Ameriška


Hi* E W «= /* I1I-. H OIV F
AM€R!CAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAG€ ONLY
NO. 70
SLOV€NIAN
HORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, APRIL 9, 1953
LETO LUI — VOL. UH
Pel pastorjev v Bostonu je tajnih komunistov
Tako je izjavil znani Herbert A. Philbrick senatnemu < odboru za notranjo varnost.
WASHINGTON. — Bivši kon-tra-špion v komunistični partiji le povedal senatnemu odboru za Notranjo, varnost, da je v Bosto-najmanj pet protestantovskih Pastorjev, ki jih osebno pozna, ki- so zakrknjeni in disciplinirali člani komunistične partije.
Ta priča je znani Herbert A Thilbrick, ki je prebil devet let svojega življenja kot komunist, ioda v resnici je bil ves ta čas Podtalni agent FBI ustanove, ka-ieri je dajal račun o vseh dejan-lih in nehanjih komunistične: Partije v Bostonu.
,v Kot kristjan je bil zaprepaš-^e,n, ko je ugotovil, da je bilo Bostonu sedem ali osem zakrknjenih in discipliniranih komu histov, ki so bili hkrati pastorji jeznih cerkvenih kongregacij. v kolikor je njemu znano, so bi-1 K ljudje komunisti že prej, Preden so postali pastorji. Od teh osmih jih je nekaj izginilo, toda pet pa jih je še vedno v Bostonu, kjer izvršujejo
Pastorski poklic.
svoj
Slovenska pisarna
16 Glass Ave., Cleveland, O Telefon: EX 1-9717
KONCERT “Korotana” bo v godelj o popoldne ob 3:30 v veli-i dvorani SND na St. Clairju. Bdimo vsi in napolnimo dvo-ranoi. Vstopnice se dobe tudi v Paši pisarni.
ŠOLA (Slovenska sobotna). °teg že objavljene naloge naj vse skupine pripravijo za krat-t&kmo v branju. Prevzvišeni Napovedali obisk šole, če se 0 sobote vrnejo v Cleveland.
.Molitveniki “Večno živ-
tje:
,riie” se spet dobe. Dve izdela-
dat,
z rdečo- obrezo $2, usnje in
Poštnin
a obreza $3. Po pošti dodati
^tavkarji spet na delu
v CINCINNATI, O. — Elektri-^rski delavci, pripadajoči AFL, vse vrnili po mesec dni traja-£Cern štrajku spet na delo v 8 r°sley Avco tovarno. Dobili so Ceatno zvišanje mezde na uro.
ZDRUŽITEV
ML m CIO NA VIDIKU
Odbor šestih članov bo podvzel prve korake v smeri združitve obeh delavskih organizacij.
Zbornica Zdr. narodov je odobrila novega generalnega tajnika
WASHINGTON. — AFL in CIO sta v torek imenovali odbor šestih članov, ki naj se pogaja o tako imenovanem “no-raid” sporazumu, ki bi bil prvi korak v smeri združenja obeh velikih delavskih organizacij. “No-raid” pomeni konec prakse, koi si je e-na unija prizadevala spodriniti drugo unijo kot del. predstavnico, kar j,e bila doslej glavna ovira dolgo zaželjiene združitve.
“Prizadevanja in viri delavskega gibanja morajo biti izrabljanji za organiziranje neorgani-zirnih, ,ne za rušenje že ustaljenih odnošajev z delodajalci”, — sta izjavila časnikarjem George Meany, predsednik AFL, in Walter Reuther, predsednik CIO.
'Časnikarji so nato vprašali o-ba predsednika delavskih organizacij, katere unije izpodrivajo pri tem druge unije. Predsednika sta se nasmiehniila in odgovorila, da vesta, da se to dogaja in da se mora to končati.
Molotov pri Fincih
MOSKVA. — Sovjetska ministra Molotov in Mikojan sta se na Veliko nedeljo udeležila recepcije na finskem poslaništvu, ki je proslavilo petletnico prijateljske pogodbe med Finsko in Sovjetsko zvezo.
Samomor očeta 6 otrok
FLOYD PHILLIPS, 37 let stari oče šestih otrok v Berea, je umrl v bolnišnici za rano, katero si je po vsej priliki sam prizadej al.
Značilen poslovilni govor odhajajočega gen. tajnika Trygve Lie-a.
ZDRUŽENI NARODI, N. Y.— Zbornica Zdr. narodov je v torek dokončno -odobrila imenovanje Šveda Dag Hamma-rskjolda za novega generalnega tajnika Zdr. narodov, švedski diplomat bo nasledil Norvežana Trygve Lie-a, ki je bil sedem vzburka-nih let generalni tajnik te organizacije.
V svojem poslovilnem govoru se je Trygve Lie obrnil naravnost proti sovjetskemu delegatu Višinskemu in dejal:
“če sem delal napake, upam, da mi jih boste oprostili, kakor jih prav gotovo jaz oproščam vam.”
Višinski je izjavil v svojem govoru, da je bila Liejeva ostavka “žal dokaj zakasnjena”; izrazi je svoje zadovoljstvo nad potrditvijo novega generalnega tajnika, kateremu je 'obljubil podporo in sodelovanje zveze.
Novi grobovi
Strožje postave glede prodaje konjskega mesa v Ohio
Mary Hozjan
Včeraj (sreda) zjutraj je po daljši bolezni umrla prekmursko-slovenska rojakinja Mary Hozjan. Poznali so jo zlasti z imenom Mary Pakšova. Dočakala je starost 67 let. Rojena je bila v Polani v Prekmurju. Pokojna zapušča hčerko Gizelo Nekič, dve sestri (Geta in Bara) jv Clevelandu ter sestro Ano v Prekmurju. Zapušča tudi nelo vrsto sorodnikov, ki jim je bila pokojna tetica. Pokojnica leži na mrtvaškem odru v pogrebnem zavodu Golub na Superior in E. 47. Pogreb bo v -soboto ob 9 v cerkvi sv. Pavla na E. 40. — Danes zvečer cib 8 se z molitvijo poslovijo od pokojnice člani društva Sv. Štefana (KSKJ) in članice Dru š-tva Marije 7 žalosti. N. v m. p, Frank Budic
V Warrensville bolnišnici, kjer je bil štiri leta, je ponoči umr. Frank Budic, ki je prej stanoval na 1315 E. 53. St. Doma je bil blizu hrvatske meje, Zapušča ženo Uršulo, roj. čuk, in sledeče otroke: Frank Jr., Josephine Papes Angela Budic, Molile Birk, Al-oert Budic in Helen Candon ter 12 vnuketv. Bil je član društva Sovjetske Slovenec št. 1 SDZ. Pioigreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62. St. v soboto zjutraj ob 10:45, v cerkev sv. Vida ob 11 in od tam na pokopališče.
DELEGAT SOVJETSKE ZVEZEI
APELIRA NA ZDR. DRŽAVE
\ - - _ .I
Z umirjenimi in rahlimi besedami je vljudni Zorin apeliral na Ameriko, naj opusti svojo zahtevo po nepristranski preiskavi sovjetskih obtožb o bakteriološki vojni v Koreji.
Slovo ameriških urednikov od iiskve
MOSKVA. — Dne 7. aprila so se ameriški uredniki, ki so bili dober teden na obisku v Moskvi,
parilo Eisenhowerju
WASHJNGTON. _ Dr. Kon-. Adenauer, -nemški kancler, h°klonil predsedniku Eisen-/%erju krasno religiozno sliko j. -stoletja, ki predstavlja aTjanje sv. Treh kraljev.
Iž Londona v Tokio v 36 urah
TOKIO. — Semkaj je prilet-e-v nedeljo angleško jet letalo za prevažanje potnikov,| ki je potrebovalo iz Londona do Tokia 36 ur.
Čangkajšek je sprejel amer. poslanika
TAIPEH, Formoza. — Ameriški poslanik ma Formozi Karl Rdnlkin je predložil svoje poverilnice generalisimu Čangkajše-ku.
Nove naredbe zahtevajo strožje kazni za kršilce zakonov pri prodaji konjskega: Poslovi'h od prestolnice svetov-mesa.	nega komunizma.
T„ TT^TTr^	. Ameriški časnikarji so se skla-
_ L v .j jo. \ ponedeljek | njai| skozi okna svojega vlaka je zbornica poslancev izglasovala;ter mahali v pozdrav skupini stroge Kazni za nepostavno pro- sovjetskih in ameriških uradn-i-dajanje konjskega mesa za člo- kov, ki so jih prišli spremit na veško uživanja.	postajoi, Na potu domov se b-o-
Nova postavo bo, ko bo odo- do časnikarji ustavili v Varšavi hrena, zvišala kazen za nepo- Ameriški uredniki stavno prodajanje konjskega me- no vzklikali “Do svidanja!” sa od $500 globe in 100 dni za- Na kolodvoru so bili' poleg pora na $1,000 globe in 15 mese- .stalih tudi vsi ameriški poroče-
cev zapora.	jvalei s svojimi ženami, ki so se
Dalje bo zahtevala od mesnic prišii posiavit od
ZDRUŽENI NARODI, N. Y. Predstavnik Sovjetske zveze je v torek v enem svojih najmilejših govorov pred Zdr. narodi a-peliral na Združene, države, naj 'epuste svojo zahtevo po nepristranski preiskavi komunistične obdolžbe, da vodijo Združene države v Koreji bakteriološko vojno.
Sovjetski delegat Valerij an Zorin je povedal političnemu odboru Zdr. narodov, da Moskva ne bo več tirala svojih ob-dolžb, če bodo Združene države ratificirale ženevski protokol iz leta 1925, ki prepoveduje bakteriološko bojevanje.
Ambasador Ernest A. Gross, ameriški delegat, zahteva že vse od lanskega junija preiskavo nepristranske komisije, ki naj do-žene, koliko j-e resnice na obdol-žbah, da vodijo Združene države bakteriološko vojno v Koreji.
Zapadni diplomati so izrazili svoje veliko začudenje nad rahlostjo Zorinovega govora. Toda takoj so opozorili, da je iz njegovih besed pronicala prav za prav misel, naj bi Združene države priznale, da so vodile tako vojno, in obljubile, da je ne bodo več v bodoče. Dostavili so tudi, da ni niti misliti na to, da bi Združene države priznale nekaj, kar bi utegnilo vreči senco na njihovo nekrivdo z ozirom na te obdolžbe.
Zorin je dalje rekel, da je-sovjetska delegacija vzela v poštev “celotno atmosfero”, v kateri je bilo to vprašanje raz-so enoglas- pravljano, in da -nima nikakega namena še poslabšati položaja.
Razne drobne novice iz Clevelanda te okolice
Druga obletnica—
V soboto ob 7:45 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnega Franka Kos v spomin 2. obletnice njegove smrti.
Seja—
Podružnica št. 3 Slov. moške zveze ima v nedeljo 12. aprila ob dveh popoldne sejo v Slov. domu na Holmes Ave.
Pozdravi iz Jeruzalema—
Naš zastopnik Jože Grdina, ki je pred Velika nočjo odpotoval na Jutrovo, pošilja svojim prijateljem in znancem, posebno naročnikom Ameriške Domovine, Zadavil je ženo in svoja dva J pozdrave iz Jeruzalema, kjer se otroka, sebi pa Z nožem)je veliki teden udeleževal ver-končal življenje.
sednik. Povedal pa ni, kolikšno število mož bo za to potrebnih.
Profesor v New Yorku umoril vso rodbtno in sebe
skih obredov in pobožnosti.
Vlomilci:—
Mrs. Otelia Skoda, 69 let stara vdova, je cibvestila policijo, da so v njeno stanovanje v ne-
nje.
in restavracij, ki prodajajo oziroma. servirajo konjsko meso, da bodo morale imeti vidne napise: “Tukaj se prodaja konjsko meso”, ali “Tukaj se servira konjsko meso.”. Poleg tega zahteva postava, da mora biti konjsko meso v ledenicah in hladilnikih oddeljeno od drugega mesa.
Smrtna obsodba morilca žene
BALTIMORE, Md. — Dne 7. aprila je bil obsojen na smrt na vešalih Edward Grammar, ki je umoril svojo ženo.
svojih tovarišev. Poleg teh je bilo tudi dokaj sovjetskih časnikarjev.
Madžarska beguna ustreljena
DUNAJ. — Ameriški armadni radijski sistem je naznanil, da sta bila v tednu pred Veliko nočjo ustreljena na begu v Avstrijo Gabor Freud, uslužbenec pri poslaništvu države Izrael v Budimpešti, in njegova osemletna hčerka. Njegova žena in 4-letni sinček pa sta bila nevarno ranjena.
ZDR NARODI, N Y. — Združene države so izjavile pred zborom Zdr. narodov, da je zaznamovati napredek pri pogajanjih v Panmunjcmu in da “upajo, da bo posledica teh pogajanj premirje.” Glavni ameriški delegat Henry Cabot Lodge jr., je rekel, da je bil pooblaščen podati to izjavo.
WASHINGTON. — Predsed* nik Eisenhower je izjavil, da bodo čete Združenih držav ostale v Koreji tudi potem, ko bo bojevanje tam končano.
“Naši vojaki in vojaki naših zaveznikov bodo morali še dokaj časa ostati tam,” je rekel pred-
NEW YORK. — V njihovem stanovati ju so našli mrtvega nekega newyorškega univerzitetnega profesorja, njegovo ženo in. , .. njuna dva otroka. Policija je iz-l, ,P“fOC1 Udrli vIomilci in P javila, da je 52-letni profesor H adnesl1 $330- Vlomilci so bili še A. Connor zadavil najprej svo_ v hlsl> ko se je vrnila. Na njeno jo ženo in svoja dva »otroka, po-j^1^6 Pr^kel njen sin, nakar tem si pa z nožem končal življe- S° zl(>činci pobegnili skozi stran-
ska vrata. Mrs. Skoda živi sku-
Profesor Connor, ki je bil si-lj^ s SVui° hčerjo Mrs. Mary cer zelo miren mož, je poučeval |ermac' Stenar je imela pri-trgovino v N. Y. U. School 0f PraJ^en’ da hi si kupila plašč in Commerce. Bil je zelo nervozen j pIa^a,a svoje davke, in zadnje čase -pod oskrbo psi- Pr^a obletnica— hiatrov.	V ponedeljek 13. aprila ob 8:15
Njegovo ženo so našli mrtvo P0 v cerkvi Marije Vnehovzete pod posteljo v spalnici. Njun na Kolmes Ave., sv. maša zs paski, 11-letni John, je ležal na ko;ineSa‘A^rew Werlich, v spo tleh v svoji spalnici z zadrgnje- P’™ P,rve (petnice njegove smr-no ovratnico okoli vratu, 13-let- ^ na hčerka Jane pa je ležala na Izvrstne dimnice— tleh v svoji spalnici. Profesor Pri Norwood Appliance & je ležal mrtev v kuhinji s pre- Purniture, 6202 St. Clair Ave., rezanim vratom in z ranami na imajo v zalogi izvrstne žimnice, zapestju.	j Odprto tudi zvečer. Več v og-
lasnem delu lista.
Letne seje so se udeležili—
Letne seje “Federal Home Loan Bank”, ki je bila 8. aprila v Cincinnati, so se udeležili tudi Paul J. Schneller, izvrš. predsednik in tajnik, dr. F. J. Kern, podpredsednik, in J. T. Berge-nen, odvetnik St. Clair Savings
Komunisti pravijo, da bodo vrnili samo 600 vojnih ujetnikov
ronietna nesreča; dva ^	ubita
FREMONT, O. — Včeraj sta j-j a u’°ita John Harvilla in W. ^nham, ko sta .se s svojim, av-Žs*1- zMei;eia v vozilo za preva-i® avtomobilov.
Neprijetna vprašanja za Titovega življenjepisca
se zgodi nesreča, vam ne ^ nihče pomagati, če se ni-
^P^žali prometnih predpisov.
Vremenski
prerok pravi:
Popoldne deloma oblačno, po-in ponoči rosenje dežja.
paMne
V	NAŠEM LISTU smo že na kratko poročali, da je Randolph Churchill, sin angleškega ministrskega predsednika Winstona Churchilla, ki je med vojno, leta 1944 zastopal svojega očeta v Titovem glavnem stanu, ocenil Titov življenjepis, ki je pred nedavnim izšel tudi v angleščini v Londonu.
V	oceni, ki je izšla v londonskem listu “Dally Telegraph, se pa Churchill mlajši ni obregnil samo ob zlagano trditev, češ da so komunisti organizirali prevrat, s katerim se je Jugoslavija 27. marca 1941 postavila proti Nemčiji, temveč 'Obenem tudi navaja, kako odkritosrčno priznava na nekem drugem mestu v isti knjigi jugoslovanski komunistični življenj episec, da so komunisti začeli svoj odpor šele
22. junija, ko je bila napadena “sveta Rusija.-”
Razumljivo je, da dve tako nasprotni trditvi ne gresta skupaj. Randolph Churchill pravi' da je knjiga polna podobnih neso1-glasij m jih nekaj tudi navaja.
V knjigi se na nekem mestu očita bivšemu ministr. predsedniku Stojadinoviču, da je leta 1937 sklenil “pakt večnega prijateljstva” z bolgarskim kraljem Borisom. Malo dalje pa lahko beremo Titove besede, s katerimi se hvali, da se je zavzemal za prijateljstvo z Bolgarijo “pred, med in po” drugi svetovni vojni, in to “vkljub napol fevdalni vladavini in monarhijam.” Seveda ni nikjer razloženo), zakaj je za druge greh, kar jie za komuniste odlika!
Dedijer tudi močno pretirava
terorizem princa Pavla”. Po- go. Tako se na primer sklicuje sebno pade to v -oči, ko obenem; na Cianove spomine, iz katerih lahko beremo, “da je bila beo-maj bi izhajalo, da je dr. Maček grajska univerza že dolgo znana prosil Italiane za denarno pomoč
po svoji svobodi mišljenja, in to posebno med obema vojnama” (ali terorizem tega ni preprečil?), in da je “beograjski dnevnik Pblitika celo prvo leto španske državljanske vojne kljub strogi cenzuri, ki jo je uvedel Stojadinovičev režim, zagovarjal komuniste”. — “Kaj nenavadna cenzura”, — dodaja Randolph Churchill. — “Tito seveda ne pove, če je njegova cenzura strožja ali prizanesljivejša od' predvojne.”
To bi bilo res popolnoma odveč!
Pristransko prikazuje Titov življenj episec tudi hrvatskega voditelja Mačka in njegovo vlo-
za prevratniško delo v bivši Jugoslaviji, nikjer pa ne cmenja, da dokazujejo Cianovi spomini prav nasprotno; — Ciano namreč pravi, da so Italijani ponudili dr. Mačku pomoč, a j,o je ta odločno odklonil.
Na takih in podobnih resnicah, majavih in šepavih nogah stojita Titov, ne za zgodovino, temveč za politično propagando med bralci napetih romanov napisan Titov življenjepis, delo novodobnega ‘dvornega kronista”' Vladimirja Dedijerja.
Vsekako pa knjiga še čaka na odgovor in pojasnilo, ki bo temeljito razgalilo vso njeno u-metnio montažo.
Zavezniki pa so izjavili, da so pripravljeni vrniti 5,1001and Loan-korejskih in 700 kitajskih | Hčerka komunistov.
MUNSAN, Koreja. — Komunisti so včeraj izjavili, da bodo izmenjali oz. vrnili 600 bolnih in ranjenih vojnih ujetnikov, med temi 150 ljudi, ki niso Korejci.
Podadmiral John C. Daniel je izjavil, da je to število sila nizko v primeri s skupnim številom u-jetnikov, ki se nahajajo pri komunistih. Rekel je, da nameravajo zavezniki vrniti 5,100 korejskih in 700 kitajskih komunistov.
Komunisti pravijo, da imajo v ujetništvu 3,198 Amerikancev,
1000 drugih vojakov Združenih narodov in okoli 9,000 Južnoko-■rejcev.
Zavezniški delegat j e so se vrnili včeraj v Panmunjom s prizadevanjem, da dozeno, koliko ranjenih in bolnih ujetnikov bi komunisti izpustili na prostovoljni osnovi im kdaj bi se izmenjavanje lahko pričela Tozadevna seja je trajala 42 minut.
Komunisti so izjavili, da utegnejo predložiti od svoje strani nadaljne točke, ki bodo verjetno zavlekle pogajanja.
------o------
Za kralje ni nikdar slabo
CANNES, Francija. — Semkaj je prispel bivši egiptski kralj Farouk, ki si bo v tukajšnjem letovišču ogledal natečaje lepotic. Najel si je v hotelu suito treh sob, za katere plača po $580 na dan.
Mr. in Mrs. Joe Ule na Arms Ave., Euclid, O. sva dobila na Cvetno nedeljo hčerko, ki je tretji otrok v družini. S tem so spet postali stari starši Mrs. Rosie Ule in Mr. in Mrs. Milavec na Nauman Ave. — Čestitke.
NAJNOVEJŠEVESTI
MUNSAN, Koreja. — Zavezniki in komunisti so danes 'izjavili, da so jutri pripravljeni podpisati1 predmirovni sporazum za izmenjavo bolnih in ranjenih vojnih ujetnikov. Komunisti so obljubili izročiti 600 vojnih ujetnikov, med katerimi bo manj kot 125 Amerikancev. Zavezniki pravijo, da bodo izročili komunistom 5,100 vojnih ujetnikov.
LONDON. — V temnem predoru pod zemljo sta snoči trčila skupaj dva vlaka podzemeljske železnice, pri čemer je izgubilo šivljenje osem ljudi Neoficielno poročilo naznanja, da je bilo mrtvih 25 oseb.
WASHINGTON. — Senatni bančni odbor je snoči odglasoval, da se podaljšajo vladne kontrole najemnim in stanarin . do 1. oktobra in da se da predsedniku Eisenhowerju polno-moč, da zamrzne cene, mezde in stanarine za 90 dni v vojni krizi.
Ameriška Domovina
m
mgKseasu.
6117 St. Clair Ave.	HEndfirson 1-0628	Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Z^d. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 70 Thurs., April 9, 1953
“Zločini se nadaljujejo”
Slovensko “napredno,” časopisje je pred časom objavilo dolgo pismo predsednika Slovenske izseljeniške matice v Ljubljani Toneta Seliškarja pod naslovom “Zakaj slovenskih pevcev ni v Ameriko.” O tej stvari smo že zdavnaj povedali svoje mnenje in nismo imeli namena o njej še kaj pisati, je pa v tem pismu nekaj trditev, na katere je treba odgovoriti.
Kdo je gostovanje slovenskega okteta v Ameriki sprožil in kdo pripravljal, je slovenski javnosti v Ameriki dobro, z nano. Prav tako ni nobena skrivnost, kaka izključna misel na “kulturne stike med domovino in izseljenim slovenstvom’’ je vodila SANS in Slov. izseljeniško matico v Ljubljani, ko sta to gostovanje zamislili in vodili. Če bi imel kdo o nepri-stranosti “Centralnega odbora” še kake dvome, naj samo prebere imena njegovih članov, pa si bo takoj popolnoma na jasnem.
V uvodniku z dne 30. januarja letos smo na osnovi pisanja “naprednega” slovenskega časopisja v Ameriki pokazali slovenski ameriški javnosti, kaj se za “kulturno nepri-stranostjo” skriva.
Vsak pošten časopis si šteje za svojo prvo nalogo, da ' pove svojim bralcem resnico. ■ “Ameriška Domovina” se tega načela dosledno drži. In prav to je tisto, kar naše nasprotnike jezi in jih spravlja v obup. V tej jezi pa nato povedo tudi kaj, kar bi sicer gotovo zatajili. To se je tokrat zgodilo tudi dičnemu Tonetu Seliškarju.
“Zločini se nadaljujejo. Ti zločini so v ozki povezavi z oktetovo turne,	... .” stoji zapisano v omenjenem
SeHškarjevem	iož se hudo jezi na nas, ker smo vso
reč prikazali v r iti luči in razkrili njeno ozadje. Ta njegova jeza nas ni prav nič iznenadila, saj je popolnoma razumljiva. Kdo bi se ne jezil? Zamisliš si vso reč tako lepo in prepričaš svoje ovčice o “izključnosti splošno narodne kulturne pomembnosti” svojega načrta, pa pride nekdo in razkrije vso lažnjivost tvojega pripovedovanja in to celo s tvojimi lastnimi besedami! Prijetno tole res ne more biti.
Zato se je Tone, hudo razjezil in nas začel zmerjati z ovaduhi. Pri tem je pa pozabil, da živimo mi v Ameriki, kjer obstojajo svobodna in neodvisna sodišča, kjer si lahko vsak do poišče svojo pravico. V Jugoslaviji je stvar seveda drugačna. Tam je dovolj, da nekdo samo namigne, da ši nasprotnik komunizma in Titove vlade, pa te zgrabi UDV in hajd v keho ali pa na prisilno delo, kjer te bodo “poučili,” o pravilnosti Titovega komunizma in o tem, kako se mora v ljudski demokraciji vesti. Tu je bistremu Tonetu spodrkni-lo. Ameriška svoboda je čisto nekaj drugega kot Titova. Tone bi moral to dobro vedeti, ko je vendar užival tudi nekaj mesecev ameriško gostoljubje. Ovadbe so doma le v deželah diktature, pa naj bo to že črna, rjava ali rdeča. V teh zadnjih imajo najboljše pogoje za uspešno rast.
“Tone Seliškar je prostaški” je nekoč rekel njegov znani drug Jože Vidmar. Pisma, ki jih Tone piše v ameriške “napredne” časopise, to trditev enega najvidnejših slovenskih Titovih podpornikov doma lepo potrjujejo. Ni pa Tone samo prostaški, je tudi hudo nesramen, prava cvetka iz Titovega vrta. Le poglejmo!
Mož, ki so ga postavili za predsednika Izseljeniške matice, organizacije, ki naj bi “pospeševala kulturne stike med domovino in izseljenci,” ki ni v vseh letih, od kar pisari v izseljeniško časopisje, napisal niti ene lepe besede o izseljencih — nekomunistih, ampak jih je ves čas zmerjal in psoval, metal na nje vsakršno blato, jih napadal kot zločince in razbojnike, se sedaj jezi, ko smo mi napisali, da je verjetno, da so člani okteta'komunisti. To je vendar za ljudi, ki žive v fitovini — vsaj v očeh oblasti — le pohvala, čast, ki jo vsak ne more doseči ... In ta pohvala je v Seliškarjevih očeh sedaj postala zločin. Morda pa je “tovariš” Seliškar prisluhnil narodu, ki res smatra vse one, ki so v partiji za krive vsega gorja, ki ga je zadel in jih zmerja s “komunisti.” V očeh slovenskega naroda doma so Tito in vsi njegovi zločinci. Če se tam na nekoga pokaže kot na komunista, je to gotovo hujše, kot če bi ga imenoval “ovaduh.” Rojaki doma pa Ameri-ske Domovine ne bero, ker jo titovske oblasti tja ne puščajo kljub vsej svobodi, ki tam vlada. Od te strani torej pevci ne bodo mogli utrpeti nobene škode. Pa še eno bi zapisali. Če tisti pevci niso komunisti, kar bi končno tudi utegnilo biti, se zaradi naše pripombe gotovo niso jezili, če jo niso bili celo veseli.
“Politična borba ima do neke meje značaj politične srditosti, kadar pa strasti zavro preko meje, postaja borba zločin . . tej Seliškarjev! trditvi pa zelo radi pritegnemo in jo podpišemo z obema rokama. Želeli bi le, da bi si jo on dobro zapomnil in o njej večkrat razmišljal. Kaj mislite, kaj bi Seliškar pri takem razmišljanju odkril? Da je eden velikih zločincev, kajti tudi on spada k skupini, ki je pustila, da so strasti zavrele preko meje in začela množično pobijanje svojih rojakov v 1. 1941, pa ga nato kljub sovražni zasedbi domovine nadaljevala ves čas vojne in še dolgo po njej, prav do današnjega časa. Kje izven Sovjetije in njenih satelitov sedi več nasprotnikov vlade v ječi kot v “svobodni” Titovini ?
NOVINE
Iz štrigove v Avstrijo
Oča Nemec so drugo zajtro (17. mar.) srečali v Stroči vesi znaca iz Štrigove. “Nemec, ne hodi domov. V vaši hiši so miličniki. Na pragi stoji straža”. Oča so skrma odišli na Moto. Tam so našli ženo, sina i Hoško. Čisto po načrti iso odrin|li dele proti Veržej i i Dekležovji . .
Anica i Katica i prijateljica so pa bile nesrečne. Sršova je povedala, da idejo na Kobilije i kda so prišle v Kobiliji do dogučane hiže, so bile vse aretirane. Ozna iz Dolnje Lendave je že čakala tam s tovornim avtom. Nametali so je na avto i prek Dobrovnika i Dolnje Lendave dpelali v Štrigovo.
Ostala Nemčeva družina je bila bole srečna. Od Dokležo-vja so šli na Krog. Tam so prenočevali na nekšoj parmi. Pa so se vdrle prosnice i so nadaljevali pot. To je bilo za' nje sreča. Ovači bi jih tam zgrabili. Na samotnom so prišli do Kučnice (potok med Prekmurjem i Avstrijov). Sneg se je tajaci i Kučnica je bila globoka. Oči Nemci je voda segala do gu-ta. Vsi so bili premočeni zvun Hoške, štero je brat Tone na ra-maj prek odneso. Bili so mokri, eli bili so rešeni . . . Bilo je to ob 4 zajtra na Marij svetek 25. mar.
Katica i Anica sta pa imeli bole žalostno pot. Zaslišavanje, štero se jie začnolo že v Dobrov-niki, se je v Štrigoivi brez kuncal •nadaljevalo. Tam so se srečale s Sršovov Ženov. “Znate, vse sam povedala, vse sam ovadila,” je stokala. “Preveč so me mučili.” Na dan sv. Jožefa (19. marca) so jo bujli. Katica i Anica sta pri zasliševanji zdaj najležej zguča-le na Sršove. Tem so itak nikaj ne več mogli, ar sta oba bila mrtva. V zapor sta zvedele, kak vse prek aretirajo ljudi po Medji-murji i po sosednom Štajerskom. Ljudje so pravili, ka jie bilo huje kak te, kda je bila bojna med Nemci i Rusi.
Po zaslišavanji v štrigovi sta obe bile prepelanivi v Varaždin. Katica je prišla pred vojno sodišče, Anica pa pred civilno, ar je bila Anica ešče mladoletna. Vojno sodišče je 10. majnika 'obsodilo Katico na dve leti, Anica jel pa dobila 10. let. Anica pripove-davlje, ka je v ječi dobila v roke ljubljanski komunistični dnevnik i tam je čtela, ka je njihov nekdašnji prijateo minister Snoj' obsojeni na 7 let. “Te sam zato itak več vredna kak minister Snoj, ar so meni prisodili 10 let.”
bila. Opet nazaj k Sv. Oremuši v Štrigovo . . .
(Drgoč dele)
Nedeljski koncert “Korotana”
Cleveland, O. — Poleg mešanega in moškega zbora to nastopil samostojno tudi ženski zbor. Ubrani dekliški glasovi vas bodo popeljali v domačo vas, katere se vsak ljubeče spominja. Z mogočne vaške lipe se oglašajo drobne ptičke in znova kličejo v spornih:
“da zemlja slovenska je naša
in naše so lipice tri.”
To je prva pesem “Tam gori za našo vasjo.” Sledila ji bo prešerna dekliška “Jaz pa vrtec bom kopala”; zaključila pa bo ta del sporeda nežno lepa in priljubljena pesem “Srce je žalostno.”
Po odmoru bo moški zbor zapel dve fantovski: “Sem bil na, vas” in “Izidor ovčice pasel.” Prelepo narodnd “Meglica” boste slišali v Bajukovi priredbi, pel jo bo, mešani zbor in tenor solo. Pesem pomladi in mladosti “Ljubezen in pomlad” bo zapel moški zbor, tenor solo g. Franček Go-renšek. Tri pesmi pa vas bodo povedle v kraljestvo naših planin, kjer mogočni Triglav bdi nad usodo naše domovine. To so pesmi: “Triglav moj dom,” “V Gorenjsko oziram se skalnato) stran” in “Nazaj v planinski raj,” pesem nevzdržnega hrepenenja po senčnih ^.vrhovih, kjer smo, uživali srečno mladost:
“O srečnih dni spomin, me vleče na planine, po njih srce mi gine, saj jaz planin sem sin.”
Vsi ljubitelji slovenske pesmi ste iskreno vabljeni na nedeljski koncert, ki bo ob 3:30 pol. v
SND na St. Clair Ave.............
S. Š.
Letni “Variety Show” društva Sv. Imena
Cleveland, O. — Mladeniči Društva Sv. Imena se prav pridno pripravljajo za svoj letni “Variety Show,” ki ga bodo imeli v nedeljo 12. aprila in 19. aprila v šolski dvorani sv. Vida, oba,-krat ob 8. uri zvečer.
Ves čisti dobiček pojde v sklad za cerkveno okno Don Bosca, kar Nemčova družina v Avstriji je ,je znak velike ljubezni mladine
SLOVENSKA MLADINA POJE
Komu se ne vzbude lepi spomini na dom, domačo zemljo in sončne planine, ko daleč od njih zasliši slovensko pesem. O b slovenski pesmi začuti vsak odmev v svoji duši, njena melodija se preliva od srca do srca, poje v nas vseh. Naša pesem je ona skrivnostna vez, ki nas veže v eno samo veliko družino, v eno veliko isto čuteče občestvo, obenem pa nas veže na zemljo, na kateri je zrastla.
škoda bi bilo, če bi bilo to delo zastonj. Pojdimo torej v nedeljo v šioio Sv. Vida, kjer se bomo prijetno zabavali napravili bomo pa veliko veselje tudi naši za dobro vneti mladini.
Pobrigajmo se, da bo naša mladina ostala dobra, da se bo kretala le v dobri in pošteni družbi in kasneje, ko odraste, bo v čast naselbini in nam. Podpiraj moi našo lepo farno cerkev, našo šolo in pokažimo, da nam, je pri srcu uspeh in napredek fare. Udeležujmo se prireditev naše mladine in naših katoliških društev, saj s tem končno pomagamo sami sebi.
Na svidenje v nedeljo zvečer!
Mary Marinko. ------o------
Nekdaj in sedaj
dugo ne znala, ka se je zgodilo z Anico i Katico. Katica i Anica1 sta pa ne znale, kde so drugi njihovi. Oča Nemec so z okrnje-nov družinoc šli skoz taborišče v Strass i se jim je posrečilo dobiti mestc za vse v sestrskem samostani (školi) v Graci. Tam so Anton Nemec postali nekak školski sluga. Vse bi bilo v redi, če bi bile z njimi hčerke. Tevi
do hiše božje. Pridite v velikem številu in odzovite se vabilu idealne mladine. Vstopnice stanejo samo 75 centov in jih dobite lahko pri vseh članih Društva Sv. Imena. Naj nihče ne izostane, ker bo to gotovo prav prijeten večer za vse. Ne bo manjkalo ne zabave ne smeha.
Mar se ni prijetno zabavati
Cleveland, O. — Bilo je leta 1913. Delali smo v premogovniku. Med nami je bil mlad trden fant z Gotrenjiskega, ki je bil v Ameriki komaj nekaj mesecev. Pridno j(e delal. Trudil se je tako in se gnal, da je prišel vselej ves moker iz jame. Lotil se ga je revmatizem, da jie' včasih doma kar vpil od bolečin.
Svetoval sem mu, naj se nikar tako ne žene, ker ga bo sicer kmalu konec. Ni se dosti zmenil. Govoril je le o delu in zaslužku. Nakladal in nakladal je v jami, da bi bilo ja več vozičkov, seveda pa pri tem ni mogel dosti paziti na to, kaj je vse na voziček prišlo. Med premogom je bilo večkrat tudi dosti kamenja.
Neko jutro mu niso hoteli dati svetilke, ampak so mu pokazali njegov kup. Kdor je namreč večkrat navozil slab premog, so, mu vse skupaj zmetali na poseben kup in dali na vrh njegovo številko. To se je /ono jutro zgodilo tudi našemu Gorenjcu.
Bos mu je dejal, da za kazen tri dni ne pojde v jamo. To jei
Zahteva po amnestiji v Titovini
Titov parlament je v ponede- da bi vlada s tako amnestijo do-
Ijek 23. marca ratificiral pogodbo io prijateljstvu in sodelovanju med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. V parlamentu je bilo vsaj po pisanju titovskega časopisja slavnostno vzdušje ter je na sejo prišel tudi Kardelj ki je tedaj zastopal odsotnega Tita. Kardelj je na seji govoril ter je povabil ItailijiOi, naj se tudi ona priključi tej pogodbi.
Toda ta seja vendarle ni potekla brez incidenta, kar je nekaj izrednega za komunistični parlament, kjer je že vse Vnaprej določeno, kdo in kako mora govoriti. K besedi se j e med drugimi govorniki priglasil nepričakovano tudi poslanec dr. Miloš Moš-kovljevič. Je to vseučiliški profesor in je pred vojno pripadal srbski zemLjoradniški stranki, med vojno se je pa pridružil komunistom kat njihov sopotnik. V svojem zadržanju napram koi-munistom je bil vsekakor previdnejši, kakor pa njegov politični tovariš iz zemljoradniške stranke dr. Dragoljub Jovanovič, ki se je bil tudi pridružil komunistom,. toda, ko je uvidel, V kako slabo družbo je zašel, je z: vsio svojo vehemenco udaril po komunistih tudi v .parlamentu. Komunisti so z njim kot s številnimi drugimi napravili kratek proces: kot izdajalca in narodnega škodljivca so ga vrgli v zapor in obsodili na večletno ječoi, ki je še sedaj mi prestal.
Dr. Moskovljevič je pa čakal ugodnejših razmer ko je sedaj titova komunistična diktatura že močno odvisna od pomoči in dobre volje zahodnih zaveznikov in ne more več tako javno kot prej spravljati s sveta “reakcionarjev.” Zato je dr. Moskovljevič na icmenjeni seji parlamenta nepričakovano vstal in predlo-
prinesla dokaz za “pomirljivost in spravo.” Pri teh besedah dr. Moskovljeviča je med komunističnimi poslanci v parlamentu završalo. Začeli so vpiti na dr. Moskovljeviča in ga divje napadati. .Mečno se je razburil tudi Kardelj ter je ves zaripel v obraz začel vpiti v dvorani, da “sedaj ni čas za take odločitve” ter da amnestija ni “akt sprave in pb' mirjenja, ampak usmiljenja.”
Zahteva dr. Moskovljeviča p° amnestiji političnih obsojence^ v Jugoslaviji je močno odjeknila v svobodnem svetu in ga znova opozorila, da narod v Jugoslaviji še naprej trpi pod najhujšim nasiljem komunistične diktature' in da se stanje v tem pogledu id prav nič spremenilo.
------o-------
Vesti iz Slovenije
Potne liste bodo izdajali ljudski odbori
“Slov. Poročevalec” z dne ?• marca prinaša nov pravilnik za izdajanje pcibnih listov. Po njem bodo v bodoče izdajali potne liste okrajni, oziroma mestni ljudski odbori v mejah svoje krajevne pristojnosti. Notranje ministrstvo lahko pooblasti krajevne odbore tudi za izdajo potnih listoV tujim državljanom, če se prošnja za izdajo potnega lista zavrne, je treba dati stranki pismeno odločbo, zoper katero ima j pravica pritožbe na višje tajništvo za notranje zadeve.
fanta tako ujezilo, da je besa. PoNamentu zakonski osnutek, ozmerjal in oklel na vse načine. Is katerim je zahteval razširitev
deljene na delo pri gradnji avto-'pastirja Rev. L. Baznika in na'!doval' kako 30 bosa spreletavale''Jai]lh kobcln zda m drugih pri-ceste Beograd-Zagreb. Tam so njegova pomočnika Rev. Baragollbarv?’ bil ^ rdeč> ^ Pa sPet dedkoV’ na vse Pohticne pnpor-
in Rev. Tomca, ki tako vestnoJkar zelen ali bled- Vprašal je za Plke m dbsojence Zahteval je opravljajo svoje duševno in te-jfantov »aslov. in se nato obrnil tudi naj država političnim obso-ilesno delo Da bi le videli Rev.,na njegovega hišnega gespodar-V. Tomca, kako se trudi za uspeh!^a’ be ve’ kakšnega človeka ima te prireditve. On dobro ve,	streho.
ko veseli bodo mladi, če jim bo'v	gospodar je fanta sku-
.stvar lepo uspela in bo njihov °Pravičiti, češ da je prišel v
se srečale tudi z drugimi slovenskimi trpinkami kak na priliko s Kristančevimi z Gorenjskega na Kranjskom. Dve leti je duga doba. Desetkrat dugša je v vozi. Pa sta denok minoli i Katica je
jencem .istočasno z
Načrti za avto cesto Ljubljana — Zagreb gotovi
jo vrne tudi vse njihovo zaplenjeno premoženje.
Svojo zahtevo po amnestiji za politične obsojence je dr. Mos-
Ljubljanski komunistični časopisi iporočaj/o, da so izdelani načrti za novo avto cesto Ljub-Ijana-Zagreb, ki naj bi bila nekak podaljšek takozvane ceste' “bratstva,” ki veže Beograd ^ Zagrebom. Cesta bo potekala v glavnem v smeri stare državne ceste. Predvid:|ma bo široka ^ m in bo namenjena izključno avtomobilski promet, če pojde vse po sreči, jo bodo začeli gra' diti letošnje poletje. Načrte z3 osvoboditvi- njo so izdelovali vse od konca
one
bila spuščena domov. Za njov itrud nagrajen! Fantje se trudi.
pa tudi Anica. Pomiloščena je jo in vadijo že od jeseni. Kako d? nemara sploh ne ve, kaj
_______________________________________________ j ameriške (kletve, ki mu jih je na-
Ko je srbski poslanec dr. M. Moskoljevic 23. marca letos v^etai! v obraz, pomenijo. Slišal beograjskem parlamentu predlagal pomilostitev političnih jin naučil se jih je pač-pri delu. obsojencev v “dokaz pomirljivosti in sprave,” ga je Kardelj Jezilo pa je vse to tudi njega in nadrl, da za to ni čas.	j je zato fanta nato prijel. Ta pa
No, in pride takle Tone Seliškar in bi rad učil Slovence |se je tako ujezil, da je šel in ku-v svobodnem svetu pomirljivosti in zmernosti v svetovno- pil vozni listek ter se odpeljal nazorni in politični borbi. To je gotovo višek hinavščine in nazaj preko morja, nesramnosti, hinavščina in nesramnosti, ki jo je zmožen le	Tako j e bilo,nekdaj, tako je tu-
komunist.	di danes, če nočeš, da tebi kdo
'deželo šele pred nekaj meseci in kovljevic utemeljeval,z dejstvom
vojne.
kaj hudega stori, mu tudi ti tega ne stori. Kako vse drugače bi bilo, ko bi se ljudje držali božjih zapovedi. Vsaka kletev in grda beseda, ki jo nad kom izrečemo, se končno obrne na nas same'. Tega ne pazabimo nikdar! Kletve in zmerjanje uničujejo v nas ljubezen, kot uničuje rja železo.
Janez Mihelič.
Slovenski arheologi
so odkrili pri št. Petru v Savinjski doJini doslej naj večj e izkop3' nine iz rimske dobe v Sloveniji’
Gimnazijo Minota na Igu
so komu nisti v glavne113 ustanovili za svoje partizane, ^ so jih po prevzemu oblasti postavili na razne poklžaje brez P0' trebnega znanja in izobrazbe-76.7% gojencev ima družine ^ le 53.6% je med 25 in 30 leti, vS1 drugi so pa starejši.

Issued Every Thursday
for the jugosl&vs in Wisconsin
Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu
THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY
Address
All Commanications to
OBZOR PUBLISHING COMPANY
Frank R. Staut,
830 So. 5th St. Milwaukee 4, Wis. Tel. Mitchell 5-4375
Publisher
LOKAM VEST!
Teden športa v Milwaukee
•Dnevi med 8. in 14. aprilom Jdo v Milwaukee priča velikim sP°riiiim dogodkom. V sredo, 8. aP'rila, bo na Milwaukee Road Postaji slovesen sprejem žogo-etne (baseball) skupine “Mil-Vaukee Braves” (prejšnji “BiCis-0ri Braves”), ki se bo za stalno 'Selila v mašem mestu in bo znana pod tem imenom.
RADO STAUT
lrektor slovenske radio ure v Milwaukee, Wis.
Pr Poslissaffe
j ° in najstarejšo slovensko aiJsko oddajo na osrednjem zapadu
Ame r iško-Slovensko
Hadio uro
v Milwaukee
oddajano
nedeljo dopoldne od 11. ^2. Ul.e centralni čas (od 12. ° T ure opoldne poletni, odn. Vzf»odni ^as) preko postaj
Za sprejem so v teku velike priprave in mesto samo bo žrtvovalo $5,000 za dekoracijo ulic in za sprejemni večer v novi mil-wauški areni. Po sprejemu na kolodvoru se bo razvila velika parada, za torek, 14. aprila, pa j se z mr zlično naglostjo vrše zad-nje priprave za prvo žogometno igro novega “teama” proti St.
, Louis Cardinals” na novem mil-,wauškem stadionu, ki ima sede-žev za 28,000 ljudi in prostora 'za 7,500 rezervnih sedežev j (bleacher seats) v slučaju potrebe. Vstopnice za to žogometno igro so v predprodaji že zadnja dva tedna in pričakujejo' velikega navala ljudi iz vseh delov države in Amerike. — V četrtek, (petek in soboto, 9. 10. in 11 aprila pa bo v milwauski areni velika skavtska prireditev “All Boy j Scout Circus,” pri kateri bo sodelovalo nad 10,000 skavtov iz vse državei. Vsak dan bo na sporedu dv.eurni proigram raznih skavtskih aktivnosti, ki se bo pričel ob 8. zvečer v soboto, 11. aprila, pa še poseben popoldanski program s pričetkom ob 2:30. Tudi vstopnice za to prireditev skavti pridno prodajajo. Za ljubitelje športa bosta obe prireditvi gotovo nad vse zanimivi.
WRJM
WRJN-FM
(100.7 m.c.)
r°gram vodita ■ in napovedujeta v slovenščini in . angleščini
in Mrs. Rado Staut
F. C. Crawford novi načelnik, J. D. Wright novi predsednik Thompson Products, Inc.
V želji, da se zadosti rastočim potrebam družbe in v soglasju z novimi načrti je prišel na, mesto načelnika odbora direktorjev Thompson Products, Inc. Frederick C. Crawford, med tem ko je John David Wright, prejšnji podpredsednik in generalni manager, postal predsednik.
Spremembe so bile sprejete na seji direktorjev, ki je sledila zbc^-rovanju delničarjev, na katerem so bili ponovno izvoljeni vsi prejšnji direktorji. Preureditev je bila sprejeta na predlog F. Crawford a.
F. Crawford bo tudi v bodoče' odločal o .glavnih smereh in odločitvah podjetja’medtem ko bo D. Wright nosil odgovornost za redno poslovanje.
Prvič v 52 letih, odkar podjetje obstoja, je dobilo tudi formalno načelnika odbora direktojrjev. F. Crawford je predsedoval sejam vse od 1. 1933, ko ja po .smrti Charles E. Thompsona prevzel vodstvo podjetja.
Mr. Wright je bil tesni sodelavec Mr. Crawforda vseh 20. let.
Dr. Josip Gruden:
Zgodovina slovenskega naroda
NOV! VEK: I. Luteranslvo in cerkvena reforma med Slovenci
mow
'Sip'
mm
JOHN DAVID WRIGHT K družbi je prišel pred 20 leti kot poimoičnik predsednika, postal 1. 1937 tajnik, dve leti kasneje pa direktor , Leta 1941 je prevzel mesto blagajnika, 1. 1943 pa podpredsedfiika. Bil je podpredsednik in generalni manager TAPCO tovarne v Euclid, O. v času 2. svetovne vojne in postal I. 1949 genčralni manager vse, družbe. Ves čas se je posebno zavzemal za zdravje in dobrobit delavstva. Skrbel je za dobro hrano v družbenih okrepčevalnicah, za primerno razsvetljavo1 pri delu, za toploto in zračenje. Veliko važnost je polagal tudi na zdravstveno službo v tovarnah in na vse mogoče varnostne mere.	,
Po izbruhu vojne na Koreji se je TAPCO silno razširila, še veliko bolj kat v času druge svetovne vojne. Družba je postavila, kupila ali vzela v najem no-,ve tovarne v tej deželi in v Kanadi, ki zavzemajo danes 4,500,-000 kvadratnih čevljev površine na 193 različnih krajih.
V tem času je podjetje izdelovalo največ za potrebe letalstva, na se vendar obdržalo tudi na področju svoje prvotne delavnosti. Postalo je vodilno podjetje v proizvodnji jet-strojev in drugih sestavnih delov modernega letala na vsem svetu.
Vse te priprave niso mogle zadx’žati Turkov, ki so leta 1523. zopet neusmiljeno oplenili metliško okolico. Deželni komtur nemškega viteškega reda piše približno v istem času:	“Nič
drugega ni pričakovati, kakor da bode Turek iz dežele kranjske in metliške okolice kmalu odpeljal vse ljudstvo v sužnost. Rad bi bil že za polovično ceno prodal vsa tamošnja redovna posestva, toda kupca je težko najti in deželni upravitelj ne pusti, da bi šel denar iz dežele kakor nekdaj.” Ker je bilo po padcu otoka Roda (21. dlecembra 1522) pričakovati, da se vsa turška sila zopet vrže proti Ogrski in južnim avstrijskim deželam, zato je Ferdijnand hitel pripisa vij ati odpor.
Leta 1523. je ukazal, da so po vseh glavarstvih, gospostvih, mestih in trgih preštejo vsi za vojsko .sposobni možje in pokličejo pod zastavo. Razpisal je tudi splošni davek, ki so "ga morali plačevati vsi ljudje, od prvega plemiča do zadnjega berača. Graščaki so imeli nalogo, nabirati denar pri svojih podložnikih in ga oddajati v glavno mesto. Poleg tega so bili nastavljeni po cerkvah in pridigarjem naročeno, v cerkvenih nagovorih vernike izpodbujati k darežljivost za turško vojsko. Papež Klemen VI. je. izdal posebno bulo, v kateri je poživljal vse kristjane na vojsko proti Turkom in bojevnikom podelil popolen odpustek.
Spomladi 1. 1526. se je dvignil sultan Soliman s 100,000 možmi in 30 topovi iz Carigrada proti Ogrski. Kralj Ludovik je bil brez vojakov in denarja. “Sovražnik je na meji”, je pisal takrat- papežev nuncij v Rim, “a mi nimamo hiti enega topa, Kralj Ludovik ne bi bil mogel k Pavlu Tomoru poslati niti svojega sela, ako bi mu ne bil jaz posodil potrebnih novcev.”
Turki so zavzeli najprej Pe-
trovaradin in potem prodirali proti Oseku. Ogrska plemiška vojska se je zbirala pri Tolni. Bilo je vse skupaj nekaj nad 20,000 mož. S temi se je spustil kralj Ludovik v odločilni boj na polju pri Mohaču 29. avgusta 1526. Poraz je bil strašen. Sedem cerkvenih knezov 500 odličnih plemičev in do 20,000 vojakov je 'obležalo na bojnem polju, le redki so ušli. Kralj Ludovik se je nekaj časa hrabro boril, a ko je njegova vojska pričela bežati, izkušal si je tudi sam rešiti življenje. S svojim konjem je hotel preskočiti narasli potok Cele, toda ranjena žival je padla v vodo in pokopala tudi kralja v motnih valovih. Čez deset dni je bil sultan Soliman že v Budapest!, kjer je neusmiljeno plenil in požigal. Iz Budapešte so napravljale turške čete roparske pohode na vse strani. Soliman pa to pot še ni nameraval osvojiti si Ogrske, ampak je podpiral izvolitev Ivana Zapolja. Že čez mesec dni se je vrnil v hitrih marših proti domu. Uničil je bil na svojem pohodu v Slavoniji in na Ogrskem okoli 200,000 ljudi.
Nikdar ni bila turška nevarnost za avstrijske dežele večja, kakor tedaj, ko se je zdelo, da se vsa Ogrska klanja polumese-cu. Zdaj niso več ločile široke reke in prostrane pokrajine avstrijskih dežel od turških obmejnih straž; Turki so jim bili neposredni mejaši in sosedje. Dohod v osrčje habsburške monarhije jim je bil odprt in celo cesarski Dunaj izpostavljen navalu sovražnikov. Boj z ogrski prestol med Ferdinandom in Ivanom Zapoljem je dal sultanu še več prilike vmešavati se v avstrijske zadeve. Kaj je bilo naravneje, kakor da je Zapolja, poražen od Ferdinandovih poveljnikov, iskal opore pri sultanu Solimanu? S pomočjo Turkov si je Ivan Zapolja izkušal
t1'* Occtris Ranges anfl «ectric Clothes “•Yers
The Electric Company in z njo povezani trgovci z električnimi pripomočki, bodo aranžirali za vas posebno znižano ceno za instalacijo električnih štedilnikov in električnih sušilnikov perila, v hišah za eno ali dve družini.
Vprašajte kateregakoli trgovca z električnimi pripomočki o tej GARANTIRANO nizki ceni v zvezi z žično napeljavo.
To je posebna ponudba našim odjemalcem elektrike samo za kratko dobo.
THE ELECTRIC COMPANY
•	WISCONSIN ELECTRIC POWER COMPANY
Metropolitan Syttem	________^
Heavy date tonight? Add Hie finishing touch
MOŠKI in ŽENSKE
Za čiščenje uradov. Nobene meje v starosti Dobra plača od ure. Stalno delo.
NOVI AMERIKANCI DOBRODOŠLI
Oglasite se med 10 zj. in 12 opoldne
AETNA WINDOW CLEANING GO.
1430 E. 27 St.
(vogal Superior Ave.)
pridobiti ogrsko krono.
Ferdinand je hotel izprva mirnim potom odvrniti pretečo nevarnost. Že 16. februarja 1527 je naročil iz Prage ljubljanskemu škofu Krištofu Ravbarju, naj poišče pripravnega moža, da gre v Belgrad k Belibegu.
♦•a
CENTA
slovenska cvetličarna
CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY in JULIE CENTA, lastnika
1551 Hayden Ave. Phone: GL 1-6876 Res.: GL 1-1539
Ženske dobijo delo
DEKLETA In ŽENSKE 17 let ali več stare za delo v perilnici za zavijat in sortirat Vzamemo začetnice Stalno delo- MENK BROS. LAUNDRY 643 E. 103 St. (73)
Hišno delo	‘ Lahno hišno delo, nič pranja, 5 in pol dni. Lahko gre domov ali ostane čez noč. Majhen dom in vesela družinica. Kličite ER 1-1489.	(apr.7,9)
Hišno delo Ženska dobi delo na farmi v Perry, Ohio. Opravljala bi hišno delo in kuhala. Prednost ima Hrvatica ali Slovenka v starosti od 50 do 65 let. Oglasite se na naslov: Peter Dragan, Route 1, Turney Rd., Madison, Ohio. Tel.: Perry 3333. (71)
Hišno delo Ženska, ki razume angleško, dobi splošno hišno delo, $7 na dan in transportacija. Za tri tedne delo vsak dan in potem trikrat na teden. Na 3270 Warrington Rd. Kličite SKyline 1-8869.	(72)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj 7 sobna eno družinska hiša, 4 spalnice, plinska kurjava, dvojna okna in mreže; med E. 185 in 200 St., Euclid. Cena $14,700. Kličite KE 1-3331.
Zelo dober nakup V Nottingham okolici je naprodaj hiša s 5 sobami, avtomatična plinska kurjava. Zelo lep lot 119x100. Se lahko vselite takoj. Samo $11,500. Kovač Realty 960 E. 185 St.	KE 1-5030 (71)
Sobo se odda Opremljena soba se odda moškemu. Kličite EN 1-0590. (71)
Išče sobe Ženska išče 2 ali 3 neopremljene sobe. Kličite HE 1-8235. — (71)
Hiša napTodaj Proda se hiša na Connecticut Ave. za 2 družini, 4 in 4, plinska kurjava, $1000 dohodkov na leto. Cena $10,500. Za ogled kličite od 7 do 9 zv. BE-2-3708.	(71)
3-sobno stanovanje iščeta Mlad par išče 3-sobno stanovanje med St. Clair in Superior Ave. Kličite EN 1-5384. (71)
Sobe se odda Opremljeno stanovanje, 2 sobi in kuhinja se odda v najem dvema moškima. Vprašajte po 5. uri na 1171 E. 58 St., ali pa kličite EX 1-0184.	—(70)
Hiša naprodaj Hiša za 1 družino, 3 spalnice, pritrjena dvojna garaža, cementni dovoz, 2 akra, hlev, 4 milje od Euclidskih tovarn. $23,500. Kličite lastnika po 6. uri WI 3-2153.	(71)
Moški dobilo delo
Assemblers
N! POTREBNO NOBENE PREJŠNJE PREIZKUŠNJE
TUDI IZKUŠENI
Metal Finishers Gas Welders Paint Sprayers Torch Solderers Trimmers
Morajo biti pripravljeni delati 1. in 2. šift
SPREJEMAMO PROŠNJE
za zgornja dela od moških, katere zanima delati v produkciji “station -wagon in panel truck bodies”. Začetna plača od ure je okrog $1.75^ vštevši dodatka za življenske potrebščine.
DELAVSKE PODPORE
Pokojnina, zavarovalnina, bolniška podpora, plačane počitnice, plačani prazniki.
Oglasite se v našem Employment uradu 8 zj. do T zv. dnevno izvzemši nedelje
FISHER BODY
(Euclid Plant)
DIVISION OF GENERAL MOTORS CORPORATION
20901 Euclid Ave. Euclid, Ohio
(71)
Machine Operators
AND
Assemblers
Visoka plača od ure z dodatkom za življenske potrebščine. Prosimo oglasite se osebno v našem employment urada na Engle Rd., južno od Brookpark.
FORD
MOTOR 00.
17601 Brookpark Rd.
(70)
DIEMAKERS Za srednje in velike dies
TOOLROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN
Ml bi radi tudi govorili z
MACHINISTS
Visoka plača od ure in čas in pol za nad urno delo ter dvojna plača ob nedeljah. Dobri delovni pogoji in dodatek za življenske stroške.
Ta dela pri OBEH NAŠIH TOVARNAH, E. 93 in Woodland ter 1115 W. 152 St., ampak ZGLASITI SE MORA-. E V ŠT. 1 employment uradu.
MURRAY OHIO MFC. GO.
1115 E. 152 St.
(72)
MAŠINISTI
ki imajo izkušnje v vzdrževanju na Shaper, Lathe, Miller. Plača od ure.
STEEL IMPROVEMENT & FORGE CO 078 E. 64 St.
(71)

TA SE PA ŽE LAHKO POSTAVLJA — Rdeči kočin-sko-kitajski petelin, ki je dobil prvo nagrado na mednarodni razstavi perutnine in drugih domačih živali na Floridi, “prepeva svojo slavo.'1
Soba se odda
Soba se odda samskemu moškemu. Je opremljena in ima poseben vhod. Kličite EN .1-2647.	(apr.7,9)
Machine
operatorji
17 do 25 let stari Plača od ure
W. J. SCHOENBERGER CO.
8810 Harvard Ave.
IVAN ZOREC:
Domačija ob Temenici
Trlep je revskal in rohnel. Nace mu ni zamolčal nobene, a Marička se je umeknila in jokala od kesa, da je tačas izdala domačijo, in je jokala od usmiljenja do očeta, ki ga je videla v žalosti in ponižanju.
Zaradi očeta se je kesala že pekaterikrat, a še nikoli tako zelo kakor pač zdaj.
Trlep je bil po tem prepiru še bolj poparjen. Nacetove besede so mu sedele V ušesih in mu venomer budile slabo vest. Ves zbegan in potrt se je naposled omečil in pisal Janezu, naj brž brž pride domov, če hoče, da se reši domačija, ki jo je Marička lehkomiselno zavrgla.	*
Ko je odposlal pismo, mu je nekoliko odleglo. Prav nekje globoko se mu je sicer še skrivala huda skrb, ali ga bo Janez razumel ali nemara ne bo hotel slušati, ker mu ni kam priti. Pa kaj bi to! Ali se ni ponižal in mu pisal? Kdaj ga je gonil od hiše? In če je ni več, kdo je kriv? On sam, ker ji je obrnil hrbet! O, če je v njem vsaj ena sama kaplja trlepovske krvi, mora ob tisti priči vse pustiti in priti na očetov klic!
Ampak minil je teden za tednom, noči so postale tihe, plašne in temne, le klini žerjavov in gosi so kričali in letali na jug; minil je mesec, minila sta dva, iz Amerike nobenega glasu.
Kaj bo to? Kaj 'bo to?
Zima se je umikala, kosi so že privzdigovali rep in si nekaj žvižgali, pop j e na drevju se je napenjalo, mladovje se je mu-žjlo in dan se je potegnil in pomlad se je oznanjala povsod, iz Amerike pa ne pisma ne nič.
Kaj bo? Kaj bo?
“O, ne bo pisal, ne bo; kar nenadoma bo prišel in stopil predme,” se je tolažil. “Saj ve, da ga kliče uklenjena domačija-”
Čakanje mu je bilo velika muka; včasih se mu je zdelo, da bo kar skoprnel, tako je hrepenel po sinu in njegovi pomoči v boju za staro domačijo.
“Kaj bo, kaj bo, če se Janez ne bo prav kmalu vrnil?” ga je zmerom bolj skrbelo.
XVI.
Prihajač, ki se je tako dolgo bal, da go bo Trlep zrinil z domačije, se je globoko oddehnil, ko se je odkrižal nadležnega upnika. Naceta se ni bal. Vesela zavest, da spet lahko v miru živi, ga je priklenila na dom. Delal je in skrbel za vse, kakor mu človek ne bi prisodil po vseh nerodnostih in lehikomi-selnostih, ki jih je bil počenjal.
Tudi žena se mu je nekaj u-nesla. Skrb, ki sta jo z možem imala zaradi dolgov, jo je zmo-drila, da je sama če mož ni utegnil, gledala poslom na prste.
Kar lepo je postalo na Trle-povini.
“Vidiš, kako voziček teče lepo, ka go ti več ne mažeš?” je Obličan dražil Trlepa, kjer ga je prestregel in mu dopovedoval, kako pridni so na Trlepo-vini.
Trlepa je vsak napomenek o stari domačiji pekel in mu večal hrepenenje po sinovi vrnitvi. Na Obličana je bil zmerom nekoliko hud in mu tudi zdaj ni bilo do besedovanja z njim.
“O, ko bi se Janez že vrnil!” je vzdihoval in počasi šel svojo pot.
Le na sina se je že zanašal, sam, to je zdaj že vedel, ne bo otel Trlepovine; saj mu je nihče ni privošči, vsi mu le nagajajo, še lastna hči in zet ga odrivata.
Ali iz Amerike ni bil glasu. Od nemirnosti in neučakanosti je hodil na železniško postajo, češ, zgodilo se bo, da ga bo kar nenadoma ugledal, kako stopa iz železniškega voza in hiti predenj . . . Kajpak, trdo ga bo prijel, zakaj je tačas skrivaj pobegnil in zakaj zdaj ni pisal, kdaj pride . . Ampak za njim bo pridrobila ona, otroci se je bodo držali za krilo in plaho gledali hudega moža, ki jim kara očeta ... No, no — zaradi o-trok se bo nasmehnil, vsem po vrsti bo segel v roke in rekel: “Ali ste prišli, prišli? No, le pojdimo, saj se bomo spotoma in doma še kaj pomenili.” Doma — ? Glej, mimo rodnega doma bo moral sina in njegovo voditi pod tujo streho — na Goršelovino . . . Oh, to
bo za Janeza strašno bridko. Kaj mu ne bi bilo! Saj ga bo spominjalo matere in sestre, zgubljene domačije in vsega, vsega . .
In vendar mu je vsaka pot na postajo bila veselo, nestrpno pričakovanje. Pa sina ni bilo in ni bilo. Vselej se je vračal otožen in pobit.
Življenje na postaji je bilo pisano vrvenje domačih in tujih ljudi, pa njega ni moglo prav nič razvedrti. Pomnil je, da je pred leti rad gledal tuji svet, ki je drdral mimo; tudi za ka-kovega domačina, če ga je opazil, je tačas še imel besedo. Zdaj je mrk in siten, vase zagledan in v 'Mak, ki je neutegoma od-hropel dalje.
Za nikogar in za nič se ni menil, ko se je vračal domov, a nekoč ga je nekaj vendar zgrabilo.
Šel je počasi po poljski poti, po dolini se je hahljal vlak, kakor bi mu bilo prav, da je spet ukanil nepočakljivega Trlepa. Za grobljo kamenja na gibasti grivi je slišal tihe glasove. Iztegnil je vrat in videl majhno družino. Mož je sedel na kamnu in si z obema rokama podpiral glavo. Ob njem je ždela žena, molčala in dojila, dva , še majhna otroka pa
sta čebljala in vpraševala očeta, kaj jima bo prinesel iz A-merike.
“Aha, v Ameriko se odpravlja,” je Trlep razumel in se že hotel tiho umekniti, kar ti je mož ob ženi zaihtel na ves glas.
“Oh, kako težko te puščam samo z otroki!” je podrhteval.
“Nič ne skrbi, zdrav bodi. Bog bo vedel za nas!” ga je žena tolažila, naposled pa se še sama razjokala.
Tudi otroka sta začela jokati.
Mož je umiril otroka in spet tiho ihtel, da so se mu rame kar tresle.
Žena si je otroka odtrgala s prsi in s prosto roko objela moža.
“France, nikamor ne hodi,” je hitela s čisto drugim, skoraj veselim glasom. “Vkup ostanimo, tudi brez Amerike nas ne bo konec!”
“Ne, ne,” se je tudi mož našel. “Rešiti se moramo uboštva, samo Amerika nam utegne pomagati.”
Počasi se je dvignil, objel ženo in otroke in odhitel s kovče-gom.
Tudi Trlep je šel dalje in premišljeval:
“Glejte, kako se težko loči od doma; pa je siromak, bajtar! A
zakaj ti tja uhajajo taki, ki i-majo domačijo in vsega zadosti za vse in za nase?”
Popala ga je stara togota.
Ha, vsega je kriv sin, ki je lehko brez slovesa pobegnil, u-žaiil dom in očeta in ki se mu še zdaj ne mudi domov, ko mu je oče odpustil, se ponižal in pisal ponj!
Od žalosti in jeze je blodil po polju in hosti in se pravdal z vestjo, ki ni molčala, češ, če je kriv sin, je še bolj kriv oče, ki je v prevzetnosti in togoti določal usodo Trlepovini in sebi.
Zdaj je vnovič spoznaval, kako napek je kretil, ko je zavrgel sina in hčeri dal domačijo. Tako ni v nesrečo spravil samo sebe in uboge zemlje, marveč je domačiji zbrisal staro ime, jo spravil v tuje roke in vsej soseski na zobe.
“Oh, kje sem imel betico?” se je obtoževal. “Zavrgel sem sina, zdaj pa ga hodim čakat, kb še ne vem, ali bo prišel; In če bo prišel, kako bo, ko ga ne bom mogel peljati na rodni dom?”
V zamišljenosti je poniglavo postajal in se grizel.
Ampak vse bo še kako, samo Janez naj se skoraj vrne! O, če bi Trlepovina bila s sto vezmi priklenjena v peklu samem:—
rod Trlepov jo mora spet dobiti nazaj!
Gledal je po dolini, po Trlepovini, povsod, žalost mu je bila zmerom večja, hrepenenje po sinu silne j e in silneje.
“O Bog, saj spoznavam, da sem grešil,—, ali zdaj mi še odpusti!” je vzdihoval, ko se je bližal domu in so mu oči obstajale na Trlepovi hiši, gospodujoči sredi vasi in gledajoči po dolini ob Temenici.
(Dalje prihodnjič)
Oglašajte v “Amer. Domovini”
Re-Nu Auto Body Co,
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fenderje, Welding.
JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street CXkXrxxxTrTYXxxrr^rTiirtTT?
MAX’S AUTO BODY SHOP
MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St.
Tel.: UTah 1-3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
Veliki prihranki na volnenem blagu za pošiljali preko morja
Ako mislite potovati v Evropo poletje, S. Lieberman Woolen Co., je še posebno pripravljena za vase potrebe v volnenem blagu za mosKe in ženske. Izplačalo se vam bo, ako pridete in si ogledate veliko izbiro volne za moške in ženske ^obleke, lep bombaž in rayon za ženske obleke. Prodamo na jarde kolikor hočete in podlogo, ki spada zraven ter drugo za kompletno obleko,
S. LIEBERMAN WOOLEN GO.
1446 West 3rd St.
CH 1-6067
Odprto dnevno od 9 do 5:30 Ob nedeljah od 9:30 do 12::30
Slovenske Plošče
ŠUBELJ - BANOVEC - JADRAN in druge v zalogi pri
NOVAK’S FURNITURE
5505 St. Clair Avenue
Cleveland 3, Ohio _
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebne^ oroti revmatizmu. Vprašaji nas.
MANDEL DRUG slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd.
SE 1-0034
PRI NAS DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE!
THE MAY CO.’S BASEMENT
PLAY BALL!...
Deška “Jr.-Champ” 6-delna
MORNING BACKACHE ENDS HERE!
,..ona Sealy Firm-O-Rest Posturepedic fla/tress with spine-on-a-line support!
FIRM-O-REST
POSTUREPEDIC * MATTRESS
Pri nas dobite fine modroce od $|^ naprej LAHKA MESEČNA ODPLAČILA
NORWOOD Appliance & Furniture
ODPRTO ZVEČER
6202 ST. CLAIR AVE. JOHN SUŠNIK
ENdicott 1-3634
Baseballi
oblačila
•	čepica
•	Srajca « Hlače
•	Nogavice
•	Pas
» Napis
Prav to o čem vaši mladi igralci ranjajo! Sivo cotton suede blago . . . Oblačilo je 6-delr.o, vključno s črkami, katere se lahko natisnejo za vsak “team” ali Cleveland Indians!
Sprejemamo pismena in telefonska, naročila v soboto do 5:30 in v ponedeljek 9. zj. - 9r :,v. Kličite CH 1-3000 The May Co.’s Basement — Oddelek za deška oblačila
CANNON RJUHE
Slovite “Cadet” Brand
2
.48
72x108" in 81x99"
Fine kakovostne muslin rjuhe, ki se krasno perejo! Dolga raba je zagotovljena Pr’ tej mehki, nežni kakovosti!
81x108 .......
90x108 .......
42x36 prevleke
..2.68
.2.98
„-54c
“CANNON” PRILEGAJOČE SE RJUHE
Novostne, praktične rjuhe, katerih ni treba likati. V polni meri. Prilegajo se vaši žimnici brez vsake gube.
Enojna mera ...................2.48
The May Co.’s Basement — Oddelek za posteljnino
2
.98