SLOVENSKE KNJIŽNICE V ŠTEVILKAH f J /uziM 20 +-n 5 20 %^ SLOVENSKE KNJIŽNICE V ŠTEVILKAH Ljubljana, 2005 Slovenske knjižnice v številkah ISSN 1580-0032 Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica Turjaška 1 1000 Ljubljana telefon: 386 1 200 11 10 http://www.nuk.uni-lj.si Za knjižnico: Lenart Šetinc Urednica zbirke: Eva Kodrič-Dačič Naslovnico oblikoval: Aleksij Kobal Fotografija na naslovnici: Goran Bertok Tisk naslovnice: Littera picta, Ljubljana Narodna in univerzitetna knjižnica Center za razvoj knjižnic VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE POROČILO ZA LETO 2003 VILENKA JAKAC BIZJAK 2005 Ljubljana, VSEBINA stran UVOD. 7 GIBANJA NA PODROČJU DEJAVNOSTI VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC. 13 Preglednica 1: Prikaz nekaterih statističnih podatkov o dejavnosti visokošolskih knjižnic v obdobju 1995-2002 . 15 Preglednica 2: Nekateri kazalci dejavnosti visokošolskih knjižnic v obdobju 1995-2002 ... 17 Slika 1: Prirast gradiva, naročeni naslovi časnikov in časopisov v obdobju 2001-2003 . 19 Slika 2: Obisk, izposoja in število članov v obdobju 2001-2003 . 21 Slika 3: Uporaba računalniške opreme v knjižnici. 23 Slika 4: Sredstva za delovanje knjižnic (v 1000 SIT). 25 TABELARNI PRIKAZI. 27 Legenda oznak v tabelah. 59 Okrajšave in kratice. 59 PRILOGE. 61 Vprašalnik " Poročilo o delu visokošolskih knjižnic za leto 2003" Zbiranje statističnih podatkov o delu slovenskih knjižnic (zakonska določila, definicije) Splošna navodila za izpolnjevanje vprašalnika Seznam slovenskih visokošolskih knjižnic v letu 2003 I. UVOD: Spremembe na visokošolskem področju in v knjižničarski stroki, ki so vplivale na delovanje visokošolskih knjižnic v letu 2003 1 Področje visokega šolstva Veliko novega seje dogajalo na področju visokega šolstva v letu 2003. Bistvene spremembe so potekale predvsem znotraj procesa preoblikovanja univerz oziroma urejanja formalno pravnega statusa, organiziranosti in financiranju ustanov/zavodov, ki delujejo na tem področju. Najpomembnejši dogodek na področju visokega šolstva je gotovo ustanovitev Univerze na Primorskem (UP). Odlok o ustanovitvi tretje slovenske univerze je bil sprejet že konec januarja leta 2003, univerzi pa so se priključile poleg Fakultete za humanistične študije tudi koprska enota Pedagoške fakultete, Visoka šola za menedžment iz Kopra, Visoka šola za turizem - Turistica iz Portoroža, Visoka šola za zdravstvo iz Izole, Znanstveno-raziskovalno središče iz Kopra ter Primorski institut za naravoslovne in tehniške vede. Spremembe so potekale tudi na Univerzi v Mariboru. Na novo je bila ustanovljena Medicinska fakulteta, univerzi se je priključila Visoka policijsko - varnostna šola, ki se je preimenovala v Fakulteto za policijsko varnostne vede. V Ljubljani sta se preoblikovali Visoka upravna šola in Visoka šola za socialno delo, ki sta postali fakulteti v okviru Univerze v Ljubljani. Konec leta 2003 je vlada sprejela Uredbo o financiranju visokošolskih zavodov za štiriletno obdobje (od 2004 do 2008). Uredba predstavlja eno od reform na področju visokega šolstva, saj uvaja avtonomijo visokega šolstva. Finančna sredstva za delovanje zavodov bodo razdeljena na dva dela: 80% dobljenih sredstev bo predstavljalo osnovna letna finančna sredstva, medtem ko bo 20% tako imenovanih letnih normativnih sredstev določenih po posebni formuli, v kateri bodo zajeti podatki o številu študentov dodiplomskega študija v tekočem letu ter o številu diplomantov v preteklem študijskem letu. Pri tem bo ovrednotena tudi študijska skupina, v katero je uvrščen visokošolski zavod. 2 Področje delovanja visokošolskih knjižnic Navedene spremembe so vplivale na organiziranost in statusna vprašanja visokošolskih knjižnic in njihovega delovanja. Ker kljub vsem prizadevanjem in naporom stroke ob ustanovitvi Univerze na Primorskem ni bila obenem ustanovljena tudi univerzitetna knjižnica, delujejo posamezne visokošolske knjižnice samostojno v okviru svojih zavodov. Pričakuje se, da se bodo kasneje združile v enotno univerzitetno knjižnico. Prav tako morajo za ustanovitev svojih knjižnic poskrbeti na novo ustanovljene fakultete in visoke šole. Državna matična služba je izvedla anketo o elektronskih virih v visokošolskih knjižnicah Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru, da bi ugotovila stanje na tem področju. Rezultati ankete so pokazali, da je nabava elektronskih virov zelo razdrobljena, poraba 7 finančnih sredstev je zaradi tega nesistematična in nepregledna. Pokazala se je potreba po uvedbi koordinacije na tem področju. Prav zaradi navedenih rezultatov lahko pozdravimo ustanovitev konzorcija slovenskih knjižnic, ki sodeluje v pogajanjih za pridobitev licenc za nabavo in uporabo elektronskih virov za posamezne univerze ali za enotno slovensko področje. Sredstva in know-how za ustanovitev konzorcija je zagotovila fundacija Georgea Sorosa Open Society Institut. Pri pripravah so poleg Narodne in univerzitetne knjižnice in Zveze bibliotekarskih društev sodelovale tudi Centralna tehniška knjižnica, Institut Jožef Stefan, vse tri univerze ter Zveza splošnih knjižnic. Na področju nabave elektronskih virov so potekale tudi priprave za obnovitev licenčne pogodbe z založniško hišo Kluwer za podatkovno bazo Science Direct. V okviru knjižničnega sistema Univerze v Ljubljani (KISUL) je bila opravljena evalvacija uvedbe enotne knjižnične izkaznice v knjižnicah Univerze v Ljubljani. Za knjižnice so glavne prednosti enotne knjižnične izkaznice, ki jo študentje dobijo že pri vpisu na fakulteto, predvsem hitrejši postopek vpisa z manj napakami, večji obisk oziroma pretok študentov iz različnih fakultet, kar predstavlja tudi večji vir finančnih sredstev. Enotna izkaznica omogoča študentom neomejen obisk vseh visokošolskih knjižnic za enotno ceno in je obenem tudi spodbuda za obisk in uporabo knjižnic. Poleg navedenih prednosti ima uvedba enotne študentske izkaznice tudi slabosti. Celotna baza podatkov o študentih za vsako tekoče študijsko leto je dostopna šele v novembru, večji obisk študentov pa pomeni tudi večjo obremenitev za knjižnične delavce. V zvezi s statusom visokošolskih knjižničnih delavcev velja omeniti, da so se že večletna prizadevanja za spremembo njihovega statusa nadaljevala tudi v letu 2003, vendar obstaja še zmeraj odprto vprašanje o izenačevanju statusa z visokošolskimi sodelavci na članicah univerz in na drugih visokošolskih zavodih. Nekaj sprememb se je zgodilo tudi v okviru univerzitetnih knjižnic. Tako je Vlada RS sprejela nov Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodne in univerzitetne knjižnice. Na podlagi omenjenega sklepa ima NUK sedaj novo sestavo Sveta knjižnice in Strokovnega sveta. Poleg tega je NUK podpisala pogodbo o pridruženem članstvu z Univerzo v Ljubljani. Na področju storitev pa velja omeniti vzpostavitev elektronskega servisa INFOLIB, ki omogoča pregledovanje spletnih strani s področja knjižnic, knjižničarskih združenj in knjižničnih sistemov. Poleg tega omogoča dostop do elektronskih revij s področja bibliotekarstva in informacijskih znanosti, zakonov in drugih virov s področja avtorskega prava in knjižničnih dejavnosti. Centralna tehniška knjižnica je v letošnjem letu tako kot NUK dobila nov ustanovitveni akt in statut ter z Univerzo v Ljubljani podpisala pogodbo o pridruženem članstvu. Področje delovanja knjižnice ureja od junija nov Pravilnik o splošnih pogojih poslovanja CTK UL. O sprejetju novih pravilnikov poročajo tudi knjižnica Visoke zdravstvene šole v Mariboru, knjižnica Fakultete za šport v Ljubljani ter knjižnica Pravne fakultete v Mariboru. 8 Nekaj visokošolskih knjižnic opravlja tudi funkcijo osrednjih specializiranih informacijskih centrov. To so Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja, Centralna tehniška knjižnica, Centralna knjižnica Biotehniške fakultete in Osrednja humanistična knjižnica Filozofske fakultete. O gradnji novih prostorov je poročala Biološka knjižnica in sicer za svojo dislocirano enoto v Piranu. Knjižnica Fakultete za management se je skupaj s knjižnico Pedagoške fakultete preselila v nove, večje prostore. Prav tako seje iz začasnih v nove prostore preselila knjižnica Visoke zdravstvene šole v Mariboru. Centralna tehniška knjižnica je letos vzpostavila spletno verzijo revije Knjižnica. II. Predstavitev statističnih podatkov za leto 2003 1 Zbiranje statističnih podatkov Vprašalnik za zbiranje statističnih podatkov o delu visokošolskih knjižnic za leto 2003 je enak vprašalniku za leto 2002, ker so bile v slednjem že upoštevane nekatere spremembe, ki jih prinaša mednarodni standard za knjižnično statistiko ISO/DIS 2789: Information and Documentation - International Library Statistics. Druge spremembe bodo upoštevane v vprašalnikih o delu knjižnic v naslednjih letih, saj slovenske visokošolske knjižnice še ne uporabljajo vseh novih možnosti, kijih nudi informacijska in komunikacijska tehnologija. Na statistične vprašalnike je odgovorilo 56 visokošolskih knjižnic. Vseh evidentiranih visokošolskih knjižnic, ki so vse prejele vprašalnike, pa je 57. Razmerje med številom knjižnic znotraj posameznih univerz in samostojnih visokošolskih zavodov seje spremenilo, ker so posamezne ustanove visokega šolstva spremenile svoj status. V statističnih preglednicah, ki jih navajamo v nadaljevanju publikacije, so visokošolske knjižnice razdeljene po naslednjih skupinah: - Knjižnice Univerze v Ljubljani (UL) 40 + 2 Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) - Centralna tehniška knjižnica (CTK Knjižnice univerze v Mariboru (UM) 8 Knjižnice univerze na Primorskem UP) 4 Knjižnice samostojnih visokošolskih zavodov 3 Skupaj 57 Nekatere knjižnice niso odgovorile na vsa vprašanja, posredovale so lahko le skupne seštevke ali svoje ocene, kot na primer o številu obiskov ali izposojenih publikacij. Ocene ali skupni seštevki so v tabelah označeni z zvezdico in pojasnjeni v opombah. 9 2 Knjižnična zbirka V letu 2003 je celotna knjižnična zbirka slovenskih visokošolskih knjižnic skupaj z zbirko NUK obsegala 6,801.566 enot gradiva (od tega zbirka NUK 2,385.621 enot). To pomeni, da se je knjižnična zbirka v enem letu povečala za 3,4%, saj je obsegala knjižnična zbirka slovenskih visokošolskih knjižnic v letu 2002 6,579.822 enot. Če pogledamo še razmerje med knjižnim in neknjižnim gradivom ugotovimo, da hranijo knjižnice 5,288.697 enot knjižnega gradiva (od tega NUK 1,459.787 enot) in 1,398.398 enot neknjižnega gradiva (od tega NUK 907.387 enot). Zbirka knjižnega gradiva se je glede na lansko leto povečala za 3,5 %, zbirka neknjižnega gradiva pa za 2,9%. Visokošolske knjižnice so bile skupaj z NUK v letu 2003 naročene na 19.123 naslovov časnikov in časopisov; od tega je bilo samo v elektronski obliki 13.513 naslovov. Primerjava z lanskim letom kaže, da so knjižnice naročile za 22% več naslovov časnikov in časopisov. Kaj te številke v resnici pomenijo, je težko pojasniti, ker so knjižnice različno izpolnjevale vprašanja v zvezi z naročilom elektronskih publikacij, po drugi strani pa lahko ena sama podatkovna baza s polnimi besedili serijskih publikacij obsega tudi okoli 10.000 naslovov. To pomeni, da z nakupom takšne podatkovne baze bistveno dopolnimo ponudbo elektronskih virov informacij. Prirast knjižničnega gradiva v slovenskih visokošolskih knjižnicah je bil za 19% manjši kot v letu 2002, obsegal pa je 148.809 enot knjižničnega gradiva, medtem ko je prirast leta 2002 obsegal kar 182.826 enot. Manjše število knjižničnega gradiva sta izkazali predvsem NUK in UKM. Medtem ko je NUK v letu 2002 pridobil okoli 21.000 inventarnih enot rokopisnega gradiva v dar, jih je v letu 2003 pridobil le 440 enot. UKM je v letu 2003 pridobila 7.526 inventarnih enot knjižnega gradiva manj kot v letu 2002. Prav tako je pridobila manj časopisov in sicer 792 naslovov. Sicer so imele visokošolske knjižnice v letu 2003 po zbranih podatkih za deset milijonov manj finančnih sredstev kot leto poprej. 3 Uporabniki, obisk, izposoja Število vpisanih članov se iz leta v leto veča. Tako so visokošolske knjižnice v letu 2002 vpisale 163.290 in beležile glede na leto 2001 10% povečanje števila vpisanih, v letu 2003 pa so knjižnice vpisale 198.602 člana, kar pomeni, da se je tokrat število vpisanih članov povišalo kar za 22%. Vzporedno s povečanjem števila članov knjižnic seje povečal tudi obisk knjižnic, vendar samo za 4% in sicer od 1,782.162 v letu 2002 na 1,856.037 v letu 2003. Pri izkazanem povečanju števila vpisanih članov je verjetno prišlo do napake, morda je posledica uvedbe enotne izkaznice, kajti če sklepamo po številu obiskov, potem 22% povečanja vpisanih ni mogoče razložiti. Glede števila potencialnih uporabnikov moram opozoriti, da smo z letošnjim statističnim poročilom pri prikazovanju števila potencialnih uporabnikov začeli uporabljati podatke iz Statističnega letopisa RS za leto 2004. Zato so ti podatki neprimerljivi s podatki iz prejšnjih let. Odločitev za uporabo podatkov iz Statističnega letopisa je bila nujna, ker so se zbirni in posamezni podatki o številu vpisanih študentov na univerzah, fakultetah in oddelkih ponekod nepravilno seštevali in podvajali, zato so bili ti podatki napačni. 10 Med potencialnimi uporabniki prevladujejo seveda študenti, teh je bilo 85.213. Študenti so bili sicer ob vpisu na fakultete avtomatično vpisani na vse visokošolske knjižnice, vključno z univerzitetno knjižnico, vendar so uvrščeni med člane šele takrat, ko vsaj enkrat obiščejo katero od knjižnic. Vseh učiteljev in raziskovalcev pa je bilo 5.645. Oba podatka veljata za Slovenijo, torej zajemata uporabnike iz vseh treh univerz in vseh samostojnih visokošolskih zavodov. Skupna izposoja gradiva v vseh visokošolskih knjižnicah skupaj z NUK je obsegala 3,812.257 enot gradiva v letu 2003 in 3,484.826 enot izposojenega gradiva v prejšnjem letu. To pomeni, da se je obseg izposojenih enot gradiva povečal za 9%. Enako povečanje izkazujejo tudi podatki brez upoštevanja izposojenih enot v NUK. V tej zvezi je zanimiv podatek, da seje izposoja gradiva med leti 2001 in 2002 zmanjšala za 4%. Visokošolske knjižnice skupaj z NUK in CTK so si v letu 2003 po medbibliotečni izposoji izposodile 27.040 enot knjižničnega gradiva, posodile pa so 32.463 enot knjižničnega gradiva. Pri tem velja poudariti, da sta pri posoji gradiva najbolj aktivni Centralna medicinska knjižnica in NUK, ki sta posodili 8.313 enot gradiva prva in 8.286 enot gradiva druga, torej sta iz svojih fondov posodili 50% vsega posojenega gradiva, sledi pa jima Univerzitetna knjižnica Maribor s 4.359 enotami posojenega gradiva. Obratno pa je izposoja najštevilčnejša v CTK in obsega 8.086 enot gradiva, sledi izposoja v Centralni medicinski knjižnici s 3.973 enotami gradiva ter v Univerzitetni knjižnici Maribor z 2.126 enotami. Okoli 1.900 enot knjižničnega gradiva sta si za svoje uporabnike izposodili še NUK in BF Biološka knjižnica. Bistveno se je povečala uporaba elektronskih storitev pri posredovanju dokumentov. Medtem ko so knjižnice leta 2002 po elektronski poti posredovale 6.965 dokumentov, od tega kar 4.692 iz lastnih zbirk, so leta 2003 po tej poti posredovale 27.518 dokumentov. V celoti se je spremenilo razmerje med posredovanimi elektronskimi dokumenti iz lastnih in zunanjih virov. Medtem ko so leta 2002 prevladovali elektronski dokumenti iz lastnih zbirk, je razmerje leta 2003 dva proti ena v korist dokumentov iz tujih virov. Knjižnice so tako posredovale kar 12.086 elektronskih dokumentov iz zunanjih virov. Največ se omenjene poti poslužuje Centralna medicinska knjižnica, ki je tako posredovala kar 8.949 dokumentov, Centralna tehniška knjižnica 7.508 dokumentov, knjižnica Fakultete za upravo 2.500 dokumentov ter knjižnica Visoke šole za zdravstvo 2.400 dokumentov. 4 Zaposleni v visokošolskih knjižnicah V letu 2003 je bilo v visokošolskih knjižnicah in v NUK zaposlenih skupaj 506,3 knjižničnih delavcev. Od teh je bilo seveda največ zaposlenih v okviru ljubljanske univerze, saj ima ta največje število visokošolskih knjižnic. Vseh zaposlenih na ljubljanskih visokošolskih knjižnicah je bilo 187,1. Prav toliko zaposlenih, to je 186,7, je bilo v Narodni in univerzitetni knjižnici in Centralni tehniški knjižnici skupaj. Sicer je razporeditev zaposlenih v knjižnicah ostalih dveh univerz naslednja: na Univerzi v Mariboru je v visokošolskih knjižnicah zaposlenih 123,5 knjižničarskih delavcev, na Univerzi na Primorskem pa 7 delavcev. Trije samostojni visokošolski zavodi v svojih knjižnicah zaposlujejo samo 2 delavca. V primerjavi z letom 2002 ostaja torej število zaposlenih bolj ali manj enako. 5 Računalniška oprema V letu 2003 so imeli dodiplomski študentje na visokošolskih knjižnicah na razpolago 410 osebnih računalnikov, kar pomeni, da je bil en računalnik na razpolago 207 študentom. Preseneča podatek, da 7 visokošolskih knjižnic še vedno svojim uporabnikom ne nudi možnosti dostopa do interneta. 12 Visokošolske knjižnice, 2003 GIBANJA NA PODROČJU DEJAVNOSTI VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC 13 ■ Preglednica 1: PRIKAZ NEKATERIH STATISTIČNIH PODATKOV O DEJAVNOSTI VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC V OBDOBJU 1995-2003' O c o >o c N O oT -Q OJ oo o a o s o a o t) c OJ N O JC ■§ o a o ‘aP 'S' Preglednica 2: NEKATERI KAZALCI DEJAVNOSTI VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC V OBDOBJU 1995-2003 ■K O c tu >o CB C N O 'ST ■o tu o a tu '■? 3 ~ O O. O to s. c tu N m c tu -Q 3 ‘zr to £J 2 3 O -Q 'C ro c =3 tu -Q E o O. -J O =3 fD £ .1 c 3 ro JC 52 o .S c a. c ro •o 3 žr s s o ■§ o a ^ o o '5? ro N >U S ž JO 5 o > > ■§ 'S o a p > S n a. s to 53 ■ -S S ° to *■ Tabela k Sliki 1: NAROČENI NASLOVI ČASNIKOV IN ČASOPISOV, ELEKTRONSKE PUBLIKACIJE, PRIRAST KNJIŽNIČNEGA GRADIVA Slika 1: NAROČENI NASLOVI ČASNIKOV IN ČASOPISOV, ELEKTRONSKE PUBLIKACIJE, PRIRAST KNJIŽNIČNEGA GRADIVA 180.000 150.000 120.000 90.000 60.000 30.000 0 naročeni naslovi časnikov publikacije v elektronski prirast knjižničnega in časopisov obliki gradiva II v letu 2001 □ v letu 2002 □ v letu 2003 19 Tabela k Sliki 2: ŠTEVILO ČLANOV, OBISK, IZPOSOJA Slika 2: ŠTEVILO ČLANOV, OBISK, IZPOSOJA 4.000. 000 3.000. 000 2 . 000 . 000 1 . 000.000 0 število članov obisk (individualni člani izposoja (na dom in v (individualni) in pravne osebe) knjižnico) ■ V LETU 2001 DV LETU 2002 C3V LETU 2003 m 21 Tabela k Sliki 3: UPORABA RAČUNALNIŠKE OPREME V KNJIŽNICI Slika 3: UPORABA RAČUNALNIŠKE OPREME V KNJIŽNICI □ OPAC B medmrežje □ urejanje besedil □ elektronska pošta ■ uporaba el. virov □ ostalo 23 Tabela k Sliki 4: SREDSTVA ZA DELOVANJE KNJIŽNIC (v 1000 SIT) Slika 4: SREDSTVA ZA DELOVANJE KNJIŽNIC (v 1000 SIT) 4.000. 000 3.000. 000 2 . 000 . 000 - 1 . 000.000 0 prihodki za nakup vsega gradiva za nakup elektronskih virov □ V LETU 2001 □ V LETU 2002 □ V LETU 2003 25 Visokošolske knjižnice, 2003 TABELARNI PRIKAZI 27 Tabela 1: KNJIŽNIČNA ZBIRKA (2003) 29 Tabela 1: KNJIŽNIČNA ZBIRKA (2003) Splošna opomba: UL - Univerza v Ljubljani UM - Univerza v Mariboru UP - Univerza na Primorskem SVZ - Samostojni visokošolski zavodi V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK. 30 Tabela 1a: KNJIŽNIČNA ZBIRKA: Elektronski viri dostopni na daljavo (naslovi) (2003) Tabela 1a: KNJIŽNIČNA ZBIRKA: Elektronski viri dostopni na daljavo (naslovi) (2003) Splošna opomba: UL - Univerza v Ljubljani UM - Univerza v Mariboru UP - Univerza na Primorskem SVZ - Samostojni visokošolski zavodi V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK. 32 Tabela 2: SERIJSKE PUBLIKACIJE (2003) 33 Tabela 2: SERIJSKE PUBLIKACIJE (2003) Splošna opomba: UL - Univerza v Ljubljani UM - Univerza v Mariboru UP - Univerza na Primorskem SVZ - Samostojni visokošolski zavodi V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK. 34 Tabela 3: PRIRAST IN ODPIS KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (2003) 35 Tabela 3: PRIRAST IN ODPIS KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (2003) Splošna opomba: UL - Univerza v Ljubljani UM - Univerza v Mariboru UP - Univerza na Primorskem SVZ - Samostojni visokošolski zavodi V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK. 36 Tabela 4: UPORABNIKI KNJIŽNICE IN OBISK (2003) 37 Tabela 4: UPORABNIKI KNJIŽNICE IN OBISK (2003) Splošna opomba: UL - Univerza v Ljubljani UM - Univerza v Mariboru UP - Univerza na Primorskem SVZ - Samostojni visokošolski zavodi V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK. Opombe: * Podatki o potencialnih uporabnikih knjižnic Univerze v Ljubljani (veljajo tudi za NUK in CTK) so zbirni podatki o številu dodiplomskih študentov Univerze v Ljubljani v študijskem letu 2003/2004, kot jih navaja Statistični letopis RS za leto 2004. ** Podatki o potencialnih uporabnikih knjižnic UM (veljajo tudi za UKM) so zbirni podatki o številu dodiplomskih študentov Univerze v Mariboru v študijskem letu 2003/2004, kot jih navaja Statistični letopis RS za leto 2004. *** Podatki o potencialnih uporabnikih knjižnic UP so zbirni podatki o številu dodiplomskih študentov Univerze na Primorskem v študijskem letu 2003/2004, kot jih navaja Statistični letopis RS za leto 2004. **** NTF - Kemijsko izobraževanje in informatika - podatki o obisku so samo ocena. 38 Tabela 5: IZPOSOJA GRADIVA (2003) 39 Tabela 5: IZPOSOJA GRADIVA (2003) Splošna opomba: UL - Univerza v Ljubljani UM - Univerza v Mariboru UP - Univerza na Primorskem SVZ - Samostojni visokošolski zavodi V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK. Opombe: * Podatki o izposoji v knjižnico so ocena. ** FNT - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo - pri izposoji iz drugih knjižnic se poslužuje Oddelka za medknjižnično izposojo pri CTK. *** CTK - podatki o izposoji gradiva v knjižnico so ocena za izposojo gradiva v prostem pristopu v Oddelku za standarde v Nemški čitalnici. **** Ekonomsko poslovna fakulteta, Maribor - v čitalnico izposojajo samo učbenike. 40 Tabela 6: VNOS BIBLIOGRAFIJ (2003) 41 Tabela 6: VNOS BIBLIOGRAFIJ (2003) Splošna opomba: UL - Univerza v Ljubljani UM - Univerza v Mariboru UP - Univerza na Primorskem SVZ - Samostojni visokošolski zavodi V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK. 42 Tabela 7: ELEKTRONSKE STORITVE KNJIŽNICE: Elektronsko posredovanje dokumentov (2003) 43 Tabela 7: ELEKTRONSKE STORITVE KNJIŽNICE: Elektronsko posredovanje dokumentov (2003) Splošna opomba: Ul - Univerza v Ljubljani UM - Univerza v Mariboru UP - Univerza na Primorskem SVZ - Samostojni visokošolski zavodi V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK, 44 Tabela 7a: ELEKTRONSKE STORITVE KNJIŽNICE (2003) 45 Tabela 7a: ELEKTRONSKE STORITVE KNJIŽNICE (2003) Splošna opomba: UL - Univerza v Ljubljani UM - Univerza v Mariboru UP - Univerza na Primorskem SVZ - Samostojni visokošolski zavodi V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK. 46 Tabela 8: USPOSABLJANJE UPORABNIKOV (2003) 47 Tabela 8: USPOSABLJANJE UPORABNIKOV (2003) Splošna opomba: UL - Univerza v Ljubljani UM - Univerza v Mariboru UP - Univerza na Primorskem SVZ - Samostojni visokošolski zavodi V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK. 48 Tabela 9: ZAPOSLENI (2003) 49 Tabela 9: ZAPOSLENI (2003) Splošna opomba: UL - Univerza v Ljubljani UM - Univerza v Mariboru UP - Univerza na Primorskem SVZ - Samostojni visokošolski zavodi V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK. 50 Tabela 10: DOSTOPNOST GRADIVA IN PROSTORI KNJIŽNICE (2003) 51 Tabela 10: DOSTOPNOST GRADIVA IN PROSTORI KNJIŽNICE (2003) Splošna opomba: UL - Univerza v Ljubljani UM - Univerza v Mariboru UP - Univerza na Primorskem SVZ - Samostojni visokošolski zavodi V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK. 52 Tabela 11: RAČUNALNIŠKA OPREMA V KNJIŽNICI (2003) 53 Tabela 11: RAČUNALNIŠKA OPREMA V KNJIŽNICI (2003) Splošna opomba: UL - Univerza v Ljubljani UM - Univerza v Mariboru UP - Univerza na Primorskem SVZ - Samostojni visokošolski zavodi V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK. 54 I Tabela 12: UPORABA RAČUNALNIŠKE OPREME V KNJIŽNICI (2003) 55 Tabela 12: UPORABA RAČUNALNIŠKE OPREME V KNJIŽNICI (2003) Splošna opomba: UL - Univerza v Ljubljani UM - Univerza v Mariboru UP - Univerza na Primorskem SVZ - Samostojni visokošolski zavodi V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK. 56 Tabela 13: PRIHODKI IN ODHODKI (2003) 57 Tabela 13: PRIHODKI IN ODHODKI (2003) Splošna opomba: UL - Univerza v Ljubljani UM - Univerza v Mariboru UP - Univerza na Primorskem SVZ - Samostojni visokošolski zavodi V poročilu CTK so vključeni tudi podatki o dejavnosti Nemške čitalnice, ki deluje kot oddelek CTK. Opombe: * Podatki knjižnic Biotehniške fakultete (skupaj): Centralna biotehniška knjižnica, knjižnice oddelkov BF (Agronomija, Biologija, Lesarstvo, Zootehnika in Živilstvo). 58 Visokošolske knjižnice, 2003 LEGENDA OZNAK V TABELAH 0 (ničla) = vrednost podatka je nič * (zvezdica) = podatek po lastni oceni ** (2 zvezdici) = pojasnilo v tekstu *** (3 zvezdice) , . , . = pojasnilo v tekstu (prazen prostor) = knjižnica ni posredovala podatkov OKRAJŠAVE IN KRATICE Visokošolske knjižnice, 2003 PRILOGE NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA DRŽAVNA MATIČNA SLUŽBA ZA KNJIŽNIČARSTVO POROČILO O DELU VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE Poročevalsko leto: 2003 0 Uradno ime knjižnice Ime matične ustanove (za nesamostojne knjižnice): Ene knjižnice: Skrajšano ime (akronim) knjižnice:_ Telefon knjižnice:_Faks knjižnice:_ Naslov elektronske pošte knjižnice:_______ Spletna stran knjižnice (WWW);_ (če so se ti podatki v letu 2004 spremenili, jih priložite na posebnem listu) 0 Odprtost knjižnice za uporabnike čitalnica izposoja ) ponedeljek - petek:__ _ (v tipičnem tednu):_ (v tipičnem tednu); NUK, DMS 1 O Knjižnična zbirka (stanje 31.12.2003) a) Knjižno gradivo (inventarne enote): b) Neknjižno gradivo v (inventarne enote): c) Število standardov:__ d) Število patentov: SKUPAJ knjižnično gradivo (a+b+c+d):_ e) Elektronski viri, ki so dostopni na daljavo (naslovi): NUK, DMS 2 O Tekoče naročeni naslovi serijskih publikacij v letu 2003 (v vseh oblikah) Od tega: a) Število naslovov, ki so naročeni samo v tiskani obliki: b) Število naslovo, ki so naročeni samo v elektronski obliki: _ c) Število naslovov , ki so naročeni v tiskani obliki, hkrati pa ste si zanje zagotovili tudi dostop na daljavo: _ O Prirast knjižnične zbirke (01.01.2003 do 31.12.2003) a) Prirast knjižnega gradiva (inventarne enote): NUK, DMS 3 ) Prirast neknjižnega gradiva (inventarne enote): c) Prirast standardov:_ d) Prirast patentov: SKUPAJ prirast knjižničnega gradiva (a+b+c+d);_ 0 Odpisano knjižnično gradivo a) Knjižno in neknjižno gradivo (inventarne enote): NUK, DMS 4 b) Elektronski viri, ki so dostopni na daljavo (število naslovov): 1 Uporabniki in obisk a) Število individualnih vpisanih članov: b) Število pravnih oseb, ki so članice knjižnice: a) Obisk: 7.1 Potencialni uporabniki knjižnice d) Število vpisanih kandidatov oz. študentov na vaši visokošolski ustanovi v študijskem letu 2002/2003: e) Število visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter raziskovalnih delavcev visokošolskega zavoda (31.12.2003);_ NUK, DMS 5 2 Storitve knjižnice 8.1 Vnos bibliografij 8.2 Gradnja podatkovnih zbirk Ali knjižnica gradi svoje podatkovne zbirke: DA NE Število zbirk: Področje:_ 8.3 Izposoja a) Izposoja na dom (fizične enote): NUK, DMS 6 b) Izposoja v knjižnico oz. čitalnico(e) (fizične enote): SKUPAJ izposoja (a + b):_ c) Alije izposoja avtomatizirana: DA NE 8.4 Medknjižnična izposoja SKUPAJ realizirana medknjižnična izmenjava (a + b): 8.5 Elektronske storitve knjižnice NUK, DMS 7 8.5.1 Elektronsko posredovanje dokumentov 8.6 Usposabljanje uporabnikov Ali knjižnica organizira usposabljanje uporabnikov za uporabo knjižnice in elektronskih virov? za študente DA NE za visokošolske učitelje in ostale sodelavce DA NE Ali je usposabljanje vključeno v študijski program visokošolskega zavoda? DA NE Skupno število vseh ur usposabljanja: __ Skupno število ur usposabljanja za uporabo elektronskih virov:_ Skupno število udeležencev usposabljanja:_ 3 Delavci knjižnice na dan 31.12.2003 (v EPZ) a) M. 4 Prostor in oprema Neto uporabna površina knjižnice v m 2 :_ Število čitalniških sedežev, namenjenih uporabnikom:_ Skupno število tekočih metrov polic za knjižnično gradivo NUK, DMS 8 10. 1 Računalniška oprema v knjižnici a) Razpoložljiva računalniška oprema (število kosov): b) Za kakšne namene uporabljate računalniško opremo v knjižnici: (Vpišite število računalnikov, ki so namenjeni za opravila, navedena v tabeli.) 5 Prihodki in odhodki knjižnice (1.1.2003-31.12.2003) a) Prihodki knjižnice skupaj (v 1000 SIT): b) Sredstva, porabljena za nakup vsega knjižničnega gradiva (v 1000 SIT):_ Od tega: Sredstva za nakup elektronskih virov oziroma za zagotavljanje dostopa do njih (navedite višino sredstev v 1000 SIT ali ocenite delež):_ NUK, DMS 9 Novosti in posebnosti (novi prostori, nove dejavnosti in podobno) v letu 2003: Vaša mnenja in predlogi: Vprašalnik izpolnil: Ime in priimek Za pravilnost podatkov odgovarja: Ime in priimek (podpis) (žig) (podpis) telefon:_ telefon: e-naslov: e-naslov: Datum: NUK, DMS 10 Zbiranje statističnih podatkov o delu slovenskih knjižnic Zakonske osnove Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani v skladu z Zakonom o knjižničarstvu (UL RS, št. 87/01, 33. člen) spremlja delovanje knjižnic in zbira statistične podatke o njihovem delu. Enako dolžnost ji nalaga Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica ( UL RS, št.84/98, člen 6). V skladu z Zakonom o državni statistiki (UL RS, št. 45/95, člen 32) deluje kot registrski organ, ki vodi uradno zbirko podatkov o knjižnicah, potrebnih za knjižnično dejavnost. Zaradi racionalnega izvajanja nacionalnega programa statističnih raziskovanj je dolžna posredovati te podatke Statističnemu uradu Republike Slovenije. Na osnovi Nacionalnega programa statističnih raziskovanj (UL RS, št. 111/2002), zbira podatke o šolskih knjižnicah Statistični urad Republike Slovenije, vse druge knjižnice pa morajo poročati Narodni in univerzitetni knjižnici. Vsebina vprašalnika Namen tega vprašalnika je zbiranje najosnovnejših statističnih podatkov o slovenskih knjižnicah. Vprašalnik temelji na definicijah in klasifikacijah Priporočil Generalne konference UNESCO o standardizaciji knjižnične statistike in mednarodnem standardu za knjižnično statistiko ISO 2789. Definicije in navodila o tem, kako odgovarjati na posamezna vprašanja, je treba pred izpolnjevanjem vprašalnika skrbno prebrati. Frekvenca zbiranja podatkov V skladu z Nacionalnim programom statističnih raziskovanj je treba podatke o delu knjižnic zbirati vsaka tri leta. Ker pa mora NUK redno spremljati njihovo delovanje, izpolnjujejo knjižnice vprašalnike vsako leto, z izjemo šolskih knjižnic, katerih podatke zbira Statistični urad Republike Slovenije vsaka tri leta. Poročevalsko obdobje Poročevalsko obdobje tega vprašalnika je koledarsko leto 2002, to je obdobje od 1.1.2002 do 31.12.2002. Dostop do zbranih podatkov Posredovani podatki bodo objavljeni v publikacijah Narodne in univerzitetne knjižnice ter v Statističnem letopisu Republike Slovenije. Preko Interneta so statistični podatki dostopni na domačih straneh Narodne in univerzitetne knjižnice (http:// vvvvw.nuk.uni-li.si ) in Statističnega urada Republike Slovenije (h 11 p ://vv wvv, s i uo v. si/zrs/j . Uporabniki statističnih podatkov morajo pri njihovi uporabi navesti vir podatkov. NUK, DMS 1 DEFINICIJE Knjižnica Knjižnica je vsaka organizirana zbirka monografskih in serijskih publikacij ter drugega knjižničnega gradiva, kjer zaposleni uporabnikom omogočajo uporabo gradiva ter jim pri tem pomagajo. Knjižnica zadovoljuje informacijske, raziskovalne, izobraževalne in sprostitvene potrebe uporabnikov. Ločimo naslednje vrste knjižnic: nacionalne, visokošolske, šolske, splošne in specialne. Nacionalna knjižnica je osrednja knjižnica države oziroma naroda in je ne glede na svoj uradni naziv odgovorna za zbiranje in hranjenje vseh pomembnih dokumentov, ki nastajajo v državi oziroma so stvaritve nekega naroda. Praviloma opravlja naslednje dejavnosti: zbira, obdeluje, hrani in predstavlja obvezni izvod; izdeluje tekočo in retrospektivno nacionalno bibliografijo; hrani in dopolnjuje reprezentativne zbirke tuje literature, vključno z gradivom, ki se po svoji vsebini nanaša na državo oziroma narod; deluje kot nacionalni bibliografski informacijski center in podobno. Knjižnic, ki imajo ta naziv, pa ne opravljajo teh funkcij, ne uvrščamo v to kategorijo. Visokošolska knjižnica je namenjena študentom in učnemu osebju organizacij visokega šolstva, lahko pa služi tudi širši javnosti. Visokošolske knjižnice delimo na univerzitetne knjižnice in knjižnice fakultet, akademij, inštitutov ter knjižnice visokošolskih ustanov, ki niso sestavni deli univerz. Specialna knjižnica je organizacijska enota v okviru vladnih služb, kulturnih, izobraževalnih, raziskovalnih, gospodarskih in drugih organizacij. Podpira delovni in raziskovalni proces organizacije, v katere sestavi deluje. S svojimi zbirkami in storitvami praviloma pokriva posamezno znanstveno področje. Splošna knjižnica je namenjena zadovoljevanju informacijskih, kulturnih, izobraževalnih in razvedrilnih potreb prebivalcev lokalne skupnosti. Služi vsem prebivalcem, lahko pa zadovoljuje specifične potrebe družbenih skupin, kot so otroci, pripadniki vojske, bolniki v bolnišnici, zaporniki, zaposleni v organizacijah. Svoje storitve opravlja brezplačno ali za simbolično nadomestilo. Upravna enota je vsaka knjižnica ali skupina knjižnic, ki delujejo pod enotnim vodstvom oziroma pod isto upravo. Izposojevališče je knjižnica ali del knjižnice, ki na določeni lokaciji služi uporabnikom, ne glede na to, ali gre za samostojno knjižnico ali del večje upravne enote. Kraji, kjer ustavlja bibliobus, ne veljajo za izposojevališče, pač pa kot izposojevališče štejemo bibliobus. NUK, DMS 2 Knjižnična zbirka, prirast in odpis Knjižnična zbirka (sin. knjižnični sklad, knjižnična zaloga). Vse gradivo, ki ga knjižnica zagotavlja svojim uporabnikom. To je vse gradivo, ki ga ima knjižnica v lasti in elektronski viri, ki so dostopni na daljavo in za katere si je knjižnica zagotovila pravico dostopa vsaj za določeno časovno obdobje. Pravico dostopa si lahko zagotovi knjižnica sama ali konzorcij knjižnic ali /in pa jo financira zunanji vir. Pridobivanje zbirke pomeni načrten izbor dokumentov in zagotavljanje dostopa do dokumentov in njihovo vključevanje v OPAC ali v druge podatkovne zbirke knjižnice. Medknjižnična izposoja in posredovanje dokumentov nista vključena. Povezave do virov, ki so dostopni s pomočjo medmrežja in do katerih si knjižnica ni zagotovila pravice dostopa z licenčno ali kakšno drugo pogodbo, niso vključene. Knjižnična zbirka (stanje) Število enot knjižničnega gradiva oziroma dokumentov določene vrste (na primer knjige in serijske publikacije, mikrooblike, elektronske serijske publikacije), ki jih knjižnica hrani in tistih, ki so dostopni na daljavo in za katere si je knjižnica zagotovila pravico dostopa vsaj za določeno časovno obdobje. Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo stanje ob koncu poročevalskega obdobja. Prirast je število inventarnih enot knjižničnega gradiva, ki jih je v določenem časovnem obdobju inventarizirala knjižnica. Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo prirast v poročevalskem obdobju. Odpis je število inventarnih enot knjižničnega gradiva, ki so bile v določenem obdobju izločene iz knjižničnega fonda. Odpis mora biti evidentiran po predpisanih pravilih. Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo odpis v poročevalskem obdobju. Odpisano gradivo Knjižnično gradivo ali dokument, ki je trajno odstranjeno in izbrisano iz knjižnične zbirke v določenem poročevalskem obdobju. Elektronske vire, ki so dostopni na daljavo odpišemo tako, da jih izbrišemo iz knjižničnih evidenc in prekinemo licenčno pogodbo. Obvezni izvod je način pridobivanja gradiva, ki zagotavlja knjižnici dotok določenega gradiva na osnovi zakonskega predpisa ali kakega drugega formalnega sporazuma. Inventarna enota je enota, ki jo knjižnica inventarizira in s tem vključi v svojo zbirko. To je: pri monografskih publikacijah knjigoveška enota ali fizična enota knjižničnega gradiva (če imamo delo v več zvezkih, štejemo torej vsak zvezek posebej); pri serijskih publikacijah je enota letnik, ne glede na morebitno drugačno vezavo; pri neknjižnem gradivu je enota praviloma vsak samostojno uporabljiv fizični kos (gramofonska plošča, zvočna ali video kaseta, kolut ali kaseta filma, diafilm, vsebinsko povezana serija diapozitivov, mikrofilm in tako dalje...). Mikrofilme inventariziramo po zvitkih (kolutih), mikrofiše in mikrokartice po bibliografskih enotah. Diapozitive in kose filmskega traku inventariziramo po fizičnih enotah, če so uporabljivi samostojno. Filme na filmskem traku inventariziramo po kolutih. Po fizičnih enotah inventariziramo lepake, zemljevide v listih, slike, fotografije, nevezane glasbene liste, grafične liste in drobni tisk. Mape z grafičnimi listi in plošče v skupnih ovitkih štejemo kot NUK, DMS 3 inventarno enoto gradiva. Glasbene zapise in govorne zapise na kompaktnih diskih, magnetnih trakovih in podobno, inventariziramo po fizičnih enotah, tudi če so del kompleta, ki predstavlja samostojno uporabljivo celoto. Elektronske publikacije na fizičnem nosilcu zapisa inventariziramo kot vse ostalo knjižnično gradivo. Elektronskih publikacij, za katere knjižnica plačuje naročnino in do katerih ima dostop na daljavo, ne inventariziramo. Rokopise inventariziramo po vsebinsko zaključenih celotah (v katerih je lahko večje številokosov), lahko pa tudi po fizičnih enotah. Fizična enota gradiva (kos) je fizično zaključena in samostojno uporabljiva celota gradiva v eni vezavi, ne glede na število bibliografskih enot v njej in ne glede na njen obseg. Fizični nosilec Fizični medij, na katerem so lahko shranjeni podatki, zvok, slike, programi in tako dalje. Pri nekaterih vrstah gradiv je fizični nosilec sestavljen iz pomnilniškega medija (na primer trak, film), zaprtega v plastičnem, kovinskem ali drugačnem ohišju (na primer kaseta), ki je sestavni del enote. Naslov je publikacija, ki predstavlja vsebinsko celoto, ne glede na to ali izide v enem ali več kosih, na enem ali več različnih nosilcih zapisov. Dokument Zapisana informacija ali predmet, ki ga lahko obravnavamo kot enoto v dokumentacijskem procesu, ne glede na njegovo fizično obliko in značilnosti. Digitalni dokument Posamezen dokument, ki gaje digitalizirala knjižnica ali pa gaje pridobila v digitalni obliki. Digitalni dokumenti vključujejo: knjige (monografije, poročila), kartografske in glasbene dokumente, separate člankov in tako dalje. Serijskih publikacij, patentov in avdiovizualnega gradiva ne štejemo med digitalne dokumente. Knjižno gradivo so monografske in serijske publikacije (knjige, brošure, časniki, časopisi, almanahi, koledarji, zborniki, disertacije, patenti, standardi, itd.), ki so razmnožene na papirju in obsegajo več kot 4 strani. Knjiga je tiskana ali drugače razmnožena monografska publikacije v obliki zvezka, ki ima 49 strani in več. Brošura je tiskana ali drugače razmnožena monografska publikacija, ki ima od 5 do 48 strani. Serijska publikacija je publikacija, ki izhaja v zaporednih zvezkih, običajno s številčnimi ali časovnimi oznakami, ki se nadaljuje brez predvidenega konca. K serijskim publikacijam štejemo periodične publikacije, časnike, letne publikacije (poročila, letopise, imenike), zbornike, razprave itd. raznih združenj in knjižne zbirke. Ta definicija ne vključuje publikacij v več delih s predvidenim zaključkom izhajanja po določenem času. Za namen tega vprašalnika serijske publikacije delimo glede na obliko na elektronske serijske publikacije in tiste, ki niso v elektronski obliki (so v tiskani obliki ali mikroobliki). Za potrebe tega vprašalnika knjižne zbirke ne evidentiramo kot serijske publikacije. NUK, DMS 4 Časnik je serijska publikacija, ki izhaja v določenih in pogostih intervalih, navadno dnevno, tedensko ali poltedensko in prinaša poročila o tekočih dogodkih in splošnih temah. Definicija vključuje tudi elektronske časnike. Časopisje serijska publikacija, ki izhaja v rednih ali nerednih časovnih presledkih in prinaša znanstvene, strokovne in poljudne članke različnih avtorjev. Neknjižno gradivo so publikacije, razmnožene na papirju, ki ne obsegajo več kot štiri strani ter publikacije na vseh drugih nosilcih zapisa. Glede na nosilce zapisa ter glede na vsebino zapisa delimo neknjižno gradivo na: kartografsko in slikovno gradivo, glasbene tiske, rokopisno gradivo, elektronski viri, drobni tisk in drugo. Kartografsko gradivo so dve ali tridimenzionalne karte, atlasi, globusi, načrti, topografski modeli, karte za slepe, zračne reprodukcije oziroma posnetki in podobno. Sem ne prištevamo kartografskega gradiva v mikro, avdiovizualni ali elektronski obliki. Slikovno gradivo je gradivo, v katerem prevladuje slikovna predstavitev. To so grafični listi, umetniški originali in reprodukcije, fotografije, lepaki, tehnične risbe in podobno. Sem ne prištevamo takega gradiva v knjižni obliki, mikroobliki ali v elektronski obliki. Rokopisno gradivo je vsak dokument, napisan ročno ali natipkan. Glasbeni tiski (sin. notno gradivo, tiskano glasbeno gradivo, muzikalije) so publikacije oziroma dokumenti, katerih vsebina je tiskan zapis glasbe. Lahko so v knjižni obliki ali kot samostojni listi. Mikrooblike so vse oblike mikrozapisov na mikrofiših, filmskem zvitku ali na drugih mikrofilmskih medijih. Avdiovizualno gradivo je neknjižno gradivo, ki zahteva posebno opremo za reprodukcijo. To so plošče, magnetofonski trakovi, zvočne kasete, cederomi, diapozitivi, prosojnice, videoposnetki in podobno. Avdio gradivo je zvočni posnetek na kakršnemkoli nosilcu zapisa. To so gramofonske plošče, CD-plošče, cederomi, zvočne kasete, magnetofonski trakovi, zvočne knjige in podobno. Video gradivo je projicimo gradivo (diafilmi, laserske plošče, diapozitivi, prosojnice...) ter videoposnetki in film (videokasete, filmski trakovi...). Elektronska publikacija je publikacija, ki jo lahko uporabljamo le s pomočjo računalnika. Ločimo elektronske publikacije dostopne na daljavo (podatkovne baze, domače strani...) in tiste, kijih imamo na fizičnem nosilcu (cederom, disketa...). Elektronske publikacije so lahko monografske ali serijske. Programske opreme, ki podpira dejavnosti knjižnice oziroma jo uporabljajo delavci knjižnice pri svojem delu, za potrebe tega vprašalnika ne štejemo. NUK, DMS 5 Elektronski vir Vsak dokument v elektronski obliki, za uporabo katerega potrebujemo računalniško opremo. Elektronski viri vključujejo digitalne dokumente, elektronske serijske publikacije, podatkovne zbirke, elektronske patente in elektronsko avdiovizualno gradivo. Elektronskih virov, ki so brezplačno dosegljivi na medmrežju, za potrebe tega vprašalnika ne štejemo. Podatkovna zbirka Zbirka podatkov ali zapisov, shranjenih v elektronski obliki, skupaj s programsko opremo za poizvedovanje po teh podatkih in njihovo upravljanje. Podatkovne zbirke se delijo na tri vrste: podatkovne zbirke z besedili, podatkovne zbirke z izvlečki in kazali ter na druge podatkovne zbirke. Podatki ali zapisi so navadno zbrani z določenim namenom in so povezani z določeno temo. Podatkovna zbirka je lahko na cederomu, disketi ali drugače neposredno dostopna, lahko pa je dostopna s pomočjo klicnih linij ali medmrežja. Podatkovna zbirka z izvlečki in kazali Zbirka bibliografskih podatkov, ki tekoče analizira in predstavlja naslove periodičnih in /ali drugih publikacij, navadno s področja določene stroke ali vede oziroma z določenega geografskega področja. Podatkovne zbirke z besedili niso vključene. Podatkovna zbirka z besedili Zbirka izvornih besedil (monografij, poročil, člankov in tako dalje), glasbenih tiskov (notno gradivo), kartografskih ali slikovnih dokumentov. Podatkovne zbirke s celotnimi besedili ne vključujejo patentov in elektronskih serijskih publikacij. Podatkovna zbirka, ki poleg celotnih besedil vsebuje tudi druge vrste podatkov, se šteje kot podatkovna zbirka z besedili. Druga podatkovna zbirka Podatkovna zbirka, ki vsebuje opisne ali numerične podatke; navadno ne uporabljamo celotne podatkovne zbirke ampak le tiste dele zbirke, ki jih potrebujemo za posredovanje določenih informacij. To so na primer imeniki, enciklopedije, slovarji, statistične tabele in podobno. Cederom Medij za hranjenje informacij in poizvedovanje po njih s pomočjo računalnika, zasnovan na laserski tehnologiji, ki vsebuje podatke v tekstovni in/ali multimedijski obliki. Cederomi hranijo podatkovne zbirke, digitalne dokumente, elektronske serijske publikacije, avdiovizualne dokumente ali elektronske patente. Elektronska serijska publikacija Serijska publikacija, ki je izdana samo v elektronski obliki ali pa hkrati v elektronski in še kakšni drugi obliki. Za namen tega vprašalnika elektronske serijske publikacije vključujejo serijske publikacije, ki so dostopne lokalno in na daljavo in za katere si je knjižnica zagotovila pravico dostopa vsaj za določeno časovno obdobje. Drobni tisk je skupno ime za različno gradivo, ki nosi besedno ali slikovno sporočilo, a ne izide kot standardna knjiga, brošura ali serijska publikacija. Ponavadi obsega en sam list papirja in izhaja izven redne knjigotrške mreže. Patent je dokument, s katerim se izumiteljem zagotavlja varstvo izuma. Patent zagotavlja izumitelju oziroma njegovim pravnim naslednikom v skladu z zakonom pravico izkoriščati izum. NUK, DMS 6 Standard je dokument, ki navaja splošna in večkrat uporabna pravila, navodila ali značilnosti proizvodov, storitev ali z njimi povezanih procesov in proizvodnih postopkov. Oprema in prostor Čitalniški sedež je delovni prostor, namenjen delu uporabnikov knjižnice, ne glede na to, če uporabljajo gradivo knjižnice ali svoje lastno. Za čitalniške sedeže ne štejejo sedeži v predavalnicah, konferenčnih dvoranah, hodnikih in restavracijah. Računalniško delovno mesto je ustrezno opremljeno mesto (PC, terminal, tiskalnik...) kjerkoli v knjižnici, ki je namenjeno izključno uporabnikom knjižnice in s katerega lahko uporabnik opravlja eno ali več naslednjih dejavnosti: uporablja računalniški katalog knjižnice in različne elektronske publikacije, ki so v lasti knjižnice oziroma do katerih knjižnica omogoča dostop, se vključuje v medmrežje ali pa uporablja računalnik za druge potrebe (na primer pisanje). Omrežje Več računalnikov, ki so med seboj povezani, navadno s pomočjo računalniškega strežnika in ki omogočajo dostop do informacijskih virov in storitev več uporabnikom hkrati. Neto uporabna površina knjižnice je seštevek vseh površin knjižnice (v kvadratnih metrih), ki so namenjene ali uporabljene za opravljanje knjižničnih dejavnosti. Vključuje prostore čitalnic, skladišč in drugih prostorov za shranjevanje knjižničnega gradiva, prostore za delo z uporabniki (vključno s prostori za kataloge, pulte za izposojo, opremo za kopiranje in podobno) in delovne prostore osebja. Neto uporabna površina knjižnice ne vključuje preddverja, veže in prostorov za transport gradiva, prostorov varnostne službe in hišnika, toaletnih prostorov, dvigal, stopnišč, prehodov med stavbami in podobnih površin, ki niso namenjene knjižnični dejavnosti. Velikost neto površine knjižnice v kvadratnih metrih izmerimo tako, da merimo razdaljo med fiksnimi notranjimi stenami. Talna površina, ki jo zaseda vgrajeno pohištvo, kot so izposojevalni pulti, omare in police, je vključena v neto seštevek kvadratnih metrov. Stebrov in drugih elementov gradbene strukture ne odštevamo. Uporabniki in uporaba knjižnice Uporabnik knjižnice je fizična ali pravna oseba, ki uporablja gradiva in storitve knjižnice. Uporabniki knjižnice so torej vsi, ki izkoriščajo usluge knjižnice: iščejo informacije po katalogih, priročnikih, bibliografijah, kopirajo gradivo, oziroma uporabljajo knjižnico na daljavo. Potencialni uporabniki knjižnice so tisti uporabniki knjižnice, ki jim je knjižnica v skladu s svojo funkcijo primarno namenjena. Glede na vrste knjižnic so to: nacionalna knjižnica: število prebivalstva države na začetku poročevalskega obdobj a; visokošolska knjižnica: skupno število študentov in učnega osebja visokošolske ustanove v okviru katere knjižnica deluje; NUK, DMS 7 specialna knjižnica: skupno število zaposlenih v matični ustanovi oziroma v ustanovah, ki uporabljajo storitve knjižnice; splošna knjižnica: skupno število prebivalcev območja, ki mu knjižnica služi; šolska knjižnica: skupno število učencev in profesorjev šole, v okviru katere knjižnica deluje. Član knjižnice je uporabnik (oseba ali ustanova), ki se včlani v knjižnico, da bi v skladu z njenimi pravili v njenih prostorih ali izven njih uporabljal knjižnično gradivo in storitve knjižnice. Kot člane štejemo le tiste vpisane osebe, ki so knjižnico obiskali vsaj enkrat v letu (poročevalskem obdobju) ali so se njenih storitev posluževali na daljavo. Za obisk v knjižnici štejemo vsakega uporabnika, ki je obiskal knjižnico, posamezen oddelek ali delovno mesto, da bi si izposodil, vrnil, poiskal ali rezerviral gradivo, podaljšal izposojo ali dobil informacije. Vsakega uporabnika štejemo kot obiskovalca tolikokrat, kolikorkrat je obiskal knjižnico (lahko tudi večkrat v istem dnevu). Če je vse postopke opravil na enem mestu naenkrat, je to en obisk. Obiskovalce prireditev, ki jih je organizirala knjižnica, prikazujemo ločeno. Dostop Možnost dosega in uporabe knjižnice, njenih storitev ali opreme. Pravica dostopa Pravica dostopa ali uporabe storitve ali opreme. Pri elektronskih virih to pomeni, da knjižnica uporabnikom zagotavlja dostop do njih s sklenitvijo licenčne ali kakšne druge pogodbe. Medmrežje (Internet) Obsežno omrežje, sestavljeno iz velikega števila med seboj povezanih manjših omrežij, ki uporabljajo Internet Protokol (IP) in druge podobne protokole. Storitve medmrežja obsegajo prenos datotek, elektronsko pošto, logični vstop v oddaljene sisteme, novice in drugo. Spletna stran knjižnice Predstavitev knjižnice oziroma njenih storitev na medmrežju, ki lahko vsebuje tudi zbirko digitalnih dokumentov. Lokalni dostop Način doseganja elektronskega vira z uporabo fizičnega nosilca, na primer diska, diskete, kasete, ki ga mora uporabnik vstaviti v periferno napravo računalnika, navadno osebnega. Dostop na daljavo Način uporabe elektronskega vira, pri katerem ni fizičnega nosilca. Viri so shranjeni v obsežnih pomnilniških napravah, ki jih vzdržujejo strojno ali s pomočjo računalniških operaterjev. Sem štejemo tudi trde diske osebnih računalnikov. Uporaba knjižnice na daljavo pomeni uporabo zbirk in knjižnice v primeru, ko uporabnik sam fizično ne obišče knjižnice (uporaba službe za dostavo gradiva, dostop do knjižničnih katalogov ali drugih podatkovnih zbirk, ki jih izdeluje knjižnica, uporaba knjižničnih storitev preko terminalskih mest izven knjižnice, preko telefona, telefaksa ali naročanja storitev). Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo le uporabo službe za dostavo gradiva ter naročanje storitev po telefonu in telefaksu. NUK, DMS 8 Elektronska storitev Storitev, ki jo knjižnica nudi na lokalnih strežnikih oziroma je dostopna s pomočjo računalniških omrežij. Za namen tega vprašalnika elektronska storitev zajema dostop do računalniških katalogov, podaljšanje roka izposoje gradiva s pomočjo OPAC-a, podaljšanje roka izposoje gradiva s pomočjo telefonskega odzivnika, dostop do spletnih strani knjižnice, do elektronskih virov, referenčne informacije, elektronsko posredovanje dokumentov in omogočanje dostopa do medmrežja v knjižnici. Elektronsko posredovanje dokumentov Elektronski prenos dokumenta ali dela dokumenta, ki ga knjižnica iz lastne zbirke posreduje uporabniku, prenos lahko poteka neposredno uporabniku, brez posredovanja druge knjižnice. Pri tem ne upoštevamo dokumentov, kijih pošljemo po telefaksu. Posredovanje dokumentov iz zunanjih virov Dokument ali del dokumenta v tiskani ali elektronski obliki, dobavljen izven knjižnične zbirke in ki ga posredujejo dobavitelji, ki niso knjižnice (ne prek medknjižnične izposoje), pri čemer je knjižnica sodelovala pri transakciji in/ali plačilu. Pri tem ni pomembno, če je potrebno plačati vsako transakcijo posebej ali pa se določeno število transakcij plača vnaprej. Izposoja Izposoja je posojanje knjižničnega gradiva uporabnikom na dom ali v uporabo v knjižnici. Medknjižnično izposojo beležimo posebej. Enota štetja je fizična enota gradiva. Izposoja vključuje podaljšave, ki jih je treba šteti ločeno. Izposoja vključuje tudi kopije dokumentov (tudi tiste, ki so posredovani prek telefaksa) in izpise elektronskih dokumentov, ki jih osebje knjižnice natisne za uporabnika. Izposoja vključuje tudi izposojo dokumentov na daljavo v fizični obliki (na primer izposoja uporabniku na dom, po pošti). Medknjižnična izposoja je izposoja in posoja knjižničnega gradiva v fizični obliki oziroma kopij tega gradiva med knjižnicami, ki niso pod isto upravo. Posebej evidentiramo medknjižnično izposojo znotraj države in mednarodno medknjižnično izposojo. Prenos dokumenta v elektronski obliki se šteje kot elektronsko posredovanje dokumenta. Odprtost knjižnice je čas, ko je knjižnica odprta za uporabnike. Zbiramo podatke o številu dni oziroma ur odprtosti na teden. Ce se število ur odprtosti med letom spreminja, je treba navesti podatke za najbolj tipično obdobje. Ce ima knjižnica ločene enote, moramo ločeno navesti podatke za odprtost glavne knjižnice in ločeno za enote. Prireditve so različne oblike motivacijskih, propagandnih, kulturnih in izobraževalnih dejavnosti, kijih organizira knjižnica. Štejemo vsako prireditev, torej tudi njihove ponovitve. Zbirka v prostem pristopu zajema tisto knjižnično gradivo, ki je dosegljivo za uporabnike neposredno, brez pomoči knjižničarja. Računalniški kataložni zapis je zapis v računalniškem katalogu (vzajemni katalog, lokalna baza...), ki je neposredno ali s pomočjo knjižničarja dosegljiv uporabnikom. NUK, DMS 9 Knjižnični delavci Zaposleni delavci so vsi, ki delajo v knjižnici v rednem delovnem razmerju za določen oziroma za nedoločen čas, s polnim ali skrajšanim delovnim časom. Sem ne spadajo delavci, ki so zaposleni po pogodbi o delu, preko študentskega servisa ali prostovoljci. Honorarni delavci so vsi tisti delavci, ki delajo v knjižnici preko študentskega servisa, po pogodbi o delu, v okviru javnih del ali kot prostovoljci. Ekvivalent polne zaposlitve (EPZ) nam kaže število polno zaposlenih delavcev v primeru, ko so v knjižnici zaposleni delavci s skrajšanim delovnim časom. Primer: V knjižnici delajo trije delavci. Dva od njih delata četrtino delovnega časa, eden pa polovični delovni čas. Ekvivalent polne zaposlitve je torej en delavec (0,25 + 0,25 + 0,50 = 1 ). Strokovni knjižničarski delavci so vsi tisti delavci, ki imajo opravljen knjižničarski strokovni izpit (izučeni knjižničarji) ali formalno izobrazbo (diplomo, magisterij, doktorat) s področja knjižničarstva ali informacijskih ved (diplomirani knjižničarji). Izučeni knjižničarji so vsi tisti delavci, ki imajo opravljen strokovni knjižničarski izpit ali pridobljene višje strokovne knjižničarske nazive in ustrezno stopnjo izobrazbe, ki pa ni iz področja bibliotekarstva in informacijskih ved. Diplomirani knjižničarji so vsi strokovni delavci knjižnice, ki imajo formalno izobrazbo (diplomo, magisterij, doktorat) s področja knjižničarstva ali informacijskih ved. Informacijski specialist je strokovnjak na nekem področju znanosti, čigar edino opravilo je znanstveno informacijsko delo. Znanstveno infonnacijsko delo je oskrbovanje znanstvenikov in drugih uporabnikov z vsemi informacijami, ki jih potrebujejo, in sicer z zbiranjem, analitično-sintetično in logično obdelavo, hranjenjem, iskanjem in diseminacijo znanstvenih informacij. Drugi knjižnični delavci so, ne glede na stopnjo izobrazbe, vsi v knjižnici zaposleni delavci, ki so potrebni za uspešno delo knjižnice. Sem spadajo delavci v upravi, administraciji, finančnem sektorju, delavci, ki opravljajo računalniške storitve, manipulanti in podobno. Sem štejemo tudi vse delavce, ki brez ustrezne strokovne izobrazbe opravljajo knjižničarska dela. Finančno poslovanje Lastni prihodki so tisti prihodki knjižnice, ki jih je knjižnica pridobila sama v skladu s poslovnikom (članarina, zamudnina, izposojevalnina, odškodnina in podobno...) ali na drug način (na primer sponzorstvo). NUK, DMS 10 Splošna navodila za izpolnjevanje vprašalnika 1. Vprašalnik vrnite v predpisanem roku: do 31. marca 2003. 2. Opremljen mora biti z uradnim žigom in podpisom odgovorne osebe, ki prevzema odgovornost za pravilnost podatkov. 3. Izpolnjen mora biti čitljivo in z neizbrisnim pisalom. 4. Pred izpolnjevanjem vprašalnika skrbno preberite definicije, navodila in opombe o tem, kako odgovarjati na posamezna vprašanja. 5. Vse rubrike v vprašalniku morajo biti izpolnjene: z besedo, obkroženim odgovorom ali z vnesenim številčnim podatkom od 0 naprej (če nimate na primer glasbenih tiskov, vpišite v okence številko 0), s pomišljajem (-), če podatkov ne zbirate (če na primer ne zbirate podatkov o glasbenih tiskih, vpišite v okence pomišljaj (-)), če je podatek vaša ocena, ga opremite z zvezdico (*), če podatek zahteva pojasnilo, ga označite z dvema zvezdicama (**), v opombah na koncu strani (vprašalnika) pa napišite pojasnilo. 6. V primeru, da ne zbirate podatkov, ki jih zahtevamo že več let, vas prosimo, da nam pojasnite zakaj. Objektivne razloge bomo upoštevali, po potrebi vam bomo nudili dodatne informacije oziroma spremenili naša vprašanja. 7. Poročajte nam o novostih in posebnostih (novi prostori, nova dejavnost in podobno...), ki so se v poročevalskem letu zgodile v knjižnici. 8. Prosimo, da priložite tudi poslovnik in cenik, ki sta bila na voljo uporabnikom knjižnice v poročevalskem letu. 9. Pred odpošiljanjem preverite točnost podatkov in seštevkov in primerjajte ujemanje podatkov v različnih rubrikah. 10. Napačno izpolnjene vprašalnike bomo zavrnili. NUK, DMS 11 NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE POSAMEZNIH VPRAŠANJ Visokošolske knjižnice 2003 2. vprašanje: Navedite ločeno odprtost čitalnice in izposoje. 3. a vprašanje: Če ne vodite natančne evidence pri vprašanju knjižnične zbirke, izpolnite vsaj rubriko SKUPAJ. Enota štetja je inventarna enota. 3. b vprašanje: Neknjižno gradivo skupaj pomeni seštevek obeh razpredelnic. Kjer enot ne inventarizirate, napišite število fizičnih enot (na primer drobni tisk). V rubriki »elektronski viri« upoštevajte definicijo v priloženem gradivu in navedite tiste elektronske vire, ki so dosegljivi lokalno, na fizičnih nosilcih. Enota štetja je inventarna enota. 3. e vprašanje: Pri elektronskih virih, ki so dostopni na daljavo, upoštevajte število naslovov. 4. vprašanje: Navedite samo število dejansko naročenih tekočih naslovov publikacij; ne vključujte knjižnih zbirk, ki spadajo k monografijam. 5. vprašanje: Tudi pri štetju prirasta knjižničnega gradiva upoštevajte inventarne enote. 5. b vprašanje: Prirast neknjižnega gradiva skupaj pomeni seštevek obeh razpredelnic. Kjer enot ne inventarizirate, napišite število fizičnih enot (na primer drobni tisk). V rubriki »elektronski viri« upoštevajte definicijo v priloženem gradivu in navedite tiste elektronske vire, ki so dosegljivi lokalno, na fizičnih nosilcih. Enota štetja je inventarna enota. 6. vprašanje: Pri odpisu elektronskih virov, ki so dostopni na daljavo, upoštevajte število naslovov. Upoštevajte definicijo »odpisano gradivo«. 8.1 vprašanje: Pri vnosu bibliografij upoštevajte število vnešenih zapisov. 8.3 vprašanje: Pri štetju izposoje upoštevajte fizične enote (glej definicije). 8. 4 a vprašanje: Pri prejetem gradivu upoštevajte realizirano izposojo. 8. 4 b vprašanje: Pri posojenem gradivu upoštevajte realizirano posojo. (Pri obeh rubrikah (a in b) je osnova štetja fizična enota). 8. 5 vprašanje: Upoštevajte število obiskov spletne strani knjižnice v letu 2002. Če ne štejete obiskov letno, napišite skupno število dostopov ter obdobje, na katerega se to število nanaša (na primer 36000 dostopov v treh letih). 9. vprašanje: Pri številu delavcev upoštevajte število polno zaposlenih delavcev (glej definicijo ekvivalent polne zaposlitve (EPZ). 12. vprašanje: Navedite prihodke knjižnice ter višino sredstev, porabljenih za nakup gradiva v 1000 SIT. Po možnosti navedite višino sredstev, porabljenih za nakup elektronskih virov oziroma za zagotavljanje dostopa do njih ali ocenite, kolikšen delež vseh sredstev za nakup gradiva ste porabili zanje (vključno s sredstvi, porabljenimi za konzorcijske nakupe). Napišite tudi, ali navajate podatke za vse elektronske vire ah na primer samo za podatkovne zbirke, serijske publikacije in tako dalje. NUK, DMS NUK, Državna matična služba za knjižničarstvo VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE v letu 2003 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Turjaška I 1000 Ljubljana CENTRALNA TEHNIŠKA KNJIŽNICA UNIVERZE V LJUBLJANI Trg republike 3 1000 Ljubljana AKADEMIJA ZA GLASBO Knjižnica Akademije za glasbo Stari trg 34 1000 Ljubljana AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO Knjižnica AGRFT Nazorjeva 3 1000 Ljubljana AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST Knj ižnica Erjavčeva 23 1000 Ljubljana BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Centralna biotehniška knjižnica in SIC za biotehniko Jamnikarjeva 101 1111 Ljubljana BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Knjižnica Jamnikarjeva 101 1000 Ljubljana BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE IN GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE Gozdarska knjižnica in INDOK dejavnost Večna pot 2 1000 Ljubljana BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO INDOK služba in knjižnica Rožna dolina cesta VIII/34 1.111 Ljubljana BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO INDOK in knjižnica za živinorejo Groblje 3 1230 Domžale BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ŽIVILSTVO Knjižnica in INDOK Jamnikarjeva 101 1000 Ljubljana EKONOMSKA FAKULTETA V LJUBLJANI Centralna ekonomska knjižnica Kardeljeva ploščad 17 1001 Ljubljana FAKULTETA ZA ARHITEKTURO Knjižnica Zoisova 12 1000 Ljubljana FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja Kardeljeva ploščad 5 1109 Ljubljana FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO Knjižnica Fakultete za elektrotehniko in Fakultete za računalništvo in informatiko Tržaška 25 1000 Ljubljana FAKULTETA ZA FARMACIJO Knjižnica Aškerčeva 7 1000 Ljubljana FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO Knj ižnica Jamova 2 1000 Ljubljana FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO Knjižnica Aškerčeva 5 1000 Ljubljana FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA FIZIKO Astronomska knjižnica Pot na Golovec 25 1000 Ljubljana FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA FIZIKO Fizikalna knjižnica Jadranska 19 1111 Ljubljana 1 NUK, Državna matična služba za knjižničarstvo FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA FIZIKO Knjižnica Katedre za meteorologijo Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA MATEMATIKO IN MEHANIKO Matematična knjižnica Jadranska 19 1111 Ljubljana FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA MATEMATIKO IN MEHANIKO Knjižnica za mehaniko Lepi pot 11 1000 Ljubljana FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET Knjižnica Pot pomorščakov 4 6320 Portorož FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO Knjižnica Topniška 33 1000 Ljubljana FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Knjižnica/INDOK služba Aškerčeva 6 1101 Ljubljana FAKULTETA ZA ŠPORT Knjižnica Fakultete za šport Gortanova 22 1000 Ljubljana Fakulteta za upravo Knjižnica Gosarjeva 5 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA OSREDNJA HUMANISTIČNA KNJIŽNICA Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za arheologijo - Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za azijske in afriške študije Knj ižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Knjižnica Zavetiška 5 1111 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za filozofijo Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za geografijo Knj ižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za anglistiko in amerikanistiko Oddelek za germanstiko z nederlandistiko in skandinavistiko Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za klasično filologijo Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za muzikologijo Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za pedagogiko in andragogiko Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za prevajalstvo Knjižnica Borštnikov trg 3 1000 Ljubljana 2 NUK, Državna matična služba za knjižničarstvo FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje Knj ižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za psihologijo Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za romanske jezike in književnosti Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in književnosti Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za sociologijo Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za umetnostno zgodovino Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za zgodovino Knjižnica Aškerčeva 2 1000 Ljubljana MEDICINSKA FAKULTETA Centralna medicinska knjižnica Vrazov trg 2 1000 Ljubljana NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOLOGIJO Knjižnica Oddelka za geologijo Aškerčeva 12 1000 Ljubljana NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA Knjižnica Oddelka za geotehnologijo in Oddelka za materiale in metalurgijo Aškerčeva 12 1000 Ljubljana NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA KEMIJSKO IZOBRAŽEVANJE IN INFORMATIKO SIC za kemijo in knjižnica Vegova 4 1000 Ljubljana NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA TEKSTILSTVO Knjižnica Oddelka za tekstilstvo Snežniška 5 1000 Ljubljana PEDAGOŠKA FAKULTETA V LJUBLJANI Knjižnica Kardeljeva ploščad 16 1000 Ljubljana PRAVNA FAKULTETA Knjižnica Pravne fakultete Poljanski nasip 2 1000 Ljubljana TEOLOŠKA FAKULTETA Knjižnica Poljanska 4, p.p. 2007 1001 Ljubljana TEOLOŠKA FAKULTETA LJUBLJANA Enota Maribor Teološka knjižnica Maribor Slomškov trg 20 2000 Maribor VETERINARSKA FAKULTETA Center za informatiko in knjižnica Cesta v mestni log 47 1000 Ljubljana VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO Knjižnica Poljanska cesta 26a 1104 Ljubljana VISOKA POLICIJSKO-VARNOSTNA ŠOLA Knjižnica Komikova 8 1000 Ljubljana 3 NUK, Državna matična služba za knjižničarstvo UNIVERZITETNA KNJIŽNICA MARIBOR Gospejna 10 2000 Maribor EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR Knjižnica Razlagova 14 2000 Maribor FAKULTETA ZA KMETIJSTVO Knjižnica Vrbanska 30 2000 Maribor FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ Knjižnica FOV Kidričeva 55A 4000 Kranj KNJIŽNICA TEHNIŠKIH FAKULTET Smetanova 17 2000 Maribor PEDAGOŠKA FAKULTETA MARIBOR Knjižnica Koroška c. 160 2000 Maribor PRAVNA FAKULTETA MARIBOR Knjižnica Mladinska 9 2000 Maribor VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA Knjižnica Žitna ulica 15 2000 Maribor FAKULTETA ZA PODIPLOMSKI HUMANISTIČNI ŠTUDIJ Knjižnica ISH Breg 12 1000 Ljubljana GEA College VISOKA ŠOLA ZA PODJETNIŠTVO Knjižnica Kidričevo nabrežje 2 6330 Piran POLITEHNIKA NOVA GORICA Knjižnica Vipavska 13 5001 Nova Gorica FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE Knj ižnica Glagoljaška 8 6000 Koper FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER FACOLTA Dl MANAGEMENT Dl CAPODISTRIA Knj ižnica Cankarjeva 5 6000 Koper TURISTICA - VISOKA ŠOLA ZA TURIZEM Knjižnica Obala 29, p.p. 121 6320 Portorož ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO SREDIŠČE KOPER Garibaldijeva 18 6000 Koper 4