4* julija 1940 Sfey, ^ Leto !¥■ ^Gvafmvda GLASILO NARODNEGA DELAVSTVA Izhaja vsak četrtek. Uredništvo: Ljubljana, Miklošičeva Delavska izdaia Naročnina polletno 18 In celoletno 36 din. — Posamezna cesta 22, telef. št. 46-18. — Uprava« Knafljeva ulica 5, številka 1 din. — Račun Poštne hranilnice, podružnica telef. St. 81-22 „DOMOVINE"_ Ljubljana, št. 17.751 Ali so na vidiku pravičnejši čas!? Potres, ki je do strašnih globin zamajal »vet, se še ni umiril in nihče ne ve, kdaj se bo to zgodilo. Izgleda, da svetu groze še močni sunki na vseh straneh. Ne moremo predvidevati, kakšna razdejanja še čakajo človeški rod in kje bodo razvaline najstrašnejše. Nekateri napovedujejo, da se bodo potresni sunki kmalu polegli, morda so blizu dnevi, ko bo utihnila vojna vihra in bo v krvavi zarji iz bede in trpljenja zasijal zaže-Ijeni mir. So pa tudi znamenja, ki kažejo na to, da je ta mir še daleč, da so dosedanji dogodki samo nedolžna predigra mnogo Večjim in pomembnejšim stvarem. Ljudstva trepetajo in čakajo. Ljudstva upajo, nihče se sedanjih zmag ne more prav veseliti. Vsem je jasno, da se v svetu ne odigravajo samo pomembni vojaški in politični dogodki; tudi vemo, da sedanja vojna nima za cilj samo gola gospodarska osvajanja in za-vojevanja. Dogodki, ki se z bliskovito naglico vrste pred nami, pomenijo mnogo več, morda nekaj, kar nihče ne sluti. Zna se zgoditi, da se bodo dogodki razvili v tako smer, kakršne nihče ni predvideval ali kakršne nihče izmed povzročiteljev teh dogodkov ni hotel imeti. Sedanja velika borba bo nedvomno prinesla tudi dogodke pomembnega socialnega značaja. Priti morajo časi globoke družabne preureditve in doba novega reda ne samo v gospodarskem, temveč tudi v socialnem in kulturnem življenju narodov in sveta. Ako bi sedanja vojna pomenila samo .vojaška osvajanja in gospodarska zavojeva-nja, potem vojna ne bi mogla pomeniti konca velikega revolucionarnega gibanja, ki je zajel duše vseh narodov. Taki vojni bi kmalu morala slediti nova vojna z novimi razdejanji. Pričakujemo, da bo nov mir prinesel nov ustroj v človeško družbo, da bo ustvaril bolj-§0 temelje za sožitje med ljudmi in stanovi. Tolažimo se, da bo novi čas imel v sebi manj socialnih krivic in da bo v njem mnogo manj izkoriščanja in zatiranja po gmotnih ali duhovnih silah. Človek hoče, da mu velik ftodki prinesejo iz temeljev spremenjene no-%e razmere, da mu ustvarijo resnično pravo •vobodo, katere se bo mogel veseliti tudi naj-Bkromnejši in najmanj pomemben delovni človek. Pričakujemo, da se bliža čas trajnejših kulturnih vrednot in čas nove resničnejše morale. Želimo, da bi veliki dogodki, ki divjajo po svetu zaključili za dolgo dobo stoletij revolucijo v človeški družbi, ki bi ustvarila nov svet in nov način življenja. V naši domovini sredi velikih političnih in vojaških dogajanj napovedujejo velike socialne reforme in temeljito preobrazitev našega gospodarstva in socialnega življenja. Vodilni politiki zatrjujejo, da tako naprej ne •nore več iti, da je treba temeljitega pre-okreta na boljše, treba je streti staro miselnost; h koristni ustvarjalnosti je treba vzbuditi vse narodne produktivne sile, ves kapital taora služiti ljudstvu. Zakonodaja mora •stvariti na celi črti socialno izravnavo, naše narodno gospodarstvo mora dejansko služiti .vsem narodnim potrebam, ljudstvu je dati delo m zaslužek in na vseh straneh boljše življenje. Vodilni državniki napovedujejo velike reforme in izjavljajo, da bodo te reforme v skladu s korporativnim sistemom, ki da je v sosednjih državah pokazal koristne uspehe na polju socialne politike in zaščite delovnega človeka. Iz vplivnih ust smo tudi sliša- li, da je treba v trgovanje zanesti nov socialni duh. Povsod mora zavladati resnična demokracija v nasprotju s pokvarjeno laži-de-mokracijo. Zares, izgovorjene so bile velike, krasne in mogočne besede. Resen čas, v katerem so bile izgovorjene, dajo tem besedam še svoj poseben poudarek. Resnost časa zahteva, da izgovorjene besede vsakdo vzame resno, predvsem pa resnost časa pravi, da so v prvi vrsti govorniki svoje besede izgovarjali premišljeno in v zavesti si svojih neposrednih načrtov in nalog. V besedah morajo biti skriti resni nameni in mnogo dobre volje, da besede pretvorijo v dejanja. Tako mišljene besede pozdravljamo, ker vemo, da bo vsaka reforma mogla prinesti le koristi za delovno jugoslovansko ljudstvo. Gorje pa, če so velike besede imele samo slavnosten značaj, ki so bile izgovorjene le kot pozdrav ob svečanih prilikah in niso izraz izdelanega in premišljenega programa. Če so besede imele namen dvigniti samo slavnostno razpoloženje, jih moramo obsojati, ker vemo, da so take besede škodljive in sposobne, da reakciji dajejo potuho in ^ustvarjajo ozračje hinavščine in omogočajo še večje izkoriščanje. Velike socialne reforme so v državi nujno potrebne. Na vsak korak opažamo, kako je naše narodno gospodarstvo zavoženo, kako je socialna zaščita nepopolna, kako ljudstvo živi v bedi in pomanjkanju. Na vseh straneh divja brezposelnost. Socialno-zaščitni zakoni so nepopolni. Delavski zaupniki nimajo besede, delavske strokovne organizacije so potisnjene v stran, socialno zavarovanje preživlja težke krize, delavske plače so daleč pod življenjskimi minimumi tako, da mnogo delovnega ljudstva dobesedno strada. Zakona o kolektivnih pogodbah naše gospodarstvo ne pozna, na vseh straneh je občutek negotovosti in občutek izkoriščanja. Zares, prilike so take, da tako naprej iti ne more in ne sme, ako hočemo narod ohraniti pri življenski sili in pri volji za žrtve, ki jih zahtevajo koristi domovine. Reforme morajo biti temeljite in vsesplošne in take, da zajamejo vse, ki so v preteklosti izkoriščali in vse, ki bi to hoteli delati tudi v bodočnosti. Ko se napovedujejo velike socialne reforme moramo v prvi vrsti podčrtati eno željo: Najpreje je treba z vso odločnostjo in doslednostjo varovati in čuvati pridobljene socialne pravice, pozitivnim zakonom je treba dati polno veljavo. To velja zlasti za čas, ko z vsakim dnem raste draginja. Sedanji čas zahteva podvojeno čuječnost za ohranitev socialnega standarda delovnega človeka. Čas zahteva več dejanj in manj besed! Demagogija je vedno škodljiva, Korporacijski sistem Ob obletnici pogajanj za sporazum so sa sešli pri Karlovcu predsednik vlade Cvetkovič in podpredsednik vlade dr. Maček in drugi politiki in so pri tej priliki v svojih izjavah časnikarjem poudarili, da pripravlja vlada dalekosežne gospodarske in socialna reforme. Predsednik vlade je še posebej izjavil, da so sedanje mednarodne razmere tako spremenile ves red, vse ekonomska principe in doktrine, da se popolnoma naravno, tudi pri nas morajo temeljito spremeniti vse starejše teorije in prejšnje pojmovanje življenja. V zvezi s to izjavo predsednika vlade je omeniti tudi izjavo, ki jo je dal zastopnikom italijanskega tiska. Med drugim je predsednik vlade izjavil, da se mora pri reševanju delavskih in drugih socialnih vpra šanj vzeti v poštev italijanski korporacijski sistem, ki je pokazal odlične rezultate. Če bi se po izjavi ministrskega predsednika v Jugoslaviji uvedel korporacijski sistem, potem je pričakovati temeljne spremembe v organizaciji vseh socialnih ustanov, Delavskih zbornic in strokovnega pokreta delavcev in nameščencev. Kar naenkrat so zvedeli konsumenti v trgovinah, da je zmanjkalo jedilnega olja. Zatrjuje se, da bodo stranke lahko dobile do nove kampanje le še po 2 decilitra olja. V zagrebški tvornici olja, ki je v glavnem zalagala Slovenijo, je na zalogi le še 15 vagonov olja. Od tega je za tvornice konzerv v Primorju rezerviranega pet vagonov. Samo Zagreb pa porabi olja 6 vagonov na mesec. Lnhko si sedaj izračunamo, koliko bo iz tovarne prišlo olja v Slovenijo. Tudi olje spada v tisto vrsto živil, ki bi ga morale zaščititi posebne aprovizacijske uredbe. 2e v naprej bi se moralo misliti na to, ali je dovolj olja na zalogi, ali ne. Sedaj je pa v ravno največji sezoni zmanjkalo olja, ki je važno hrnnivo za najširše kroge konsumen-tov. Že med letom se bi moralo obstoječo zalogo olja pravilno porazdeliti po celi državi in tudi misliti na to, kako bi se produkcija olja zvišala. Tako se pa v pogledu aproviza-cije prebivalstva prepušča vse svobodnemu razvoju, ki je pa gotovo škodljiv za redno prehrano prebivalstva. Tako kot olja lahko zmanjka tudi drugih živil. Podružnicam NSZ Uprava lista je razposlala okrožnico, ki jo v zvezi z našo tiskovno propagando. Ker večina podružnic nanjo še ni odgovorila, jih tem potom ponovno pozivamo, da to store čimpreje, ker uprava brez sodelovanja podružnic svojega programa ne more dovršiti. Izredni časi zahtevajo našo izredno pozornost, zato vsi zamudniki storite svojo dolžnost! UPRAVA. zločinsko škodljiva pa je takrat, ko delovne množice žive pod pritiskom vojne psihoze in v negotovosti pred jutrišnjim dnem. —e« Skr!) za zdravje Zdravstveno varstvo otrok je izročeno šolskim zdravnikom, šolskim poliklinikam in higienskim zavodom. Delavsko mladino in še prav posebej vajence nadzira Okrožni urad za zavarovanje delavcev. V vseh teh zdravstvenih ustanovah dobe otroci tudi zdravila, v kolikor so do njih opravičeni vsled pravic, ki izhajajo iz socialnega zavarovanja, ali pa kot otroci siromašnih staršev. Poslovanje številnih ustanov za zdravstveno varstvo otrok ima za posledico, da tudi starši mnogo bolj pazijo na zdravje svojih otrok in da ne prepuščajo otrok slučajnemu zdravljenju in jih ne zdravijo samo z zdravili, za katere so tudi slučajno zvedeli v soseščini. Umrljivost otrok je zato zadnje desetletje znatno padla in na splošno lahko rečemo, da ne nosijo otroci s seboj raznih kali bolezni v življenju vsled tega, ker se je v zgodnji mladosti zanemarilo odpraviti prve početke bolezni. Navzlic dobri organizaciji zdravstvene zaščite otrok pa vendarle ne morem reči, da je zaščita popolna in da bi bilo mogoče celo odveč še kaj dodati. Predvsem jc še vedno premalo zdravnikov, ki vrše zdravstveno nadzorstvo nad otroki. Vsled tega se mnogokrat vrše zdravniški pregledi prehitro in brez one pozornosti, ki jih individualni pregledi zahtevajo. Posameznim težjim slučajem obolenja bi bilo posvečati več pozornosti in bi bilo potrebno predvsem stalno nadzirati zdravstveno stanje obolelega otroka. In kar je še posebno važno, najti bi se morala tudi sredstva, da se obolelemu otroku temeljito pomaga z ukrepi, ki jih nujno terja način zdravljenja. Sami predpisi zdravil in zdravljenja, in naj je tudi za brezplačna zdravila preskrbljeno, večkrat še ne morejo ozdraviti otroka, če dorašča otrok v revščini in pri starših, ki nimajo niti sredstev za najskromnejše preživljanje in imajo povrhu še stanovanje, ki ne odgovarja zdravstvenim zahtevam. Z *dravljenjem obolelih otrok se mora spored-fto izvajati tudi socialna preskrba, ki ie vsaj tako, ali pa še bolj važna od ugotovitve obolenja in predpisa zdravil. Revni družini obolelega otroka bi se morala dati na razpolago sredstva, da se za zdravje otroka lahko res-mo in učinkovito pobriga, ali pa če to ni mogoče, da se obolelega otroka izroči ustanovi, ki bi za otroka do ozdravljenja skrbela. Za obolele in slabotne otroke bi morali imet! več zdravilišč in okrevališč, kjer bi se Nerazumljiva b Pogosto se sliši: Če si sam ne bom pomagal, od svoje strokovne organizacije tudi nimam pričakovati rešitev. Do neke meje je to resnično. Kajti, če bi delavec prav ničesar ne storil za zboljšanje svojega delovnega razmerja, ali če se ne bi strokovno izpopolnjeval, da bi bil iskan delavec, potem je verjetno, da mu strokovna organizacija tudi ne more brez sposobnosti preskrbeti najboljše službe, ali da bi bil v službi, ki jo Ima,, plačan kot najboljši delavci. Torej strokovna organizacija ni v stanju, da delavcu iz nič nekaj pričara, ampak da pomaga delavcu do pravic za katere se je že sam zelo potrudil, da jih doseže. Znana stvar je, da se delavec v različnih položajih za dosego svojih pravic sam brezuspešno prizadeva in da je potrebna podpora v kolektivu, ki ga predstavlja strokovna organizacija. Službena pogodba bi bila običajno slaba in le v korist delodajalca, če ne bi imeli strokovnih organizacij, ki se trudijo in bore, da dosežejo kar najboljše delovne pogoje s kolektivnimi pogodbami. Mnogo naporov je potrebno, da se doseže kolektivna pogodba, ki ustreza delavskim potrebam in ki priznava plače, ki vsaj deloma zadoščajo za najnujnejše življenjske potrebščine. Sam delavec ln naj je še tako spreten, ne bi sam dosegel tako dobre individualne delovne pogodb*. otroka zdravljenje vršilo deloma zastonj, deloma pa proti skromnemu plačilu, v kolikor bi bili prizadeti starši, ki lahko poravnajo del stroškov za zdravljenje otroka. Kar imajo danes oboleli otroci revnik staršev na razpolago, je vse premalo in je le mal odstotek otrok, ki je lahko deležen blagodati obstoječih zdravstvenih ustanov, ali pa akcij, ki so bila izvede potom zasebne inicijative. Slabotna šolska mladina se lahko zelo okrepi tekom počitnic, če ima seveda na razpolago zdravstvenim zahtevam odgovarjajočo preskrbo bodisi doma, ali v posebnih za ta namen ustanovljenih kolonijah na deželi, na zdravem zraku. Vsako leto že danes odide na stotine otrok na poletno bivanje v kraje, ki ugodno vplivajo na zdravje otroka. Uspehi počitniških kolonij so tako v vzgojnem, kot zdravstvenem pogledu veliki. Zelo slabo je pa še do danes poskrbljeno za delavsko mladino in za vajcnce v starosti od 14. do 18. leta. Delavska mladina je ne glede na svoje zdravstveno stanje obsojena, da v letih svojega razvoja in doraščanja trdo dela, večkrat celo v nezdravih delavnicah, in tudi opravila, ki presegajo telesne moči. Pri teh razmerah potem ni čudno, ‘ če mladostnemu delavcu ne pomagajo ne zdravniški pregledi in ne zdravila, ki mu jih nudi socialno zavarovanje, če pa nima priložnosti, da vsaj za nekaj časa prestane s težkim delom in si privošči oddih, katerega tako zelo potrebuje. Prav za mladostne delavce bi se moralo v največjem obsegu organizirati počitniške kolonije in poskrbeti, da v poletnem času nadoknadijo mladostni delavci vse, kar v zdravstvenem pogledu tekom leta niso mogli dobiti in da se telesno tako okrepe, da bodo lahko zmogli vse zahteve, ki se naj postavljajo tekom zaposlitve v ostalem delu leta. Dobiti bi morali zakonite predpise, ki odrejajo za vajence vsako leto učne dobe vsaj en mesec počitnic. Delodajalci sami bi morali podpirati stremljenja po zakonitih letnih počitnicah vajencev in ne kot je danes slučaj, da se tako silovito upirajo, da bi vajenci za svojo zdravstveno okrepitev prenehali nekaj tednov na leto z delom. Cc hočemo imeti zdrav in delasposoben delavski stan, potem moramo skrbeti, da nudimo vajencem ustanove, ki bodo ta cilj uspešno in dosledno zasledovale. Ne smemo prepustiti zdravstveno skrb samo nepopolnim in slučajnim ukrepom, ki ne morejo doseči uspehov, ki sd jih želimo v pogledu zdravstvenega stanja delavskega stanu. kot jo strokovne organizacije dosežejo s kolektivnimi pogodbami za vse delavstvo enega podjetja ali celo za vse delavstvo ene stroke. V tem pogledu so strokovne organizacije v zadnjih dvajsetih letih dosegle ogromne uspehe. Z izvedenimi mezdnimi gibanji manjšega in večjega obsega se je obenem naša javnost naučila spoštovati vsaj osnovne delavske pravice in tudi delodajalci se ne morejo pri vsaki priliki in vedno postaviti na stališče, da delavskih zahtev sploh ne vzamejo na znanje, kaj šele da bi o njih razpravljali. Organizirani delavci ne nastopajo več pred delodajalci kot miloščinarji, ki so od bogatega gospoda popolnoma odvisni, ampak kot stranka, ki ima vse pravice, da soodločuje pri sklepanju o delovnih pogojih. Strokovno organizacijo potrebuje delavec, da doseže svoje osebne cilje, ki jih ima v pogledu zaposlitve, in strokovno organizacijo potrebuje delavec, če hoče. da se bo njegovemu stanu priznala potrebna veljava in moč. Spričo teh dejstev je mnogokrat nerazumljivo, zakaj so nekateri delavci tako brezbrižni napram svoji strokovni organizaciji. Med njimi so celo taki, ki so že imeli osebno od strokovne organizacije velike koristi. Pa ne plačuiejo članarine in je nešteto opominov treba, da izpolnijo svoje obvezno- sti. Sto Izgovorov najdejo, da ne morejo plačati članarine, ali naročnine za list, a pri' tem ne ostane skrito, da so za veliko nepotrebnih stvari istočasno brez pomisleka izdali veliko denarja! To ni v čast drugača tako razumnega in zavednega delavskega stanu! ' Indeks Priobčujemo poročilo Delavske zbornice O gibanju draginje po stanju 27. junija 1940. Indeks cen na malo po računu Narodna banke za Ljubljano izkazuje sledeče številkej Maj Sept. April Maj 1939 1939 1940 1940 hrana 95.3 92.8 110.2 113.4' obleka 87.1 71.4 123.2 125.1! kurjava in razsvet. 89.4 89.1 99.7 99.7, razno 81 100.8 94.2 97.6 skupaj 91.1 87.9 110.3 112.7i Po tem računu je porastel v Ljubljani 1„ maja 1940 splošni indeks draginje napram septembru 1939 za 28.2 odst., hrana pa za 22.8 odst. Naš splošen indeks znaša za juliji za rodbino tipa A 26.8 odst., za rodbino tipa B 22 odst. Iz prilog se vidi, da se pri raznih indeksnih računih ne prihaja do povsem enakih rezultatov. To je v zvezi s tem, da je podražitev, kadar pridejo cene v tok pri raznih predmetih, silno različna. Drugače se je podražil kamgarn, drugače navadno platno ali umetna svila, drugače pšenična moka, drugače meso. Pri takih razmerah je odvisen splošni indeks v neki meri od razmerja, v kakršnem se poedini predmeti trošijo. V mesecu juniju se je podražilo predvsem olje, ki ga na trgu tudi vse bolj primanjkuje. Meso se sicer uradno še ni podražilo, vendar se nam iz mnogih krajev poroča, da se mesarji ne drže povsod maksimiranih cen. Za pšenico in koruzo so se uvedle z novo uredbo maksimalne cene. Tak ukrep je vsililo silno novo dviganje cen pšenici in koruzi, ki je poskočila v tednu pred maksimiranjem za daljnjih din —.50’ in napovedalo novo občutno podražitev moke in s tem nov draginjski val. Vse to kaže, da so razmere na žitnih tržiščih nezdrave in nenormalne. Mesečni vzdrževalni stroški tipa A in B po računu Delavske zbornice v Ljubljani za 1. julij 1940 so ti-le: Tip A Podrai. v Tip B Podrai .v Sept. 39 jul. 40 °/o sept. 39 jul. 40 °/ h živila 523 724 38.5 894 1169 30.8 pijače 39 41 5.1 248 265 6.7 čevlji in obleka 138 171 23.6 238 315 32.4 kur. In razsvet. 74 90 21.5 170 197 16 stanarina 160 160 — 480 480 ostalo 88 107 21.2 170 228 21.2 skupaj 1028 1293 26 2200 2654 20.6 Podražitev brez pijač 26.8 22.5 Po indeksnem računu g. Arturja Benka Grada je znašala podražitev napram septembru 1939: pri hrani 41.44% obleki in obutvi 53.97% stanovanju — kurjavi in razsvetlj. 11.50% Skupni indeks 34.26%. Primanjkljaj Osrednji urad za zavarovanje delavcev* objavlja, da je imelo bolniško zavarovanje v naši državi preteklo leto 14 milijonov dinarjev primanikljaja. Veliki primanjkliaj ni utemeljen. Število zavarovancev .je bilo lansko leto celo višje kot prejšnja leta in povprečna zavarovana mezda je narasla za 1.07. din dnevno na enega zavarovanca. Tudi bolni zavarovanci niso prejeli od zavarovanja več kot druga leta. Zdravniška oskrba ni bila nič boljša. Navzlic temu je pa nastal ogromen primanjkljaj 14 milijonov dinarjev, namesto da bi žavarovanje izkazalo prihranke, ki bi se porabili v hudih časih. Nujno potrebno je, da Osrednji urad za zavarovanje delavcev pojasni delavcem zakaj je nastal primanjkljaj in obenem tudi pove, kaj je ukrenil, da se primanikljai tekom tega leta ne bo zopet ponovil, ali celo povečal. Politlini V sredo preteklega tedna zvečer je Rusija izročila Rumuniji ultimat, v katerem je zahtevala od nje izročitev Besarabije in severne Bukovine in Ru-munija je v zahteve privolila. Ruske čete so kmalu nato začele korakati v ti dve deželi in jo zasedle. Zasedba se je Izvršila skoro čisto mimo. Po vesti ruske agencije Tass je ljudstvo v obeh pokrajinah sprejelo sovjetskoruske čete z velikim navdušenjem. Rumunija je ob tej priliki sicer mobilizirala nekaj vojaštva, a le zaradi Madžarske, ki hoče tudi doseči popravek svojih mej nasproti Rumuniji. Zaradi te stiske se je Ru-munija čisto naslonila na Nemčijo in Italijo, od katerih pričakuje pomoči. Zaradi napetosti med Rumunijo in Madžarsko, kar je povzročilo mejne spopade, se obe državi pogajata za obojestransko umaknitev čet z meje za en kilometer. Ob koncu preteklega tedna so Nemci zasedli angleška otoka v Ro-kavskeni prelivu Jersey inGuernsey. Angleži poročajo, da so z otokov že prej odpeljali vojaštvo, tako da so nemške čete brez boja prišle na oba otoka. Odkar je izločeno francosko bojišče se vrše le zračne borbe tako v Evropi kakor v Afriki. Tudi žrtve na morju postajajo večje. Nemška letala napadajo angleške kraje, angleška pa prihajajo nad Nemčijo. Angleške vesti pravijo, da bo Anglija branila francosko kolonijo Sirijo in Libanon pred vsakim vpadom. V Afriki napadajo tudi italijanska letala in pride sem in tja do manjših obmejnih prask. Kakor poroča poveljstvo angleške mornarice v Egiptu, je Italija doslej izgubila že 13 podmornic. Moskovski list »Trud« piše, da ima sovjetska Rusija svajo lastno zunanjo politiko, osnovano na potrebi zavarovanja mej, zlasti onih, kjer vladajo na drugi strani zmede. Razne priključitve ozemlja drugih držav imajo edino nalogo, da priključijo sovjetski Rusiji sonarodnjake ali pa da izpopolnijo nepopoln člen sovjetske obrambe. Nato piše list, da je Balkanski polotok velikega pomena za vse države pa tudi za sovjetsko Rusijo. Rusija v tem pravcu ne bo storila ničesar, kar bi lahko ogražalo mir. Tudi Nemčija in Italija nočeta nesoglasja na tem ozemlju. Balkan je po mnenju Berlina področje, ki mora ostati svobodno in v miru, ugotavlja »Trud«. Italijanska agencija Stefani poroča: Na pristojnih rimskih mestih izjavljajo, da je bila miroljubna rešitev spora med sovjetsko Rusijo in Rumunijo sprejeta z zadovoljstvom tako v Rimu kakor v Berlinu. Kar se tiče vesti, ki so razširjene \r tujini o tem, da nameravata Madžarska in Rolgarija izkoristiti priložnost in uresničiti svoje zahteve po popravku mej nasproti Rumuniji, izjavljajo, da gre pri tem za tujo propagando, ki si prizadeva, da bi se spor razširil. V zvezi s tem se v Rimu naglaša, da je bila Italija zmarom prijateljska do Madžarske, toda glede na zdajšni mednarodni položaj je Italija obema prijateljskima državama, Madžarski in Bolgariji, nasvetovala, naj še potrpita in počakata, dokler ne pride čas. V kanadskem državnem zboru je bil predložen znatno povečan novi proračun. Izdatki proračuna so trikrat večji kakor preteklo leto. Povečanje lanskega proračuna gr^ Izključno na račun izdatkov /.a oboro« ževanje. pregled Za kritje proračunskih izdatkov bodo povečani vsi davki v Kanadi. Vsi osebni izdatki državne uprave bodo zmanjšani. Francoska vlada zapusti Bordeaux in se preseli drugam. Francosko časopisje piše, da bo sedež francoske vlade v Clermont-Ferrandu v osredni Franciji. časopisje navaja tudi, da se razpravlja o vprašanju vrnitve francoske vlade v Pariz- Glede na vesti, da sta v Angliji dva tabora, in sicer tabor ministrskega predsednika Churchilla in tabor bivšega ministrskega predsednika Chamberlaina, je imel te dni Chamberlain radijski govor. Rekel ie med drugim: »Najprej hočem povedati, da delamo vsi v polnem soglasju. Kdor posluša in raznaša prazne vesti, da bi kdorkoli od nas pristal na mirovna pogajanja, dela samo sovražniku uslugo. Angleži smo močen in enoten narod, ki sc da rajši uničiti kakor pa priti pod tuje gospostvo. Pod vodstvom ministrskega predsednika Churchilla smo vsi zbrani z odločnostjo in borbenim duhom velikega naroda. Če je treba braniti svobodo in prosvetljenost, bo pogumnim možem in ženam samo utrdilo odločnost dejstvo, da smo v tej borbi ostali sami in moramo zmagati. Ne podcenjujem niti trenutek velike vojaške moči, ki je premagala francosko vojsko in spravila Francijo v zdajšni položaj. Vsi tudi vemo, da ima zdaj sovražnik svobodne roke, da napade nas. Nedvomno so letalski napadi zadnih dni samo prva igra večjih napadov. Nemčija hoče Se zmerom storiti vse, da bi hitro končala vojno. Vemo, da se zdaj celo pripravlja na vdor v Anglijo. Toda od sovražnika nas delijo močnejše ovire proti tankom, kakor so bile katerekoli izmed onih, na katere je doslej naletel, namreč morje. Naša vojska še zmerom narašča in je močnejša, kakor je bila kdajkoli. Pa tudi naše vojno brodovje mora biti najprej izločeno, preden lahko sovražnik izkrca v Angliji svojo vojsko. Vrhovni poveljnik švicarske vojske je odredil delno demobilizacijo nekaterih starejših letnikov. V svojem razglasu pravi ob tej priliki, da z zaključitvijo vojne v Franciji nalog« švicarske vojske še niso končane, ker mora ostati še nadalje pripravljena, da se upre vsakomur, ki bi hotel kršiti svobodo in neodvisnost švicarske zvezne republike. V zvezi z rešitvijo spora med Rumunijo in Rusijo na ta način, da je Rusija dobila Besarabijo in Bukovino, izjavljajo v Berlinu, da se nove zahteve po spremembah mej, vsaj dokler traja vojna proti Angliji, ne bodo razširile tudi na ostale južno-vzhodne države. Glede na vesti o mobilizaciji na Madžarskem izjavljajo v Berlinu, da so bile le obmejne posadke na madžarski meji ojačene, kar pa je razumljiv varnostni ukrep. Kar se tiče morebitne namere, da bi se vprašanja juž-novzhodne Evrope reševala z orožjem, Je stališče Berlina jasno. Na tem prostoru se mora za vsako ceno preprečiti vojna in se vsi spori rešiti v medsebojnem sporazumu prizadetih držav. Berlin bo znal po tej vesti s svojim vplivom preprečiti vse, kar bi moglo dovesti do vojne v južnovzihodni Evropi. Italijanski časopisi objavljajo izjavo, ki Jo je dal predsednik jugoslovenske vlade Dra-giša Cvetkovič beograjskim zastopnikom italijanskega tiska. V svoji izjavi je predsednik jugoslovenske vlade poudaril predvsem željo, da bi se obstoječi prijateljski odnošaji med Jugoslavijo in Italijo čim bolj okrepili. Predsednik jugoslovenske vlade je popebno naglasil, da vidi v sodelovanju Jugoslavija z njeno veliko sosedo Italijo enega izm«8 najmočnejših stebrov srečne bodočnosti na« rodov v tem delu Evrope. Glede položaja n* Balkanskem polotoku po zasedbi Besarabija je jugoslovenski ministrski predsednik izrazil prepričanje, da se bo mir na Balkanskem polotoku ohranil. Glede jugoslovensko-ma-džarskih odnošajev je naglasil, da so zelo dobri. Naposled je Dragiša Cvetkovič dejal, da so jugoslovenski odnošaji z Bolgarijo tudi zelo iskreni. I Dne 30 junija opoldne so bila izmenjana pisma, podpisana od sovjetskega poslanika Terentijeva in jugo-slovenskega poslanika Šumenkovifa o upostavitvi rednih državniških odnošajev z dne 24. junija med kraljevino Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo. Pismi z zadovoljstvom tako z ene kakor z druge strani izražata prepričanje, da bo ta upostavitev odnošajev, ki ustreza skupnim koristim, pripomogla k razvoju in utrditvi odnošajev iskrenega prijateljstva med obema narodoma in da bo srečno potrdila razvoj njihovih gospodarskih' odnošajev Izmenjavi pisem so prisostvovali vsi člani jugoslovenskega in sovjetskega poslaništva. Kraljevi namestniki so v imenu Nj. Vel. kralja sprejeli ostavko prosvetnega ministra Bože Maksimoviča Z istim ukazom je bil imenovan za novega prosvetnega ministra dr. Anton Korošec. Svoje posle je prevzel novi minister zadnjega junija. 1 Japonski zunanji minister Ari ta je imel pO radiu govor, v katerem je med drugim dejal: »Japonska vlada stremi za uvedbo novega političnega in socialnega reda na Daljnem vzhodu. Nekatere države tega nočejo razumeti in še nadalje podpirajo vladavino maršala čangkajška na Kitajskem. Japonska je ti dno odločena, onemo-čitl vsako nadaljno delo v prilog mar-Sala čangkajška. Japonska zastopa mnenje, da predstavljajo države Vzhodne Arije in Južno morje plemensko, zemljepisno, zgodovinsko In gospodarsko enoto. Zato je potrebno sodelovanj« med vsemi državami Vzhodne Azije, a za-padne velesile ne smejo imeti nlkakega vpliva na novo ureditev odnošajev v Vzhodni Aziji. Po Reuterjevi vesti je zanimanje Zedinjenih držav, ki je bilo doslej usmerjeno na Balkan, odslej osredotočeno izključno na Daljni vzhod, koder bo po splošnem pričakoranju prišlo ▼ najkrajšem času do zelo važnih dogodkov. To sklepajo zlasti iz govora japonskega zunanjega ministra, ki je naglasil, da bo Japonska po lastnih načrtih nanovo uredila odno-šaje Daljnega vzhoda in da odklanja pri tem vsako vmešavanje drugih držav. Po ameriških vesteh velja ta japonski opomin tako za Anglijo in Francijo kakor za Zedinjena države, Nemčijo in Italijo. Japonska, ki 9a zmerom ni ugnala Kitajcev, bi vsekakor rada napravila iz Kitaiske svojo kolonijo, zaradi česar ji pač vmešavanje drugih držav na more biti všeč. NAVIHANKA Nada izbere v trgovini blago za obleko. »Koliko stane meter?« vpraša pomočnika, O katerem je vedela, da je zaljubljen vanjo. Pomočnik: »En sam poljub!« Nada: »Potem mi odrežite tri metre! Plačala pa bo moja stara mati.« ZAKONSKA IDILA Mož: »Sosedovi so se spet pritožili, da pri nas zvečer preveč razgrajamo.« Zena: Kaj jim nisi mogel reči, da kričim na psa?« Mož: »Rekel sem jim tako, pa so ml odvrnili, da je več kakor čudno, kako moreš kričati na psa, da mu ne daš ključa.. •« Gospodarstvo Raba umetnih gnojil juri nas narašča Leta 1929. je bila poraba umetnih gnojil v naši državi največja. Dosegla je 7770 vagonov. Spričo padajočih cen kmetijskim pridelkom pa je v naslednjih letih raba hudo jiazadovala in. ie leta 1933. znašala le še 1413 Vagonov. V zadnjih letih pa se je pričela spet dvigati in je leta 1938. narasla na 3186 vagonov, lani pa po najnovejših podatkih ministrstva za kmetijstvo na 3324 vagonov. Navzlic naraščanju smo lani dosegli šele polovico porabe iz leta 1929. Od skupne lanske količine je odpadlo 1994 vagonov na su-perfosfat, 13 vagonov na kostni superfosfat, 214 vagonov na fosfatno žlindro, 13 vagonov na čilski soliter, 98 vagonov na kalcijev cia-namid, 36 vagonov na kostno moko, 239 vagonov na kalijeve soli in 715 vagonov na mešana gnojila. Tedenski tržni pregled GOVED. Na mariborskem sejmu so se trgovali za kg žive teže: debeli voli po 7 do 8, poldebeli po 6 do 7, plemenski po 6.50 do 8, biki za klanje po 5 do 7, klavne krave debele po 6 do 7, plemenske krave po 6 do 7.50, za klobasarje po 4 do 5, molzne po 5 do 7, breje po 4.50 do 6.50, mlada živina po 6.50 do 8, teleta po 6 do 8 din; na sejmu v Kranju: voli in telice I. po 8.50. II. po 8. III. po 7, krave I. po 6.50, II. po 5.50, III. po 5, teleta I. po 8, II. po 7 din; v Planini pri Sevnici: voli I. do 9.50, II. do 8.50, III. do 6. teleta I. do 10, II. do 8.50 din. SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Kranju« Špeharji po 11 do 12, pršutarji po 8 do 9 din. Pujski za rejo so bili v Semiču po 100 do 200 din za rilec. KRMA. V Kranju: lucerna 150, seno 125, slama 75, na Jesenicah: sladko seno 90, slama 50 din za 100 kg. VOLNA. V Kranju: neoprana 38, oprana 40 do 45 din za kg. SIROVE KOŽE. V Kranju: goveje 12 do 14, telečje 20, svinjske 9 do 10 din za kg. JAJCA. Cene v Sloveniji so povprečno 75 par do 1 din za kos. KROMPIR. V Kranju 200 do 225 din, na Jesenicah 175 do 200 din za 100 kg. MED. V Sloveniji se mu giblje cena od 18 do 24 din za kg. v FIŽOL. V Kranju 600 do 700, na Jesenicah po 700 do 1000 din za 100 kg. LEČA. Leče pač že dolgo vrsto let ne pridelujejo mnogo v Sloveniji. Zato je menda tako draga. Na Jesenicah se je prodajala po 10 do 12 din kg. ZABELA. V Kranju: slanina 22, svinjska mast 22 do 23, na Jesenicah: svinjaka mast 22 do 24, sveža slanina 18, prekajena slanina 22 do 24 din za kg. Sejmi 8. julija: Pišece, Slančji vrh, Polšnik, Lemberg; . I 9. julija: Ljutomer (živinski), Maribor; 10. julija: Dobova, Poljčane, Puconci; 11. julija: Žužemberk; 12. julija: Zgornji Tuhinj, Planina pri Rakeku; Šoštanj; 13. julija: Veliki Dol, Litija, Trebnje, Bohinjska Bela; 14. julija: Sv Marjeta na Drav. polju ibla-govni). Kropa (blagovni). Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili 2. t. m. v devizah (prve številke službeni tečaji, druge tečaji na svobodnem trgu): 1 angleški funt za 167.91 do 171.11 (za 207.67 do 210.87) din; 1 švicarski frank za 10.04 do 10.14 (za 12.40 do 12.50) din; 1 ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55.20) din. Nemške klirinške marke so bile po 14.80 din. Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 420 din. Drobne vesti = Slabo žitno letino napovedujejo v Vojvodini. Na sestanku Zveze kmetijskih zadrug v Novem Sadu so razpravljali o letošnji. letini in ugotovili, da je treba letos pričakovati mnogo slabšo žetev od lanske. Po njihovi oceni bo samo pri pšenici za okrog 40 odstotkov slabši pridelek. Največ je temu krivo slabo vreme v letošnji pomladi. Spričo te ugotovitve so odposlanci zveze predlagali, naj bi vlada spremenila nedavno uredbo, s katero so bile določene najvišje odkupne cene za pšenico in turščico. Vojvodinski kmetje pravijo, da je cena prenizko določena, kar bo slabo vplivalo na pridelovalca. Posebno se boje, da ne bi zaradi tega imele škode zadruge, ki so nakupile žito po prejšnjih cenah, zdaj pa ga bodo morale prodajati po novih nižjih cenah. Prav tako so predlagali, naj bi vlada, ko bo določila cene pšenici letošnje žetve, poklicala k posvetom zastopnike žito-rodnih krajev. Poudarili so tudi, da smatrajo kmetje določitev najvišjih odkupnih cen pšenici in turščici za krivično vse dotlej, dokler ne bo vlada določila najvišjih cen tudi vsem ostalim predmetom, katere mora kmet pri trgovcu kupovati. H O VlC« • Sreda, četrtek, petek so brezmesni dnevi. Uredba o varčevanju z živili je nekoliko spremenjena in so zdaj sreda, četrtek in petek v vsej državi brezmesni dnevi. Na te dni je prepovedana vsaka prodaja svežega telečjega, govejega in svinjskega .nesa. Restavracije, javne kuhinje in drugi gostinski obrati te dni ne smeio nuditi jedila s telečjim, govejim in svinjskim mesom. Ta prepoved se ne nanaša na notranje dele /ivall (možgane, jezik, pljuča, srce, jetra, ledvice, vampe in druge notranje dele). Razen tega se je uredba spremenila v toliko, da sme izjemno po predlogu živinozdravnikov pristojno splošno upravno oblastvo prve stop.ije odobriti klanje telic in junic pod enim letom starosti, če niso dobre za rejo ali če nastopi primer nujnosti. Za odobritev, ki jo izdaja splošno upravno oblastvo, ni treba plačati nobenih taks. Ta spremenjena uredba velja od 4. t. m. . 1 * Smrt uglednega hrvatskega novinarja. Te dni je v Zagrebu umrl znani nacionalni delavec, novinar in zdravnik dr. Milivoj Dežman, star 65 let- Pokojnik se je odlikoval kot prosvetni delavec na vseh področ:ih hr-vatskega javnega življenja. V književnosti si je pridobil ugled kot pisatelj dram in kritik. Leta 1895. je stopil kot urednik v uredništvo »Obzora« in ostal urednik lista vse do smrti. Medtem je izdajal tudi naprednja-ški list »Pokret«. Zadnjih 15 let je bil direktor »Obzora«, »Jutarnjega lista« in drugih izdai zagrebške Tipografije, d d. Več let je bil nredsednik stanovskega združenia hrvat- Dans VVarrlng: V borbi z morgesn Ribiška »Kako zelo sem vam hvaležna! Pazila bom na otroke, delati hočem, dajte mi mnogo, mnogo dela! Samo da nisem tako sama, zapuščena. Kako srečna sem!« Mlada žena si je brisala oči. Njene mlade varovanke so se ji zmerom smilile, toda smela je z njimi po sodniški odredbi govoriti le toliko, kolikor je bilo nujno potrebno. V tem primeru ta odredba ni veljala in mlada žena se je lahko po mili volji pogovarjala z mlado nesrečnico. Nekaj dni pozneje 1e prišel Martin. Pogledal je v zeleni vrtiček in videl Rozo, ki je z otroki sedela v senci visokega zida jetniš-nice. Ni bil prvič tukaj, toda vsakikrat so ga morali zavrniti, ker preiskava še ni bila končana. Danes je naposled dobil dovoljenje, da sme obiskati jetnico. Naposled! Svoj strah in svojo skrb je še komaj mogel prenašati. Njegove misli so se ves ta čas vrtele okoli vprašanja, ali je res kriva. Zdaj je stal tu pred odločitvijo svoje usode. Roza je počasi vstala in ga pogledala z velikimi, široko odprtimi očmi, ko je tako nenadno stopil pred njo. Bilo je videti, kakor bi se bila njena od bolezni še na pol zmedena glava z vso silo prizadevala, spomniti se slik iz preteklosti in ugotoviti, kam ta postava spada. Tedaj pa se ji je naenkrat raz- povest jasnil obraz in bledica se je umaknila rdečici. . »Martin, ljubi Martin!« ie rekla tiho. Martin ni mogel govoriti. Krepki mladi mož je bil ginjen kakor še nikdar v življenju. Oba sta molčala. Roza mu je gledala plašno in vprašujoče v obraz. »Roza,« je rekel naposled jecljaje, »prišel sem, da te vprašam, pri tvoji vesti vprašam, ali si kriva ali nedolžna. « Prijel jo je bil za obe roki in jo gledal kakor bi ji hotel videti do dna duše, toda Roza ni povesila oči pred njegovim pogledom. »Ali si me res smatral za tako pokvarjeno? Ali si mislil, da bi mi srce dopustilo zažgati staro, ljubo hišo, v kateri sem preživela vesela otroška leta? O, Martin, kako si mogel tako slabo misliti o meni!« Sivi zidovi jetnišnice. ki so zrli na oba človeka, pač menda še niso videli podobnega prizora, ki je sledil po teh besedah. Z vzdihom, ki je mogel privreti le iz prsi, sproščenih dolgotrajnih muk, je Martin prijel Rozo in jo privil nase. »O, Rozika, moja Rozika, zdaj se spet veselim življenja, zdaj bo življenje lepo! Nikdar nisem verjel, da si premišljeno zažgala... toda vse okoliščine so tako grozno kazale na to... Vsi smo bili premoteni, celo stara teta in And*rs in njegova žena. Zdaj pa ie dobro, sedaj hočem snet z veseljem delati, delati hočem za tebe! Ce bi bila kriva, bi šel po svetu in se ne bi vrnil več!« Oba sta stala, se držala za roke in si gledala v oči. Pri teh resnih, trdega življenja vaienih obmorskih ljudeh izmenjava ljubimkanje in nežnosti ni v navadi. Tudi ta zaljubljeni par ie nekai plašnost zadrževala, da se nista obiemala. toda njune oči so govorile in razumela sta ta govor. Tiho sta ramo ob rami dolgo časa sedela skupaj »Nikdar ti ne bom pozabila, Martin, da si prišel k meni, ko mi je bilo najhujše. Hočem ti biti dobra žena,« je naposled rekla Roza šepetaje. Martin ji je krepko stilnil roko. »Da bi le že kmalu prišel tisti čas, Roza,! Vse bi dal, da bi te mogel kar zdajle s seboj povesti domov k materi! Trdno sem prepričan, da bi...« Dalje ni mogel govoriti, zakaj glasen, plašen krik dekleta ga je prekinil. Roza je bila planila pokoncu in stala pred njim z obrazom, obledelim od strahu. »Tvoja mati! Ah, tvoja mati! Nikdar ne bo dovolila, da bi se midva vzela!« Vzdignila je roke kvišku. »Tiho, tiho, zdaj vem vse, zdaj mi je naenkrat postalo vse jasno! O, tvoja mati, tvoja mati!« »Ljuba Rozika, kaj te muči? Povej vendar!« »Zelo kruta je bila Klaasovka nasproti meni! Zdaj se spominjam, zdaj vem vse ... vse! Tistega večera, ko me je bila Ernestina pregnala iz hiše, sem si mislila, da me boš ti potolažil s prijazno besedo, kajti silno sem si želela dobre besede! A tebe ni bilo doma m tvoja mati me je nagnala od svojega praga STRAN 8 skih novinarjev. Z dr. Dežmanom je odšel iz vrst hrvatskih političnih novinarjev mož odlične sposobnosti in velike delavnosti. Osebno skromen in dobrega srca je užival v širokih, ne samo hrvatskih, temveč tudi slovenskih in srbskih vrstah ugled in spoštovanje. Odličnemu možu bodi ohranjen časten spomin! * Dr. Tupanjanin je nov predsednik zem-Ijoradnikov. V Beogradu je bil te dni sestanek odposlancev zemljoradniške stranke iz vse države. Sklican je bil zaradi odhoda predsednika stranke dr. Milana Gavriloviča, ki je bil imenovan za poslanika v Moskvi. Zborovanje je vodil dr. Milan Gavrilovič sam in je v svojem poročilu opisal zunanji in notranji položaj, zlasti dogodke, ki so dovedli do upostavitve državniških odnošajev z Rusijo in do njegovega imenovanja za poslanika v Moskvi. Ker se bo mudil dalje časa izven države, je bil za njegovega namestnika izvoljen kot predsednik zemljoradniške stranke bivši narodni Doslanec dr. Miloš Tupanjanin. Po obširni razpravi je bila izrečena zahvala dosedanjemu predsedniku za njegovo delo. * 50letnica Sokola Celja-matice. Sokol Ce-lje-matica je stopil v zlato jubilejno leto ob grmenju topov na evropskem zapadu. Bilo je določeno, da bi bil 29. in 30. junija letos v Celju pokrajinski zlet kot nekako vidno priznanje celjskemu sokolstvu za njegovo uspešno 501etno delo. Usodni časi, v katerih živimo, pa so vzrok, da je bilo treba jubilejno proslavo preložiti na nedoločen čas. * V splošno bolnico v Ljubljani se iz utemeljenih razlogov sprejemajo in v njej oskrbujejo le bolniki, katerim je zdravljenje v tej bolnišnici nepogojno potrebno. Ljudje v okoliših drugih javnih bolnišnic se v svojo korist opozariajo, da iščejo pomoči v teh področnih bolnišnicah, ker se iz njih krajev spreiemajo v ljubljanski zavod samo bolniki. pri katerih to zahteva vrsta bolezni. Tudi zdravniške napotnice niso podlaga za sprejem. če ne gre za neodložljivo posebno zdravljenje. * Nov premogovnik blizu Frankolovega. Prostosledec g. Korošec Martin, ki je lani iskr’ v zemlji pod Črešnjicami blizu posestnica Turka premog, je zadel kar na tri plasti črnega premoga. V premogovniku je za-posVnih že nekai delavcev in so izkopali že nekai vagonov premoga. Za premog se je zani^nla tudi r>r>ka 7a2e večkrat je hotel, da bi njegova obveljala, a se Je potem drugega dne spet spametoval. Jutri se bo že spet dalo govoriti z njim.« S to tolažbo je hotela preslepiti samo sebe, a vedela je, da tako kakor danes še ni bil govoril nikoli in nikoli še ni bil tako re-•en. Zdajd se je zdrznila: vrata podstrešne sobe so se odprla Tiho Je sedela in prisduško-vala korakom, ki so se slišali po stopnicah navzdol. Sel je mitro glavne sobe in krenil Proti hišnim vratom Tresoča se je šla k oknu in ga videla stati na pragu obsevanega od svetlobe mesečevega sija. Oblečen je bil v delovno obleko na rami je imel sekiro^ v roki pa majhno torbo, izvirajočo še od rajnkega očeta. Videla je, kako je obstal pred hišo, pod jelko, ki jo je bil vsadil oče na dan njegovega rojstva, in si zakril oči z rokami. Zdelo se ji je, da je pridušeno zaihtel. To Ji je vrnilo pogum, da je odprla okno. »Saj vendar ne pojdeš ven, Martin? Stopi v hišo in zakleni hišna vrata,« je zaklicala na OToj gospodovalni način. Zmajal je z glavo. vrata za menoj, ne vrnem se več! Obdrži vse, kar je-zapustil oče, hišo in Bemljo; ne maram ničesar! Mati, ne morem Več živeti s teboj pod eno streho!« Nato je naglo stopil v noč Gledala je za njim, kako je korakal po vaški cesti navzdol In krenil na stransko uličico, ki je držala k zemljišču starega mojstra Kristopeita. Dolgo časa je stala negibno. »Se bo že spet vrnil,« se je skušala potolažiti. Toda ta tolažba se ni hotela uveljaviti. Neki notranji glas, v katerega resničnost ni mogla dvomiti, je nepretrgano kričal: Izgubila si ga, za zmerom si ga izgubila po lastni krivdi! In ženino dušo, otrdelo od samo-ljubnosti in pohlepnosti po oblasti, je prvič prešinil občutek strahu, poln kesa in nemoči. 8. V vasi je vladalo spet veliko razburjenje: v zadevi obtožbe Roze je bilo nekaj časa vse tiho, zdaj pa so se sitnosti z zasliševanjem prič začele znova. Tudi starega mojstra Kristopeita so poklicali pred sodnike, čeprav stari mož niti ni bil na pogorišču. Da je bila tudi Klaasovka povabljena na sodišče, so ljudie smatrali za razumljivo. Bila je najbližja soseda in po vrhu tega žena, katere izpovedi so bile nesporno tehtne. "Klaasovka bo zadevo odločila, saj zna govoriti kakor iz knjige.« so menili ljudje. Ona sama bi gotovo pri vsaki drugi priložnosti uživala občutek svoje pomembnosti, toda prav glede te zadeve je nastopala čudno skromno, skoro plašno. Nekaj dni je minilo, ne da bi bil kdo kaj izvedel o izidu zasliševanj. Zdajci pa se je razširila vest, da je v Rozini zadevi nenadno nastal preokret v njen prilog in da je Martin Klaas tisti, ki se mu mora dekle zahvaliti za vse. Martin da se je z vso silo lotil zadeve, pisal dolga pisma in napravil razna pota. Roza da sploh ni mogla zažgati hišo, ker da je bila v usodnem času pri Mar- tinovi materi, kar je morala Klaasovka sicer zelo nerada potrditi s prisego. »Veste, soseda, Klaasovki je trda predla pred sodniki.« »Zagrozili so ji, da bo kaznovana. Mrliško bleda je bila in strašno se je tresla!« »Nič ni ugovarjala, čisto tiha in ponižna' Je bila!« »Moj Bog, kaj vse smo doživeli, soseda! Klaasovka tiha in ponižna!« »Ali veste tudi, kako je prav za prav na-stal ogenj?« »No, seveda. Tesarja Erlot in stari Kristo^ peit sta izpovedala, da je imel dimnik že lani veliko razpoko. Oba sta na to opozorila starega Holsteina, ko sta mu vstavila novo tra^ movje. Stari pa ni hotel o tem nič slišati ln je rekel, da bo dimnik trajal dalje časa kakor on sam in oba tesarja.« »Da, da, stari Holstein Je bil zelo trmast« »No, zdaj pa smo videli! Seveda, razpok* se je povečala, iskre so vdrle skozi razpoko in priletele v slamnato streho. Tako je nastal požar.« »Da, nikakor si nisem mogla misliti, da bf Roza mogla storiti kaj takega!« »No, seveda, tudi meni kaj takega ni Silo v glavo!« »Kako slaba je ubožica!« »Se bo že opomogla. Se pred zimo se bosta vzela.« »Pa lepo bosta živela. Martinu se godi dobro. Zdaj gradi velik skedenj v Schonbau-mu«. »Da, moj mož pravi, da ima dela na pretek.« (Dalje prihod«im razbilo. Jelena in njegovo ženo Je vlak odbil In oba sta zletela v velikem loku na cesto. Jelen »1 Je zlomil desnico v rami, se pobil po nogah in dobil tudi notranje poškodbe, njegova žena pa se je potolkla po rokah in ostalem telesu. Oba ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolniSnlco. * Brez konca in kraja Je spal. V Banji Luki je zapadel v globoko spanje sodni *ta-rešina Bruno Mindkijevič. Zdravniki v banj aluški bolnišnici ga ne niso mogli prebuditi. Hranili so ga na umeten način z mlekom in limonado. Te dni pa je nesrečnik umrl * Neurje ▼ točo okoli Celja in Laškega, fcadnje dni so bile v celjskem in laškem srezu kar zaporedno nevihte s točo. Zaradi neurja so narasle Savinja, Hudinja in Voglajna ter prestopile mnogokje tudi bregove. Toča je ponekod napravila mnogo škode. V nedeljo popoldne je prihrumela nevihta nad Dobje in okolico. Na Slatini so tedaj Vodiškov! hitro spravljali seno v kupe, da jim ne bi dež pokvarili že več dni ležečega sena. Zdajci pa je strela udarila v sedemnajstletno iVodiškovo hčerko Nežo, da je bila na mestu mrtva. * Požar pri Groauplju. Sredi poldneva je nastal požar v toozolcu*dvojniku, lasti posestnika Stupnika v Spodnji Slivnici pri Gro-■uplju. Slivniškim in grosupeljskim gasilcem •e je posrečilo omejiti požar, da se ni razširil na sosedna poslopja. * Vlom v cerkev. V nedavni noči so v Špitaliču pil Motniku tatovi s silo odprli zakristijska vrata, vlomili v tabemakeljski prostor in v nabiralnik. Zjutraj so ljudje našli v vodi cepin, sekiro, ravnico, žabco Jn tudi gnojne vile. Manštranco in ciborij so pustili, denarja pa so našli komaj nekaj dinarjev. ' * Dvoje življenj imajo na vesti. Pred malim senatom v Mariboru se Je vršila razprava zaradi dvojnega uboja v Mali vasi. Zagovarjali so se: 241etnl kolar Ferdinand Klemenčič od Sv. Tomaža pri Ormožu, 221etnl Tomaž Plohl iz Male vtisi pri Sv. Tomažu pri Ormožu, 211etni Jožef Erhatdč iz Male vasi in njegov brat Franc Erhatič. Obtoženi so bili, da so v noči na 14. februarja letos s krampom, ročico, topariSčem in ročajem od vil smrtno poškodovali Franca Kamenika in Franca Vrbnjaka, ki sta oba za posledicami poškodb umrla. Obtoženci so se zagovarjali, da sta Jih obe njihovi žrtvi prvi napadli z nožema, oni pa da so se samo branili. Te njihove navedbe pa so priče izpodbijale. Obsojeni so bili: Ferdinand Klemenčič, Tomaž Plohl in Jožef Erhatič vsak na šest let ječe in trajno izgubo častnih pravic, starejši mladoletnik Franc Erhatič pa na pet let strogega zapora. Vsi obtoženci so se proti kazni pritožili. * Zaradi osleparjenja sezonskih delavcev so v Novem Sadu prijeli Miljutina Curo, ki je imel pisarno za kupčije z nepremičninami. Kakor pišejo beograjski dnevniki, je bil Miljutin Cura prijet na ovadbo javne boo> ze dela, ker je sleparil sezonske delavce na ta način, da se jim je predstavljal kot mož z različnimi vplivnimi zvezami, ki bo delavcem izposloval dovoljenje za odhod na sezonsko delo v Nemčijo. Kolikor so doslej ugotovili, je na ta način dobil od kakih 20 družin okrog 20.000 din. Preiskava se nadaljuje. * Velik vlom v Virovitici. V noči na praznik sv. Petra in Pavla je bil izvršen velik vlom v Virovitici Izropana je bila glavna blagajna Hrvatske prometne delniške družbe na Zvonimirovem trgu. Vlomilci so odnesli lep plet 160.800 din. Za tatovi ni sledu. * Lastnik banke. Pred ljubljanskimi sodniki se je te dni zagovarjal Miroslav Janko-le, lastnik Slovenske banke, ki Je bil že dve leti sedel v preiskovalnem zaporu. Obtožen Je bil, da je lažno vodil v banki trgovinske knjige, kjer Je izkazoval že davno neizterljive terjatve kot izterljive. Enako je izkazoval vrsto aktivnih postavk', ki Jih ni bila Gre tu za milijonske zneske. Dalje je oškodoval 154 oseb za več kakor 2,880.000 dinarjev s svojimi manipulacijami s hranilnimi knjižicami Pa Se vrsto drugih grehov mu Je očitala obtožnica. Svojih obveznosti ni mogel nikjer poravnati, ker je bdla banka globoko prezadolžena. Jankole se Je v glavnem zagovarjal, da Je bil v zvezah z neko tujo denamiško skupino, a katere pomočjo bi bil pokril dolgove. ZasUflana Je bdla dolga vrsta prič, ki ga Je pretežno obremenjevala. Sodnike Je v prvi vrsti zanimalo, ali je bil obtoženec res v zvezah z neko tujo skupino. Ni pa se našel noben tehten dokaz razen ob-toženčevih vztrajnih trditev, da Je prezgodnja aretacija preprečila uspešen zaključek pogajanj s tujci. Prišle so na dan še nekate* re druge zanimive reči o Jankoletovih pogajanjih v inozemstvu, tako o dobavah živeža Francovi vojski za ceno SO milijonov dina$* Jev v zlatu. Baje se je Jankole v Rimu tudi! osebno pogajal z vatikanskimi gospodarstva* nild o nabavi živeža, kar pa je vse skupa| po njegovi trditvi preprečila aretacija. Pa večdnevni razpravi je bil Miroslav Jankol« spoznan za krivega skoro v vseh točkah obtožnice in je bil obsojen na pet let ječe in izgubo članskih pravic za dobo petih let, da* lje na plačilo kazenskih stroškov in po*-vprečnine. ■ | Popotnikovo torha n Ljubosumne! je uničil dve življenji Te dni sta postala žrtvi zločina 301etni p<*« sestnik Viktor Rašperger iz Malega Slatnjan ka pri štrlgovi in 211etna Marija Repov«* posestnikova hči iz Strihove. Umoril ju je 1* ljubosumnosti 27 let stari Karel Makovec^ grobarjev sin iz Strigove. Morilec Karel Makovec je imel zaradi pren tepov že mnogo posla s sodiščem in je preše« del že leto dni zapora v mariborski jetnišni* d Imel Je več let ljubezensko razmerje ff posestnikovo hčerjo Marijo Repovo iz Strin gove. Ker se ga Je Repova že pred meseci naveličala, JL je neprestano grozil, da Bci ubil njo in njenega zdajšnega ljubimca V4* ljema RaSpergerja. Ze pred tedni je napa* del v Strigovi RaSpergerja, vendar pa se Ja takrat ustrašil Rašpergerjevih spremljevalcev. Ob neki drugi priliki je Repovo sunil V Jarek. Sploh Je »talno zasledoval Repova In Rafipergerjeve in hotel z njimi obračuna« tl Tudi ljudem Je kazal nož, češ da bo ofl£» računal i Repovo in Rašpergerjevimi. Grozfl! Je celo z revolverjem. , Nedavno nedeljo zvečer Je Makovec izve« Bf-* cer pa, ali so vam stražniki pustili kaj ruK* ljev?« I »Niti kopejke!« majhnem posestvu. Na poti v Štrigovo pa je naenkrat skočil pred oba iz visoke pšenice Karel Makovec z nožem v roki. Sunil je z njim Repovo v bok in jo ranil. Ko se je zavzel za Repovo njen spremljevalec Viktor Rašperger, je začel z nožem suvati tudi njega in mu zadal devet ran na vratu, prsih in roki. Rašperger je zaradi teh ran takoj izdihnil. Makovec pa s tem še ni končal svojega zverinskega dela Sedel je na kolo in odhitel za Repovo. Ko jo je dohitel, jo je začel neusmiljeno suvati z nožem. Povzročil ji je 14 ran do vsem telesu. Repova je takoj izdih- nila. Ljubosumnež je hotel nato tudi sebi vzeti življenje in si je prerezal žile, vendar premalo. Najbrž si je v zadnem trenutku premislil in se skril v eni izmed sosednih hiš. Orožnikom in občinskemu stražniku se je posrečilo morilca že isti večer aretirati. Ko je komisija pregledovala trupli RaŠpergerja in Repove, se je zbrala velika množica Ijud* stva, ki je hotela ubiti zverinskega morilca, ko je gledal svoji žrtvi brez vsakega kesa. Orožniki so oddali morilca v sodne zapore sreskega sodišča v Ljutomeru. Nemčifa In Italija zavračata vesti o lakoti V zadnjem času se pogosto čujejo glasovi, da v Nemčiji že primanjkuje življenjskih potrebščin. Na te vesti odgovarjajo na nemških pristojnih mestih, da se Angleži zastonj tolažijo s takšnim upanjem. V dokaz temu navajajo Nemci: Prehrana nemškega ljudstva je v glavnem že zagotovljena do žetve leta 1941. Nemški pristojni činitelji se zdaj ukvarjajo že z načrtom, kako naj se uredi prehrana nemškega naroda v letu 1942. Letošna žetev bo dobra. Da je dovolj hrane, so pripomogle dobro urejena preskrba živilskih zalog, s čimer so se smiselno bavili strokovnjaki leta in leta, in redne pošiljatve žita iz Rusije. Nemški narod, tako pravi to nemško uradno poročilo, uživa zdaj sadove neutrudnega in daljnovidnega dela svojih gospodarskih in še posebej kmetijskih strokovnjakov. Nemci zdaj v dejanju lahko vidijo, kaj pomeni pravilno urejena prehrana ljudstva. Tudi glede Italije so se razširili glasovi o pomanjkanju. Prav tako kakor Nemčija je tudi Italija uradno zavrnila takšne vestL Kakor je razvidno iz poročila, ki ga je podal italijanski minister za kmetijstvo, tudi Italija računa letos z dobro letino. Letošnji pridelek pšenice in rži, pravi uradno poročilo, sicer res nekoliko zaostaja za lanskim, /ato pa bo turščice več. Prav tako bodo letos v Italiji pridelali več riža in krompirja kakor lani. Tako odgovarjajo Nemci in Italijani tistim, ki govore, da Nemčija in Italija zaradi lakote ne bosta mogli več dolgo vzdržati iz papirja lahko izdeluješ obleko, hiše in celo avtomobile r Pravijo, da se bližamo papirnati dobi. Zla-Bti tisti tako trdijo, ki so videli na razstavi v Chicagu avto, izdelan iz stlačenega papirja. Po zunanjosti ni mogel nihče spoznati, da je bil avtomobil papirnat. Ko je zastopnik tvomice ustrelil v avtovo ogrodje v oddaljenosti 5 m, krogla ni predrla stene, in gledalci so bili prepričani, da so imeli pred seboj avto iz navadne tvarine, šele na podlagi uradnega potrdila so se prepričali, da je avto izdelan iz papirja, a da kljub temu krogla ne more prodreti skozenj. Avto je ves papirnait razen tistih njegovih delov, ki terjajo kovino. Čeprav je dosegla papirnata karoserija avtomobila na razstavi tako lep uspeh, bo tra- jalo še precej časa, preden se bomo vozili v papirnatih avtomobilih. Toda tovorne avtomobile za ra/bo že izdelujejo v Ameriki iz papirja. Papirnice zbirajo odpadke papirja, ga zmeljejo in stlačijo v deske, ki imajo skoro iste lastnosti kakor deske iz umetne smole, a so še trpežnejše. Površina teh desk je tako trdna, da ne prepušča ničesar. Papirnate deska se tako izvrstno drže proti toplotnim spremembam v naravi, da se ne more z njimi primerjati nobena tvarina. Zato uporablja" jo stlačeni papir, ki ga pa ne smemo zamenjavati z lepenko, v mnogih primerih za zavoje za blago, ki je občutljivo za mraz ali vročino. Papir si je tudi pridobil vrednost kot stavbno gradivo. V bližini jeklenih stavb Pittsburga je sezidana vrsta stanovanjskih hiš iz stlačenega časopisnega papirja. To novo stavbno gradivo ima mnoge prednosti. Predvsem ga cenijo zaradi tega, ker je slab' prevodnik toplote. Papirnate deske pa tudi ne prepere in so skoro povsem varne proti ognju. V Ameriki izdelujejo iz stlačenega papirja tudi pohištvo in vrsto drugih predmetov. Odločilno je, da je izdelava raznih predmetov iz stlačenega papirja celo cenejša kakor iz druge tvarine. Kljub temu pa izdelki ne zaostajajo po kakovosti. Za izdelavo stlačenega papiria uporabljajo v Ameriki izredno mnogo starega zavrženega. papirja, ki ga doslej niso znali uporabljati. Pomen papirja je čedalje večji v vsakdanjem življenju. Američani so že začeli opuščati steklene in porcelanaste posode ter kupujejo papirnate. V Evropi tu in tam sicer že poznajo papirnate čaše, .toda Američani imajo tudi že papirnate vilice, krožnike in celo posodo za kuhanje iz papirja. Tvornice, ki izdelujejo posodo iz papirja, jamčijo, da ji ogenj, ki gori neposredno ob tej papirnati posodi, ne more škodovati niti v 10 urah. Tako so gospodinje začele opuščati umivanje posode, ker jo lahko po vsakem kosilu krat-komlao zavržejo. Tvornice priporočajo svoja blago gospodinjam, češ da si bodo prihranile mnogo časa, ker jim ne bo treba umivati posode, razen tega pa je iz zdravstvenih razlogov priporočljivejše, če uporabljaš zmerom novo posodo. Papirnata posoda ima tudi to prednost, da se ne razbije. V Ameriki se je v resnici zelo hitro razširila, tako da jo zdaj uporabliaio že v neštetih gospodinjstvih. To- »K sreči sem jaz svojo denarnico rešil!« fje rekel Sergej Vasiljev. »Zal ne mnogo, vendar bo za naju oba zadoščalo!« Privlekel je iz skrivališča denarnico in dal Ivanu štiri rublje, ki jih je ta naglo skril. »Te stisnite v roke kovaču, ki varti bo prikoval verigo na nogo! On potem ne bo tako čvrsto prikoval obročka k nožnim okovom, tako da bo ostal še prostor, v katerega boste lahko potisnili cunjo. S tem se boste izognili drgnienju. ki bi vam počasi povzročilo vnetje Če narase mraz na 25 do 30 stopinj, povzroča železo, če pride v dotik z mesom, boleče rane!« Študent se je zahvalil ganjen spričo pol" kovnikove brige zanj. Nato je čez čas rekel v tolažbo samemu sebi: »Ze mnogo jih je pobegnilo, tudi nama se bo posrečilo!« Voznik in eskorta konj nista več toliko podila. Ropot in zmešnjava glasov sta se čula čedalje razločneje, a megla je bila tako gosta, da še niso mogli ničesar videti. Zdajci pa so opazili postave, ki so v več vod’h korakale čez vso širino ceste. »Halo, prostor!« je klical voznik in pri-ilržaval konje. »Kdo je?« je zakričalo več glasov. »Kozaki z devetimi jetniki!« »V redu.« »Kje je kapetan Baunje?« »V Marinšku.« - »Torej še ena četa izgnancev! Vrag naj yzame vse te potepine! Poženi konje, nič ne škoduje, če katere izmed teh obveriženih psov povoziš!« Voznik je spet pognal konje v najhitrej- ši dir, vendar se je previdno držal cestnega roba. Zadna kolona je imela prosto pot. Sestavljale so zadnjo kolone ženske, ki so stražene od kompanije kozakov sledile svojim možem, očetom in bratom v izgnanstvo m tako delile z njimi strahote nesrečne poti skozi zasnežene stepe. V zadno kolono so spadale tudi dolge vrste voz z zaboji, skrinjami in zavitki — prtljaga izgnancev. Izrabljeni konji z dolgimi grivami so vlekli ta vozila v čedalje gostejši megli. Potem sta videla naša izgnanca skupine bednih žensk, ki so vlekle s seboj svoje do kosti shujšane in oslabljene otroke. Za njimi so šli vojaki — donski kozaki in gnali pred seboj izčrpane ženske. Zatem sta gledala dolge vrste mož v žvenketajočih verigah, z obeh strani ceste zastražene od kozakov, ki so divje vpili. Oba jetnika v saneh sta prestrašena videla drseti to kolono v megli mimo vozila kakor kolono strahov. Ko sta spet imela belo cesti Vladimirko pred seboj in sta le od daleč slišala ropot verig in sirove glasove, sta se oddahnila. »Kmalu bova tudi midva v tej kolom!« je vzdihnil študent. »Kako drago je treba v Rusiji plačati misli v svobodi!« Polkovnik je molčal zatopljen v misli. Medtem so hitele sani k svojemu smotru. V Marinšku bosta jetnika oddana hetmanu, ki vodi veliko kolono v glavno mesto Irkutsk. Proti četrti uri popoldne so se iz meglenega obzorja že pokazale prve hiše Marinška. Vlažna tančica, ki je ležala čez nje, se je po- časi razredčila. Četrt ure pozneje so se pripeljale sani v vas in obstale pred nekim lesenim poslopjem, obdanim od visokega zidu. Bila je etapa. Oba so povedli v sobo, ležečo v pritličiu, ki jo je ogrevala velika peč. Tam je sedel kadeč iz dolge porcelanaste pipe velik, vitek mož z dolgimi brki, kozaški kapetan. Imel je strog obraz, a njegove modre oči so gledale s čudno milim, otožnim izrazom. Pri vstopu izgnancev je vstal, vendar ni odzdravil njunemu pozdravu kakor tudi ne pozdravu eskorte, temveč je gledal oba jetnika nekaj časa zelo pozorno, kakor bi si bil hotel za zmerom zapomniti njuna obraza. Nato je prevzel papirje, ki mu jih je dal * eden izmed kozakov, in jih bežno pogledaL Nenadno so njegove poteze izrazile neki notranji nemir in globoka guba se je zarisala v njegovo čelo. 1 Ko je odslovil vojake, je korakal s sklonjeno glavo po sobi sem in tja. Na videz se za oba jetnika ni več brigal. Ta' dva sta potrpežljivo čakala pri vratih, kdaj se bo poveljniku zliubilo, nagovoriti ju ali pa ukazati, da ju odvedejo v njuno celico. »Prosim vas vljudno,« je dejal naposled Sergej, »da naročite, naj nama dajo kak prostor. Utrujena sva in lačna od dolgega pota « Nagovorjeni je pokazal na svoj stol ob peči: »Sedite, polkovnik!« »Nisem več polkovnik, zdaj sem samo izgnanec!« »Zame imate še zmerom svoj čin, Sergej oiivnii c BaasBMtaaaMBia— da ne le v zasebnih gospodinjstvih, temveč tudi v boljših hotelih. Nadalje se je papir zelo uveljavil v oblačilni stroki. Letošno pomlad so ženske začele prvič nositi papirnate klobuke. Razen tega se izdelujejo papirnati ovratniki in srajce tako dobre kakovosti, da se komaj razlikujejo od platnenega perila. Prednost tega perila je, da ga n; treba prati. Umazano p e' rilo kratkomalo zavržeš. Papirnato perilo je I baje tako poceni, da ga možje rajši kupujejo, kaikor bi plačevali stroške za pranje navadnega perila. Na vsej črti je zmagal papir pri uporabi žepnih robcev. Zdravniki so začeli pravo križarsko vojno proti nezdravstve-nim platnenim robcem in zdaj ljudje v Ameriki čedalje bolj uporabljajo papirnate robce, ki jih, ko so umazani, zavržejo. ¥ Rusiji skrbijo za mladino »Napred« prinaša zanimiv članek o družinskem življenju v Rusiji, o katerem pravi: Leta 1936. je bil izdan v Rusiji rov zakon o družinskem življenju. Od tega leta da* lje je v Rusiji strogo prepovedana odprava plodu. Le socialni, položaj žene in njeno zdravstveno stanje odločuieta pri splavu, ki pa ga sme izvršiti le poklicni zdravnik. Ločitev zakona se zdaj lahko s privo- litviio obph znVnrvnov ali na v naton^no določenih. zelo omejenih primerih- Obveznosti za vzdrževanje (alimentacij' r'n breče j hude: tretiina dohodkov ra enp"" otroka, polovica za dva. 60 odstotkov za tri otroke. Izdatne nagrade materam, skrb za otroško zdravstvo in veliko šte^nlo nov;h otroških zabavišč nai bi čim boli pMnrl5 dviganje rojstev. Novi ruski rod ne sme biti telesno in ne nravno oslablion Druga petletka je pripomogla do večjega blagostanja na Ruskem, kar se izraža tudi v materinstvu. Država Da še zmerom potrebuje delovnih moči spričo svojega velikanskega bogastva in razsežnosti. Medtem ko so prej ljudje skušali biti s telesom in dušo v službi stranke in revolucije in so se odrekali zasebnemu življenju, se zdaj spet močno podpira družinsko življenje. Na spolna vprašmja gledajo danes v Rusiji vse resneje in trezneje kakor v prvem obdobju nove vladavine. Danes spoznavajo, da je vzgoja mladine prva in poglavitna naloga države. Iz Prekmurja Iskali so truplo, a našli tihotapsko blago. Decembra preteklega leta se je vrnila iz Francije 211etna Marija k staršem v Čren-sovcih. Bila je v drugem stanju, ona pa je to odločno tajila. Nedavno pa so jo morali odpeljati v bolnišnico v Murski Soboti, kjer je zdravnik ugotovil, da je bila dan poprej rodila. Marija je nekaj časa tajila, naposled pa je priznala, da je otroka zakopala v gnojišče. Bolnišnica je o tem takoj obvestila orožništvo v Črensovcih, ki je preiskalo gnojišče in vso shrambo, a trupelca ni našjo. Pač pa je pri preiskavi odkrilo obilen plen tihotapskega blaga. Našli so 684 vžigalnikov, 16.172 kremenčkov za vžigalnike, 80 zavojev igralnih kart in 7.25 kg saharina. Sumi se, da je blago last nekega Marijinega sorodnika, katerega že dalje časa sumijo, da se bavi s tihotapstvom. Trupelce otroka so našli orož^ niki pozneje, in sicer v pšenici na polju. ©glasujte v »Domovini«! X Maršal Graziani italijanski vrhovni poveljnik v Severni Afriki. Iz Rima javljajo, da je maršal Graziani. poveljnik vseh italijanskih vojnih sil v Severni Afriki, z letalom prispel v Libijo in prevzel svoje posle. X Za celo trumo otrok je kupila v tramvaju le en vozni listek. V New Yorku ie nedavno stopila v tramvaj postavna žena v spremstvu s trinajstimi otroki. Ko ie k ni1 pristopil sprevodnik, je zahtevala samo en listek. Ko ie sprevodnik odklonil prevoz cele trume otrok na en sam listek, mu je dama mirno pomolila pred nos listine in dokazala, da je mati vseh trinajstih otrok in da noben otrok še ne šteje šest let Rod'!a je namreč trikrat trojčke in dvakrat dvoič-ke ©fcrtno šolstva Vprašanje strokovno nadaljevalnega šolstva še vedno ni tako rešeno, kr kor bi bilo koristno za naše narodno gospodarstvo Ne primanjkuje nam samo primernih šolskih zgradb ozir. delavnic, ampak manika nam tudi primernih šolskih kniig. Zadnje čase se tudi v tem oziru obrača na bolie in ie pričakovati po iziavi me”odainih č’'niteliev v prihodniem šolskem letu precejšnje izboli-šanie. Upamo, da bomo dobili s prihodnvm Vasiljev! Nesrečnik, tudi vas je usoda vrgla sem?« »Ne razumem vas . . Vi me poznate?« je vprašal Sergej začudeno. »Da, poznam vas, tudi jaz sem Poljak! Tudi jaz serri se boril za Rusiio, ki sicer ni moia domovina, in napredoval kakor vi po bitki pri Plevni. Vidim vas še na čelu bataljona v strelnem ognju na nasipih, ki so jih branili Turki Osmana paše- Tam ste mi rešili življenje ne da bi bili sami to vedeli.« »Jaz?« »Da, polkovnik Vasiljev. Jaz sem bil tisti praporščak, ki je bil takrat s praporom v roki drvel naprej in ste ga vi potisnili nazaj, da ste ga obvarovali sovražne krogle. A tista krogla, ki je bila namenjena meni, je zadela vas! Krvaveč iz rane ste se zrušili na tla, medtem ko sem jaz ostal nepo-skodovan.« »Spominjam se.., A kaj počnete tu kot Poljak? Ali ste tu paznik sužnjev, paznik naših rojakov?« »Paznik sužnjev? Ne, ne. Prevzel sem to službo, ne zato, da bi mučil izgnance, temveč da bi jim blažil muke. Zapustil sem hišo m družino, prijetnosti življenja v Moskvi samo da bi pomagal tem nesrečnikom, tem pogosto po nedolžnem obsojenim, kolikor je v moji moči. Da bi jim pomagal na tem strašnem potu skozi Sibirijo!« Osupel ga je gledal polkovnik. »Pa se ne °lite, da bi vas pri tem človeškem delu ne zalotili?« »Ne« je odvrnil Poljak smehljaje se. »Vprašajte samo kozake, in slišali boste, da em najstrožji in najnedostopnejši predstoj- šolskim letom nok^i rovih učn;b knii?. ki se jih bo moglo roslužti uč;t"i;otvo strokovno nadaljevalnih šol na deželi in v večjih mestih. Zadnji č?s se vodi podrobna st'it1st;k,-’ o številu vafencev in sc obtaviia tur5' v raznih publikacijah. OlJZD ;ma vo''ko statističnega gradiva o va;pT h Orl ]eta l!*ko preiFk-v«' ter id bdo d!nFeio v Turčiji, Ktilgariji, Gr’i:i in Jugoslaviji. Pohod bombna v Evroao ie začel predvsem iz Male Azi? nrot* defelam Turčija je in->i nr'de'ala žp 60 000 ton bombnža in Bol-a''a ’e lani bombažu namenila 48 000 ha. '"'■la TV^V^-ka to površino fi rnnr ho 'ahko krila 75 od-uspeli poskusi z ”i3 'idi