PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovim Postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXVni. Št. 269 (8362) TRST, torek, 14. novembra 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembr a 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ^IZVOLITVIJO NOVEGA CK KONČAN SOCIALISTIČNI KONGRES VEČINA PSI Z DE MARTINOM IN NENNIJEM ZA OBNOVITEV LEVOSREDINSKE KOALICIJE Stranka je po glasovanju o sporni «sedmi tezi» razdeljena v dva tabora: De Martino in Nenni bosta imela v CK stranke 38 odstotkov članov, «kartel levi-Ce>> pa 42 odst. - Mancini napoveduje «politično opozicijo» novemu vodstvu (Od našega posebnega dopisnika) Pom. u°VA' V3* — Kongres socialistične stranke se Je končal s jj u m“nimj odločitvami: za tajnika bo izvoljen De Martino, ker se ICOt*Var'ti nova večina med predstavniki De Martinove ■ struje «Ri-»|Jdj * 2 Nennijevimi avtonomisti; kongres je odobril sedmo tezo o Mpr '[• nfsPremenien' obliki, torej tudi stališča, da so socialisti v4a V,6n' Za ,ak°išnia pogajanja o obnovitvi vladne formule le-Mr. . cen,rf; s tem pa je prišlo do ostrega notranjega spora, ko je ij a dejansko razklana. konn *,ska 'n današnja kronika-------------------------- ^|9re$a zabeleži torej pomembne nih struj. Verifikacijska komisija je v ,°iltve, do katerih pa ni prišlo namreč zasedala vse dneve, ni pa se ni °n?r?.sn' dvorani, v veliki šport- mogla sporazumeti o nekaterih gla->PV ik *' *emveč v številnih raz- sovjh. Šlo je za občutno število gla-*»»t l prec*stavnikov struj, ločenih sov oddanih predvsem na Jugu, ki tu. V njem je, $kega lru splošne reforme kazen-jn P^topnika, ki ga bosta vlado^ Psrianient obravnavali v bo-iatj ’ . °čilo, da pripor sme tra-kfipojTj^ tri leta. Zatem morajo 5VQbod & 'zPust>ti na začasno i>i y ? ^0 procesa. Na ta način btof-j. ‘Pfedo in njegove tovariše jMl°k a je — kot znano — izdal Ja nr,..zaeetku kazenskega postop-Hcir,‘ Jeem visokim policijskim 50 PrikPfn^eni’ katere dolžijo, da ^Vornn sodnikom resnico o od-■ehgp p,stl fašistov za pokol na Q fontana. klili !^ed. bo, končno, odločalo Sji J^isko sodišče, ki bo na % 0 J1 moralo izreči svoje mne-o ^. 'kevi sodnikov iz Catanza-fotj gV^ovni premestitvi procesa Sciie ■ istom- Državni pravdnik oje, (ja le že objavil svoje mne-Nti v I^ora «Proces Valpreda* ^'hestii Catanzaru, kamor so ga N p, 1 Po triletnem romanju sAiiu *°m in Milan°m’ Jkiopa aa kronika je sicer zelo Na' ‘^adaljuje se volilna kam-l t-ri hovember, ko bo več iNkf- !. ne državljanov izbralo "* ck,' svete in, posredno, oceni JV «rie anja . delo Andreotti je ve eno - desrve vlade. Volilna se r« Pa so tudi priložnost, d Itžuu,- Vsedržavni tajniki strank r^kov v’ Za oce"o političnih dobski '. v ospredju je tokrat ge-?tičfta ;,Pni=res socialistov in po-lev;ZtUra delegatov za obnovi-^ Foi-|Sre^'nske koalicije. Tajnik Sil .,,aP' .j® v Aversi že spre-I šlislo,, P'1 sieer ihtavi ton do so-i°S o *n> v bistvu, ponovil pred-Nfj ^.^strankarski* koaliciji ■ Ni- N,Nj®0spodarskega stanja v dr-fL^ebnn nai bi bilo kritično in reda ter socialne trdnosti. ! ' v r,,pSeb strank, ki želijo de-f’ j® rU-i'ru ustavne demokracija Pri W Vdani, je da sorlelu-ri Sra re^evanju teh problemov, o5 h?sr,'v. 80 n.iihova stališča mor-'n,>i-a ■ °na- V zaključku svojega 8te»a Pa ocenil zaključek kon-^ m dejal, da je potrdilo .P.aj bi bili tako socialisti, Talci. Zorici. To je utemeljil z grešnih posegih v Genovi. Organizacijski tajnik KD Arnaud pa je dejal, da je treba socialističnemu kongresu posvetiti vso potrebno pozornost, istočasno pa dejal, da je malo verjetna obnovitev sodelovanja s stranko, ki je tako ločena in kjer dobršen del članov (skoraj polovica) ne mara povratka v vlado. Pogojno mnenje izražajo tudi socialdemokrati: posl. Orsello, ki je vodil delegacijo PSDI na genovskem kongresu je dejal, de ji zaključek kongresa taK, kakršnega so si socialdemokrati želeli, da je pa treba razčistiti nekatera vprašanja. Za katera vprašanja gre je jasneje povedal osrednji tajnik PSDl Orlandi, ki je izjavil, da je pogoj za obnovitev sodelovanja s socialisti «jasna razmejitev do komunistov*. Po njegovem te dileme niti De Martino ni razrešil. RIM, 13. — Pod predsedstvom ministra za državni proračun Tavianija se je pričelo redno zasedanje odbora za gospodarsko načrtovanje CIPE. Razpravljali bodo o investicijah IRI. odst., Ix>mbardi 12, in Bertoldi 10°/o. Na tej osnovi je prišlo tudi do razdelitve mest v centralnem komiteju, ko so delegati danes izvolili 141 članov. Razmerje sil v CK je naslednje: De Martino 57 (vključno s 3 Mariani), Nenni 19, Mancini 26, Lombardi 15. Bertoldi 13. bivši PSIUP 7. MPL 4. število članov CK se je zvišalo za 20 in to zato, ker so morali dati ustrezna mesta vidnim predstavnikom PSIUP in MPL. Prvo sejo novoizvoljenega CK, ki bi morala biti že jutri, so nepričakovano preložili na sredo 22. novembra v Rimu. Na njej bodo izvolili novo direkcijo stranke, v kateri bi moralo biti razmerje sil naslednje: De Martino 13. Nenni 5, kartel levice 13, bivši PSIUP 2 jn bivši MPL 1. Vodstvo bo potem, verjetno še istega dne, izvolilo De Martina za novega tajnika stranke, Nennija za predsednika, Mosco pa za namestnika tajnika. Slednji pa naj bi postal strankin tajnik, ko bi prišlo do obnovitve levega centra in bi De Martino vstopil v vlado. Druga odločilna seja je bi) a prav tako sinoči, ko so se zbrali delegati De Martinove struje, ki so skoro soglasni (menda so samo trije imeli pomisleke) odločili, da zavrnejo predlog Bertoldija o ohranitvi sedanjega tajništva in o opozicijskem značaju PSI. S to odločitvijo je postalo dokončno jasno, da je socialistična stranka o-stro razdeljena na dva dela: levi del, ki je dobil že uradni naziv «kartel levice* in ki je mnenja, da mora biti stranka v ostri opoziciji sedanji Andreottijevi centristični vladi in da ne obstajajo pogoji, da bi v krajšem razdobju obnovili vlado levega centra. Večina v stranki pa je mnenja, da je možno zavreti sedanjo centristično desničarski proces in v krajšem obdobju obnoviti vlado levega centra, odnosno, da je treba narediti vse napore v tej smeri, ker so drugačne poti nevarne za italijansko družbo. Na osnovi teh odločitev današnje zasedanje kongresa ni bilo več zanimivo, saj je bilo delegatom že povsem jasno, kakšni bodo politični zaključki. Ta del kronike je zato skop. Za novo večino so predložili delegatom v odobritev zelo kratko resolucijo, ki pravi, da »kongres odobrava teze in tezo 7 A o vprašanjih vlade*. Resolucija nadaljuje, da pooblaščajo centralni komite, da naredi vse možne napore tudi z vidika razvoja političnega položaja, da se premosti vse razlike in spore do katerih je prišlo v stranki, in ki jih ni bilo mogoče rešiti na kongresu ter v tej zvezi izražajo željo, da bi lahko prišlo do enotnega vodstva stranke. Resolucija treh struj levice je daljša in v začetku zavrača tezo 7 o vladi. Resolucija levice nadaljuje, da je po razkolu PSI vodstvo stranke vodilo pravilno politiko, da se PSI vključi v splošni okvir italijanske levice. Predstavniki levice menijo, da je prišlo po krivdi KD do resnega premika politične osi na desno, in da ni mogoče spremeniti politične linije PSI, ne da bi PSI ponižali. Zaradi tega levica zahteva, da mora stranka voditi ostri opozicijski boj proti desnemu centru v parlamentu in v državi, da se ustvarijo novi politični pogoji demokratičnega razvoja in da se utrdi enotnost stranke, ki naj zagotovi njeno prisotnost in njeno učinkovitost v delavskih bojih. Zaključna govora sta danes imela za «riscosso» in avtonomiste Mosca, ki je v bistvu ponovil že znana stališča, za levico pa je govoril Mancini, ki je obžaloval, da ni prišlo do enotnosti stranke in da je De Martino zavrnil predlog Bertoldija. Mancini je tudi izjavil, da se ne strinjajo z novo politiko in da se bodo novemu kurzu uprli s političnimi metodami, kar pomeni nekakšno vojno napoved novi vodilni večini in kar tudi odraža globok razkol, do katerega je prišlo v PSL BOGO SAMSA Veleposlanik SFRJ na Dunaju Vošnjak sprejel zastopnika koroških Slovencev DUNAJ, 13. — Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev qr. Jožko Tischler in predsednik Zveze slovenskih organizacij na 4oroškem dr. Franci Zvvitter sta obiskala danes jugoslovanskega veleposlanika na Dunaju Mitjo Voš-njaka, katerega sta seznanila z nijnovejšim razvojem stanja na Koroškem. Med drugim sta obvestila Vošnjaka, da je na Koroškem prišlo do nadaljnje razširitve nacio- nalističnih in šovinističnih akcij proti Slovencem, ki se te dni manifestirajo v množičnem zbiranju podlpiscv za referendum o preštevanju prebivalstva slovenske narodnosti. Zastopnika obeh slovenskih organizacij sta veleposlaniku Vošnjaku prikazala svoja stališča glede internacionalnih aspektov napora za preprečevanje nacionalističnih izpadov in za zagotovitev pra vic, ki jih Slovencem na Koroškem jamči 7. člen avstrijske državne pogodbe. Tischler in Zvvitter sta na kraju izrazila narodom Jugosla-cije in jugoslovanski vladi zahvalo za sedanjo odločno podporo koroškim Slovencem. Na sliki: predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Jožko Tischier (levo) in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zvvitter. Skupno zasedanje sindikatov kovinarjev in gradbincev RIM, 13. — Začelo se je skupno zasedanje sindikalistov kovinarske in gradbene stroke, na katerem so, prisotnosti predstavnikov sindikalne federacije, obravnavali vprašanje možnih skupnih nastopov zaradi zaostritve socialnih sporov. Zasedanje se bo nadaljevalo v sredo, 15. novembra. Sindikalisti pri Andreottiju RIM, 13. — Pred sejo vlade, na kateri bodo razpravljali tudi o zvišanju plač najvišjih državnih birokratov, se je posl. Andreotti sestal s predstavniki CGIL, CISL in UIL, ki so mu orisali nevzdržni položaj stotisočev državnih uradnikov nižjih kategorij. BKCGRAD, 13. — Edvard Kardelj, član sveta federacije in predsedstva ZKJ, je sprejel danes delegacijo sveta narodne tehnike Jugoslavije, ki mu je ob proslavi 25-letnice te organizacije izročila zlato plaketo »Boris Kidrič*, ■ v znak priznanja za njegovo dosedanjo podporo organizaciji in za razvoj znanstveno - tehnične kulture sploh. NEUSPEH POGOVOROV ODPOSLANCA BELE HIŠE Z VAN THIEUJEM Američani čedalje aolj popuščajo Izjava SKGZ zaradi oviranja NA SEJI RAZŠIRJENEGA ODBORA V ČEDADU saigonskim vojnohujskaškim tezam Južnovietnamski poluradni dnevnik trdi, da ni možnosti skorajšnjega podpisa mirovnega sporazuma - Južnovietnamski partizani napadli bazo v Bien Hoi VVASHINGTON, 13. — Perspektive za skorajšnji konec vojne v Vietnamu postajajo z dneva v dan bolj šibke. Salgonski kolaboracio-nistični režim očitno noče miru in izsiljuje Američane, ki se temu ne znajo ali nočejo upreti. Zadnja misija odposlanca Bele hiše generala Haiga v Saigonu se je zaključila s popolnim neuspehom: ne samo, da Van Thieu ni privolil v mirovni sporazum, ampak je celo, kot kaže, prepričal sogovornika, da bi bil podpis sporazuma politična napaka. In tako je Bela hiša sporočila, vaj0 pre()vsem tri točke, kot poroča za izpopolnitev sporazuma s omenjenj ust: oblike nadzorstva nad da za izpopolnitev sporazuma s Hanoiem ne bo zadostovalo eno samo srečanje, kot je konec preteklega tedna trdil Henry Kissinger, ampak da bo potrebna vrsta političnih pogovorov ne samo s severnimi Vietnamci, ampak tudi s saigonskim režimom. Misija Kissingerjevega asistenta Haiga se je torej zaključila brez rezultatov: nekateri ameriški listi so sicer objavili vesti, po katerih naj bi Van Thieu popustil ameriškemu pritisku, premirjem, bodoče administrativne organe v Južnem Vietnamu ter prisotnost sevemovietnamskih čet na Jugu. Stališča saigonskega režima o teh treh točkah so znana ter se bistveno razlikujejo od ameriških, oziroma od tistih, ki so izražena v sporazumu med Kissirigerjem in I-e Duc Thojem. »Tin Song* poudarja, da bo vsako odstopanje od teh stališč pomenilo »izdajstvo*. Bolj ali manj ista stališča je za poluradni saigonski dnevnik »Tin Song* govarjal tudi saigonski zunanji mini-pa Jih ^ je^ danes odločno ^demantiral. ; ster -j>ran Van Lam v svojem današnjem govoru: ponovil je, da pomeni Dnevnik, ki je last Van Thieujevega ' nečaka in osebnega tajnika Hoang Duc Nhaja, objavlja z velikim poudarkom članek z naslovom »Podpisa mirovnega sporazuma ni na vidiku*, v katerem izrecno trdi, da pogajanja z generalom Haigom «niso privedla do napredkov*. Glasovi o skorajšnjem podpisu mirovnega sporazuma, dodaja dnevnik, »so brez vsakršne osnove*. Nesoglasja torej obstajajo ter zade- MiiniriiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiii PRED VOLITVAMI V ZAHODNI NEMČIJI BONN, 13. - Čez en teden, 19. novembra, bodo državljani Zahodne Nemčije izvolili nov parlament in s tem izrazili svoje mnenje o Branatovi politiki. V ospredju te volilne kampanje sta še vedno dve vprašanji, čeprav je kakovostno razmerje med njima še precej veliko. Gre, predvsem, za oceno Brandtove »Ostpolitiki ki je prešla v najvažnejšo (in zaključno) fazo s sklepom s[K>razuma med <> bema Nemčijama. Ta sporazum, ki odpir>, v daljši perspektivi, možnosti za združitev nemškega naroda, je v javnem mnenju ime) precej pozitiven odjek, kar je — po drugi strani — spravilo v vid- no zadrego opozicijsko demokrščan-sko stranko Rainerja Barzela. Ta se očitno ne strinja s tako pomir jevalno politiko, a se hkrati boji to jasno izpovedati pred volitvami, da bi si ne zapravila nekaj stoti-soč glasov. CDU-CSU je zato že dala vedeti, da bo svojo oceno o »nemškem sporazumu* objavila po volitvah že sedaj pa napoveduje, da -se bo zavzemala za «kakovost no izi.cljšanje* spora; uma. Drugo vprašanje, ki razburja du hove v Nemčiji pa je gospodarski in družbeni položaj ki ga še pose bej Kritizira bivši socialdemokrat ski minister za gospodarstvo Schiller, ki je pristopil k demokristja- nom. Vodstvo CDU-CSU je zelo megleno odgovorilo na vprašanje, ali bi Schillerju v primeru demo-krščanske zmage na volitvah, ponudili gospodarski resor v vladi. Zaenkrat izkoriščajo njegove izjave in posege v kampanjo, nočejo pa sprejeti stvarnih obvez za bodočnost. Scheelova liberalna stranka, ki je v koaliciji s socialdemokrati, pa je Schillerju podtaknila poleno, ko je objavila, da je bivši minister pred časom zaprosil za vstop v liberalno stranko a da so ga zavrnili, ker »njegovo početje ni resno*. sedanji sporazum «tiho predajo komunistom, katerim bi za pogaja lno mizo darovali ono. česar niso mogli doseči na bojiščih*. Lam je še posebno kritiziral nameravano ustanovitev tristranskega «sveta za pomiritev*, ki po njegovem mnenju, ne bi mogel delovati zaradi notranjih sporov. General Haig bo o rezultatih svoje misije še danes poročal Henryju Kis-singerju, še pred njegovo vrnitvijo pa je glasnik Bele hiše Ziegler dal razumeti, da so Američani pripravljeni kloniti Van Thieujevemu izsiljevanju. Na današnji tiskovni konferenci' je namreč izjavil, da bo potrebnih več srečanj med Američani in severnimi Vietnamci, preden bi prišlo do podpisa mirovnega sporazuma/ Ziegler ni izključil- možnosti, da bi Kissinger v kratkem odpotoval v Pariz na novo srečanje z Le Duc Thojem; vendar jo dodal, da tudi po tem srečanju bodo potrebna nova posvetovanja »z južnimi Vietnamci,' in mogoče, tudi s severnimi*. V vsej Indokini pa se nadaljujejo boji, medtem ko letalstvo ZDA spušča na tisoče ton bomb na oba Vietnama. Med bojnimi akcijami moramo zabeležiti - silovit napad partizanskih čet na ogromno ameriško - južnoviet-r.amsko bazo v Bien Hoi, kakih 30 kilometrov severovzhodno od Saigona. Na bazo je padlo več kot petdeset raket, nekatere so padle na skladišče napalma, kar je povzročilo o-gromen požar, ki so ga gasili več ur. Pristajalna steza in nekaj poslopij je bilo hudo poškodovanih, lovski bombnik tipa «F-5», ki so ga prav v teh dneh izročili saigonski vojski, pa je bil uničen. Nekaj desetin oseb je bilo ubitih ali ranjenih. Bazo so začasno zaprli, ameriška transportna letala, ki prevažajo v Južni Vietnam ogromne količine vojaškega materiala, pa so preusmerili na saigonsko letališče. Uspešen je bil tudi napad partizanov na bazo saigonskih marincev v bližini Quang Trija, ki so jo več ur obstreljevali. Sedem vladnih vojakov je bilo ubitih, 29 pa ranjenih. V Tuy Haju, samo devet kilometrov od Saigona, pa so partizani razstrelili skladišče eksploziva. Tudi iz Laosa poročajo o hudih bojih. Partizani Patet laa so prvič po 18 mesecih ponovno obstreljevali kraljevo prestolnico Luang Prabang. Več kot petdeset raket je padlo na letališče, ki je komaj tri kilometre od- ali poškodovanih. Ko je prišlo do napada, je bil v Luang Prabangu laoški predsednik Suvana Fumeu Zaradi okrepitve dejavnosti Patet laa v severnem Laosu so v obmejnih predelih Tajske uvedli alarmno stanje. Zelo intenzivno je delovanje ameriškega letalstva, ki je v zadnjih 48 urah izvedlo nekaj sto misij na o-zemlju obeh Vietnamov. Radio Hanoi je sporočil, da so v zadnjih treh dneh sestrelili nad Severnim Vietnamom pet ameriških letal. Po poročilih radia pa je obalno topništvo zadelo in močno poškodovalo dva rušilca sedmega bro-dovja v Tonkinškem zalivu. Namestnik zunanjega ministra SZ v Rimu RIM, 13. — V italijansko prestolnico je dopotoval namestnik sovjetskega ministra za zunanje zadeve Ko-valjov, ki se je na Famesini razgo-varjal o pripravah na evropsko konferenco o varnosti. Kovaljova sta sprejela tudi posl. Andreotti in zunanji minister Medici. MOSKVA, 13. — V sovjetsko prestolnico je dopotoval tajnik bolgarske komunistične partije Tod or Živkov. delovanja društva «I.Trinko» Pristojne oblasti nočejo dati društvu na razpolago šolskih prostorov za drugi tečaj slovenskega jezika Kakor smo že poročali, je bila v soboto, 11. novembra 1972, v Čedadu na sedežu društva »Ivan Trinko* seja razširjenega izvršnega odbora SKGZ, na kateri so beneški člani izvršnega odbora Zveze in predstavniki kulturnega društva «Ivan Trinko* orisali splošen položaj slovenske manjšine v videmski pokrajini. Na seji so obravnavali med drugim tudi položaj šolstva v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini. Spričo neizpolnjenih zahtev in spričo težav, na katere je kulturno društvo «1. Trinko* naletelo pri pripravah za tečaj slovenskega jezika, je Izvršni odbor SKGZ sprejel sledečo izjavo: »Izvršni odbor Slovenske kultumo-gospodarske zveze obžaluje in obsoja odgovorne oblasti, ki niso ničesar u-krenile, da bi začeli poučevati na italijanskih osnovnih in srednjih šolah slovenski jezik povsod, kjer živijo Slovenci v smislu zahtev, ki jih je piedložila v posebni spomenici enotna delegacija Slovencev videmske pokrajine predsedniku deželnega odbora dr. Alfredu Berzantiju 10. oktobra 1969, po katerih bi se moralo postopno vpeljati redno poučevanje slovenskega jezika na vseh šolah. Zaradi neupoštevanja omenjenih zahtev beneških Slovencev in zaradi vedno večjega po-praševanja po učenju materinega jezika v Beneški Sloveniji, je bilo kul- (Na sliki: kancler Brandt govori . daljeno od kraljeve rezidence. Pet na zborovanju SPD v Frankfurtu). Metal in več poslopij je bilo uničenih iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimniiiiiiiiiiiiimiimitiiiiiiHiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniu 3. konferenca ZKJ bo 6. in 7. decembra 1 1 V celoti bo posvečena vprašanjem mladine (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 13. — Predsedstvo ZKJ. je danes po razpravi o osnutku dokumentov in pripravah 3. kon. ferenc'-- ZKJ ki bo posvečena mladini, sklenilo sklicati 3 konferenco ZKJ te. 6. in 7. december. -Predsedstvo je na isti seji sprejelo tudi odstop Staneta Kavčiča s članstva v predsedstvu. V i uvodnem poročilu o osnutku dokumentov in pripravah 3. konference ZKJ je Krsta Avramovič ugotovil, da so pri pripravah konference sodelovale široke družbene sile v vseh republikah in pokrajinah in pri tem je posebno poudaril sodelovanje številnih organizacij Zveze mladine v tovarnah, šolah in na vaseh. Na pripombo o razpravi o tezah, da so teze premalo prilagojene mladini, je Avra-movič ugotovil, da gre za konferenco ZKJ, na kateri se bodo komunisti predvsem razgovarjali o sebi, o svojih obveznostih, pomanjkljivostih odgovornosti in nalogah o delu med mladino. V razpravi je bila po besedah Avramo-viča ^ posvečena posebna pozornost vprašanju šolanja in zaposlitve mla dine. Organizirana so bila številna posvetovanja v vseh centralnih in pokrajinskih komitejih, kjer so bile organizirane tudi posebne delovne skupine, ki so spremljale in usmer. jale javno razpravo o tezah in splošno dejavnost v zvezi s pripravo konference. V začetku javne razprave so bili organizirani tu- di številni sestanki, posvetovanja in .pogovori ■ na stopnjah republik in pokrajin, zatem pa v vseh republikah regionalni sestanki partijskih aktivov, na katerih so sodelovali tudi mladinski aktivisti. V razpravi o predloženem osnutku resolucije so bile dane razne pripombe in predlogi. Predloženo je bilo med drugim, da bi se v dokumentu moralo mnogo bolj poudariti vlogo šole, oziroma potrebo reforme šole, ki bi morala učence pripravljati na aktivnejšo vlogo šole in izven šole: nadalje, da bi bilo treba v dokumentu odločneje poudariti važnost družbeno-gospo-darskega položaja in perspektive mladih na vasi in za gospodarski položaj kmetijstva sploh. Družbenopolitično organiziranje mladih na vasi je važno, ne le s stališča interesov položaja mladih, temveč s stališča širšega socialnega in socialističnega preporoda podeželja. Predloženo je bilo nadalje, da bi se v dokumentu odločneje govorilo o delavski mladini. Izraženo je bilo mišljenje, da bi razprava lahko bila produktivnejša, če bi teze jasneje prikazale sliko sedanjega idejnega in političnega stanja in gibanja med mladino. Franc Popit in Stane Dolanc sta se odločno izrekla proti tezi, da se mladinska organizacija, ki je sicer družbenopolitična organizacija, lahko ponaša ko: posebna politična organizacija, kot partija mladih. B. BOŽIČ turno društvo »Ivan Trinko* prisiljeno organizirati tečaje slovenskega jezika. Medtem ko Izvršni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze izraža zadovoljstvo za podporo in sodelovanje, ki so ju nudile društva »Ivan Trinko* občina Šempeter, šolske in deželne oblasti ob organiziranju prvega tečaja letos spomladi, mora sedaj odločno obsojati vse tiste odgovorne organe, ki ovirajo društvo pri organiziranju drugega tečaja, s tem, da mu nočejo dati na razpolago zaprošenih šolskih prostorov. Ob neštetih zagotovilih predstavnikov oblasti, da se morajo rešiti problemi slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlanija - Julijska krajina v duhu republiške ustave, je treba še vedno čakati, da bodo Slovencem v videmski pokrajini priznane najosnovnejše narodnostne pravice*. Izvršni odbor SLOVENSKE KULTURNO - GOSPODARSKE ZVEZE Kongres PSI v Genovi se je zaključil. Novoizvoljeni CK stranke pa bo šele 22. t.m. izvolil novo vodstvo in novega tajnika, ki bo — kot vse kaže — De Martino, medtem ko bo Nenni predsednik stranke. Tako se je oblikovala večina, ki združuje »avtonomiste* in pripadnike struje »riscossa*. Večina je namreč odobrila besedilo sporne »sedme teze*, ki trdi, da je PSI pripravljen za obnovitev levosredinske koalicije, »kartel levice*, ki ga vodijo Mancini, Lom-ibardi in Bertoldi je že napovedal novemu vodstvu stranke »politično opozicijo*. Danes se sestane italijanska vlada, ki bo — med drugim — razpravljala tudi o predlogu, naj bi pripor znižali na tri leta. To bi omogočilo v kratkem osvoboditev anarhista Valprede in njegovih tovarišev, za katere javno mnenje čedalje glasneje zahteva spoštovanje pravičnosti. Jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Mitja Vošnjak je včeraj sprejel predsednika obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, dr. Zvvittra in dr. Tischler-ja, ki sta ga seznanila z razvojem dogodkov na Koroškem ter se mu zahvalila za podporo Jugoslavije v boju za zagotovitev in zaščito zakonitih pravic koroških Slovencev. Slovenska kulturno - gospodarska zveza je na sestanku svojega razširjenega izvršnega odbora v Čedadu sprejela izjavo, v kateri ostro obsoja krajevne oblasti, ki kulturnemu društvu »Ivan Trinko* iz Čedada nočejo dati na razpolago šolskih prostorov za organizacijo drugega tečaja slovenskega jezika. Kaj se dogaja v tovarni Italsi-der v Skednju? Delavci so že nekaj dni zaskrbljeni zaradi dejanj, ki nosijo pečat sabotaže. O zadevi so seveda obvestili vodstvo tovarne, ki ni moralo vsekakor u-krepati. Deželni svet je včeraj začel razpravljati o obračunu In proračunu. Vse kaže, da se bo razprava zavlekla vsaj do sobote. TRŽAŠKI DNEVNIK JUTRI V SEDEŽU PSI NA GOLDONIJEVEM TRGU Tiskovna konferenca o programu socialistov za občinske volitve Današnji shodi KPI . Jutri v Trstu minister za javna dela Gullotti Shod liberalcev in govor državnega podtajnika Biondija Nilde Jotti o nevarnosti fašističnega rovarjenja Volilna kampanja PSI se je začela v soboto s shodom, med katerim so govorili odbornik Hreščak, podtajnik tržaške federacije Ghersi in načelnik občinske skupine PSI Boniccioli. Do sedaj stranka še ni napovedala drugih shodov. Vse kaže, da bo volilna kampanja PSI dosegla višek kmalu: v socialističnih krogih govore o De Martinu, Manciniju in morda Lombardi ju kot o najbolj verjetnih govornikih, ki bodo zastopali socialistično stranko na tržaških trgih. Vsekakor pa bo jutri ob 16.30 tiskovna konferenca na sedežu PSI na Trgu Goldoni 10. med katero bodo obrazložili predstavnikom tiska smernice volilne kampanje za občinski svet. Nedeljski «Piccolo* je na zahtevo tržaške federacije PSI popravil pomoto, ko je v plačanem oglasu PSI za sobono volilno zborovanje bil objavljen znak PSDI nametsto PSI, tako, da je objavil drugi oglas za stranko, opremljen z večjim in seveda pravilnim znakom PSI. Zadeva pa s tem. kot smo slišali, za PSI naj ne bi bila zaključena. Tržaška federacija KPI je najavila za danes več shodov. Ob 11. uri bo v Drevoredu XX. septembra govoril tajnik ZKMI in kandidat na volitvah Ugo Poli, ob 12. uri bo na Oberdankovem trgu govoril Alessandro Zenchi, ob 17. uri pa bo na Goldonijevem trgu govoril občinski svetovalec Ezio Martone. Nocoj ob 20. uri bo predaval v lonjerskem domu kandidat na občinskih volitvah novinar Stojan Spetič o temi «črna sled: od Milana do Trsta*. Danes popoldne ob 16.30 bo v sekciji KPI pri Sv. Jakobu predaval kandidat Roberto Costa o temi »Vprašanje draginje*. Demokristjani bodo predstavili nekaj pomembnih predstavnikov stranke. V petek bo v kinodvorani Grattacielo shod, med katerim bo govoril minister za notranje zadeve posl. Mariano Rumor, volilna kampanja KD pa se bo zaključila prihodnjo sredo, 22. novembra s posegom predsednika ministrskega sveta posl. Giulia Andreottija. V nedeljo dopoldne je na Trgu Goldoni govoril pokrajinski podtajnik KD Dario Rirvaldi in kandidat inž. Scarpa. Rinaldi je branil delovanje dosedanje občinske uprave predvsem pred kritikami liberalcev in je še enkrat poudaril, da so z upravo župana Spaccinija uresničili 80 odst. predvidenega programa, tistega, ki so mu liberalci nadeli vzdevek «knjiga sanj*. Jutri bo v Trstu minister za javna dela Gullotti, s katerim se bo- do srečali občinski in pokrajinski upravniki in drugi zastopniki KD, da bi mu orisali potrebe našega mesta za gospodarski razvoj. V nedeljo je bil v kinodvorani Eden shod liberalcev. Tržaški tajnik PLI Sergio Trauner je predstavil državnega podtajnika stranke posl. Alfreda Biondija, ki je govoril predvsem o vprašanjih vladne večine, Id naj bi bila tudi v prihodnje sredinska s sodelovanjem PLI in seveda brez socialistov. V nedeljo dopoldne so uradno odprli novi ljudski dom v naselju S. Sergio, ki so ga poimenovali po komunističnem voditelju Palmiru Togliattiju. Najprej je spregovoril občinstvu in gostom predsednik odbora za gradnjo novega ljudskega doma Carlo Roman ki je orisal koliko truda so vložili za gradnjo in ureditev doma «P. Togliatti* in se toplo zahvalil vsem, ki so pri tem delu pomagali. Za njim je dolinski župan Dušan Lovriha v slovenščini zaželel veliko uspešnega delovanja v novem domu, ki naj služi cza utrditev prijateljskih in bratskih odnosov med slovenskimi in italijanskimi prebivalci*. Zatem je župan Lovriha še poudaril pomen skorajšnjih volitev v tržaški občini: «Uspeh komunistov*, je dejal Lovriha, »bo koristil napredku celotnega mestnega prebivalstva, mestnega gospodarstva, socialnega stanja in odnosov med vsemi prebivalci*. Po izročitvi zastave predsedniku sekcije in po govoru tajnika tržaške federacije KPI Rossettija, ki je izrazil zadovoljstvo vseh tržaških komunistov za novo pridobitev, ki bo pripomogla k boljšemu delovanju komunistov v tej mestni četrti, je spregovorila članica državnega vodstva KPI, poslanka Nilde Jotti. Po nekaj besedah posvečenih Togliattiju in odnosom, ki so ga vezali na Trst in na tukajšnjo komunistično partijo, ostro polemizirala z izjavami tajnika KD Forla-nija, ki je v soboto zvečer imel volilni shod v Trstu. Jottijeva je opozorila na Farlanijeve izjave o naraščajoči nevarnosti fašizma v Italiji in dejala, da je fašizem pri nas dosti bolj nevaren kot sicer po Italiji, saj «ne gre samo za zločinska dejanja, ampak je treba tudi pomisliti, da je fašizem vedno vezan na zatiranje in preganjanje slovenske narodne manjšine in na občutljiva vprašanja meja, tako da predstavlja stalno nevarnost in kali mirno sožitje med delovnim italijanskim in slovenskim prebivalstvom*. Komunisti, je še dejala posl. Jotti, so se vedno opredelili na strani doslednega boja proti fašizmu in danes se borijo z večjo zavzetostjo, ker je nevarnost fašizma večja in stalno narašča. For-lani sicer priznava, da je Italija resno ogrožena, ne išče pa povezave z vsemi antifašističnimi silami, ampak govori o «nasprotnih skrajnostih* in postavlja na isto raven fašiste in komuniste. Samo. če se bo KPI okrepil, je zaključila Jottijeva. bo mogoče u-rediti težka krajevna in državna politična in družbena vprašanja. Popoldne je bila v novem domu zabava, med katero je nastopila godba na pihala iz Milj (med jutranjo slovesnostjo je igrala godba iz Ricmanj). Govorila je občinska svetovalka KPI Jelka Gerbec. IZJEMNI GOSTJE V KULTURNEM DOMU Umetniško zahteven in navdušujoč koncert Pihalnega orkestra milice Zvočna enovitost in barvitost, intonančna čistost in tehnična uvežbanost - glavne odlike tega odličnega pihalnega korpusa • Za nameček priljubljene partizanske skladbe Seja odbora Sindikata slovenske šole V četrtek, 16. novembra se bo sestal ob 17. uri odbor sindikata in razpravljal o izvršenem delu ter o bližnjem občnem zboru. BiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiihiiiNiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiin Z nedeljskega koncerta Pihalnega orkestra milice KOMU KORISTI? Več sabotažnih dejanj železarni Italsider Med soboto in ponedeljkom so našli vec ventilov zaprtih/ kar bi lahko povzročilo vrsto nevarnih eksplozij V zadnjih dneh so zabeležili v železarni Italsider v škednju vrsto sabotažnih dejanj ki bi lahko ne samo poškodovale delikatne naprave visokih peči. temveč tudi spravile v nevarnost življenja delavcev, ki so tam zaposleni. V soboto so na pr. ugotovili, da so bili ventili pri visoki peči zaprti Po njih prihaja hladilne voda v turbine visokih peči. Isto so ugotovili tudi v nedeljo zjutraj in tokrat pri obeh visokih pečeh. Zaprtje ventilov po vzroča naraščanje temperature v turbinah ter njihovo eksplozijo. To pa je le najmanjša nevarnost, saj lahko eksplodira, če okvare ne ugotovijo pravočasno, tudi sama visoka peč. kar bi lahko imelo tragične posledice, ne samo za delavce v tistem oddelku, temveč za celotno železarno. Zadnjo v vrsti teh sabotažnih akcij pa so odkrili prav včeraj, ko so ugotovili, da je bil zaprt ventil za plin Delavski svet je nemudoma ob- MiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiHiiinniiiiuij ZAČETEK RAZPRAVE V DEŽELNEM SVETU Večinski in manjšinska poročevalca o obračunu 1971 in proračunu 1973 V razpravo bo poseglo 31 govornikov - Vsak dan dopoldanska in popoldanska zasedanja Včeraj se je v deželnem svetu začela razprava o obračunu za leto 1971 in o proračunu za leto 1973. Posebno važen je proračun za prihodnje leto, saj pogojuje delovanje deželne uprave, ki jo bosta vodila novi svet in odbor, po volitvah, ki bodo prihodnjo pomlad. Pomen dveh osnovnih upravnih in političnih aktov dežele so poudarili vsi poročevalci: tako demokristjan Ginaldi, ki poroča o obeh, kot komunist Zorzenon, ki poroča za manjšino o obračunu, in komunist Bettoli, ki poroča za manjšino o proračunu Svetovalec Ginaldi se je v poročilu k obračunu predvsem oprl na zmanjšanje narastka pasivnih ostankov, ki so lani dosegli 7 milijard lir in torej skupno vsoto 146 milijard lir. Če se bodo pasivni ostanki zmanjševali tudi v bodočnosti tako počasi, bo mogoče začeti krči ti skupno vsoto ostankov že prihodnje leto- Komunist Zorzenon pa je poudaril, da je obračun izvrstna priložnost za »polaganje računov* na politični ravni. Treba ie analizirati, kaj je bilo storjenega in česa niso storili za razvoj dežele. To je treba narediti brez pesimizma pa tudi brez pretiranega optimizma, kot dela deželni odbor. Še zlasti porazno je stalno naraščanje ostankov, to je finančnih sredstev, ki jih je dežela odobrila in jih ni uporabila. Demokristjan Ginaldi poudarja v poročilu k proračunu 1973, da tudi ta finančni dokument nadaljuje po osnovnih smernicah dosedanjega političnega vodstva deželne uprave, ki se je izkazalo za zelo uspešno, kljub nekaterim pomanjkljivostim, ki pa so neizbežne. Še zlasti je naglasil, pomen finansiranja takih pobud, ki so koristile vsej skupnosti. Nasprotno mnenje je izrazil v manjšinskem poročilu komunist Bettoli: deželni proračun predstavlja skoro 5 odst. celotnega deželnega dohodka, katerega ne uporabljajo za rešitev osnovnih družbenih vprašanj, ampak za delno reševanje najbolj majajočih se gospodar- skih struktur. Še zlasti je Bettoli poudaril vlogo, ki bi jo morale imeti pri upravljanju deželnih finančnih sredstev krajevne uprave. Razpravo je začel liberalec Trauner, za njim je spregovoril Marti-nis (KD) in še svetovalci Bosari (KPI), D’Antoni (PSDI) in De Biasio (KD). Razprava se bo ver letno nadaljevala ves teden, saj je najavljenih kar 31 govornikov. Zaradi tega je predsednik sveta Ribezzi sklenil po posvetu ■» načelniki vseh političnih skupin, ou bodo zased ’ii dopoldne in popoldne, tako da oodo verjetno glasovali za obračun in proračun v soboto. ZARADI OTROŠKEGA IGRIŠČA Otroci okraja Sv. Andreja povabili odbornika Verzo Skupina otrok iz oKraja Sv. Andreja je povabila občinskega odbornika Uga Verzo in predstavnike tiska na sestanek, ki bo danes popoldne ob 15.30 na kraju, kjer naj bi uredili otroški park in sicer ob cesti, ki pelje od konca Ul. San Marco do stolpa Lloyda Ravno odbornik Verza ie pred skoro dvema letoma obljubil tamkajšnjim otrokom, da bo občina uredila igrišče da se jim ne bo več treba igrati na izredno prometni cesti. Do sedaj pa občina še ni ukrenila ničesar. »Na lastno škodo smo morali spoznati,* piše v pismu, ki so ga poslali, odborniku Verzi »da odrasli ne spoštujejo nas otrok. Zato smo zelo razočarani in smo sklenili, da povabimo druge otroke našega okraja, novinarje in Vas na pomenek.* Bo odbornik ugodil malčkom? Konferenca v krožku «Piero (iobetti» V dvorani tržaške trgovinslu zbornice je bila sinoči konferenco o vprašanju tržaškega trgovstva, ki ga ja priredil krožek »P. Go- betti*. Prisotne je pozdravil podpredsednik društva dr. Franco Ta-bacco, na kar so spregovorili odv. Sergio Trauner, ki je poudaril potrebo po čimprejšnji uresničitvi avtoporta pri Fernetičih. Za njim so spregovorili še Collini, Mustac-chi, Paduani in Scarcia, ki se je ustavil pri problemu bencina po znižanih cenah za Trst, kar bi vestil o vsej zadevi upravo železarne. V prvih popolda iških urah je bila delavska skupščina, na kateri so predstavniki donavskega sve ta Italsider obvestili delavce ter jih pozvali k budnost' Sindikalni predstavniki kovinarjev ugotavljajo, da je sabotaža tuja delavski miselnosti in da je v popolnem nasprotju z njihovimi interesi, saj so v nevarnosti prav njihova življenja Čedalje bolj jas no postaja, da gre za načrt tistih, katerih interes je ribariti v kalnem ter ustvariti nezaupanje do delavskega gibanja in celotnega delavskega razreda. Odveč je omenjati, da nikakor ni golo naklučje, da je do teh sabotažnih akcij prišlo prav v trenutku, ko jt boj za dosego novih delovnih pogodb v zelo delikatni fazi. saj so prav delovne organizacije kovinarjev proglasile vrsto razčlenjenih stavk ki bodo že v tem mesecu Omenimo naj, da so pred časom zabeležili podobno sabotažno akcijo tudi v tovarni Grandi motori. ki bo realizirala ves sistem nadziranja in koordinacije mestnega promet. Družba Siemens bo med drugim morala tudi spraviti v pogon elektronski kompjuter, ki bo vse podatke o mestnem prometu predelal in posredoval posameznim semaforjem, ki jih bodo postavili na raznih križiščih. Tržaški semafomi sistem bo med drugim urejen tako, da bo nekoliko favoriziral javna prometna sredstva. Po predvidevanjih naj bi elektronski sistem začel delovati že v teku enega leta. 16. in 21. novembra 24-urni stavki gradbincev Pred dnevi je bil v Pordenonu sestanek sindikalnih predstavnikov delavcev gradbene .stroke FILLEA-CGIL, FILCA - CISL in FeNFAL-UIL. Na seji so se domenili za 24-urni stavki gradbincev, ki bosta v četrtek, 16. novembra, v okviru vsedržavne stavke delavcev gradbene stroke, ter v torek, 21. novembra, ko bo meddeželna stavka iste stroke. V četrtek, 16. novembra bo ob 10. uri v okviru stavke gradbincev, ki sovpada s štiriumo stavko kovinarjev v tržaški pokrajini, delavski shod na Trgu Garibaldi, v torek, 21. novembra pa bo ob 10. uri na sedežu sindikalne zveze CG IL v Ul. Pondares 8 delavski shod. Tržaška občina je pred dnevi olajšalo položaj tukajšnjih betici-1 podpisala pogodbo z družbo Sie-nariev. | mens, ki sodi v skupino IRI-STET, tiiiiiiiiiiiuniiiliiiiiiiiliiiiilliiiiiil,i,i,i,ialll,ii,lll,l,illllilll||,nil|iiil|||||||||||||ia,||||||||||||a||||||||||||||||||U V SOBOTO IN NEDELJO V DOLINI VESELO MARTINOVANJE MLADINSKEGA KROŽKA Spominske kolajne domačim pridelovalcem vin Kot lani je tudi letos dolinski Mladinski krožek priredil martinovanje. Ker je padel sv. Martin na soboto so imeli Dolinčani kar dva dni praznovanja. V soboto so priredili celovečerni in samostojni koncert domačega pevskega zbora »V. Vodnik*. Dolinski pevci so pod vodstvom pevovodje Ignacija Ote zapeli več narodnih in partizanskih pesmi. Številne vaščane, ki so napolnili kinodvorano, je v imenu pevcev in dirigenta pozdravil mladinec Boris Bandi, ki je tudi napovedal pester spored ter obrazložil smisel vsake pesmi. Nato je Bandi rekel, »da z današnjo prireditvijo skušamo obnoviti, kar se da, stare do-liaske običaje*. Prva pesem, ki jo je zbor zapel, je bila himna naši najvišji gori »Oj Triglav moj dom*, sledila ji je »Pod rožnato planino*. »Klopot d* je pesem, ki jo je uglasbil domači pevovodja Ota in kot je napovedovalec dejal »se kljub nafto vodu in tovarne GM v Dolini pri dela še veliko sladke kapljice*. Nadnje čase oa so se v teh krajih zelo razmnožili vrabd. fazani, kosi in druge živali, bi skoraj, da bi kazalo si nabaviti nekaj klopotcev, da bi te nadležne živali prepodili*. V odmoru sta se pojavila na odru Vanček in Drejček, ki sta se, čeprav v šali, dotaknila tudi perečih vprašanj domačinov. Seveda so se prisotni iz srca nasmejali pa čeprav je bilo »le malo za šalo, a dosti zares*. V nedeljo so martinovanje zaključili v veselju in zabavi. V prostorih Mladinskega krožka se je zbralo veliko domačinov, da bi pokušali novo vino, ki so ga nekateri kmetje razstavili in podarili prisotnim. Prej pa je posebna komisija vino ocenila in zvečer tudi kmete nagradila. Prvo nagrado za belo vino je prejel Boris Bandi i2 Prebenega, za črno pa Rihard Kr-mec iz Doline. Poleg omenjenih so razstavili svoj pridelek še Angel Kosmač, Bogdan Smotlak, Franc Kermec, Mario Sancin, Ignacij Ota, Zori Pangerc, Ludvik Križ-mančič, Sergij Kocjan, Egidij Pečar, Josip, Lovrenc in Jožef Štrajn, Karel Slavec, Zorko Jurjevič, Alton in Ignacij Bandi, Vojko in Zdravko Kocijančič in Anton Ra-žem. Vsi so dobili spominsko kolajno z napisom »martinovanje 1972». Sestanek predstavnikov prosvetnih društev Sinoči je bil v Gregorčičevi dvo rani izredni sestanek predstavnikov prosvetnih društev na Tržaškem, ki so včlanjena v SPZ. Na sestanku so razpravljali o številnih vprašanjih, s katerimi se srečujejo danes prosvetni delavci ter o načrtih za prihodnje leto. Podrobnejše o sinočnjem sestanku bomo poročali v prihodnji številki. Filharmoniki iz Bologne v Koncertnem društvu Sinoči so v gledališču Rossettiju v okviru enainštiridesete sezone Koncertnega društva v Trstu gostovali Filharmoniki občinskega gledališča iz Bologne. Dirigent in muzikolog Angelo Ephrikian slovi kot mojstrski pobudnik in vodja komornih orkestrov. Sinočnji še nima dolgega življenja, šteje pa trinajst članov. Na samem začetku so navzoči z molkom počastili spomin štirih mojstrov Turinskega kvarteta, ki so se nedavno z letalom ponesrečili v Bolgariji. Tudi spored sam je v celoti resnobno zasnovan, le proti koncu se razvedri v sklepnih plemenito kipečih allegrih Haendlovega desetega concerto grosso v d-molu iz opusa 6. Sicer je spored obsegal še Vivaldijev koncert št. 3 iz op. 12 za godala m čembalo, Locatel-lijev concerto grosso v b-molu št. 6 op. 7. fct ga poznamo tudi z naslovom tAriadnin jok*; solo vlogo je imenitno odigral prva violina Giovanrti Adamo. Corellijev concerto grosso v De-duru št. 4 op. 6 se odlikuje po pestri igri odmevov in sveži milini. Mozartova Adagio in juga v c-molu zapušča v poslušalcu globok vtis — zlasti adagio daje slutiti ponekod že na mrko bolest bonskega titana, nepozabna pa je tudi izrazita fugina tema Izvajalce odlikuje običajna visoka raven. Vendar smo mnenja, da bodo z nadaljnjim nastopanjem dosegli še bolj drhtečo ubranost m popolnejšo barvno zlitost. R. K. Polemični Gaber sinoči v Avditoriju »Dialogo fra 1'impiegato e un non so* je dokaj polemičen naslov nove predstave pevca in igralca Giorgia Gaberja, ki je »noči kot gost rekreativnega odseka »Italsider* nastopil v Avditoriju. Simpatični pevec se to pot loteva nekoliko razširjene teme sodobnega človeka. vpreženega v (okove sodobne družbe ki jo je načel že v prvi predstavi »Gospod G* Globok in ironičen dialog, razpet med igralcem Gaberjem in glasom in magnetofona, razgibana scenska igra, posrečene domislice, predvsem pa izredna komunikativnost z gledalcem — to so nemara bistvene komponento ki odlikujejo to predstavo »enega*. Skratka lep in simpatičen večer. Novembrsko prireditev v koncertni sezoni Glasbene matice smo pričakovali prej z nekakšno lahkomiselno radovednostjo kot pa z umetniškimi obeti; no priznajmo si, morda celo še z rahlo mero skepse. Najavljen je bil namreč nastop Pihalnega orkestra Milice iz Ljubljane. S tem so želeli prireditelji ustreči zanimanju neredkih ljudskih umetnikov, ki gojijo sorodno zvrst glasbe po naših vaseh in predmestju, kjer ima godba na pihala bogato izročilo. No, kar nas je bilo, ki so nas obhajali prej omenjeni občutki smo se gladko in pošteno ušteli. Smo pa tudi tega zadovoljni, česar pač ne morejo trditi redki odsotni, ki so kratkomali zamudili izvrstno in. bojimo se, enkratno kulturno doživetje. Da, kajti hudo pomanjkljivi bi bili, ko bi prezrli ta pomen nedeljskega koncerta, ki je na izviren način prispeval k bogatitvi celotnega tržaškega glasbeno-kultumega prostora. In to smemo trditi tudi mimo vsakršne umetnostne kritike, ki ji seveda ne gre odrekati njej značilne, nepogrešljive vloge. Vendar pa velja pripomniti, da je taka kritika v tukajšnjih in sedanjih pogojih poleg vsega še v marMkfAetem pogledu ravno zato pomanjkljiva in nezanesljiva, ker ne najde opore v načelu primerjalnosti, spričo enkratnega značaja predstriončjega koncerta. Svojska značilnost rednega koncertnega sporeda je gotovo težnja po ovrednotenju izvirnega glasbenega ustvarjanja za pihalni orkester, ki še posebej označuje umetniško prizadevanje dirigenta Jožeta Hri-berška. Nizozemec A. den Arend je za sodobni pihalni orkester priredil suito Bachovega sodobnika, organista in skladatelja Johanna Kriegerja. Prvi vtis je izbirčnemu ušesu dokaj tuj. čuden; velja pa za pihalni orkester kot izvrstna preizkušnja, ki so jo Ljubljančani odlično prestali: zvočna enovitost in intonančna natančnost vzbujata v poslušalcu pozornost in občudovanje, saj odjekne najmanjši odmik od strogega podajanja podeseterjen v primerjavi s simfoničnim orkestrom. Fantazija za pihalni orkester japonskega skladatelja Kava-sakija je v umetniškem pogledu gotovo prepričljivejša; v ritmični in melodični pestrosti razpoloženjskih trenutkov se pletejo prvine iz bogatega izročila vzhodne umetnosti. Triptih Nizozemca Strategiera je tekoča prijetna skladba, ki nudi solistu klarinetistu Francu Tržanu priložnost, za tehnično briljantno ter izrazno razgibano prednašanje, ki priča o zrelem umetniku. Odziv poslušalca na Suito za pihalni orkester Bojana Adamiča je prejkone zbegan, izdaja tu pa tam celo o-suplost spričo skorai izzivalne pestrosti navdiha, ki na rahlih krilih naglo leti od severnoameriškega jazza k latinskoameriškim in a-friškim ritmom, od poskočne alpske polke preko južnoslovanskih motivov k načinom zapadnoevropske lah. ke glasbe; presenečenj ne manjka. Cap Kennedg Francoza Lancena je izrazit primer programske glasbe, ko ponazarja polet na luno. Taka glasba v sodobni ustvarja** osti ne uživa ravno pretiranega ugleda sicer pa ni orkester niti pri tej slčlad-bi nikdkor zatajil svojih vrlin. Težko je bilo verjeti, da bi ob koncu tako kakovostnega nastopa sporeda ne bilo zadoščeno umetniškim željam navdušenega občinstva. Najprej so mu gostje postregli z znano skladbo »Let čmrljev*, v kateri se je posebej izkazal zbor kld-rinetov, a šele za tem so v celoti ustregli njegovim niti ne ravno tihim željam, ko je ploskanje malodane preglasilo strumen začetek priljubljene partizanske koračnice •sHej tovariši», ki v sredini modulira v znamenito italijansko »Bella ciao*. Logični in sklepni nasledek tNa juriš*. Navdušenega in ponosnega ploskanja pa nič koliko. Ravel Kodrič DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. are) AlTEsculapio, Ul. Roma 15: INAM, Al Cammello. Drevored XX. septembra 4; AUa Maddalena, Istrska ulica 35: Chiari-Crotti. Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Busolim, Ul. P. Revoltelia 41: Piz-zul - Clgnola. Korzo Italia 14; Pren-dini, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom GOSTOVANJE MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE T. BRAUN in H. FICHNA INDIJANCI V MALI VASI prevod JOŽE HUDEČEK scenograf VLADIMIR RIJAVEC kostumograf MIJA JARČEVA koreograf JAKA HAFNER režija FRANC URŠIČ Danes, 14. t. m. ob 15.30. PD «IVAN GRBEC« v Skednju Danes, 14. novembra 1972 ob 20. uri bo v prostorih PD »Ivan Grbec* SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE uprizorilo Cirila Kosmača BALADO O TROBENTI IN OBLAKU v koncertni priredbi. Vabljeni! PD Slavko Škamperle vabi vse člane na občni zbor, ki bo 16. novembra 1972 ob 20.30 v društvenih prostorih, Vrdelska cesta 7. Gledališča VERDI V sredo, 15. t. m. ob 20.30 tretja predstava Verdijeve opere «Ples v maskah* za red B v parterju in ložah ter za red A na galerijah in balkonih. POLITEAMA ROSSETTI Jutri zvečer bo gledališka skupina, ki jo sestavljajo Mario Scaccia, Gian-na Giachetti, Tulilo Valli, Edoardo Sala, Giorgio Favretto in drugi, nastopila v gledališču Rossetti s satirično detektivko mladega angleškega dramatika Joa Oriona »Plen*. Gre za tipičen produkt angleške dramaturgije zadnjih let, s katero se mladi avtor, ki so ga umorili leta 1966, potem ko je prejel za to igro nagrado londonske kritike, loteva nekaterih paradoksnih momentov življenja. Vstopnice so na razpolago pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. št. 36372 - 38547). Razstave V piranski Mestni galeriji je retrospektivna razstava del slikarja Alberta Sirka. • * * V galeriji Rossoni na Korzu Italia 9 razstavlja Emilio Primožič - Primossi. Razstava je odprta neprekinjeno od 8. do 21. ure in bo trajala do 20. t. m. * * * V galeriji Torbondena razstavlja svoja dela Giuseppe Cesetti. Razstava, ki bo trajala do 29. t. m. je odprta ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30, ob nedeljah pa od 11. do 13. ure. * * * V občinski umetniški galeriji bo od 15. do 25. novembra razstavljal svoja dela Guido Antoni. Razstava bo odprta ob delavnikih od 10. do 13. in od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 13. ure. Včeraj-danes Danes, TOREK, 14. novembra BORISLAVA Sonce vzide ob 7.03 in zatone ob 16.36 — Dolžina dneva 9.33 — Luna vzide ob 13.00 in zatone ob 00.00 Jutri, SREDA, 15. novembra LEOPOLD Vreme včeraj: naj višja temperatura 13,1 stopinje, najnižja 7,7, ob 19. uri 12,2, zračni tlak 1009,5, stanoviten, veter 6 km na uro, jugovzhodnik, vlaga 68-odstotna, nebo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 14,3 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 12. in 13. novembra se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 26 oseb. UMRLI SO: 53-letni Dario Arbanas-si, 68-letni Silverio Barbali, 71-letna Rosa Galussi por. Senizza, 62-letni Bia-gio Diaferio, 86-letni Pietro Marassi, 78-letna Angela Skilian vd. Selva, 49-letni Ivan Milič, 86 - letna Romilda Snaidero, 51-letni Pietro Suffi, 46-letni Dario Muggia, 75-letna Maria Cara-mella vd. Caramori, 74-letna Rosalja Leban vd. D'Agnolo, 73-letna Cate-rina Sirotich por. Viiler, 76-letna Čarobna Picchi, 61-letni Attilio Mauro, 65-letna Antonia Mamillovich por. Bencich, 41-letna Maria Beveni por. Caffo, 7$-letna Irma Proft por. Morda*, 77-letaa Maria Delpieri vd. Nur-chis, 44-letni Nazario Corrente, 77-letna Maria Slanovitz, 73-letna Atene Zennaro, 70-letni Gabriele Piero, 86-letna Caterina Butzler, 75-letna Maria Nives Penasa in 83-letna Irma VVinterberg vd. Nossai. V Slovenskem klubu bo danes, 14. novembra ob 20.30 predstavitev domače dramske novitete: PRAVILA IGRI Sodelovali bodo: avtor FILIBERT BENEDETK režiser ANDREJ HIENG in ČLANI ANSAMBLA SSG. Na zanimiv večer vljudno vabimo člane in vse ljubitelje gledališča- PD «Franoe Prešeren* Boljunec vabi na 6. REDNI OBČNI ZBOB v četrtek, 16. novembra 1972 ob 20.30 v srenjski hiši s sledeči® dnevnim redom: 1. Izvohtev delovnega predsedstva 2. Predsedniško, tajniško, blagajniško in poročilo gospodarja 3. Razprava 4. Razrešnica staremu in volit«v novega odbora. Vljudno vabljeni! Komisija za doraščajočo mla<#‘ no pri SKGZ prireja ziinovanj® v Zg. Gorjah od 26. 12. 1972 do 2. 1. 1973. Vpisovanje na sedežu 10 Nazionale 15.00-18.30-22.00 »H pad^ no*. Barvni film. Marlon Brano"-Film je za vse. . . Fenice 14.50—18.15—21.40 «11 Pa*®£ Barvni film. Marlon Brando. cino, Richard Castellano, ® Keaton. Eden 16.00 «Lo chiameremo Andr®' Mariangela Melato in Nino MaJ®r Grattacielo 16.00 «11 rally dei ca pioni*. Steve McQueen. Barvni 22 vse. Excelsior 15.00 «Frenzy». Detekti'*^ znanega Alfreda Hitchcocka. prel* vedano mladini pod 14. 1®°®’.,. Ritz 16.00 «La vita, a volte, ® dura, vero Provvidenza?* ^ vvestem film. Tomas Millian. Palmer, Janet Agren. ,. Aurora 16.30 «Alfredo, Alfredov- B8 ni film Pietra Germi ja. Igra D® Hoffmann. Zadnje ponovitve. Impero 16.00 «Causa di divor®^ Barvni zabavni film. C. Spaak i® Montesano. M Cristallo 16.45—21.00 »Via col vento. Barvni film. Clark Gable in ^lV1 LeigM- . T-j. Capitol 16.00 »Jus primae noetis*, do Buzzanca. Barvni film. pr,?*Lje dano mladini pod 14. letom. Za®~, ponovitve. Filodrammatico 16.30 »Le peccan®"* nottf di Pietro l’Aretino». film. Prepovedano mladini P°® letom- . trt Moderno 16.30 «Gli aristogatti*- Disneyeve barvne sbkanice. . Vittorjo Venete 16.30 »Unico una sciarpa gialla*. Barvna d® tivka. B. Parkins. g, Abbazia 16.00 «La donna invisibil®*' Ralli in C. Gravina. Barvni I Prepovedano mladini pod 18. a Ideale 16.00 «La lotta del sesso ® -boni di anni fa». Julie £ge Tony Bonner. Barvni film. . -. Astra 16.30 »Grande caldo P®r 1 jj cket deba droga*. Robert Tayl°r Susy Kendall. Barvni film. prBW vedano mladini pod 14. leta®’; Kino Opčine 18.00 «H ritomo di B® Colbns*. Razna obvestila 'S' KASTA organizira tečaj srbohr'® ne. Vpisovanje in informacije Pr’ a. či Zavadlal, Ul. Geppa 9, D- ^ stropje. Prispevki V spomin ob 2. obletnici srn®1 jjS zeta Pečarja darujeta Anton ’® ^ rija Petaros (Boršt št. 71) 10®® 1 ji šolo • spomenik NOB v Cerkne®1 1000 lir za Glasbeno matico. pj Namesto cvetja na grob Alojz® [j neva, dragega prijatelja iz ®il®® pr daruje Vera čok z družino 1®-® za Tončičev sklad. ,.rit Za športno društvo Kontov® .^jjo jejo Lucijan Gulič 4.000 lir. 0 $ Gulič (ob rojstvu hčerke b®r e!„sjp tisoč lir, Aldo Colja 4.000 Ur. • Regent 2.000 lir, Mara Prašelj top lir, Vasilij Danev 5.000 br i® ^ Malalan 20.000 Ur. ZAHVALA Ki S« Toplo se zahvaljujemo vsem. ^ sočustvovab z nami ob izgubi mame in babice Antonije Berdon , vs®1" Posebna zahvala č. g. župnik®-sorodnikom, darovalcem cvetja- jo cem in pevkam ter vsem, ki spremili na zadnji poti. Družine .aglS BERDON, COMARI i® V Ricmanje, 14. novembra 1872 Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni bole*®1 za vedno zapustil dragi oče GABRIJEL PIERI (PIRC) Pogreb pokojnega bo danes, 14. L m. ob 14.30 iz mrtvašrf0® bolnišnice pri Sv. Ivanu v Boršt. Boršt, 14, novembra 1972 Žalujoči: hči Zorka, sin Jelk® In drugo sorodstvo GORIŠKI DNEVNIK S SOBOTNE TISKOVNE KONFERENCE V DOMU PRISTANIŠKIH DELAVCEV Problemi tržaškega pristanišča kakor jih vidijo pristaniščniki Izčrpna poročila o nevzdržnih razmerah v tržaškem pristanišču Kakor smo že poročali v nedeljski veYRki. je bila v soboto popoldne Domu pristaniških delavcev ti-, ,0Vna konferenca o problemih in /2avah tržaškega pristanišča, ki jo sklicale Družbe tržaških pri-^aniskih delavcev. Poleg voditeljev /, Pjj^stavnikov vseh treh družb za premog in rudnine, za l*° na kopnem in za delo na t'ovu.). so bili prisotni tudi pred-2”®® sindikatov ter vodstva Pri-janiske ustanove. -O perečih pro-amih, ki tarejo tržaško pristani-e’ so izčrpno poročali voditelji ^"^heh družb, Chert, Sega in Chert je v svojem uvodnem po-U013. najprej omenil razloge, ki 1 .Uvedli do sklicanja tiskovne ,_‘®rence. Dejal je, da je glavni _oit v nevzdržnem stanju prista- 2 a ter v prizadevanjih, da bi *®vimi oblikami organizacije ter “^dvsem z ustreznimi sredstvi to spremenili. Ugotovil je, da ^JVečkrat krivijo za vse težave v , s pristaniškim prometom de-ne upoštevajo pa vseh dru-faktorjev. Za povečanje prome-je treba predvsem izboljšati ««tar)iške strukture. Z razširitvi-Potnola št. 5 bi pridobili večio 'msin° za postavitev železniških ter modernejših sredstev za ^tovarjania blaga, s poglobitvijo Jr^aega (jna pa bi zagotovili mož-23 lažje pristajanje večjih se a ^,se pomanjkljivosti bi , dalo premostiti v dveh letih z eir»a milijardama stroškov. Do-^ I® ostalo vse pri starem. „0 je omenil tudi zapravlje-dfožnost, za povečanje prometa Avsh?OV s^07a naše pristanišče. “tnja bi namreč prepeljala sko-n ,n33e pristanišče 600 tisoč ton .^dnm. Ker pa ni imelo na-. Pristanišče ustreznih sred-l(av za raztovarjanje, je Pristaniš-taki^tanova zaprosila podjetje I-^~der, naj bi dalo na razpolago ^•a bolj učinkovita sredstva vod-Uji0 Italsider pa je pomoč odklo-i. ' tako je šel promet z Avstri- vodi. ^ v sv°iem Poročilu otcvil, da je glavni vzrok dveh vJ” tržaškega pristanišča predaš® . v pomanjkanju strojev. Ob jJ! primerjal zmogljivost kokosa pristanišča z našim ter stjUP da razpolaga Koper s sto 3qq P za raztovarianje blaga na delavcev, medtem ko pri nas na 3000 delavcev 120 stro-Dft',?d katerih je le polovicfi u-(j^Jivih. Tržaški pristaniščniki agajo s predpotopnimi pre-ziS?mi sredstvi, kot so ročni vo-; K vsemu temu naj prišteje-tgf 86 slabo tlakovanje pristanišča jjj, samo eno železniško progo in tw Vzdržnega stanja, v kate-je .. Se nahaja tržaško pristanišče, orai popolna. Kako je ob vsem škem pristanišču tisti, ki so v njem zaposleni. pomanjkljiv. Predvsem manjka tla- pri srcu vsem Italijanom, pa se kovanje, da ne govorimo o drugih ni zdelo važno kaj menijo o trža-strukturah kot je cesta, ki naj bi povezovala pomol s trbiško cesto. Glede načrta CIPE pa je Taddeo ae.;al, da so pred leti določili 141. italijanskim pristaniščem podporo v znesku 260 milijard lir, ki naj bi jih razdelili v petih letih. V resnici so v teh petih letih nakazali le devet milijard. Vse to dokazuje, je zaključil Taddeo, kako malo pozornosti posvečajo italijanske oblasti svojim pristaniščem in zato je že skrajni čas. da se v tem smislu ukrepa. Po uvodnih poročilih so posegli v razpravo nekateri predstavniki sindikalnih organizacij. Corsi je v svojem posegu ugotovil, da so se za usodo tržaškega pristanišča zavzele bodisi občinske in pokrajinske, kot deželne oblasti, a niso doslej še nič dosegle. Muslin pa je Corsijev poseg dopolnii z ugotovitvijo, da je sicer bilo že več posegov v korist pristanišča, da se pa vsi ti posegi premikajo samo po eni progi. Na koncu so voditelji Družb pristaniških delavcev obžalovali dejstvo, da se je tiskovne konference udeležbo tako malo novinarjev. Bili so namreč prisotni samo trije. Vsem ostalim, ki tako radi go- NOCOJ SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Zaključek razprave o umobolnici z odobritvijo skupne resolucije Bodo našli izhod iz krize, v katero je zašla umobolnica? POGAJANJA ZA OBNOVO DELOVNE POGODBE SO PREKINJENA V četrtek, 16. in torek, 21. t. m. bodo gradbinci ponovno stavkali Za našo pokrajino bo osrednje javno zborovanje v četrtek v Gradišču ■ Delodajalci hočejo preprečiti stavkovna gibanja Od včeraj v deželi tečaj IVA za obrtnike Deželna ustanova za razvoj obrtništva ESA je začela z vrsto pobud, tu in skušali združiti vse resoluci- Danes zvečer z začetkom ob 21. uri se bo nadaljevala seja pokrajinskega sveta, ki so jo prekinili pretekli četrtek ali bolje v petek zjutraj. Glavna točka dnevnega reda je še vedno razprava o položaju v pokrajinski umobolnici. Kot znano je bilo predloženih o tem problemu več resolucij, o katerih se bodo še pred sejo izrekli pred stavniki strank v pokrajinskem sve- da bi seznanila obrtnike Furlanije -Julijske krajine z ustrojem davka na dodatno vrednost IVA, ki bo kmalu stopil v veljavo. Zato je priredila v raznih središčih dežele tečaje, med katerimi seznanjajo obrtnike z novim načinom upravljanja podjetij. Na tečaju razpravljajo tudi o najosnovnejših metodah vodenja uprave. Do sedaj so tečaj dokončali v La-tisani, Paluzzi in Prati pri Pordenonu. Od včeraj so tečaji v Trstu, Tol-meču, Forni di Sopra in Sacileju in bodo trajali do 17. novembra. Od 20. do 24. bodo tečaji v Vidmu, Lignanu in Gradežu, od 27. novembra do 1. decembra v Fiume Veneto, Ogleju in Pordenonu, od 4. do 8. decembra v S. Vitu al Tagliamento, Spilimbergu in Lestizzi, od 11. do 15. decembra pa v Čedadu, Palazzolu dello Stella, Buiah, Canevi in Butriu. Za vse informacije je na razpolago ltiiL P3®3 pristanišče lahko kon-ščem?0110 ^™Pm bližnjim pristani-šgn- ' Sega je omenil tudi vpra- gjj" Razsvetljave. Večkrat se do-nju ’ 3a morajo delavci v večerij Ura'1 delati ob svitu žarome-Z^ičnih dvigal in žerjavov. OesToA kga pride pogostokrat do be Samo v letu 1971 so druž-ISjj^faniških delavcev zabeležile Primerov nesreč na delu Jan-i dve sliki, srebrni jedilni drUu ' dragocen kožuh, denar in ^ e dragocenosti lija stan"van.je 55 letnega Uga Cio-t^0!* Ul. s. Laghi 4 so vlomili Vfat’ da so s silo odprli vhodna diltij* nato pa šli naravnost v je-sliu-i.0 l'u so sneli s stene dve Pridržana prognoza za povoženo žensko Včeraj zjutraj, malo po 1C. uri, je 57-letna Maria Vezdecchia por. Marzari iz Ul. Giglio Padovan 7 prečkala izven prehoda za pešce Drevored D’Annunzio, ko se je pripeljal s svojim fiatom 125 starejše tržaške registracije 27-letni Claudio Gallinucci iz Ul. Valmaura 28. Gal-linucci ki je bil namenjen na Trg Foraggi, je zapazil prečkajočo žensko Kakih deset metrov pred seboj, zaradi dokaj nagle vožnje pa ni utegnil pravočasno zavreti vozila in je tako podrl nesrečno Mar-zarijevo. Hudo ranjeno žensko so z re-šilcem RK takoj odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so jo sprejeli na nevrokirurški oddelek. Tu so ji ugotovili pretres možganov, poškodbe na desni stegnenici ter vrsto poškodb IX) zgornjih in spodnjih udih, zaradi česar so si pridržali prognozo. Izšlo je novo delo uglednega slovenskega pisatelja ALOJZA REBULE: tri ure in zapestnico, vse za okrog 300 tisoč lir vrednosti eno iz 18. stoietja slikarja stoi6^l0vf ^°'e' drugo pa iz 19. So leti Ja- Iz dveh predalov omare Stelj at° izmaknili dva kompletna jedilna pribora iz neke je Pa dragocen kožuh Cioli se tatvine šele v prvih triov Pa urah, ko se je vrnil do-a?ent do8oclku je seveda obvestil hirati i,etefega oddelka kvesture, yit\o n. e Pa tudi dejal da bo tat-l*t ob'fdn° Prijavil danes dopoldne J^etii] Priložnosti tudi natančno tov, srečnost ukradenih nredme rilci P tatvino pa so neznani sto-(v?.Ve 23 ameriških dolarjev. Strmoglavil je v ladijsko skladišče Zaradi zloma desne stegnenice in drugih notranjih poškodb so si zdravniki na ortopedskem oddelku bolnišnice pridržali prognozo za 26-letnega južnoafriškega pomorščaka Ismaila Safodiena. ki se je včeraj zgodaj zjutraj ponesrečil na motorni ladji «Shipper», zasidrani v Novem pristanišču Safoclien je malo pred 7. uro stopil do soba ladijskega skladišča, da bi prižgal luči, ko je zaradi premaknjene deske, ki pokriva počez odprtino, strmo glavil z višine petih metrov Ranil se je z vzmetjo Včeraj okrog 13-30 ie 59-letni Gio-vanni Gerini iz Ul. Donatello 2 delal v deiavnici »Meccanonavale* v Ul. del Veltro 59. S smirkovo vzmetjo je pilil kos železne ograje, ko je vzmet odskočila in ga ranila v desno zapestje. Gerinija so z rešilcem RK odpe lali v bolnišnico kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v približno dneh. NOVA ZEMLJA Šest meditacij Po knjigi bodo radi posegli vsi, ki jih zanimajo teološko - filozofska vprašanja sodobnega krščanstva s poudarkom na vlogi, ki jo zavzemajo nekateri teološki problemi v življenju današnjega slovenskega človeka. TRSI Ul sv Frančiška 20 (el 61 792 tudi je splošno znano, da je težko 1 pejih prvega razreda pa bo popust ugoditi okusu enih in drugih isto-1 znašal 70 odstotkov navadne tarife, časno. cBriškemu griču* gre torej Listke bodo izdajali od 15. no- ža dobro organizacijo vsa pohvala. vembra in bodo veljali 20 dni. Pri nakupu posebnih vozovnic bo treba predložiti volilno potrdilo. Literarni večer hrvaških in italijanskih umetnikov Jutri, 15. novembra, bo na sedežu krožka «Stella Matutinaz literarni večer, katerega se bodo udeležili hrvaški in italijanski pesniki in pisatelji z Reke. V hrvaški skupini hodj pesniki Dat id Kabalin, Zoran Kompanjet in Vera Putko-vič. Lucifero Martini, Mario Schia-vato in Egidio Milinovic bodo sestavljali italijansko skupino Večeru bodo prisostvovali novinarji dveh časopisov z Reke, snematelji zagrebške televizije in novinarji koper ske ga radia. F esnike in pisatelje z Reke bosta občinstvu oredstavila prof. Zic in prof. Martini, glavni urednik časopisa «Panorama», ki izhaja na Reki. Zaprt del ceste Mariano-Vileše Predsednik pokrajine Chientaroli je z odlokom odredil za 18. in 19. novembra zaporo pokrajinskega dela ceste Mariano — Vilese, *er bo tokrat na tem kraju 139. sejem «S. Elisabetta*. Del ceste, ki bo zaprt vozilom gre do trga »Caduti* do križišča s cesto «del Castelliere*. Omenjeni de! cestišča je v Romansu Posebni popusti na železnici za volivce Deželno odborništvo za krajevne uprave sporoča, da bodo železnice ob priliki skorajšnjih volitev, ki bodo v 15 občinah naše dežele, uvedle posebne popuste in olajšave za volivce, ki se vračajo domov volit. Za volivce, ki se nahajajo na državnem ozemlju, bodo uvedli 70-odstotni popust, za tiste, ki prihajajo iz tujine, je prevoz brezplačen v kupejih drugega razreda, v ku- V NEDELJO POPOLDNE V MOSTU NA SOČI S tradicionalnim uspelim martinovanjem zaključena letošnja delovna sezona SPD Družabne prireditve so se udeležili tudi zastopniki Planinske zveze Slovenije in drugih društev - Okrog ISO ljudi na planinskem martinovanju Nadaljevanje reportaže «S ŠTANDREŽCI PO SOVJETSKI ZVEZI« objavljamo na IV. strani Delavci, zaposleni na področju gradbeništva, bodo zopet dva dni stavkali. Deželna tajništva sindikatov gradbincev so sprejela ta sklep, potem ko so se pogajanja med delegacijo gradbenikov in delodajalci ponovno prekinila. Pokrajinska tajništva treh sindikatov kategorije pravijo v tiskovnem poročilu, da so se pogajanja za obnovo delovne pogodbe prekinila zaradi nepopustljivosti delodajalcev, ki predlagajo delavskim predstavnikom nesprejemljive predloge, v nasprotju z najosnovnejšimi pravili demokratičnega razgovora. Na teh razgovorih, nadaljuje tiskovno poročilo, ni prišlo praktično do nobenih konkretnih zaključkov. Delodajalci so se trdno držali svojih stališč, zaradi katerih so bila pogajanja že prekinjena pred dvema mesecema. Ta nepopustljivost je prisilila gradbince, da so se udeležili množičnih protestov s stavkami, ki so v raznih presledkih trajale 6 dni. Vsi delavci so solidarno nastopili in tudi gradbinci iz naše dežele so pokazali veliko odgovornost v tem smislu, saj so se množično udeležili zborovanja, ki je bilo 12. oktobra v Trstu. Poleg tega, da so delodajalci zavrnili osnovne zahteve sindikatov, hočejo celo preprečiti, s tihim o-dobravanjem INTERSIND, vsa stavkovna gibanja, ki so bila že zdavnaj v načrtu. Ta predsodek je na- polnil vrč potrpežljivosti sindikatov tako, da so prekinili razgovore. Tako početje delodajalcev predstavlja napad na samostojnost sindikalnega gibanja in na osnovno pravico do stavke. Sindikalne organizacije ne morejo sprejemati takih pretvez in so zato sklenili, da bodo v naslednjih dneh ojačile boj za delavske pravice, za reforme in seveda za obnovo delovne pogodbe. Deželna tajništva pozivajo vse gradbince, naj se udeležijo 24-ume stavke, ki bo v četrtek, 16. novembra, in v torek, 21. novembra. V okviru vsedržavne stavke, ki bo v četrtek, bo za našo pokrajino javno zborovanje v Gradišču. Sindikalni predstavniki gradbincev iz naše pokrajine se poleg tega pripravljajo še na sodelovanje na vsedržavni manifestaciji gradbenih delavcev. ki bo 29. novembra v Rimu. Uspelo martinovanje «Briškega griča» Še pred martinovanjem, ki ga je na Mostu na Soči pripravilo Planinsko društvo in o katerem poročamo v drugem članku, so tudi šte-verjanri pripravili družabni večer, ki je prav v celoti uspel. V prosvetni dvorani, ki je bila za to priložnost zares okusno o-premljena, se je zbralo precej ljudi, četudi je večji del mladih plesalcev prišel v poznih urah. Staro in mlado se je v veselem razpoloženju vrtelo do pozne ure ob zvokih ansambla Deloro iz Trsta. Kar se ansambla tiče moramo poudariti, da smo slišali marsikoga, ki je dejal, da tako ubranega ansambla ni bilo v prosvetni dvorani že precej časa. Deloro je namreč znal ugoditi starejšim in mlajšim, če-............................................unuiiiiniMi V ŠTANPREŽU IN S0V0DNJAH Zahvalnice ob zaključku letošnjega kmečkega leta V Gorici bo zahvalna slovesnost v nedeljo, 26. t. m. Tudi letos se je na tradicionalnem planinskem martinovanju zbralo okrog sto petdeset ljudi, ki so do zadnjega kotička napolnili veliko dvorano in stranske prostore hotela «Soča» v Mostu na Soči. Udeležencev bi bilo še več, če bi bil kje v bližini večji restavracijski prostor na razpolago. Goriški slovenski planinci zaključujejo s tem družabnim praznikom svoje vsakoletno delovanje. Glavni trg v Mostu na Soči je bil prenatrpan z avtomobili z goriško registracijo, veliko pa je bilo tudi avtomobilov z raznimi slovenskimi oznakami, saj so med slovenske planince prišli ob tej priliki tudi planinci-gostje iz raznih krajev Slovenije. Jožica Smetova, predsednica goriške-ga Slovenskega planinskega društva, je z odra v veliki dvorani prisrčno pozdravila vse prisotne, jim želela o-bilo zabave in povedala nekaj o delovanju SPD v tej sezoni. Med gosti je Smetova izrecno pozdravila zastop- nika Planinske zveze Slovenije Rada i ob Soči trudni, a zadovoljni, vračali Lavriča in Jožeta Rajerja, urednika v svojo Gorico. Planinskega vestnika Tineta Orla, zastopnika PD Jesenice Janeza Košni-ka, zastopnike PD Nova Gorica Staneta Sedeja in Janeza Železnika, zastopnike PD Tolmin Narciza Mikelu-cija, Ratka Šavlija in Janka Šavlija, predsednika meddruštvenega odbora primorskih planinskih društev Janka Filija, dalje pisatelja in fotografa Jaka čopa, Ludvika Zorzuta. občinskega svetovalca v Gorici Petra Sanzina. podpredsednika goriš-ke pokrajine Marka Waltritscha, podpredsednika Slovenske prosvetne zveze Slovenije Rožiča, predsednika društva «Oton Župančič* iz Števerjana Ivana Humarja. Ob sv. Martinu velja ne samo, da se vinski mošt spremeni v vino, ampak se na ta dan zaključi tudi kmečko leto. Kmetje v Štandrežu imajo navado, da na nedeljo po sv. Martinu opravijo zahvalo ob zaključku kmečkega leta. To so napravili tudi preteklo nedeljo. Na trg pred cerkvijo so pripeljali številne traktorje in druge kmečke stroje, pa slikovit kmečki voz z vsemi tipičnimi domačimi kmečkimi pridelki, od vrzot pa do vseh drugih zele-njav. Niso manjkali niti pičulati in celo domače klobase so vabljivo visele s prečke nad voeom. Poleg pa so razvrstili na pogrnjeni mizi velike hlebe domačega koruznega kruha in razne vrste domačega novega vina, ki ga je vsak od domačih vinogradnikov prispeval po eno ali več steklenic. Te dobrote so nudile domača dekleta in fantje v narodnih nošah domačim in tujim povabljencem, potem ko jih je po maši blagoslovil domači župnik. Po tej slovesnosti, katere se je udeležilo precej domačinov, moških, žena in deklet ter ni manjkalo otrok, so se odbor domačega kmečkega društva in povabljenci, domači in iz Gorice, zbrali pri manjši zakuski v gostilni, pri čemer ni manjkalo krajših napitnic in razprave o letošnjem kmečkem pridelku in drugih zadevah. Tudi v Sovodnjah so imeli zahvalno slovesnost. Po maši so se zbrali na trgu blizu cerkve, kjer je domači župnik g. Komjanc blagoslovil mizo, na kateri je bil domač kruh s soljo in pa vzorci letošnjega vina, ki so ga potem dekleta v narodni noši točila vsem, ki so prišli mimo ter jim po stari slovenski navadi ponudila tudi do mač kruh in sol. Slovesnosti je prisostvovalo precej domačinov: razvrstili pa so tudi traktorje in druge kmečke stroje katerih pa je menda tudi v Sovodrdah vedno mani, ker se krči kmečka površina zarodi odkupov in pa zaradi vedno večje industrializacije. Dodamo naj še, da bo kmečka zahvala v pokrajinskem merilu v nedeljo 26. t.m. na Travniku z blagoslovim traktorjev in poklonom kmečkih pridelkov. Pozdravom je sledila simpatična podelitev daril goriškemu planinskemu društvu. Zastopnik PD Jesenice je daroval lepo knjigo, zastopnik Planinske zveze Slovenije pa lepo rdečo «mare-lo* z željo, da bi imeli pri svojih izletih v naše gore goriški planinci vedno lepo in sončno vreme. Program se je nato odvijal po vnaprej pripravljenem načrtu: tombola, večerja, izven programa nastop pesnika Ludvika Zorzuta, prosta zabava s plesom. Za tombolo so imeli prireditelji na razpolago vrsto lepih nagrad, med katerimi sta prednjačila divji zajec in fazan, činkvine so dobili Nada Cam-paini iz štandreža, Zinka Sedej iz Nove Gorice, Igor Waltritsch iz Gorice, Dora Zorzut iz Gorice, Ljubo Škrk iz Mosta na Soči, Armando Štekar iz Gorice, Artur Koschuta iz Gorice, Miran Lemišnik iz Mosta na Soči, Ema Zavadlav iz štandreža, Petra Brešan z Oslavja, Marica Prinčič iz Košta-bone, natakar Miki iz Mosta na Soči, Viljem Žezlin iz štandreža. Miro 1 "ž-nilc iz Mosta na Soči, Klement Mi-kluš iz Podpore. Prvo tombolo, divjega zajca, je dobil Ivan Humar iz Števerjana, fazana pa Leopold iz Gorice, ostale nagrade so dobili še Tuša Lutman, Karlo Primožič, Sošolova, Jolanda Mikiuš in Dorica Sauli. Po večerji je ljudski pesnik in prijatelj goriškega planinskega društva Ludvik Zorzut v svojih duhovitih verzih obdelal ves sedanji odbor goriškega SPD. Za vsakega odbornika jo imel primerne verze. Ljudskega rajanja ni hotelo biti kraja. Poleg modemih plesov je orkester Obvestilo Kmečke zveze Vinogradnike gorišldh Brd obveščamo, da morajo do 29. novembra t.l. prijaviti letošnji pridelek grozdja, če hočejo prodati svoje vino pod zaščitno značko visokokvalitet-nih briških vin. Obenem opozarjamo vse vinogradnike na Goriškem, da morajo do 29. t.m. prijaviti na pristojnih tro-šarinskih uradih letošnji pridelek vina. Po tem roku vinogradniki ne bodo smeli prodati svojega pridelka, oziroma bo podvržen visokim denarnim kaznim. Za izpolnjevanje prijav, tako za grozdje kot za vino, se prizadeti «Galeb» iz Nove Gorice igral pred-lahko obrnejo do urada Kmečke I vsem poskočne polke in valčke in to zveze v Gorici, Ul. Malta 2, med I je bilo našim planincem zelo všeč. uradnimi urami ob delavnikih. ‘ Pozno zvečer so se po ovinkasti poti Vpisovanje za smučarski tečaj na Laznah Slovensko planinsko društvo bo tudi letos priredilo ob priliki novoletnih počitnic smučarski tečaj i*r Laznah. Z vpisovanjem so že začeli. Priporočamo staršem, da pohitijo z vpisom svojih malih smu-vpisali tudi v vsedržavno federacijo in bodo dobili tudi značko, čarjev na sedežu SPD v Gorici, Ul. Malta 2/1, kjer bodo dobili vsa podrobnejša pojasnila. Omenimo naj še, da bodo letos naše smučarje Fotografski natečaj «Goriški grad» Kulturni krožek tStella Matuti-na* priredi pod pokroviteljstvom Pokrajinske turistične ustanove fotografski natečaj tGoriški grad*, katerega se lahko udeležijo osi fotoamaterji dežele. Mlajši fotoamaterji, ki niso še izpolnili enaindvajseto leto, bodo imeli posebno temo, posvečeno prav njihovim težnjam. Zmagovalci fotografskega tečaja bodo prejeli nagrade, ki so jih podarile razne javne u-stanove iz naše dežele. Vpisovanj? bo trajalo do 25. novembra. Razstavo bodo od mrli 8. decembra in bo trajala do 2. januarja 1973. Smrtna nesreča mladega delavca Huda prometna nesreča se je pripetila na cesti, ki pelje iz RonK v Zagraj. V bližini Redipuglie je mopedist Francesco Mutascio, 24 let stari delavec iz Fogliana, hotel zavoziti na levo stran ceste v restavracijo «Ai Cacciatori*. Iz nasprotne strani pa je privozil industrialec iz Vidma Valentino Pian, ki je s svojim avtomobilom trčil v mopedista in ga zbil na asfalt. Poklicali so takoj rešilca, ki je odpeljal nesrečneža v tržiško bolnišnico. Med prevozom pa je Mutascio podlegel hudim lobanjskim poškodbam. Nesrečni delavec zapušča ženo in enega otroka. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Alla Salute, Ulica Cosulic, tel. 72480. Bergantov orgelski koncert v Gorici Prihodnji četrtek, 16. novembra ob 20.30 bo v cerkvi sv. Ignacija na Travniku nastopil s celovečernim programom znani slovenski orgelski mojster prof. Hubert Bergant iz Nove Gorice, docent za orgle na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter ravnatelj Glasbene šole v Šempetru. Umetnik je goriški publiki že dobro znan po raznih koncertih v našem mestu. Prof. Bergant je imel v zadnjem času vrsto zelo uspelih koncertov v Italiji. Pred dobrim tednom je koncertiral v stolnici v Sulmoni v Abrucih, konec meseca pa bo nastopil na Dunaju. Poleti je gostoval z orkestrom Slovenske filharmonije po Toskani. V jeseni je igral spet na Sveti gori, večkrat je nastopil tudi s Komornim zborom iz Nove Gorice. Na svojem goričkem koncertu bo prof. Bergant predstavil nekaj najlepših in najbolj znanih del fran-cosko-belgijskega skladatelja Cesarja Francka (1822 - 90), čigar 150-let-nico smrti obhajamo letos. Ta nov romantični skladatelj je zelo znan tako po svojih simfoničnih kot tudi orgelskih delih. V svojih kompozicijah kaže zelo široke zasnove, mnogo pristne poezije in lirizma, obenem pa tudi globoko znanje po-lifonskega stila. Četrtkov koncert organizira SKPD tMirko Filej* v Gorici. Na sporedu so naslednje Franckove skladbe: tGrand Piece symphon\que*,_ *Phon-taise» v A-duru ter tri korale (tTrois Chorals*) v Es-duru, v h-molu ter a-molu. Vstop je prost. Razna obvestila SZ Dom (Gorica) obvešča otroke, ki obiskujejo otroško telovadbo, da bo v petek, 17. novembra, ob 16. uri zdravniški pregled v Prosvetni dvorani, Korzo Verdi 13. Goriška občina sporoča, da bo v dneh od 4. do 16. decembra tečaj glede davka na dodano vrednost (I-VA), ki bo na šoli administrativnih ved pri bolniški univerzi. Rojstva, smrti in poroke V Gorici se je dne 13. novembra rodilo 10 otrok, 7 oseb je umrlo. ROJSTVA: Renato Persolja Davide Bressani, Mirjam Radinja, Eva Coppo Contessi, Enricu Valle, Ka-tia Romani, Armando De Simone, Antonella Ionche, Patrizia Patti. SMRTI: upokojenec 66-letni Pie-tro Macuz, gospodinja 82-letna Cri-stina Devetak vd. Plesničar, upokojenec 65-letni Tullio Nardin, upokojenec 80-letni Francesco Kenda, upokojenec 77-letni Guido Braunizer de Graunthal, gospodinja 59-letna Luigia Moimas, vd. Conighi. gospodinja Beatrice Gratton vd. Famea. Kino wm* i ‘ elegantne pastirice, drugič pa hripavi krokarji, ki z veseljem brskajo po kupu odpadkov iz naše kuhinje in nas nato razveselijo z umetnijami v zraku. Redek, a nadvse spoštovan gost je brkaiti ser, največ ji med vsemi. Le rediko prijadra v veličastnih krogih in ne vemo še, ali bo prišel proti koncu našega bivanja tukaj, ko smo mu namenili odstrel, da bi z njim povečali ljubljanske naravoslovne zbirke. Tisti, ki smo bili pred tremi leti na Annapurni, se spominjamo kako sta bila dva sera stalna gps-ta na smetišču v baznem taborišču in sta užaljeno izginila potem, ko je enega od njiju hotel odstreliti Aleš. Morda pa je ser iz Barunske doline zato previdnejši. Končno pa moram povedati še kaj o svojem delovanju. Rasdi-ne sem začel vlagati v herba-rijsko mapo že v Tumlingtarju iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|l|||M|,|||m,llllim||V LOV NA PTICE: Človeka nevredno sodobno divjaštvo Upravičeno se hudujejo evropske države, ki so naši mejaši, zaradi v Italiji razširjenega lova na ptice selivke, ki vsako leto potujejo čez to deželo proti toplim južnim krajem brez snega in ledu. Ob letošnjih političnih volitvah so v nekaterih pokrajinah srednje Italije ponovno dovolili lov na ptice, da bi s tem pridobili glasove za italijan- Petrolinijeva antologija v krožku «Cappella» Danes, v torek 14. t.m., in jutri, •j sredo 15. novembra ob 19. in 21. uri bo krožek «La Cappella Under-ground» (Ul. Franca 17) predvajal prvi jilm izven abonmaja. Naslov filma je *Petrolineide»; to je antologija treh zvočnih filmov, v katerih je nastopal slavni italijanski igralec ljudskega gledališča Ettore Petrolini, in sicer filmov Alessandra Blasetti-ja in Carla Campogallianija iz tridesetih let *Nerone», rGastone» in Medico per fcirza*. Zanimivo bo spoznati te dokumente, ki so edini, ki ohranjajo Petrolinijevo umetnost. Filmsko sredstvo pokaže v tem primeru svojo dokumentarno vrednost. Tako bomo lahko vsaj deloma spoznali tega gledališkega umetnika, ki ga danes kritika vedno bolj ceni. NA FILMSKIH PLATNIH Max Pecas: «Je suis une nymphomane» Kinematograf Filodrammatico, ki se je zadnje čase specializiral v erotičnem kiču, je predvajal premiero francoskega filma »Je suis une ngmphomane» (Nel buio non ti vedo . . . ma ti sento, 1971). Režiral ga je Max Pecas, znan avtor ^erotičnih» filmov. Ta film, čeprav verjetno ni med najslabšimi proizvodi zvrsti, vsebuje vse njene klišeje. Zgodba je le pretveza za pripravljanje golih prizorov; Pecasu je namreč mar le do tega, da nam prikazuje lepa dekleta. Erotičnost filma pa je tako povezana z občutkom krivde (kljub zaključni «o-svoboditvi»; značilna je uporaba barve, ki spominja na ihorron filme), da je v bistvu film skrajno nazadnjaški. V glatmi vlogi nastopa lepa, a neznačilna Sandra Jul-lien; poleg nje vidimo že priletno, a zanimivo Janine Ragnaud. S. G. Prejeli smo LA USC Dl LADINS, Plata Dl U-nion Generela di Ladins Dla Dolomites Redateur responsabil: Bruno Moroder, Vizeredateur Dr. Loriis Trebo, Registra pra I Tribunal de Bulsan No. 9/72, 8528. Stampana Prešel, Bulsan. POUR LA VALLEE D’AOSTE — Per la Valle D’Aosta, D.C., R.V., U.V., P.S.D.I., Novus avons tenu nos promesses, 7. mai 1972 — 26 novembre 1972 Italijanska dvorana v Ermitažu, kjer so zbrane znamenite umetnine slavnih italijanskih umetnikov TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Saksofonist J. Sax in J. Smith na elektronske orgle; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.55 Glasbena beležnica; 19.10 Slovenski epi - M. Prelesnik - B. Ve-ned «Ingov pir»; 19.25 Program za najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 Sergej Prokofjev: »Ognjeni angel*, opera v petih dejanjih; 22.45 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 16.00 Literarna oddaja; 16.30 Simfonični koncert. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Znanstvena oddaja; 9.00 Orkestri; 9.30 20.000 lir za vaš program; 11.00 Simf. orkester; 11.45 Poje Patty Pravo; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Operni odlomki; 14.10 Plošče, 14.35 Mini juke box; 15.00 Otroški kotiček; 15.45 Vrstijo se pevci; 16.00 Deželni program; 17.00 Program za mladino; 17.45 Soli sti in ansambli; 18.00 Parada orkestrov; 19.00 Domači pevci lah ke glasbe; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Zborovsko petje; 21.00 Slovenski pes niki; 21.30 Jazz; 22.00 Glasba S. Premrla; 22.35 Današnji ritmi. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00 20.00 Po ročila; 6.50 Kako in zakaj; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz, 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Glasbeno - govorni program; 13.15 Hit parade; 14.00 Italijanske popevke; 15.10 Program za mla- T0REK, 14. NOVEMBRA 1972 dino; 16.40 Radijska priredba, 18.20 Odrska glasba; 18.35 Nove ital. popevke; 19.10 Sindikalno gospodarska panorama; 20.20 «Andata e ritomo* z O. Vanom; 21.45 Simf. koncert; 23.20 Večerna lahka glasba. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Giovanna in Memo Remigi; 8.40 in 9.35 Orkestri; 9.50 Dostojevski: »Zločin in kazen*, 11. nad.; 10.10 Pesmi za vsakogar; 12.40 »Alto grad imen to*; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni program; 17.35 Pisana glasba; 18.30 Posebna reportaža; 20.50 »Supersonic*; 22.40 C. Nordier «L’uomo dal mantello rosso*, 6. nad.; 23.05 Jazz. III. PROGRAM 9.30 Pizzetti: A. Mosesti na violino in E. Lini na klavir; 10.00 Jutranji koncert; 11.00 Radijska šola; 11.40 Simf. koncert; 14.30 Na sporedu je Haydn in Mozart; 16.30 Sodobna ital. glasba; 17.20 Enotni razred; 17.35 Koncert; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturni program; 19.15 Koncert; 20.00 Opera; 21.30 Operni spored. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Haydnove skladbe; 9.40 Sodobna ital. glasba; 10.00 G. P. Tele-mann; 10.20 Operni odlomki; 11.00 Simf. orkester; 12.20 Gabriel Fau re; 12.30 Koncert; SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Slovenske narodne; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Glasba za harfo, klavir in flavto;12.30 Kmetijski na sveti; 12.40 Z domačimi ansambli in pevci; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Kaj vam glasba pripoveduje; 14.40 »Na poti s kitaro*; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Od melodije do melodije; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Koncert z L. M. Škerjancem; 18.40 Narava in človek; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Minute s Fanti treh dolin; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Radijska igra; 21.30 Majhen koncert lahke glasbe; 22.15 Popevke se vrstijo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Iz jugoslovanske glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 Tečaj angleščine za sred nje šole; 12.30 Poljudna znanost; 13.00 TV film: «1 corsari*; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 15.00 TV šola; 17.00 Spored za najmlaj-še; 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za mladino; 18.15 Slikanice; 18.45 Nabožna oddaja; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Negrin: «Racket»; 22.00 Mačehi — Pod procesom: Vojaška služnost; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Polpreteklost: Alžirija; 22.15 Program laihke glasbe in plesa. JUG TELEVIZIJA 9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Srbohrvaščina; 14.45 TV v šo- li; 15.35 Ruščina; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.50 V. Albreht: Mala lupinica - II. del; 18.05 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Od zore do mraka; 19.05 Regionalna arhitektura: Slovenska kmečka hiša; 19.25 Dosežki medicine: Akupunktura II. del; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Lola Montez; 22.25 Glasbeni nokturno; 22.40 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanka; 21.15 Poročila; 20.30 Odiseja miru »Črni Gandhi* - dokum. film; 21.00 UFO »Izdajalec po si li* • film. ske vladne stranke. Koroška in Slovenija, deželi, ki mejita s Furlanijo - Julijsko krajino, pa sta s tem v zvezi bdi kar brez skrbi, češ, saj so tu, namreč v naši deželi, na oblasti kulturni ljudje, ki v naših krajih ne bodo dovolili lova na nedolžne ptice - pevke. Saj bi te v sleherni kulturni pokrajini morale imeti svoj dom, povrh tega pa so še koristne kmetovalcem, katerim pomagajo uničevati škodljivi mrčes. Potemtakem ni čudno, da so na Koroškem in v Sloveniji bili nadvse presenečeni spričo dejstva, da so odgovorni ljudje Furlanije - Julijske krajine, s katerimi se pogosto sestajajo na raznih delovnih in prijateljskih sestankih, izdali letos kar 300 dovoljenj za lov na ptice. Se pravi na vsakih 260 hektarjev po eno lovsko dovoljenje za lov na ščin-kovce, slavčke in druge drobne pevke. Lovijo jih, kot znano, z mrežami in celo na lima/nice. Jasno je, da pri tem ptice trpinčijo. Ljudje na Koroškem in v Sloveniji ne morejo verjeti, da je to mogoče, da jih brž ko ptice priletijo v te kraje že čakajo brezsrčni lovci - dobičkarji in jih po vsej naši deželi v velikem obsegu uničujejo. Časopisi že dalj časa pišejo, kako da je italijanska vlada nasprotna lovu na ptice in kako kritično gleda na ta pojav mednarodna javnost, vse kulturne in civilizirane dežele, ki tega ne morejo razumeti. V italijanskem parlamentu so že izglasovali zakon proti lovu na ptice in tako odpravili madež, ki nikakor ni bil v čast države. Vrhu tega pa pomeni uničevanje ptic, poleg nekulturne brezsrčnosti, tudi nevarno dejanje zoper naravno ravnovesje, ker ptice, kot smo že povedali, uničujejo mrčes, če jih ni, je treba zoper mrčes uporabiti pretirane količine insekticidov ki zastrupljajo talko ozračje kot zemljo. Pa tudi je narava brez ptic kot mrtva. Italijanski lovci na ptice se sklicujejo na Belgijo, kjer da tudi uničijo z lovom vsako leto na milijone ptic. Toda Belgija je spričo ogorčenja mnogih evropskih dežel letos avgusta z zakonom prepovedala lov na ptice. Priznati moramo, da na Tržaškem in Goriškem, v krajih, kjer so se že pod bivšo avstro - ogrsko monarhijo naučili varovati ptice, ni mnogo primerov lova nanje. Pretežno število tistih 3000 dovoljenj je bilo izdanih v Furlaniji, tudi v slovenskih krajih Beneške Slovenije. Zakaj se to dogaja pri nas, ki sicer slovimo za civilizirane in kulturne ljudi, je težko razumeti. Komaj je dežela začela svojo zakonodajno dejavnost, je že 1. 1969 izdala zakon št. 17, ki je na široko odprl vrata lovu na ptice. V Furlanijo prihajajo, kot zatrjujejo navadni pošteni lovci, ptičarji iz vseh mogočih krajev Italije in tu pobijejo na milijone ptic. Treba je priznati da se osrednja vlada že vrsto let trudi, da bi izbojevala zmago nad lovci na ptice, a jo politične špekulacije venomer primorajo, da popusti zaradi določenih političnih oziroma predvsem volilnih interesov. al. re. Novo zdravilo proti raku CIUDAD BOLIVAR, 13, - Bolivij-ski zdravniki so odkrili novo vege-talno zdravilo proti raku, ki so ga že uspešno preizkusili na laboratorijskih poskusnih živalih. Znanstveniki pravijo, da je protirakovski učinek novega zdravila odvisen o količine dušika, ki ga vsebuje. Ka že, da bodo zdravniki lahko uporabljali novo sredstvo že s prihod njim letom. POGOVOR Z A. HITCHCOCKOM Kralja srhljivk je prava groza pred policaji «žena mi je nekoč prepovedala, da bi snemal filme z golimi dekleti,* pravi mojster ameriških filmskih srhljivk, Alfred Hitchcock. «Toda če bi danes posnel erotični prizor, bi postavil golega moškega in golo žensko v nasprotna kota sobe in jima potisnil kozarec v roke, da bi si nazdravila.* Hitchcockov edini strah — policaj. Njegov konjiček — zbiranje vin. Alfred Hitchcock, izvedenec za filme, kjer ti vstajajo lasje in se ti koža ježi, je star 73 let. Je močne. okrogle postave, čilega in veselega obraza z umirjenim izrazom človeka, ki dobro ve, kaj sme reči in česa ne. Simpatičen je in udvor-ljiv, včasih morda malce plašen. Z nenavadno ravnodušnostjo izvaja svoje angleške norčije in neprizadeto opazuje njihove učinke. Sam se nikoli ne smeje šalam, ki jih uganja. Najraje se oblači v črno, prirojeno radoživost pa skriva za ironičnim posmehom ali navidezno brezbrižnostjo. Rad na primer pripoveduje, da se bo v prihodnjem filmu ubil in že vse življenje sanja samo o tem, kako bi moril otroke. V resnici je izredno ljubezniv in prijeten človek. Trenutno je Hitchcock v Italiji, kjer bodo predvajali njegov najnovejši film Frenzy. Režiser se rad spominja Italije: tu je posnel svoj prvi film Vrt veselja. Delo ga je navduševalo, čeprav je bilo njegovo takratno bivanje v Italiji 1. 1925 povezano z neprijetnimi doživljaji. Med drugim so mu v Genovi ukradli 10.000 lir, s katerimi se je namenil začeti snemanje. V začetku se je tresel za snemalno kamero. — Pred kom pa se tresete zdaj? Va vprašanje odgovori brez omahovanja: «Pred policaji, samo pred policaji. Zato tudi ne vozim avtomobila. Strah me je. da bi me u-stavil kak policaj in me kaznoval.* — Kako to, da ste se poklicno lotili zastraševanja ljudi? «Oh, ljudem je všeč, če jih strašiš. Radi pomakajo prst v ledeno-mrzlo vodo strahu. Seveda samo prst. Prične se že pri otrokih: mati drži v naročju svojega ljubljenčka in mu v zabavo vpije buuu ... Otrok se seveda začne dreti, hip nato pa se že smehlja v materinem naročju in je srečen, da ga varuje, čeprav ga je ravno ona prestrašila. Potem se nadaljuje s prebiranjem Rdeče kapice ter Janka in Metke, konča pa v predoru groze v kakem lunaparku. Anglija je na primer dežela, kjer je kriminalistika javna strast, vsi se zabavajo kot nori. Sprejel sem to atmosfero in mislim, da zavoljo kulture in zavoljo tradicije ne morem delati drugačnih filmov. Moja osebna ideja o veselju pa je drugačna: veselje je zame jasno nebo brez oblačkov.* — Kako izbirate svoje igralce? «Moj običajni kriterij: izogniti se klišejem. Ko sem na primer iskal dekle za vlogo barske damice v filmu Frenzy, so mi agenti ves čas pošiljali svetlolaske bujnih oblin, ker so se jim zdele za to vlogo najprimernejše. Izbral sem strašan sko suho brinetko.* — Imate radi svetlolase in postavne žene? Grace Kelly? »Ne maram žensk, ki poudarjajo svoj seks. Vedno sem trdil, da je lahko suhica bolj seksi od debelu-ške, ki ponuja svoje čare. Zagovarjam mnenje, da ženske seksualnosti ne odkriješ samo z gledanjem. — Vaši konjički? »Rah kuham, še raje zbiram vina. Najraje pa berem. Predvsem biografije. Trenutno se ukvarjam z viktorijanskim obdobjem. Zanimajo me podrobnosti o takratnem življe nju, ne prenašam pa kostumiranih filmov. Nikoli niso realistični in nikoli ne pokažejo, kako gre kdo n.pr. na stranišče.* — Vam žena pomaga pri delu? »Že leta 1916 je začela delati za film. štiri leta pred menoj. Bila je monterka, potem scenaristka, nazadnje kritik. To je še zdaj. Spoznal -•■■V,'.'. ■■■■"■ ■ - ffllftSIii Lij Alfred Hitchcock sem jo 1. 1920, tri leta kasneje sva se zaročila in se tri leta po zaroki poročila. Srečen zakon. Traja že 46 let. — Kaj pa vaši ženi ne ugaja v filmih, ki jih snemate? »Ne bi dovolila preveč drznih in preveč golih scen. Pravzaprav soglašam z njo. V «Blaznosti» na primer posredujem gledalcu samo vizijo golote v prizoru, ko seksualni manijak ubije žensko: dekle leži v kamionu, polnem krompirja in tako sem jo praktično oblekel v bikini iz krompirja.* — Kako bi danes posneli poljub iz svojega znamenitega Notoriusa z Ingrid Bergmanovo in Garyjem Grantom? Bi ju slekli ali pustili oblečena? »Ta prizor se mi je vtisnil v spomin, ko sem med vožnjo proti Parizu opazoval fanta in dekle, kako se poljubljata, medtem ko on urinira. Stala sta ob zidu, nedeljsko oblečena, ona je gledala vlak in njega, ves čas ga je poljubovala. Zelo romantično. Prizor sem prikazal v Notoriusu. Zdaj bi ga posnel drugače: igralec in igralka bi morala biti gola, sedeti vsak v svojem kotu, morda s kozarcem v rokah in si nazdravljati.* — Kako organizirate svoje delo? «Drugače kot drugi. Drugi preberejo knjigo in jo nato zaupajo scenaristu. Jaz preberem tekst, potem se vsako jutro sestanem s scenaristom, da skupaj predelava gradivo. Do najmanjše podrobnosti. Nikoli ne improviziram.* — Kako prenašajo vašo »diktaturo* igralci? »Dober sem z njimi. Nekoč sem ujezil Ingrid Bergmanovo in hotela se je spričkati z menoj. Rekel sem ji, da grem v snemalno dvorano. Tekla je za mano. Tam so ji povedali, da sem že odšel domov. .Tako je to', je kasneje komentirala dogodek. ,S Hitchcockom se sploh ne moreš spreti.’ Od igralčeve inteligence je odvisno, kako se bo obnesel na platnu. Razložim mu, kako je treba, potem popravljam.* — Ste kdaj pomislili, da utegnejo vaši filmi nasilja v dobi, kot je naša, še bolj škoditi mladini in jo zavajati na neprava pota? »Moji filmi niso nasilni. Samo bolestno dušo lahko prizadene scena nasilja. Potem bi bilo treba črtati tudi pravljice bratov Grimm in Andersena. Ne, verjemite, zdravi ljudje se ob takih prizorih samo zabavajo. Zdaj razmišljam o novem filmu. Težave imam z zgodbo. Težko je najti vedno nove različke na temo umora.* in nadaljeval s tem ves čas j® stepnega prihoda. Zaradi dolgte trajnega dežja se je zgodilo, da F mnogo preš, v katerih sem * šil vložene rastline, prišlo 80 baznega taborišča povsem pri®0" čenih, čeprav so bile zavarovane s polivinilnimi ovitki. V nijh dneh zaradi dežja sploh ® sem mogel več nabirati te zato moral mimo marsikatere cvetoče rastline, ki bi sicer k® čala v moji mapi. V bazi se J? vreme šele po nekaj dneh tok ko ustalilo, da sem preše lahko P®" stavil na sonce. Po pregledu P8 se je na moje presenečenje ®" kazalo, da se ni pokvarilo te« ko, kolikor sem pričakoval. R-8®' line, ki sem jih nabral okrog haz' nega taborišča, se na suhem te® ku in močnem soncu hitro te po sušijo. Medtem ko smo Pfvl teden našega pristopa hodili »te zi izrazito tropsko rastlinstvo, s®" pozneje prišli v predele, v katerih je bilo vedno več rasti®; skih rodov, ki jih poznamo te® v naših krajih. Posebno vtiste vi so bili pravi gozdovi rodode" drov drevesaste rasti, ki so 58 z naraščajočo višino vedno bo J nižali in pri 4000 m končno P® šli v grmičasto obliko kot jo i®a" jo tudi naši sleči. V dolini »te runa smo naleteli na gozdo« himalajske jelke, ki nas je nav” dušila z izredno slikovito rastjj>-Ko bomo bivali nad pl. Mombud1' si bom te gozdove in njteov° rastlinsko sestavo podrobneje f gledal. Precej bolj pa mi je z, znano rastlinstvo v višini ®f“ 4700 in 5800 m. V glavnem sre®" jem rodove, ki so pogostni te" di v našem gorskem svetu, k# priča o sorodnosti in skupni® razvoju visokogorske flore eV' razijskih gorovij. Naj omenim & mo nekatere predstavnice, ki se-jih našel v cvetju kljub razmete" ma poznem letnem času. Na pe8®' nih tleh rastejo mične goste*«8 kave planike, ki pa imajo za r®f liko od alpske vrste en sam cVft ni košek. Prave visokogorske v£ ste so nekatere kosmatulje (Ste“' surea), ki svojo prilagojenost f sokogorskim razmeram izpričuj8" jo z izredno gosto in dolgo »*' kavostjo. Domačini jih celo upk rabljajo namesto vate na ran8® ali pa jih nabirajo, da z njimi blazine. V nasprotju njimi pa se ostrožniki (Delp MnrnT z velikimi modrimi P-*®, dastimi cvetovi zde skoraj nežni* za-"grobi grušč, v katerem rastejo, in to samo nad 5000 m " šoto. Mnogo je kamnokrečev (S®" fraga) z rumenimi in belimi J-P tovi. Dobimo jih na rečnem P1"0®"' na tratah, močvirnih tleh in Iv skalovju. Prav raznovrstni s® šči ali encijani (Gentiana), ki spl“ minjajo na vrste, kakršne P0®?! mo v naših Alpah. Ena od nF ima velike svetlomodre cvet®, in je prav gotovo v najbljičF® sorodstvu s Froelichovim svišč8®’ ki raste v Karavankah, Ks®C ških in Karnskih Alpah. Ob '"f" teh najdbah se spomniš na °e}_ stvo, da je domovina mnogih r dov, ki jih dobimo v naših Alp8®’ pravzaprav v azijskih g orstv® Po drugi strani pa tukaj ni j1" ti n.pr. zvončic in klinčkov geljčkov), ki so lastni predvs8® evropskim gorstvom. Za bota« ka je možnost takšnih primeri® pač izredno zanimiva. KONEC HoroskopJ OVEN (od 21.3. do 20.4.) si niso vedno v skladu s čte* Držite se tega pravila vsaj 1 kjer gre za večje posle. BIK (od 21.4. do 20.5.) Pred®*,, li vam bodo sodelovanje, spriJ® ^ ga brez odlašanja. Neka ose^ja. ožjega znanstva vam bo poma£®, DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) .*£. udariti boste morali marsikateri y črt in se šele tedaj lotiti dela-^j. družini boste morali reševati 0 katne zadeve. lV RAK (od 23.6. do 22.7.) Nappo vili boste dokaj velike napake vaši krivdi, toda vse se bo P izteklo. ,.K0 LEV (od 23.7. do 22.8.) finančno zadoščenje po napo®1 ^ delu. To se bo odražalo tu® vaših družinskih zadevah, k< bodo popravile. prC- DEVICA (od 23.8. do 22.9.) cej drzni so vaši načrti, ve%p jih boste pripeljali do konca. . ba, ki jo imate radi, je ljubosU®* j TEHTNICA (od 23.9. do 23.10-1 sodelovalci boste imeli dolg0 kusijo. Če hočete ohraniti raVIJraO žje, postavite se odločno na a" *■ čl®1® pravice. ŠKORPIJON (od 24.10. Pomoč nekega prijatelja 1® pomembna, kot ste si mislih čunajte s čustvi nekega družine. j2,) STRELEC (od 23.11. do Sreča vam ni preveč nakloni lt. še posebno ne, če gre za tvri^ posle. fj? KOZOROG (od 21.12. do 20.1) ^ 10 dinamičen dan, v katerem ^ ste poznali vso svojo ^X)S0L,in8' Razmere vam bodo pri tem gale. »Je- VODNAR (od 21.1. do l9-2>jli8 ko prijateljstvo, ki ima kori’ j. v poslovnih zadevah, se bo o-lo. Ne bo ga škoda. Ljubije11 seba bo do vas zelo hladna. ^ RIBI (od 20.2. do 20.3.) Z®1* w 11 bodo vaše sodelovanje, vi a ^j-pristanite, toda temeljito Pr te vso stvar. V ljubezni ste 8r ŠPORT ŠPORT ŠPORT 14. novembra 1972. 1:0 3:1 2:0 1:1 0:0 0:0 1:0 1:1 Atalanta - Torino Fiorentina - Milan toter Napoli Juventus - Sampdoria Vicenza - Bologna Palermo - Verona Lazio - Roma Tomana - Cagljari LESTVICA: Inter in Lazio 10, Mi-‘an m Roma 8, Torino, Napoli in Fio-®0na 7, Juventus 6, Cagliari, Ve-:_0n? jn Atalanta 5, Temana, Bologna ®lermo 4, Sampdoria in Vicenza 3. pari prihodnjega kola: Bolnic ■ Atalanta, Cagliari - Fiorentina, Fr0 : Palermo, Milan - Inter, Na-V- Juventus- Sampdoria - Temana, 11,10 - Roma, Verona - LR Vicenza. JU Arezzo . Taranto rari • Como Catanzaro - Brescia Bnndia . perugia ^atania - Monza Jfsena - Foggia Jfen°a - Ascoli "eggiana - Lecco ggina - Novara arese - Mantova j/^TVICA: Genoa 16, Cesena, Ca-gia d •in. ^arese 12' Catania, Fog-Com “P0'*151 ln Bari 11, Arezzo in ta P in Ascoli 8, Nova- Tara . giana 111 M°nza T, Perugia, taval 10 Brescia 6, Lecco 5, Man- (a^RI PRIHODNJEGA KOLA: Ca-™aar° - Arezzo, Cesena - Varese, 0:0 1:1 3:0 2:1 1:0 3:0 6:1 1:0 0:0 1:0 v 9. KOLU nogometnega prvenstva c lige PRVENSTVO 2. AMATERSKE NOGOMETNE LIGE Neopravičljiv poraz Triestine v Trentu Glavno krivdo za poraz nosi vratar Cantagallo - Odličen nastop D’Alessija Como - t„v ' Uenoa, Foggia - Lecco, Man-vara " “rin<^sL Monza - Reggina, No-tto Brescia, Perugia - Catania, ^giana - Bari, Taranto - A SKUPINA CLIU Ascoli. ^°ssandria - Vigevano J^monese - Padova j^ano - Belluno - ^ercelli - Rovereto Solbiatese Piacenza 1:0 0:0 0:0 1:0 1:1 2:0 3:1 2:0 3:0 0:0 ^arma Savona ^nto . Triestina V“ese ’ Cossatese Verk213 ' Berthona ania - Seregno 13, r ^TCA: Venezia 14, Alessandria ij (v gnano in Udinese 12, Savona li, Spmon«e 11, Padova, Pro Vercel-in parte®n° in Trento 10, Solbiatese stina ma P°vereto, Cossatese, Trie-®eRuno 7, Derthona in Pia-p ’ »erbania 4, Vigevano 3. tirj PRIHODNJEGA KOLA: Bellu- Dnrth arma' Cossatese - Pro Vercelli, irin kamor smo evakuirali najtežje ranjence. Tako je bl- —»ijena kontinuiteta zdravljenja. S Je dr. Edvard uredil še druge stvari. Po direkt- razgovoru s sanitetnim odsekom glavnega štaba ■“štu ‘ Skivard uspel osvoboditi dr. Viktorja Volčjaka, ki ga je ^ 2 g/*1 Murini letom mobiliziral In za katerega je zdaj jam-jSiavo. Tudi zadevo dr. Franje je spravil na pravi tir. dri Volčjaka na Lokvah prvič videl, je nosil še in dolge lase. Mogoče je bilo to krivo, da so lia*da Je simpatizer četnikov in strokovni saboter, sko dan Je že bdi brez brade In dolgih las, tako da ej. 1X1 hisem spoznal. Da opraviči zaupanje, so ga poslali o®* najtežjih sektorjev ozemlja IX K, v Benečijo, da ^ ot>i*?*niaira saniteto. Preden bi odšel tja, so mu dovolili, Dr ^oj dom na Gorenjskem. Edvard, ki dobljenih direktiv In načrtov ni nikoli prej . ul>ailtot tik Pred Izpolnitvijo, ml Je rekel, da gremo na pot. ^ecej* * °bema kurirjema in dr. Volčjakom sva se pridružila J emu številu naj različne j šib vojaških in civilnih funk- cionarjev. S tovornjakom smo se odpeljali proti čepovanu in Spodnji Trebuši. Na čepovanu smo zvedeli, da zasilni most čez preseko nekaj kilometrov pred Trebušo še ni narejen, da pa bo čez nekaj ur kamion že lahko peljal čezenj. Dr. Volčjaku se je mudilo In je odvihral peš čez Kobilico v dolino Idrijce In naprej. Vse, kar sem slišad o njem, se je spletlo v moji domišljiji v čudno tajinstvenost. Pri postopanju in neprostovoljnem čakanju v čepovanu je dr. Edvard izgubil svojo palčko, ki ga je v partizanih vse dotlej spremljala. Zoro in Cveto sta jo iskala na mile viže, pa je nista našla. Potdhem sem se bal, da je to slabo znamenje za našo pot. Da je hitreje mineval čas, mi je Zoro pravil o vsem, kar so doživeli, odkar sta s Cvetom spremljala dr. Edvarda. Pri tem je basal svojo pipico. Pokazal sem mu svojo, edini predmet, ki sem ga prinesel v partizane. Silno mu je bala všeč, še posebej, ko sem mu povedal njeno zgodovino. Zamolčal sem, da sem jo vzel v partizane pravzaprav kot amulet, ker me Je bilo tega celo pred samim seboj sram. Nositi sem jo hotel v žepu nad srcem, saj sem slišal, da so taki predmeti že marsikoga rešili krogle, ki bi jih sicer zadela v srce. človek se kljub vsem razumskim razlogom le ne more rešiti dediščine vseh praznoverij, o katerih so mu pripovedovali v otroških letih. Zoro Je pipico milo gledal in o njej kar naprej govoril. Tudi dr. Edvard mi je namignil, da si je Zoro silno želi. Tako sem mu jo končno le moral dati. «Amulet» in palčka dr. Edvarda sta torej isti dan zamenjala gospodarja. Prišlo je obvestilo, da je preseka prevozna in da lahko nadaljujemo pot. Most še ni bil popolnoma nared, pred njim smo morali skočiti s kamiona, da bi ne bil pretežak. Pri prehodu sva se prisrčno pozdravila z mojstrom, ki je vodil gradnjo mostu. Bil je tovariš Okroglič. Spoznala sva se v ljubljanskih zaporih na sodniji. Takrat je bil sila korajžen. Tudi nje- govi sodelavci — kakih deset Novomeščanov, ki so jih hkrati zaprli, so v zaporu kar naprej zbijali šale. Vendar sem čutil, da je bil njihov humor nekam kisel in narejen. Kako bi tudi ne bil, saj so jih lahko vsak trenutek odpeljali v Gramozno jamo. Okroglič pa je zaneseno pripovedoval, da so gozdovi okoli Novega mesta prepolni «fazanov». Ob nevarni uri pa so zarožljali ključi v vratih naše celice in karabinjerji so začeli klicati Novameščane. Kar mrazilo nas je, dokler niso ječarji pristavili «con tutta la roba», kar je pomenilo, da gredo v internacijo. Okroglič je na poti iz internacije domov ostal kar na Primorskem v IX K. Tudi po končani vojni je ostal na Primorskem in je bil dolga leta direktor gradbenega podjetja v Novi Gorici. Nič kolikokrat mi je šel prav po partizansko na roko, ko smo gradili bolnišnici v Šempetru in Stari gori. Tistikrat pa si je na vse načine prizadeval, da bi bdi most čam-prej gotov. Končno je bdi kamion na drugi strani in smo šli naprej. Mračdlo se je že, ko smo se pripeljali v Cerkno, partizansko prestolnico na Primorskem, o kateri sem zadnje tedne že toliko slišal. Prevzelo me je nepopisno veselje. Dr. Edvard, Zoro .Cveto in jaz smo takoj nadaljevali pot v kraje, ki so mi postali v naslednjih mesecih moj drugi dom, tedaj jim pa še imena nisem vedel: Log, Podnjivč, Cmilh, če-plez, Lahinje, Novaki, Planina, Poljane, čmi vrh, Trebenče. Bila je že trdna tema, ko je zavil dr. Edvard s poti in posvetil z majhno žepno baterijo v tla: «Zdaj bomo šli po vodi v bolnišnico .Franjo’. Stopati moraš po kamnih, ki gledajo iz vode in ti jih bom posvetil. Glej, da ne padeš!« Slišal sem samo šumenje vode, ki je postajalo vedno močnejše. Trudil sem se, da sem pri vsakem koraku res postavil nogo na slabo osvetljeni kamen in ujel ravnotežje, da nisem zdrsnil v vodo. Predstavljal sem si, da je voda globoka in da bi se v tej temi težko rešil iz nje. Nenadoma: «Stoj!» Dr. Edvard ni vedel gesla in odgovora in je poslal naprej Zora ali Cveta, da uredita zadevo. Velikokrat sem pozneje hodil po tej poti, a vedno mi je bilo ponoči tesno, ko sem prišel do stražarskega mesta. Bilo je tik nad močnim slapom, ki je s svojim šumenjem jemal moč in razumljivost človeškemu glasu. Nepoučen, novopečen, paničen, malce naglušen in zelo uraden stražar bi lahko preslišal odgovor, jaz bi ob bolj narasli vodi preslišal njegov: «Stoj!» in prst bi sprožil petelina. še nekaj korakov in bili smo v SVPB «Franja», SVPB «FRANJA« Sprejel nas je vršilec dolžnosti upravnika tovariš dr. Franc Podkoritnik - Očka, ki ga od bežnega srečanja na ljubljanski sodniji nisem več videi. Menda je bil obsojen skupaj s tovarišem Valentinčičem na dosmrtno ječo, transportiran v zapore v Italijo, na poti domov pa je ostal v IX K. Očka je bilo njegovo partizansko ime, ker je imel že skoro bele lase in je bil z ranjenci dober kot oče. Najprej smo se okrepčali, mene so poslali spat, drugi pa so imeli važen sestanek. Nisem mogel zaspati. Zaradi teme bolnišnice še nisem videl. Predstavljal sem si jo samo po pripovedovanju dr. Franje. Vedel sem, da Je v grapi, iz katere se ne bi dalo umakniti, če bi bila napadena. Zato se nisem slekel, samo sezul sem se. V mislih sem še enkrat ponovil zadnjo pot. V kakšne hribe, doline, grape, kurije se je nekje pogreznila in drugod spet zakipela primorska zemlja. Zdela se mi je kot silna trdnjava z neštetimi stolpd, neprehodnimi obzidji, skrivnimi hodniki, zvezanimi med seboj v labirint, v katerem se mora izgubiti vsak, ki hoče prodreti vanj in zasužnjiti tiste, ki tu žive že stoletja, imajo radi to divjo zemljo in je ne dajo iz rok. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ut. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Stran 6 14. novembra 1972 Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50 1 01-603-45361 «ADIT. DZS liubha' a Giad.šče 10 II nad telefon U M Oglasi Za vsak mm v všini enega stolpca trgovski 200 finančno upravni 300, legalni 400. osmrtnice n sožaha 200 Ur «Mai' °9 -80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročalo oglasnem oadelku ali upravi Iz vseh drugih pokrajin Italije ort S Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska Zli PO ZGLEDU PROTESTANTSKE P0LV0JAŠKE FORMACIJE UDA Manjšina v Ulstru ustanovila novo brambovsko organizacijo Tudi pripadniki severnoirskih katoličanov bodo nosili uniforme - Priprave za Heathov obisk BELFAST, 13. — Katoliške skupine v Severni Irski ki so vključene v obe krili Organizacije IRA («Ofic:als in Provvisionals*) so u-stanovile novo pol vojaško formacijo, po zgledu protestantske organizacije UDA (Ulster defence army). Tudi ta nova organizacija bo štela kakih 20.000 člano' ter bo torej številčno enakovredna protestantski organizaciji. Po njenem zgledu bodo tudi «katoliški brambovcu nosili nekakšne uniforme: v Belfastu bodo imeli vetrovke, v Londonderryju pa zelene kape. Vse člane nove polvojaške organizacije ulstrskih katoličanov bodo novačili v vrstah organizacije «Catholic ex servicemeti’s assotiacicn* to je v združenju bojevnikov angleške vojske ki pripadajo ulstrski katoliški manjšini. Predsednik te organizacije je jasno povedal, kakšni so cilji nove polvojaške organizacije. Philip Cur-ran je na nekem zborovanju izjavil, da bo organizacija skrbela predvsem za zaščito življenj in imo-vine katoliškega dela prebivalstva v Ulstru. To je postalo nujno po vpadih prejšnjega tednj skupin mladih protestantov v katoliško četrt Lenadoon. V svojem govoru je Curran poudaril, da je bilo treba organizirati to obuko samoobrambe spričo vedno bolj živahne dejavnosti članov protestantskih organizacij. UDA, ki šteje tudi približno 20 000 članov, je bila organizirana že lani. Poleg te protestantske organizacije pa de* luje še «Ulster volunieer force*. Curran je še dodal, da bo njegova organizacija poskrbela za eva-quacijo žensk in otrok v primeru državljanske vojne v Ulstru V teh razmerah se angleški premier Heath pripravlja na obisk v Ulstru. Angleške vojaške oblasti niso sicer zaskrbljene zaradi ustanovitve katoliške polvojaške bram- VROČEKRVNI VRATAR Splošen pretep in predčasno prekinjena nogometria tekma v Nid. tokrat pa niso vdrli na igrišče vročekrvni navijači pač pa majhen psiček, ki si «je hotel od blizu ogleaatn tekmo med ekipama Croii Valmer in Lorgues (iz Nice). Živat se je postavila za ir ata blizu fotografov, ko je sodnik dosodil enajstmetrovke gostom. Srednji napadalec moštva Croii Valmer je realiziral kazenski stre' in domači vratar je jezno brcnil psička, češ du ga je zmotil v najbolj kočlvvem trenutku. Žival te «odletela* nekaj metrov daleč in negibno obležala. Tedaj pa ie na igrišče vdrla lastnica psa in je z dežnikom aknokoutiralat nogometaša. Za njo so vdrli še navijači, ki so hoteli braniti svojega ljubljenca in tist' ki so branili žensko in kmalu je prišlo do splošnega pretepa, kjer ni nihče več vedel zakaj mlati nasprotnika. Sodnik je zato odžvižgal ko nei tekme in policijski agenti so odpeljali vratarja v bolnišnico. Nevšečnosti za nogometaša pa ni še konec: mladenič se bo moral zagovarjati pred športnim in civilnim sodnikom, ker je predsednica društva za obrambo živali izjavila, de ga bo tožila. bovške organizacije, ker menijo, da bo vse potekalo v redu, če bo njen značaj ostal vedno le obramben. Bojijo se le, da bi se v brambovsko organizacijo utegnili vriniti skrajneži ki bi jo skušali izkoriščati v svoje namene. Kazno je, da se angleške vojaške oblasti nočejo zameriti katoličanom, čeprav iim ta poteza ni prav nič po godu. Katoličani namreč obtožujejo angleško vojsko, da je občutljiva le za pohvale tisočev 'n tisočev pripadnikov organizacije UDA ki Korakajo v uniformah po mestmh niieah Kato1 iški prvaki 'tu so predvsem voditelji struje «Ofieials»T menijo, da bo angleške vojska morda bolj upoštevala manjšino, če bo tudi ta razpolagala s polvojaško formacijo tipa UDA. Ta domneva pa ne drži popolnoma, ker je angleška vojska bolj naklonjena protestantskim lojahstom, ki so za povezavo 7 angleškim kraijev-stvom, kot pa do katoliških separatistov. ki bi se hoteli priključiti Irski republiki. Heath se bo v Ulstru pogovarjal s predstavniki vseh političnih strank in skupin. Spremljal ga bo minister za ulsterske zadeve IVhitela. Že sedaj so vojaške in uolicijske oblasti sprejele številne varnostne ukrepe. Zadnji konec tedna Je. v Ulstru petek?i razmeroma mirr.o Zabeležiti je treba, samo ori ner nekega katoliškega mladeniča, ki jp bil sinoči rnt:,en v Belf PO 17 LETIH IZGNANSTVA V petek se Peron vrne v Argentino Položaj v Argentini je izredno napet v pričakovanju povratka bivšega predsednika - Izredni varnostni ukrepi buenosaireške vlade MADRID. 13. — Iz dobro obveščenih krogov v Madridu se je izvedelo da bo bivši argentinski predsednik Juan Peron odpotoval jutri iz Madrida v Rim, kjer se bo mudil dva dni pred odhodom v Argentino. Vse kaže torej, da ima bivši predsednik namen vrniti se v domovino v petek, i7. septembra po več kot 17 letih izgnanstva. V spremstvu sorrnge je Peron danes zapustil svoje madn 4 s ko stanovanje in je odpotoval neznano kam, politični opazovale v Španiji pa menijo, da bo bivši argentinski predsednik do iutri gost nektga prijatelje, pri katerem je pri/tvel žc več teanov. V pričakovanju Peronovega povratka je argentinska vlada odre dila izredne varnostna ukrepe, ker se boji, da bi siie, ki nasprotujejo bivšemu predsedniku sprožile val manifestacij. Voditelji peronistične stranke ki so že napovedali slovesen sprejem bivšega predsednika so zagotovili oblartem, d? ne bodo povzročili neredov, i oiašk' oddelki pa so v pripravnem stanju, ker bi desničarske sile lahko ;provocirale ne rede Nedeljska akcija peronističnih gverilcev je še bolj zaostrila položaj. Gverilci so se i.amreč pola-suli radijske postaje v Resistencii in so ocidali sporočilo da se bo bivši prede dnik v kratkem vrnil v Argentino. Predet so zapustili radijsko postajo so odvedli s seboj osebje, a so ga kmalu nato os vi .Cedili. V petek bo buenosaireško letališče izredno zastraženo. Vojaškim otadelkorn bo poveljeval genr-ral Ma-nuei Pomar, ki je leta 1955 zlomil odpor peronističnih sil pri Cordobi. Pc n nenju političnih opazovalcev 'e je predsednik Umusse odloči), do ocveri poveljstvo Pomori*, da bi dokazal, da je končno odpravil stara sovraštvo med raznimi voja Štirni poveljniki. 'Co bo Peron v petek dopotoval v Buenos Aires predsednika La- nusseja ne bo v prestolnici. Istega dne se bo namreč odnravil na dvodnevni obisk v iužne pokrajine. Govorilo se je o oozneišem srečanju med Peronom in Lanussejeo. v Bamochu, a vlada ni doslej ne potrdila ne demantirala teh vesti Tudi ni še znano, kaj bo naredil bivši *redsednik po povratku v domovino Doslej je povedal le, da bo skl.cal tiskovno konferenco in da se bo sestal z voditelji nekaterih političnih strank Vprašanje je tudi. kako bosta Peron in Lanusse uskladila svoji sta-bšči. Bivši predsednik je izjavil, da je še vedno veljaven načrt v de. setih točkah za pomiritev v državi, vlada pa noče odstopiti od svojega načrta. Oba predloga imata precej skupnih točk, le da Peronov izrecno zahteva politično gospodarsko in vojaško neodvisnost in zagotovilo, da bodo volitve res demokratične medtem ko je vladna izjava bolj meglena. Minister za notranje zadeve Ar-turo Morroig je pred nekaj dnevi napovedal, da bo vlada v kratkem objavila dokument, v katerem bodo zbrana skupna stališča vseh strank in vojaške uprave. Po mnenju notranjega ministra, naj bi ta listina služila kot izhodišče za po gajanja med vsemi strankami. RIM, 13. — V notranjosti klasičnega liceja «Orazios> je prišlo do spopadov med levičarskimi in desničarskimi študenti. Desničarji so napadli svoje politične nasprotnike s kamenjem in kovinskimi predmeti. Dva študenta sta bila ranjena RIM, 13. — Skladno z nedavnim sporazumom med Itabjo in LR Kitajsko bodo začeli uvajati v Italiji učenje kitajskega jezika. Zadevni poskus se je začel v Benetkah pod vodstvom krajevnega vseučilišča. Pouk se bo vršil v tehničnih zavodih «Zuccante» in «Paci-notti* ter v znanstvenem liceju «G. Bruno*. ............minili.mi.im...im n.............*•............... PO POVRATKU V ZDA V«karanteni» potniki in posadka ugrabljenega ameriškega «DC9 Policija preprečila časnikarjem srečanje s potniki in posadko preusmerjenega letala - Kritična ocena posega agentov FBI MIAM (FLORIDA), 13. - Danes so se vrnili domov potniki in posadka letala «DC 9» ameriške letalske družbe »Southern Airlines*, katerega so v petek ugrabili trije zračni gusarji in ga preusmerili na Kubo. V bolnišnici v Miamiju je samo še 83 letni potnik, ki ga je zadela srčna kap zaradi 30 ur stai ne živčne napetosti. Domov se je vrnil tudi drugi pilot Billy Johnson, katerega so gusarji ranili takoj po vzletu z Orlanda. L Policijski agenti v Miamiju in v ostalih mestih, kamor so dopoto vali potniki preusmerjenega letala, so preprečili časnikarjem srečanje s protagonisti dramatične ugrabitve. V Orlandu so agenti celo obkolili letališče in so odstranili vse ljudi, ko so prispeli omenjeni potni ki. Politični opazovalci v ZDA me nijo, da je treba te ukrene povezati s posegom agentov FBI v pre-usrrteritev. Potniki in posadka so ostro kri tizirali poseg članov zvezne poli ciie. Izjavili so ,da njihova živi je nia niso bila v nevarnosti, dokler niso začeli izbrani strelci FBI stre Pati proti letalu na Mei:v-o v Orlandu. Pirati so odgovorili na napad in so ranili drugega pilota. »Od tistega trenutka dalje — je zaupal časnikarjem potnik Frank Robinson — nismo vedeli več, kakšna bo naša usoda, ker so gusarji postali zelo živčni*. Vprašanje, ki najbolj tare ameriško policijo, je kako so gusarji vtihotapili orožje na letalo. Na letališču v Birminghamu so morali vsi potniki stopiti pred detektor, ki »opazi* tudi najmanjši kovinski predmet in bi moral zato »opozo riti* policijskega agenta, da ima potnik samokres. Po izjavah odvetnika, ki je zastopal Jacksona in Moora, dva izmeči treh gusarjev, na sodišču v Detroitu, so pirati ugrabili letalo, da bi protestirali proti nerazumevanju ameriških sodnih organov. Pred časom sta Jackson in Moore obtožila detroitsko policijo brutalnega ravnanja in sta zahtevala štiri milijone dolarjev odškodnine, občinska uprava pa jima je v od govor ponudila 25 dolarjev povrači la To naj bi po mnenju odvetnikov tako razburilo moža, da sta si skupaj z M'L inom odiočila za ugrabitev letala. To je bila druga najdaljša pre usmeritev v zgodovini letalstva «DC 9» je letel 29 ur in je preletel skupno 7.200 km. Najbolj drama tičen je bil zadnji polet od Orlanda do Havane. Na floridskem letališču so agenti FBI namreč zadeli pnevmatike letala, poleg tega pa je en motor odpovedal. Pred pristankom na Kubi je pilot več krat obkrožil otok, da bi porabil vse gorivo in šele nato je pristal. Uslužbenci havanskega letališča so medtem polili pristajalno stezo s protipožarno peno, da bi zmanjšali možnost eksplozije letala. Kuban ski premier Fidel Castro je po pristanku čestital pilotu za odličen manever. Vse kaže, da bo kubansko ka zensko sodišče obsodilo tri pirate na dosmrtno ječo. Vest je sporočil senator Charles Percy, katerega je obvestil načelnik ameriške zvezne ustanove za civilno letalstvo John Sahffer. Govori se, da je na povedovalec kubanske radijske postaje med poročanjem o drrmatič , rti preusmeritvi izjavil: »Gusarji ^, ido do smrti živeli v meter dol : d. meter široki in meter visoki 1 celici*. ŠPORT ŠPORT ŠPORT NAMIZNI TENIS V ZENSKI LICI V1. kolu gladka zmaga Krasove ženske ekipe Povratno kolo bo v nedeljo v Zgoniku ■ Tudi tržaška Julia zmagala v Terniju V prvem kolu ženske lige je, po predvidevanjih, Krasova prva ekipa j gladko zmagala. Miličevi, Vesnaver-jevi in Rebulovi se tokrat ni bilo treba posebno truditi, saj sta bili njihovi najresnejši nasprotnici prav klubski tovarišici Blažinova in ži-gonova. Tretja ekipa, druga postava tržaške Julie, pa je tokrat igrala podrejeno vlogo. Nastop Sonje Miličeve je bil tokrat popolnoma odveč, saj bi tudi Vesnaverjeva in Rebulova lahko odnesli prvo mesto. Vennar pa je bilo le bolje, da je igrala tudi Sonja, saj je bila tako zmaga bolj gotova. Tekmovanje je Dilo namreč zelo važno, saj je bil to prvi korak na poti k naslovu državnega prvaka, in se je bilo zato potrebno izogniti vsakemu presenečenju. Tekme so bile precej umirjene in nezanimive. Napeto je bilo le srečanje med Žigpnovo in Rebulovo, ki se je končalo po tren dolgih in napetih setih. To pa je bilo tudi vse. Premoč prve Krasove ekipe je bila tolikšna, da (razen v omenjeni tekmi) ni pustila nasprotnicam niti seta. Povratno kolo turnirja bo v nedeljo v prostorih osnovne šole v Zgoniku, z začetkom ob 9. uri. Četrta ekipa iz naše dežele, ki sodeluje v ženski ligi, Julia A, je v soboto in nedeljo gostovala v Terniju, kjer je dvakrat zmagala in se tako uvrstila v drugo fazo tekmovanja. KRAS A - KRAS B 3:1 Vesnaver — Blažina 2:0 (14, 11) Ž gon — Rebula 2:1 (19, -15, 19) Vesnaver in Milič — Blažina 2:0 2:0 3:1 2:1 in Žigon (12, 10) Vesnaver — Žigon (14, 19) KRAS B — JULIA B Eccardi — Blažina (-12, 16, 11) Žigon — Pertot (18, 19) Blažina in Žigon — Eccardi in Grismani 2:0 (14, 16) Žigon — Eccardi 2:0 (9, 8) KRAS A - JULIA B 3:0 2:0 Vesnaver — Eccardi (17, 16) Milič — Crismani dl, 8) Vesnaver in Rebula — Eccardi in Pertot 2:0 (14, 14) LESTVICA: Kras A 4, Kras B 2, Julia B 0. S. J. Miličeva proti Švici v državnem dresu Poleg drugega mesta so si namreč zagotovib še tretje z Ukmarjem, osmo z Radovičem in deveto s Pertotom. Mibč je v prvem kolu klonil N. Archidiaconu, najmlajši predstavnik Sokola Ivo Terčon pa je v drugem kolu položil orožje pred odličnim G. Archidiaconom. Turnir je torej zelo dobro uspel in je bil tudi zelo kakovosten. Zato je treba pohvaliti pobudo tržaških trgovcev, vendar pa bi drugič kazalo organizirati taka tekmovanja v primernejših prostorih in na boljših mizah. k Trener italijanske namiznoteniške reprezentance Ugo Luccio je potrdil, da bo Sonja Miličeva, igralka zgoniške-ga Krasa, 25. t. m. nastopila z italijansko državno reprezentanco proti Švici v srečanju, veljavnem za evropski pokal narodov. Italijanske barve bosta branila še Stefano Bosi in Ste-fano Malesci. Na turnirju »T eluba* Ekipno najboljši nabrežinski igralci 2:0 Trgovsko združenje «T club* je priredilo v soboto in nedeljo L deželni turnir v namiznem tenisu za tretjekategornike in tiste igralce, ki se uradno ne udejstvujejo. Tekme so bile v prostorih glavne pošte, kjer se je med sabo pomerilo nad 45 tretjekategornikov. Naši društvi Sokol in Dom sta se polnoštevilno udeležili tega prvega deželnega turnirja. Za Goričane je bil to prvi zahtevnejši nastop in čeprav so vsi predstavniki Doma izpadii že v predtekmovanjih so si mladi pingpongaši nabrali potrebne izkušnje, ki jim bodo koristile zlasti v prvenstvu D lige. Komel, D. in M. Klanjšček ter Pavšič so morali položiti orožje proti boljšim nasprotnikom, ki sodijo v sam deželni vrh tretjekategornikov. Predstavniki Sokola pa so odločno startali kot veliki favoriti in so to tudi deloma opravičili. Čeprav je zmaga pripadla izkušenemu Kochu, ki je po treh razburljivih setih odpravil Fabjana, so ekipno dosegli Nabrežinci najboljši uspeh. V MOŠKI ODBOJKARSKI C LIGI Samo v drugem nizu krasovci enakovredni Zgoničani so igrali v Padovi brez trenerja Libertas — Kras 3:0 (15:3, 15:12, 15:6) LIBERTAS PADOVA: Fabbi, Fa-labella, Ljonovich, Imbimbo M. in C. Magamoito, Pitteri, Sciaiom, Sedita, Valsecchi, Viel in Zanella. KRAS: B., L. in G. Milič, Fran-Ušaj, Ves- ko, Grilanc, Paškulin, naver, Zadnik, Živec. Sodnik: Brezigar, stranski: Sal-mazo, zapisnikar: Schiavon. Odbojkarji Krasa so v prvem kolu letošnjega tretjeligaškega prvenstva naleteli v Padovi na tekmeca, ki bo še marsikomu prekrižal račune. Domača šesterica je bila že v preteklem prvenstvu resen tekmec za napredovanje v 2. ligo in temu kakovostnemu skoku se je morala odreči šele v neposrednem spopadu s tekmeci iz Mester. Letos pa se je ta ekipa še dodatno ojačala in Krasovci kljub temu, da niso igrali slabo, iz Padove le niso mogli odnesti cele kože. Odbojkarji iz Zgonika so bili enakovreden tekmec domačinom samo v drugem nizu, v prvem in zadnjem pa niso znali dobiti primernega o-rožja proti razigranemu tekmecu. Ekipa Ubertasa je prikazala zrelo, duhovito in (kar je bilo za goste najbolj usodno) tudi učinkovito odbojko. Slovenski igralci v tem spopadu resnici na ljubo niso računali na točke, ker se vedeli že v naprej kaj jih čaka v Padovi. Pri Krasu se je nedvomno poznalo pomanjkanje trenerja ali nekoga od zunaj, ki bi ekipo vodil in dajal potrebna navodila. Prvenstvo se je komaj pričelo in možnosti, da bi pokazali svojo resnično moč, bo za zastopnike iz Zgonika še veliko. G. F. ATLETIKA RIM, 13. — Armando Zambaldo je izboljšal italijanski rekord v hoji na 20 kilometrov s časom 1.30’43”. Prejšnji rekord je pripadal Pamichu s časom 1.30'57", dosegel pa ga je 12. novembra 1967 v Rimu. MOTOCIKLIZEM V nedeljo je bilo v Sesljanu tek movanje v motokrosu za «1. pokal Krasa*, ki ga je priredil tržaški moto klub Zmagal je prvak treh Beneč j Papuccia, proseški pred-| stavnik Dario Segina pa se je uvr- stil na osmo mesto. Naj omenimo, da je bil Šegina stalno med prvimi, toda proti koncu 20 km dolge proge je moral popustiti, ker je imel okvaro na električni napeljavi motorja. B. R. BOKS VIAREGGIO, 13. - Brazilski boksar Azevedo se bo 2. decembra pomeril z Italijanom Arcarijem dvoboju za naslov svetovnega prvaka superlahke kategorije, ki ga trenutno brani italijanski boksar. ROKOMET BRATISLAVA, 13. — V drugem dnevu mednarodnega ženskega rokometnega turnirja narodov je reprezentanca Jugoslavije premagala Zalh. Nemčijo z 8:7. S to zmago so si Jugoslovanke zagotovile trenutno prvo mesto na lestvici. KOŠARKA V MOŠKI D LICI PREVEČ NAPAK V IGRI BORA Najboljši strelec «plavih» je bil Fabjan Pro Pace PD — Bor 73:40 BOR: Škerlj 6, Fabjan 11, Bara-zutti 4, Hrvatič 2, Rudes 4, Ambrožič 2, šare 4, Kralj 7, Pertot. Sodnika: Garletto (Videm) in Cap-pelletti (Tolmezzo). Po predvidevanju so borovci zgubili z visoko razliko že v prvem kolu. Naši košarkarji so igrali poprečno in so, zaradi treme in neizkušenosti, zagrešili preveč napak. To so seveda izkoristili nasprotniki, ki so s hitrimi protinapadi polnili koš borovcev. Gostje so namreč predvajali hitro igro (večina igralcev te ekipe je zelo nizkih, a z dobro tehniko) in točno so metali od daleč. To pa je zadostovalo proti borovcem, ki so bili sicer požtr- «uiiminiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiniiliiiiiiiliiilllii<**i«uiiiiiimiim.....................'""'iiimiiiinimiiiiiimiu ODBOJKA V ZENSKI B LICI Nezaslužen poraz okrnjenega Brega Brežanke so v Brescii nastopile brez Klabjanove, Sedmakove in Forausove 3:0 Libertas Brescia — Breg (15:6, 15:13, 15:6) BREG: Pavletič, Hmeljak, Kofol, Barut, Zobec, Križmančič, Manin. LIBERTAS: Agosti, Boccardelli, Lombardi, Mombelli, Panada, Pe lati, Rovida, Tamanza, Tosin in Rezzoia. Sodnik: Zanchi (Bergamo). Po odpovedi Klabjanove in tik pred prvenstvom še Sedmakove, je Breg odpotoval v Brescio tudi brez Forausove. Močno okrnjene Brežan ke so imele le malo upanja, da bi dosegle kaj več kot časten poraz. Tudi po lanskih uspehih Li-bertasa, ki je bil ena vodilnih ekip B lige, se Brežanke niso mogle nadejati kaj več. Edino z izredno požrtvovalnostjo in s povratkom nekaterih ključnih igralk v ekipo, se bo Breg lahko izcgnil izpadu. To je želja igralk samih in seveda tudi društva, ki je skupno s trenerjem vložilo mnogo truda v to ekipo. V začetku prvega seta je Breg presenetljivo povedel. Brežanke so namreč vodile s 5:2, kmalu pa so se njihove nasprotnice zdramile, jih dohitele ter prehitele in naša dekleta se jim niso mogla enakovredno upirati. Drugače je potekal drugi niz. Brežanke so vodile vse do 10. točke. Šele tedaj so jih nasprotnice dohitele. Igra je postajala vedno bolj zanimiva. Brežanke so dale vse od sebe, da bi si priborile set. Pri stanju 14:13 so naša dekleta skušala na vsak način izenačiti, kar pa jim ni uspelo. V tem setu so bili odločilnega pomena zlasti močni servisi Pavletičeve. Tretji del igre je bil podoben prvemu. Po začetni izenačenosti se je obranila Brežank zmedla. Nasprotnice so tako nizale točko za točko in trener naše ekipe jih, kljub minuti odmora, ni mogel zaustaviti. Kljub porazu pa moramo pohvaliti požrtvovalnost vseh igralk in pozitiven nastop Nadje Zobec. S. K. KOLESARSTVO HOKEJ KRANJSKA GORA. 13. - Zaradi požara v slačilnicah je hokejski ekipi Kranjske gore zgorela vsa oprema za igralce. Zato so morali preložiti prvenstveni dvoboj 1. lige z Jesenicami. Namiznoteniški turnir v Sovodnjah Športno društvo Sovodnje namerava letos pričeti namiznoteniško dejavnost. Za ta namen bodo v Sovodnjah organizirali turnir v namiznem tenisu, katerega se lahko udeležijo vsi, ki stanujejo v so-vodenjski občini. Turnir, ki bo danes in v četrtek s pričetkom ob 19. uri bo služil kot izbor igralcev, ki bodo kasneje sestavljali ekipo. OBVESTILO SK Ivan Cankar prireja šahovski brzopotezm turnir »Petih pokalov* za posameznike. Prvi tnmlr bo v petek, 17. nov. ob 20.30 v prostorih PD Ivan Cankar v Ul. Montecchi 6/IV. Vpisovanje bo od danes, 14. t.m. do četrtka 16. t. m. od 10. do 20. ure. Vsa pojasnila pri vpisovanju. MILAN, 13. - Po daljši negotovosti so potrdili, da bo tudi prihodnje leto šestdnevna kolesarska dirka na dirkališču v Milanu. Tekmovanje bo sredi februarja, udeležili pa se go bodo najboljši tuji in italijanski kolesarji. Nastopal bo tudi lanskoletni zmagovalec Gimondi, ka bo tudi tokrat natsopal z Nemcem Renzom. TENIS STOCKHOLM, 13. - Na mednarodnem teniškem turnirju v Stockholmu je zmagal ameriški profe- sionalni teniški igralec Stan Smith, ki je v finalu premagal Nizozera ca Okkerja s 6:4, 6:3. Jugoslovan Pilič je bil izločen že v polfinalu. PORTOROŽ, 13. — V povratnem šahovskem srečanju med reprezentanco Slovenije in severne Italije je zmagala Slovenija z 12,5:7,5. BERN, 13. — Mednarodna nogometna zveza bo prihodnji mesec razpravljala o protestu, ki ga je vložil madžarski nogometni klub Ferencvaros po porazu s Sparta-kom v tekmovanju za pokal pokalnih prvakov. Madžari so vložili protest zaradi nerodnosti, ki so se pripetile med tekmo prejšnjo sredo. LONDON, 13. — Gordon Banks, znani vratar angleške nogometne reprezentance in Stoke Citya, ki si je hudo poškodoval oči pred nekaj tedni v prometni nesreči, ne bo megel dalj igrati nogometa, ker se bo moral še zdraviti. Kaže pa, da Banks, ki ima 35 let, ne bo mogel več aktivno nastopati. Končno odločitev o nadaljevanju njegove športne kariere pa bodo dali zdravniki lahko šele čez tri mesece. Letos almanah za vso deželo k/ vovalni v obrambi (boljša cona mož - moža), napravili pa so prev,. napak, da bi lahko zaustavili . vahne nasprotnike. V drugem polčasu se je respej poškodoval Andrej Rudes, ki se F moral zateči v bolnišnico, kjer Pj ga niso zadržali in so mu nare®“ štiri šive. ji Gostje so vodstvo 20 točk d0*^! že v prvem delu igre. Med borov je Fabjan skušal v napadu 08*^ žati nasprotno obrambo, šare je potrudil v obrambi. Bilo Pa ^ premalo. Gostujoča ekipa je ® . taktično in tehnično za razred D™ ša od borovcev. . vj Izidi tekem naših mladinskih štev: Mladinci Bor — Itala Naraščajniki Bor — SABA Kontovel — Servolana Polet — Inter 1904 Dom — Italcantieri B 59:® 36:95 odg- 30:51 16:46 b. b _ Pol«1 Drevi: Don Bosco Poletovi mladinci bodo v °kvG priprav za prvenstvo odigrali dre ob 19. uri, prijateljsko trening mo proti ekipi Don Bcsca. u bo na igrišču Don Bosca v Istr • ulici (Salezijanci). Vsi Poletov gralci naj se dobijo pri ope> tramvaju na Oberdankovena ob 18.15. V NARAŠČAJNIŠKI LIGI Domovci klonili gostom iz Tržiča DOM: Dornik 3, Ozbat, Čubej 2, Mozetič, Terčič, Muci Kont, Brešan, Marušič. lcj Tudi na domačih tleh so 'P £ Doma doživeli poraz. To j*. Cj, davek, ki ga naši fantje PlaC jL-; letos prvič o kot novinci, saj pajo na kakem prvenstvu. se jim namreč, da niso še u'gf' afli- Zelo jim primanjkuje skupna » kar se najbolj pozna v napa°uj, kar se najbolj pozna glavnem se naslanjajo na tehniko posameznikov, kar P8’ 0,9 no, Še zdaleč ne zadostuje- /j. se tudi pomanjkanje visokih osebn° cev, saj v glavnem nasprotnik! ^ segajo koše prav po odbitih J*0® ... mi? Gostje iz Tržiča so bili^j igajo kose prav po oamun Kaj lahko rečemo o nedeljski ^ no boljši. Imeli so na razpolag0 s0 izkušenih igralcev. Predvsem P? j, is°k*^ imeli na razpolago več vi^-r $ gralcev, ki so bili pod k°f' (. mala nepremagljivi. Slovenski je so igrali ves čas tekme Pjjjjjjj jeno vlogo, čeprav so se, ne na rezultat, borili prav do Končni rezultat 46:16. $ V nedeljo, 19. t.m. bodo d^ j- počivali. Prihodnjo tekmo jjci grah v Gorici proti ekipi R Arte B. V. p- NOGOMET Sinoči so v časnikarskem krožku predstavili letošnji nogometni almanah, ki sta ga sestavili Tržačana Ezio I ipott n, Claud'o Nordio Se-stavljalca sta najprej obrazložila, da sta letos razširila svoj pregled na celotno dežcio, saj se je lansKa izdaja, ko sta> podala pregled 'e tržaškega nogometa, izkazala kot zelo zanimiva, na žalost pa tudi precej omejena. Marljivima športnima delavcema so izrekli svoje priznanje mnogi strokovnjaki, saj so bili sinoči prisotni v Trstu trener Milana Nereo Rocco in nekdanji državni reprezentant ter svetovni prvak Gino Colaussi. Prispelo pa je tudi precej brzojavk, od Helenia Herrere, Ferruccia Val-careggija, Trevisana in igralcev Juventusa Zoffa in Capella, ki se v zadnjem trenutku nista mogla udeležiti te slovesnosti. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja tržaškim trenerjem, ki so se najbolj izkazali v lanskoletni sezoni. Almanah bo v prodaji v teh dneh. B. R. ZAGREB, 13. Jugoslova^ nogometna reprezentanca F ntfats deljski trening tekmi zagrebški Dinamo z 2:1 in pj-i-tako oddolžila za poraz me° ^ pravami za tekmo s Špani^ grebčani so na željo zveznega nerja Boškova igrali pretežno brambi in so se večkrat sP^pjjŽ' v hitre protinapade. Tako F no računajo, da bodo igr®" a ja Grki v Beogradu. Oba za' ide**, reprezentate je dosegel sre<^Lflji! padalec Bjekovič, ki je za ^dijti poškodovanega Bajeviča. ^>°Ll)gei1! igri v prvem polčasu so v or7 V delu srečanja vstopile rezerv ^ so zaigrale mnogo slabše * več spremenile rezultata. M.jČ!' JUGOSLAVIJA: Marič (Petr%ii. Krivokuča (Bogičevič), StePa°?vii1 Pavlovič (Katalinski), PfrfJdJ Holcer (Rajkovič), Ačimovič p kovic), Bjekovič, Vladič, v (Nikezič). . jj- DINAMO: Stinčič, GašpariI,1y vičič, Car, Miljkovič, Kuže» ya-zen, Dilberovič, Kranjc, LM*6' J bec. Naraščajniki košarkarji noriškega »Doma* Uk pred svojim nedeljskim nastopom v telovadnici pri Steli® tina v Gorici, kjer so se pomerili i. naraščajniki ladjedelnice iz Tržiča. Tekmo proti močnejšim na*Pr# so sicer zKubill, vendar so naši košarkarji pokazali veliko borbenost in požrtvovalnost. Še nekaj več (t .^iH puvezane igre in vztrajen trening, pa tudi uspeh ne bo izostal. To je bil komaj njihov drugi nastop v le* tekmovanju, kt Je zanje sploh prvo