa bo danes v samostanski cerkvi v Na-zarjih v Savinjski dolini.
Zlatomašnik se je rodil v Kamniku 24. septembra 18G7. V frančiškanski red je vstopil na Trsatu 23. septembra 1885, torej l>o letos preteklo že 55 let, kar je posvetil svoje življenje Bogu in zveličanju duš. Od njegovih sonovincev živi še p. Ananija Vračko, ki je tudi pred nekaj meseci obhajal svoj zlati mašniški jubilej.
O svojem bivanju v noviciatu na Trsatu nam je p. Emilijan pripovedoval naslednje zanimivosti: »Ljudje so takrat napovedovali strašne reči za prihodnje leto, ker je bila velika noč na Markovo (2o. aprila). »Quando Marcus Pasham dabit, totus mundus vae clamabit« — vesoljni svet bo zdilio-val, ko veliko noč bo na sv. Marka dan pričakoval. Toda vse preveč se je govorilo, kakor vedno. Na Reko, Sušak, Trsat in okolico so mornarji zanesli aziatsko kolero — to je bilo vse. Ladje niso smele več tednov iz karantene na široko morje. Od binkošti do septembra je povsod dišalo po karbolu; na Si.šaku in Trsatu so na vsakih 20 korakov zažigali j>o cele kupe brinja. Zdravniki so priporočali tobak, kar je bilo za nas klerike silno važno in se je sprejelo enoglasno, saj smo bili brez njega že od avgusta. Smrtnih primerov je bilo veliko. Tudi brat našega samostanskega zdravnika dr. Ilolzabeck je umrl, star 30 let, ko je v reški bolnišnici zdravniško prakso šele pričel. Tudi ravnatelja v papirnici je pobrala kolera. Kako so prosili pri nas, da bi mu zvonilo, ponujali so velike vsote, a dosegli niso nič, tukaj smo vsi enaki, revež in bogatin. Štirje so ga odnesli čisto liho brez sprevoda — še krsta ni bila pobarvana — pater ga je pa čakal na pokopališču. Dne 10. avgusta je bila služba božja na Susaku v kapeli sv. Lovrenca; samostan je posodil bar-
.!	, , 1	_a	nn.n«i1 i io nOT TI P-
momj, KrepaK uuaucmt ga jo sp.avu m-, -----
kaj ur je bil mladenič že mrtev. Počrneli so nohti, bolnika je grizlo v črevesju, začel je bruhati ter nekaj iskati okoli sebe in v nekaj minutah je bilo po njem. V samostanu ni nihče umrl za kolero, čeprav je po šest patrov noč in dan hodilo okrog bolnikov in so prihajali domov šele zjutraj ob štirih, da so opravili sv. mašo. Bilo je res »gorje«, kakor se je napovedovalo, toda kolera se je omejila samo na Reko, Sušak, Trsat in okolico, ni pii se razširila po vsem svetu.«
1'. Emilijan je služboval kot mlad patei' nel;aj časa v Brežicah. Dolgo vrsto let pa je bil v Parizu, kjer je bil katehet na gimnaziji in nekaj časa tudi jirofesor za naravoslovje Za to široko je imel vse življenje veliko veselje in izredno nadarjenost. Še zdaj je velik ljubitelj narave in praktičen poznavalec rastlin. Za vsako cvetlico in rastlino ve slovensko, nemško in latinsko ime. Prav rad prebira zdravniške knjige Mohorjeve družbe: Kako si ohranimo ljubo zdravje. Najbolj je vesel nedeljskega »Slovenca«, v katerem prebere najprej temeljite odgovore in nasvete našega domačega zdravnika in si vedno kaj notira. Jubilant se strogo ravna tudi po nasvetih župnika Kneippa, mrzla kopel, vedno odprto okno, peš potovanje itd. Zato pa v vsem svojem življenju šo nikdar ni po.reboval zdravniške pomoči, vedno se zdravi kar sam.
Iz Pazina je bil prestavljen na Sveto goro pri Gorici. Od iam ga je pregnala ravno pred 25 leti svetovna vojnh. Pribežal je v Nazarje, kjer je preživel ras od svojega srebrnega do zlatega mašnlškega jubileja — lepo dobo četrt stoletja.
Najljubše delo našega slavljenca pa so bili ljudski inisijoni. Bog ve, na kolikih misijonih je bil. Kot govornik jo tako silno preprost in tako jasen, poleg tega pa še tako iznajdljiv, da bo oslal poslušalcem vedno v spominu. Njegove pridige ni mogoče pozabit; Tudi na svoji zlati maši danes bo pridigal sam. Od leta 1910 do 1022 je p. Emi-ljian devetkrat pastiroval na Vestfalskem med
našimi slovenskimi izseljenci. — Poleg dušnega zdravja se je zanimal tudi za telesno zdravje svojih rojakov, raztresenih v 43 župnijah. O tem nam je pripovedoval: »V bolnišnicah in po hišah sem našel na stekleničkah prav pogosto napis: Achil. mil., t. j. Achillea millefolium — naš rman ali škorocelj; tudi napis: hyp. perf., t. j. Hypericum perforalum — naša šentjanževa roža itd., same rože I Bog je takih rastlin največ ustvaril, kakršnih najbolj potrebujemo. Malomarno hodimo mimo njih, rajši jih drago kupujemo v lekarnah. Nemški zdravniki uporabljajo rman za želodčne bolezni, bo'ezni na jetrih in ledicah, pljučih; pri logarju noben čaj tako hitro ne pogasi žeje kakor rman; piješ lahko tudi mrzlega, kolikor hočeš, samo na io glej, da ga ob cestah ne nabiraš, ampak ob njivah in po polju, kjer ni prahu, in da posušenega razrežeš in prav dobro zapreš.« — Kadar rečiški hmeljarji svetogorskega »begunca« zagledajo, kako išče božjih rastlinic od ene njive do druge, se radi pošalijo: »Glejte, poler Milijon se že spet pose.« Tudi dekleta ga večkrat popra-šujejo, čemu vse to nabira, 011 pa se odreže: »Vse to je samo za ženske bolezni!« — »Zakaj pa Vi to nabirate, če je za ženske,« mu odvrnejo dekleta.
Naš zlatomašnik je vesten in natančen redovnik, silno preprost v svojem obnašanju in skromen v svojih zahtevah in potrebah. V celici ima samo to, kar je nujno potrebno. Počiva vse življenje na trdi slamnjači. Če je le mogoče, ne rabi in ni rabil nobenega vozila, temveč je hodil vedno peš in v sandalih bos. Skozi in skozi dosleden frančiškan, zato pa tudi vedno frančiškansko vesel in dovtipen. V njegovi družbi je tako prijetno, da se človelf nikoli no naveliča. Ker je sam tako izklesan značaj, sovraži eno najbolj: polovičarstvo v vseh oblikah. Najbolj se mu studi redovno in versko polovičarstvo. V tem oziru bi se dal rajši zlomili kakor upogniti. Zaradi te odločnosti ga vsi spoštujejo.
Zvestega sina sv. Frančiška naj Rog 5e mnogo let zdravega ohrani In naj daleč odloži tisti dan, ko se bo reklo: »Glejte, že sonce zahaja!«
Ljubljana, 7. julija
Radio Ljubljana
Nedelja, 7. julija: 8 Jutranji pozdrav — 8.15 Koncert: rog igra g. Veledinovič Stevo, pri klavirju g. prof M Lipovšek — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve: 1'oerster: Slovenska maša v čast sv. Cecilije — 9 45 Verski govor (dr. Tomaž Kurent) — iO Le brez skrbi (plošče) — 10.15 Gorenjski trio — 11 Nedeljski koncert Radijskega orkestra — 12.30 Poročila, objave
—	13 Nar>ovedi — 13.02 Pevski zbor »Savu«_ z Jesenic — 14 Vesele orkestralne točke (plošče)
—	16.30 O naraščaju ZFO — 17 Kmet. ura: Gospodarska navodila int ržna jjoročila — 17.30 Veselo popoldne. Trio (kitara, hav. kitara, harmonika) in samospevi (g. Drago Žagar, pri klavirju g. prof. M Li|wvšek) — 19 Dajjovedi, poročila — 19.20 Nac ura: Trgovska šola belgraj-ske trgovske mladine (Staniša Korunovič, Beigrad) — 19.40 Objave — 20 Poskončni napevi (plošče) —20.30 Pevski in orkestralni koncert slovanske glasbe Sodelujejo z. Aedrej Jarc in Radijski orkester Dirigent D. M. Šijanec — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Mandoline in bala-lajke (plošče)
Ponedeljek, 8. julija: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Na]>ovedi, jjoročila — 7 15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Kjer je pesem, je veselje (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13,02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: »Spasovdan« v našem narodu (Jelioa Belovič, Beigrad) — 19.40 Objave — 20 Izsel jenski kotiček — 20.10 Ljudsko zdravje: Splošne zdravstvene razmere v Sloveniji — 20.30 Večer ljubljanskih konserva-toristov.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek. Res-ljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta; v ponedeljek: dr. Piccoli. Tyševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta.
Poizvedovanja
Sveženj ključev se je izgubil v četrtek, 4. t. m., zjutraj od Skavtskega doma v Tivoliju do glavnega kolodvora, ali v vlaku do Domžal. Pošten najditelj naj jih proti nagradi odda v upravi »Slovenca«
pCf dbt/iatfi
*	Rojstni dan dr. Vladka Mačka, voditelja Hrvatov, bodo tudi letos na Hrvatskem slovesno proslavili. Po vseh mestih so se že sestavili posebni pripravljalni odbori, ki bodo proslave pripravili. Na Sušaicu bo občinski odbor imenoval eno izmed ulic po dr. Mačku, v Zagrebu pa bo za rojstni dan dr. Mačka velika parada hrvatskih političnih, prosvetnih in zaščitnih organizacij.
*	Ciganska nadloga na Hrvatskem. Rešitev ciganskega vprašanja ni važna samo zaradi ciganov samih, da bi se uvrstili med ostale državljane kot koristni člani družbe, marveč tudi zaradi tisočerih drugih ljudi, katere neprestano vznemirjajo in ogrožajo cigani. O ciganskem vprašanju se ie že mnogo pisalo, storilo pa se do danes ni ničesar. Morda zaradi tega, ker se je preveč modrovalo, ker so se izdelavali elaborati in sklicevale ankete, niso pa skušali rešili to vprašanje na najna-vadnejši in preprost način. Čemu koniplicirati — piše zagrebški »Jutarnji list« — to vprašanje, ko pa se da hitro urediti čisto enostavno — s prisilnim delom. Imamo toliko neobdelane zemlje, med cigani je veliko dobrih delovnih moči, obrtnikov raznih vrst, treba je samo urediti nekaj kolonij, postaviti vse na zadružno podlago in uspeh bo kmalu viden. V sedanjih razmerah je težko vse to izpeljali, vendar pa bi bilo treba s posebno uredbo zavarovati vsaj druge državljane. Cigane bi morali staviti pod kontrolo policije in orožni-štva, odrediti jim stalna bivališča in jih imeti v evidenci, ko potujejo, pa bi šlevilo zločinov gotovo padlo. Tako pa se cigani svobodno gibljejo povsod, danes se pojavijo zjutraj v kakšni vasi, popoldne zagreše zločin, zvečer so pa že v drugem okraju. Posebno sedaj, ko so vsi kmetje in njihovi domači zaposleni čez dan na poljih, je ogrožen imetek kmetov. Cigani delajo po točnem načrtu. Karavana ciganov se ustavi nedaleč od vasi in cigani se raztepejo po vasi, dobro vedoč. da so vsi ljudje na polju. Če je kakšna hiša brez varuha, pokradejo iz nje vse, kar le morejo odnesti. Nato pa hitro izginejo iz vasi. Ko se ljudje vrnejo s polja, so cigani že daleč čez hribe in doline. Ta';o primer se je pripetil v Komarevu pri Petrin ji. Družina kmeta Ivana Kolariča je delala na polju. Doma ni oslal nihče. Ko so se zvečer vrnili domov, je bila vsa hiša izropana. Kar so le mogli, so odnesli cigani, ki so šli opoldne skozi vas. Kmet je ostal brez perila, brez odej, sploh ni ničesar več ostalo v hiši.
— Bodoče malere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju, z uporabo naravne »Franz-Josefovc« grenke vode. »Pranz-Josefova« voda se lahko zauživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov.
Reg. po min. soc. pol. in n. sdr. 8-br. 15.485, 25. V. 85.
* V blaznosti ubil ženo, sina, hčerko ter se nato obesil. Osješki profesor Tomislav Pavletič je bil uslužben pri prosvetnem oddelku banske uprave. Zadnji čas se je pritoževal nad slabimi živci. Preselil se je nazaj v Osjek, kmalu nato pa je odšel na zdravljcnie v neki zagrebški sanatorij. Preteklo sredo se je vrnil domov, ne da bi kazal znake silnega duševnega razkroja in potrtosti Zadnji ga je v četrtek videl pek, ki je prinesel v njegovo stanovanje kruh. Pavletič je prevzel kruh skozi okno, poJcm pa je spustil vse za6tore, zato ni mogel nihče videti niti slutiti, kakšna žaloigra se odigrava v profesorjevem stanovanju. Samo neka ženska v soseščini je slišala ženski krik, drugega pa nič. Ker iz stanovanja tudi popoldne ni nihče prišel, so sosedje obvestili policijo, ki je vdrla v stanovanje in našla v kuhinji mrtvo profesorjevo ženo, ki je imela na glavi globoko rano, prizadejano najbrž s sekiro, V sobi poleg kuhinje pa so policijski stražniki videli še boli strašen prizor. Na tleh je v mlakuži ležala 16-letna profesorjeva hčerka, kateri je zblazneli oče s sekiro presekal tilnik. Poleg pa je ležal listič, na katerega je profesor napisal, da je vse to storil zaradi tega. ker je zblaznel. V kleti so stražniki našli ubi'ega 19-letnega profesorjevega sina, a na podstrešju obešenega profesorja samega. Na mizi • je bilo veliko denarja, srebrnikov, katere je oe-1 srečni profesor namenil za pogreb.
f LJUBLJANA
Dr. Švajger Drag
ne ordinira do 29. t. m.
I Slovesnosti na Žalah, ki se prično danes ob 11, bo prenašala tudi radio-oddajna postaja, poleg tega bodo vse slovesnosti posnete tudi na zvočni film. K blagoslovitvi in k ogledu Žal ter k večerni razsvetljavi je vabljeno vse občinstvo, hkrati pa tudi naprošamo, naj ne dela gnečo in naj posiuža navodila rediteljev ter policije. Z vsah strani Ljubljane veljajo na električni cestni železnici ves dan povratne karte po 2 din za vožnje iz mesta na Zale ter nazaj. Obiskovalce Žal pa tudi prosimo, naj pazijo na sveže s travo posejena gredice, prav tako pa tudi na kapelice, ki so jih z rastlinami in cvetjem okrasili mestna vrtnarij« ter vrtnarji Šimenca in Kunaverja pri Sv. Križu.
1 Slomškova družba sporoča, da odhaja vlak, s katerim se odpeljemo v ponedeljek, 8. t. m. na Brezje, ob 8 in ne ob 7.05, kakor je bilo objavljeno.
1 Nnvomašni blagoslov bo dalo danes popoldne v cerkvi Marije Pomočnice kristjanov na Rakovniku JI saleiijanskih novomnšnikov. Devet teh je bilo posvečenih danes v ljubljanski stolnici, dva pa sta prejela mašniško posvečenje v cerkvi Marije Pomočnice v Turinu. Ob pol štirih bo pridiga, nato pete litnnije in blagoslov z Najsvete-šim, novomašni blagoslov in darovanje. Vabljeno zlasti ljubljansko salezijansko sotrudništvo.
I Nova maša na Rakovniku. V nedeljo, dne 14. julija, bo pel novo mašo na Rakovniku danes posvečeni novomašnik g. Franc štuhec. Doma je od Sv. Križa pri Ljutomeru. Ta župnija ima sedaj 22 svojih živih duhovnikov. Vsi ti so dosegli čast oltarja za časa 4<)-lotncga župniko-vanja g kanonika in dekana Jožefa Weixla, ki prav v tem mesecu obhaja 40-letnico svojega župnikovan ja.
I V prijazni cerkvici na Rožniku je danes praznovanje Obiskanja Marije Device. Zjutraj ob 9 sv maša z blagoslovom, pojx>!dne ob 5 pa li-tanije z blagoslovom. Prijatelji rozniške cerkvice se vabijo k sv. opravilom.
1 K rižanska moška kongregacija ima danes popoldne ob šestih redni mesečni shod. Po govoru bo darovanje za apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Prvo nedeljo v avgustu priredi družba poldnevni izlet na Žalostno goro pri Preserju.
I Za cerkveno petje iščemo mož in mladeni-čev, ki imajo posluh. Priglase (naslove) sprejema do torka, 9. julija zvečer uprava »Slovenca«
Restavracija hotela »Slon«
slovi po dobri kuhinji in pijači, odlikuje io odlična postrežba. Brezprašna lepa terasa. Expres restavracija postreže vsak čas s toplimi jedili, okusno pripravljenimi malimi prigrizki, svežimi tortami in drugim pecivom. Najfinejši sladoled. Vzorno opremljen lokal za hitro postrežbo
1 Železniški upokojenci in vdove imajo v torek 9. julija ob pol 8 zjutraj sv. mašo na Rožniku. Vsi vljudno vabljeni!
1 Pogreb pokojne ge. Marije šušteršič iz Zapuž v Dravlje, bo danes ob 4 in ne ob treh, kakor je bilo včeraj v osmrtnici pomotoma naznanjeno.
1 Nadaljujmo delo za plemenite smotre Rdečega križa. Ko smo z uspehom in vzgledno samo-pomočjo ljubljanskega prebivalstva zaključili denarno zbirko v korist Rdečemu križu, je potrebno, da pristopimo k drugemu delu nabiralne akcije, in sicer k-zbiranju blaga za iste namene. Ničesar no, smemo prezreti, ničesar ne smemo opustiti, kar bi lahko prineslo novih sredstev, novih možnosti za oblažitev trpljenja, vsem onim, ki bi bili prizadeti od vojnih grozot in bi iskali pri nas pomoč. Pripravimo za ranjence in bolnike zdravila in postelje, za begunce topla oblačila in hrano, materam in otrokom zaščito in zavetje! Potrebujemo posteljnine, vse potrebno za žimnice in blazine, odeje, koče, rjuhe in preobleke. Potrebujemo brisače, kuhinjsko perilo, posodo in pribor, obleke, obi't>e in copate. Potrebujemo vse potrebno za opremo ambulant, nosila, pisalne stroje, najnujnejše instrumente, ovojne potrebščine, po-telje, mize, stole itd. Mnogo takih- sredstev in predmetov leži in stoji brez prave uporabne vrednosti po naših hišah. Prosimo našo toplo čutečo javnost, naj prisluhne tudi tej naši upravičeni prošnji. Pomislite, poiščite in darujte. Poglejte po kotih in omarah, kaj bi brez škode lahko pogrešili, ali kaj bi z dobro volja lahko žrtvovali za blagor trpečega. Marljive odbornice 1!K in neumorni bolničarji in bolničarke bodo prihodnji teden: v torek, sredo in četrtek od 8 do 12 in 15 do 18 sprejemale darove, in sicer v šoli na Ledini, Komenskega 1» (pritličje, desno); v poljanski gimnaziji, Strossmajerjeva 4-1.; v Liccju, Bleivvei-sova cesta (pritličje) in v pisarni RK, Gosposvct-ska cesta 2-If. Vse zbrane darove bomo nato uredili, desinficirali in shranili v skladišču RK za primer potrebe. Odzovite se naši prošnji, bodimo pripravljeni, skrbimo ob času jasnih misli za hude dni!
Primarij
dr. Pompe Janko
ne ordinira do 21. julija
1 Ginekolog in porodničar dr. Vito Lavrič zopet redno ordinira od 12. do 3. ure.
1 Erjavčeva cesta zaprta. Zaradi utrditve ma-kadama z uporabo domnčega cestnega katrana bo od ponedeljka, 8. t. m., Erjavčeva cesta od Blei-vveisove ceste do Ziljske ulice, t. j. do železniškega prehoda, zaprta za vozni promet. Ce ne bo nagajalo vreme, bo trajalo delo kakih 14 dni.
1 Damske poletne domače obleke od 85 din, boljše svilene od 180 din naprej nudi Goričar — Sv. Petra cesta.
1 Uprava kina »Union« sporoča, da je kinobla-gajna v poletnem času odprta ob nedeljah in praznikih od 11 do 12 ter od 16 naprej. Ob delavnikih pa dopoldne ni predprodaje in je blagajna odprta šele od 15 naprej. To dotlej, dokler ne bodo odpadle tudi popoldanske tedenske predstave ob 16.
Staro železo kupim
vsako količino Franc Belit pri Rupena ■ Luti. Ljubljana VII
1 Združenje mesarjev in klobasičarjev v Ljubljeni obvešča vse svoje člane in cenj. občinstvo, da je z uvedbo novih brezmesnih dni, t. j. od 10. t. m. dalje, ob sredah, četrtkih in petkih prepovedana vsaka prodaja svežega telečjega, govejega in svinjskega mesa. Ta prepoved se ne nanaša na notranje dele živali (možgani, jezik, pljuča, jetra, ledvice, vampi in drugi notranji deli). Torek torej ne velja več za brezmesni dan.
1 Amhulatorij in posvetovalnica za matere v Zavodu za zdravstveno zaščito mater in otrok — Dečji dom kraljice Marije — Ljubljana, Lipičeva ulica — ne posluje od 8. do vključno 14. julija zaradi snaženja in razkuževanja poslovnih prostorov.
9red 300 teli
so pripisovali z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinstveni sili.
Vanes
je ta zdravilna moč znanstveno ugotovljena. Je to blagor narave trpečemu Človeštvu.
9a tudi sa $drave
je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev zdravja. — — Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal z večjo odpornostjo, če namesto druge, pijete ROGAŠKO SLATINO
1 Jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu je darovala pravna fakulteta v Zagrebu namesto venca na grob pokojnemu dek. dr. Josu Jurkoviču 300 din. Iskrena hvala!
1 Na Rožnik. Ob priliki današnjega žegnanja vabi na krofe in druge dobrote gostilna na Rožniku.
1 Navit pustolovec se je vjel. Ljubljanska policija je te dni prijela 28-letnega Muštafina Andreja, ki se je rodil v prestolnici carske Rusije, pa je od mladih nog živel pri nas ter je pristojen v Medvode. Mož je bil pravi umetnik, znal je dobro živeti, ne da bi delal. Zato ni nič čudnega, če je postal prevejen goljuf. Desetkrat jc bil kaznovan zaradi različnih prevar, ko je nastopal kot knez, bogat dedič itd Od božiča lanskega leta pa je našel nov poklic. Izdaja se za inženirja in vodilnega uradnika pri graditvi proge Črnomelj—Vrbovsko. Nastopa seveda le daleč od te proge in večkrat mu je trda predla, pa se je vedno znal izmazati. Sedaj pa se je vjel. Posebno rad je naročal pri krojačih delavske obleke za težake in sicer kar po 1000 oblek. Da bi pa do naročila res prišlo, si je vedno zgovoril provizijo in navadno jemal kar 100 d'n na račun te provizije, potem ga pa seveda ni bilo več blizu. Tako je nasedlo več krojačev v Ljubljani. Hujše pa je ociganil nekega krojača iz Žirov nad Škofjo Loko Tudi z njim se je pogodil za dobavo 1000 delavskih oblek za skupno ceno 62.000 din in si izgovoril 2% provizije. Krojač mu je provizijo tudi izplačal vnaprej, to je celih 1240 din. Ko je krojač zaslutil, da je bil opeharjen, je stvar prijavil. Muštafina pa je doletela vsaj glede njegovega posla pri železniški progi žalostna »redukcija«. Najbrž pa je še tudi ociganil mnoge druge, ki zaradi manjših zneskov škode niso prijavili.
I Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
Primarij dr. Raišp
do nadaljnes;a ne ordinira.
1 Avto podrl kolesarja. Ob pol dveh popoldne je na križišču Bleiweisove ceste z Nunsko ulico trčil v avto 30-letni uslužbcnec državnih železnic Panigac Alojzij, dortia iz Brda pri Ljubljani. Pred 6eboj je imel na kolesu malo hčerko, kateri se pri karambolu ni zgodilo ničesar. On sam pa si je poškodoval nogo, tako da so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
škofja Loka
Slovesen sprejem 7 novomnšnikov. Popoldne, ob pol t bomo slovesno sprejeli 7 novomašnikov kapucinov, ki bodo dopoldne v Ljubl jani prejeli zakrament sv. mašniške.ga posvečenja. Izredno lep dogodek je to /a naše mesto, zato smo prepričani, da se bodo pri sprejemu zbrali vsi verniki, ki cenijo in spoštujejo poslanstvo du-hovnikov-novomašnikov. Ob ;'.I5 pa bodo gg. novomašniki imeli peto litanije v žnpni cerkvi sv. Jakoba, nakar bodo slovesno podelili novo-mašniški blagoslov. Gg. novomašnikom-kapuci-nom pa ob.vstopu v vinograd Gospodov želimo uspehov in 1 »ožjega blagoslova.
Obrtniško društvo v škofji Loki še vedno vztraja pri tem, da se mora evharistični križ odstraniti z njihovega sveta. Zato ni čuda, da pada na imenovano društvo vedno Več ogorčenih očitkov, nekaterim se pa tudi oči odpirajo.
Kamnik
Strela je v zadnji nevihti neusmiljeno gospodarila po Kamniku. Na Šutni je treščilo v dve anteni in več električnih napeljav, tako da je bilo nekaj hiš brez luči. Pri neki hiši je strela poškodovala strop drugod je spet odbila žleb s strehe. Čudno pa je, da je strela udarila na več krajih, ki so nižji kot pa bližnja poslopja. Pravijo, da je to morda zaradi močnih tokov podtalne vode.
Postajno poslopje na postajališču Kamnik-mesto se hitro dviga od tal. Že po tem, kar je do zdaj zgrajenega, lahko sklepamo, da bo zgradba dostojna letoviškega Kamnika in tudi dovolj prostorna za veliki promet.
Stavka korporacijskih delavcev v Stahovici je bila končana v lepem sporazumu med delavci in delodajalci. Trajal aje samo nekaj dni.
Novo mesto
Državna meščanska šola v Novem mestu je letos zaključila svoje deseto šolsko leto. Svoj jubilej je mladi prosvetni zavod primerno obhajal. 8. junija je imela šola pouka prost dan. Ob 8 se je zbrala šolska mladina z učiteljskim zborom v kapiteljski cerkvi, kjer je bila maša za žive in mrtve učence in učitelje te šole. Po maši je bila v soli otvoritev šolske razstave, ki je ostala odprta dva dni. .Mnogoštevilni obiskovalci so izražali razstavi priznanje. Isti dan zvečer je šola priredila v Prosvetnem domu slavnostno akademijo z glasbenim, literarnim in telovadnim delom. Jubilejne prireditve je zaključila vidovnaska proslava v soli. Vseh 26 učencev-odličnjakov je bilo obda-rovanih z minijaturnimi knjižnimi izdajami slovenskih pesnikov. Ob vstopu v drugo desetletje želimo mescanski šoli še nadaljnjega uspešnega razvoja. Spričo svojega naglega porasta — letos je bilo vpisanih 259 učencev in učenk — in važne kulturne naloge, ki jo vrši z vzgojo in izobrazbo predvsem nižjih in revnejših slojev ljudstva, zasluži šola VSO podporo iavnosfi in svniih v»Hrio. vateljev.
Pogled na del upravnega poslopja t ozadju Žal. Dobro (e tudi videti bogato zunanjost poslopja in pa razgibani venec fresk, ki gre krog in krog poslopje
Monumentalni vhod na Zale. Pred poslopjem je lepo urejen park, na katerem so že zasajena drevesa. Tako se predstavijo Žale potniku, ki gre proti pokopališču.
Danes bo ljubljanski knezoškof dr. Grego-rij Rožman blagoslovil novo ljubljan. mrtvašnico — Žale. S tem bo izročena svojemu namenu ustanova, ki jo je Ljubljana spočetka morda sprejela z dvoinom in kritiko, čeprav že danes sleherni uvidi, da je Ljubljana z Žalami dobila tako sodobno in svojsko mrtvašnico, s kakršno se ne morejo ponašati niti mnogo bogatejša in večja mesta. Vsakogar, ki bo šel proti pokopališču sv. Križa, bo vedno že iz daljave presenetila s svojo mogočnostjo in lepimi linijami veliko bleščeče se portaino poslopje, pod
sko. Nekaj plastik pa je napravil akademski kipar Božidar 1'engov.
Že dolgo je od tega kar so se začela prva gradbena dela za Žale in nič čudnega, če so Žale dograjene skoraj šele jio dveh letih. Saj je pa tudi lepo število obrtnikov pokazalo na Žalah, kaj premore slovenska pridnost in sposobnost. Portaino poslopje je zgradilo stavbno podjetje Matko Curk iz Ljubljane. Kapelice in molilnico ter upravno poslopje pa je zgradilo podjetje Tomažič Emil iz Ljubljane. Vse povsod ie videti polno res lepili izdelkov iz umetnega kamna, Na teh so delali podjetja Curk Matko, Cilvlar Josip, Gale Maks in akademski kipar Lojze Kogovšck. Tesarska dela so izvršili ženica Josip, Praprotnik Franc iz Ljubljane ter Černe Ivan iz Št. Vida. Pasarska dela sta prevzela Ivan Kregar in brata Žniuc, steklarska Jeran Ivan, kamnoseška dela pa Vodnik Alojzij, Kunovar Franc iu Toman Feliks, vsi iz Ljubljane. Kristusov in Marijin kip nad glavnim portalom pa je delo akad. kiparja Borisa Kalina. še vse polno je drugih obrtnikov, ki so pomagali delati lepoto Žal. Vsi ti so prav tako z veliko ljubeznijo in vestnostjo opravili svoje naloge. Stalno nadzorstvo pa je imel mestni inženir Franc Čepon.
Če upoštevamo, da bo na Žalah mogoče pripraviti večina vseli pogrebov, potem poinenjajo Žale za Ljubljano hvalevredno in pomembno socialno rešitev. Velika večina Ljubljančanov ni premožnih in če jih zadene že nesreča, da jim umrje svojec, potem bo zanje prav gotovo olajšanje, če ne bo potreba jKilagati na mrtvaški oder dragega ranjkega v stanovanju, ki je morda celo pretesno in zato neprimerno. Mnogo primernejše mesto bo lahko dobil pokojnik v eni izumi kapelic na Žalah, kjer ga lx) zadnjikrat lahko obiskal še vsakdo, kdor bo hotel. Pomena te ločitve glede na zdravstvene razmere sploh ni vredno poudarjati. Zato smo prep. i-čani, da se bo z jutrišnjim dnevom premislila tudi tista gospa, ki je lani, ko so komaj začeli graditi kapelice, ogorčeno izjavila, da bo šla raje umret tri postaje iz Ljubljane, samo da ji ne bo treba ležati na Žalah,
Stanko Sušnik, ravnatelj Vzajemne zavarovalnice, je kot član mestnega sveta ljubljanskega in predsednik upravnega odbora Mestnega pogrebnega zavoda z dobrini gospodarstvom saniral Mestni pogrebni zavod. Tako je omogočil, da se je začela graditev Zal, ki bodo za razvoj Mestnega pogrebnega zavoda jk>-meniben mejnik, za njegove finance pa prav tako bogat kapital, ki se bo prav gotovo s pridom obrestoval ne samo zavodu in občinskemu gospodarstvu, ampak tudi vsemu ljubljanskemu prebivalstvu. Saj bodo pogrebi z Žal za 10% cenejši kakor dosedanji pogrebi iz mesta.
*
1 Žale so že pripravljene za poslovanje Mestnega pogrebnega zavoda in imajo telefonsko številko 39-01. Ker je za vsak pogreb potreben dogovor zaradi jame tudi z upravo pokopališča Sv. Križa, bodo svojci od ponedeljka 8. t. m. dalje lahko opravili vse glede pogreba in pokopa z isto potjo pri Mestnem pogrebnem zavodu na Žalah in pri pokopališki upravi pri Sv. Križu.
Ena izmed številnih fresk, kombiniranih z grafitom, na upravnem poslopju na Žalah. Vse slike so izredno lepe in je z njimi akademski slikar Slavko Pengov v resnici lepo okrasil upravno poslopje. Škoda je le, da pogrebni sprevodi ne bodo hodili mimo upravnega poslopja na pokopališče, kakor je bilo to prvotno zamišljeno. Pogrebi bodo vsi šli skozi glavni portal nazaj na drevored, ki vodi proti pokopališču
čigar visokim obokom vodi j>ot na vrt umrlih. Mojster Plečnik, ki je zamislil vso ureditev Žal do zadn je potankosti, je na Žalah ustvaril umetnine, ki bodo še poznim rodovom pričale, da je tudi v tej žalostni dobi ljubljanska mestna občina imela velik smisel za ustvarjanje socialnih in kulturnih vrednot. Nemogoče je opisati vso ureditev Žal. Naj omenimo le, da je za jKirtalnim jmslopjem nasproti glavnemu vhodu postavljena lepa molilnica, pred katero je visok bafdahin, pod katerim je vzvišen govorniški oder in podstavek za krsto. Tu bodo pred vsakim pogrebom cerkveni obredi. Molilnica ima že izdelan krasen oltar iz temnosivega marmorja. Manjkajo v n jej še freske. Na Iojkj urejenem vrtu stoji deset kapelic, od katerih je vsaka prav svojstveno zanimiva. Kapelice so posvečene sv. Petru. sv. Krištofu, sv. Janezu Krstniku, sv. Aliaciju, sv. Miklavžu, in Adamu in Evi. Štiri kapelice pa so dvojne. Te so posvečene sv. Jakobu in Marijinemu Oznanjenju, sv. Andreju in sv. Frančišku iz Asisija, sv. Antonu Patlovanskemu in sv. Jožefu ter sv. Juriju in sv. bratoma Cirilu in Metodu. Prav v ozadju vrta umrlih pa je še upravno pdslopje z delavnicami in garažami. Upravno |x>slop'je je zgrajeno z izredno bogato zunanjostjo. Ž a zunanje zidove so bila uporabljena plemenita gradiva, razgibani venec ob jxxlstrešju pa je okrašen s slikami na presno. Te freske so posebno zanimive zato, ker so kombinirane s grafitom. Res dobro so uspele akademskemu slikarju Slavku Pengovu. Tudi na kapeli Marijinega Oznanjenja slika akademski slikar Slavko Pengov fre-

Gasilska dražba in organizacija sc izpopolnjuje
Mestno jx>glavurstvo v Mariboru kot požarno policijsko obliist\o je s sodelovanjem gasilske /upe za Maribor mesto iu pu v sporazumu z marilx>rskimi industrijskimi podjetji dalo pobudo, du se mariborska gasilska služba in orga-zacija izpopolni. V to svrho je mestno poglavarstvo pred časom sklicalo anketo mariborskih industrijcev, nato pa izvršilo komisijske oglede 1» mariborskih obratih, da sc točno ugotovijo nedostatki in predpišejo mere za učinkovitejšo pred nevarnostjo požara v teh mariborskih tovarnah, ki so že mnogokrat imele manjše in večje požare, ki so povzročili precej škode. I <i bi bila mnogo manjša, če bi gasilska služba bila organizirana tako, kakor to zahteva moderno življenje.
Pri anketi in pozneje pri komisijskem ogledu je bilo ugotovljeno, da dosedanji ukrepi za preprečenje nevarnosti iu dosedanje priprave za gašenje nikakor ne zadostujejo več. Du spoznamo, kako pomanjkljiva je bila doslej v naših industrijskih obratih gasilska služba, navajamo dolžnosti, ki jo je mestno poglavarstvo v tem oziru naložilo nekemu mariborskemu velikemu industrijskemu podjetju. To podjetje bo moralo organizirati lastno gasilsko četo, se-stoječo iz 33 gasilcev, opremiti to četo z najnujnejšimi gasilnimi pripravami in osebno gasilsko opremo, urediti posebno shrambo za gasilsko orodje in opremo, oskrbeti rezervno vodo za primer kvara mestnega vodovoda, nabaviti vsaj eno motorno brizgalno in voz z gasilskimi cevmi, na hidrante namestiti Knau-tove spojke, pripraviti posode s peskom, lojiate in ovite metle v vseh prostorih, v katere bi mogle pasti zažigalne bombe, vidno označiti mesta, kje se nahajajo gasilsko priprave in napraviti načrt za varnostno službo v tovarni.
iz vsega tega vidimo, da za požarno ne-
varnost v industrijskih obratih ni bilo mnogo storjeno. Zduj je v tem oziru nastopil preobrat, ki bo prinesel vse, kur nuj našo industrijo varuje pred požarnimi kutustrofami. Pripomniti jc, da so tako velike dolžnosti v tem oziru naložene le največjim podjetjem llutter, Ehrlich, Mariborska tekstilna tvornicu, Doctor in drug, Jugoslavija, Jugotestil in Rosner, ki bodo morale imeli lastne gasilske čete, druge manjše tvnlke pu bodo morale imeti le svoje lastne gasilske oddelke, odnosno gasilske straže, ki pa bodo seveda tudi morale biti primerno opremljen c.
Da bi organizacija tega industrijskega gasilstva podjetjem olajšalo, je Casilsku župa za mesto Maribor organizirala posebne tečaje, na katerih nuj bi se novi mariborski industrijski gasilci izvežbali. Vodja tečaja je starešina g(j-silske župe zu Maribor mesto ravnatelj Bogdan Pogačnik, tečaja pa se udeležuje t(>7 tečajnikov, ki so razdeljeni v dve skupini. Predavanja se vršijo dnevno od 17 do 20, in sicer tako, da ima vsaka skupina preduvan ju vsaki drugi dan. Tečaj se je pričel I. julija in bo trujal do konca tega meseca. Predavanja so tako izbrana in urnik je tako sestavljen, du bodo tečajniki dobili vse, kar bodo v svoji težki in odgovorni industrijski gasilski službi potrebovali. Predavatelji i'r. Kramberger, prof. Modic, inž. Kranj-čič, A. kessler pa predavajo o zanimivih in aktualnih vprašanjih, ki se tičejo vsakega sodobnega gasilca.
Razveseljivo je, »da so mariborske podjetja za reorganizacijo in izjiopolnitev gasilske službe pokazala razumevanje in so prevzela nase tudi stroške tečaja. Pravilno razumevanje in interes kažejo tudi delavci-tečajniki sami, ki se vestno in z največjo pozornostjo udeležujejo predavanj in praktičnih vaj.
m Upravnik gledališča v Belgradu. Kakor znano se mariborsko gledališče že dalj časa sem nahaja v težkem finančnem položaju in to iz razlogov, ker od države ne prejema take jiodpore, kakor jo prejemajo druga gledališča. Da bi se popravila krivica, ki je naše gledališče zadela pri razdeljevanju državnih podpor, je v Belgrad odpotoval upravnik Narodnega gledališča dr. Brenčič, da bi v raznih ministrstvih, zlasti v prosvetnem, izposiovftl našemu gledališču večjo državno podporo, katero vsekakor zasluži.
m Na škofijski cerkvenoglasbeni šoli v Mariboru so v šolskem letu 1939-40 naredili sposobnost-ni izpit za organiste sledeči učenci III. letnika: Blaž Arlič od Št. Janža na Vinski gori, Anton Asi iz Stare vasi pri Bizeljskem, Anton Ferme od Št. Gotarda, Janez liigler od Sv. Gregorija (z odliko), Jožef liitoc iz Dobrovnika v Prekmurju (z odliko), Franc Šket iz Kostrivnice (z odliko). Novo šolsko lelo na šoli začne v ponedeljek, dne 9. septembra 1940. Prošnje za sprejem v šolo se naj s prilogami vred pošljejo do 31. avgusta kn. šk. lavanlinskeniu ordinariatu ali ravnateljstvu šole, ki daje tudi vsa potrebna jx)jasnila.
VELIKA RAZPRODAJA
m anu f a k t u r nega hlaca po 20 do 30% ceneje v ČEŠKEM »1 A G A Z l N U v Mariboru pri
glavni policiji dokler traja zalogai
m Osebno vesti. Pri mariborskem okrožnem sodišču so bili upokojeni namestnik poveljnika paznikov v jetnišnici g. Benedikt Šerbela, desotar Pačkolin Franc in paznika Ivan Marl>ič ter Ignac Vidmar. — Na novo je za paznika imenovan Artur Aleš iz Maribora.
m Opozorilo Banovinskega vinarskega in sadjarskega zavoda v Mariboru. Ta Zavod opozarja vse vinogradnike, da svoje vinograde Tioškropijo proti peronospori takoj, ko večina trsov odevete, najkasneje pa do 11. julija.
m Umri jc v bolnišnici Ferenc Jožef, 34 letni jx>niožni delavec. Naj v miru počiva, sorodnikom naše sožalje 1
m Naši turistični kraji in šolski izleti. Razni faktorji turistične organizacije in propagande^ so opazili, da se letos šolski in dijaški izleti ne vršijo v takem številu kakor prejšnja leta. Zlasti so prenehali izleti maturantov. Deloma je iskati vzrok temu dejstvu tudi v govoricah, ki so se razširile, da namreč naši turistični kraji niso pripravljeni na sprejem gostov. Tujskoprometna zveza v Mariboru ugotavlja, da so vse te govorice brez vsake podlage in da je povsod dobro preskrbljeno tudi za sprejem večjih skupin. Sedanje razmere ne smejo vplivati v tem smislu, da bi naš notranji turizem jel ix>nehavati. Nasprotno potrebno je, da je ta turizem vedno močnejši.
m Novomašniki lavantinske škofije ^poro-čajo, da letos ne bo mogoče sprejemati na pri-micije študentov, ki niso bili pismeno ali ustno povabi jeni.
m Vesti iz mariborske bolnišnice. V bolnišni co so prepeljali 55 letnega posestnika iz Bukovca pri Zg. Polskavi Josipa Padežnika. Mož je stal na vrhu polnega senenega voza. Konji so nenadoma potegnili, vsled česar je Padežnik izgubil ravnotežje in priletel z glavo na tla. Dobil je hude poškodbe. — V bolnišnici zdravijo tudi 4 letno Branko Repina, hčerko posestnika iz Oseka. Dekletce se je v družbi drugih otrok igralo ter pri tem j)0 naključju padla iz otroškega vozička, pri čemur si je zlomila levo ključnico.
m Uspehi protituberkuloznegn tedna, V dopolnitev dosedanjih poročil se javnost obvešča da so podprli zbirko ptl. trdna še sledeči darovalci: Osnovne šole, in siccr v Račali 41 din v Sladkem vrhu 106.50 din, v Pragerskcin 41.50 v Žgor. Polskavi 63 din, v Selnici ob Dravi 236 din, v Sv. Juriju 60 din, v št. Ilju 135.25 din, v Krčevini 117 din, mešč. šola v Slov. Bistrici 130 din. Trgovska akademija v Mariboru 20 din in IV. dekl. osnovna šola v Mariboru 310 din; župni urad v Jarenini I0<> din, pri Sv. Križu 50 din, v Za vrču 40 din, na ('•omilsketn ')() din, v Mariji Snežni 20 din, na Koblju 26.30 din ter mestni stolni in župni u rud v Mariboru 300 din; .ugoslov. ndružena banka Marilior tOO din, slovenska Narodno gledališče v Mariboru 272 din, I. hrvut. štedionica v Mariboru KM) din, občina Slivnica 200 din in občina g. Sv. Kungota 230 din, gasilska četa Sv Benedikt 77 din. Sokol« Rad vanje 59 din, »Sokol« Volka 30 din in »Sokol« v Slivnici 4" din, Mariborska tovarna sv ile v Radvanjuh 400 din, tekstilna tovarna F. Vlah 500 din, tvrdka »kristal« 52 din. g. Mavrič St. 10 din in Podravska tiskarna 50 din. Nameščenci Ljudske tiskarne 100 din, trgov. \Veiler Fr 50 din, dr. Clačnik 100 din, notar dr. Kogoj
..... ,.	» j -1 _ c-i—.1---,nn J:«
Janko 10U ain, ouveinik ui, ovuauumu iw Jun,
dr. Rnpolec 20 din, dr. Boštjančič 30 din, Združenje gostilničarjev 300 (lin, dr. Grobelilik 6 din. Fantovski odsek v Radvanju 64 din in Fantovski odsek pri Sv. Ani 7 din, Uprava kina jEsplanude« in »Union« znesek 387 din. Vsem darovalcem prav iskrena hvala! P. n. društva in šole, ki še niso obračunale, piav ljudno prosimo, da zaključijo zbirko in pošljejo obračune z event. propagandnim materialom Protituber-kulozni ligi v Mariboru.
m Občni zbor zadrugo »Obrtniški in vajeniški dom«. Danes dopoldne ob pol 10 se je v gostilni Dermastija na Aleksandrovi cesti vršil ustanovni občni zbor zadruge, ki naj v Mariboru zgradi obrtniški in vajeniški dom.
m Učni tečaj za domsko krojenje, V Mariboru se bo vršil tečaj za krojaštvo damskih oblek. Tečaj sc bo začel v četrtek, dne* 11. jul.
ob 18 v dekliški meščanski šoli na Miklošičevi ulici. Prijaviti se je do 10. julija pri uradu za pospeševanje obrti zbornice TO I v Mariboru, Vetrinjska ulica 11-1. Predavanju lwj vodil bu-novinski strokovni učitelj g. Knafelj. Prihodnji tak tečaj se bo vršil šele čez dve loti.
m Pregled motornih vozil. Predstojništvo mestne policije v Mariboru sporoča, da so vrši redni polletni pregled motornih vozil, ki služijo javili uporabi, to je avtobusov, avtotaksijev ter vseli v letošnjem lelu še nepregledanih motornih vozil iz Maribora dno 10. t. m. ob 15 na dvorišču v Pli-narniški ulici v Mariboru.
m Tiralico so izdali za bivšim voditeljem mariborskih orjunašev 50 letnim Dragom Voj-skom, ki je bil prej uslužben kot sohcitator pri nekem večjem podjetju, kjer je imel jMisla z denarjem in sprejemanjem delavcev, /.a njim so izdali tiralico, ker je poneveril večjo.vsoto denarja, nato jia pobegnil.
m Iz avtomobila mu ukradel aktovko. Mariborskemu zdravniku dr. Thalmanu je nekdo iz zaklenjenega avtomobila, ki ga je pustil v večernih urah na Glavnem trgu, ukradel aktovko z instru-mentarijem in malo torbico, v kateri je imel aparat za merjenje krvnega pritiska. Tat mu je stri šipo na vratih in tako prišel do obeh torbic. Zdravnik ima 2.500 din škode. Dr. Thalman ie razpisal nagrado 500 dinarjev tistemu, ki izsledi tatu.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju
Letošnja vidovdnnskn proslava, skrbno pripravljena od našega učitel jst-va, je ganila vse. Videli so se lepi sadovi junijskega »farnega domovinskega dnevu«.
Liga treznosti in dostojnosti si je že tudi med nas dravskopoljce utrla pot. Tri dni je v treh sosednjih farah v Cirkovcah, pri nas in na Ptujski gori) z mladostno navdušenostjo govoril o njej g. J. Kalan iz Ljubljane.
Javno nagradno tekmovanje iz katekizma so imeli naši šolarji ob sklepu šole. Denarno nagrado je kot najboljši dobil Korpar Stanko (5. razr), knjižno (sveto pismo) pa Burjan Ivan (3, ra/r.) oba iz Apač.
Roko si je stri I5letni Anton Vodošek iz Zg, Pleterj. Od avtomobila so se mu splašili konji in prevrnil voz, ki je nesrečnega fanta pokopal pod seboj.
Nabori za našo občino bodo 15. julija. '	,,	. Pričaku jemo, da
horlo s streznim oonašanjem varovali funtovsko čast svoje fare tako, kot so jo spomladi njih tovariši rekruti.
Okoli 60 izvodov »Slovenca« prodamo pri nas ob nedeljah. Redni naročniki niso všteti. S tem sporočilom se res samo bahamo; pa sa j so se zadnjič enkrat Litijčani tudi, ki jih prodajo mnogo nad 200! Seveda imamo pri tem z njimi vred dober namen ...
Posebnost našega kraja, ki je ni daleč okoli, je pridobivanje repnega semena na veliko. Zdaj že prihajajo kupci po njega iz Prekmurja in Hrvaškega, na jesen pa ga sami vozimo doli. Njegovo vrednost spoznamo po tem, da je razmeroma drago (okoli 15 din liter) in po tem, da je to prvi dohodek pri hiši.
Celjske novice
c Članice in člani krožka SDZ na drž. realni gimnaziji v Celju! Ker se bo ilaniesto v Ptuju vi-Sil tabor v Kamniku od 20,—27. julija, vas pozivam, da se ga sigurno udeležite. Kdor se je prijavil za Ptuj, velja njegova prijava tudi za Kamnik. V primeru, da se že prijavljeni tabora ne bo udeležil, naj to javi prosvetni pisarni v Celju, Cankarjeva ulica 4. Nove prijave oddajajte ustno ali pismeno na isti naslov. Zasledujte Zvezna poročila v naših časopisih. Krožek pa bo po potrebi tudi sam izdajal navodila, Poglavar.
c Pohitiitio in si čimprej nabavimo srečke Legije koroških borcev ter si tako zagotovimo svoj delež pri krasnih dobitkih: avto »Opel«, motor, šivalni stroj, polici življenskega zavarovanja za 30.000 in 20.000 din, spalnica, kuhinjska oprema, več koles itd. itd. S tem storimo svojo narodno dolžnost in podpremo organizacijo, ki to v polili meri zasluži, v njenih plemeniti hstremljenjih.
c Opozorilo staršem! Otroci, ki so bili prijavljeni za evakuacijo, so v preteklih dneh dobili ob-veslilne liste, kam se bodo izselili. Ce bi starši želeli v tem pogledu kake spremembe, naj jih ja-' vijo podpisanemu uradu najpozneje do 15. julija 1940 in sicer: 1 če navzlic temu, da so svoje otror ko prijavili za skupno izselitev, ne žele iste; 2. če matere s predšolskimi otroci, prijavljene za skupno izselitev, iste ne žele; 3. če starši, ki svojih otrok niso prijavili za skupno zselitev, želijo, da se otroci izsele; 4. če matere s predšolskimi otroci; ki se do sedaj niso prijavile, žele skupno izselitev. Za prijavo vseh gori navedenih sprememb se je javili pri Zaščitnem oddelku mestnega poglavarstva (odd. VII.), mala dvoriščana stavba. — Mestno poglavarstvo Celje.
c Rodbina Lakitsch je darovala za mestne reveže ob priliki smrti družinskega očeta 1000 din, za kar se mestna občina lepo zahvaljuje.
c Poškodovanje lip s trganjem cvetja. Mestno poglavarstvu v Celju prepoveduje obsekavanje lipovih vej in obiranje cvetja na obcestnih lipovih nasadih. Prekrške bo mestno poglavarstvo strogo kaznovalo.
Otroški voziček
kolo nli šivalni stroj najbolje in najhitreje kupite, prodaste ali zamenjate v trgovini Josip Uršič, Celje, Narodni dom.
c Juniorski atletski miting bo danes ob 9 dopoldne na Glaziji. Udeležili se ga bodo tudi tekmovale! iz Maribora in drugih krajev. Na mitingu bodo tudi določili tckmovalce za dvoboj z juniorji Ilirije, ki bo v nedeljo, 14. julija, v Ljubljani.
c Modras je pičil pri obiranju borovnic v desno roko 48-letno ženo cinkarniškega vratarja Marijo Vidcnškovo iz Čreta pri Celju.
e »Jutrove« informacije. Včerajšnje »Jutro« in celjska »Nova doba« sta priobčili »senzacionalno« vest, da jc sosvet Delavske zbornice v Celju odpovedal ccljski podružnici Narodne strokovne zveze njene prostore v poslopju Delavfke zbornice v Celju. Kolikor nam jc znano, ni sosvet Delavske zbornice v Celju niti z dopisom, niti ustmeno odpovedal Narodni strokovni zvezi prostorov, ker v takih zadevah odloča le uprava JVZ v Ljubljani, nihče pa tudi ni pooblastil »Jutra« in »Nove dobe«, da bi ona odpovedala.
c V celjski bolnišnici umrla. 7-letma hčerkica Lešck Uršula iz Sv Janža pri Štorah, 28-letni sin prevžitkarice Marčen iz Zg. Tinskega pri Zibiki. Naj v miru počivata!
c Celjski marksisti »branijo« podjetnike. Prejeli smo: »Delavska politika« prinaša iz Celja pod naslovom' »Obrtniki so se uprli neupravičenim zah-
katerega se zrcali uslužnost marksistov proti podjetnikom. Pripominjamo, da »Nova doba« ni prinesla dopisa točno po originalu, kaj šele njena zvesta sodelavka »Delavska politika«. Delodajalec 6e je medtem že poravnal s svojim bivšim uslužbencem. Da nekateri markisti prav radi služijo kapitalistom, o tem smo bili že davno prepričani in nas prepisovanje iz drugih listov ni presenetilo. »Delavska politika« svetuje delavcem, naj se v bodoče raje obračajo na »svobodne strokovne« organizacije. Kaj ne, da bi bilo imenitno, za kavarniško mizo prodajati interese delavcev, zunaj pa rohneti proti kapitalistom in vampirjem. Tudi še ni zaključeno vprašanje, s kakimi argumenti ste strašili na sestanku bivše Westnove delavce, da ste dosegli poravnavo. Kdo je te siromake gnal v boj, če ne marksisti in kdo jih je strašil z inflacijo, kakor isti sodrugi.
Nove orgle
pri sv. Križu nad Litijo
Letošnji sv. Petra dan sedanjemu rodu pač zlepa ne zgine iz spomina. Ta dan smo blagoslovili nove, tako potrebne orgle Stare, delo Kamni-čana Petra Rumplu, postavljene pred 115 leti, so popolnoma ohromele, tako da še hropeti niso več mogle, kaj šele, da bi pele! Na omari starih orgel, smo pri podiranju našli tablo z napisom« :Sa ofer Bogu inu k časti s: Krisha so od mladosti te faro orgle napraulene 1825« — lepo spričevalo za vnemo tedanjega mladegj rodu, fantov in deklet. Pa je tudi sedanji svelokriški rod pokazal prelepo vnemo za nove orgle: v pol leta so naši ugledni možje, cerkveni ključarji in občinski odborniki zbrali potrebno, za naše golovo ne iniovite hribovske kraje, veliko v^oto. Seveda naš podjetni g. kaplan tudi ni prizanašal ne nogam ne jeziku, tako da nam je mojster Franc Jenko v ponedeljek, dne 24. junija, kresni dan, z avtom iz Šent Vida pripeljal svoje 40. orgelsko delo. In popri-jeli so mojster in pomočniki in jih ročno sestavili, tako da so v torek zvečer, 25. junija, s svojim veličastnim glasom že polnile cerkev, polnile naša radovedna ušesa in nam z živimi zvoki veselile srce.
Dan blagoslovitve je bil za našo župnijo velik praznik, pa tudi sosedje so pritisnili, da je bila z mlaji, obilnimi venci in zastavami ozaljšana prostorna cerkev ves dan polna. Zjutraj in dopoldne so domači pevci pod vodstvom novega or-ganista pokazali, da bodo ob novih orglah kar lahko rasli in napredovali, da jih bo veselje poslušati. — Popoldne je bil najprej slovesen vhod »botrov in botric«, ki so se ta dan posebej skazali z novimi darovi za orgle. Z nalašč za to priliko narejenimi šopki na prsih so v parih stopali v cerkev na častno mesto. Lepo je bilo videti 80 parov požrtvovalnih mož in žena, ki so k prejšnjim darovom ta dan priložili nove. Naj Bog njim in vsem, ki so veselega srca dali, tako povrne, kakor je povedala beseda govornika! — Po govoru je bil najprej slovesen blagoslov novih orgel. Nato nam je pa znani razlagalec orgel jiojasnil s tako preprosto, domačo besedo, da smo bili prepričani, da naše orgle popolnoma poznamo — od tipk na igralniku do najmanjših piščalk, ki jih še za otroški mezinček ni. Vse registre nam je najprej popisal z besedo: ali imajo debele ali drobne piščali, velike ali majhne, pokrite ali odprte; ali 5vase godejo in godrnjajo« kakor raz-hujeni čmrlji; ali pojo kremenito, da se gospodarjev glas takoj pozna; ali pojo, kakor bi na ne.beške gosli angelci godli; ali žvižgajo kakor kos v grmovju: ali šeleste kakor spomladni vetre skozi suho listje; ali cvilijo kakor mlade miške v gnezdu; ali pa miksture (mešanice) nalašč narobe pojo, da so kakor pekoča (Ijuta) paprika, ki sama ni za nikamor, pa vendar jedi, na pr. guljaž tako dober naredi. Sproti je na vsak register, to se pravi na vsako vrsto piščali, na vsak spremen še zaigral, da smo slišali še vsakega registra jio-sebni, značilni glas, njegovo svojsko barvo.
Po razlagi nam je znani, po lepem petju daleč na okoli sloveči šmartinski zbor pod vodstvom svojega organista gosp. Cajhna, pripravil cerkven koncert.
Zapeli so prva dva dela živahne Mavove »Slovenske maše«; Železnikov učinkoviti »Svet; Tom-fevi »Postno« in prisrčni »Slavospev Mariji«; Klc-liicnčičevo zmagovito »Poglejte, duše!«; Laharnar-,ievo mehko »V sveto mesto nazareško«; Premrlovo ljubko »Mater dobrega sveta« in še dve Kimov-čevi: od obeh kongresov znano »T: si Peter« in »V zakramentu«. Zbor je bil izvrstno pripravljen, glasove ima žive, ognjevite. soliBt kakor-ves zbor bi se mogel kosati z marsikaterim slovečim zborom. — Da smo se nazadnje vsi skup: pobiralci, pevci, botri z botreami poveselili še ob prigrizku, ki nam ga je g. župnik Erzin tako skrbno in z očetovsko dobroto pripravil v dvorani — kdo bi nam zameril? če je duša ta dan toliko užila, zakaj naj bi navsezadnje ne užilo nekaj tudi telo?
Vransko
Cerkvica Matere božje za Čreto, odkoder je tako krasen razgled po vsej gornji Savinjski dolini tja do Ljubnega, bo letos spet notranje olepšana. Pozlatar g. Zamuda bo prenovil stranski oltar svete Ane in prižnico. Ker so bili ostali oltarji že prenovljeni, bo zdaj vsa cerkvena notranjost kakor nova.
Posvetimo več skrbi duševno zaostalim otrokom
Vrata šolskih učilnic so se zaprla. Na tisoče otrok se je podalo na počitnice. Nekateri veseli zaradi odličnega ali vsaj prav dobrega šolskega uspeha, nekateri pa zopet žalostni. Zakaj? V šoli niso dosegli zadovoljujočega minimalnega znanja ter bodo morali še eno leto ponavljati isti razred. Vsekakor je neprijetno čustvo in zavest, ko vidiš sošolce radostne, a sam ostajaš brez uspehov na istem položaju. Ne samo to, položaj se ti prav za prav še poslabša, saj se ti sledeče šolsko leto v razredu pridružijo učenci iz prejšnjega nižjega razreda, ki te kot ponavljalca gledajo po strani in te že a priori podcenjujejo.
Vživimo se v položaj takšnega otroka! Šolski neuspeh ga napolnjuje s čustvi manjvrednosti in manjše delovne sposobnosti. Učitelj in součenci ga ne cenijo in ne upoštevajo kot enakovrednega. Izrinjen je nekako iz razrednega delovnega občestva na periferijo, kjer je le bolj opazovalec in občudovalec uspešnega razvoja ostalih mlajših sošolcev, ki jih ne morijo razni kompleksi manjvrednosti in nesposobnosti.
Izven vsakega dvoma je da se tak otrok začne odtujevati družbi, da začne gojiti skupnosti sovražna čustva ter se razvija v izrazito asocialno smer. Ce zasledujemo takšnega otroka skozi življenje, vidimo, da mu isto ni naklonjeno. Pri najboljši volji mu pogosto ni mogoče dobiti dobrega in pozitivnega odnosa do okolice. Zalo se tak človek začne vedno bolj sovražno obnašati do soljudi. Pogosto jim načrtno in namenoma škoduje ter imajo tako javna oblastva stalne težave in nepri-!ike s takšnimi družbi in skupnosti odtujenimi »kriminalnimi tipi«.
Dejstvo je, da bo vsak človek pravilno vzgojen le, če mu že v mladih letih razvijamo smisel za pravilno razumevanje življenja ter nravstveno vrednotenje vseh dejanj na podlagi harmonično razvitega socialnega čustvovanja. Vse to pa lahko razvijamo v otroku le, če ga ob neuspehih ohrabrimo in dvignemo, če mu omogočimo, da tudi on doživlja vsa prijetna čustva, ki jih daje vsakemu človeku uspeli. Zato je treba v vsakem poedincu s pravilno vzgojo dajati vero v njegovo lastno moč in sposobnost za uspešno rešitev nalog, ki mu jih trenutno postavlja življenje.
Kaj sledi iz vsega tega? Predvsem nam je menda vsem jasno, da morajo tudi otroci, ki so se letos poslovili od šole z neugodnimi čustvi, v pri-
kmlnipm čnlcbpm Iplu ci,rotnat,!li
HVUltjCIIl SV1.R51H ICIU U|JI511KU1U o.vj iiv.pi ijaz.ui
odnos do šole in vsega, kar je z njo v zvezi. Tudi oni morajo prihodnje leto doživljati vse lepote in vsa krasna čustva, ki jih daje vsakemu človeku doživetje uspeha, lastne sposobnosti in upoštevanja v njegovi družbi.
Kako pa naj to dosežemo? Imamo rešitev in to so pomožni razredi za duševno zaostale otroke. Vsi otroci, ki niso sposobni za normalno šolsko delo in učenje z ostalimi povprečnimi in na^ipo-vrečnimi učenci, se morajo na vsaki šoli izločiti v poseben pomožen razred. V takšnem razredu, kjer bodo vsi otroci duševno enako razviti, bo vse šolsko delo in učenje prilagojeno njihovim sposobnostim in zmožnostim. Vsem bo dano, da se v novi razredni zajednici uspešno uveljavljajo, da doživljajo v njej uspehe ter se resnično radujejo ob spoznanju, da so sposobni in upoštevani, kar jim je v prejšnjem razredu ni bilo mogoče.
Pomožno šolstvo je pri nas Slovencih že lepo razvito, žal pa še ni na tisti stopnji, ki bi ustre-zaja našim potrebam Mnoga mesta z večitni ljudskimi šolami so še brez v;akega posebnega razreda za manj nadarjene otroke. Res je mnogo takih razredov že dovoljeno, a se ne morejo odpreti, ker ni zadostnega števila usposobljenih strokovjph učiteljev. Tako ostajajo ti duševno zaostali in manj razviti otroci še naprej v običajnih razredih. Vsak dan znova doživljajo svojo zapostavljenost in ne-upoštevanost ter se vsak dan fcolj odtujujejo občestvu. V njih vedno bolj prevladujejo negativna, asocialna čustva ki so pogosto usodna za nje in za celoto.
V interesu teh otrok in v interesu našega malega naroda je, da to vprašanje čimprej radikalno uredimo. Prosvetna oblast je temu šolstvu in tej mladini naklonjena, to se vidi iz vsakoletnega razpisa mest za hospitante v pomožnih razredih.
Naloga mladih, požrtvovalnih učiteljev je, da se v večjem številu prijavijo za delo v teh pomožnih razredih, saj je to delo še idealnejše in še lepše za vsakega resnično pedagoško čutečega učitelja, kot pa je šolsko delo z normalnimi otroci. Upajmo, da bo z novim šolskim letom odprtih mnogo novih pomožnih razredov, ki so bili že pred letom odobreni, a zaradi pomanjkanja uči-teljstva niso mogli začeti s svojim redmm delom.
Torej mladi učitelji — prijavite se, pomagajte najbolj potrebni slovenski mladini, da se bo tiidi ona lahko pravilno vživela v naše narodno občestvo ter po svojih močeh koristila našemu narodnemu napredku'	j,
Družica črnega kosa
Na veji je pel črni kos. Iz črnega grla mu je vrela lepa čutna pesem na čast vzhajajočemu soncu.
Svetlo sonce je sipalo na zemljo mirijade žarkov, ki so iskreč se podrhtevali ko smeh srečnega božanstva. Sončni prameni so plesali po bleščečih ?e deblih golih dreves. Greli so mokro popie. ki je brstelo na vrhnih vejah. Od zemlje je puhtel prijeten duh. Dišale so neštevilne rastline in zeli, ki so začenjale rasti. In velik zbor ptičev, glasan ko hrunienje hudournikov, drevečih preko uglajenih kamnov v gorskih globelih, je opojil 7. "veseljem se krik.
Čeprav je kos pel čezmerno veselo, so vse glaske le čudno ginljivo ihtele. Trepetajoči ptič na veji je klical družico.
In ko se je zdajci ljubko spustila na vejo blizu njega ptica, je bilo videti, ko da mu jo je dalo v dar sonce, ki mu je pel. Bila ni tako črna kot on in perje se ji v sončni luči ni spreminjalo. Kljuna ni imela zlatega. Bila j>a je lepe, vitke postave. Ko jo je uzrl, se 11111 je zdela čedna in mila, da se mu je zahotelo razprostreti peruti in jo ljubkovati. Zalo je ubral najprešerneiše in najlepše glasve, da jo očara in zvabi bliže.
Ptica je stegnila vrat in se mu malo približala. Zleknjenega vratu je negibna utripala z očesci, kakor da ji lepota zlatega kljuna, spreini-njasto perje in čutno grlo jemljejo pogled.
Kos je tedaj od prekipevajoče vneme ohripel in nehal peti. Tudi 011 je stegnil vrat in trepal z očmi. Razprostrl je peruti in se naščeperil po okroglih prsih. Željno je šfeketal in drobil proti njej. On a pa je odfrfotala kvišku na drugo vejo, ne da bi ga bila počakala, in glavo obrnjeno v stran pogledovala doli, kakor da je ogorčena.
Nekaj časa je kos neumno strmel vanjo. Potem ga je nenadejana hipna vnema minila. Začel je j>o njeno, premeteno. Zaščeketal je in se otre-sel. Odskakljal je in povzdignil kljun, da je sila prevzetno zapel nekaj glask, češ da kliče drugo.
To jo je zmamilo. Zbegana se 11111 je spet približevala slegnjenega vratu. Kos pa so je to pot delal, da mu ni do nje. Toda ko je prišla čisto blizu in malo zaščeketala, je znova razprostrl peruti in snubil. Ko bi trenil, je tedaj zletela od njega navzdol, nepričakovano obrnila in vinkala med drevjem kakor lastovka. Kos je zdivjal. Zažvižgal je besno, da je odmevalo po gozdu in se zapodil za njo.
Zavila sta iz gozda in letela vzdolž reke, ki je mejila z vrbami, dokler se ni samica skrila na bregu med mokro obrast preveženega grma. Ko jo je jx>iskal, ni pobegnila. Kljun pri kljunu sta skujiaj čvrlela in frfotala s najierjenimi perutmi, ko sta svatovala kraj tihe reke.
Kakor jetnica je šla zdaj za njim in kadar je skakljal jx> tleh in iskal hrane, je čakala zadaj, da ji je ponudil kak drobec ali košato potresel pred njenimi očmi oj>letajočega se črva. Ko ji je kasneje pel, je stala ob njem na veji, in ko se ie znočilo, je spala kraj njega v bršlinu, ki je obra-ščal star hrast.
Veliko dni sta se j>otikala jx> gozdu in se veselila svoje mlade ljubezni, ne da bi si za kaj prizadevala ali se bala. Zakaj živeža je bilo po obilnem. Postrežljiva zemlja je iz odprtih luknjic dajala kljuvajočima kljunoma izbrano obilje črvov, žuželk in mladega brstja. Ce ni ravno zobal, je kos ves ljubi dan pel in se igral z družico. Zjutraj je pel, ko so sončni žarki preganjali tihe pošastne sence noči. Opoldne, ko je bilo sonce visoko, je žvrgolel znova. Cez vse lejx> pa je pel, ko se ie I dan nagnil, kakor da kliče zahajajoče sonce nazaj od strahu, da ne bo nikoli več svetilo.
Nekega dne pa se je samica začela kar naj-pazljivejše razgledovati med vejami ši|>kovega grma. Kosu sj>rva ni bilo videti, da ve, po čem se ozira; zakaj začel je ščeketati in frfotati okoli nje, kakor če sla se igrala. Toda samica je bila silno resna. Ni bila pri volji šalili se in zato je jezno kavsnila po kosu, ko se je zadel ob njo. Nato jo je kos z zanimanjem opazoval raz vejo. Nazadnje je občepela med tremi rogovilicaini, ki so odgnale s posamezne veje in delale prijetno zakotje. V tem kotičku se je večkrat zasukala in potisnila rogovilice s prsmi. Ko ga je preskusila, je odskakljala malo više. Pogledala je podse in na moč modro sklanjala glavico z ene strani v drugo. Potlej je letela okoli grma in na raznih mestih prhnila vanj. Šla je po sosednih drevesih in grmih in si ogledala okolico. Naposled se je sjmstila na tla in skakljala naokrog. Kos je sledil za njo in jo drobno žgoleč povpraševal. Pa se ni . zmenila zanj. Tokrat se je on zdel jetnik, ki jx>-koren hodi j>o njenih sledeh.
Ko je j)obrala v kljun kepico vlažne prsti in trave in zletela z njo k šipku, je vedel, kaj kani. Tudi on si je napravil majhen svaljek in šel z njim za njo. Začela sta gnezditi.
Gnezdo sta delala dobro dolgo, ker je ona hotela napraviti vse jx> svoji glavi. Kadar koli je kos pridal trohico mahu ali trščico veje, je 6a-
Aljažev stolp.
nnca to vzela in položila kam drugam. Gnezdenje sta opravljala zelo |*>tajno in znašala potrebščine v kljunih daleč naokrog, da bi ju kdo ne spaz.il. Včasih sta morala nehati 7. delom, ker je bilo treba iz njunega grma pregnati druge ptiče. — Majhni so šli hitro. Toda dva drozga, ki sta si tudi iskala dom. sta jima delala velike težave, in celo popoldne sta ju morala neprenehoma preganjali, da sta ju spodila. Naposled sta končala gnezdo. Tedaj je samica pofenila vanj in ga začela oblagati s perjem, dokler ni bilo videti prav lepo in bi človek težko verjel, da ni bilo tu zmeraj ali da ni zrastlo ko cvetica, ki ji je dal podobo veleum iz nevidnega sveta. Kakor je bilo lepo, bi si nikoli ne mislil, da sta ga naredila dva ptiča s kljuni, jioravnala in zaokroglila pa s prsmi.
Samica je bila jx>nosna. Posedala je na drevesu, od koder je videla grm, in se veselila nad gnezdom, medtem ko je kos kraj nje pel po celo uro ali še dlje.
Delo sta končala ravno o pravem času. Drugo jutro je samica znesla v gnezdo jajčece. Ko ie znesla še tri, je pocenila nanje in se držala tako čudno, kakor da jo obhaja slabost ali lovi bolezen. Kos se je še bolj raznežil. Nosil ji je živež in smukal okoli grma, da ga varuie pred sovražniki. Osem dni po tistem, ko je samica začela valiti, je sonce -sijalo vsak dan. V gozdu je bilo veselo od svetle luči in lepo dišečega rastja. Potlej se je sonce skrilo. Nebo ie jKičrnelo. Pritegnil je veter. Nad gozdom so minevali črni hlamudravi oblaki in se razpuščali v sivo meglo. Pritisnil je hud mraz. Ob svitanju je bilo po motnih tleh ivje, ki je zadelalo vse luknjice in pognalo žuželke in črve globlje v zemljo. Ptiči niso imeli več kaj zobati. Prenehala je rasli in po vejah je pomrznilo mnogo popja, ki je vzbrstelo na soncu. Črni kos ni več pel veselo. Toda samica ie še naprej valila, v priprtih očeh pogled zaspane sreče.
Mraz. je bil čedalje hujši. V gozdu je postalo strahotno liho, da je glasno odjekalo, če je hrst-nila veja ali šustnil drozg s perutmi. Brezbravna megla je zakrila nebo. Začelo je snežiti.
Prve snežinke so začele tiho padati, malo preden se je storil dan. Toda naletavale so tako hitro, da je bilo ob svitanju že vse belo. Drevesa so bila čudno drugačna. Po vejah se ie nabiral in vrhal sneg in potlej podmolklo padal na tla. Drugega ni bilo slišati, zakaj j>tiči so molčali in trepetali v zakotjih. Rilo jih ie strah čudnih belih kosmičev, ki so padali s črnega neba.
Črni kos je čepel v šipkovem grmu nad gnezdom, kjer je sedela samica. Bil je prestrašen, ker ni bilo živeža in je mokri sneg z vrhnjih vej padal skozi grm samici na hrbet. In mraz je hudo pritiskal. Ko je bil že velik dan in ni nehalo snežiti, je kos odtrfolal iz grma in letel iz gozda preko travnikov do neke hiše. Tam i'e veliko ptičev iskalo živeža po kupih smeti. Kos ni našel ničesar, čeprav je več ur lelal naokrog. Skoraj pa bi ga bila ujela mačka, ki je prežala za vrati skednja. Letel je nazaj h gnezdu. Samica je še čepela na n jem. Znočilo se je. Ostal je v grmu. Samica se ni ganila, niti ga ni pogledala, kakor da še medli od ljubezni.
Zjutraj je sneg še naletaval in spet ni pel noben ptič. Gozd je bil podoben puščavi, kjer so bela drevesa stala ko povite prikazni. Kosa je
Dva galeba.
spreletavala neznana groza in poskušal je samico pripravili, da bi zapustila gnezdo in zletela 7. njim na toplo v kak skedenj na planem. Pa ni hotela. Drobna ptica je jiostajala trda od mraza in lakote, vendar ji ni dalo stran od jajčec, ki jih je ob pršili čutila gorka.
_ Kos je odletel. Spet je šel iskat živeža. Dobil nt,nič. Prem rt in obnemogel od lakote se ie vrnil vfepn. Sedel jo nad gnezdo, dal žalosten glas in bil ob zavest.
-Obudil ga je vesel žvižg drozga z bližnjega drevesa. Odprl je oči. In glej! Bilo je jutro in sonce je žarelo na nebu. Bela zemlja se je iskrila. Tajajoči se sneg je padal z drevja. Ptiči so začeli peti. Tudi kos je odprl kljun in žvrgolel. Potlej je pogledal v gnezdo. Samica je še čepela negibno. Divji od lakote je zletel iz grma in ven iz gozda. Poletaval je med vrbami, ki so mejile reko. Ondi je zagledal, (ia moli iz tal na bregu glava velikega črva. Planil je po njem in ga izvlekel velik
kos. Foložil ga je na kamen in s kljunom presekal na dvoje. En konec je pogoltnil, z drugim pa nor od veselja zletel nazaj.
Ko jo prišel h grmu. ie začel ščeketati in po-tresati glavico, da opozori samico nase. Zaman. Ni se zganila. Primaknil se je, pripognil na rob gnezda. Zaman. Ni se zganila. Zravnal se ie in zagnal čuden glas. Potem se je sklonil nad njo. postal ,in jo nalahko kavsnjl. Zaman. Ni se zganila. Tedaj se je prestrašen umaknil.
Potlej se je besno zaletel vanio in io kavsnil v glavo. Praskal To f<t in iielial s frartifi	je
zrinil v gnezdo, in jo prevalil čez rob.
Trdo trupelce je ko kamen j>adalo z veje na vejo, nato pa udarilo ob tla.
Nekaj trenutkov ie kos mirno sedel na jajčecih. Zdajci jih je ob prsih 7-ačutil ledeno mrzla.
Tegobno je zavreščal in na naglem zbežal iz E°zda.	(Angleško: Liani O' Flaherty)
Okrog
Bilo je ob enajstih dopoldne, ko smo prispeli v Triglavski dom. Počitek pri studenčku, slikanje na snegu in opazovanje vrhov nas je zadržalo. Sicer pa se nam ni nikamor mudilo. JNuš namen je bi! še isti dan po|ioldne doseči vrh Triglava. Komaj pa smo posedli, da se nekoliko odjx>čijeino, so se začeli zbirati temni oblaki okoli vrha Triglava in videti je bilo, da ne bo z vrlm nobenega razgleda. V takem |)rimeru pa je ves trud zaman. Ni nam ostalo drugega, kot čakati prihodnjega jutra, da bo vreme zopet ugodno. Ker pu je bil naš namen naslednji dan li koči pri sedmerih jezerih, smo sklenili prenočiti v Aleksandrovem domu in od tam zgodaj zjutraj naskočiti vrh Triglava.
Iz Kredarice do Aleksandrovega doma sta dve poti. Ena pod stenami Malega Triglava, ki vodi čez strma in zato nevarna snežišča; druga pa vodi pod snežišči. Ker ni v daljavi skoraj nobene razlike, smo se od ločili za drugo jx)t.
Od Triglavskega doma je ta pot strmo navzdol proti Vodnikovi koči. Pod snežišči krene spet strmo navzgor in se združi na z žico zavarovani steni Malega Triglava z zgornjo jx>fjo.
Po 40 minutni hoji smo bili v Aleksandrovem domu, 2404 m. To je ena najlepših koč SPD, Leži na mali planoti na južni strani masiva Malega in Velikega Triglava nad planino Velo polje. Krasen je razgled proti jugu, vzhodu in na jugozahodne vrhove.
Moderno urejena enonadstropna zgradba. V pritličju so jedilnice in kuhinja, v prvem nadstropju sobe s posameznimi jx)steljami, v jiodstrešju pa so skupna ležišča.
v Vreme se je proti večeru zboljšalo. Zrak cist kot ribje oko in razgled nepopisno lep. Sončni žarki, ki so postajali čedalje bolj krvavo rdeči, so oblivali vrhove Malega in Velikega Triglava. Od zahoda je potegnil veter, kakor bi hotel pred nočjo počastiti Njega, ki bo na zatem nelo nebo poslal tisoče lesketa joči h se zvezd. Medtem je nastala mehka noč, ki so jo obsevali milijoni zvezdic. Posedli smo okoli-mize. Vsa družba je bila prav žitlane volje, posebno še, ko nam je oskrbnica koče |*>streglu s prav okusnimi žganci. Tedaj so so nam šele raznežili obrazi, smeh se je razlegal iz jedilnice, v katero smo se bili strpali, ki ni pojenjal niti jjotem, ko smo bili v spalnici. Največ smo se smejali humoristu iz Belgrada. rojenemu nekje v Sloveniji, ki jih je kar iz rokava stresal. Mednjič smo le pospnli.
Družba teli gospodov, po govoril Hrvatov, nas je prebudila. Medtem ko so se drugi prt-pravljali, sem stopil prod kočo in jiogledal naokoli. Hi I je neverjeten pogled. Sanjebi ne mogle biti tako fantastično lepe. Velikanska grebena Mulcga in Velikega Triglava sta v oslep-
Triglava
Ijajočem zagonu bliskovito padala prvi proti Kredarici, drugi proti Italiji. Hrapava, divja, nerodovitna sklala, povsod rjavkaste, sivope-pelnate, rdečkaste, temnomodre gore. Na vrhu Triglava, na prečnih škrbinah bel, osirotel in slaboten oblaček, prozoren kakor kometov rep. Prišli so še trije od družbe in v svitu jutranje zarje smo krenili štirje proti vrhu Triglava.
Po gruščnati poti prideš k južni steni Malega Triglava. Tam zavije jx>t na desno skozi Vratca na malo |)olico, dalje na levo po jugovzhodnem hrbtu Malega Triglava po dobro zavarovani poti na vrh 2725 m visokega Malega Triglava, kjer se združi jx>t z ono s Triglavskega doma.
Po ozkem grebenu te vodi pot na sedlo med Malim in Velikim Triglavom. Tam opazimo marmornato ploščo z napisom: »In piam inemo-rium Marci Pernhart, rjui primus Triglovi panorama depin.vit, * 6. VII. 1824, t 30. III. 1871 (Pernhart je bil koroški Slovenec, znamenit slikar gora). Končno jirideš na r6b Velikega Triglava. po katerem se vzpen jaš na 2865 m visok vrh. Nekako v sredini roba zagledaš na skalo pritrjeno črno marmornato plošče z. napisom: »V sjx>min Valentinu Vodniku, ki je bil na Tri-
glavu 20. avgusta I793.c »Sklad na skladu se dviguje, Golili vrhov kamen zid, Večni mojster ukazuje^ »Prid' zidar se les učit!« Ob stoletnici postavil Aljaž in Matjan.c Pet 111 petdeset metrov pod vrhom je v skalovje vsekana ka-verna »Stnničevo zavetišče«, v velikosti 2.20 X 2.20 X 2 111, v katero se lahko zateče ob nevihti 10 do 15 oseb.
Sonee še ni bilo izšlo, ko je bila nas četvo-rica nad Vratci Malega Triglava, in gore so bile videti tem strašnejše, čim svetleje je postajalo. Prispeli smo na vrli Malega ''Triglava.
I edaj se je pokazal v svitu vzhaja jočega sonca povsod vidni ogromni rdeči vrh Velikega Triglava. Gol od temena do tal. kakor bi bil kuj) gline, ožgane .kakor opeka. Očarajoč pogled nu rdeče vzhajajoče sonce. Tedaj opaziš na vrhu Irigluva okrogel stolp, podoben velikemu mož-n ar j u z odprtino navzgor. Kot skrivnostna stražnica, postavljena tam na vrh, se mi zrli m stolp kot najvišji izraz človeške drznosti, kakor smeli krik zagnan v sonce, v žvižganja vetru na odprtem morju in v globino zemeljskih prepadov. Neizrekljiv zanos te poganja naprej do njega. »Aljažev stolp« stoji zapisano na njem. Odjjreš železna vtata. V 1.90 m visokem in 1.25 m širokem stolpu je prostora za šest oseb. Ima razgledna okenca, okrog in okrog v notranjosti
(Dalje na 10. strani spodaj.)
»Oj, Triglav, moj dom!«
Zanimiv posnetek parade italijanskih bojni letal.
ECako sem postal spet učitelj
Prišli so taki časi, ko spm moral postati še enkrat učitelj. Kmalu sem spoznal to, česar kot mlad učitelj nisem spoznal: da se otrok gredoč s svojo rastjo uči, da je vse njegovo učenje način branja njegove rasti, da je pojav njegovega individualnega razvoja. Mogoče so nam bili v šoli kaj sličnega povedali, a česar človek »lastnoročno« ne odkrije, ostane zmeraj le pusta teorija. Če bi nam pa bili naši učitelji metodike dan na dan vtepali v glavo, da sta sleherna nepotrpežljivost in sitnost spričo otroškega napredovanja v učenju odveč in celo narobe; da se vse učenje doguja, da z nastajanjem nastaja in da vsi izsledki sami po sebi nastajajo, potem bi bili bolj veseli stopili pred otroke iu bi ne bili zasenčili šole. Zares mi je bilo v veliko spoznanje, da sem videl, kako se je zdaj temu zdaj onemu otroku »posvetilo v glavi«, bilo je kakor bi se začela razcvitati cvetka. Zakaj hočemo cvetlične popke svojih rož nasilno odpreti? Kdor zna počakati, se pravi, da zna potrpeti. Potrpljenje pa je poglavitna čednost učitelja. Dasi je ta modrost že neskončno stara, se je mora sleherni učitelj zmeraj in zmeraj iznova naučiti, ker je najprej v teoriji. Čim postane živa in dejanska, je že skoraj vse dobro, in sleherna napaka, ki jo kak učitelj zagreši, se raztaja v dobrohotnem tonu, ki brez njega ni nobenega potrpljenja, in se razblini v nič.
Če smo prej dejali, da se v otroku vse samo razvija, pa je zdaj vse učiteljeva stvar. Potrpljenje, dobrohotni ton — so samo stvar učitelja, on sam je mora zahtevati od samega sebe. Ta zahteva je sama po sebi izpolnjena, če vse svoje šolarje ljubi sam od sebe in samoumevno. Učenec, ki spozna, da ga ima učitelj resnično rad, bo storil vse, kar le zmore,
In tako je ljubezen poglavitna podlaga slehernega učiteljevanja. Iz ljubezni vzkalita najbolj ple-
meniti učiteljski čednosti: potrpljenje in dobrohoten naglas v poučevanju. Res je, ljubezen ni moči zapovedati. Priznam, da spočetka nisem mogel ljubiti vseh učencev. Spričo nekaterih sem občutil naravnost nekaj zoprnega. Preteklo je četrt leta, preden sem vzljubil tudi najbolj zanikrnega učenca. Premagal sem v sebi vsakršno nenaklonjenost in zoprnost.
Odtlej je vse dobro in sem poln trdnega zaupanja. So pripomočki in so načini poučevanja, ki jih je treba poznati. Take stvari poznajo tudi poljedelski delavci in vrtnarji. Povsod je potrebna ljubezen do dela. Temeljna zmožnost učitelja je, da zna ljubiti. To zmožnosti mu ne more dati nobeno učiteljišče; imeti jo mora sum, ali si jo pridobiti
Bomba za nemškega strmoglavca.
Gostišče na Komni.	1
z leti s tem, da se zna premagovati in zatirati svoj lastni jaz. Nobenemu človeku ni dana takšna prilika, da doseže modrost, kakor vprav učitelju. Nikomur ni dano tako kot njemu, da samega sebn vz-goji v resnično popolnega človeka. Če bi stopal po taki poti dalje, potem bi bil učitelj resnični vzgojitelj človeštva.
Vse to je že zdavnaj znano, bilo je že zapisano in povedano. Vendar sem spoznal, da so te modrosti vsak dan nove, nove vsaj gltde njihove uporabe. Sleherni učitelj pa ne le, da mora priti do tega spoznanja, marveč mora to vsak dan začeti iznova izvajati. Zakaj, saj ni noben učitelj tako božanski, da bi spet in spet ne omagal, pa bodi da zaradi same utrujenosti in izčrpanosti, kar se zgodi zmeraj, če človek daje ljubezen iz sebe.
Do dna sem spoznal, da je mnogo laže pri-digovati s prižnice, poučevati.s katedra, navduševati s tribune, izza pisalnika pošiljati pesmi v svet ali pisati ganljiva pisma, ko vzgojiti enega samega otroka. In prav tako jasno sem spoznal, da brez ljubezni ne bi bil moj pouk prav nič vreden in da brez ljubezni ne bi bilo dobrote in brez dobrote nobenega potrpljenja — da torej vse zavisi od mene, da je sleherna napaka le moja in da vsakršen napredek ni moj napredek in moj uspeh, marveč je to delo in dognanje učenca.
Moja spoznanja so kot spoznanje prastara, kot dejanje pa so vsakokrat nova. Vse to ne velja samo za osnovnošolske učitelje, marveč je splošno vsijavno in glede na to ni nobene razlike med osnovnim učiteljem in profesorjem srednjih in visokih šol.	(Po švic. listu.)
F
a naslikana panorama iz vrlia vidnih gora.
red stolpom se nahaja železna skrinja, ki je bolj štedilniku kot skrinji podobna, V njej sta štamplijka in spominska knjiga.
Vse naokrog očarujoč razgled. Na jugozahod« morje, na zahodu dolina Soče, na severozahodu Visoke Ture, na severu Koroška, na vzhodu Gorenjska in del Ljubljane, na jugu Bohinj. To je poezija prirode, ki jo človek uživa z vsem svojim srcem. Vpišeš se v spominsko knjigo, ožigosaš razglednice, če jih imaš s seboj. in kreneš zopet navzdol, kajti čas ti je stalno za petami. V eni uri hoda smo bili spet v Aleksandrovem domu.
Po mali znkuski je krenila vsa družba proti sedmerim jezerom.
Od Aleksandrove koče se vije pot proti jugozahodni smeri strmo navzdol. Kmalu krene proti zahodu in čez jmiI ure prispeš po dobro zavarovani poti ob južnem hrbtu Velikega Triglava, na pot j jo skalah v polkrogu okoli šmar-jotne glave na sedlo Dolič 2151 m. Pri mejniku mod Jugoslavijo in Italijo krene pot proti jugu. Nekoliko časa greš po ravnini, po snegu pod stenami Kanjcvca 2568m, kmalu pa se začne vzpenjati strmo navzgor po gruščnati poti, ki pa je leto« pod snegom na sedlo llribariee 2337 m med Kanjevcem in škednjevcem. še enkrat se ozre.š nazaj na Triglav in Aleksandrovo kočo in greš dalje po širokih kamenitih poščali z mnogimi snežnimi kotanjami. Kmalu prideš na pot pod Zelnarico 2320 m, od koder se ti odpre lep pogled na dolino Sedmero triglavskih jezer ali Zajczero imenovano. Tu zagleda lil. I (vero ali Zeleno jezero ali Jezero Podhriba-rico imenovano, ki leži v višini 1987 m. Lepo Ur<Jo zelenkasto jezerce, ki ima v sredini te-
men tolmun, Ne daleč od III. jezera na seve-rozupadu leži 11. jezero ali Rjava mlaka ali Jp-zero pod Kanjevcem imenovano v višini 1993 in in I. jezero ali Jezero pod Vršucem v višini 2002 m.
Pri zelenem jezeru stopiš v dolino Sedmero triglavskih jezer ali Zajezero. V začetku je dolina kamenitna, a kmalu postaja vedno bolj zelenu z bujno alpsko floro in na desni strani doline se začne po visoki gorski planini »Komna« razprostirati gozd. V pol uri prispeš do IV. jezera »Veliko jezero« imenovuno. Leži pod Zelnarico v višini 1870 m. Ono je od vseh na jvečje in najgloblje jezero. Od tod tudi njegovo ime. Kmalu se prikaže 2092 m visoka »Tiča-ricac, pod katero lc/j koča »Pri triglavskih jezerih«.
Predno prispeš h koči, opaziš močan izvir kristalno čiste vode, ki po kratkem toku izgine pod zemljo in napolnjuje nevidno V. in VI. jezero. To je očividno gornji izvir Savice, oziroma Save Bohinjke,
Koča pri 'I riglavskih jezerih leži v višini 1^83 m pod Tičarico. Od Aleksandrovega doma imaš 4. ure, od Zlatoroga 3 ure hoda. Lepa, lesena zgradba leži na slikoviti planini v dolnjem delu doline Zajczerom nad V. in VI. jezerom. Krasna alpska flora in lepi izprehodi te vabijo v ta planinski raj. Iz koče itiinš krasen pogled na V. jezero, ki tvori s VI. malo nižje ležečim jezerom v slučaju visoke vode, eno suiuo jezero.
Bilo je že pozno popoldne, ko smo prispeli v kočo. Vsa družba je ostala v koči. da bi nadaljevala pot šele naslednji dan proti koči tia Komnu in koči na Voglu; le moja malenkost se je pridružila dvema gospodoma iz Zagreba iu odšli smo proti Boliiniu-
Praporščak
Polk se je bil na železniškem nasipu in je imel za tarčo vso prusko armado, ki je bnu nakopičena nasproti |>od gozdom. Streljali so se na štiri in dvajset metrov! Častniki so vpili: >J.ezi!« — toda nihče se ni hotel pokoravati in ponosni polk je stal pokonci, zgoščen okrog svoje zastave. Ta trpeča gmota ljudi, zuvita v raztrgan dim, je bila v tem velikem obzorju zahajajočega sonca, zorečega žita in pašnikov kakor ' na golem polju preplašena čreda v vrtincu strašnega viharja.
lii koliko železa je deževalo na ta nasip! Ni bilo čuti drugega, kakor prasketanje pušk, zamolkli zvenk vojaških skledic, ki so se kotalile v jarek, in grunate, ki so dolgo sikale ml enega konca bojnega polja do drugega, kakor napete strune zlonosnega in odmeva jočega glasbila. Od časa do časa je zastava, ki se je vila nad glavami in plapolulu v zraku, ki ga je zvalovila initraljeza, zatemnela od dima; dvignil se je glas, resen in besen, obvladujoč pokanje pušk, krohot in tožbe ranjenih: »K zastavi, otroci, k zastavil — —« In že se je dvignil častnik, kakor bežna senca v tej rdeči megli, junaški prapor je v/trepetal živah-ueje in znova zaplapolal nad glavami borcev.
Dva in dvajsetkrat je klonil! Dva in dvaj-setkrat je ulovila že padajoči drog umirajoča roka, ga zgrabila in naravnala. In ko se je ob zatonu sonca, — to, kar je še ostalo od polka, — komaj peščica ljudi, počasi umikala in se borila, je bil prapor le cunja v rokah seržanta I lornusa, tri in dvajsetega praporščaka dneva.
Seružant Ilornus, stara grča s tremi zvezdami, je dobil dvajsetleten naši ve podčastnika in jo komaj znal načečkati svoje ime. Vsa beda najdenčka, vsa poživiujenosi kusarne se je odražala v nizkem in topem čelu. od teleč-njaka skrivenčenem hrbtu in nesvestni hoji vojaku v činu. Malo je jeeal, pa — saj praporščaku ni treba govoriti! Na sam večer bitke mu je polkovnik dejal: »Ti iinaš zastavo, ju-nuče moji Dobro, čuvuj jo!« In na njegov zdelani kumisni plašč, že ves razjeden od dežja in ognja, je kuntiner takoj prisil zlat obrobek podporočnika.
To je bil edini ponos ponižanega življenja. Na mah se je postava starega vojuka zruvnala, To uliogo bitje, ki je bilo navajeno hoditi upognjeno, z očmi uprtimi v tla, je imelo zravnano ponosen izraz, pogled dvignjen, da bi videlo plapolati cunjo iz suknja in jo držati kolikor mogoče ravno, visoko, nad smrtjo, izdajo in porazom.
Še nikoli niste videli tako srečnega človeka, kakor je bil Ilornus v dneh boja, ko je mržal svoj drog z obema rokama v usnjenem omotu. Ni govoril in niti trenil ni. Resno kot duhovnik, bi lahko rekli, da ga je držal, kot kako sveto »tvar. Vse njegovo življenje, vsa njegova moč je bila v prstih, skrčenih okoli lepe pozlačene cunje, nad katero so letele krogle in v njegovih očeh, polnih izzivanja, ki so zrle Prusom kar v obraz, kot bi hotele reči: »No, pa mi ga poizkusite vzeti!?«
Nihče si ni drznil, še sama smrt ne! Izpred Bonnva, Gravelotte, najbolj krvavih bitk. je prišel prapor scefedran, preluknjan, prosojen od ran. In še vedno ga je nosil stari Ilornus.
Nato je prišel september: armada je bila pod Metzom blokirana. Ta dolgi odmor v blatu, kjer so se valili topovi, ko so najboljše čete, demoralizirane zaradi brezdelja, pomanjkanja živil in novincev, mrle od mrzlice in dolgočasja! Niti poveljniki niti vojaki, nihče ni več upal. Le Ilornus je imel še upanje. Njegova cunjasta trikolora mu je bila vse in da jo je le začutil ob sebi, se mu je zdelo, da še ni ničesar izgubljenega. Na žalost je hranil, ko so niso več borili, zastavo pri sebi polkovnik, v nekem predmestju Metza. Hrabri ilornus je bil kakor mati, ki ima svojega otroka v reji. Mislil je vedno na njo. Ko pa mu je postulo dolgčas, jo je v teku ubral v Metz in ko jo je videl še vedno na istem mestu k zidu pri-slonjeno. se je vračal poln poguma in potrpežljivosti in nosil pod premočeni šator sanje o boju, o maršu naprej z na široko razvito tro-bojnico, plapola jočo tam doli nad pruskimi rovi.
Dnevno povelje maršala Bazalna je podrlo te utvare. Nekega jutra je Ilornus, ko se je prebudil, videl vse polje v šumotu, vojake v gručah, zelo razburjene, spodbujajoče se z besnimi kriki, dvignjenih pesti, ki so bile vse namenjene mestu, kakor da bi njihova jeza hotela označiti krivca. Kričali so: »Dvignimo ga!... Ustrele ga naj!« — in častniki so jih pustili kričati. Hodili so ob strani s sklonjeno glavo, kakor du bi jih bilo sram pred lastnimi ljudmi. Bilo je to sramotno, zares! Prečitali so maršalovo povelje 150.000 vojakom, dobro oboroženim, še čvrstim, ki jih je predalo sovražniku brez boja.
»In zastave?« je vprašal Tlornus ves bled. »Zastave so predali z ostalim, s puškumi in ostankom opreme, vse...« »St... st.,. st... strela božja!« je zablebetal ubogi človek. »Toda moje ne bodo nikoli imeli!...« in spustil se je v dir proti mestu.
Tudi tam je bilo precejšnje vznemirjenje. Narodne straže, meščani in obhodne straže so kričale in se razburjale. Poslanstva so priha-ialia vsa drhteča in se vračala k maršalu. On, Ilornus, ni vedel ničesar in ni čul ničesar. Govoril je sam pri sebi, ko se je plazil v Predmestno ulico:
»Mojo zastavo! — Naj grem? Ali je to
mogoče? Ali ima pravico? Naj da Prusom to, kar je njegovega, svojo pozlačeno zastavo? Toda, to je vendar moje! — — To je moja čast. Zabranim jim, da bi se je dotaknili!«
Vsi ti konci stavkov so se trgali v teku in njegova beseda je bila zbegana. T<xla imel je svojo idejo, on. staril Idejo, lepo idejo, odločno idejo: ugrabiti zastuvo, ponesti jo v sredo polka in zdrveti čez Pruse z vsemi tistimi, ki bi mu hoteli slediti.
Ko je prišel tja, ga niso pustili vstopiti. Polkovnik, besen še sam. ni hotel videti niko-gur. — Toda Ilornus se ni zmenil za to.
Klel je, kričal in tolkel z nogo: »Moja zastava! Hočem svojo zastavo!« Končno se je okno odprlo:
»Ilornus, si ti?«
»Da. mon colonel, jaz.,.
»Vse zastave so v Arzenalu..., pojdi tja, dali ti IkmIo potrdilo...
»Potrdilo? — Čemu?«
»To je maršalovo povelje!«
»Toda. polkovnik,,.«
»Daj mi mir!« — In okno se je zaprlo. Stari Ilornus se je zazibal kot pijan.
»Potrdilo.,., jjotrdilo ...« je (»navijal kot stroj. Slednjič se je premaknil in razumel samo eno stvar, to, da je zastava v Arzenalu in da jo je treba imeti za vsako ceno.
Vrata Arzenala so bila na stežaj odprta, da so lahko vozili skozi pruski prtljažni vozovi, ki so čakali uvrščeni na dvorišču. Hornusa je popadla zona, ko je vstopil. Vsi ostali praporščaki so bili tu, 50 ali 60 častnikov, raz-zaloščenih in tihih. In ti mračni vozovi na dežju, ti gologlavi ljudje zadaj v gručah..., rekli bi: pogrebi
V nekem kotu so se kopičile vse zastave Bazainove armade, nametane na blatni tlak. Nič ni bilo bolj žalostnega, kakor te cunje iz kričeče svile, ostanki zlatih branž in zdelanih drogov, vsa ta slavna navlaka, zmetana na tla in zamazana od dežja in blata. Administrativni častnik je prevzemal drugo za drugo in ko je bil klican njegov polk, je vsak prapoščak šel iskat potrdilo. Dva toga in nepotrpežljiva pruska častnika sta nadzorovula zameno.
In tudi ve ste prišle semkaj, svete in slavne cunje, ko ste razvile svojo ubogo raztrga-nost in pometle tlak — žalostno kakor ptice, ki so jim strte peroti. V sramoti ste prišle semkaj, lepe pomazane stvari in vsaka izmed vas je prinesla nekaj Francije. Sonce dolgih maršev je ostalo med prhlimi gubami. V znamenju krogel ste čuvale nad usodo neznanih mrtvecev, padlih pod praporom.
»Ilornus, ta je tvojal Kličejo te! — Pojdi iskat potrdilo!«
Pravkar je šlo za potrdilo!
Zastava je bila tam. pred njim. Da, bila je njegova, najlepša, najbolj'racefraua od vseh. In ko jo je zagledal, si je misli!, da je zopet tanv> gori, na nasipu. Čul je žvižgati krogle, peti razstrelke grant in glas polkovnikov: »K zastavi, momci!« Nato svojih 22 tovarišev na tleh in on, tri in dvajseti jo dviga, ne, že držd ul>ogo zastavo, ki je hotela spolzeti iz umirajočih rok. Ah! Oni dan se je zaklel, da jo bo branil, da bo čuval nad njo do smrti. In zdaj?
Ko je pomislil na to, mu je kri iz srca udarila v glavo. Pijan, zgubljen, se je majal proti pruskemu častniku, mu iz.trgal svojo ljubljeno zastavo in jo zgrabil v obema rokama; nato jo je skušal še dvigniti, visoko in ravno ter zakričal: »K zasta...« — toda njegov glas se je v grlu zateknil Čutil je. da se drog trese in polzi iz rok. V tem trudnem zraku, v zraku dišečem po smrti, ki je tako težko tiščal nad vrnjenimi mesti, zastave niso mogle več plapolati, ničesar ponosnega ni moglo več živeti...
Stari Ilornus se je zvrnil, kot da bi ga strela zadela.	(Alphonse Daudet.)
»V hribih sc dela dan...4
M-a božji favi
Naše življenje je v resnici hod preko brvi. V trenutku, ko stopimo z brvi na drugi breg, se zasliši v duši neizprosen sodnikov glas: »Daj odgovor o svojem oskrbovanju /« Torej smo na svetu le oskrbniki.
Življenje, zdravje in vse drugo imetje nam je dano le v oskrbo. Vsak dan je nova pogodba z nebeškim lastnikom, kakor nas sam, uči moliti: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh.« To je jasna in težka beseda. Težka? Da! To je tehtna beseda, ker pove, da je vse, kar imamo, božja last. Krščansko družboslovje sicer poudarja in zagovarja »nai vsakdanji kruh«, to je lastnino človekovo, vendar to le z ozirom na sočloveka; ne pa z ozirom na Boga.
Bogastvo, le ga človek ne smatra ea oskrb-ništvo, bo marsikdaj po krivici pridobljeno; ali utegne biti vir hudih krivic in grehov. Le zahteva in zavest odgovornosti stori pridobivanje pravično. Toda pridobivanje blaga nalaga dolžnost pridobivanja dobrih del. »Pridobite si prijateljev s krivičnim mamonom.« Gospodov opomin hoče reči: bogastvo brez Boga je krivica za človeka, ker ga tako rado zvodi v skopost in lakomnost, ali pa tudi v razuzdanost in zapravljivost. Siromaki dajejo bogatinom le priliko, da si olajšajo odgovornost pred Bogom in si pridobivajo prijatelje za dan sodbe. »Uboge namreč imate vedno med seboj.*
Naša pot preko brvi na drugi svet se nam odseda z naglimi koraki. Zavest odgovornosti naj spremlja sleherni važni korak v našem življenju. »Prav si zapisal, da se človek v najnižji službi lažje zveliča kakor v najvišjiI Ko sem, postal duhovnik, sem upal, da se bom zveličal in sem se tega veselil. Ko sem postal župnik, me je začelo zveličanje skrbeti. Ako sedaj kot škof premišljujem svoje dolžnosti, svojo veliko odgovornost in svoje napake, moram trepetati. Samo ena tolažba mi ostane: da me je Gospod poklical na to mesto in da me podpira molitev mojih prijateljevTako je pisal prijatelj svojemu prijatelju izza Ijud-skošolske dobe, škof Slomšek župniku .Josipu Graheku. (Pismo 14. januarja 1862.)
\
Križanka
BESEDE POMENIJO:
Vodoravno: 1. Vsakdanja pijača. 5. Dolgo-uha, debelokožna tropska žival. 9. Literat pikro-ironičnega tona. 11. Moško krstno ime. 13. Govornik, cerkveni poklic. 14. Tuja beseda za dobo. 15. Ne gori, temveč... 16. Tuja, splošno rabljena beseda za pisalno sredstvo. 18. Črna ptica, krokar. '20. Utrjen, značajen, korenit. 23. Veznik, ki pomeni čeprav, kljub temu. 24. Začetni črki imena in priimka slov. pesnika (Jadr. biseri, Poslednji Celjan). 25. Kratica za starejši. 27. Druga beseda za smuči, smuko. 29. Tvegan poklic, ki zahteva sposobnost in poštenost. 33. Vrsta nizkega žita. 34. Kjer ni svetlo; če je poudarek na prvem slogu, osnovna misel, motiv. 35. Domača klavna žival. 36. Star germanski narod, prebivajoč ob Renu. 37. Palica, telovadno orodje. 38. b) Prvak, favorit, igralna karta. 39. Kratica, ki pomeni »tega letat. 41. Zelo blizu, poleg. 43. Vsa pota vodijo v ... 45. Osebni prilastek, del naslova. 46. Znamka motorjev. 47. Vzklik, s katerim opišemo bolečino. 48. Grška črka. 50. Kot pri 27. vodoravno. 52. Duševna lastnost, z besedo dobi obliko, jih je težko opisati, sedež imajo v možganih. 57. Angleška grofija — pokrajina. (50. Kraška planota med Bohinjem in Sočo; zgodovinski grad na Gosposvetskem polju. 61. Južen osvežujoč in okusen sad. 62. Tisti, ki koplje grob. 64. Enakomerna zareza, proga. 65. Žitarica, konjska krma. 67. Mesto v Romuniji. 71. Krajša oblika moškega i
krstnega imena. 72. Del človeškega telesa; Ahila je stala življenje. 73. Plin. 75. Massenet-jeva opera. 76. Nikalnica, znak za kemično prvino. 77. Nebesni utrinek, ki pade na zemljo. 80. Sleherno, brez izjeme. 81. Nalezljiva bolezen pri ' četveronožcih. 83. Član največjega slovanskega naroda. 85. Prva številka. 86. Otroški izraz za očeta.
Navpično: 1. Blagovni vzorec, znak na igralni karti. 2. Staroveški osvojevalec, premagan na Katalonskem polju, umrl ob Donavi 453. leta. 3. Bolgarsko mesto ob Donavi. 4. Aleksandrijski duhovnik, ustanovitelj krščanske sekte, obsojene na cerkvenem zboru v Nieeji. 5. Globokomorska riba z električno energijo. 0. Vrsta pesništva.
7.	Ozvezdje, domača žival. 8. Del noge. 9. Kratica Slovenskega planinskega društva. 10. Znan kraj z dvema črkama pod Krimom pri Ljubljani. 1'2. Besedica, s katero ponudimo, označka za kemično prvino. 17. Starinoslovje, klasična doba. 18. Osebni zaimek. 19. V morje segajoč skrajen del kopnine. 21. Značilen, samosvojski, oseben. '22. Primitivni najsevernejši narod. 26. Venec, spleteni lasje.
28.	Prestopna meja, podnožje vrat. 29. Konec zemeljske osi, magnetne igle. 30. Strupene žuželke. 31. Krajša beseda za razlomitev. 32. Gorenjska reka; pri Medvodah se izliva v Savo. 33. Ravnina, sestavni del geometričnih teles. 35. Glagol in opravek, s katerim se šivankarice mučijo, zlasti če imajo slabe oči. 39. Ribiška priprava. 40. Uradni papir, dokument. 42. Poseduje, vsebuje. 44. Kravji glas, oblika osebnega zaimka. 49. Visok ženski glas. 50. Stiskaški, neradodaren, lastnost večine bogatašev. 51. Postavljati tako, da se ne vidi, umakniti izpred oči. 52. Velika morska žival, doma v Severnem morju. 53. Najpogostejši veznik. 54. Prva oseba množ. glag. biti. 55. Zdravilo. 56. Zemlja, vrsta prsti. 58. Šlevnik. 59. Velikanski, orjaški. 63. Pesniška zvrst, povečini iz živalskega življenja. 66. Lahka, tanka tkanina. 67. Umetna priprava, stroj (radio, telefonski, fotografski...). 68. Evropska reka, nekdanji nemško-francoski mejnik. 69. Grška sveta gora. 70. Prislovno določilo časa. 74. Prilastek, nasprotje od mlad. 75. Precej podraženo hra-nivo. 78. Prva številka. 79. Kratica za eventuelno.
80.	Ribniški medmet, beseda opiše stanje tekočine ob določeni visoki temperaturi. 82. Besedica, s katero prigovarjamo. 84. Učenje.
Rešitev nedeljske križanke
Vodoravno: 1. Ahat. — 5. Kor. — 9. Rega. 13. Opal. — 17. Top. — 20. Svit. — 24. Mora. — 25. Ante. — 26. Ovid. — 27. Seta. — 28. Umor. — 30. Teme. — 31. Ema. — 32. Spak. — 34. Bo. — 36. Obe. — 37. Tlo. — 39. Faran. — 41. Cir. — 42. Raduha. — 45. Breda. — 47. Ana. — 49. Omi-šalj. - 51. Sir. — 53. Ta. - 54. I. T. (Ivan Tavčar). — 55. Modras. — 56. Rman. — 58. Hip. — 60. Aceton. — 62. Poraz, — 64. Čik. — 66. Dreta. —
67.	Sič. — 69. Mig. — 71. Ataman. — 72. Iti. — 73. Ajda. — 75. Isto. — 78. Lice. — 79. Udar. —
81.	Obod. — 84. Snoj. — 85. Naks. — 86. Atos. — 87. A rak. — 88. Naja. — 89. Nato. — 90. Kare.
Navpično: L Američan. — 2. Homatija. — 3. A rad. — 4. Za. — 5. Kap. — 6. Ona. — 7. Rt. —
8.	Nebesa. — 9. Ro. — 10. Evo. — 11. Gibanica. — 12. Aden. — 13. Ost. — 14. Pelopida. — 15. Atom. 16. La. — 17. Tu. — 18. Por. — 19. Krasna. -20. St. — 21. Več. — 22. Imitator. — 24. Terazije.
29.	Malta. — 32. Shod. — 33. Krat. — 35. Odra. — 38. Išca. — 39. Faeton. — 40. Ni. — 43. Um. — 44. Adria. — 45. Brest. — 46. A. M. (Anton Medved). — 48. Ah. — 50. Ia. — 52. Ro. — 57. Asir. — 59. Imun. — 61. Omot. — 63. Rina. — 65. K. d. K.
68.	Cek. — 70. Gaj. — 74. As. — 76. To. — 77. Os. 78. La. — 80. Ra. — 82. Ba. — 83. Do. — 84. S. K.
Zlogovnica
Sestavi iz zlogov: be, bi. do, ja, kle, kor, le, lo, me, mo, na. pe, po, ra, ra, sa, ta, ti, ti, va, vi, vost, zem — besede sledečega pomena:
a)	romunsko-ruska sporna pokrajina,
b)	ženska lastnost,
c)	gospodarski sistem,
d)	južni sad,
e)	prositi.
Rešitev nedelske zfogovmce
a) brinovec, b) Gradjanski, c) molitev, d) Pe-tain, e) Singapur.
Frtaučku Gustl ma beseda
Tu vam morem ta peru puvedat, de sem biu u sojem žeulejn zineri in pr usak reč točen, al koker sma soje čase rekel: pinkt-lih. Ke tu je ta nar-leuš čluveška čednast. Ke sem biu pa jest precej puzabliu, sem s znou pa tud pumagat, de nisem puzabu j It kam na pujedna, če sem biu puvablen. Ta narmn dva dni nisem prou nč jedu pred taka pujedna. Pa na smete miselt, de zatu, de b mou bulš apetit na pujeden. Kaj še. Bavu sem se, de b ublube na prelomu, ke sem že ublubu, de bom pršou. Če je člouk sit, prou lolika puzab na pujedna. Če je lačen, je pa taka puzabljivast čist nemugoča. Zdej sa holt tak časi, de je puzablivast ratala kar epidemična, koker kašna jetka, ušpice al pa koze. Zatu morma bit zmeri previden, de še nas ta epidemija na zagrab.
Puglejlel Če kermu kašenga kuvača pusodte, vam ga bo prou gvišen puzabu nazaj dat, če ga ma prou že prpraulenga u varžet. Usega tega in še drugeh takeh reči je uržah sam puzablivast. Buh vari, de b kdu takem puzabliueem malumarnast naprej metu in jih tku čist pu neputrebnem žalu. Puzablivast je holt ena taka bulezen, de se še doli-tari najna na spuznaja. Lelas sa še clu v Belgradu puzabil za naše štedenle cajgnise nadrukat. Pr teh burneh časeh tu ja ni nč čudenga. Jest se kar bujim, de b še na tiste vozne listke, ke jih morja preskrbet za tramvaje, na puzabil. Tu b biu liedu naroden, ke b se mogel Iblančani kar zastojn ukul vozet. Mene b biu že sram, de b se zastojn vozu, ke m je znan, de ud zgube na more nubeden žiut. Sam akademičen umetenki cajgnesu glih preveč na pugrešaja, ke cajgnesa in pa talenta tku nubeden na nuca. Akademičen umetenk Sinrekar prau, de ma umetenk le dober »gobec«, pa je kmal na kojn. Mende bo tu tud res, ke še nekol nisem slišu, de b Smrekar lagou.
No, pa peslima zdej za enkat cajgnese prgmah. Kdu pa še praša dondons za cajgnes? Moja mucka, ke sem pred šternajstem dnevom prpoudvou ud ne mojmu prjatle Cenete, kuku me je slikat naučila,
tud nima nobenga cajgnesa, de je hudila na akademija. Slikat pa le zna.
Koker veste, sva se zmenila z mojmu prjatlam Cenetam tam na tist klop pred inuzeumam, de se bova čez šternajst dni dubila ob deveteh zjutri spet glih na tist klop, koker zadenč, de mu bom puvedu, kuku me je moja muca navadla slikat, ke tekat slučajen nisem mou več časa, de b mu puvedu du konca. No, in predučerišnem zjutri ub deveteh sva se res dubila tam, koker sva se zmenila. Ceneta je prgnou ferbec, mene pa ubluba. Uba sva bla tku pinktlih, koker de b šlu za stava.
»No, Gustl, kuku je biu s toja muca pa dons puvej, ke zadenč nis mou časa,< me je prašu Cene, ke sem se usedu zraven nega na klop. »Jest sem hedu ferbčen, kuku more ena muca čluveka slikat navadet.«
»Kar še mal putrp, de se uddahnem. Al maš kašna cigareta pr rok? Če kadim, sem velik bi zguvoren. Keder bom mou kera glih udveč, t ja bom pa vrnu.t
»Glih ena puluvička Drava mam še pr seb. Če s ja res tku putreben, ja pa uzem. Sej men ni dost zajna. Jest se bom tku udvadu kadit, ke nisem tku naumen, de b dajau za lak šmoren kar pet dinarju. Na, tlela ja maš,< je še reku in m pumulu srebrna škatla za cigarete pud nus. »Veš kaj, Gustl! Dons pa ni prou nč lušien sedet tlela na klop u senc. Mene kar zebe.«
»Sej maš prou. Kau stanva, pa se preselva kela u glaun drevured. Tam so use klupi ceu dan na sonc, če na gre dež,« sem mu nasvetvu in ustou. Ke je Cene moj predlog udubravu, je pa še on ustou in sva ja mahnela ke preke glaunmu drevu-rede. Še nisva pršla čist du glaunga drevureda. sva pa že vidla, de sa use klupi čist zasedene. Kar ubstala sva in začela premšlvat, kam b se biu treba ubemt, de b lohka sedela na sonc.
»Ve kaj Gustl Kua s bova tlela belila glave. Sar na Šentjakubsk trg pejva. Tam je ceu dan sonce. Tam se bova usedla pred cerkuja na štenge, jest bom pa stopu k Zupančiču Lojzk pu en liter Melličana. Glih anajst dinarčku mam še u varžet,< m je nasvetvu Cene. »Tam bo še ta narluštni. Pr pijač se člouk še ta narloži kej pumen.t
»Jest sem že za tu. Sam na verjamem, Če bova dubila za anajst dinarčku ceu liter Metličana. Jest pa nimam nubenga firka pr seb. Men se zdi, de kušta en liter Metličana dvanajst dinarčku,« sem ga jest upuzoru.
TEHNIKA
Generator za 42.000 Kll A
Pred petdesetimi leti so bili še redki kraji, kjer so poznali električno luč, danes pa se nam zdi samo ob sebi umevno, da bi morala biti električna energija dostopna tudi zadnji hribovski vasi. Električna razsvetljava, ki je v svojem razvoju ob koncu preteklega stoletja prekosila nekdanjo plinsko luč, ki so jo smatrali za tako rekoč idealno razsvetljavo, je daleč nadkrilila vse pričakovanje, ki so ga ljudje imeli vanjo. Razvoj ali še bolje revolucijo, ki jo je prinesla elektrika v razsvetljavo, opažamo lahko tudi v vseh panogah industrije kjer koli se je začela uveljavljati električna pogonska sila. Z uvedbo električnih motorjev so se preprosto in hitro rešili problemi pogonskih strojev, ki so dolga leta veljali za prvenstvene probleme v vseh delavnicah. Proizvodnja energije pa se je z električno energijo prenesla v elektrarne.
Prvotne elektrarne so začetnim skromnim zahtevam po električnem toku kmalu lahko ustregle. Toda pozneje sp je poraba električnega toka vedno bolj večala. Vzporedno z zvečanimi zahtevami po električni energiji so se povečavale tudi naprave za proizvajanje električnega toka — generatorji — še posebno zaradi tega, ker je praksa pokazala, da se doseže najbolj gospodarska rešitev tega problema tam, kjer na enem samem mestu skušamo združiti čim večji učinek naprav. Neredko pa so morali tudi iz zunanjih razlogov zgraditi velikanske elektrarne, n. pr. pri vodnih centralah, kjer želimo izrabiti kolikor mogoče veliko vodne energije.
Gradnja velikih generatorjev pomeni tudi dandanes zamotan tehnični problem, kjer so neredko odločilnega pomena malenkosti, ki jili v navadni strojegradnji lahko preidemo.
Kljub vojni v Evropo so v letu 1939 dovršili centralo, ki ima generatorje z učinkom po 42.000 kVA (42 milijonov VA). Ta centrala leži v kropi Harjavalta ob reki Kumo v zapadni Fjnski in jo namenjena za preskrbovanje električne energije za glavno mesto Finske Helsinki. Centralo so spravili v pogon v začetku leta 1940. Generatorji proizvajajo električni tok z napetostjo 10.500 voltov, ki so v transformatorjih na 7U.000 in 120.000 voltov.
Za pogon generatorjev služijo Koplanove vodne turbine, ki se vrtijo s 380 obrali v minuti. Z ozirom na to, da je bil mogoč transport strojev za novo centralo od delavnice do mesta uporabe po vodi, je bila konstrukcija generaturjev poenostavljena v toliko, da ni bilo treba izdelati rotorja, na katerem so pritrjeni poli generatorja iz dveh delov, temveč so vlili celo notranje kolo iz enega. Zimn-nje vhišje generatorja8 (slator) je izdelano iz treh med seboj zvarjenih delov iz valjane pločevine. Pri generatorjih znaša samo pritisk v smeri osi po 800 ton Toploto, ki nastaja zaradi tega v ležajih, so odvaja tako, da so v ležaje vgrajene cevi za hlajenje, po katerih kroži hladilna voda. Teže posameznih delov kažejo na velike dimenzije strojev, in sicer telita os, ki nosi rotor, 40 ton, rolor sam brez turbinskega kolesa 200 ton, stator 100 ton in zdolnja konstrukcija, ki prevzema osne pritiske, 35 ton. Celotna teža samega električnega stroja z vzbujevalnim strojem in brez turbine znaša približno 400 ton.
Pogled na zgodovinski grad Versailles v Parizu.
Letošnji jubilant, Celjski šahovski, klub, bo v avgustu izvedel jugoslovanski amaterski turnir po dosedanjem sistemu amaterskih turnirjev Jugoslovanske šahovske zveze za naslov mojstra. Celjski šahovski klub je eden najodličnejših naših klubov. Izvedel je prvi amaterski turnir lela 1922, na katerem je zmagal dr. Erdey. V zadnjih letih se je Celjski šahovski klub posebno izkazal v tekmah z avstrijskimi in italijanskimi šahisti, kakor tudi doma. Lansko leto je bil prvak Slovenske šahovske zveze, dočim je letos zaradi odsotnosti nekaterih svojih igralcev dosegel slabši uspeh.
Letošnji amaterski turnir v Celju bo 17. turnir Jugoslovanske šahovske zveze in bo združil najboljše amalerje iz vse države. Lanski turnir v Zagrebu je pokazal, da naš šah zelo hitro napreduje in da se poraja nova generacija jugoslovanskih šahovskih mojstrov, ki mnogo obeta. Turnir zato vzbuja veliko zanimanje, posebno še, ker je pričakovati, da se ga bodo udeležili najboljši slovenski amaterji, ki imajo na teh turnirjih vedno važno vlogo.
Obe tekmi med mladinsko sekcijo Lšk in drugim moštvom Cšk sta končani in je skupen rezultat 7:9 za drugo moštvo Cšk. Mladi igralci Lšk so sicer pokazali že visoko stopnjo znanja, toda izkušenej-šim igralcem Cšk niso bili kos. S to tekmo je letošnje tekmovanje v Slovenski šahovski zvezi zaključeno.
V turnirju za prvenstvo USA je letos zmagal Reshevsky za pol točke pred svojim največjim konkurentom Fineom. V začetku turnirja je s sijajno igro presenetil Kashdan in je že bilo eelo pričakovati, da bo letos on zmagal. Pozneje je pa popustil in se je moral zadovoljiti s 3. mestom. V Egiptu je šahovsko življenje visoko razvito in so njegovi mojstri znani z nastopov na šahovskih olimpijadah. Iz egiptovskega šahovskega življenja je današnja partija.
R. Harari — Ibrahim Jussuf.
1. c2— c3 (ta nenavadna poteza v otvoritvi je znana pod imenom Saragossa otvoritev. Bolj obi-
čajna je v obrambi kot n. pr. v Caro-Kann otvoritvi in v damskein gambitu) d7—d5 2. d2—d4, Sgl-f6 3. Lcl—f4. e7—e6 4. Sgl-f3, Sb8-d7 5. Sbl—d2, Lf8—e7 6. Ddl-c2 (bolj bi odgovarjalo izbrani otvoritvi e2—e3, Lfl—d3 in Ddl—e'2) c7— c5 (črni igra solidno ia nima nobenih otvoritvenih težav) 7. e2—e3, a7—aO 8. Lfl-d3, c5—c4 (ker beli lovec ne more ostati na diagonali bi —h7, je ta poteza dobra in izkorišča slabost poteze Ddl— c2) 9. Ld3-e2. b7-b5 10. e3-e4, Lc8-b7 11. e4— e5, Sf6-e4 12. Sd2Xe4, d5Xe4 13. Sf3-d2, f7—15
14.	h'2—Ii3 (črni je grozil z g7—g5 ild. zajeti belega lovca. V poštev je prihajalo e5XfG e. p.) 0-0
15.	Thl-gt, Sd7-b6 16. g2-g4 (s tem napadom si beli pokvari pozicijo in črni prevzame napad v svoje roke) SbO—d5 17. Lfl—h'2, e!— e3! 18. Sd2 -f3. e3Xf2+ 19. KglXf2, Le7-h4+ 20. Lh2-g3, f5Xg4 (beli kralj se je naenkrat znašel v ognju črnih figur in zanj že ni več rešitve) 21. h3Xg4, Lh4Xg3+ 22. TglXg3, Dd8-h4 23. Tal-gl, Tf8 Xf3-H (črni sedaj svojo premoč elegantno izrabi) 24. Le2Xf3, Ta8—f8 (grozi druga žrtev trdnjave na f3 z zajetjem bele dame) 25. Kf2—e2, Dh4—li2 + 26. Tgt —g2, Sd5—f4+ 27. Ke2-fl, SflXg2 28. Dc2 Xg2, Dh2Xg3! in beli se je vdal, ker ostane naenkrat v končnici s figuro manj brez vsakih izgledov na odpor.
Grobnice in tpomenike
kamnoseško stavbna, cerkvena dela izvršuje po nizkih cenah
kamnoseško kiparsko podjetje
FRANJO KUNOVAR
Dokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 49-09
Zahtevajte povsod naš list!
»Nč na skrb. Če ga not u šlari piješ, kušta res dvanajst dinarčku Midva ga bova pa pila tam čez cesta na štengah šentjakubske cerkve. Kar pejva. Boš vidu, de mam jest prou.« Jest sem ga sevede ubugu in šou z nim ke na štenge sedet. Ke je prnesu res pouhen literček Metličana ke na štenge, sva ga pa začela kar iz literčka cukat. Jest sem mu začeu pau d moje mucke prpoudvat, koker sem mu zadenč ublubu.
»Veš, tkula prenglih en mesec bo že ud tega, ke se je prklatila sam Buh ve ud kod, ena hedu luštna muca. Čist beld je bla, pa ene par črneh fleku je mela na seb za dekuracija. Jest sem ja lou že zapudit. Ke me je pa tku lubezniu gledala in še ene parkrat zamjaukala, sem ja pa kar budržu. Mačka je zmeri dober met pr hiš, de mal na vo-renga gleda. Kušta te pa tud nč, ke kar sama pu-skrbi za košta dol na duriš. Čez ene par dni sva se tku prvadla eden druzga, de k nama biu kar hedu, če b mogla jit narazen. Pa za mudel m zna tud kerkat proupridet, če bom tou kej namalat, sem s mislu. En dežeun dan, ke ni biu nekamer za jit, sem s pa r«s naprej uzeu, de bom mucka namalu. Jo bom mou saj za spumin, če b kerkat preč pršla. Kar prec sem puložu na miza moja paleta, nanosu najna prou use farbe, kar sem jih mou pr hiš. Tak platen za malat sem mou pa tud že prpraulen zraven na miz. Sam pomzelne sem še puiskou, pa sem tou začet malat. Keder jest ma-lam, al pa kašen drug dušeun del upraulam, morem pa zmeri kadit, dergač na pridom nekamer naprej. Slučajen pa nisem mou glih nubene cigarete pr hiš. Kua m je druzga kazal, koker de sem
skoSu u trafika pu cigarete. Tu je bla moja sreča. Ke se vrnem s cigaretam spet dam, pa najdeni na miz že ena slika čist fiksundfertig. Mačka je bla pa tud že pu celem žvot pufarbana. Mal debel sem pugledu, ke se m je čuden zdel, kuku je tu mugoče. Ke je bla pa tud paleta usa s farbam namazana, sem pa prec vedu, kuku je ta reč. Kene, mačk je biu holt duličes, ke je bla sama duma, pa se je začela pu palet valat. Pol se je začela pa mende pu platne brisat, kes e je bala, de b jest na biu najna hud, če b ja vidu tku pupackana. Sevede, jest pa na morem bit na mačka hud. Mačka ja nima pamet. Sej se še tak večkat pupackaja, ke sa pr zdrau pamet. Ena cujna sem holt uzeu in tou plalen spet učedet. Ke sem zagledu tista mačkena malarija na platne, se m ja je pa le škoda zdel, ke sem žo večkat vidu tku na umetenškeh razstavah še velik bi čudne reči. Kar pustu sem use, koker je biu, Ke sa se enkat farbe pusešile. sem pa nesu slika k Obersnele in ga prosu, de nej m rom zraven naredi. Obergnel je biu sevede prec prpraulen. še prašu me je, če žiher slika pol razstau. On je sevede mislu. de sem ja jest kupu ud kašenga ume-tenka, ke ni biu za verjet, de b znou en amater, koker sem jest. kej tacga skp spraut. Ke seoi pršou čez ene šternajst dni pu slika, m Je pa puvedu, de ja je že za šterlaužent dinarčku predau. ?še več b lohka dubu zajna, če b vedu, de bo ldem tku ušeč, m je reku. Skori stepel sa se zajna.«
»Viš. Cene, zde) bom stopu pa kar z mačka u kumpanija. Jest ji bom farbe na paleta našlitnu, ona bo pa malala. pa bova kmal mela tulk cnnrja, ket čepin.t	' G.
«
ME^niSEOVENEC
M irski:
Mirko Kunčič:
Naša Marjanca
Včasih po štirih, včasih po dveh naša Marjanca kot medved taca; žalosten jokec in radosten smeh — vse v enem mehu širokem ima.
Angelček varuh je siromak: vse tja od jutra do pozne noči, ko jo zaziblje v sen pokoj sladak, dela mu hude, prehude skbri.
Komaj se revež po izbi ozre, že varovanka mu zdrsne na tla; kolikor črnih dni v mesecu je, toliko bušk že na čelu ima.
Ves dan nagaja in mater jezi, sitna kot muha, nemirna kot škrat. Mati ji s črnim ciganom grozi — dala je ne bi za biserni grad.
Redkost
Nikdar mladi vrabci starih ne pitajo.
Če so otroci dpbri, očeta k možu postavijo, če so pa hudobni, ga na beraško palico pripravijo.
Skupna molitev železna vrata prebije.
Tako je siten, da bi ga lažje nosil kot poslušal.
Še koi je lepši, če se dene nanj lepa obleka.
Samo tri mačehe na svetu so bile dobre: ena ie v mlinu od žeje umrla, drugo so o sv.. Pavlu muhe ujele, tretja je pa na peči zmrznila.
Tri babe, tri srake, pa je cel semenj.
Kdor je tiho, vsem odgovori.
Sv. Mihael leto odpre (za splošno pašo), sv. Jurij pa ga zapre.
Sv. Marjeta (13. julija) kače pase.
Šopek pregovorov in rekov
Angleški kralj Jurij 1. je n*koč potoval po Nizozemskem. Mimogrede se je s svojim spremstvom ustavwil pred majhno vaško gostilno. Naročil je zase tri ocvrta jajca
Ko je jajca pojedel, je zahteval račun. Lahko si mislite, kako se je zavzel, ko je gostilničar zahteval za jajca celih dvesto goldinarjev.
»To je pa drago,« je rekel. »Ali so pri vas jajca tako redka?«
Gostilničar ga je zvito pogledal in se odrezal:
»Oprostite, jajc je pri na6 dovolj, toda kralji so redki.«
Kralju je bil ta odgovor tako všeč, da je pri priči poravnal mastni račun.
Če kdo gumb izgubi...
Ko je slavni škotski pisatelj Walter Scot še v šolo hodil, se )e zaman prizadeval, da bi prekosil součcnca, ki je bil v istem razredu zmerom prvi.
Nekoč je Walter Scot zapzil, da se součenec zmerom igra z nekim gumbom, kadar ga je učitelj kaj vprašal. Scot je bil prepričan, da bi dečka prav lahko posekal, če bi mu z zvijačo utrgal tisti gumb.
In ni se motil. Ko je učitelj spet vprašal od-ličnajaka neko stvar, siromak ni mogel najti pri jaznega gumba in to ga je tako zmešalo, da ni mogel odgovoriti.
Nato je bil vprašan Walter Scot, ki je tako gladko odgovoril, da je prišel na prvo mesto in ostal odličnjak.
Molitev pomaga
Živel je deček, ki je bil reven kot cerkvena miš, raztrgan kot oiganček, majhen kot palček. Nikogar na svetu ni imel, ki bi skrbel zanj. Kolovratil je križem po svetu, sreče pa ni našel nikjer. Nikjer m našel tople besede, nikjer ljubezni, nikjer dovolj kruha, da bi si nasitil sestradan želodček.
Ko je romal že leto dni, je obupal nad dobroto človeštva. Napotil se je v gozd s trdnim zaupanjem, da mu bo naravu bolj naklonjena kakor ljudje. V gozdu se je preživljal z jagodami, borovnicami, sladkimi koreninicami, žejo pa si je gasil ob bistrem studenčku. Za družbo so mu bili ptički, s katerimi je ves ljubi božji dan prepeval in žvižgal. Petja in žvižganja se je tuko navadil, da je dobro oponašal vsakega gozdnega ptička. Kljub brezskrbnemu življenju pa se je kmalu naveličal tudi gozda. Ponoči ga je bilo strah, podnevi pa je večkrat zahrepenel po dobrem kruhku in po toplih jedeh. Hrepenenje je postajalo vsak dan večje. Pa se je spet spomnil brezsrčnosti ljudi in ostal je v gozdu.
Nekega večera je bil posebno žalosten. V svoji bridki uri se je v molitvi zatekel k molitvi za mater. Prosil jo je, naj ga vzame k sebi v nebo, ali pa naj mu kako drugače pomaga. Po molitvi je naš znanec — Petrček mu je bilo ime — mirno zaspal. V sanjah se mu je prikazala mati. Bila je lepo oblečena in tako sladko se mu je smehl jala. Sklonila se je k njemu, ga poljubila in mu zašepetala:
»Petrček, pojdi v glavno mesto! Tam poišči kraljev dvorec. V dvorec te ne bodo pustili. V skritem kraju za ograjo lepo zažvižgaj, to ti bo prineslo srečo.«
Komaj je mati to izgovorila, se je Petrček zbudil. Bil je lep dan in zato se je takoj napotil proti glavnemu mestu. Šele sedmi dan je prišel pred dvor ves utrujen. Nič ni prosil za sprejem h kralju, stisnil se je v skrit kotiček in zažvižgal tako lepo kakor še nikdar v življenju. žvižgal je inorda dobro uro, potem pa je postal tako utrujen, da je zaspal. Nič ni vedel, da se je med tem zgodilo z njim nekaj hudega.
Njegovo žvižganje je namreč slišal sam kraljevič. Petje mu je bilo tc.ko všeč, da je takoj razposlal svoje dvorjanike naokrog, da po-
iščejo ptička, ki tako čudovito poje. Dvorjani-ki so lazili po drevesih in skritih kotičkih. Našli pa niso drugega, kakor drobnega fantka-revčka. Prepričani so bili, da se je s hudobnim namenom približal dvoru. Vtaknili so ga v ječo- ne da bi ga povprašali, od kod in kam je namenjen.
Kako je bil Petrček začuden, ko se je naslednjega dne zbudil v ječi! Zajokal je naglas in že se je hotel hudovati nad mamo, ki mu je svetovala tako slabo. Pa nad mamico se nikoli ni mogel jeziti. Morda se bo pa le vse dobro izteklo. Ves dan je preždel v molitvi za mater. Ponoči se mu je mamica spet prikazala Ječo je vso razsvetlila in z mehkim glasom rekla:
»Petrček, poj in žvižgaj, dokler ne boš re-šen!<
V kraljevem gradu pa se je medtem hudo žalostil kraljevič. Ni hotel ne jesti ne piti, ni maral igrač, celo pri svoji materi-kral.jici je bil ves potrt. Želel si je le čudovitega ptiča in mislil je nanj noč in dan. Vsa dežela je iskala tega ptiča, iskala pa ga je zaman.
Že so mislili, da bo kraljevič umrl od prevelike žalosti, ko je nekega dne prihitel po njega paznik iz jetni.šnice. Povabil ga je, naj gre z njim, češ da je našel tega ptiča. Hitela sta proti jctnišnici in se ustavlia ob Petrčkovih vratih. Petrček je vprav ta čas žvižgal prelepo melodijo, ki je kraljeviču segla v dno srca. Paznik je odprl ječo in kraljevič je že nastavil dlan, da bi ujel ptiča. Ko pa sta posvetila v temo, je kraljevič ostrmel. Na slami je sedel majhen deček in zvonko žvižgal predse.
Kraljevič je prijel dečka za roko in ga odvedel v grad. Tam so ga skopali in preoble-kli. Petrček je nato zapel slavčkovo melodijo, kraljevič pa ga j? objel in mu rekel:
»Pri meni boš ostal do smrti. Brez tvoje pesmi ne morem več živeti. Ko bom postal kralj, pa mi boš pomagal vladati!«
In tako se je zgodilo. Kraljevič, in Petrček sta postala najboljša prijatelja. Deželi sta vladala s pametjo in srcem. Skrbela sta za reveže, tako da je bilo blagostanje povsod. Škoda, da takšnih kraljevičev dandanes ni več na svetu!
Vesela zgodbica iz vlaka
Brzi vlak je sopihal z velikansko naglico. Na hodniku II. razreda, kjer so klopi tako vabljivo mehke, je pri odprtem oknu slonel neki potnik in strmel v pokrajino, ki je bežala mimo. Zraven njega je na tleh ležal velik kovčeg.
Pa je prišel na hodnik gospod sprevodnik, ki ima prevažno dolžnost, da ščiplje potnikom vozne listke. Z dostojanstvenimi koraki se je prizibal do kovčega, ki je brezobzirno zapiral pot na drugi konec hodnika. Sprva ni zinil nobene besede, a bil je hudo jezen nad tem očitnim prekoračenjem potniških pravic. Naposled pa je le zaklical gospodu, ki je slonel pri oknu:
»Prosim, gospod, spravite ta kovčeg proč!«
»Niti na misel mi ne pride!« je odgovoril gospod, ne da bi se bil ozrl.
Sprevodnik je povzdignil glas:
»Takoj spravite kovčeg proč!«
»Niti na misel mi ne pride!« je ravnodušno ponovil gospod pri oknu.
Sprevodnik je od jeze postal rdeč kot pur-man. Odšel je in se takoj vrnil z gospodom višjim sprevodnikom. Višji sprevodnik je gospodu pri oknu uradno strogo zapovedal:
»Gospod, takoj odstranite kovčeg odtocl!«
»Niti na misel mi ne pride!« je v tretje ponovil gospod pri oknu. Obema, sprevodniku in višjemu sprevodniku, se ni posrečilo trdo-vratneža prisiliti, da bi se bil pokoril.
Na naslednji postaji je sprevodnik stopil po gospoda načelnika. Na hodniku, so se medtem začeli zbirati drugi potniki in se živahno pomenkovali.
»Takoj odnesite kovčeg s hodnika!« je načelnik zakričal nad gospodom.
»Niti na misel mi ne pride!« je spet odgovoril gospod pri oknu.
Poklicali so samega gospoda orožnika, ki je prišel tja s samokresom, puško in najstrož-
jim obrazom. Postavil se je nared in pozval potnika pri oknu:
»Gospod, v imenu postave spravite kovčeg s hodnika!«
»Niti na misel mi ne pride!« je ponovil gospod pri oknu.
Tedaj je iz trume potnikov, ki so poslušali vse to, stopil starejši gospod in prijazno povprašal trdovratnega potnika pri oknu:
»Slišite, ljubi moj gospod, zakaj pa prav za prav nočete spraviti kovčega proč?«
Potnik pri oknu se je ozrl in se odrezal: »Zato, ker ni moj!«
Lahko si mislite, kako dolg obraz je gospod orožnik na te potnikove besede napravil in kako kislo se je nasmehnil strogi gospod sprevodnik!
Po temnih gričih...
Po temnih gričih svetle lučke — le kdo jih je prižgal? Nemara Bog je zvezde zlate vse križem posejal?
To niso zvezde ne kresnice — nocoj je kresna noči Prižgali smo kresove si, v srebrno dalj pojoč.
Skrivnostne bajke šepeta nam veter iz daljav. Nocoj stvari prečudne se godijo sred dobrav:
Kdor seme praprotno zajel bo v škornje ne vedč, ta vedel bo, kaj med seboj živali govore.
Jaz lani slišal sem, kako je rekel miški muc: »Nocoj, nocoj sem te ujel, zdaj te požrem — buc, buci«
Rožica
Potoček izpod skale izvira in šutnlja, ob njem samoten deček sedi in se igra.
Tja daleč v tuje kraje potuje v mislih in v valove vrže rožo — očetu za spomin.
»Le plavaj, plavaj, plavaj in nesi tih pozdrav in reci mu, naj vrne se kmalu iz daljav!«
Nes6, nes<5 valovi v daljavo rožico, iz reke v širno morje neso ubožico.
Priplavala do cilja ne bo nikdar, nikdar: tja na samoten otok jo vrgel bo vihar....
Ciper c oper.
Klobuk.
Poslušajte! Na mizo denem tri klobuke. Pod vsak klobuk pa dam košček kruha. Potem vzamem košček za koščkom izpod klobuka in snem vse tri kose. Toda glejte! Začaral bom koščke tako, da bodo spet vsi trije pod mojim klobukom, ki ga položim na mizo. Kako to storim?
Odgovor: Klobuk poveznem na glavo.
MLADA NJIVA
Sladka laz
Pomlad zori v poletje in v bujno, rdeče cvetje; na njivi žito valovi in sladko pesem nam šumi — o belem kruhu in pogači.
Gre mimo deček bledih lic in sliši zapeljivi klic — in ve, da kruha zanj ne bo, da je le sladka laž vse to, ki s cvetjem se oblači...
Janko Malnek, kijak II, razr. girnn. v Ljubljani.
Bela duša
Polna miline,
nedolžne vedrine
duša pri Bogu milost ima;
Bog se raduje,
dušo blagruje,
z njo je vesela okolica vsa.
Hinko Bažec, D. M. v Polju.
ZA KRATEK CAS
Kar dve lukn.i
Učitelj pregleduje domače naloge svojih učencev. V zvezku Brlogarjevega Francka zapazi veliko luknjo, ki je nastala od prevelike vneme pri ra-diranju. Ves jezen zarenči:
»Brlogar, kaj pa je to? Taka grda luknja! Malo bolj pazi, pa ti ne bo treba radirati. To je zani-krnostl« (Obrne list v zvezku.) In na tej strani je spet ena luknjal O ti nemarnež ti! Kar dve luknji v enem listu! Jaz ti bom že pokazal. Danes boš zaprt.«
Beračijo
Hrastarjeva Jerica je služila pri neki družini v Ljubljani Nekega dne je pospravljala sobe, pa je videla, kako sta domači hčerki štiriročno igrali na klavir.
Ko je Jerica prišla drugi dan na trg, je vsa nesrečna potožila svojim prijateljicam:
»Oh, sem mislila, da sem prišla v službo k bogatim ljudem, pa je taka beračija, da morata obe punci na e n klavir igratil«
Stara navada — železna srajca
Mati pripelje svojega sinka k mesarju, da bi ga stehtal.
Mesar ji radevolje ustreže in posadi dečka na tehtnico.
»Koliko ima?« vpraša mati.
»Dvajset kil s kostmi,« se odreže mesar.
Češnje gospoda Mendrača
Gospod Mendrač je bil strašno ponosen na svoj vrt, Kako tudi ne? Vsak, ki je videl njegove češnje, je po/rl slino in si mislil: Takihle debelih in sladkih češenj se človek še ob smrtni uri ne bi branil!
Pa se je zgodilo, da je bil vrt, ki je mejil na sadovnjak gospoda Mendrača, prodan. Prišel je v tuje roke Ko je gospod Mendrač neke nedelje zjutraj odprl vratca v svoj vrt, je na svojo grozo opazil sledove otroških nog v drobnem pesku, s katerim so bile stezice posute. Pa tudi tam. kjer so siala češnjeva drevesa, so bile vidne tatinske stopinje. A kako se je gos|xwl Mendrač šolo razjezil, ko je opazil, da so neznani sladkosnerlneži dve češnji do kraja obrali. In tako so jih obrali — to, to je bilo tisto, kar je gospoda Mendrača najlxvlj raztogotilo. Niso zrelih sadežev potrgali z drevesa, ampak so [Kitrgali z njih samo sočno ineso, peške in stebelca pa so pustili viseti na drevesu Gospod Mendrač so sprva od žalosti in jeze kar ni mogel premakniti, potom pa je ves razkačen od-hlačal v vrtno uto. Tam so je oborožil z dolgo prckljo in začel previdno klatiti gole peške z vej.
Med dolom mu je nekdo zaklical čez ograjo:
»Gopod sosed, kaj pa delate?«
Gospod Mandrač se je obrnil in neprijazno odgovoril:	..
»Muhe lovim! Sicer se pa pisem Mendrač, če še ne veste.«
»jaz pa se pišem Brentač in sem vas novi sosed,« je med smehom rekel mož pri ograji in nadaljeval: »Nikar ne zamerite, ampak res sem radoveden, kaj počenjate s prekljo. Da bi kdo s preklo češnje klatil, še nisem slišal.«
Gospod Mendrač se je zbal, da bi ga novi sosed utegnil imeti za prismuknjenega in v kratkih besedah mu je pojasnil vse.
Sosed je z nasmejanim obrazom menil:
»Eh, prava reč, če vam dve drevesi otroci oberol Pustite jim veselje. Tako velik vrt imate in toliko češenj, da je škoda kar neznatna.«
Gospodu Mendraču se je zdela sosedova modrost hudo jalova. Srepo ga je pogledal in ga zavrnil:
»Ej, gospod, ne govorite tako! Škoda je vsake češnje. Moja žena sadje vsako leto vloži in shrani za zimo.«
»Pametno!« je prikimal sosed. »Tudi moja žena dela tako. A kljub temu se smejo moji otroci na/obati češenj na našem vrtu kolikor si pih poželijo«
Gospod Mendrač je postal pozoren. Torej takšna je ta reč! Novi sosed ima otroke. To je pa zanimivo! Sumljivo ga je pogledal in vprašal:
»Ali imate deklice?«
»Eno deklico in štiri dečke,« je ponosno povedal sosed,
»Aha!« je zabrundal gospod Mendrač.
Sosed ga je začudeno pogledal.
»Zakaj pa aha?«
Gos|kk1 Mendrač je izmencal:
»Kar tako mi je nekaj prišlo na misel.«
»I, kaj pa?« je poizvedoval sosed.
»Če že hočete vedeti, pa vedite!« je odločno vrgel iz sebe gospod Mendrač. »Prišlo mi jo na misel, da so nemara vaši otroci na mojem vrtu ...«
Sosed je bil odkrit in resnicoljuben mož. Prikimal je in rekel:
»Izključeno to ni. Kar spomnite se: tudi mi smo sadje rabutali, ko smo bili mladi.«
»Jaz že ne!« jc ogorčeno ugovarjal gospo*! Mendrač.
Sosed jc malovorno skomignil z ramo, potem pa se jc zresnil in rekel:
»Povprašal bom otroke, kako je s to rečjo!«
»Prosim vas!« je skoraj ukazovalno zago-drnjal gospdd Mendrač.
Sosed je poklical otroke, jih ostro pogledal in vprašal:
»Ali je kdo izmed vas zlezel na vrt gospoda Mendrača in češnje kradel?« '
»Jaz že ne! Jaz že ne!« so kar po vrsti odgovarjali otroci in mu gledali naravnost v oči.
Sosed je takoj videl, da mu otroci ne lažejo.
»Pojdite!« jim je rekel. Nato se je obrnil k gospodu Mendraču in pristavil:
»Kakor vidite, moji otroci niso imeli svojih prstov zraven.
Gospod Mendrač je skomignil z ramo in polglasno zabrundal predse:
»Bog ve!«
A sosed ga že ni več slišal, Na kratko se je poslovil in odšel.
Gospod Mendrač pa je še nokaj časa ostal na vrtu in koval maščevalne naklepe. Sklenil je, da bo prihodnjo nedeljo na preži...
Teden se je kmalu okoli obrnil in gospod Mendrač je ostal svojemu načrtu zvest. Ko je sinilo novo nedeljsko jutro, se je nropaženo splazil v vrtno uto in odondod oprezo-val Že jo izgubil potrpljenje in hotel zapustiti svoje skrivališče, tedaj pa je zaslišal ob ograji sumljiv sum. Pozorno je pogledal tja in zagledal dva dečka, ki sta pravkar lezla čez ograjo, tretji deček pa je ostal na preži.
»Nisem se motil!« je zamrmral gospod Mendrač in si škodoželjno pome! roke ob mislih, kako bo mlade dolgoprstneže ujel in jih odvedel prod oče-ta-soseda Brontoča.
Po prstih se je splazil pod češnje in za-grmeli
»Aha, zdaj vas pa imam, malopridneži! Pri priči mi splezajte na tla!«
A lahko si mislite, kako se je zavzel, ko mu je z drevesa odgovoril zvonki glas:
»Takoj, oče!«
Na drevsu sta bila »jegova dva sina, tretji sin pa je zbežal od ograje...
A najhujše je šele sledilo. Čez ograjo je prav ta hip pogledal novi sosed, gospod Brentač, in posmehljivo zaklical:
»No, gospod Mendrač, ali zdaj imate tatove?«
Gospod Mendrač mu ni odgovoril. Bil je do kraja ponižen in osramočen. Dolžil je tatvine sosedove otroke, zdaj pa ima tatove v lastni hiši ... Obrnil se je na peti in s povešeno glavo odhlačal.
Novi sosed pa je nekaj minut pozneje slišal presunljiv vik in krik iz vitne ute gospoda Mendrača. Kakšne roči so se dogajale tam, bistrim glavam ne bo težko uganiti
Ženska kot upravileljica naroda
Bolj kot kdajkoli prej je ženski dandanes poverjeno, da upravlja narodove moči, da jih ohranja in jači. Njena, od Stvarnika dana naloga je, da življenje podarja, da življenje ohranja in ga razvija. A če je življenje tako neznansko ogroženo, če je življenje v tisočih in milijonih pokošeno, kakor se to dogaja v teh hudih evropskih dneh, potem je naloga varovanja in ohranjanja življenja bolj važno kot kdaj prej. Ženske upravljajo moči naroda, ker služijo življenju.
V navadnih časih gre s/3 do Vt vseh ljudskih dohodkov skozi roke žensk. V vojnem času je ta delež nemara še večji. Saj so možje in hranitelji svojih družin iztrgani iz družin, tako da ženske nadomeščajo mesto odgovornih poglavarjev družin. Kako pa se potem dejunsko izvaja uprava narodove sile? Z gospodinjskim denar jem, ki ga ima ta in ta žena na razpolago, mora kriti življenjske potrebščine svoje družine in sicer hrano, oblačilo in obutev, svečavo, toploto in druge stvari, ki so dandanes potrebne za življenje. Opoldne pridejo otroci iz šole — »lačni ko volkovi,« kar je znak njihovega zdravja. Mati je srečna, da jim vse tako tekne. Saj morajo otroci rasti in biti krepki in pravilna prehrana ima pri tem poglavitno besedo. Ta in ta mati je svoje otroke že od mladih nog navadila na preprosot. a tečno hrano. Da jim ta hrana tako dobro tekne, je znamenje, da jim želodec ni pokvarjen z raznimi sladkarijami. Tako je
gradnja telesnih moči
otroka, a tudi nadomestek uporabljenih moči odraslega človeka, kolikor ima prehrana pri tem besedo, v rokah ženske kot osebe, ki pripravlja jedila za svojce. — K tej gradnji telesnih moči pa ne spadajo jedila, marveč tudi dober zrak, sonce, praviina obleka, snaga, red in domača prisrčnost ali prisrčna domačnost. Pa ne le moči telesa, marveč tudi moči duha,
srca in duše se morajo zmeraj spet obnavljati doma, kjer je vsa ženska samo mati, V prisrčnosti svojega doma sprejemajo milijoni ljudi vsak dan vso tisto silo, hrabrost in pogon za življenjsko važno delovanje, ki so ga zunaj v boju za obstanek potrebni.
Ali ni resnično tudi to, da ženska predvsem ohranja
moč za odpornost
zlasti v teh časih? Ona sama mora biti dandanašnji tista »najmočnejša žena«, ki nam o njej sporočajo besede sv. pisma. Ta žena ne obupava, marveč dela mirno in preudarno dan na dan vse to, kar zahtevajo od nje dom, polje, gozd in hlev. Ona opravlja dvakrat in trikrat
Nabranhi in žepi
To so najbolj priljubljena oblačila, ki so brez vsakršnih okraskov, pa so vendar videti vsa polepšana. Taki navidezni okraski so na-branki, robčki, gumbnice, gube in podobno. S temi okraski, ki obleko jako polepšajo, ni skoraj nič dela.
Pred en ureže blago, je treba dobro premisliti, kakšen naj bi bil najprimernejši kroj. Zato si marsikuka ženska nariše to ali ono skico in zraven preudarja, kaj bi ji najbolje
Košček blaga
Dragocena najdba v predalu
Kolikokrat ti slučajno pade v roko kak kos blaga, ki si ga že zdavnaj kupila kot ostanek, ker ti je bila tokrat barva ali vzorec tako všeč. Le da blaga ni bilo zadosti za kako obleko ali lepo bluzo. Za izdelavo bluz iz ostankov im-nno loseben, iznajdljiv kroj zlasti po načinu bo-ero, kar ti dobro povedo pričujoče rid>e, na katerih dobiš tudi širok, *i»otku podoben pas,
r;
pristojalo. V pomoč pri takšnem preudarjenju naj bodo tele risbe.
Na prvi skici od leve je srednji del bluze jako lično sestavljen. Mala pentlja za vratom je letos prav moderna, pa pristoja slehernemu obrazu.
Druga, jako preprosta skica, je razdeljena Ie po obeh žepih, ki sta mrežasto prešita. Komur so žepi pri srcu — in ti so letos prav posebno moderni — nnj jih ima na bluzi v isti barvi, kakršno je krilo.
Tretja skica prikazuje moderni stoječi ovratnik s pentljo in zanimiva žepa.
Četrta skica je za tiste ženske, ki imajo nemara prekratek vrat. Srčasta izrez in mehka razvrstitev gub povzročajo, da sta vrat in život ožja.
Poslednji primer je precej strogo izražen, a je izredno eleganten. Ovratnik in ovratnica sta lahko iz samih robčkov, ali pa sta narejena iz drugače barvane, črtaste svile.
Tega še ne veš
Krzno,
ki ga čez poletje spraviš, moraš dobro iztepsti in ga posuti z razdrobljenim galunom. Če ga damo v več plasti časopisnega papirja, ne bo moljev v krzno.
Preproge čistiš namesto s čajevimi lističi rajši z žaganjem, ki je prepojeno s salmijakovo vodo. Tako se barve v preprogi lepo poživijo.
-Citrone
daj pred uporabo zmeraj malo pogreti, ker je potem več soka.
Uvela zelenjava se osveži, če jo daš za malo časa v mrzlo vodo s sol jo.
Star krompir, ki že kali, nima več dobrega okusa. Vendar se okus izbol jša, če kaniš malo jesilia v • vodo, kjer se krompir kuha.
Tako ti bo kava dišala!
Za kuho žilne kave je treba posebne pozornosti. Medtem ko voda za žitno kavo še vre, moraš zmleto žitno kavo še enkrat prepružiti v majhnem železnem loncu na pičlem ognju. Pri tem venomer mešaš in stresaš posodo Nato izliješ vrelo votlo nn kavo in knlinš na še bolj pičlem ognju kavo kaki dve miuituti. Na ta uačin ima kava prav fin okus.
več dela kot prej, ker ni doma moških delavnih rok. Ona dela tudi še za moža in sinove na polju, pere perilo, krpa, šiva, plete, pošilja priboljške. Toda še več ko vse to: ona jim za bodoče dneve pripravlja iskrenost domačega ognjišča.
Ali ni ženska
varuhinja vere med narodom
vprnv zdaj bolj kot kdaj koli? V trdnem zaupanju v Boga gleda v bodočnost in je hkrati v tem zaupanju tudi opora svojcem. Skrbno pazi nn to, da v njenem domu ne ugasne duh molitve. Svojcem, ki jih ni doma, pošlje marsi-kuko lepo. prisrčno in primerno besedo, ki jih z njo umestno spominja na Boga. Ljubezen do Boga in do bližnjega je pri njej tako povsem eno in isto. da ji molitev za svojce ni dolžnost, marveč potreba duha in duše.
Tudi
upraviteljicn načrtov našega naroda za bodočnost
je današnja ženska. Glede na to je toliko odvisno od naših družin, naših mater in deklet. 1 istim, ki pridejo za nami, hočemo pripraviti čisto, zd ravo, krepko dediščino. Te dediščine za kasnejši rod ne smemo zapraviti in ne smemo razmetati dragocenih življenjskih dobrin, kali z;i novo rast domov, ki so nam zaupane. Čiste žene — čiste družine — velika bodočnost!
Starši, kam z otroki čez počitnice?
Pošljite jih k morju! Dominikanski zavod na Bolu, otpk Biač, sprejema od 15. julija do 15. avgusta na počitnice srednješolce. Sanatorijska oprema in ureditev zavoda, zdrava in obilna hrana, divne plaže nudijo dijakom idealni počitek in okrepitev. Nadzorujejo redovniki. Mesečno 800 din, drugače 30 din dnevno. — Informacije daje Dominikanski zavod Bol na Braču ali dr O. Sibe Budrovič, Tuhelj, Hrv. .Zagorje, ki bo spremljal dijake do Bola. Odhod iz Zagreba 14. t. m. z vlakom ob 19.20.

Vrtne jagode se razmnožujejo saino z mladimi rastlinicami, ki prav ta mesec (»oganjajo v velikih množinah na dolgih motvozastih pri-tlikali iz vsake odrasle rastline. S semenom razmnožujejo samo tiste drobne, vedno rdeče jagode (mesečne jagode).
Pri kakem znancu, ki ima lepe, debeloplod-ne sorte vrtnih jagod, dobite nekaj teh »mladičev«, če mogoče takih, ki so pognali že koreninice. Te posadite v prav dobro pripravljeno vrtno zeml jo po 10—15 cm narazen, ter jih pokrite s kakimi vejami, da bodo v senci. Če ni več dni dežja, jih zalivajte, da ostane zemlja vedno vlažno. Cez dober teden dni že začno rasti; tedaj odstranite senco in skrbite še nadalje za potrebno vlago. Do konec avgusta se 'do "	' '
bodo sadike že dobro okorcninile in razrastlc v lepe grmičke. Tedaj zberite sončno gredo s prav dobro ugnojeno zemljo, jo globoko obdelajte in če treba še pognojite s kompostom. Na tako pripravljeno gredo presadite jagode v vrsti po 50 cm narazen, vrste pa nnj ne bodo manj
Sb	&teuuub
|e posebna prednost odvajalnega sredstva Darmol. Vrhu tega deluje milo in brez bolečin. Zato uživajo odrasli in otroci radi Darmol

nego 40 cm vsaksebi. Na navadno 1.20 m široko gredico gredo po 3 vrste. Presajajte tako, da se zemlja ne otrese. Preden pritisne huda zima, krite zemljo med rastlinami s siariin, dobrim, gnojem, ki naj varuje jagode pred hudim mrazom. Po rastlinah pa ne smemo devati gnoja. Pač pa je dobro, zlasti ako ni snega, da vržete po jagodah par smrekovih vej, toda ne na debelo, da more zrak do rastlin. Spomladi veje odstranite, gnoj pa podkopljite. Pozneje po potrebi plevite in okopavajte. Ko pa jagode začno cvesti, jih pustite v miru. Sele po trgatvi povežite vse betve, ki so rodile in vse pritlike. razen tistih, ki jih hočete imeti za nov nasad.
Ako boste sedaj julija meseca dobili sadike in tako ravnali z njimi, kakor opisano, boste imeli prihodnje leto že obilen pridelek. Nasad kake tri leta prav dobro rodi. potem jame pa pešati in je treba prirediti novega na drugcin koncu.
se (udi ¥ grdo žensko kdo zabubi?
Neki nemški list je priobčil tole zanimivo razpravo:
Če pokažeš človeku kako sliko in ga vprašaš, ali mu je všeč, ti utegne odgovoriti, da ni merodajen za take sodbe, ker nima tozadevno dobrega okusa.
Pa pokaži moškemu kako dekle in ga vprašaj, ali mu je všeč. Skoraj zmeraj bo brž odgovoril »da« ali »ne«. Glede na to točko misli vsakdo, da sme soditi. Tu nihče ne zdvaja, ali ima kaj okusa ali ne.
To pa je dobro, da je okus v tej panogi — kot povsod — različen. Temu so všeč plavo-laske, onemu črne, trelji sanjari o vitkih, četrti o košatih. V eni točki pa soglašajo vsi: vsi bi radi, da dekle, ki si ga oni izberejo, ni grdo. Seveda pa niti »strokovnjaki« niti »lajiki« ne vedo, kaj je grdo in kaj ni.
Posebnih znakov za grdoto sploh ni. Debele noge? Nekaterim niso noge nikdar dovolj obilne. Pege? Poznam nekoga, ki pravi, da so pege »pikantno« poživljanje pn(ti. Majhne oči? Tudi tuke morejo obljubiti velike stvari.
Če tako na splošno vprašamo, ali se kdo tudi v grde ženske zaljubi, moramo temu vprašanju pritrditi, saj se bo brez dvoma kdo dobil, ki se mu dozdeva tista grda ženska prijetna. Zato moramo naše vprašanje bolj točno navesti: Ali se more kak moški zaljubiti v dekle, ki se n j e m u zdi grdo?
Marsikdo bo to vprašanje kar zanikal. Pa dajmo to prej preiskati, preden l>omo sodili.
Vzemimo dejanski primer. Mislimo si navdušenega, mladega telovadca. V družbi naj dobi grdo žensko za sosedo. Mladenič bo seveda nekam obupan, toda. ker je dobro vzgojen, tega ne bo pokazal. Ponudi ji jedila in se pogovarja z njo — seveda — o telovadbi. In izkaže se, da je dekle goreča plavalka. Beseda da besedo, pogovor se med njima kar razplamti.
Dekle trdi, da zna 300 m preplavati v petih minutah. Mladenič se zagrohoče, saj potrebuje on za to progo b minut. In preden se zavesta, kako in kaj, sta že domenjena za v nedeljo, da se bosta kosala v plavanju.
Dekle ni v kopalni obleki prav nič lepša, vendar zdrava in krepka. In mladenič si misli, da je poglavitno le to. da je človek zdrav in čvrst. Nato skoči grdo dekle v vodo. preplava 30« m v petih minutah, a on tega ne zmore, pač pa se zna bolje potapljuti.
Plavata, skačeta, telovadita. In mladenič si prizna, da je to dekle naravnost imenitno n zabavno in mikavno.
To pa je že prvi korak do ljubezni. Moški se ne bo nikoli zaljubil v dekle ki se njemu zdi grda. A če je kaka grda ženska prikupna,
K'11»
»Kje pa sediš? Klop je pravkar preple-skann!«
»Sai rad sedim v zelenili.«
prijetna za družbo, si pridobi moškega, da se mu ne zdi nič več grda.
Sličnih doživljajev je tudi drugod dovolj, ne le v športu, lam, kjer se stikajo enaka ali slična zanimanju, je naklonjenost kmalu vzbujena.
Na ta način je grdim dekletom prav za prav bolje kot čednim. Za čednim dekletom vse brenči kar koli se mora briti, to ni nič posebnega. Toda, du kdo vidi prijetnost in dulia za nelepim obrazom, to pa že zuhteva posebno mero zrelosti in trdnosti. Za čednimi dekleti vsak don vse nori, in nič ne vedo, ali to občudovanje velja njim ali njihovim nogam. Grda ženska, ki ji kdo izkazuje topla čustva, naj bo prepričana, da je tisti moški na kak način poseben in globok.
S to opazko bi mogli članek skončaii, a zgodilo se je nekaj nepričakovanega. Pisec teh vrstic je prebral svoj članek dekletu, ki si ga je izbral. Dekle članka ni sprejelo abstraktno, ampak je vprašalo: »Ali si se moral zelo potruditi, tla si pozabil mojo grdoto?« Pisec je bil dovolj priseben, da je dejal: »Nikakor — jaz nisem nič posebnega. Meni se samo čedna dekleta zdijo čedna.« Dekle je bilo zadovoljno.
Kaj bomo kuhali?
^Turška mešanica
Popariš % kg strožjega fižola in ga sesekljaš. Nato olupiš 2 debeli čebuli, ju razrežeš na rezine in oboje opražiš na razbeljenem olju v veliki posodi. Nato dodaš malo soli, malo vode in y, kg razrezanih paradižnikov Ko se to nekaj časa duši, dobro premešaš in dušiš do mehkega. Preden daš na mizo, potreseš veliko petršilja po vrhu. To jed lahko daš mrzlo na mizo ali pa vročo; zraven vroč krompir v oblicah.
Paradižnikova omaka
Majhno čebulo, za prst dolg kos zelefie, strok česna, 2 žlici sesekljanega petršilja in žlico pre-žiljke pomešaš z oljem, soljo, poprom in Vi kg sesekljanimi paradižniki, daš vse v posodo, počasi kuhaš in večkrat premešaš. Naredi se fina paradižnikova omaka, ki jo precediš in daš na mizo — ali pa napolniš z njo majhne steklenice.
Žemljevn juha z jetri
Dve žemlji razrežeš na listke, ki jih poškropiš z mastjo in osušiš v pečici. Ko se ohladijo, jih poliješ z mrzlo vodo. Nato dušiš 8—10 dekagramov svinjskih ali govejih jeter in dodaš še čebulo in korenček. Zemlji skuhaš, kakršni sta, a jetra z zelenjavo pretlačiš s strojem. Nato daš vse v juho, tudi sok, ki je ostal od dušenja jeter, in dodaš še popra.
Sirove kroglice s solato
Imaš 15 dkg sira, ki ga nastrgaš, malo osoliš in ubiješ jajce vanj. Iz te kaše izoblikuješ kroglice, ki jih povaljaš v jajcu in drobtinah in jih hitro opražiš na razbeljeni masti. Zraven daš solato.
Poceni jetrna pašteta
Pol kilograma na drobno zmletih telečjih jeter pomešaš s štirimi skuhanimi, pretlačenimi krompirji. Dodaš 2 žlici zdroba, 2 jajca, malo popra, majarona, citronove lupine, sesekljane čebule in 2 žlici masti. Nato kuhaš v pnmaščeni posodi vso to zmes eno ln pol ure na pičlem ognju.
Na plesu. Dama hoče zafrkniti nekega gospoda zaradi njegovega klečeplaztva in mu reče: »Vidim, da vi moški tudi nimate dosti več hrbtenice kot me ženske« — Gospod: »Že mogoče! A vsaj ne razkazujemo je ne.« pri čemer so mu oči padle na proveč izrezano damino obleko.
K. L. B. P.: Kaj ste izgubili v mladih letih, nisem mogel prebrati, ker pišete tako nerazločno. Zdi se mi, du je v zve/i z nosom lili nosnico. Pišite bolj natančno iu razločno, da vam bom mogel svetovati.
M. O.: Že dolgo vas skrbi srce. Zadnje čase vas pogosto boli, zlasti če pijete malinovec.
Ce je res srce, ki vam dela neprilike, brez preiskave ne morem trditi Malinovec sam ne vpliva neposredno uu srce. Verjetno je, du vaša prebava ni v redu Plini, ki se razširjajo v črevesju. [Kigosto pritiskajo navzgor prepono, kur bolnik čuti potem kot neprijetnosti pri srcu. Je pa veliko ljudi, ki ne prenašajo malinovca.
P. L. N.: Pred enim mesecem ste bili operirani na kili iu slepiču. Operirali so vas v lumbaliiem uinrtvičenju. l'o desetih dneh ste zapustili bolnico zdravi. Par dni |k> prihodu domov pa vas je začel boleti želodec. Bolečine so bile zelo hude in so trajale en dan. Naslednji dan pu so vas začela boleti meča. Čez nekaj dni so bolečine ponehale., Vprašu jete, če so bile ie bolečine v zvezi z omrtvičenjem pri operaciji.
Od operacije pa do nastopa bolečin je preteklo skoro 14 dni. Zato to dvoje m prav v nobeni zvezi. Zakaj so se pojavile bolečine v želodcu, vam ne morem povedati. Bolečine v mečih opazujemo često po operacijah Včasih so itmli prvi znak vnetja žil, dostikrat so pa brezpomembne. Z mamili omrtvičimo živce. Omrtvičenje traju le nekaj časa. Izgine pa vedno popolnoma.
R. H. B.: 10 let staro punčko imate. Šolski zdravnik ji je dognal popkovini kilo. Od časa do časa jo v trebuhu hudo zavija. Drugače je sicer zdrava, krepka, le moči se še pogosto. Vprašujete, če morda ni močenje v zvezi s pop-kovno kilo.
Ne morem trditi, da bi bilo to dvoje v zvezi. Dognati je potrebno, če ni morda vzrok v organskih napakah živčevja, bolezni ledvic, mehurja, sečne cevi, vnetja zunanjih spolovil, gli-stavosti itd. Bolečine, zvijanje v trebuhu kažejo med drugimi nn to. da preti vkleščenje kile. Zato svetujem, da daste punčko operirati.
A. B. C.: Imamo nekatere rastline, za k ,-tere je vsaka koža občutljiva, ki povročajo vnetja na vsaki koži. Najbolj znana ie kopriva. Med preteklo svetovno vojno pa so ljudje spoznali še druge, ki so jih uporabljali zato, da so jim povzročala vnetja in rane po telesu ali pa so z njimi preprečevali zdravljenje in celjenje ran. Druge vrste rastlin pn povzročajo neprijetnosti samo nekaterim. Med te spadajo trobentice — primnle. Domače nikoli ne povzročajo bolezni, kakor jo opisujete vi. Povzročajo jo tuje vrste, predvsem ja|>onske. redkeje kitajske. Zdravljenja ne moremo posplošiti. Ravna se po posomeznih primerih.
II. V. R.: Na opisanem mestu imate temno-rdečo, ploščato bulo, ki je velika kakor 50 parčki novec. Ne povzroča vam nobenih bolečin. Zadnje čase se vam zdi, da se malo veča.
Nu koži v okolici ne opažate nobenih sprememb. Bojite se, da ne bi bil to rak.
I/. vašega popisa sklepam, du je to bula ki jo sestavljajo žile. Morete jo prav lahko odpraviti, l.ahko / mnjno operacijo ali pa z \ brizgan jem posebnega zdruviiu, ki bulo uniči. Obrnite se nu kirurga.
T. C. D.: 52 let ste stari. Pred 5 leti ste izgubili čiščo. Pol letu sein čutite zelo neprijetne in nadležne senzacije v spodnjem životu. Različna zdravila za pomirjenje, kopeli, umivanje ne pomagajo.
Obrnite se na ginekologu Potrebna je namreč preiskuva. Dognati je treba, če se ne skriva tu zadaj sladkorna, ali pa bolezen hrbtnega mozga, oziroma možgan. Ce ne bi ničesar našli, vam ne priporočam prepogostnega umivanja z milom in razkužili. Po vsakem umivanju se nninužite z olivnim oljem.
M. V. N.: Na desnem nožnem palcu vam je začel rasti čudno skažen noht. Močno je zakrivljen in zadebeljen. Vprašujete, kaj bi z njim, ker vas že pri hoji hudo ovira.
To nepravilno rast nohta opažamo pogosto na nožnem palcu. Povzročajo pa jo različna vnetja, poškodbe, nepravilna lega prstu itd. Kopljite dalje časa noht v milnici, da ga omeh-
čate. Potem pa ga opilite. Ne priporočam pa v;im nohta odstraniti, ker vam tak zrastel.
priporočilo z no vi
a prav
H. g. J.: Pred dvema mesecema vas je začel boleti desni kazalec. V globini ob kosti vas je hudo peklo in kljuvalo Devali ste si gori različna domača mazila, vtikali ste prst v vrelo vodo Po 1+ dneh se vam je predrlo. Izteklo je mnogo gnoja. Bolečine so ponehale Otok je izplaknil, rana se vam je že skoraj zacelila. 14 dni za tem pa je prst znova otekel, zopet se je začelo gnojiti. Devljite si gori domača mazila. ki vlečejo gnoj ven. a gnojenje ne preneha.
Kostnega črva imate. Obrnite se takoj na kirurga. Ne vem, če bo mogoče prst še ohraniti. Predolgo že traja. Prst vam bo ostal v najboljšem primeru trd. Z različnimi mažami ne boste veliko dosegli.
M. H. G.: Basedovv, ki bi bil tako izrazit, kakor je pri odrastlih, najdemo pri otrocih prav redko. Večkrat ga najdemo v pred- in razvojni dobi golše, ki jih spremljajo znaki, »podobni onim |>r! buscdovvu odraslih«,
D. F. M,: Vneta igralka tenisa ste. Pred enim mesecem pa vas je med igranjem začeta boleti desna roka v komolcu, in sicer spredaj v pregibu. Mislili ste, da je to pač orl pretiranega igranja in da bo sčasoma prešlo. Ker pa še vedno čutite bolečine v komolcu, pa tudi v nadlehti, vas je začelo skrbeti.
Roko ste si poškodovali pri igri. Morali ste jo preveč iztegniti Pri tem ste si izvinili sklep v komolcu in poškodovali sklepno ovojnico. Svetujem vam, da si daste roko rentgenizirati, Morda so nastopile kakšne spremembe v kosteh. Prenehajte za mesec dni z igranjem. Dajte se obsevati s kratkimi valovi,	i<
Davčni nasveti
DAVČNE OPROSTITVE PRIDOBNINE
1.	a) domači obrt pri onih, ki ga opravljajo samo s svojimi domačimi ter ne najemajo posebnih delovnih moči, če delajo po naročilu in za račun drugega, n. pr. pletenje nogavic, vezenje;
b) postransko gospodarstvo malih kmetovalcev, ki se opravlja zdaj pa zdaj in nima svojstva obrtnega poslovanja. Za male kmetovalce v tem smislu se smatrajo oni, ki jih kmetijski dohodek komaj zadošča za hišne in gospodarske potrebe.
2.	Podjetja s posebnimi zakonskimi ugodnostmi.
3.	Obrati vojnih invalidov, nesposobnih za vsak drugi zaslužek, in drugih oseb, ki bi drugače obremenjale državo ali samoupravne edinice, če ni povprečni dnevni dohodek po cenitvi davčnega odbora večji od običajne dnevne mezde v do-tičnem kraju.
Invalidi morajo dokazati svojo popolno nesposobnost za vsako drugo gospodarstvo z zdravniškim spričevalom.
4.	Poklic a) slikarjev, kiparjev, skladateljev, ostalih umetnikov in književnikov glede dohodkov od njih osnovnih umetniških in znanstvenih proizvodov, kolikor ne presegajo ti dohodki 20.000 dinarjev na leto;
b) novinarjev, če se izvršuje kot postranski poklic in z zaslužkom, ki ne zadošča za njih vzdrževanje; poklici z duševnim in telesnim delom oseb pod 16 leti vobče in dijakov glede do hodka od poučevanja, kmetijski sezonski delavci, pa tudi telesni delavci nad 50 let starosti.
5.	Zakupi pri zakupnikih zemljišč, če obdelujejo zakupljeno zemljišče sami. Če se zakupljeno zemljišče ne uporablja za kmetijsko obdelovanje, ampak v druge namene, zakupnik načeloma nima pravice do oprostitve od pridobnine.
6.	dninarji, Žagarji, nosači, kolporterji časopisov (i, s. osebe, ki so drugim na službo pretežno
s telesno močjo — izven službenega razmerja —) in ne delajo v stalnem lokal^,
7. Potočni mlini z največ dvema mlinskima kamnoma, ki so postavljeni ob presihujočih potokih in ki zato ne morejo delovati vse leto, marveč samo takrat, kadar pride voda.
Pridobnini tudi ni zavezano poslovanje, ki se opravlja v lastnem hišnem gospodarstvu v lastne namene. Ravno tako ne vse panoge kmetijstva in gozdarstva pri kmetovalcih, ki so zavezani zem-Ijarini od dotičnega zemljišča. Umetno in trgovinsko vrtnarstvo, ki se opravlja obrtoma, pa je zavezano pridobnini.
Za kmetijstvo in gozdarstvo se smatrajo tudi:
1.	poljska in gozdna postranska gospodarstva, v katerih se redno pridelujejo lastni prvqtni pridelki (n. pr. konserviranjc sadja, pridelovanje vina, izdelovanje lanu, konoplje, volne itd., kolikor ni to predelovanje izrazito industrijskega značaja. Zu to niso proste pridobnine: pivovarne, tvor-nice za špirit in podobno. Prav tako je zavezano pridobnini: čebelarstvo, živinoreja, pitanje živine in svinj, prevozništvo in vse vrste postranskih panog kmetijstva, če se opravljajo redno in pretežno kot samostojno obrtno podjetje.
2.	Ukoriščanje lastne zemlje, uporabljane za drugo gospodarstvo in ne kmetijsko, če ni čisti dohodek takega ukoriščanja večji kakor dvakratni katastrski čisti dohodek in če se pridelki ne predelujejo in ne prodajajo v predelani obliki.
3.	Prodajanje lastnih poljskih, živalskih ali gozdnih proizvodov. Ce se prodajajo ti proizvodi obrtoma na drobno v stalno otvorjeni prodajalnici v drugem kraju, ne pa tam, kjer je sedež poljskega in gozdnega gospodarstva, je zavezano pridobnini. Sedež poljskega in gozdnega gospodarstva jc kraj, kjer leži del posestva, pa tudi sta-novališče davčnega zavezanca, kolikor neposredno iz njega obdeluje posestvo.
Očetov dolg se ne da pobotati s sinovim zaslužkom. G. A. O. — Mojster sme za napravljena dela računati le toliko, na kar sta končno oba pristala. Ce vam je predložil višji račun in ste mu na ta način plačali vsoto v smislu sklenjenega dogovora, je bil s tem plačilom račun poravnan. Nikakor pa ne sme mojster odtegovati vašemu sinu kot vajencu izgovorjeno tedensko nagrado, da z njo poravna vaš dozdevni ali resnični dolg. Zaradi prekomernega izkoriščanja sina-va-jenca po mojstru pa prosite za posredovanje pri okrajnem načelstvu.
Zastarani odvetniški stroški. A. R. M. — Odvetniški stroški zastarajo v treh letih. Vprašajte odvetnika, kdaj da je imel sedaj uveljavljene stroške. Če so nastali zaradi prepira pred 14 leti po pok. očetu kupljene parcele, so pač zastarani. Morda pa gre za neko še nc plačano, pa vknji-ženo terjatev, ki ste jo sedaj kot lastnica parcele dolžna plačati. Vprašajte za pojasnilo zapuščin-
...........................................................iiiimimiimiiiiiiMUiimiiiiiiimiiiiii
»mmm m%wmr
j odgovarja samo na vprašanja, ka- g 1 terim ie priložen tale od rezek
t,Slovenec" 7. juti'a 1940
SiMiHHiminiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiniNiniHiiimiiiiiiiliiiiHi.......miiiš
skega sodnika, morda vam bo na podlagi spisa mogel stvar zadovoljivo pojasniti.
Predvojna dediščna v kronah. I. B. L. — Za predvojnih 400 kron, ki so bile naložene pri sodišču, boste prejeli 100 din z nateklimi 5% obrestmi. Vse drugo boste zvedeli pri sodišču.
Zdravljenje ob morju. »Nesrečen«. Lani ste poslali zaradi zdravja otroka z ženo k morju. Zvedeli ste, da vas je tam žena varala, kar tudi sama prizna. Vprašate, če lahko postopate proti dotičnemu gospodu, ki je vedel, da ima opravka s poročeno ženo. — Prešuštvo je kaznivo z zaporom do enega leta in se preganja na zasebno tožbo. Tožba se mora vložiti najkasneje tekom treh mesecev, od kar ste zvedeli za dejanje in storilca. Ce še niste zamudili tožbe, boste lahko dosegli kaznovanje obeh; če bi pa hoteli umakniti tožbo proti ženo, bi bilo s tem ustavljeno tudi postopanje proti prešuštniku.
Pravice delavca ob bolezni. P. A. S. T. — Ce je dclavec po najmanj 14 dnevnem službovanju sprečen vršiti službo zaradi bolezni, ima pravico zahtevati od službodajalca celo plačo, toda ne več kot za 7 dni. Od prejemkov ne more službo-dajalec ničesar odtegniti, niti zavarovalnih dajatev, ki jih delavec prejema temeljem javnopravnega zavarovanja. Od OUZD pa ima pravico do brezplačne zdravniške pomoči, do zdravil ter do hra-narine, ki se pa izplača le, če je bolezen združena s pridobitno nesposobnostjo, ki traja dalje nego tri dni. Za prvi tri dni me ne gre hranarina.
Odlok vode na sosedovo zemljišče. C. ,1. — Ce voda z vaše strehe že res okoli 100 let teče na so-
sedovo zemljišče, je pravica do odtoka vode vsekakor priposestvovana iii ne verjamemo, da bi sosed z morebitno tožbo proti vam uspel.
Pevska in glasbena izobrazba. M. K. — Radi bi se naifčili glasbe in petja, pa ne veste kam bi se obrnili. — V Sloveniji imamo več glasbenih sol, kjer lahko dobite primerno pevsko in glasbeno izobrazbo. Tako imamo v Ljubljani državni konser-vatorij, glasbeno šolo Glasbene Matice, glasbeno šolo železničarskega glasbenega društva Sloga, v Mariboru imamo cerkveno glasbeno šolo, glasbeno šolo Glasbene Matice, ki jo imate tudi v Celju in Ptuju, torej vse v vaši soseščini. Obrnite se na vodstvo ene navedenih šol, ki vam bo gotovo dalo potrebna pojasnila.
Skrajšan rok. G. I. — Ker vaš sin sluzi pri aviatiki, bo moral odslužiti dveletni vojaški rok. Sicer pa tudi če bi drugje služil, ne bi imel pravice do skrajšanega roka brez ozira na velikost vašega posestva. Ker je prvi sin služil skrajšan rok, bosta morala drugi in tretji odslužiti popolni rok vojaške službe.
Plača ob (asu vojaške sluibe. J. K. — Delodajalec se upiia plačati vam pripadajočo štiritedensko plačo za čas vaše vojaške službe, ker je mnenja, da je vašo trimesečno vojaško službo smatrati za kadrovski rok in ne za orožne vaje. Vi pa trdite nasprotno. — Ce se ne morete sporazumeti, poskusite s tožbo. V tem primeru bo sodišče odločilo, ali je bilo vašo vojaško službo smatrati za orožne vaje in vam bo v tem primeru moral delodajalec izplačati štiritedensko plačo, ali pa za kadrovski rok, v katerem primeru nimate pravice do štiritedenskih službenih prejemkov.
Zavarovanje bratovega užitka. P. L. K. — Sodišče je moralo zavarovati užitek vašega odsotnega brata, ki ga ima na vašem prodanem zemljišču. Če veste, da je brat umrl, poskusite dobiti mrtvaški list in ga predložite sodišču. Če pa ne morete dokazati bratove smrti in že od leta 1913 nimate nobenega poročila o njem, pa predlagajte pri sodišču uvedbo postopka, da se proglasi za mrtvega. Nalo bo zavarovanje njegovega užitka odpadlo. Sicer se pa o vsem pomenite s sodnikom, ki je v vaši stvari uradoval in vam bo zato najlažje dal vsa potrebna pojasnila.
Zabranjena pot. P. M. — Če vas bo sosed tožil, ker ste pot. ki jo smatrate za nepotrebno, zaprli, bo pač sodišče na podlagi izvedenih dokazov, ki jih bosta obe stranki predlagale, razsodilo o obstoju služnostne pravice. Za zemljiške služnosti velja načelo, da mora vsaka služnost služiti v svrho koristnejšega in udobnejšega uživanja zemljišča, s katerim je zvezana. Tudi vprašanje, ali je sosedova služnostna pravica ugasnila ali ne, je sporno, v kolikor moremo to sklepati iz vašega dopisa.
Posebno pazite, kaj bolnik pije I
T^^KD Pitje ni le za zdravega človeka zelo tH^^ važno, temveč tudi za bolnika mno-gokrat važnejše od hrane 1
Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češče na«o najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi idravllna
ono z rdečimi srci!
Prospekte in vsa potrebna navodila pošlje zastonj in z veseljem: Uprava zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
Zato bo tudi to vprašanje predmet sodne presoje, ako pride do pravde.
Mizar. J. M. — Če mojster ne stori svoje dolžnosti, se vendar sami obrnite na strokovno zadrugo. Po enem dovršenem letu učenja učencu pripada odškodnina za delo Če mojster ne plača zlepa, ga učenec lahko toži. Izpričevalo vam bo moral dati, neglede na to, ali vas je prijavil pri zadrugi pravočasno ali ne.
Dijaški rok. K. K. — Le s šestimi razredi gimnazije ali realke ali tema enakih šol imate pravico do skrajšanega roka 9 mesecev službe v stalnem kadru, če opravito v tem roku izpit za rezervnega narednika. Z manjšo šolsko izobrazbo vam ne bodo priznali dijaškega roka.
Neprepisano posestvo. V. B. — Za zemljiškoknjižni prepis prodanega posestva se morata pobrigati stranki sami. Če kupec tega ne stori, naj pa prodajalec predlaga pri sodišču prepis posestva na kupca.
Zastaranje služnosti pešpoti. S. L. B. — Če lastnik zemljišča, preko katerega vodi pešpot, to pešpot upravičencu zabrani in upravičenec tri leta zaradi te prepovedi opusti hojo po poti in tudi ne loži, je v treh letih služnostno pravico poti zgubil.
Poraba mladolelnikovega denarja. U. P. P. — Obrnite se na varstveno sodišče, ki vam bo povedalo ali in koliko naloženega mladoletnikovega denarja bo smel mladoletnik porabiti za študij.
Kakšno sluibo lahko dobim. G. F. — Niste povedali, kakšne službe imate v mislih, ali državne ali zasebne. V državni službi bi morda lahko dobili mesto dnevničarja, pozneje pa bi morda lahko poslali zvaničnik, toda sprejeti vas ne morejo v državno službo, ker ste 21 let stari in še niste uredili vojaške obveznosti, razen seveda, če ste zaradi nesposobnosti slalno ali začasno oproščeni službe v kadru ali pa tudi kot edini hranilec nesposobnih rodbinskih članov.

Shranjevanje jajc v apnenem prahu. A. N. C.
— Nekateri trdijo, da je shranjevanje jajc v ap-neueni prahu, t, j. v prahu, ki ga dobimo, ako živo pano dalj časa izpostavimo vplivu zračne vlage, ravno takj uspešno, kakor v ugašenem apnu. Kaj je pravilneje? — Preden na to odgovorimo, hočemo pojasniti pravi namen shranjevanja jajc. Vse sestavine v jajcu se začno razkrajati in razpadati, ako pride zrak do njih To razkrajanje povzročijo predvsem razne klice gliv, ki so morda že v jajcu ali pa pridejo vanj šele od zunaj, obenem z zrakom skozi luknjice jajčje lupine. Da to preprečimo, vlagamo jajca najrajši v take tekočine, ki onemogočijo dostop zraka, lahko pa tudi v snovi, ki so bolj propustne za zrak, kakor so otrobi, pleve, pesek, apneni prah in podobno V zadnjih letih sta se v gospodinjstvu najbolj razširila vodno steklo in garantol, v velikih obratih pa apnena voda oz. apneno mleko. Te tekočine se ne razkrajajo in preprečijo dostop zraka in škodljivih glivic do jajc. Skoro ravno tako dober pa je tudi apneni prah, ki je sam na sebi razkuževalno sredstvo. Razlika med apnenim prahom in ugašenim apnom pa je ta: žgano apno je kalcijev okis, torej čisto apno. Če ga polivamo z vodo, ga »ugasitnoc, to je apno se združi z vodo; pri tem dobimo čisto raztopino ugašenega apna; če mu dodamo še več apna, govorimo o apnenem mleku; zmesi ugašenega apna z vodo pa pravimo apnena kaša. Apneni prah pa je žgano apno, ki se na zraku polagoma nasrka zračne vlage ter razpade v prah, ne da bi se v vodi raztopil. Tudi ta ima ista razkuževalna svojstva kakor apneno mleko in se ravno tako uspešno uporablja za shranjevanje jajc.
Kruh se poleti kvari. Sv. V, SI. B. — Kruh se v poletni vročini zelo naglo skvari. Kako bi se dalo tem od pomoči? — Da se kruh v poletni vročini rad skvari, temu so krive glivice posebne vrste, ki povzročajo vlečljivost. Njih trdožive tvore ne uniči niti visoka vročina v krušni peči. Če ni v kruhu nikake kisline in ga poleg tega hranimo v topli shrambi, začne ta vrsta glivic svoje delo. Krušna sredica se zmehča, postane vlečijiva in dobi zoperno sladek okus. Tam, kjer zakvasijo kruh z domačim kvasom ali z vinskimi drožicaini, te napake ne poznajo. Domač kvas je testo od prejšnje peke, ki smo ga pustili vzhajati in nato posušili na zraku. Mlečnoliisiinske glavice, ki padejo iz zraka, tvorijo v njem mlečno kislino, katere zadostuje že tri desetine odstotka, da izostane vlečljivost ozir. slaščičavost. Iz navedenega razloga je dobro, če zamesimo v testo nekaj kislega mleka. — Drugi priporočajo dodati pri mesenju kruha 1—3 žlice kisa na 1 kg moke, kakor je pač kis več ali manj oster. Ko je kruh pečen, izgubi popolnoma okus po kisu in ga lahko brez skrbi denemo v sladko mleko, ne da bi se to skisalo. — Važno je tudi pravilno spravljanje kruha, ko ga vzamemo iz peči. 1'ostaviti ga je na zračen prostor, pokrit z redko tkanino proti muham in prahu, in šele ko je popolnoma ohlajen, ga spravimo v suho, zračno, po možnosti hladno shrambo.
Črvi v posušenih teipljah. SI. R. — Češplje, ki so bile pravilno posušene, postanejo poleti črvive. Kako bi se dalo to zabraniti? — Ce pridejo črvi v suhe češplje v topli poletni dobi, bo najbrž kriva slaba, morda vlažna ali zatohla shramba, kamor imajo dostop muhe. Te zaležejo na sad jačeca, iz katerih se izvale črvički, ki prodro v notranjost. Suhe slive je najbolje držati na suhem, zračnem prostoru, kamor muhe nimajo dostopa. Če hranimo slive v zabojih, tedaj je te pred vlaganjem za-žveplali, potem slive vlagati na tesno, da ostane med njimi čim manj prostora praznega. Tudi zaboj je hraniti na suhem kraju. Če so pa črvi že v suhih češpljah, tedaj ne preostane drugega kot jih pre-
Kurja očesa
Najboljše »redstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. Dobite \ •karnah, drogerijah ali naravnost it tvornioe in glavnega skladišča M. Hrn|ak, lekarnar, Sisak Varujte ie potvorb l
Z&lCltnl zna*
kuhati v žganje. — če želite kupiti psa-pinča, tedaj oglasite to v »Slovencu«. Kdo jih goji, nam ni znano.
Črvi v steblu ali korenini zelja — kljunotaj. F. T. Lj. — Kapusnice: zelje, ohrovt, cvetača vam ne uspevajo. Na koreninah — na spodnjem deblu v zemlju — se tvorijo okrogli izrastki, v katerih so beli črvi. Rastlina postane zanikrna in slabo uspeva. — Na koreninah cvetače pa ste opazili bele črvičke, ki koienino čisto oglodajo. Rastline hirajo in se posuše. Od vse grede vam je ostalo samo pet sadik. Zemlja je dobro gnojena s konjskim gnojem. Kako se da odpraviti tega škodljivca? — Gotovo gojite na isti gredici že več let kapusnice ter jim stalno gnojite s svežim hlevskim gnojem. Posledica je, da se razni škodljivci teh rastlin razmnožijo in jih uničujejo. Če opazite na spodnjem delu kocena kot lešnik ali še debelejše nabrekline in v njih bele črve (žerke ali ličinke), tam je škodljivec kljunotaj. Ti črvi razjedajo stebelca, pa tudi korenine. Med rastjo kapusnic je proti njemu težko kaj storiti. Najbolje je napadene rastline posušili in sežgati. — Korenine kapusnic objedajo tudi ogrci, ličinke vrtne rovke, bramorji. Če razjeda beli črv v roveh na koreninah in v steblih, je to ličinka zeljne muhe. — Na koreninah kapusnic se včasih pojavijo otekline, ki se razširjajo in spačijo korenino, da mora rastlina poginiti zaradi gnilobe. Najrajši se pokaže ta bolezen tam, kjer gnoje s svežim gnojem. Bolezen se imenuje golšavost, ki jo "povzroča neka glivica. Vse te bolezni in škodljivci se pojavljajo tam, kjer se leto za letom sadijo kapusnice na istem zemljišču in gnojijo s svežim jilevskim gnojem. Proti temu se borimo na ta način, da jeseni vse kocene in korenine kapusnice zberemo in sežgemo in tako uničimo vse škodljivce in glivične bolezni, ki v teh ostankih prezimijo. Nikar ne z njimi na gnoj ali v kompost, ker jih sicer še bolj razširjamo. Najboljši pripomoček bo pa ta, da prostor za kapusnice menjate ter jih sadite na drugo izpočito zemljo. Doi>ro je tudi la prostor temeljito poapniti. Tako se boste obvarovali teh škodljivcev.
Naš zlvinozdravnik
Kokoši nesejo mehka jajca. V. S. K. — Opažate, da nekatere vaše kokoši nesejo jajca z mehko lupino ali pa celo brez nje. Nekatere od teh kokoši ne kažejo nikakih znakov bolezni, druge pa izgledajo nekako lene, zadek jim je nekoliko otečen in kokoši čudno široko hodijo. Nekatere kokoši zelo rade sedijo, dasi ne znesejo jajca. Kokoši se stalno napenjajo in hočejo nekaj iztisniti. Želite zvedeti vzrok temu pojavu in kako bi ga preprečili. — Nekateri mislijo, da nesejo kokoši jajca z mehko lupino zaradi pomanjkanja apna v hrani kokoši, kar pa ne bo držalo. Vzrok, da kokoši nesejo jajca z mehko lupino, bo najbrž ležal v vnetju jajcevoda. Vnetje jajcevoda nastane pri različnih obolenjih. V mesecih maju, juniju in juliju navadno povzroča vnetje jajcevoda silno majhen zajedalec, nazvan prosthogonimus, ki se naseli v sluznici jajcevoda. Zajedavec živi v kačjem pastirju in v perutnini, kjer se razvije do popolne oblike. Ako torej kokoši pozobljejo kačjega pastirja v času od maja dc julija, dobijo v sebe tudi ličinke prosthogonima. Ličinke dospejo po daljšem romanju v jajcevod kokoši, kjer s svojim razvojem povzročajo vnetje in ostale spremembe. Bolezenskih sprememb v jajcevodu kokoši ni mogoče uspešno zdraviti. Oku-ženje z ličinkami prosthogonima pa se da preprečiti na ta način, da se pazi, da kokoši ne pridejo do raznih stoječih vod. kjer se zadržavajo kačji pastirji, še uspešneje je osušiti različne luže in z lužami bodo izginil, tudi kačji pastirji. V kolikor pa ne bi bilo mogoče odstraniti legla kačjega pastirja, je treba imeti pa kokoši zaprte vsaj v jutranjih urah. dokler še visijo kačji pastirji na nizkem grmičevju, kamor kokoši lahko sežejo s svojim kljunom. Obolele kokoši je napriporočlji-veje zaklati, zdrave pa čuvati na opisani način in kokoši bodo prenehale nesli jajca z mehko lupino.
Zahtevajte povsod naš list!
Katoliška vera na Norveškem
lukah. še več: tu je slišati narečja pol durata zamorskih plemen in še arabščino in armenščino.
Od leta 19:55 pa je Dakar pridobil še drug, jako važen pomen: da je postal letalsko oporišče velike francoske letalske proge iz Evrope v Južno Ameriko. Zaradi letalskega pristanišča so tudi druge letalske proge izbrale Dakar za svojo podlago, posebno pa notranje-afriške proge, tako Air A tri- | <iue*, ki je podružnica družbe >Air France*. Leta 1937 se je začela gradnja za potrebne naprave hidroplanskega pristajališča. Te naprave so zdaj dokončane in bodo v korist prekoinorskemu letalskemu prometu. S sedanjo vojno je postal Dakar pomembe n kot oporišče bodočega zavezniškega brodovja in za prevoz črnih čet iz Senegala in Nigerije v Francijo. V Dakru so se afriški vojaki vadili streljanja s puškami.
Dakar bo kot prometno križišče, trgovsko središče in strateško oporišče za bodoče rodove, ki jim bo potovanje krog sveta nekaj vsakdanjega, najvažnejši kolodvor za prestapljanje in prekladanje.
Dakar - vrata za v Afriko
Malokdaj je priroda tako naklonjena kakemu cezoceanskemu pristanišču, kakor je na Rtu Verde
■'•xJeun,aji!all0dnej'ša koniea	Zemljine«. Ta
rtič obvlada svetovno morje. Leži v sredi med Evropo in Južno Ameriko, med Evropo in Južno Afriko in med Južno Afriko in Severno Ameriko. Frav neposredno do obrežja se utegnejo pripeljati veliki parniki in za nameček so za plavajoče palače modernega prevažanja potnikov zgradili dolge pomole daleč ven v morje in so tako prislonili umetno luko k prirodni lukl. Za obalo se začenja puščobna in neizmerna afriška celina. Ozka proga ob morju je civilizirana in tu je nastalo mesto Dakar
nosti in 1 pol milijarde francoskih frankov, šo pred 10 leti sta bili te dvo številki za tretjino manjši.
Seveda pa Dakar še zdavnaj ni tako daleč, da bi imel monopol na promet vseli francoskih prog. Spet je treba pomisliti na njegovo zemljepisno lego, ki je zaradi nje postal Dakar prometno križišče med štirimi deli sveta. V letih 193« in 1930 (dokler se ni začela ta vojna) je prmlulo vsak mesec po 400 ladij - skupno 700.000 ton — v dakarsko luko. Teh 400 ladij je plulo pod '20 različnimi zastavami svojih držav. Seveda je prednja-čila Francija s svojimi 150-180 ladjami -na leto; nato je sledila Anglija s 70 ladjami; dalje Norveška, Švedska, Nizozemska in Italija. A prihajale so tudi ladje s Poljske, betonske, Cileja, Mehike, Jugoslavije, Grčijo in Turčije.
Na obalah, v pristaniških pisarnah in beznicah je taka mešanica jezikov, kakor v večjih svetovnih
Zemljevid Afrike; na skrajnem zahodu mesto Dakar.
Kmalu zadaj za mestom se začenja črna, skrivnostna Afrika, ki je navzlic cestam, bolnišnicam, telefonskim žicam in šolani, ki pričajo o delovanju francoskih naseljencev, zmeraj še tako tajinstvena in neprodirna, kakor je bila takrat, ko jo je bil našel Stanlejr Livingstone.
Dakar ni samo upravna prestolnica velikanske pokrajine francoske Zahodne Afrike, anipak je tudi njen naravni izhod v svet, je njeno trgovsko in prometno središče, je končna točka cest, avtobusnih prog, ki obstojajo že nekaj let in vodijo globoko v notranjost dežele. Dalje je pa Dakar tudi vojaško oporišče, je središče verskih misijonov, ki jih je Francija kot največja katoliška kolonijska oblast sveta, vneto pospeševala. Dakar, ki ima 50.000 prebivalcev, živahen promet, mnogo vojaštva, učiteljev in duhovnikov, nuja videz premožnega, prijetnega mesta kje v Evropi, če bi človeka ne spominjale palme ob cestah, peščeni viharji in mnogi zamorci na to, da je mesto na afriških tleh.
Pisatelj Andrew Beck opisuje v listu »Tablet« preteklost, pravni in sedanji položaj ka-toli.štva na Norveškem takole:
Reformacija v Skandinaviji je bila bolj jjosledica politične ustrež.ljivosti kot versko gibanje. Zlasti na Norveškem ni bilo nikakršne mlačne vere, ne razuzdanosti in tudi ne sebičnih duhovnikov, ki so imeli r,a švedskem in Danskem veliko besedo. Zatorej je bil tudi odpor zoper uvedbo protestantizma bolje organiziran. L. 1573 je dežela jio državljanski vojni med protestanti in katoličani izgubila svojo neodvisnost in je |x>stula danska provinca Kedovniško in cerkveno premoženje so zasegli in razdelili med plemstvo in so protestantsko vero proglasili za državno vero. Izmed devetih katoliških škofov so jih sedem izgnali. Duhovništvo je še lahko ostalo, a so ga pristojnima nadomestili z lutrovskimi pastorji, ki so bih večinoma Danci. V januarju 1814 je Jirisla Norveška pod Švedsko; 1. 1905 sta se obe deželi mirno razšli, in kot izvoljen vladar je princ Karol Danski, z imenom llaakon VII., zasedel norveški prestol.
Zaradi hudih kazenskih zakonov, ki sta jih Danska in Švedska naložili Norveški, je v začetku 19. stoletja katolištvo tako rekoč izginilo iz dežele. Da je katolištvo 1. 1842 na Norveškem spet oživelo, se je zgodilo bolj slučajno, Ko se je tega leta v juniju fruncoske-
stal I. 1887 Luksemburžan msg. Baptist Olad I'alkize, ki mu je katolištvo v moderni .Norveški največ hvale dolžno. V Kristianiji je ustanovil semenišče, tiskarno in je I. I8S8 ustanovil tudi prvi norveški katoliški nedeljski list »St. Olav«. Pri svoji cerkvi je otvoril bolnišnico Notre Dame, ki je bila izročena sestram sv. Jožefa iz Chambčryja, ki so že I. 1865 ustanovile norveško provinco. L. 18'>2 je bila Norveška povzdignjena v aj>ostolski vikariat, in msgr. Falkize je |xistul naslovni škof. Takrat je bilo na Norveškem približno 30.(MX) »razkol-nikov«, vštevši 1200 katoličanov, 4000 baptistov, 8000 metodistov itd. Apostolski vikariat je bil razdeljen na 12 okrajev s potujočimi misijonarji.
Po zakonu iz I. 1845 ni dobila Cerkev še nobenih pravnih pravic, šele I. 1888 se je po tozadevnem prizadevanju apostolskega vikarja nekaj izboljšalo. Da bi angleškim družbam otežkočili izkoriščanje skandinavskih rudnikov, so tisto leto določili, da mora država potrditi pridobitev lastnine po inozemcili. Msgr. 1' alkize je dosegel, da so bile vse disidentske občine izvzete od te določbe, tako da si morejo ti pridobivati cerkve, šole in pokopališča, čeprav je njih predstojnik inozeinec. Skupno z disidentskimi protestanti se mu je posrečilo doseči 1. 1891 jjopolno versko strpnost (toleranco). V juniju 1. 1891 je prejela katoliška
*
Pomen Dakra kot prometnega križišča prve vrste se je v poslednjih letih neprestano večal. Vedno večji porast cest, izkoriščanje in gospodarsko uporabljanje širnih planjav v notranjosti dežele, od koder so prihajali na obalo tovori gumija, lesa, kakaa, Oreščkov, kož, koruze, palmovega olja in bombaža, so privabljali zmeraj več ladij k pomolom Dakra. Mimo tega pa je Dakar zaradi omenjenih zemljepisnih vzrokov tudi najprimernejši prostor za razkladanje in nakladanje različnega blaga. Kar po cela plemena zamorcev, kot na primer pleme zamorcev Kru, ki je znano še iz junaške dobe kolonistov prejšnjega stoletja, so po vse leto zaposlena v dakarski luki kot težaki in delavci. V poslednjih letih je v Dakru narastel ladijski promet na leto povprečno na 8 milijonov normalnih registrirnih ton. Tako Dakar ni bil samo trelje največje francosko pristanišče (za Mar-seilljem in Le Havroin), marveč je tudi eden najvažnejših pristanišč v Afriki, ki ga glede na živahnost pomorskega trgovskega prometa prekašajo na severu Afrike le še pristanišča v Egiplu, Alžiru in Tun'su, na jugu pa Kapstadt.
Vsako leto je bilo v Dakru natovorjenega in iztovorjenega 2 in pol milijona ton blaga v vred-
Francoska letala na pariškem letališču, ki so jih Nemci nepoškodovana dobili v roke.
Cerkev skupno s protestantskimi disitentskimi občinami osebne pravice in pravni jioložaj. Poglavar lastnine ajx>stoIskega vikuriata je ujio-stolski vikar, ki sme brez. intervencije države pridobivati zemljo in posbpja in jih ujiorab-Ijati. Pri kaki spremembi v apostolskem vika-riatu ni treba plačati državi ne dedinskih davkov in ne pristojbin za smrtne primere. Cerkvena imenovanja, ni treba da jih potrdi država. V svojem uradnem poslovanju je katoliški duhovnik tudi državni civilni uradnik, ka- ' toliška vera je pod zaščito države, tako da na primer^ procesije sv. Rešnjega Telesa spremila državna policija v paradni uniformi, šolsko vprašanje je bilo pravično rešeno z zako nom z dne 26. junija 1889. Zasebni šolski poti k je obvezen, a katoličani smejo ustanavljati svoje šole, če so prilagojene državnemu šolskemu načrtu. Sicer odloča škof o učnem načrtu, skrbi za verski pouk in imenuje učitelje, lam kjer obstoja kaka katoliška šola, so katoliški starši, ki pošiljajo otroke v to šolo, oproščeni državne šolnine. Spričo 11, stoletnice uvedbe krščanstva je državni zbor — stort-liing — 1. 1897 z veliko večino glasov odpravil zakon, jki katerem se aa Norveškem niso smeli ustanavljati samostani.
Od začetka 20. stoletja so bili izgledi malega inisijona s 1350 katoličani med 3 in jx>l milijona vsega prebivalstva prav dobri. Predsodki so kmalu izginili, večal se je vpogled v zgodovinsko preteklost Cerkve in velikega pomena je bilo prijazno vedenje mnogih protestantskih pastorjev spričo katoličanov. Velik vpliv je imel zlasti dr. Knud Krogh-Tomning, znameniti lutrovski bogoslovni jirofesor na univerzi v Kristianiji, ki je neprestano deloval za cerkveno zedinjenje. Zaradi njegovega sprejema v katoliško Cerkev in sprejemu njegovega prijatelja Stiirenscna I. 19<x>, so vsi pričakovali, da bodo ljudje hitro prestopali v katoliško Cerkev. Vendar se to ni zgodilo. Od kar se je Norveška ločila od švedske, je katolištvo sicer jx)časi, a močno napredovalo. I.eia 1910 je polovica vseli 2600 katoličanov na Norveškem, ki jih je vodilo 24 duhovnikov, bivalo v Kristianiji. Odtlej so Cerkev okrepili domini kanci in očetje presv. Srca Jezusovega. V Kristianiji, llamarju, Orendalu, llavvgcfundu, llonefos.su in Stabbeku so dobili nove katoliške cerkve. Večidel sta pri cerkvi tudi še šola in bolnišnica. L. 1923 so prišli tudi špicbergi pod apostolski vikariat. L. 1913 je msgr. Falkize zaradi slabega zdravja odstopil in njegov naslednik je jxistal msgr. Jan Olav Smit. Pod njegovim vodstvom je rustlo število konverti-
Novi sovjetski poslanik v Bukarešti Lavrenlijev (v sredi), zraven njega zastopnik romunskega zunanjega ministrstva.
tov (spreobrnjencev), med katerimi so zlasti Iiomembni Lars Fskeland (1924), slavni jiisu-telj, Sigrid Undset (1925) i„ še druga znana pisateljica Gostu v. Geierstum (1928). Ko je I. 1925 skujiina liberalcev predlagala odpravo zakona o jezuitih — ta predlog je kasneje storthing odklonil — je nastala precejšnja protikiitoliška reakcija. Po smrti msgr. Sinita, leta 1930, je postal konverti msgr. Olisf Offer-dalil a|x»stolski vikar. Norveška je dobila prvega škofa-domačina in s tem ne|iosredno zvezo s pred reformacijsko hierarhijo. Južni del Norveške, današnji njx>stolski vikariat Oslo, je bi izročen marinistom v varstvo. Apostolski vikor je Luksemburžan msgr. Jaoues Mungers, ki je bil I. 1932 posvečen zu naslovnega škofa iz Selja, kjer je bil predreformneijski škofovski sedež norveških škofov. Ta škofija vsebuje 2jOO vernikov s 30 duhovniki, od teh je pn le 5 Norvežanov. Srednjo Norveško upravljajo redovniki. Predstojnik s sedežem v Moldeju je Nemec p. Ciprijan Witte. Tu je med 2(K).(KX) prebivalci komaj 200 katoličanov s 5 misijonarji. Severni misijon, ki obsegu vso severno Norveško z otoki in špicbergi. upravljajo redovniki, očetje sv. Družine iz Dar-le-Diica; predstojnik je p. Jean Starke. Ta misijon obsega postojanke Stamsund, Ilarstad. Troinsii in Ifammcrfest in ima samostan, bolnišnico in okrevališče. Leta 1935 je bila ustanovljena misijonska postojanka na Lofotih. Sede/ te jx>-stojanke s 1500 verniki in 5 misijonarji je ' romsii. V vsej Norveški je 4<kk) katoličanov. 40 duhovnikov in okrog 400 redovnic.
Lad>e s kovfnastlmi fadre
V ladjedelnici v San Franciscu pravkar izdelujejo prvo jadrnico, ki bo opremljena s kovina-stimi jadri. Ta jadra sestojijo iz aluminijasto* magnezijeve zlitine, ki je izredno lahka m ne vpliva nanjo nobena sprememba podnebja. Ker se jia kovinasta jadra ne dajo zložiti in sploh ne pre-gibali, ni bito moči obdržati tradicijonalne oblike jader. Zato tudi ni jamborov, marveč so posebne naprave, ki so postavljene ua krovu in se dajo obračati sem in Ija.
Nemški
se pripravljajo za polet nad '»o j ne poljane.
Vas otrok
Nemara da ni nobene take vasi več, kot je vas, ki je nedavno pri Rimu nastala in bila slovesno otvorjena. Kdor se odpravi iz Rima proti morju in pride v to vas, ki se imenuje Acilia, ne da bi mu prej kdo povedal, kaj da je posebnega v vasi, bo kar osupnil, saj ne bo videl drugega kot otroke, same otroke. Ves kraj — sami otroci! Pa ne, da bi ne bilo nič odraslih v Aciliji — nikakor, vendar kar izginejo spričo malih drobljancev, Sleherni, ki hoče bivati v tej vasi, mora izpolniti predpisani pogoj: imeti mora vsaj sedem otrok. Ker pa v Italiji ni malo družin, ki bi ne imele toliko otrok, in da bi jim bilu življenje olajšano, so zgradili Acilijo, kamor se je prijavilo 2000 družin, od katerih ima vsaka najmanj po sedem otrok. Doslej so nastanili 250 družin — 250 zakonskih dvojic, otrok je pa mnogo več ko 2000. Sleherna družina ima svojo hišico s šestimi sobami, z vrtom in zemljiščem.
mu generalnemu konzulu, m. Muren de Bol-loneu, rodila vnukinja v Kristijani ji (Oslu), je smel s posebnim dovoljenjem priti iz Stock-liolma duhovnik, in sicer abbe Montz, da ie krstil otroka in bral sv. mašo. Duhovnik je pa kar ostal in začel v hiši nekega Poljaka kar javno maševati. Stare kazenske postave so se bile že preživele; vlada ni sitnarila, in I. 1845 je izšel zakon o verski svobodi za poeiline osebe, a ne za vso Cerkev na Norveškem (tako imenovani zakon »Dissenter Lov«), Toda že leta 1856 je msgr. Studaeh, apostolski vikar na Švedskem, posvetil katoliško cerkev sv. Miklavža v Kristianiji, prvo katoliško cerkev, ki je bila jxisvečena po reformacijski dobi na Norveškem. V avgustu 1869 je sv. Stolica ločila Norveško od švedskega vikuriata in jo je povzdignila v apostolsko prefekluro, ki je bila izročena v roke baruabitom. Njih prvi predstojnik je bil msgr. Bernard, bivši predstojnik nordijskih misijonov vse do severnega tečaja. Ustanovil je postojanke Keten, C.aard, Tromso.
1 Bergen in Trondheim. Njegov naslednik je po-
Danska družba za letalski promet je spet začeln delovati na progi Kodanj—Berlin. Na sliki je dansko letalo »Selandia« na kodanjskem letališču Kustrup.
Naša zemlja fma več ko 40.000 malhn h sorodn e
Mednarodno zvezdoznansko društvo je nedavno objavilo, da je lani odkrilo 237 majhnih planetov, ki krožijo večinoma med Marsovim in Jupitrovim območjem. Posamezne države utegnejo tudi tozadevno tekmovati druga z drugo. Tako je našla Finska 80, Nemčija 63, Belgija 21 in Francija 17 novih majhnih planetov. Moderno zvezdoslovje nožna približno 2000 majhnih planetov, a to število je le del vse množice majhnih planetov.
Koliko časa trafa pofires?
Navadno mislimo, da je silovitost kakega jio-tresa odvisna od njegovega trajanja. To pa ni res. Potres, ki traja le 2 sekundi, utegne povzročiti večjo škodo kot potres, ki traja teden ali celo mesec dni. Trajanje in silovitost kakega potresa je jako različno in večkrat so potresni sunki tako neznatni, da jih je moči določiti le s posebnimi zanesljivimi napravami. V Peruju se časih po mesec dni trese, pa ni nobene škode, dasi tu ni govora o kakem stal nem potresu. So pa dežele, kjer se pot resi redno ponavljajo in trajajo z majhnimi presledki po šest do deset mesecev dolgo. Najkrajši potresi trajajo od ene do treh sekund in vprav ti so najhujši. V Siciliji je bilo v 5 sekundah ubitih 60.000 ljudi. V turški Anatoliji ni trajal nedavni potres mnogo delj in je vendar zahteval na tisoče človeških žrtev.
Od nedelje
Zunanji pregled
V mednarodnem tisku se Siri zmerom več novi« o tem, kako se sedaj približuje obračun z Anglijo. Razmere v Evropi so sodni že nekako postavljene v nov okvir, na zahodu ni več bojišča, na evropskih tleh ni več utrujene fronto in je na zahodu najbrž tudi dolgo voč ne bo. Vojna proti Angliji bo nekaj čisto novega, nikdo pa šo no more prav razbrati, kako se bo izvedel ta najdrznejši poskus novega veka — prepeljati vojsko, ki naj zavojuje angleške otoke.
Vojaški pregled
torej v tem tednu Nemčijo in Anglijo
Pravo vojskovanje so je preneslo na ufriška tla, med pa so so nadaljevali številni letalski boji. Nemška lotala so napadla mesta v jugovzhodni Angliji, angleška lotala pa so na svoj način hotela doseči svojo cilje. Operacijska vojna se je ta teden prenesla na afriška tla in sicor na meje med Sudanom in italijanskimi posestmi. V te hoje v afriških pustinjah posegajo orožja najmodernejše vrsto in proti koncu toga tedna *o italijanske čote izvedle kombiniran napad, to je napad tankov, oklopnih vozil, topništva, pohote in letal na angleški postojanki Kasalo in Galabat. Napad je bil izveden s tako silo, da so se angleške posadke morale umakniti iz obeh teh utrjenih most.
Najzanimivejši pa je bil peč spopad, ki se je razvil med angleškim in francoskim brodovjom pred Me rs lil Kebirjem in Oranom v Alžiriji. Anglija jo sklenila, da ne more pustiti, da bi francosko brodovje prešlo kdaj v sovražno roke. Predsednik angleške vlade Churchill jo v spodnji zbornici izjavil, da je bila angleška vlada v sredini junija pripravljena razveza t i Francijo njenih zavezniških obvez, čo bi Francija poprej odposlala svoje vojno brodovje v angleška pristanišča. Francoska viada lii naj bila sicer lo objubila, toda podpisano premirje z Nemčijo in Italijo je Franciji velevalo, da mora vso svojo vojno brodovje poklicati domov in ko bo brodovje v domačih pristaniščih, bo pod nemškim in italijanskim nadzorstvom razoroženo. Churchill je izjavil, da angleška vlada ni mogla verjoti v to obveze premirja in jo bila prepričana, da bi francosko brodovje prešlo kratkomalo v nemške roke. Zato jo angleška vlada dne 3. julija ukazala svojemu brodovju, naj Iz Gibraltarja odpluje prod Oran in tam opravi nalogo, ki je obstojala v toni:
Dne 3. julija zjutraj je priplulo angleško brodovje prod Oran lil od poveljnika francoskega brodovja. ki jo bilo v leni pristanišču, zahtevalo naslednjo: 1. francosko brodovje se naj priključi zn borbo proti Nemčiji angleškemu brodovju; 2. če toga ne misli storiti, tedaj naj odplove v pristanišča Zahodne Indijo, kjer se naj razoroži; 3. čo pa tudi tega ne misli storiti, tedaj se naj v šestih urah potopi!
Francoski admiral je odklonil angleške zahteve in proti vočeru ob 17.30 so angleške bojne ladje namerile svojo topove na ladje v Oranu in sosednem Me rs KI Kebirju ter začelo z vso silo streljali na brodovje v pristaniščih. Streljanje je trajalo skoraj. dve uri In med toni je bilo v Oranu prizndcjauo mnogo škode francoskemu brodovju. Veliki bojni ladji vI)unkorque; in .Proveilce« sta začeli goreli, bojna ladja Brelagne« pa je eksplodirala. ko jc plula Iz Iuk'e Til" hitela na visoki)' morje. Zavozila je na mino. Zgorela je tudi krl-žarka Mngador:. Del brodovja je nato prebil angleški lok pred pristaniščem in zbežal v Toulon.
V svojem govoru je Churchill v popisu toli dogodkov izjavil, da jc večina francoskega bojnega brodovja že v angleških vodah. Računajo, da je ob podpisu premirja bila ena tretjina francoskega vojnega brodovja v Angliji, ena tretjina v Oranu, ena šestina v Cusablniici in ena šestina v angleškem sredozemskem pristanišču Aleksandriji. Francosko vojne ladje, ki so na širokem morju, sedaj angleške vojne ladje, love.
Tako so je bivšo vojno zavezništvo mod največjimi brodovji v Evropi končalo z največjo pomorsko bitko med bivšima zaveznikoma v vsej dosedanji vojni. Ta spopad jo po vsem svetu seveda vzbudil izredno pozornost in zanimanje.
do nedelje
zmerom ostali v rokah zaslopnika nemško manjšino.
Nova vlada je pozvala romunski narod, da naj mirno primeša vse zlo, ki ga je zadelo. Romunske razmere so bodo sedaj postavilo nu nove trdne temelje, romunska zunanja politika pa se bo ik>-polnoina naslonila na nove činitolie v evropski politiki, to je, šo bolj bo sodelovala z osjo Rini— Berlin.
Bilka pred Oranom pa jo tudi med Francijo in Anglijo zasekala veliko razpoko. Francoska vlada je sklenila takoj prekinili vse diplomatske zvezo z Anglijo. Tako so ločujeta zaveznika In prijatelja, ki sla skoraj 40 let hodila tesno ramo ob ranil.
Mm]\ pregled
I)r. Korošec je bil imenovan zn prosvetnega ministra v soboto 20. juniju ter je bilo imenovanje objavljeno v nedeljo 5«. junija. Dosedanji prosvetni minister g. Boža Maksimovič je odstopil ter je bil postavljen na razpoloženje. Vsi domači in zunanji listi pišejo o tem dogodku ter mu pripisujejo veliko važnost. — Novi prosvetni minister je takoj po zaprisegi sprejel v svojem kabinetu domače časnikarje ter jim dul izjavo o nalogah prosvetnega delovanju v naši državi. Med drugim je dr. Korošec tudi povedal: »Prevzemam resor prosvetnega ministrstva v resnih časih. Bes nuni je doslej bila prihranjena vojna, vendar našo državo dosegajo valovi boja, ki pretresa ves svet. Gre zu vse kulturne in moralne vrednote človeštva, za največje človeške dobrine, kj so vera, družina in domovina.« Nato je <lr. Korošec pozval vso javnost, naj sodeluje v delu za kulturni in moralni preporod. Zlasti .je povabil k sodelovanju vzgojitelje, predvsem profesorje in učitelje. Naglasi! je, tla ve, du niso primemo plu-čuni, da pa se bo potrudil, da se to popravi do skrajnih mej možnosti. Dalje je dr. Korošec naglasih »Varovali, negovali in razvijali bomo jezikovne in narodne tradicijo Srbov, Hrvatov in »Slovencev, svetinje in običaje vseh ver ter bomo s toni skrbeli, da bodo vse šole in vsi vzgojni zavodi postali čebelnjaki reda in dela, sejalci prosvete in morale, resnične narodne kulture in rodoljub,ju.« — Tu izjava novega prosvetnega ministru napoveduje nove čase v našem šolstvu, kar vsi iskreno pozdravljamo.
V zvezi z zadnjim sestankom predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča z dr. Mačkom v Vu-
kovi gorici ob Kolpi, so listi začeli mnogo pisali o novih reformah, ki se pripravljajo v našem gospodarskem in socialnem življenju. I a-
krut slu oba državnika take reforme nupove-dalu. Listi se zdaj razpisujejo o teh napovedih ter nnglašajo, da' sta oba državnika hotela nu: znani ti, du prihaja nov družabni in gospodarski rod. Lili sodi|o. du bo uveden korporativen red po vzorcu Itulijc, drugi pa sodijo, du bo uveljavljeno načrtno gospodarstvo po vzgledu divjem e. Tudi nuš list je prinesel o teh vpru-šanjih nekaj člankov. Povedati pa moramo, da tozadevni Slovenčevi članki nikakor niso bih kaki predlogi, marveč le doneski, ki naj pomagajo reševati to vprušunje, ki je brez dvomu ne le silno važno, temveč tudi nad vse zapleteno in težavno. Povedati po moramo z vso odločnostjo, da zelo svarimo pred kakim takim sistemom, ki bi bil le posnetek kukega tujega reda. Novi red naj ustreza našim domačim zu-htevum in potrebam. Ako je v drugih redih kuj koristnega, kur bi lahko ustrezulo našim razmeram, naj se prenese tudi k nuni, Nikakor pa ne sinemo slepo posnemati tujih vzorcev, zlasti pa se moramo braniti nu vsej črti takega gospodarstva, kjer bi bilo vse podržavljeno. To že zaradi naših domačih razmer ne bi bilo ugodno zu nobeno stran. Ako govorimo o tein, da je treba odpraviti kapitalizem, ki se je izkazal /u škodljivcu ljudstva, ne smemo istočasno uvajati še hujši vzorec kupitaliziuu, ki tiči v državnem kapitalizmu.
V jietek sto se se.šla na Bledu predsednik vlade Druglša Cvetkovič in dr. Maček, ki sta ves dan imela posvete. Dr. Maček se je zvečer vrnil v Zagreb, med tem ko se je Cvetkovič v soboto vrnil v Bolgrud v letalu.
Tri brezmesne dni borno dobili zdaj, odkar je uveljavljena nova uredba. V sredo, četrtek in petek mesarji ne bodo smeli sekati in prodajati mesa, v juvnih gostilnuh in kuhinjah bo meso tudi prepovedano. Prepovedano je goveje, telečje in svinjsko meso, dovoljeno pa je i>ro-dujuti tiste dni drobovje. Uredba tudi dovoljuje klati teliee, če ni'o za pleme ali pa, če so važni vzroki za zukolj. O tem pa odloča oblast. To jo brez dvomi velika olajšavu zu kmeta.
Strela je dne 3. julija udarila med nevihto v Bonučevo tovarno nu Količevem. Zažgala je tri velika skladišča, ki so vsa zgorela. Škode je nu milijone.
Mohorjeva družba je v potek, dne 5. julija, nu praznik sv, Cirila in Metoda obhajala 80 letnico svojega obstanka. Ustanovil jo je slovenskemu narodu svetniški slovenski škof Anton Martin Slomšek. V teh 80 letih je razdelila po slovenskih vaseh med ljudstvom že nad '-t milijonov slovenskih knjig. Kje bi bili Slovenci 1 danes, ko bi ne bili imeli Družbe sv. Mohorju!
Posteljno perje
Din
B
Kaieiieiski kongres v Sarajevu
Politični pregled
Prejšnji teden so je zaključil z vojaškim po-nodom rdeče vojske v Besarabijo in Bukovino. Romunija je ostala sama, od nikoder ni bilo pomoči in nasvota, ki bi nasvoloval odpor sovjetski vojski — romunska vlada je sprejela sovjetske zahteve in Zvezi sovjetskih republik sta bili nasilno priključeni dve deželi — Besarabija in severna Bukovina.
Do večjih spopadov ni prišlo, dasi je rdeča vojska skušala potegniti v metež kar največ težav in možnosti. Tako so so rdeči vojaki iz letal s padali spuščali pri Gnlacu in celo v okolici Bukarešte. V Gnlacu s0 nato takoj nahujskall delavstvo. da naj so začne upirati. Toda romunska policija je te padalce hitro polovila in večinoma takoj vse postrelila.
V	romunski zunanji in notranji politiki pa so ti dogodki imeli velike posledice. Romunija je z odstopom Besa rablje in severne Bukovine skopnela skoraj za šestino. Za nedotakljivost romunskega ozemlja sla po lanskem aprilu, to je po zasedbi Albanije, porošlvovala Francija in Anglija. Francija je bila med tem hudo .poražena. Anglija pa jia sploh ni mogla izpolniti obvez iz tedanjih poroštev, ki lili je dala Romuniji. Romunija se jo sicor v borbi proti sovjetskim zahtevam obrnila na Nemčijo in Italijo. Toda dogodki so šli zelo hitro, Romunija je luliko storila samo to, da je odpovedala poroštva, ki sla jih ji obljubili Francija in Angli ja.
V	šlirih dneh je bila zasedba Besarabije In severne Bukovino končana, v tem kratkem Času pa je prišlo v romunski vladi dvakrat do večjih izprememb. Najprej je bila Talarescova vlada močno preosnovana, po nekaj dneh pn je morala cela proosnovana vlada odstopiti in novo vlado jo sestavil bivši zun. minister Cigurlu. V vlado jo vzel voč članov Železne garde in zastopnikov skrajnih desničarskih strank. Ministrstvo za narodne manjšino je prevzel nemški senator Rotil, ki pa jo zahteval za prevzem ministrstva obvozno izjavo. da mora poslej ministrstvo za narodno manjšino oslnti stalna uslanova In da mora za naprej
t^A JPCJPO^t j ŠE.HAK^.V^^ s.v.ttA-
SCHMEIDER
_JAr,BEB_NIKOLIC:EVA 10
AČ*t«HttC
Sarajevo, 5. julija.
v petek od 9 je daroval prevzvišeni g. dr, Iv. Šarič, nadškof vrhbosanski, sv. mašo s »Pridi sv. Duh«, da bi kongres kar najbolj koristno uspel. Sv. maša je bila v semetiiški kapeli, pa tudi predavanja so v semeniškili prostorih. Kongresislov je okrog 100 iz vseh jugoslovanskih škofij. Kar ganljivo je bilo, kako so si podajali roke in se pozdravljali stari pionirji na kalehetskein polju,., pionirji, ki jih ne manjka na nobenem kongresu..^.
Iz Slovenije nus je do 30, kismo po večini potovali po najlepšem predelu Bosne: iz Banjaluke z avtobusom v Sarajevo; kakor bi se peljali po razširjenem Vintgarju ali razrinjeni Iški: reka Vr-bas, cesta, večkrat v predoru, na obeh straneh pa nebotične stene, porasle s količevjem; nad Jajcem smo se povzpeli po položnih ridah celo nad 1000 metrov.
Med potjo smo naleteli, kajpak, tudi na Slovence vseli stanov. So tam po službeni potrebi, po zakonu, po službi (skoraj v vsakem hotelu smo dobili slovenskega človeka, ki je bil ali vratar ali natakar) in po trgovini. Prav trgovec nam je pripovedoval, kaj vse' bi Slovenci iz bosenske zemlje naredili: okrog Banjaluke je kakor na Dolenjskem ali štajerskem, zemlja bi obilo rodila, ko bi je ne orali 6 cm globoko, je dejal; le tam, kjer zemljo zadruga obdeluje, je polje približno kakor naše.
IV
Kongres je otvoril nadškof g. dr. Šarič s kratkim nagovorom na kongresiste, kjer je posvetil delo kongresa prvemu veroučitelju — Kristusu Kralju: okrog Njega so se drenjali otroci in skrbne matere, prišel je do Njega mladenič, ki ga je vprašal, kaj je smisel življenja: »Učenik, kaj naj storim, da pridem v večno življenje?«, rekel je mladeniču in deklici: »Vslanil« in prvaku apostolov — sv. Petru. Srečno naključje pa je hotelo, da Hrvatje prav letos praznujejo tisoč tristo letnico, odkar so prišli v tesne slike s Skalo. Ko so Hrvatje prvič prišli v Sarajevo, so rekli »Sarajevo je hrvatsko«, danes pa prav tako lahko rečemo: »Sarajevo je katoliško«. Vedno in vedna pa da uči PPZZ — poklon (češčenje) Bogu, prošnja, zalivala, pa pride samo po sebi zadovolj-nost, ki je je tako malo ali nič med svetom. Na koncu je prav iz srca polagal kongresistom na srce vrednost in važnost katekizma. Prebral je otroško udano brzojavko sv. Očetu, ki da ima prav posebno rad Bosno, saj je zadnja bosenska kraljica iskala zavetje v Rimu in je izročila Bosno v last in varstvo.
V	predsedstvu sta dva Slovenca (dr. Bogovič in prof. Stanonik), med tajniki pa eden (katehet Zličar iz Maribora). Prvo predavanje je imel g. clr. Nikola Kol a rek, profesor Iz Zagreba: Vero-nauk v idejnem ozračju današnje šole. Gospod referent je podal v svojem predavanju tele glavne misli: Opozoril je, da je smoter katehetskih kongresov: izpopolnjevanje veroučtie stroke, da bo ustrezala potrebam sodobnosti. Tretji kongres 1938 v Djakovem je obdelal vprašanje veroučnega načrta, sedanji pa mora izdelati melodična pota, kako izdelane načrte najbolje oživiti.
V	ta namen je potrebno poznati dejansko stanje idejnih vzgojnih smeri. Zato je takoj poudaril, tla se danes šola nahaja v nemirnem gibanju, ko so stare metode prevržene, stari vzgojni smotri odstavljeni, iščejo se pa nova potn, novi ideali, nova razmerja. Tako imenovana slani šola, ki je s svetovno vojno doživela svoj polom in ki se je izkazala za nesposobno človeka poduhoviti, Je imela za Ideal humanizem. Zlasti srednja šola je stremela, da dijaka zgolj izobrazi, ne pa nravno vzgoji. Nadela si je nalogo, da mu da formalno in estetsko izobrazbo. Napredek prirodoslovnih ved je zanesel v šolo še nov element — čim popolnejše spoznavanje realnih ved, mladino natrpali z materialnim znanjem; kar oboje znači močan inte-lektualizem.
Proti tej šoli so nastopali že pred svetovno vojno nekateri razboritejšj duhovi in zahtevali reformo. Svetovna vojna pa je ves svet vrgla v zmedenost, stare vrednote po se razbile, začeli so begati. iskati nov vzgojni ideal, ki bo mladino realnejše vzgajal, držal v tesnejši zvezi z življenjem. Nova delavna šola je proti stari naglašala iUsti
tri stvari: 1. Človek je po naravi dober (Rousseau), pripusti mu čim večio svobodo delovanja, da se samostojno razvije, vzgojni činitelji imajo to drugotno nalogo. — 2. Človek je socialno bilje, vzgojiti se mora njegov socialni čut, družabna, kolektivna zavest proti pretiranemu poudarjanju individualnosti ali osebnosti. To so zlasti naglašali socialistični pedagogi. — 3, Človek je član narodnega občestva, nanj mogočno vplivajo časovne in krajevne razmere in potrebe. Pri vzgoji se je treba nanje ozirati in jih zadovoljiti.
Pri tej novi šoli pa pogrešamo enotnega gledanja na svet in osnovne življenjske resnice. Od tod toliko tavanja in nasprotovanja. Vendar pa sta dve trdni točki, na katerih se moremo najti z njimi. In sicer: izhodišče vzgoje ie otrok, oseba, vzgajanec, smoter je dovršena, življenjsko sposob na oseba, človek.
Ta cilj je mogoče doseči samo na religiozni osnovi, kajti vsi najboljši vzgojeslovci enodušno priznavajo, da je laična morala, laična vzgoja nemogoča, da je temelj vzgoje vera. Bog. To spoznanje nam je v zadoščenje in pogum, da bo verouk imel vedno najvažnejše mesto v šoli. Kakor je šla šola tekom časa skozi velik razvoj, tako tudi verouk ne sme ostati pri starem, ampak ustrezati potrebam časa. Katelieza bodi praktična, ne zgolj poučna, ampak tudi vzgojna, ne enostranska, ampak koncentrična, totalitarna, ki kaže verske resnice od različnih strani in v zvezi z drugimi predmeti ter življenjem samim. Verouk je in mora ostati centralni predmet, ki naj vso solo veže enoto.
Za debato je bilo malo časa. škoda je, da se niso nekatere misli bolj razčistile, o odnosu med staro in novo šolo, Nam je ideal katoliški človek katoliška šola. V sporu med staro in novo šolo pa odklanjamo vsako enostranost in pretiravanje te ali one vzgojne metode in smatramo, da je glavni vzrok vseh vzgojnih neuspehov v pomanjkanju verskega življenja. Kakršna je zveza šole s Kristusom, takšna je tudi njena vzgojna moč. Metode so pač važne, jiolrebne, a bistveno odvisne od verske znanosti in verskega življenja šole in šol skih organov.
Ptuj
Dijaški dom v Ptuju sprejema tudi za pri liodnje šolsko leto 1940-41 v oskrbo dijake, ki bodo obiskovali ptujsko realno gimnazijo ali meščansko šolo. Starši, ki ne veste, komu bi poverili z novim šolskim lotom svoje sinove, ki jih pošiljate v me sine šole, zahtevajte brezplačno prospekt Dijaškega doma v Ptuju, ki ga vodijo oo, mlnoritl. Tu se sprejemajo za zmerno ceno v popolno oskrbo di jaki, brez ozira na poklic, kateremu se žele go jenci posvetili. Vzgoja sloni na verskomoralni pod iagi. Vsa potrebna navodila dobile pri vodslvu ali v poslanem prospektu. Prošnje za sprejem Je tre ba poslati najkasneje do 10. nvgiiatti na vodstvo Dijaškega donia v Ptuju.
Članom hi članicam Krožka SDZ Ptuj-giin nacija. Vabimo vse člane In članice, ki se name ravajo udeležili tabora SDZ v Kamniku (zn dokle ta od 20. do 23. Julija, za fante od 24. do 27. julija) da se v svrho prijav zglase med uradnimi urami (vsak torek in petek od 8 do 11) v društveni pi sarni v Dijaškem domu. Lahko pa se prijavile tudi pismeno 1111 naslov: Krožek SDZ Ptuj-gininnzija Z Bogom zn narod! Predsednik.
Cirll-Metodov kres je tudi v četrtek zvečer gorel 1111 Panorami, Bil je zelo velik in daleč na okoli viden, tako da se je dostojno pridružil osla lini številnim kresovom, ki so to noč goreli po širni in prelepi slovenski zemlji v slavo in čast obeh velikih slovenskih blagovestnikov.
Novoporočeni pari. Zadnjo dni so se poročili posestnikov sin Vilcnik Konrad z gndč. Sluga Te režijo, ponestnikov sin Flrguš Anion 1 gdč. Jerič Terezijo in g. Palernost Franc, pok v ptujski bol nlšnlci ter član tukajšnjega KO, z gdč. V rabi Kliza belo iz znane Vrablove družine v Mestnem vrhu Vsem mladoporočencem želimo v zakonu obilo sre vc in božjega blagoslova!.
Po Din 10 —, kemično čiščeno . .
Čehano in kemično čiščeno.....
Na roko čehano in kemično čiščeno .
Mešano gosje, čehano.........
Pol puh beli............
Sivi gosji puh...........
Beli gosji puh . Din 175--, 200--, 220"
Vzorce brezplačno dobite pri J^^JIJ^JJ^
samo Glavni trg 24, Maribor
14 —
3h-— 5.V— 65-— 65--120'-280 -
Kaj se godi na Polzeli?
V časopisju je zadnji čas izšlo več člankov glede razmer v tovarni pletenin na Polzeli. Da se zadeva objektivno razjasni, posebno še, ker sem prejel več anonimnih pisem, moram kot župan občine povedati jasno besedo.
Tovarna je zaradi pomanjkanja bombaža začasno odpustila 92 delavcev in delavk. Na mojo tozadevno osebno intervencijo mi je g. ravnatelj Eftkovsky pokazal nakaznico državnega odbora za razdelitev bombaža, s katero se podeli tovarni le dobra četrtina potrebne količine za polno obratovanje. Na kotonskem oddelku, kjer se izdelujejo svilene nogavice, se dela nemoteno naprej, ker ima tovarna surove- svile v zalogi še za več mesecev. Istočasno je g. ravnatelj izrazil upanje, da mu bo v doglednem času mogoče zaposliti vse odpuščene delavce in da je njegova želja, da se razširi tovarna, da bo zaposlila ne samo 350, ampak vsaj 1000 delavcev. Da je odpust samo začasen, potrjuje tudi dopis, ki ga je poslala tovarna občini. Torej očitek, da je odpust brez razloga ter' da ni pomanjkanje surovin, ne drži.
Drugo, menda najbolj kočljivo vprašanje so minimalne mezde, ki jih tovarna po uveljavijenju uredbe ni takoj začela izplačevati vsem delavcem. To so predvsem učenci in delavci na nekaterih starejših strojih, ki se po izjavi ravnatelja ne ren-tirajo. Na moje ponovno posredovanje pri ravnatelju glede minimalnih plač, mi je g. Birskq izjavil, da je temu krivo to, da na jugu države v enakih tovarnah plačujejo še nižje mezde in da se s tem konkurenčna možnost tukajšnje tovarne na južnih trgih ubija. Izrazil je, naj bi bilp plače delavstva v vsej državi enake, kar bi se naj strogo izvajalo povsod, ne samo v Sloveniji. Obenem je pa vodstvo tovarne na delu, da se stari stroji odstranijo in namestijo moderni novi kot v kotonskem .oddelku, kjer se pač delavci ne morejo pritoževati nad prenizkimi plačami. Sicer pa se danes minimalne mezde v tovarni plačujejo redno, zaostanki na minimalnih plačah pa so stvar oblasti, ki ima vso zadevo v rokah in jo bo gotovo uredila tako, da bo delavstvu v prid. Ce je g. ban vsestransko zaščitil slovenskega delavca, se bo tudi tu našel izhod, da se vsa zadeva postopoma likvidira na način, da ne bo delavstvo prav nic izgubilo. Pri tem računamo tudi na uvidevnost g, ravnatelja EItkovskyja in g. Birskeja, ki sta že mnogokrat pokazala svojo naklonjenost delavstvu.
Zakulisni napadi mnogih na občino in mene, češ da je za 30.00 din, katere je dala tovarna občini kot prostovoljni prispevek za uravnovešenje občinskega proračuna, občina zapostavila koristi delavstva, izjavljam, da o delavskih zaostankih pri tem ni padla niti beseda ter ni občina glede tega prevzela nikake obveze. Pribiti tudi moram, da je g. ravnatelj izdražbal občinski lov za letno zakupnino 5200 din, prej pa je bil oddan za 1050 din letno, kar da v 12 letih 50.000 din za občino več. Tovarna je dala občini 300.000 din brezobrestnega posojila na deset let za elektrifikacijo občine po KDE. Mnogi delavci so dobili tudi posojila od tovarne za zgradbo svojih hišic, in to brezobrestno, katerega so obročno odplačevali. Da pa ravnateljstvo podpira šolsko mladino ter prispeva za karitativne verske in društvene namene, je znano. To so suha dejstva in nič drugega. Tudi do inozemcev moramo biti objektivni, če so pošteni in pravični do naših ljudi. Ce so pa nezakonitosti, je pa oblast za to, da jih odstrani ter krivce obsodi.
Naj ml bo h koncu dovoljeno izreči še dve, tri besede na račun delavstva. Četudi po stanu kmet, sem kot župan vedno in povsod stal ob strani naših delavcev in povsod zagovarjal njihovo stališče po boljših plačah in delovnih pogojih. Nad sto delavcev sem polom osebne intervencije pri ravnateljstvu spravil k delu in kruhu. Ko se je ustanovila Zveza združenih delavcev, sem jo z vsem svojim vplivom podprl, upajoč, da bo združila vse delavstvo ter posebno inlado delavstvo, ki je v večini, odvračala od slabega vpliva sodobne družbe. Toda delavstvo je nasedlo demagogom, ki so zidali gradove v oblake ter obenem razbijali organizacijo. Bilo jim je odveč, da bi mesečno plačevali nekaj dinarjev za organizacijo in časopis. Namesto bratovske ljubezni in tovari-škega sodelovanja med delavstvom je začela vladati zavist, sovraštvo in denuncijanstvo. Zal moram ugotoviti, da so nekateri izmed naših še slabši nego tujci.
In končno, kdor pozna socialno strukturo naše občine, ki obsega iiOGlia površine, od tega čez dve petini v lasti dveh veleposestnikov in komaj tretjino ornega polja, ta ve, da je najmanj polovica naših ljudi odvisna od zaslužka v industriji in če te ni, mora iti po svetu s trebuhom za kruhom. 2e se je govorilo o tem, da se bo tovarna preselila na jug, kjer ima večjo možnost dobička, tukaj pa ustavila obrat. Saj predobro vemo. kaj se je zgodilo s tovarno tanina pri nas. Že 16 let čaka visok dimnik in zidovje delavčevih rok, pa ni nikogar, ki bi vanj vložil svoj kapital in dal delavcem delo. Ni umestno v teh časih voditi borbo na nož, ker se prav lahko zgodi, da pride delavstvo z dežja pod kap. Kajti ni malenkost, če izgubi okrog 200 delavcev iz naše občine delo in s tem čez dva milijona zaslužka na leto. Borba delavstva za boljšo bodočnost je potrebna, toda ta mora zavzeti pravilne meje, da ostane nedotaknjeno tisto glavno, kar je nam vsem, tudi delavcem, najbolj potrebno, to je delo, mir, svoboda in vsaj dostojen kos kruha.
Polzela, dne 5. julija 1940.
Turnšek Pongrac, župan.
Slovenska Bistrica
Sprejem, novomašnika. Župnija sv. Jerneja v Slov. Bistrici bo danes popoldne ob pol Ireh slovesno sprejela svojega novomašnika g, Henrika Go-ričana. Po sprejemu bodo v farni cerkvi slovesne večernice, potem pa se bo v Slomškovem domu predvajala primerna duhovna igra »Skrivnosti sv. maše«. Igra je delo španskega pesnika Calderona. Na igro opozarjamo bližnjo in daljno okolico.
Zahvala
Ob moji lo/ki in dolgotrajni bolezni, ko je žc odreklo vsako drugo sredstvo, ini je priinarij državne bolnišnice v Ljubljani, zdravnik gosp. dr. Bogdan Brecolj. s spretno izvedeno operacijo rešil življenje. Zato s j štejem v dolžnost, dati javni izraz moje globoke hvaležnosti za njegovo človekoljubno delo. Marija Ptišaf
Stev. 153.
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; tenltovanjskl oglati 2 din. Debelo tiskane naslovne besede ie računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega inačaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
ohama
C # v g, .•>■* •
iluzbeiscejo
Reven sedmošolec
Išče zaposlitev. Naslov v upravi »Slov.« pod 9970.
Izurjena šivilja
Išče nameščenje. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »šivilja« št. 9917.
Trgovski pomočnik \
vse stroke išče službo. Star 22 let. Ponudbe na: Meža, Velenje. ■ (a
Strojnik
Hišnik
oženj en, išče mesto. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Hišnik« št. 9969
Za izpopolnitev v šivanju
iščem mesto pri šivilji. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Brezplačno« št »833.	(b
Zaposlitev
počitniško, išče zdrav in krepak sedmošolec brez staršev. Ivan Kolenc v Mirni št. 7, Dolenjsko.
Trgovska pomočnica
mešane stroke, 19 letna, želi premeniti mesto. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9816.	(a
Ekonom
s prakso želi službo ša-farja ali pa oskrbnika Naslov v upravi »Slov.« Maribor št. 796.	(a
Boljša gospodinja
Išče zaposlitve pri sta rejšem boljšem upokojen cu. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobra kuha rica« št. 9876.	(a
Trgovska pomočnica
vajena gospodinjstva in vsestransko zanesljiva -prosi namestitve. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vestna« št. 9780. (a
Absolventinja
dvorazredne trgovske šo le išče primerne zaposlitve v trgovini ali pisarni kot praktlkantinja. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 0S19.	(a
Nadmlinar
mlad, samski, želi priti na večji mlin ali za sa mostojno vodstvo ; vzame ga tudi v najem. Martin Klemenčič, nadmlinar, pri g. Petek, Frate, p. Ha rija Snežna.
vsestransko dobro izvež ban v valjčnem mlinu — išče službe, eventuelno vzame kmečki ali valjčn mlin v najem. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Mariboru pod »Mlinar — 824«.	(b
Mlad trgovski potnik
dobro situiran, išče mesta pri tekstilnih industrijah ali sličnh obratih kot zastopnik (kolektor) za vardarslto, moravsko in drinsko banovino. Obrniti se na: Branko Gojič — 3. četa, 40. pešpolk, Maribor.	(a
Trgovski pomočnik
z odlično šolsko in trgovsko izobrazbo v mešani stroki, vešč nemščine in srbohrvaščine, vojaščine prost, agilen v postrežbi mestnih in podeželskih strank, išče namestitev. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Napredek«.
Trgovska nameščenka
26 letna, prvovrstno ver-zlrana tudi v blagajniških in pisarniških poslih ter zmožna več jezikov, želi premeniti mesto v večji kraj bivše Kranjske, najraje V Ljubljano kot bla-gajnlčarka ali pisarniška moč ali prodajalka. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Reprezentativna moč« št'. 9909.
Zaradi ustavitvq obrata iščem službo k parnim turbinam, kotlom ali lo-komobiii. Nastop takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9973.
Občinski tajnik
z odličnimi priporočili, mlad, vojaščine prost — vešč blagajniških in vseh pisarniških poslov, išče primerne zaposlitve. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 10084
rasa
Za popravne izpite
v vseh predmetih realne gimnazije, pripravljam. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9779.	(u
Osmošolec (realčan)
odličnjak, instruira vse realčne predmete. Ponudbe v upravo »Slov.« pod Matematik« št. 9992.
Zaslužek
Prevoz gramoza
za cesto oddam. Plačam za km 10 din. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Trbovljah pod Transport.
Za 10 din
vam pošljem seznam 25 praktičnih predmetov, ki jih boste lahko izdelovali doma. Stalen zaslužek za vsakogar, tudi v teh kritičnih časih! — Llndič, Ljubljana, predal 245-c.
Vajenci
Učenca (-ko)
sprejmemo v trgovino. -Vprašati: Prešernova 54.
Brivskega vajenca
sprejmem takoj. - Salon »Trtnlk«, Ambrožev trg 9
Učenca
sprejme mizarsko podjet je Karel Golob, Celje, Ga berje.	(v
ilužbodobe
Čevljarskega pomočnika
sprejme takoj Lovro Žagar, Lcseo 23.
Mizarskega pomočnika
sprejme Gogala, Bled.
h konjem sprejmem. Vod-matska 20.	(b
2 čevljarska pomočnika
sprejme takoj Bitenc Jožef, Predoslje 3, Kranj.
za vsa kmečka dela takoj sprejmem. Črnuče 13.
Čevljarskega pomočnika Soboslikarske pomočnike
dobro izvežbanega, sprejmem za stalno. Naslov v bpravi »Slov.« pod 9963.
in vajenca sprejme takoj Kovačič, Stična.
Krojaškega pomočnika
za boljša dela, sprejmem takoj. - Vehovec Anton, Tyrševa cesta 124.
Služkinjo
za vsa kmečka dela takoj sprejmem. Boita Janez, Stožico št. 3. (b
Pekovski pomočnik
trezen, vsestransko izurjen, se sprejme. Ponudbe na upravo Slovenca pod ».Marljiv« št. 9898.	b
Zmožno kuharico
restavraterko so išče za takoj. Stalno mesto. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »škofja Loka« 10088. (b
Hlapca in deklo
mlada, tudi začetnika — sprejmem za hišna in mala kmečka dela v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vajena živine«' 10061.	(b
Letoviščarjem
so priporoča letovišče in kopališče gostilna Inglič, Srednja vas - Poljano n. škof jo Loko.	(L
Belokrajina
Dekle
mlado, poštenih staršev iščem za takoj. Naslov v upravi »Slovenca« 0845.
Mesarskega pomočnika
za vodstvo podružnice sprejme takoj Zavrl Ma tevž, Javornik-Jesenice.
Pošteno dekle
Mizarskega pomočnika
za pohištvo, in vajenca brez oskrbe, sprejme Anton Mrak, št. Vid n. Lj
izvežbano za vsa hišna dela, iščem. — Obenem iščem tudi natakarico. — Nastop takoj. Naslov v] .. v „	---[podružnici »Slovenca« v
vec čevljar, pomočnikov Mariboru POdssi. (b
I sprejmem takoj, šter Mi-f hael, Kranj, Jenkova uli-I ca 2.	(b
vas s svojo lepoto vabi na prijetne počitnice. Za časa bivanja vas bo pa postregel z dobro lirano In čednim stanovanjem po zelo primerni ceni Tome, Podzemelj, p. Gradac.
Kupimoj
Pomočnika
Služkinjo
iz dobre krščanske hiše,
sprejmem takoj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod šifro »Poštena« št. 9974.
Hlapca
Urarskega pomočnika
sprejmem tako. — Plača dobra. Jakob Mulavec v Mariboru, Kralja Petra trg.	(b
k dvema konjema in za vsa dela, sprejmem. Viž-marje, št. Vid nad Ljubljano št. 59.
Kmečkega fanta
I pridnega in poštenega sprejmem h konjem. Vsa oskrba v hiši. Edvard Po žun, Trbovlje.	(b
Podkovskega kovača
mlajšega, za vsako delo sprejme Ivan Ozvald — Sv. Lovrenc na Pohorju št. 60. (b
Kleparja
Manufakturista in
galanterista ter manu-fakturistinjo sprejmem. Ponudbe z znamko upr. Slovenca« pod št. 9912
| po možnosti veščega vodovodne inštalacije, sprej-I mem. Pleteršek Davorin, [ kleparstvo, Tržič.
Mizarskega pomočnika
mlajšega, za splošna dela, sprejmem takoj. Franc Draksler, Bitnje 16, pri Kranju.
za avtokaraferije, samostojnega za jeklene konstrukcije, sprejmem takoj za Beograd. Ponudbe z zahtevki na upravo »Slovenca« pod »Jeklene av tobusne karaferije«,
Absolvent(ka)
trgovske šole dobi takoj I stalno namestitev v večji ljubljanski pisarni. Ponudbo z obširnim opisom osebnih razmer in prepisom spričevala, event. s sliko, ki se diskretno vrne, je poslati na upravo »Slovenca« pod »Marljiv in zvest« 10071.	(b
Šivalni stroj
kupim. Ponudbe v upravo ■Slov.« pod »Stroj« 9018.
Navitke (»špule«)
I kupimo. F. & JI. Rozman Ljubljana, Gosposka uli ca 4-1.
imm\
Kuhinjsko kredenco
in kuhinjsko mizo prodam ali zamenjam za drva. Jcmec, Tržaška 8-1. (1
Vsakovrstno
pohištvo
dobavlja še vedno po starih cenah v moderni ln solidni izdelavi tvrdka
»OPRAVA«
Celovška cesta 50. Sprejemajo se naročila.
Jarmenik
rabljen, premer 80—100 cm, v dobrem stanju, kupim. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 9744. (1
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah ČERNE, juvelir, Ljubljana \Voll'ova ulica št. 3
Daljnogled
turistovskt poveča tri ali I večkrat, dobro ohranjen, I kupim. Naslov v upravi I »Slovenca« pod št. 9881.
Kuharico
zmožno ln samostojno — sprejme za takoj kolodvorska restavracija. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Dobro in stalno mesto« št. 9866.
Služkinjo
Vrtnarskega vajenca
sprejmem z vso oskrbo takoj. Jakob Pančur, vrt nar, Mekinje, Kamnik.
Čevljarskega vajenca
ki se je že učil, in začetnika, sprejmem s pla čo in oskrbo. Travnik Trebnje.
Vajenca
z dovršeno meščansko ali 3 gimn. razredi, sprejme železnina. Naslov v upr. Slovenca pod št. 9658. (v
Pečarskega vajenca
sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na naslov: F. Lobe, Slovenj Gradec.
sprejme damska kroja-čica. V poštev pridejo ie iz Ljubljane. Naslov v upravi »Slov.« pod 9888
Vajenca
pridnega, za trgovino z mešanim blagom v Ljubljani, sprejmem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Zanesljiv« št. 10033.
Uradnica
preizkušena, z dveletno pisarniško prakso (odvetniško in trgovsko) želi premeniti sedanje mesto v večje podjetje. — Obvlada popolnoma kartotečno knjigovodstvo, stenografijo, strojepls in blagajniške posle. Gre teden dni na posluišnjo brezplačno. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poštena« 10050.	,(a
s predpisano šolsko Izobrazbo, sprejmem v trgovino z usnjem. Pismene ponudbe v upravo »Slov.« pod »Marljiva in poštena« št. 9066.
Zdravega učenca
za trgovino, z dovršenimi 4 razredi mešč. šole ali gimnazije, posebno dobrega računarja, sprejmem. - Pismene ponudbo na podruž. »Slovenca« v Celju pod »Priden«. v
pridno, pošteno, z najmanj 3 razredi mešč. šole sprejme trgovina z mešanim blagom. Hrana, stanovanje v hiši. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1010»,	,<v
Kmečkega fanta
16—18 let starega, za hišna ln vrtna dela — sprejme za sezono uprava Medijskih toplic, p. Medija-Izlake.
Tri čevljarske pomočnike
(1 za prirezovanje gornjih delov in 1 usnjarski pomočnik) sprejmem takoj. Ponudbe na upravo Sio.venca« pod »S. Z.« št. 9870.	(b|
Dobro dekle
za vsa hišna dela, ki zna tudi kuhati, sprejmemo k tričlanski družini (gospod je zobni zdravnik, gospa bolniška zdravnica in še šestletni sinček). Plača 300 din. - Ponudbe: Dr. Nada Rutar, lekar, Po-žarevac.
za vsa kmečka dela, pridno in pošteno, sprejmem takoj. Dečman, Rašica, št. Vid nad Ljubljano.
Šiviljo (entlerico)
izurjeno v izdelavi pletenin, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10040.	(b
Frizerko
samostojno sprejmem takoj. Ivan Bajželj, Tyrše-va 175, Ljubljana — Sto-žice.	(b
Kuharico
pošteno, vestno, z daljšimi službami, iščem. Starost okoli 30 let, nastop takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10036.
Posestnik
išče posojilo radi gradnje. Ponudbo podružnici »Slovenca« v Celju pod »Sigurno povračilo« št.
9856.	(d
Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
stalno po najvišjih cenah in proti takojšnjemu plačilu
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12 i
Več mizar, skobelnikov
in orodje kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10092.	(k
Služkinjo
Kuharica
se sprejme za večje gospodinjstvo in podjetje v hrvatski provinci. Plača dobra, elektrika in vodovod v hiši, mesto stalno. Ponudbe na Marija Petr, Rogaška Slatina, zdraviliški dom »Stiria, soba 29.
za vsa hišna in poljska dela sprejmem takoj. Predstaviti se osebno. Franc Orehekt št. Vid n. Ljubljano.	(b
Služkinjo
za pomoč gospodinji takoj sprejmem. Medved Ivan, sodarstvo, Brod 25, Št. Vid nad Ljubljano.
Kuharico
išče za svojo podružnico v Ljubljani pisarniško moč, ki bi bila v stanju obiskovati tudi odjemal ce v mestu In okolici. -Gospodje železn. in lesne stroke imajo prednost. -Obširne ponudbe z zahte vami, flksuma in provi zlje, nasloviti v upravo »Slov.«, podr. v Mariboru pod »Podjeten zaupnik« št. 9783.
za menzo, ki zna dobro in poceni kuhati, iščemo za takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Men-za« št. 9894.	(b
Pekovskega vajenca
raznašalca in pomočnika, | ki bi raznašal tudi kruh, sprejme Lojze Omrzel — | pekarna, Goviče pri Golniku, Gorenjsko.	(b
Natakarico
Vzgojiteljico
(guvernanto) sprejmem k 2 otrokoma po 7 in 8 let, zaradi izobraževanja ln pouka v nemškem Jeziku, katerega otroka že govorita. V poštev pridejo Nemke pa tudi Slovenke, ki govore nemško. Mesečni honorar 600-600 din, stanovanje in hrana ter potovanje do Požarevca. Ponudbe v nemščini ln fotografijo poslati na: Dr. Bogdan Lazarevlč, zdravnik, Požarevac Donavska banovina. ,(b
vajeno kuhinjskih del — sprejmem takoj na Jesenicah. Naslov v vseli podružnicah »Slov.« pod št. 9936.
Mladega sotrudnika
ali kompanjona, za odvetniško pisarno, v večjem mestu štajerske sprejmem. Ponudbo pod »Poznejši prevzem« 9941 v upravo »Slovenca«.
Pridno dekle
pošteno, veščo samostojnega gospodinjstva In pa majhne trgovine sprej-1 mem takoj. Ponudbo podružnici »Slovenca« Jesenice pod »i^idna« £t. »S91, "	"	(bj
Vojno škodo
kdor posodi za kavcijo, event. pozneje odkupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Vojna škoda 50« št. 9S85.	(d
Hranilne knjižice
3% obveznice
in druge vrednostne papirje kupuje in plača najbolje
[BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR Aleksandrova cesta 40
Družabnika
radi razširitve podjetja, išče lastnik rudnika. Premog prvovrsten. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Čel Ju pod »Lepa bodočnost« št. 9734.	d
Ureditev premoženja
Poravnave, konkurzne zadeve, odkup in inkaso terjatev, (tudi kmetskib!) nabavo posojil in družbe nikov, dobičkanosno in varno naložitev kapitala, ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, — sploh vse trgovsko-obrlniške radeve poverite zaupno strokovni pisarni
ZA.TC LOJZE
Ljubljana. Gledališka ul.7
Za eksport sena
bi rabil tihega kompanjona, ki bi lahko to financiral. Zaenkrat je to najboljši zaslužek. Ponudbe upravi »Slovonca. pod »Siguren zaslužek« št. 9S79.	(d
Staro železo, baker,
medenino, cink, nikelj Itd. kupujemo po najvišjih cenah. »Stabil«, Celovška 72
Srebro, drage kamne
Id vsakovrstno
ZiaftO kupuje
po najvišjih cenah
Jos. Eberle, LJubljana Tyrševa 2
(palafta hotela „81on">
Staro železo
In druge kovine, vsako količino — kupujo zopet železnina Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska [št. 1.
lodroce
pateutne postelne mreže, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni
Rudolf Radovan
tapetnik Ljubljana, Mestni trg 13
Otomane od Din 8'20-—
Mreže za postelje
izdeluje ln sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovlc, Gregorčičeva ulica št. 5 (pri Gradišču).
mam
Cene motornim kolesom
dvokolesom in njih nadomestnim delom se višajo vsak dan. - Tvrdkt J. 1'raprotnik v Domžalah se Je posrečilo, da si jo šo pravočasno nabavila Ardlc ln llorex motorje, kakor tudi razno znane znamke dvokoles, katero oddaja še vedno po prejšnjih cenah. Oglejte si njeno zalogo In so prepričajte osebno o so-lidnosti cen.
Motorno kolo
takoj poceni prodam. Dolenjska cesta 5.
»NSU« 200 ccm
tip 1939, vožen 7000 km,-prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9S78.
Moderne spalnice
In kuhinjo, po nizkih cenah proda mizarstvo Vel-kavrh, Krakovska ulica 7. Sprejemajo se naročila.
Otomane
peresnlce, žlmnlce, kauče, zložljivo postelje, mreže ter vsa v to stroko spadajoča dela in popravila sprejema
F. SAJOVIC Ljubljana, Stari trg št.
Motorno kolo
pokvarjeno, kupim. Po-[ nudbe upravi »Slovenca« pod »Tudi razbit« 9906.
Tovorni avto
za prevoz gramoza kupim. Nosilnost 3—5 ton. Prednost Ima Diesel. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Trbovljah pod »Tovorni avto«.	(t
Pozor!
I Predelamo avtomobile ln stabilne motorje na pogon z ogljem. Strojna specialna delavnica za generatorje, Ljubljana, Sv. Pe-I tra cesta 85.	((
Krasen DKW sportavto
cena 12.000 din; 4 sedežni Steyr 10.000 din ln poltovorni Steyr 12.000 din. 3 Motor vzamemo v račun: Strojna delavnica, Sv. Petra cesta 85.	(J
Poltovorni DKW
I nosilnost 600 kg, malo rabljen, še kot nov, jo I zaradi likvidacije pod-Ijetja naprodaj ali se za-' I menja za luksuzni avto: J Ponudbo v upravo »SI.« pod »Poltovorni avto« št: 10006.
znamke M. C. Z 800 Ježek, na motorni pogon, na zobe, v dobrem stanju, proda Kmetijska strojna in elektrarnlška zadruga na Godešlču pri Skofji Loki za primerno ceno. Ogleda se jo lahko v gasilskem domu na Godešlču.
' krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo | dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbeiter, I Maribor — Dravska 15
Staro Halo, zlato zobovfe In srebrne Krone
| kupujem po najvišjih eenab
A. KAJFEŽ
irgovlna z urami in zlatnino
precizna delavnica za popravila vsakovrstnih ur Ljubljana. Miklošičeva 14
Kupujemo
surove In beljene bombažne odpadke lz tkalnic, trikotaž itd. Iščemo nabiralce v večjih krajih. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Tekstil II« 10057. (k
Šivalni stroj
z okroglim čolničkom, dobro ohranjen, kupim ta ko j. Ponudbe z navedbo znamke, natančnega opisa In cene na upr. »Slo venca« pod »Plačam-ta koj
/enitbe
Poizvedbe
Zgubila se je
psica nemška ovčarka z znamko občine Sv. Jurij ob Taboru. — Najditelja prosim, da Jo odda proti nagradi v Rožni dolin
42 letna
z otrokom, z nekaj prihranki, poroči mirnega vdovca. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Takoj« 10025
Železniškega uradnika
I starega nad 30 let želi poročiti poštena, 25 letna premožnejša gospodična, dobra gospodinja. | Samo resne ponudbe na .uiOVčncft« pud | »Dobra gospodinja« 9910.
Triletnega fantka
dam v oskrbo dobrim ljudem na deželi. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9822.	(a
Josipina Grabrijan
I trgovka s sadjem in ze-■ lenjavo se nahaja sedaj nasproti »škofije« polcft | mokarja špenkota. (»
Gumbnite. gumbe, plfse,
tnonograme, entel, ažur fino in hitro izvrši
5-5 KS dospeli. Pohi.iMatek & Mike!
tite, dokler traia zaloga1
Elektro A. VERBAJSl
Gosposvetska cesta 10.
Kupujte pri naših inserentih!

Preklic
Podpisani Izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, katere bi napravila moj Ein ln njegova žena. Martin štefe, Kranjska gora.
Ljubljana. FranfUkanska ulita
nasproti hotela Union Vesenje perila, krasna predtiskana žen roč. dela
V središču Karlovca
na Zrlnjskem trgu poleg nove palače štedionice Banovine Hrvatske jo urejena najmodernejša elektrobencinska postaja tvrdke Brezovnlk (prej v Ptuju).
\nmn\
Kravo s teličkom
In konja prodam. Podutik št. 13.
Psičke foksterijerje
2 meseca stare, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9961.
OKAMA MAZILO
. 17, zdravilnih zelišč. — Cn-I rtovit uspeh pri ranah, opeklinah, ožuljenjih - volku — turih in vnetiih ild. za nepro dolenčkov pri kožnem vnetju, izpuščajih in hrastah nato menil, 7,n rAzpokam* prsne | bradavice. Pobi se v lekarnah in drogerilah.
Mlade psičke
stare 6 tednov, majhne I pasme, prodam. - Požar, [ Dravljo - Kamnogorlška št. lfi. (j
eno leto stnr, mati udomačena volkulja, naprodaj iakoj. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 9723.
Novi naslov:
Frančiškanska nI. 3.
Telefon <15-13
02177024
—»m
Hišo z gostilno
v Ljubljani ali okolici -kupim. Po.nudbc h črno v upravo »Slovenca« pod P »liiša« št. 9005.
Stavbne parcele
ugodno prodam. 1'olzvo se: Vižmarje 48, — pod Klancem.	(P
Njivo
pri a prod rumu prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10038.	(P
Štiristanovanjsko hišo
novo, z vrtom, prodam v Ljubljani. Naslov v upr. »Slov.« pod 10031.
Majhno posestvo
na deželi, kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Takoj« št. 9096.
Hišo
Dvostanovanjsko hišo
v okolici Ljubljane kupim. Ponudbo v upravo »Slovcnca« pod »Plačam
takoj« št. 09-5.	(p
__ _
zelo donosen v neposredni bližini Ptuja, usodno proda Mestna hranilnica v Mariboru.	(P
Enodružinsko hišo
v Zg. Zadobrovl, 10 min. od postaje Dev. Marija v Polju, prodam za din 38.000. Naslov v upravi »K Prodam ali pa za-»Slovenca« pod št. 9905. menjam. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 9871.	(P
Tristanovanjsko hišo
novo, z 1000 m" vrta, mesečni dohodek 1000 din, lepa točka periferije Kranja, prodam. - Naslov v poslovalnici »Slov.« pod št. 0957.
z zemljiščem
2000 m'. Dolenjska eosta, 12 minut od tramvaja — prodani. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9993.
Dvostanovanjska hiša
z lokalom, 2 minuti od tramvaja, v bližini bolnišnice, naprodaj. - Naslov : gostilna Brczovšek, Ko-menskega ulica.
Dvostanovanjsko hišo
novo, na periferiji Kra-
Manjše posestvo
v okolici Maribora s sa-donosnlkom In gozdom — ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor St. Sil.	(P
Veleposestvo
7, gozdom čez 400 ha naprodaj. Cena ugodna. — Ponudbo upravi »Slov.« Maribor pod »Velika sro- donosna, krasna velika, (p ' z dvoriščem, velikim vrtom in sadovnjakom, sku-
Petstanovanjska vila
»Realiteta«
posredovalnica nepremičnin (za hiše, vile, parcele, posestva, gozdove Itd.) je samo v Prešernovi ul. 54/, nasproti glavne pošte. Telefon 41-20. Posluje hitro in solidno. Vso informacije so brezplačne. Prepričajte so! (p
Enodružinska hišica
poleg cerkve, naprodaj za 70.000 din. - Gostilna Petač, Vižmarje.
Hišo
štlrlstanovanjsko, novo, z vrtom prodam v Trbovljah. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Trbovljah.
Majhno hišo
kupim, tudi polovico večje. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Ljubljana enodružinska« 10053.
Hiša z vrtom
2 sobi, kuhinja, elektrika, vodovod, v bližini Celja, ugodno naprodaj. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju pod 9853.	(1)
Naprodaj
hiša za 130.000 din, mesečni donos 950 din, in hiša v Dev. M. Polju za 120.000 din. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 10091.
ča« št. 803.
Kupimo hišo ali vilo
(za prlbl. 400.000 din) v Ljubljani ali v neposredni bližini mesta. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »400« št. 9915.	(P
Enodružinsko hišo
novo, podkleteno, z večjim vrtom, kupim v bližini kolodvora Dev. Mar. v Polju. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Enodružinska« št. 9977.
paj ca. 0500 m" - ugodno naprodaj zaradi družinskih razmer. A. Sušel, Brežice 114.
Na Dolenjskem
poceni prodam trgovsko enonadstropno hišo v dobrem stanju na lepem kraju, tik postaje, z zemljiščem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Odpoto vanje« št. 9914.	(p
Pozor podjetniki!
Proda se Iz proste roke velika stavbna parecla v Izmeri 17.000 kv. m in to ob Krki. Zemljišče leži po vsem na lepi rav niči, kjer je zemlja prvo vrstna. Na zemljišče je tudi kamnolom in krasna gozdna parccla. Zemljišče je oddaljeno od Glavnega trga komaj 1 km in stoji na njem zaenkrat samo gospodarsko pošlo pje. Interesenti, ki žele zgraditi lepo domovanje ali pa podjetniki, ki bi radi
Večstanovanjsko hišo
starejšo, z majhnim gospodarskim poslopjem, za vse pripravno, prodam za 210.000 din. Potrebno polovico gotovine, drugo hipoteka. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 0976.
Gostilno
na prometnem kraju — električna razsvetljava, 5 strank, frizerski salon, prodam. Cena 100.000 din, potreben kapital 50.000 din, ostalo v obrokih. — Vprašati: Marija Brezje št. 41 pri Mariboru. (1
Parcele
St. Vidu In Vižmarjih, po nizki ceni prodam. Lega zelo ugodna za obrt, trgovino, vekend, vile ln male hišice. Vižmarje 78 — nasproti »Mizarske zadruge«.	(P
Posestvo
27 ha poljedelske zemlje, 24 ha gozdov, aron-dirarto, 16 km oddaljeno od Ljubljane na Dolenjskem ob državni cesti — blizu železnice, prodam. Poizvedbe v upravi »Slovenca« pod »Tosestvo 11« št. 98S9.	<P
Vnajcm
IŠČEJO:
Kmečki ali valjčni mlin
vzamem v najem. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Mariboru pod »Mlin 825«.	(m
Frizerski lokal
v Industrljskom kraju oddam takoj. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 0921.
Trgovino z meš. blagom
manjšo, dobro vpeljano, oddam v najem, Gaber-sko 17, Trbovlje.	(n
Lokal
takoj oddamo. Poizvedbe pri Pokojninskem zavodu, Gajeva 5-II.
Poslovne lokale
v pritličju hiše št. 11 Aleksandrova c. v Ljubljani, 2 sobi, kabinet, kuhinja, pritikllne, primerni za zdravnika in pisarne, oddam s 1. avgustom. — Ponudbe vložiti pismeno pri hišnici, katera daje pojasnila.	(n
\tanoianja
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
takoj oddam. Ižanska cesta 46.
Otroški kotiček
Dvosobno stanovanje
z vsemi prltlkllnamt, oddam. Poizve se v Pleterš-nikovl 14.
Enosobno stanovanje
s pritlklinami, oddam s 1. avgustom. Pod ježami št. 19.
Trisobno stanovanje
s kabinetom, kopalnico in kuhinjo oddam mirni stranki na Celovški c. 14.
Trisobno stanovanje
s kopalnico in pritlklinami, v I. nadstropju, oddam s 1. septembrom. — Oblrska 24, Šiška.
Krasno stanovanje
dvo in trisobno takoj oddam pri postajališču Tez no pri Mariboru, Ptujska cesta 33.	(6
Urejeno hišo
v bližini Celja ali Laškega vzame takoj v najem dvočlanska družina. Pošten plačnik. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 100S3.	(m
Idealno zemljišče
naprodaj v neposredni bližini železniške in avtobusne postaje ob Kamniški Bistrici, primerno za vvekend hišico ali vilo, zelo zdrava, lepa razgledna lega. Zemljišče ob-zgradiU kak večji stoji 4.000 kv. m. Dve obrat, tovarno na eni od j tretjine sadovnjaka s najlepših točk mesta, naj , plemenitim sadjem, osta-sporoče svoj naslov na lo smrekov gozd. Franc Ludvika Ferllča, Novo Loboda, posestnik, Ho-
V najem
vzamem ali kupim sred nje velik umetni mlin s posestvom in gospodar skim poslopjem na prillč-nl vodi aH elektr. silo Naslov v upravi »Slov.ff | pod št. 9880.	(m
ODDAJO:
Lepo, suho skladišče
se odda v Wolfovl ulici št. 12 s 1. avgustom. In formacije se dobe pri hišniku.
mesto.
mee pri Kamniku.
(P
Trgovski lokal
dobroidoče trgovine od dam zaradi preselitve — vprašati: Kamnik, Mai strova ulica 3.	(n
Dvosobno stanovanje
brez kuhinje, s kopalnico oddamo s 1. avgustom Poizvedbe pri Pokojninskem zavodu, Gajeva ul. št. 5-II.
ZAČARANI GOZD
(223) Tako, to je bolje, ali ne? Sedaj te pa moram lepo prositi, da bi mi malo pomagal!« »Saj zato sem prišel,« je prijazno odvrnil palček. »Kaj pa naj storim? Kar povej mi!«
Stanovanje
v enostanovanjskl hiši nasproti šole v Zg. Plr-ničah oddam s 1. julijem, Poizve se v Ročnem pod Šmarno goro.	(č
(224) »Poslušaj!« je relfla Ančka; resno. »V tejle omari najdeš vse, kar je treba za kneT-itno kosilo. Poglej, ali ne bi b la tale ponev kar pripravna za kuha.ije?«
Dvosobno stanovanje
sončno, oddam s 1. okt. Beograjska ulica 6 — za bežigrajsko gimnazijo.
Dvosobno stanovanje
lepo, z vsemi pritiklina-mi oddam s 1. avg. Ko-lezija, Karadžičeva ulica št. 11.	(C
IŠČEJO:
Trisobno stanovanje
s pritlklinami, najraje v vili v šempetrskem predmestju, iščem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Reden plačnik« 9902.
Dvosobna stanovanja
z modernimi pritlklinami, pri tramvajski postaji za avgust oddam. Vprašati: Pele, Rakovnlška 7. (č
Dve sobi s kuhinjo
oddam na koncu tramvajske proge na Viču. Al. štraklj (za kleparjem Košeninom).
Enosobno stanovanje
s kabinetom oddam dvema odraslima osebama. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9S07.	(č
Gospode duhovnike
vljudno obveščamo, da dobe za župne urade potrebne tiskovine v podružnici jugoslovanske knjigarne v Kranju, Majdičeva hiša, sodnija.
Stanovanje
sestoječe iz sobe, kuhinje ter pritiklin iščem za 1. ali 15. avgust. Sprejmem tudi upraviteljstvo večje hiše. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »2 osebi« 10054.	(č
Dvosobno stanovanje
s pritlklinami Išče za 1. avgust mirna stranka, odrasli člani. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stanovanje 1. avgust« 10080. (6
Stanovanje
G—7 sobno, s centralno kurjavo, v sredini mesta ali pa v vili blizu bolnišnice, Iščem s septembrom. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »September« št. 9955.
Stanovanje
4—5 sob, s kopalnico ln pritlklinami, event. s so uporabo vrta, išče v najem mirna stranka brez otrok kje v okolici: Ko-deljevo, Bežigrad itd. 1. avgustom. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Vesten plačnik« št. 9919.
Upokojenec
išče stanovanje na deželi. Naslov v upravi »Sloven-
ca« pod št. 10062.
<6
IŠČEJO:
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam. Cesta v Rožno doli-: no 36.
Opremljeno sobo
oddam eni ali dvem osfrl bam. Koman Franja, Cankarjevo nabrežje 7/II. (s
Sobico s štedilnikom i išče točna plačnica. Po-' nudbe v upravo »Slov.« pod »Mirna oseba« 9808.	Sončno sobo s souporabo kopalnico takoj oddam. Beogradska 18, visoko pritličje, za bežigrajsko gimnazijo.	
Lepo in čisto sobico opremljeno, ali kabinet, Išče solidna gospodična. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Sigurna plačnica«. ODDAJO: Opremljeno sobo oddam. Poljanska 20-1., št. 4. (s		
	Pil	aki
	Stanovanje in hrano iščem za študenta pri strogi katoliški družini brez otrok ali študentov.' Ponudbe podružnici »Slovenca« v Mariboru pod št. 101. (5 IFTJSTiTffll	
Sobo s štedilnikom oddam takoj mirni osebi. Mencingerjeva 3 9.		
Opremljeno sobo oddam solidni osebi. Gradišče Sb, parter, levo.	Radio aparate najugodneje kupite prt Banjat, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20.	
Opremljeno sobo z vhodom s stopnjišča -oddam na Kr. Petra trgu št. 3.		
		
	rekiama,-SLOVENCU I A— miuspešneiiflL^ | c;-^ te ^L	
Opremljeno sobo in eno prazno, s štedilnikom, oddam. Kodeljevo, Cankarjeva 13.		
	TO	
ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA D.D. ¥ LJUBLJANI
Podružnice: Beograd, Bled, Kranj, Maribor, Novi Sad, Split Vloge obres'u'e po 4%, vezane na odpoved po 5%
Dovoljuje kratkoročne kredite v tekočem računu — Eskontira trgovske menice Vrši Nove vloge znašajo Din 67,000.000'—	DEL
vse bančne posle najkulantneje NISKA GLAVNICA DIN 20,080.000'-
Pavel Keller:
1
Muzikantje
(Godci)
N., 15. aprila 1896.
Žalostno je, če je človek tako dolgo in tako srečen, da tega že več ne občuti.
Meni se tako godi.
Stara pravljica pripoveduje o visoki harmoniji sfer; Bog si jo je izmislil in zvezde jo izvajajo v zlatem kolu. A človek je ne sliši. On je gluh za njene vzvišene ritme, ker mu že od jirve sekunde njegovega življenja zvenijo na ulio.
Enako je s srečo. Če ti njena vesela melodija dan zn dnem doni v dušo, postane gluha za enakomerno vsakdanjost in te melodije sploh ne sliši več.
Danes sem vdan razmišljanju. Morda je prav tako,
Teži me. da sem tako srečen, da ležijo moja življenjska pota tako hrez vseh zujirok pred menoj. Vsiik tepec bi lahko hodil po njih. Jaz pa hrepenim po delu. jio boju, jx> vsaj majhnem delcu bede in nesreče.
Marsikdo, ki to čita, me bo imel za prismojenega. Želim si grenkosti, — ker sem sladkosti tako prekomerno sit, — želim težuv — ker moram sicer zdvomiti nad svojo močjo, — želim nečesa, kar bi dalo mojemu življenju vsebine, kar bi mi dušo očistilo in ji dalo moči. Blazno želim biti enkrat nesrečen, ubog ali zapuščen. _ če premišljam svoje življenje — nič, kot sama sreča.	.
Oče mi je zgodaj umrl: ker ga nisem poznal me njegova smrt ni žalostila. — Mati. — ti ljubi Bog. — mati! Nobena ni v svojega otroka tako zaljubljena, kot ona v mene. Postala je nrnva virtiiozii)ja v tem. da me razvaja, podpi-ia jo pa pri tem še celo krdelo tet. \sasa naj-
manjša želja mi je uslišana in vedno delam, kar hočem.
Poleg vsega sem, vem. čuden fant — in slednjič je stala ob moji zibelki kot dobra vila tudi gospa muzika in me osrečila s svojimi darovi. Moje ime v glasbenih krogih že lepo zveni. Nlo-ji violinski koncerti so prav dobro obiskani. Skladbe, ki sem jih napravil iz same pre.šerno-sti, so imele uspeh Imam pač »strašno« srečo.
Poleg vsega tega imam nekaj, kar mojim kolegom — glasbenikom — manjka, denar! Trenutno sicer ne, danes je v rokah moje matere in zaenkrat imam celo dolgove. Dolgove —; no tu bi bil končno en razlog, biti zaskrbljen. A ljubi Bog, prvič jih veliko itak ni, drugič jih lio pa mati plačala, ne da bi trenila / očesom. Da, če bi me oštevala, se žalostila, in bi se po-tein moral zopet jaz žalostiti, bi se izplačalo, a tako —. In slednjič imam srečo tudi pri nežnem ?jx)lu. Četudi ne lovijo nu jih cigaretnih odpadkov iz j)c|>elnjakov, kot se je to zgodilo gotovim glasbenikom od gotovih oboževateljic, sem vendar prepričan, da pri nobeni ne bi dobil košarice. Ne domišljujem si toga morda kot prenapet gizdalin, temveč je žalostno dejstvo.
Koliko jih je, ki bi so na mojem mestu prav izvrstno počutil. V raz.|)osajenem »šampanjskem« razpoloženju, v ljubeznivem razgovoru z lepo damo. ob gromovitem ploskanju po uspelem koncertu, si za trenutek sam zaželim, da bi vedno tnko ostalo.
A snino v razjiosajenih urah. v boljših trenutkih mislim boljše. Večno sladka melodija sreče bo mojo dušo uspavala, njen ogenj bo ugasnil — in ko bo duša resnično spala, bom spoznal, da je bila boginja sreče hudobna ženska. ki mi je ugrabila najboljše: vedel bom, da sem zamenjal zlato za steklene bisere.
Kako so se morali bojevati vsi veliki mojstri moje umetnosti, kako se boriti z bpdo, nc-razume\«njfin »oljudi, z vsemi Vidnimi m ne-
vidnimi močmi, ki so jim hotele ugrabiti vero in ljubezen! V teh viharjih pa jim je duša postala močna, jim vzplavala nad vse nizkotno in njih strune so zazvenele zvonko, zlato, mirno — kot pravu umetnost, ki je sovražna sila ne ukloni, temveč dvigne.
ln jaz? Zelo sem nesrečen v svoji preveliki sreči.
t. maja 1896.
Iz zgolj dolgočasja sem zadnjič kupil srečko razredne loterije. Zadel sem glavni dobitek. 100.000 kron. Sedaj mi niti ne bo treba materi on^cnjati tistih dolgov, ki znašajo komaj par sto kron.
Ko mi je prodajalec srečk v eni sapi pri-hitel naznanit mojo srečo, je osupnil, ker nisem pokazal nikakega veselja. Najbrž je mislil, da mi je jircvelika sreča udarila na možgane.
20. maja.
Pri enih mojih tet sem na deželi. Odpočijem naj si. Ko bi le vedel od česa. A tako je. Ker sem se nekaj časa bavil z muziko, je rekel zdravnik, osel, d« jiostnjam nervozen. Saj vendar hočem postati nervozen. Ali naj mi res prav ničesar ne manjka na tem srečnem planetu?
Živim kot najbolj razvajen velikomestni psiček. Če vstanem |>red deveto uro, je že zdi-iiovanje, ako hočem muzicirafi, brzojavi teta miiteri, ki piše »trpečemu ljubljenčku« roteča pisma. Vsa hiša je narobe: pač dvajsetkrat me vprašajo, kaj želim za kosilo.
Obupno! Izgubljam spoštovanje pred seboj, zdi se mi. da sem nebogljeno dete. ki ga morajo še pitati. Kuj sem res mlad mož 25 let?
Dolgo ne vzdržim več.
L junija.
Res imnm že vsega čez glavo. Prihodnjič postunein proti teti surov in bom pobegnil. Tu njora najboljši človek postati norec.
2. avgusta.
Velika misel, genijalna misel, noro-blazna misel! Danes so prišli potujoči godci v vas. Pet mož vsega skupaj. Čudni bratje s še bolj čudno muziko. Še sedaj se mi jezijo lasje ob sjx>minu na »serenudo«, ki so nam jo zaigrali. Ampak imjxmirali so mi vseeno. Služijo umetnosti, kakor pač morejo, namreč zelo slabo, pa se le prebijajo skozi življenje. Doživljajo vsak dan kuj novega, ne morejo se pomeliKužiti, skratka živijo kot možje. Krasno mora biti. potovati kot godec po svetu: pustolovščine, beda, sreča, odpoved, včasih pa izobilje, — vse tako lepo pomešano; zasmehovan, pohvaljen, enkrat odpaden, drugič navdušeno |>ozdravljen — a vedno korajžen in dobre volje.
Juhu, — kdo mi more zabraniti, da postanem in ostanem tudi jaz potujoči muzikant, dokler se mi zljubi? In če mi ta pustolovščina življenja in duše ne bo poplemenitila, mi bo vendar uspavano občutje prebudila; spoznavala me bo z lastno in tujo bedo — ter izpreinenila večno enoličnost moje tako imenovane »sreče«.
Zbogom, draga teta. zbogom sladke torte, svilene postelje in lenobne ure — zbogom! — Zelo sem vesel, da postanem ubog muzikant iu pridem proč od vasi
3. avgusta.
Veliko pisanja me čaka danes in malo težko mi bo, vse. kar mi je prinesel današnji dan, spraviti na papir.
Prvič sem jirav pošteno truden. Sedaj sem jiotujoč muzikant in sem moral pet milj daleč potovati. Drugič visoki zaboj za oves v hlevu |iri »Rdečem volu« nikakor ni pripravna |)isnl-na miza (že sedaj mislim da mi bodo noge zaspale), in tretjič, stnro |>ero. ki mi ga je hišni hlunec posodil, tako neusmiljeno jnusku, kot bi hotel jjcs pri vratih noter
Glej, glej. komaj en dan sem godec.-prosjak, pa znam že tuliti. Sijaj nu, imeni tiiui
t
ILSTSuS
Najugodnejši nakup
moških oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14, Ljubljana.
Otroški športni voziček
prodam. Hradeckega (14, Klešnlk.
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen -prodam. Bezenškova 5, Zelena jama.	(1
Češka kolesa ES-KA | Strešno opeko in les
najboljša, dobite pri zna- poceni prodam. Vipavska ni tvrdkl Ivan Jax ln sin, ulica 3, LJubljana Tyrševa 36.
BRENNABOR
najocElčnejša kolesa po ugodnih pogojih pri
Kleindienst & Posch
Maribor Aleksandrova cesta
44.
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1005
Čevljarski stroj
levoročni, malo rabljen poceni naprodaj. — Ivan Jax ln sin, Tyrševa 36. (1
Kolesa
vsakovrstna, najnovejše izdelave, v krasnih barvah, po nizkih cenah pri »Triglav«, Resljeva 16. (1
»Anker« šivalni stroji
za gospodinjo, šivilje, krojače, tudi za entlanje, z 2 iglama. Malo rabljene krojaške, čevljarske ln z dolgim čolničkom od 300 din naprej. Triglav, Resljeva 16.	(1
Po toči zvoniti
Bil po nakupu se kesatl, je prepozno ! Kolesa prvovrstnih znamk nudi po reklamnih cenah trgovina Franc Podobnik, Rudnik — Ljubljana (poleg gasil. doma). Odprto tudi ob nedeljah dopoldne. 1
Poročne prstane
uro, verižice, uhane, kakor tudi očala — kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti farne cerkve. — Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8.
Šivalni stroj
pogrezljlv, šiva naprej in nazaj, poceni prodam. — Novi trg 4, pritličje.
Žico
v vseh dimenzijah nudi železnlna Jos. Zalta & Co., Tyrševa c. 9. (1
VINA
za vse prilike naročite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
TELEFON ŠTEV. 25-73
NAUMANN
dobre znamke in vsi nadomestni deli
S.
Damsko in moško kolo
popolnoma novo, najfinejšo Italijanske znamke, za 1300 din naprodaj. Po-izvese: Gostilna, Sv. Petra cesta 85.	(1
1 vagon krompirja
ranega, novega, prodam trgovcu (v zameno vza mem špecerijsko blago). Cena po dogovoru. Dro-venšek Franc, šikole 10, p. Pragersko.	(1
Obvestilo obč. uradom!
Prodam poceni lep mrtvaški voz z nizko ali z visoko ograjo In streho. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9789.	(1
na vogalu Miklošičeve in Tavčarjeve
Konfek. šivalnico perila
kompletna, z vsem Inventarjem in obrtno koncesijo, prodam. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Šivalnica« št. 9772. (1
Poceni naprodaj
partija popolnoma novih prvovrstnih šivalnih strojev, koles, otroških vozičkov in drugih predmetov pri »Promet«, nasproti krlžanske cerkve. Telefon 43-90.
Po vaši Želji Vam izdela
Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani
Kopitarjeva 6/11
v svoji črtalnict razne poslovne knftge, ako niso le
v zalogi, Istotako izvrši tudi vsa druga knpgoveška deia, posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik.
Posebni oddelek za Izdelovanje damskli torbie,
pasov, denarnic in drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmete vedno v iepih, modernih fasonah.
Cene skrajno nizke. Poslužite sel
Trgovsko izložbo in vrata
z rolojema poceni napro daj. Bogataj, Kongresni trg 19.	(i
Mreže
za postelje dobite najce neje Komenskega ul. 34. Zaloga posteljnih žičnih vložkov.	(i-
Gcpl
za mlatenje žita, še dobro ohranjen, naprodaj. De 1 akord a Franc, Petrovče št. 15.	(i
Šivalni stroj »Singer«
popolnoma nov, prodam po ugodni ceni. GrraoV-šek. Ponikve pri Trebnjem.	(i
Licitacija
Jugoslovenski Čelik a. d. v Sarajevu razpisuje II. licitacijo za gradnjo stanovanjskih hiš v novem industrijskem naselju v Ilijašu pri Sarajevu, in sicer
1)	16 hiš, vsaka po 6 delavskih stanovanj,
2)	4 hiše, vsaka po 4 mojstrska stanovanja,
3)	2 hiši, vsaka po 4 uradniška stanovanja,
4)	1 hiša z 8 garsonjerami in
5)	1 hiša za neoženjene delavce.
Skupna proračunska vsota za vse zgradbe znaša din 14,800.000,—
Ponudbe za te gradnje je treba oddati Jugoslovenskemu Čeliku a. d. v Sarajevu (palača Hipotekarne banke) v četrtek, 25. julija tega leta do 12. ure. Do 11. ure -istega dne je treba položiti kavcijo v znesku od 5 odstotkov od ponujene vsote in to v gotovem denarju ali državnih papirjih v vrednosti po borznem tečaju.
Proračuni in načrti za te zgradbe se dobe v tehnični pisarni Jugoslo venskega Čelika v Sarajevu vsak dan od 9 do 14 s kavcijo din 1000.— (tisoč). Ta kavcija se vrne podjetjem, ki predlože ponudbe za gradnjo.
Sarajevo, dne 5. julija 1940
Jugoslovenski Čelik a. d. — Generalna direkcija, — Sarajevo
Briljantni prstan
poceni proda MIlan Ko-šak, Cankarjevo nabrežje .št. 31.	(i
Moško kolo
dobro ohranjeno, ugodno prodam. Ivajfož, Ambrožev trg 3, dvorišče.
*
Dobro ohranjene predmete
vedno najbolje prodate ln kupite prt ABC, Ljubljana, Medvedova cesta 8, polog kolodvora Šiška.
Štedjlnik
malo rabljen, s pečico (Bratrohre) ln kotlom za vodo prodam. Vprašati v kinu Union.	(l
Lahko harmoniko
dobro ohranjeno kolo za dečka 10 let ln lltoželez-no kopalno banjo, kupim. R. Snoj, Jožica 56.
1.	Krepi rast ras
2.	Prhljaj izgine, lasje ne izpadajo
3.	Ugonablja za lase Škodljive parazite
Trilysin na znanstveni podlagi izdelan to-nikuin za porast las, uživa svetovni sloves. Zahtevajte, da se Vam pošlje brezplačno naša brošura: »Navodila in nego las s Trilysinom<.
Mr. OTO M. JAKŠIČ, ZAGREB Mažuranira trs 5.
Preselili Cltlfl Cftl Vsem našim cen| odiemalcem in inte-,	■ resentom sporočamo, da smo se preselili
na lYKŠh,V0Cto'10 85 (Dunaiska c., bivše Siroine tovarne in livarne)
»KOTI ABIC A« B0ŽIČ ,WN- kotlarstvo in kleparstvo mJILHK8tH KUK IVAN, kljuiavniiarstvo
LJUBLJANA - Tyrieva cesta Jtev. 35 — telefon itev. 37-92
..SLOVENEC«, podružnica: Miklošičeva cesta št. 5
Kolesa
raznih znamk: Torpedo, N. A. G., Presto, Mllano itd., na zalogi vedno tudi rabljena kolesa - kupite najceneje pri tv. Nova trg-ovina, Tyrševa 36.
V globoki žalosti sporočamo, da nam je v Brooklynu v Ameriki umrla naša ljuba mati, žena, sestra, stara mati, tašča, gospa
lerczlfo Kovač roj. Grilc
posestnica
3. julija po težki operaciji.
Naši ljubi pokojnici naj bo lahka tuja zemlja. Trž.ič-Brooklyn, 7. julija 1940.
Ciril, Jože, Pavel, sinovi in ostalo sorodstvo.
Pretužnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem hrfno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, brat, nečak, svak, stric, gospod
Ivan Loschnigg
trgovec v Rogaški Slatini
danes mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 8. julija ob 5 popoldne iz hiše žalosti, v Rogaški Slatini, na pokopališče pri Sv. Trojici.
Sv. maša zadušnica bo darovana v torek, dne 9. julija v župni cerkvi pri Sv. Križu ob 7 zjutraj.
Rogaška Slatina, 6. julija 194G.
Globoko žalujoča soproga Priska
v imenu vsega sorodstva.
Zahtevajte
\ tttat
. JiriEL«HEROLD'„,
MARIBOR si 102
Harmonij »Pakard«
dobro ohranjen, z 12 registri, prodam. Ogled v Mirni peči, župnišče, lastnik Zorž v Kranju.
Specijalna izdelovalnica HARMONIK
JOS. FLEiSS
(prej F. Lubas in sin)
LJUBLJANA Tyrševa 35
Zahtevajte cenik!
..ALPEKO"
.JERRAZZ01 mKERAMIF
I«
MOZAIK'
..MAJ0LIKA"
izdelane pod visokim pritiskom v raznih barvah, skrajno higi-enične, moderne kombinacije, primerne za tlakovanja ter notranjo in zunanjo oblogo cerkev, bolnic, mlekarn, mesnic, stopnišč, vež kuhinj itd. kot nadomestilo za keramične in klinker plošče ter vse druge proizvode iz umetnega kamna in marmorja izdeluje:
" trcr Ljubljana. Tyrševa (.48
PAZITE NA NASO TVORN1SKO ZNAMKO
A. P.

Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš predobri in blagi šef, gospod
Ivo Loschnigg
veletrgovec, hotelir in posestnik Blagega pokojnika bomo ohranili v trajnem in častnem spominu. Uslužbenci tvrdke P. Loschnigg
Zahvala
Za vse izraze iskrenega sočutja in sožalja, ki sem jih prejela ustmeno in pismeno ob nenadni smrti mojega ljubljenega moža in dobrega očka, gospoda
Matije Malešiča
okrajnega glavarja v škofji Loki
se vsem in vsakomur najiskreneje zahvaljujem. Besedo globoke zahvale izrekam predvsem asistenci z g. kanonikom Mrakom na čelu iu vsej častiti duhovščini in oo kapucinom. Zahvaljujem se g. banu dr. M. Natlačenu, komandantu mesta gosp polkovniku i Kosticu, številnim okrajnim glavarjem, njih zastopnikom in uradniltvu kjer je pokojni služboval, zlasti znaneem in uradnikom iz Logatca, županu gosp' dr. Adlesicu, senatorju dr. Schaubachu, uradništvu banovine, oficirskemu zboru zastopnikom mestnih uradov in vsem županom škofjeloškega okraja. Zahvaljujem sc dalje vsem uradnikom okraja za vso pomoč, prijateljem Belok ran jčnnoiii zastopnikom »Društva Belokrajina« in njihovemu predsedniku dr. Banu, katoliškim prosvetnim društvom iz okraja ter Dekliškim krožkom in Fantovskim odsekom za lepo udeležbo m častno spremstvo, gasilcem in delavcem, zastopnikom vseh drusih organizacij in društev	• ' ---1	" •	- - -
■ ., .r ,, ,	.--v,....... svetniku g. Planini, kaplanu g. M. Golobu
uredniku dr. T Debeljaku in dekanu g. Bitnarju. Iskrena zahvala vi darovalcem vencev in cvetja ter vsem ki so pokojnika kropili, spremili h grobu in pomagal i pri sprevodu. Najlepša zahvala /a naklonjenost vodstvu tovarne Brumen-Thalcr ter vsem družinam in sosedom, ki so mi v težkih urah stali ob strani. Prisrčna zalivala vsem prijateljem 111 znancem ter vsem neimenovanim kot tudi onim ki *o
bodTBoglitnplaCčniklPOm,njaj° V m°,itVal1 duSc neP0Zab»cK" pokojnika.'Vsem
Škof j a Loka, dne 6. julija 1940.
Žalujoča žena Elizabeta Mafešič z otroki
fflOVOl PRISTNA LJUTOMERSKA VINA
===== naročajte le pri
VINARSKI ZADRUGI V LJUTOMERU
damvar
mineralno-blatno Kopališče.
(Jugoslovanski Franzensbad)
Radioaktivni termalni vrelci 38"—52" O. Zdravijo izredno uspešno KEVMATIZEM, ISHIASin ŽENSKE BOLEZNI. Glavna sezona od 15. junija do konca avgusta. Izven plavne sezone znatni popusti.
Vsa pojasnila uslužno daje Uprava kopalISta Oaruvar.
Ljudska posojilnica
niMiramBBMiragiBn^^	UIHIMimu' II I lil
v Celju
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 4%
na trimesečno odpoved pa po.....5%
*
Izplačuje točno vse vloge — stare in novel Dovoljuje posojila in trgovske kredite
h__
crsv.mi
Globoko potrti naznanjamo vsem znancem in prijateljem, da je naš iskreno ljubljeni mož, oče, sin, brat in svak, gospod
Jakob Tsšlar
lastnik strojno mehanične delavnice v Slovenj Gradcu
danes zjutraj v 50 letu starosti, previden s tolažili svete vere, nenadoma na posledicah avtomobilske nesreče, umrl.
Pogreb blagega in nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 7. julija ob 5 popoldne izpred bolnišnice na mestno pokopališče v Slovenj Gradcu.
Sv. maša zadušnica bo darovana v ponedeljek, dne 8. julija ob pol 7 zjutraj v mestni župnijski cerkvi.
Blagega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. Slovenj Gradec, dne 6. julija 1940.
Žalujoča žena Štefi, sin Franci, oče Jakob, Marija por. Planina, sestra, ostalo sorodstvo
Podpisana društva oznanjajo tužno vest, da je zaradi avtomobilske nesreče nenadoma preminul, previden s tolažili sv. vere gospod
Jakob Tišlar
lastnik avtomehanične delavnice v Slovenj Gradcu
Rajni je bil ustanovitelj, delavni odbornik in vedno pripravljen član vseh naših katoliških organizacij.
Pogreb nepozabnega društvenika in odbornika bo v nedeljo, dne 7. julija 19-10 ob 5 popoldne na mestno pokopališče.
Sv. maša zadušnica, ki naj se je udeleže vsi člani podpisanih društev, bo v ponedeljek, dne 8. julija ob pol 7 zjutraj v mestni župni cerkvi.
Slovenj Gradec, dne 6. julija 1940.
Prosvetno društvo Fantovski odsek Stavb, zadr. »Slov. dom« Slovenj Gradec Slov. Gradec-Stari trg v Slovenj Gradcu
Krajevni odbor Jugosl. radikalne zajednice v Slovenj Gradcu
naznanja tužno vest, da je na poslcdicah avtomobilske nesreče umrl naš zvesti in vedno odločen član, gospod
Jakob Tišlar
lastnik strojno mehanične delavnice v Slovenj Gradcu
Pogreb blagopokojnika bo v nedeljo, dne 7. julija 1940 ob 5 popoldne na mestno pokopališče. Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek, dne 8. julija ob pol 7 zjutraj v mestni župni cerkvi. Slovenj Gradec, dne 6. julija 1940.
Krajevni odbor Jugosl. radikalne zajednice v Slovenj Gradcu.
Umrla nam je naša nad vse ljubljena soproga, mama, sestra, teta in tašča, gospa
Uršula Novak
roš. Jene
žena nadpaznika mestnega dohodarstvenega urada
dne 6. julija 1940, po kratki in težki bolezni, previdena s tolažili svete vere.
Na zadnji poti jo spremimo v nedeljo, dne 7. julija 1940, ob pol 5 popoldne, izpred mrliške veže splošne bolnišnico na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana — Mirna na Dolenjskem, dne 6. julija 1940.
Žalujoči soprog in otroci: Emil, Ivan, Ljudmila
in ostalo sorodstvo
Najlepše zavese ESr^Ei
kretoni najnovejši vzorci v zalogi v spec jalni trgovini za zavese SEVER, Marijin trg 2.
Zaradi preureditve obrata elektrarne na izmenični tok prodamo: 2 dinamo stroja (I za 20 KAV in t za 37 K W) s pritiklinami za isto-smerni tok, prav tako več motorjev od 2 do 10 KS in- števcev za razsvetl javo in pogonskih 220 in 440 Wolt. Interesenti se vabijo, da lahko ogledajo stroje, dokler so še v obratu do dne 20. julija 1940 pri elektrarni Sodarske zadruge na Češnjici p. Železniki.
RADI VELIKE IZDIHE NIZKE CENE
Dvokolesa, otroSkl vozički, Šivalni stroji, prevozni tri-ciklji. pnmimattka
tribuno f.B.L. Ljubljana, Karlovška c.4
Pod ružnioa: M A KI BO It. Aleksandrova 26.
Razpis službe
Občina Novo mesto razpisuje za svoje | mestno električno pod jetje službo
elektrotehnika oziroma izprašanega monterja
* Reflektanti naj vložijo svoje prošnje do 125. julija 1940. Prošnji je poleg osebnih listin priložiti dokaze o strokovni usposobljenosti in dosedanji praksi. V prošnji je navesti tudi za-| litevke prejemkov. Ureditev službenih odnosov po pogodbi.
KRAPINSKE TOPLICE
zdravijo z gotovim uspehom revmo, protin, išias, ženske bolezni itd. Odprto od srede aprila do srede oktobra. V pred- in po sezoni znatni popusti. .Nizke cene in pavšalne kure. Železniška postaja Zabok-Krapinske Toplice, od koder je avtobusna zveza. Infortnarcije in prospekte daje na zahtevo uprava kopališča in vsi potovalni uradi.
Razpis učiteljskih mest
na zasebni dvorazredni trgovski šoli [s pravico javnosti v Murski Soboti.
Šolski odbor podpisanega združenja razpisuje
dve kontraktualni učiteljski mesti
| na svoji dvorazredni trgovski šoli -- in sicer:
1.	mc6to učitelja - komercialist^, diplomiranega | absolventa komercialne visoke šole, in
2.	mesto učitelja-slavista, diplomiranega filozofa.
Nekolkovani prošnji za mesto, je priložiti rojstni I (krstni list, domovnico, dokazilo o zahtevani stro-kovni kvalifikaciji (diplomsko izpričevalo) ter kratek curriculum vilae.
Prejemki se odmerjajo po zakonu o državnih uradnikih; po njem je urejeno tudi napredovanje.
Prošnje je dostaviti na spodnji naslov do dne 31 julija 1940.
Murska Sobota, dne 6. julija 1940.
Združba trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti
Konrad Gologranc
mestni stavbenik
v Celju, Mariborska 30
prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne, javne in industrijske zgradbe solidno in poceni. Sodnijsko zapriseženi cenilec.
Daje tehnične nasvete in pojasnila.

Električne štedilnike .figma'
hladilne naprave, motorje in vse ostale električne naprave dobavlja s skladišča
Jugosl. elekfr. d. d. BR0WN BOVERI
LJUBLJANA, Tyr£eva cesta 12
Teleion 24-42
Zahvala
Vsem, ki so nam ob težki izgubi naše ljubljene soproge, mamice, vnukinje in svakinje, gospe
Elizabete Blatnik
izkazali svoje sožalje. vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in vsem darovalcem vencev in cvetja, posebno pa sodelavcem in sodelavkam tovarne Bonač — se iskreno zahvaljujem.
Sv. maša zadušnica bo darovana v Frančiškanski cerkvi v ponedeljek ob 7 zjutraj.
Ljubljana, dne 6. julija 1940.
Mož Ernest s sinom, stari oče Hrovat in ostalo sorodstvo.

t
Umrla nam je v starosti 83 let naša kot mati dobra in ljubljena tetka, gospodična
Mariia Vrtovec
poštarica v pokoju
dne 5. julija, po daljši bolezni, previdena s tolažili svete vere. Pogreb blagopokojne bo v nedeljo, 1 julija 1°40 ob pol 3 pop. izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Za vse dobrote, draga teta, naj Vam bo dobri Bog obilen plačnik. Počivajte v mirul Ljubljana, dne 6. julija 1940.
Žalujoči: Milan, Filip, Josip, Matija Vrtovec, nečaki; Vida por. Železnik, Mara Vrtovec, nečakinji in ostalo sorodstvo.
Zahvala
Ob priliki nenadne in prezgodnje smrti našega dragega in nepozabnega soproga, očeta, brata, svaka in strica
Bruno F. Mosera
bivšega veletrgovca z vinom v Zemunu
smo prejeli mnogo sožalnih izjav od vseh strani, pa se tem potom vsem najprisrčneje zahvaljujemo za uteho v naši veliki boli.
Zemun, dne 5. julija 1940.
Žalujoča obitelj.
Dotrpela je naša nad vse ljubljena mama, gospa
Marija Sušteršič
posestnica
dne 5. julija 1940, ob pol 11, previdena s tolažili svete vere, v visoki starosti 79 let.
Našo drago mamico bomo spremili na njeni zadnji poti v nedeljo ob 4 popoldne iz rojstne hiše Zapuže št. 9 (17) na pokopališče v Dravljah.
Ljubljana, dne 5. julija 1940.
Globoko žalujoči: LEOPOLD in LUDVIK, sinova HELENA, hči — JANKO in ANICA, vnuka.
Pogrebni zavod Ivan Gajšek, Ljubljana
Za premnoge dokaze sočutja, ki smo jih prejeli ob bridki izgubi našega predragega soproga, očeta, starega očka, tasta in strica, gospoda
Batjel
trgovca in hišnega posestnika
se najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo dolgujemo vsem društvom kot »Soči«, Obrtniškemu društvu, Kovinski zadrugi, nadalje kolesarskim društvom® Sava«, »Ljubljanica«, »Zarja«, »Hermes«, koles, sekciji, moto »Ilirija«, koles. Podzvezi, Slov. koles. Zvezi ter nameščencem tvrdke.
Zahvaljujemo se tudi za pretresljive govore ob odprtem grobu g. Urbančiču za društvo »Soča«, g- Rozini za društvo »Sava«, podpolkovniku v pok. g. Jakliču za Slovensko kolesarsko Zvezo, dalje darovalcem prekrasnih vencev ter vsem, ki so dragega pokojnika spremili na niegovi poti k večnemu počitku.
Ljubljana — Maribor—Vipava 5. julija 1940,
Žalujoče rodbine:
BATJEL — BERGANT — LAZAR.
h jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: V'<ctor Cenčii
p I1UBI14N4
I Slovesnosti na Žalah, ki se priino danes oh 11, bo prenašala tudi radio-oddajna postaja, poleg tega bodo vse slovesnosti posnete tudi na zvočni film. K blagoslovitvi in k ogledu Žal ter k večerni razsvetljavi je vabljeno vse občinstvo, hkrati pa tudi naprošamo, naj ne dela gneče in naj posluža navodila rediteljev ter policije. Z vsah strani Ljubljane veljajo na električni cestni železnici ves dan povratne karte po 2 din za vožnje iz mesta na Zale ter nazaj. Obiskovalce Žal pa tudi prosimo, naj pazijo na sveže s travo posejena gredice, prav tako pa tudi na kapelice, ki so jih z rastlinami in cvetjem okrasili mestna vrtnarij« ter vrtnarji Šimenca in Kunaverja pri Sv. Križu.
1 Slomškova družba sporoča, da odhaja vlak, s katerim se odpeljemo v ponedeljek, 8. t. m. na Brezje, ob 8 in ne ob 7.05, kakor je bilo objavljeno.
1 Novomašni blagoslov bo dalo danes popoldne v cerkvi Marije Pomočnice kristjanov na Rakovniku 11 salezijanskih novomnšnikov. Devet teh je bilo posvečenih danes v ljubljanski stolnici, dva pa sta prejela mašniško posvečenje v cerkvi Marije Pomočnice v Turinu. Ob pol štirih bo pridiga, nato pete litanije in blagoslov z Najsvete-šim, novomašni blagoslov in darovanje. Vabljeno zlasti ljubljansko salezijansko sotrudništvo.
1 Nova maša na Rakovniku. V nedel jo, dne 14. julija, bo pel novo mašo na Rakovniku danes posvečeni novomašnik g. Frane štuhec. Doma je od Sv. Križa pri Ljutomeru. Ta župnija ima sedaj 22 svojih živih duhovnikov. Vsi ti so dosegli čast oltarja za časa 4<)-letnega župniko-vanja g kanonika in dekana Jožefa Weixla, ki prav v tem mesecu obhaja 40-letnico svojega župnikovanja.
1 V prijazni cerkvici na Rožniku je danes praznovanje Obiskanja Marije Device. Zjutraj ob 9 sv maša z blagoslovom, popoldne ob 5 pa litanije z blagoslovom. Prijatelji rozniške cerkvice se vabijo k sv. opravilom.
1 Križanska moška kongregacija ima danes popoldne ob šestih redni mesečni shod. Po govoru bo darovanje za apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Prvo nedeljo v avgustu priredi družba poldnevni izlet na Žalostno goro pri Preserju.
1 Za ecrkveno petje iščemo mož in niladeni-čev, ki imajo posluh. Priglase (naslove) sprejema do torka, 9. julija zvečer uprava »Slovenca«
Restavracija hotela »Slon«
slovi po dobri kuhinji in pijači, odlikuje jo odlična postrežba. Brezprašna lepa terasa. Expres restavracija postreže vsak čas s toplimi jedili, okusno pripravljenimi malimi prigrizki, svežimi tortami in drugim pecivom. Najfinejši sladoled. Vzorno opremljen lokal za hitro postrežbo
1 Železniški upokojenci in vdove imajo \ torek 9. julija ob pol 8 zjutraj sv. mašo na Rožniku. Vsi vljudno vabljeni I
1 Pogreb p>okojne ge. Marije šušteršič iz Zapuž v Dravlje, bo danes ob 4 in ne ob treh, kakor je bilo včeraj v osmrtnici pomotoma naznanjeno.
1 Nadaljujmo delo za plemenite smotre Rdečega križa. Ko smo z uspehom in vzgledno samo-pomočjo ljubljanskega prebivalstva zaključili denarno zbirko v korist Rdečemu križu, je potrebno, da pristopimo k drugemu delu nabiralne akcije, in sicer k zbiranju blaga za iste namene. Ničesar Me smemo prezreti; -ničesar ne smemo opustili, ka.r bi lahko prineslo novih sredstev, novih možnosti za »blažite? trpljenja, vsem onim, ki bi bili prizadeti od vojnih grozot in bi iskali pri nas pomoč. Pripravimo za ranjence in bolnike zdravila in postelje, za begunce topla oblačila in hrano, materam in otrokom zaščito in zavetje! Potrebujemo posteljnine, vse potrebno za žimnice in blazine, odeje, koče, rjuhe in preobleke. Potrebujemo brisače, kuhinjsko perilo, posodo in pribor, obleke, obutve in copate. Potrebujemo vse potrebno za opremo ambulant, nosila, pisalne stroje, najnujnejše instrumente, ovojne potrebščine, po-telje, mize, stole itd. Mnogo takih sredstev in predmetov leži in stoji brez prave uporabne vrednosti po naših hišah. Prosimo našo toplo čutečo javnost, naj prisluhne tudi tej naši upravičeni prošnji. Pomislite, poiščite in darujte. Poglejte po kotih in omarah, kaj bi brez škode lahko pogrešili, ali kaj bi z dobro volja lahko žrtvovali za blagor trpečega. Marljive odbornice RK in neumorni bolničarji in bolničarke bodo prihodnji teden: v torek, sredo in četrtek od 8 do 12 in 15 do 18 sprejemale darove, in sicer v šoli na Ledini, Komenskega 19 (pritličje, desno); v poljanski gimnaziji, Strossmajerjeva 4-1.; v Liccju, Bleivvei-sova cesta (pritličje) in v pisarni RK, Gosposvetska cesta 2-II. Vse zbrane darove bomo nato uredili, desinficirali in shranili v skladišču RK za primer potrebe. Odzovite še naši prošnji, bodimo pripravljeni, skrbimo ob času jasnih misli za hude dni!
Primarij
dr. Pompe Janko
ne ordinira do 21. julija
1 Ginekolog in porodničar dr. Vito Lavriž zopet redno ordinira od 12. do 3. ure.
1 Erjavčeva cesta zaprta. Zaradi utrditve ma-kadama z uporabo doinačega cestncga katrana bo od ponedeljka, 8. t. m., Erjavčeva cesta od Blei-weisove ceste do Ziljske ulice, t. j. do železniškega prehoda, zaprta za vozni promet. Ce ne bo nagajalo vreme, bo trajalo delo kakih 14 dni.
1 Damske poletne domače obleke od 85 din, boljše svilene od 180 din naprej nudi Goričar — Sv. Petra cesta.
1 Uprava kina »Union« sporoča, da je kinobla-gajna v poletnem ča6u odprta ob nedeljah in praznikih od 11 do 12 ter od 16 naprej. Ob delavnikih pa dopoldne ni predprodaje in je blagajna odprta šele od 15 naprej. To dotlej, dokler ne bodo odpadle tudi popoldanske tedenske predstave ob 16,
Staro železo kupim
\seko količino Franc BelU pri Rupena ■ luti. Ljubljana VII
1 Združenje mesarjev in klobasičarjev t Ljubljeni obvešča vse svoje člane in cen j. občinstvo, da je z uvedbo novih brezmesnih dni, t. j. od 10. t. m. dalje, ob sredah, četrtkih in petkih' prepovedana vsaka prodaja svežega telečjega, govejega in svinjskega mesa. Ta prepoved se ne nanaša na notranje dele živali (možgani, jezik, pljuča, jetra, ledvice, vampi in drugi notranji deli). Torek torej ne velja več za brezmesni dan.
1 Amhulatorij in posvetovalnica za matere v Zavodu za zdravstveno zaščito mater in otrok — Dečji dom kraljice Marije — Ljubljana, Lipi če va ulica — ne posluje od 8. do vključno 14. julija zaradi snaženja in razkuževanja poslovnih prostorov.
9red 300 teti
bo pripisovali z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinstveni sili.
Danes
je ta zdravilna moč znanstveno ugotovljena. Je to blagor narave trpečemu človeštvu.
9a tudi sa sdrave
je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev zdravja. — — Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal z večjo odpornostjo, če namesto druge, pijete ROGAŠKO SLATINO
1 Jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu je darovala pravna fakulteta v Zagrebu namesto venca na grob pokojnemu dek. dr. Josu Jurkoviču 300 din. Iskrena hvala!
1 Na Rožnik. Ob priliki današnjega žegnanja vabi na krofe in druge dobrote gostilna na Rožniku.
1 Navit pustolovec se je vjel. Ljubljanska policija je te dni prijela 28-lctnega Muštafina Andreja, ki 6e je rodil v prestolnici carske Rusije, pa je od mladih nog živel pri nas ter je pristojen v Medvode. Mož je bil pravi umetnik, znal je dobro živeti, ne da bi delal. Zato ni nič čudnega, če je postal prevejen goljuf. Desetkrat je bil kaznovan zaradi različnih prevar, ko je nastopal kot knez, bogat dedič itd. Od božiča lanskega leta pa je našel nov poklic. Izdaja se za inženirja in vodilnega uradnika pri graditvi proge Črnomelj—Vrbovsko. Nastopa seveda le daleč od te proge in večkrat mu je trda predla, pa se je vedno znal izmazati. Sedaj pa se je vjel. Posebno rad je naročal pri krojačih delavske obleke za težake in sicer kar po 1000 oblek. Da bi pa do naročila res prišlo, si je vedno zgo<voril provizijo in navadno jemal kar 100 din na račun te provizije, potem ga pa seveda ni bilo več blizu, Tako je nasedlo več krojačev v Ljubljani. Hujše pa je ociganil nekega krojača iz Zirov nad Škofjo Loko Tudi z njim se je pogodil za dobavo 1000 delavskih oblek za skupno ceno 62.000 d;n in si izgovoril 2% provizije. Krojač mu je provizijo tudi izplačal vnaprej, to je celih 1210 din. Ko je krojač zaslutil, da je bil opeharjen, je istvar prijavil. Muštafina pa je doletela vsaj glede njegovega posla pri železniški progi žalostna »redukcija«. Najbrž pa je še tudi ociganil mnoge druge, ki zaradi manjših zneskov škode niso prijavili.
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »rranz-Josef« grenčice.
Primarij dr. Baišp
do nadaljnega ne ordinira.
1 Avto podrl kolesarja. Ob pol dveh popoldne je na križišču Bleiweisove ceste z Nunsko ulico trčil v avto 30-letni uslužbenec državnih železnic Panigac Alojzij, doma iz Brda pri Ljubljani. Pred 6eboj je imel na kolesu malo hčerko, kateri se pri karambolu ni zgodilo ničesar. On sam pa si je poškodoval nogo, tako da so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Dr. Švafger Drago
ne ordinira do 29. t. m.
Škofja Loka
Slovesen sprejem ? novomnšnikov. Popoldne ob pol 1 bomo slovesno sprejeli 7 novomašnikov kapueinov, ki bodo dopoldne v Ljubljani prejeli zakrament sv. mašniškega posvečen ja. Izredno lep dogodek je to za naše mesto, zato smo prepričani, da se bodo pri sprejemu zbrali vsi verniki, ki cenijo in spoštujejo poslanstvo du-hovnikov-novomašnikov. Ob i>.15 pa bodo gg. novomašniki imeli pete litanije v župni cerkvi sv. Jakoba, nakar bodo slovesno podelili novo-mašniški blagoslov. Gg. novoma.šnikom-kapuei-nom pa ob vstopu v vinograd Gospodov želimo uspehov in božjega blagoslova.
Obrtniško društvo v škofji Loki še vedno vztraja pri tem, da se mora evharistični križ odstraniti z njihovega sveta. Zato ni čuda, da pada n_a imenovano društvo vedno več ogorčenih očitkov, nekaterim se pa tudi oči odpirajo,
Kamnik
Strela je v zadnji nevihti neusmiljeno gospodarila po Kamniku. Na Šutni je treščilo v dve anteni in več električnih napeljav, tako da je bilo nekaj hiš brez luči. Pri neki hiši je strela poškodovala strop drugod je spet odbila žleb s strehe. Čudno pa je, da je strela udarila na več krajih, ki so nižji kot pa bližnja poslopja. Pravijo, da je to morda zaradi močnih tokov podtalne vode.
Postajno poslopje na postajališču Kamnik-mesto se hitro dviga od tal. že po tem, kar je do zdaj zgrajenega, lahko sklepamo, da bo zgradba dostojna letoviškega Kamnika in tudi dovolj prostorna za veliki promet.
Stavka korporacijskih delavcev v Stahovici je bila končana v lepem sporazumu med delavci in delodajalci. Trajal aje samo nekaj dni.
Novo mesto
Državna meščanska šola v Novem mestu je
letos zaključila svoje deseto šolsko leto. Svoj jubilej je mladi prosvetni zavod primerno obhajal. 8. junija je imela šola pouka prost dan. Ob 8 se je zbrala šolska mladina z učiteljskim zborom v kapiteljski cerkvi, kjer je bila maša za žive in mrtve učence in učitelje te šole. Po maši je bila v šoli otvoritev šolske razstave, ki je ostala odprta dva dni. Mnogoštevilni obiskovalci so izražali razstavi priznanje. Isti dan zvečer je šola priredila v Prosvetnem domu slavnostno akademijo z glasbenim, literarnim in telovadnim delom, jubilejne prireditve je zaključila vidovnaska proslava v šoli. Vseh 26 učencev-odličnjakov je bilo obda-rovanih z minijaturnimi knjižnimi izdajami slovenskih pesnikov. Ob vstopu v drugo desetletje želimo meščanski šoli še nadaljnjega uspešnega razvoja. Spričo svojega naglega porasta — letos je bilo vpisanih 259 učencev in učenk — in važne kulturne naloge, ki jo vrši z vzgojo in izobrazbo predvsem nižjih in revnejših slojev ljudstva, zasluži šola vso podporo javnosti in svoiih vzdrže-vateljev.
Monumentalni vhod na Žale. Pred poslopjem je lepo urejen park, na katerem so že zasajena drevesa. Tako se predstavijo Žale potniku, ki gre proti pokopališču.
Danes bo ljubljanski knezoškof dr. Grego-rij Rožman blagoslovil novo ljubljan. mrtvašnico — Žale. S tem bo izročena svojemu namenu ustanova, ki jo je Ljubljana spočetka mor-' da sprejela z dvomom in kritiko, čeprav že danes sleherni uvidi, da je Ljubljana z Žalami dobila tako, sodobno in svojsko mrtvašnico, s kakršno se ne morejo ponašati niti mnogo bogatejša in večja mesta. Vsakogar, ki bo šel proti pokopališču sv. Križa, bo vedno že iz daljave presenetila s svojo mogočnostjo in lepimi linijami veliko bleščeče se portaino poslopje, pod
Ena izmed Številnih fresk, kombiniranih z grafitom, na upravnem poslopju na Žalah. Vse slike so izredno lepe in je z njimi akademski slikar Slavko Pengov v resnici lepo okrasil upravno poslopje. Škoda je le, da pogrebni sprevodi ne bodo hodili mimo upravnega poslopja na pokopališče, kakor je bilo to prvotno zamišljeno. Pogrebi bodo vsi šli skozi glavni portal nazaj na drevored, ki vodi proti pokopališču
čigar visokim obokom vodi pot na vrt umrlih.
Mojster Plečnik, ki je zamislil vso ureditev Žal do zadnje potankosti, je na Žalah ustvaril umetnine, ki bodo še poznim rodovom pričale, da je tudi v tej žalostni dobi ljubljanska mestna občina imela velik smisel za ustvarjanje socialnih in kulturnih vrednot. Nemogoče je opisati vso ureditev Žal, Naj omenimo le, da je za portalnim poslopjem nasproti glavnemu vhodu postavljena lepa molilnica, pred katero je visok baldahin, pod katerim je vzvišen govorniški oder in podstavek za krsto. Tu bodo pred vsakim pogrebom cerkveni obredi. Molilnica ima že izdelan krasen oltar iz temnosivega marmorja. Manjkajo v njej še freske. Na lepo urejenem vrtu stoji deset kapelic, od katerih je vsaka prav svojstveno zanimiva. Kapelice so posvečene sv. Petru. sv. Krištofu, sv. Janezu Krstniku, sv. Ahaciju, sv. Miklavžu, in Adamu in Evi. Štiri kapelice pa so dvojne. Te so posvečene sv. Jakobu in Marijinemu Oznanjenju, sv. Andreju in sv. Frančišku iz Asisija, sv. Antonu Padovanskemu in sv. Jožefu ter sv. Juriju in sv. bratoma Cirilu in Metodu. Prav v ozadju vrta umrlih pa je še upravno poslopje z delavnicami in garažami. Upravno jx>slopje je zgrajeno z izredno bogato zunanjostjo. Ža zunanje zidove so bila uporabljena plemenita gradiva, razgibani venec ob jxxlstrešju pa je okrašen s slikami na presno. Te freske so posebno zanimive zato, ker so kombinirane s grafitom. Res dobro so uspele akademskemu slikarju Slavku Pengovn, Tudi na kapeli Marijinega'Oznanjenja slika akademski slikar Slavko Pengov fre-
sko. Nekaj plastik pa je napravil akademski kipar Božidar Pengov.
Že dolgo je od tega kar so se začela prva
fradbena dela za Žale in nič čudnega, če so ale dograjene skoraj šele po dveh letih. Saj je pa tudi lepo število obrtnikov pokazalo na Žalah, kaj premore slovenska pridnost in sposobnost. Portaino poslopje je zgradilo stavbno podjetje Matko Curk iz Ljubljane. Kapelice in molilnico ter upravno jioslopje pa je zgradilo podjetje Tomažič Emil iz Ljubljane. Vse jjovsod ie videti polno res lepih izdelkov iz umetnega kamna. Na teh so delali podjetja Curk Matko, Cihlar Josip, Gale Maks in akademski kipar Lojze Kogovšek. Tesarska dela so izvršili Še-nica Josip, Praprotnik Franc iz Ljubljane ter Černe Ivan iz št. Vida. Pasarska dela sta prevzela Ivan Kregar in brata Žmuc, steklarska Jeran Ivan, kamnoseška dela pa Vodnik Alojzij, Kunovar Franc in Tomafl Feliks, vsi iz Ljubljane. Kristusov in Marijin kip nad glavnim portalom pa je delo akad. kiparja Borisa Kalina. Še vse j>olno je drugih obrtnikov, ki so jjomagali delati lejjoto Žal. Vsi ti so prav tako z veliko ljubeznijo in vestnostjo opravili-svoje naloge. Stalno nadzorstvo pa je imel mestni inženir Franc Čepon.
Če ujioštevamo, da bo na Žalah mogoče pripraviti večina vseh pogrebov, potem jjomenjajo Zale za Ljubljano hvalevredno in pomembno socialno rešitev. Velika večina Ljubljančanov ni premožnih in če jih zadene že nesreča, da jim umrje svojec, potem bo zanje prav gotovo olajšanje, če ne bo ]>otreba polagati na mrtvaški oder dragega ranjkega v stanovanju, ki je morda celo pretesno in zato neprimerno. Mnogo primernejše mesto bo lahko dobil pokojnik v eni izmed kapelic na Žalah, kjer ga bo zadnjikrat lahko obiskal še vsakdo, kdor bo hotel. Pomena te ločitve glede na zdravstvene razmere sploh ni vredno poudarjati. Zato smo prepričani, da se bo z jutrišnjim dnevom premislila tudi tista gospa, ki je lani, ko so komaj začeli graditi kapelice, ogorčeno izjavila, da bo šla raje umret tri postaje iz Ljubljane, samo da ji ne bo treba ležati na Žalah.
n !•-•'•>\.• finali'-" pa prav tako bogat kapital, ki se bo prav gotovo s pridom obrestoval ne samo zavodu in občinskemu gospodarstvu, ampak tudi vsemu ljubljanskemu prebivalstvu. Saj bodo pogrebi z Žal za 10%
cenejši kakor dosedanji pogrebi iz mesta.
*
1 Žale so že pripravljene za poslovanje Mestnega pogrebnega zavoda in imajo telefonsko številko 39-61. Ker je za vsak pogreb potreben dogovor zaradi jame tudi z upravo pokopališča Šv. Križa, bodo svojci od ponedeljka 8. t. m. dalje lahko opravili vse glede pogreba in pokopa z isto potjo pri Mestnem pogrebnem zavodu na Žalah in pri pokopališki upravi pri Sv. Križu.
Pogled na del upravnega poslopja t oeadjn ZaL Dobro fe tudi videti bogato zunanjost poslopja in razgibani venec fresk. Id gre krog in krog nn*!opje
g^ MARIBOR
Najnovejša poročita
Prijateljstvo med Madžarsko in Jugoslavijo
Belgrad, 6 julija. AA. Govor ministra dr. Lazarja Markoviča na svečani večerji v dvorani >Srpski kralje
Zdravica dr. Laze Markoviča
Gospod minister, gospe in gospodje! Dovolite mi, da kot gostitelj izvršim zame osebno zelo prijetno dolžnost in da naslovim nekaj iskrenih in prijateljskih besedi eminentnemu članu madžarske vlade, pravosodnemu ministru Radoczaju, čigar obisk nam je dal priložnost, da ponovno pre-živimo kratek čas v tistem ozračju zaupanja razumevanja in medsebojnega spoštovanja, ki označuje odnose med našima narodoma. Naša naroda v enaki meri želita ohraniti dobrote miru in pomagati k dosegi polno harmonije med vsemi narodi v Podonavju in na Balkanskem polotoku. Zbližanje med Madžarsko in Jugoslavijo se ustvarja, kakor vidite, na raznih popriščih javnega in narodnega življenja, kakor tudi na popriščih, ki niso čisto politične. Mi stopamo po novih potih, ki neposredno zadevajo vprašanja, ki nas zanimajo in do katerih bi se radi približali drug drugemu. Trije obiski članov jugoslovanske vlade v Budimpešti: kmetijskega ministra, ministra za trgovino in industrijo ter pravosodnega minstra v kratkih inedsebojnh časovnih razmahih so očiten dokaz za stvaren in globok interes, ki ga kaže Jugoslavija do Madžarske. Nedavni obisk madžarskega trgovinskega ministra v Belgradu in sedanji obisk pravosodnega ministra Radoczaja sta vidna znaka tistega ugodnega odgovora na Madžarskem, kakor tudi čustev in razpoloženja madžarskega naroda do Jugoslavije. Kar pa daje poseben pomen tem vzajemnim izrazom, pa je njihov spontani in zares čisto ljudski značaj. Po drugi strani pa je okvir, v katerem se giblje ta naša aktivnost, zelo objektiven in prost vseli tendenc, pn tudi vseh stremljenj za posebnimi interesi. Mi hočemo služiti skupnemu idealu človeškega napredka in človeške civilizacije v okviru naših vzajemnih odnosov. Imel sem izredno zadovoljstvo, ko sem mogel v Budimpešti govorili pred elito madžarske družbe o predmetu splošnega značaja, ki presega meje naših držav. Naš ugledni
gost Radoczay se je v svojem današnjem predavanju, ki smo ga z velikim zanimanjem poslušali, vrnil na poglavje, ki je bilo konkretno in določno, ker nam je govoril o temeljih in razvojih sodstva na Madžarskem. Obadva sva kot pravosodna ministra, kakor veste, čuvaija zakonskega reda, prava in pravice. Najine službene funkcije imajo izreden pomen v današnjih časih, katere preživljamo. Toda mi se trudimo, da bi dosegli še bolj vzvišen ideal prava in pravice tudi v mednarodnih odnosih. Ce bomo s takim delom dokazali slvarno sodelovanje na široki in človečanski osnovi, bomo odgovorili željam in upom naših dveh narodov, ki se medsebojno spoštujeta in katera želita živet; v dobrih odnosih in v trajnem prijateljstvu. Ob teli čustvih vas pozivam, da dvignete svoje čaše i:i da jih izpijete v zdravje ekscelence regenta Horthyja, za srečo in napredek madžarskega naroda in v osebno srečo našega dragega gosta ministra Itadoczaya.
Govor madžarskega ministra
Belgrad, 6. julija. AA. Odgovor madžarskega pravosodnega ministra Ladislava Radoczaya na govor ministra dr. Markoviča pri kosilu na Avali:
Spoštovane gospe in gospodje I Najprisrčnejše se zahvaljujem vaši ekscelenci za ljubezniv pozdrav. Vaša ekscelenca se je ljubeznivo spomnila s priznavalnimi besedami svojega obiska v Budimpešti spomladi. Ta gesta me je iskreno vzra-dostila. Izrabil sem priložnost, da vrnem obisk vaše ekscelence s toliko večjim veseljem, ker obstoje zraven potrebnih trgovinskih in gospodarskih odnosov tudi mnogi skupni interesi na pravnem področju. Ta nov izraz dobrih sosednih ju-goslovansko-madžarskih odnosov nas navdaja vse z iskreno radostjo. Madžarska toliko bolj ceni poglobitev prijateljskih odnosov med obema narodoma, ker je to danes poglavitnega pomena za njuno medsebojno sporazumevanje, ki ne sme biti skaljeno. Izpijem svojo čašo na zdravje Nj. Vel. kralja Petra II., v zdravje Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla in na osebno srečo vaše ekscence, g. minister, in končno za blagostanje in napredek jugoslovanskega naroda. Živela Jugoslavijal
Francoska letala bombardirala Gibraltar
Ženeva, 6. julija, t. DNlt poroča, da jo danes francoska radijska postaja objavila novico, da sta dve eskadrili francoskih letal bombardirali Gibraltar. Pri tem je bilo zadetih več angleških vojnih ladij, ki so bila v pristanišču.
Francoske radijske postaje zopet redno oddafajo
Bern, 6. julija, t. Danes je bilo v Franciji objavljeno. da bodo od 6. julija naprej od 19.30 francoske radijske postaje zopet redno oddajale svoi spored.
francosko brodovje en letalstvo ostane oboroženo
Ženeva, G. julija, t. Italijanska komisija za premirje, ki zaseda v Turinu, je sporočila francoski vladi, da se pogoji za premirje spremene v toliko, da lahko odslej ostanejo francoske ladje in letala oborožena.
General Weygand je v Franctji
Vicliy, 6. julija, t. (Havas.) Listi so objavili novico, če da jo vojni minister general Weygand v Siriji. Ta ncvica ni resnična. Weygand se ves čas že mudi v Franciji in je sedaj v Vichyju.
Uradni prelom med Angli[o in Francijo
Vicliy, 6. julija, t. (Havas.) Uradno' je bilo danes tukaj objavljeno, da so diplomatske zveze med Anglijo in Francijo prekinjene.
Zunanji minister Baudoin je danes sprejel ameriškega velposlanika Bullita.
AI5 bo turški zunanji minister odstopit?
Ankara, 6. julija, m. Dobro poučeni politični krogi zatrjujejo, da je turška vlada storila vse, da bi se zavarovala pred presenečenjem od kakršnekoli strani. Zalo hoče turška vlada čimprej ui*fe-diti svoje odnose s Sovjetsko Rusijo. Za pogajanja je pripravljeno že vse gradivo in načrti za rešitev spornih vprašanj med obema državama.
Ti načrti določajo tudi spremembo inontreuxj-ske modifikacije o Dardanelah, po katerem bi se zavaroval rusko-lurški promet skozi Danianelo tako v mirnem času, kakor tudi v slučaju vojno. Z ozirom na napade sovjetskega časopisja na sedanjega turškega zunanjega ministra Saradzogla v zvezi z objavo pete in šeste nemške bele knjige turška politična javnost z veliko pozornostjo pričakujejo tozadevno izjavo turške vlade. Poučeni krogi ne pričakujejo možnosti spremembe v gotovih resorjih.
Z ozirom na razne vesti iz inozemstva, da turška vojska ni dobro pripravljena za obrambo, isti krogi odločno zavračajo vse te govorice ter opozarjajo, da jih širijo neprijatelji turške samostojnosti. V zvezi s tem je znova izjavil član vodstva narodne republikanske stranke tole:
Mi ne pričakujemo nobenih dogodkov, ki bi nas postavili pred gotovo dejstvo, da bi morali prelivati svojo kri. Ce bi se pa taka nevarnost pojavila in bi nam pretila izguba samostojnosti, smo pripravljeni boriti se proti vsemu svetu. Svojo sveto dolžnost napram domovini bomo tudi storili. Svojo krvi pa ne bomo prelivali za nobene tuje ideale, načela ali sentimentalnosti.
0 f r® i k i voziček
kolo ali šivalni stroj najbolje in najhitreje I kupite, prodaste ali zamenjate v trgovini | Josip Uršič, Celje, Narodni dom.
m Upravnik gledališča v Belgradu. Kakor znano se mariborsko gledališče že dalj časa sem nahaja v težkem finančnem položaju in to iz razlogov, ker od države ne prejema tako podpore, kakor jo prejemajo druga gledališča. Da bi se popravila krivica, ki je naše gledališče zadela pri razdeljevanju državnih podpor, je v Belgrad odpotoval upravnik Narodnega gledališča dr. Brenčič, da hi v raznih ministrstvih, zlasti v prosvetnem, izposloval našemu gledališču večjo državno pod-|x)ro, katero vsekakor zasluži.
m Na škofijski cerkvenoglasheni šoli v Mariboru so v šolskem letu 1939-40 naredili sposobnost-iii izpit za organiste sledeči učenci III. letnika: Blaž Arlič od Št. Janža na Vinski gori. Anion Asi iz Stare vasi pri Bizeljskem, Anton Ferme od št. tlolarda, Janez Rigler od Sv. Gregorija (z odliko), Jožef Riloc iz Dobrovnika v Prekmurju (z odliko), Franc Šket iz Koslrivtiice (z odliko). Novo šolsko leto na šoli začne v ponedeljek, dne 9. septembra 1940. Prošnje za sprejem v šolo se naj s prilogami vred pošljejo do 31. avgusta kn. šk. lavantinskemu ordinariatu ali ravnateljstvu šole, ki daje tudi vsa potrebna pojasnila.
VELIKA RAZPRODAJA
m anu faktur nega blaga po 20 do 30% ceneje v ČEŠKEM M A G A Z I N U v Mariboru pri glavni policiji dokler traja zalogal
m Osebne vesti. Pri mariborskem okrožnem sodišču so bili upokojeni namestnik poveljnika paznikov v jetnišnici g. Benedikt Šerbela, deselar Pačkolin Franc in paznika Ivan Markič ter Ignac Vidmar. — Na novo je za paznika imenovan Arlur Aleš iz Maribora.
dr. Rapotec 20 din, dr. Boštjančič 30 din, Združenje gostilničarjev 300 din, dr. Grobetnik 6 din, Fantovski odsek v Uadvanju 64 din in Fantovski odsek pri Sv. Ani 7 din, Uprava kina »Esplanade« 111 »Union« znesek 3S7 din. Vsem darovalcem prav iskrena hvala! P. n. društva in šole, ki še niso obračunale, piav ljudno prosimo, da zaključijo zbirko in pošljejo obračune z event. propagandnim materialom Protituber-kulozni ligi v Mariboru.
m Občni zbor zadruge »Obrtniški in vajeniški dom«. Danes dopoldne ob pol 10 se je v gostilni Derinastija na Aleksandrovi cesli vršil ustanovni občni zbor zadruge, ki naj v Mariboru zgradi obrtniški in vajeniški dom.
m Učni tečaj za damsko krojenje. V Mariboru se bo vršil tečaj za krojaštvo damskih oblek. Tečaj se bo zo^el v četrtek, dne 11. jul. ob 18 v dekliški meščanski šoli na Miklošičevi ulici. Prijaviti se je do 10. julija pri uradu za pospeševanje obrti zbornice TOI v Mariboru, Vctrinjska ulica 11-1. Predavanja bo vodil ba-novinski strokovni učitelj g. Knafelj. Prihodnji tak tečaj se bo vršil šele čez dve leti.
m Pregled motornih vozil. Predstojništvo mestne policije v Mariboru sporoča, da se vrši redni polletni pregled motornih vozil, ki služijo javni uporabi, to je avtobusov, avtotaksijev ter vseh v letošnjem letu še nepregledanih motornih vozil iz Maribora dne 10. t. m. ob 15 na dvorišču v Pli-narniški ulici v Mariboru.
m Tiralico so izdali za bivšim voditeljem mariborskih or junašev 50 letnim Dragom Voj-skom, ki je bil prej uslužben kot solicit.ator pri nekem večjem podjetju, kjer je imel posla z denarjem in sprejemanjem delavcev. Za njim so izdali tiralico, ker je poneveril večjo vsoto denurja, nato pa pobegnil.
m Iz avtomobila mu ukradel aktovko. Mariborskemu zdravniku dr. Thalmaiiu je nekdo iz zaklenjenega avtomobila, ki ga je pustil v večernih urah na Glavnem trgu. ukradel aktovko z instru-mentarijem in malo torbico, v kateri je imel aparat za merjenje krvnega pritiska. Tat mu je stri šipo na vratih in tako prišel do obeh torbic. Zdravnik ima 2.500 din škode. Dr. Thalman je razpisal nagrado 500 dinarjev tistemu, ki izsledi tatu.
m Opozorilo Banovinskega vinarskega in sadjarskega zavoda v Mariboru. Ta Zavod opozarja vse vinogradnike, da svoje vinograde poškropijo proti peronospori takoj, ko večina trsov odevete, najkasneje pa do 11. julija.
m Umrl jo v bolnišnici Ferenc Jožef, 34 letni pomožni delavec. Naj v miru počiva, sorodnikom naše sožalje!
m Naši turistični kraji in šolski izleti. Razni faktorji turistične organizacije in propagande so opazili, da se letos šolski in dijaški izleti ne vršijo v takem številu kakor prejšnja leta. Zlasti so prenehali izleti maturantov. Deloma je iskati vzrok temu dejstvu tudi v govoricah, ki so se razširile, da namreč naši turistični kraji niso pripravljeni na 6prejem gostov. Tujskoprometna zveza v Mariboru ugotavlja, da so vse te govorice brez vsake podlage in da je povsod dobro preskrbljeno tudi za sprejem večjih skupin. Sedanje razmere ne smejo vplivati v tem smislu, da bi naš notranji turizem jel ponehavati. Nasprotno potrebno je, da je ta turizem vedno močnejši.
m Novomašniki lavantinske škofije sporočajo, da letos ne bo mogoče sprejemati na pri-inieije študentov, ki niso bili pismeno ali ustno povabljeni.
m Vesti iz mariborske bolnišnice. V bolnišnico so prepeljali 55 letnega posestnika iz Bukovca pri Zg. Polskavi Josipa Padežnika. Mož je stal na vrhu polnega senenega voza. Konji so nenadoma potegnili, vsled česar je Padežnik izgubil ravnotežje in priletel z glavo na tla. Dobil je hude poškodbe. — V bolnišnici zdravijo tudi 4 letno Branko Repina, hčerko posestnika iz Oseka. Dekletce se je v družbi drugih otrok igralo ter pri tem po naključju padla iz otroškega vozička, pri čemur si je zlomila levo ključnico.
m Uspehi protituberkuloznega tedna. V dopolnitev dosedanjih poročil se javnost obvešča, da so podprli zbirko ptl. tedna še sledeči darovalci: Osnovne šole, in sicer v Racali 41 din, v Sladkem vrhu 106.50 din, v Pragerskem 41.50, v Zgor. Polskavi 63 din, v Selnici ob Dravi 256 din, v Sv. Juriju 60 din, v Št. Ilju 135.23 din, v Krčevini 117 din. mešč. šola v Slov. Bistrici 130 din, Trgovska akademija v Mariboru 20 din in IV. dekl. osnovna šola v Mariboru 310 din; župni urad v Jarenini 100 din, pri Sv. Križu 50 din, v Zavrču 40 din, na Gomilskem 90 din, v Mariji Snežni 20 din, na Koblju 26.50 din ter mestni stolni in župni urad v Mariboru 300 din; .ugoslov. udružena banka Maribor 100 din, slovenska Narodno gledališče v Mariboru 272 din, 1. hrvat. štedionica v Mariboru 100 din, občina Slivnica 200 din in občina g. Sv. Kungota 230 din, gasilska četa Sv Benedikt 77 din, »Sokok Radvanje 59 din, »Sokol« Volk« 30 din in »Sokol« v Slivnici 45 din, Mariborska tovarna svile v Radvanjah 400 rlin, tekstilna tovarna F. Vlah 500 din, tvrdka »Kristal« 52 din, g. Mavric St. 10 din in Podravska tiskarna 50 din. Nameščenci Ljudske tiskarne 100 din, trgov. Weiler Fr. 50 din, dr. Glnčnik 100 din, notar dr. Kogej Janko 100 din, odvetnik dr. Scliaubach 100 din,
Sv. Lovrens na Dravskem polju
Letošnja vidovdanska proslava, skrbno pripravljena od našega učiteljstva, je ganila vse. Videli so se lepi sadovi junijskega »farnega do-
movinskega dneva«.
Liga treznosti in dostojnosti si je že tudi med nas dravskopoljee utrla pot. Tri dni je v treh sosednjih farah v Cirkoveah, pri nas in na Ptujski gori) z mladostno navdušenostjo govoril o njej g. J. Kalan iz Ljubljane.
Javno nagradno tekmovanje iz katekizma so imeli naši šolarji ob sklepu šole. Denarno njigrado je kot najboljši dobil Korpar Stanko (5, razr), knjižno (sveto pismo) pa Burjan Ivan (3. razr.) oba iz Apač.
Okoli 60 izvodov »Slovenca« prodamo pri nas ob nedeljah. Redni naročniki niso všteti. S tem sporočilom se res samo baliamo; pa saj so se zadnjič enkrat Litijčani tudi, ki jih prodajo mnogo nad 200! Seveda imamo pri tem z njimi vred dober nnmen...
Nabori za našo občino bodo 15. julija. • •> • .	Pričakujem^, rla
»odo s streznim obnašanjem varovali fantovsko čast svoje fare tako, kot so jo spomladi njih to-i variši rekruti.
Posvetimo mi skrbi duševno
c Članice in člani krožka SDZ na drž. realni gimnaziji v Celju! Ker se bo iiameslo v Ptuju vršil tabor v Kamniku od 20,—27. julija, vas pozivam, da se ga sigurno udeležite. Kdor se je prijavil za Pluj, velja njegova prijava tudi za Kamnik. V primeru, da se že prijavljeni tabora ne bo udeležil, naj to javi prosvetni pisarni v Celju, Cankarjeva ulica 4. Nove prijave oddajajte ustno ali pismeno na isti naslov. Zasledujte Zvezna poročila v naših časopisih. Krožek pa bo po potrebi tudi sam izdajal navodila, Poglavar.
r Pohitim« in si čimprej nabavimo srečke Legije koroških borcev ter si tako zagotovimo svoj delež pri krasnih dobitkih: avto »Opel«, motor, šivalni stroj, polici življenskega zavarovanja za 30.000 in 20.000 din, spalnica, kuhinjska oprema, več koles itd. itd. S tem storimo svojo nar6dno dolžnost in podpremo organizacijo, ki lo v polni meri zasluži, v njenih plemeniti hs'remljenjih.
c Opozorilo staršem! Otroci, ki to bili prijavljeni za evakuacijo, so v preteklih dneh dobili ob-vcitilne liste, kam se bodo izselili. Ce bi starši želeli v tem pogledu kake spremembe, naj jih javijo podpisanemu uradu najpozneje do 15. julija 1940 in sicer: 1 če navzlic temu, da so svoje otroke prijavili za skupno izselitev, ne žele iste; 2. če matere s predšolskimi otroci, prijavljene za skupno izselitev, iste ne žele; 3. če starši, ki svojih olrok niso prijavili za skupno /.selitev, želijo, da se otroci izsele; 4. če matere s predšolskimi otroci; ki se do ^edaj niso prijavile, žele skupno izselitev. Za prijavo vseh gori navedenih sprememb se je javili pri Zaščitnem oddelku mestnega poglavarstva (odd. VIL), mala dvoriščana stavba. — Mestno poglavarstvo Celje.
e Rod-bina Lakitsch je darovala za mestne reveže ob priliki smrti družinskega očela 1000 din, zi Uar se mestna občina lepo zahvaljuj®.
c Poškodovanje lip s trganjem cvetja. Mestno poglavarstvu v Celju prepoveduje obsekavanje lipovih vej in obiranje cvetja na obcestnih lipovih nasadih. Prekrške bo mestno poglavarstvo strogo kaznovalo.
c Juniorskj atletski miting bo danes ob 9 dopoldne na Glaziji. Udeležili se ga bodo tudi tekmovalci iz Maribora in drugih krajev. Na mitingu bodo tudi določili teftmovalce za dvoboj z juniorji Ilirije, ki bo v nedeljo, 14. julija, v Ljubljani.
c Modras je pičil pri obiranju borovnic v desno roko 48-letno ženo cinkarnišuega vratarja Marijo Videnškovo iz Čreta pri Celju.
c »Jutrove« informacije. Včerajšnje »Jutro« in celjska »Nova doba« sta priobčili »senzacionalno« vest, da je sosvet Delavske zbornice v Celju odpovedal celjski podružnici Narodne strokovne zveze njene prostore v poslopju Delavske zbornice v Celju. Kolikor nam je znano, ni sosvet Delavske zbornice v Celju niti z dopisom, niti U6traeno odpovedal Narodni strokovni zvezi prostorov, ker v takih zadevah odloča le uprava D"! v Ljubljani, nihče pa tudi ni pooblastil »Jutra« in »Nove dobe«, da bi ona odpovedala
c V celjski bolnišnici umrla. 7-letna hčerkica Lešei« Uršula iz Sv Janža pri Storah, 28-let.ni sin prevžitkarice Marčen iz Zg. Tinskega pri Zibiki. Naj v miru počivata!
Vransko
Cerkvi™ Matere božje za Čreto, odkoder je tako krasen razgled po vsej gornji Savinjski dolini tja do Ljubnega, bo letos spet notranje olepšana. Pozlatar g. Zamuda bo prenovil stranski oltar svete Ane in prižnico. Ker so bili ostali oltarji že prenovljeni, bo zdaj vsa cerkvena notranjost kakor nova.
Vrata šolskih učilnic so se zaprla. Na tisoče otrok se je podalo na počitnice. Nekateri veseli zaradi odličnega ali vsaj prav dobrega šolskega uspeha, nekateri pa zopet žalostni. Zakaj? V šoli niso dosegli zadovoljujočega minimalnega znanja ter bodo morali še eno leto ponavljati isti razred. Vsekakor je neprijetno čustvo in zavest, ko vidiš sošolce radostne, a sam ostajaš brez uspehov na istem položaju. Ne samo to, položaj se ti prav za prav še poslabša, saj se ti sledeče šolsko leto v razredu pridružijo učenci iz prejšnjega nižjega razreda, ki te kot ponavljalca gledajo po strani in te že a priori podcenjujejo.
Vživimo se v položaj takšnega olroka! Šolski neuspeh ga napolnjuje s čustvi manjvrednosti in manjše delovne sposobnosti. Učitelj in součenci ga ne cenijo in ne upoštevajo kot enakovrednega. Izrinjen je nekako iz razrednega delovnega občestva na periferijo, kjer je le bolj opazovalec in občudovalec uspešnega razvoja ostalih mlajših sošolcev, ki jih ne morijo razni kompleksi manjvrednosti in nesposobnosti.
Izven vsakega dvoma je da se tak otrok začne odtujevati družbi, da začne gojiti skupnosti sovražna čustva ter se razvija v izrazito asocialno smer. Ce zasledujemo takšnega otroka skozi življenje, vidimo., da mu isto ni naklonjeno. Pri najboljši volji mu pogosto tli mogoče dobiti dobrega in pozitivnega odnosa do okolice. Zato se tak človek začne vedno bolj sovražno obnašati do soljudi. Pogosto jim načrtno in namenoma škoduje ter imajo tako javna oblastva stalne težave in nepri-like s takšnimi družbi in skupnosti odtujenimi »kriminalnimi tipi«.
Dejstvo je, da bo vsak človek pravilno vzgojen le, če mu že v mladih letih razvijamo smisel za pravilno razumevanje življenja ter nravstveno vrednotenje vseh dejanj na podlagi harmonično razvitega socialnega čustvovanja. Vse to pa lahko razvijamo v otroku le, če ga ob neuspehih ohrabrimo in dvignemo, če mu omogočimo, da tudi on doživlja vsa prijetna čustva, ki jih daje vsakemu človeku uspeh. Zato je treba v vsakem poedincu s pravilno vzgojo dajati vero v njegovo lastno moč m sposobnost za uspešno rešitev nalog, ki mu jih trenutno postavlja življenje.
Kaj sledi iz vsega tega? Predvsem nam je menda vsem jasno, da morajo tudi otroci, ki so se letos poslovili od šole z neugodnimi čustvi v prihodnjem šolskem letu spremeniti svoj neprijazen
odnos do šole in vsega, kar je z njo v zvezi. Tudi oni morajo prihodnje leto doživljati vse lepote in vsa krasna čustva, ki jih daje vsakemu človeku doživetje uspeha, lastne sposobnosti in upoštevanja v njegovi družbi.
Kako pa naj to dosežemo? Imamo rešitev in to so pomožni razredi za duševno zaostale otroke. Vsi otroci, ki niso sposobni za normalno šolsko delo in učenje z ostalimi povprečnimi in nadpo-vrecnimi učenci, se morajo na vsaki šoli izločiti v poseben pomožen razred. V takšnem razredu, kjer bodo vsi otroci duševno enako razviti, bo vse solsko delo in učenje prilagojeno njihovim sposobnostim in zmožnostim. Vsem bo dano, da se v novi razredni zajednici uspešno uveljavljajo, da doživljajo v njej uspehe ter se resnično radujejo ob spoznanju, da so sposobni in upoštevani, kar jim je v prejšnjem razredu ni bilo mogoče.
Pomožno šolstvo je pri nas Slovencih že lepo razvito, žal pa še ni na tisti stopnji, ki bi ustrezala našim potrebam Mnoga ntesta z večitfli ljudskimi šolami so še brez vsakega posebnega razreda za manj nadarjene otroke. Res je mnogo takih razredov že dovoljeno, a se ne morejo odpreti, ker ni zadostnega števila usposobljenih strokovnih učiteljev. Tako ostajajo ti duševno zaostali in manj razviti otroci še naprej v običajnih razredih. Vsak dan znova doživljajo svojo zapostavljenost in ne-upoštevanost ter se vsak dan bolj odtujujejo občestvu. V njih vedno bolj prevladujejo negativna, asocialna čustva ki so pogosto usodna za nje in za celoto.
V interesu teh olrok in v interesu našega malega naroda je, da to vprašanje čimprej radikalno uredimo. Prosvetna oblast je temu šolstvu in tej mladini naklonjena, to se vidi iz vsakoletnega razpisa mest za hospitante v pomožnih razredih.
Naloga mladih, požrtvovalnih učiteljev je, da se v večjem številu prijavijo za delo v teh pomožnih razredih, saj je to delo še idealnejše in še lepše za vsakega resnično pedagoško čutečega učitelja, kot pa ie šolsko delo z normalnimi otroci. Up.ijmo, da bo z novim šolskim letom odprtih mnogo novih pomožnih razredov, ki so bili že pred letom odobreni, a zaradi pomanjkanja učiteljstva niso mogli začeti s svojim rednim delom.
Torej mladi učitelji - prijavite se, pomagajte najbolj potrebni slovenski mladini, da se bo tudi ona lahko pravilno vživela v naše narodno občestvo ter po svojih močeh koristila našemu narodnemu napredku!	] g