Poštnina plačana v gotovini. Maribor, torek IS. marca 1938 Štev. 60. Leto XII. (XIX.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 1 Tel. uredništva in oprave 244>5 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. nri 1 Velja mesečno prejeman v opravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din 1 Oglasi po cenika 1 Oglase sprejema todi oglasni oddelek »Jntra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 99 JXJTRA 99 Danes uradni pozdrav A. Hitlerja na Dunaju Velikansko navdušenje — »Nemčija ne bo nikdar več zlomljena in raztrgana" DUNAJ, 15. marca. Včerajšnji sprejem Adolfa Hitlerja na Dunaju je potekel v znamenju velikanskih ovacij. Mesto je vse v morju zastav. Prevladujejo zastave s kljukastim križem. Le na redkih za-sebnih hišah so poleg hitlerjevskih tudi dosedanje avstrijske državne zastave. Preko ulic so izbešeni razni pozdravni napisi in transperenti. posebno bogato je okrašen hotel »Imperial« na Ringu, kjer bo stanoval Hitler za časa svojega obiska Da Dunaju. Ob 17. uri so po nalogu dunajskega nadškofa in kardinala dr. Innit-zerja zadoneli zvonovi dunajskih cerkva, pozdravljajoč Hitlerja. Avtomobilska kolona si je le korakoma utirala po*t in na Ringu je množica prodrla kordon ter obsula Hitlerja z zastavicami in s cvetjem. Hitler je stoje v avtomobilu ozdravljal množicam in mahal z rokama na vse strani. Vzklikanju in pozdravljanju ni bi- lo ne konca ne kraja. Pred hotelom Imperial sta b*l| postavljeni dve častni čeli in sicer prva nemške, druga avstrijske vojske. Hitler je izstopil iz avtomobila in se pozdravil z zbranimi vojaškimi in civilnimi dostojanstveniki, nato pa pregledal obe častni četi in sprejel raport poveljnikov. Množice pa so ves čas prirejale ovacije. Hitler se je nato podal v slavnostno dvorano hotela, kjer so bili zbrani člani vlade, zastopniki dunajske občine ter nemška in avstrijska genera-liteta. Hitlerju so predstavili navzoče dostojanstvenike. Vsakemu posamezniku je stisnil roko in spregovoril par besed. Ko se je potem pokazal na balkonu, ga je sprejelo urnebesno vzklikanje in klicanje, v zraku pa je zaplapolalo morje hitlerjevskih zastavic, robcev in klobukov. Še šestkrat je moral Hitler stopiti na Udarci proti Nemški protižldovski zakoni razširjeni na Avstrijo — Plenjenje židovskih trgovin — Samomori iz obupa -Legitimisti bežijo Dunaj, 15. marca. Iz uprave so že W*čeli odstranjevati Žide. Mnoge uradne židovskega pokoljenja so upokojili *u nadomestili s člani narodne sodali-^ne stranke. Z odtokom pravosodnega ministrstva so bili odstavljeni vsi Židov, skj sodniki In državni tožilci. Razpuščena |e socialistična fronta dela, iz avstrijskih telovadnih in športnih društev, ki so prišla pod upravo narodnih socialistov, pa 80 izključeni židl. V ustanovah za prvo b°moč smejo v bodoče delovati samo arijskj zdravniki. DUNAJ, 15. marca. Vlada je danes izdala zakon, s katerim se protižidovski zakoni Nemčije uveljavljajo tudi za vse D°dročje Avstrije. Takoj stopijo v veljavo določbe, ki se nanašajo na židovske sodnike, odvetnike in zdravnike. Njim je vsako nadaljno udejstvovanje v javni službi in javnih ustanovah zabranjeno. DUNAJ, 15. marca. V zadnjih dneh so zastopniki narodno socialističnih napa. dainih in zaščitnih oddelkov izvršili na Dunaju mnogoštevilne aretacije in hišne Preiskave. Poleg pristašev bivšega re-*'*na so aretirali tudi mnogo bogatih ži-*>v. Oplenili so večje število židovskih frgovin. Vse velike židovske trgovine so zaprte. V posameznih rodbinah se odigravajo tragični dogodki ter beležijo 9 samomorov zaradi obupa. DUNAJ, 15. marca. Aretacije vodilnih funkcionarjev SchuschniggOve patriotske fronte se nadaljujejo. Danes so zaprli deželnega glavarja N'žje Avstrijske Reiter-ja. Aretirani so tudi nekateri vodilni funkcionarji Schuschniggove milice, ki so osumljeni, da so poskušali organizirati odpor proti združitvi Avstrije z Nemčijo. DUNAJ, 15. marca. Največje zaprepa-ščenje so dogodki v Avstriji Izzvali v krogih dunajskih Habsburžanov, ki so se zadnji dve leti drug za drugim vrnili iz inozemstva v Avstrijo. Že v petek zvečer. ko je Schuschnigg podal ostavko, so pobegnili z Dunaja, po večini k svojim prijateljem na deželo. Ko pa so v soboto videli, kako se razvijajo dogodki, so drug za drugim odpotovali v inozemstvo. Po večini so se obrnili na Madžarsko. Narodni socialisti jim pri prehodu preko meje niso delali nikakih težav. Tudi glavni voditelji avstrijskih leg'timistov so se umaknili z države. Baron Wiesner je zbežal v Budimpešto. Tja je prispela tudi vdova dr. Dollfussa. dusteife ni »ec v VU - PaUod neutsUk tootomkokik addeUm v fcadet - h ftoskiU koftotov afiusceki Stomd - Motek žid ftteko Meje .GRADEC, 15. marca. Deželni namest-n‘k Štajerske dr. Arinte Dadieu je vče-f*i ob 17. uri odletel iz letališča Thaler-‘1°t na Dunaj, da pozdravi Hitlerja in da Ea povabi, da poseti Gradec, Štajersko, |*d koder ie v preteklih tednih izšlo gibanje za hitlerjevsko osvojitev Avstrije. UERN. 15. marca. Baron PHiigl je podal demisijo kot delegat Avstrije pri Društvu narodov. GRADEC. 15. marca. Gradec je še edao ves v prazničnem razpoloženju, •.se je na ulicah. Včeraj se je skoraj ves Gradec zbral ob opernem ringu In v so- sednih ulicah, da sprejme nemške motorizirane oddelke, ki so danes prispeli v Gradec. Na obeh straneh je bila zbrana nepregledna množica. Pred opernim gledališčem je bil razvršen 10. alpinski potk s častniškim zborom. Okoij 17.15. se je pojavil prvi avtomobil z nemškimi častniki. Sledili so številni oklopnj avtomobili s strojnicami in majhnim; topovi ter kuhinjski trenski in sanitetni avtomobili. Množica je ves čas s silnim navdušenjem pozdravila nemške čete. GRADEC, 15. marca. Slovenci Kuk-man, Gornik in Herg so bili izpuščeni, balkon. Naposled so morali množico pozvati, naj se razide, ker ima Hitler važne razgovore in bo nocoj še delal. A tudi to ni zaleglo. Množice so vztrajale poldrugo uro, dokler se nekako ob 19.30 ni Hitler še enkrat pjavil na balkonu. Nagovoril je množice: »Rojaki* Rojakinje! To, kar v tem trenutku občutite, sem v teh petih letih tudi jaz sam najgloblje doživljal. To je veliki zgodovinski pre-okret, ki ga je doživel ves nemški narod. Ne samo dva milijona tega našega mesta, nego 75 milijonov nemškega naroda v zedinjeni državi, doživlja to zgodovinsko spremembo. Vsi nosijo danes v svojem srcu zaobljubo, naj pride karkoli Nemčija, kakršna je danes, ne bo nikdar več zlomljena in raztrgana. Nobena sila, nobeno trpljenje, nobeno nasilje ne more zlomiti te prisege. To prisego danes vemo izgovarja ves nemški na- dočim je dr. Kunej menda v Karlau-u. Vsj navedeni Slovenci so bili, kakor znano, svojčas obtoženi radi veleizdaje. GRADEC, 15. marca. Nekateri najbolj -kspOnlran: policijski agentje so aretirani, med njimi Trager in Stocker. Nekatere židovske trgovine so bile zadelane z deskami. Promet ob meji je manjši bi nj prispel preko meje na jugoslovansko stran noben begunec. Avstrijska meja je rod od Kdnigsberga in Hamburga do Dunaja!« Urnebesno pritrjevanje je sledilo tem besedam Hitlerja, množica pa je nato zapela nemško državno in narodno socialistično himno. Ljudem so nato sporočili po zvočnikih, da bo oficielni pozdrav Hitlerja jutri dopoldne ob 11. na Ringu, pred bivšim dvo. rOm. Tam bo po sprejemu prirejena spominska svečanost za padle bojevnike, po kateri bo vojska defilirala pred Hitlerjem. Množica se je šele na ponovne pozive začela razhajati, neprestano vzklikajoč Hitlerju in manifestirajoč za Veliko Nemčijo. Manifestacije po mestu so trajale dolgo v noč. Ulice okrog hotel;; Imperial so morali zapreti s posebnim kordonom, da množice niso vedno znova prodrle pred hotel. Sprejem so prenašale vse nemške in avstrijske radijske postaje. hermetično zaprta. Okoli 200 avstrijskih Židov, ki so hoteli v Jugoslavijo, so oddelki SA v Šplliu izvagoniralj ter jih nato v teku noči spravili nazaj v notranjost Avstrije. Te dni je potovalo skozi Maribor 6 avstrijskih Židov, med njimi 17-letni deček hi 2 ženski. Ta skupina Židov se je podala v Italijo radi bolezni in s« jih oddelki SA pustili preko meje. HiUee: Avstrija tiftositda dm$a DUNAJ, 15. marca. Nemški državni kancelar Adolf Hitler je dal včeraj posebnemu dopisniku »Daily Maila« izjavo, v kateri je dejal, da dogodki v Avstriji ne bodo imeli nobenega vpliva na nemško angleška pogajanja vsaj ne na strani Nemčije. Glede francosko-britan-skega protesta pa je Hitler dejal: »Jaz tega ne morem razumeti. Saj so vendar vsi ljudje v Avstriji Nemci. Protesti tujih držav proti mojim podvigom nimajo nobenega smisla, ker so ti protesti takšni, kakor če bi na primer Nemčija protestirala proti britansko-irskim odnosom. Hitler je nadalje izjavil dopisnikom: Še pred štirimi dnevi nisem imel niti pojma o tem, da se bosta zedinili v Linzu Nemčija in Avstrija, kakor sta na primer zedinjena danes Saška ali Bavarska. Jaz sem to storil, ker me je dr. Schuschnigg pre lepil. To Je bilo nekaj, česar nisem mogel prenesti, če jaz dam nekomu svo- jo besedo, potem pričakujem, da jo bo tudj nasprotna stranka držala. Hitler je dalje pripovedoval, kako je prišlo do sporazuma z dr. Schuschniggom, kako se je z njim sporazumel in kako je prišlo končno do nesoglasja. Jaz sem lojalno mislil, je dejal Hitler, In me je le plebiscit iznenadil. V začetku Sploh nisem mOgej verjeti ter sem poslal na Dunaj svojega emisarja, da ugotovi resnično stanje. Ko sem videl, da je vse resnica, sem storil potrebne korake, da se Avstrija zedini z rajhom, in sicer onega dite, ko je hotel Schuschnigg izvesti plebiscit. Narod bo brez dvoma glasoval tako kakor v Posaarju. Hitler je še končno pripomnil, da je v Avstriji hotela manjšina 10% podjarmiti večino 90%. Če bi dr. Schuschnigg izvedel plebiscit, bi prišlo do nove krvave revolucije v Avstriji, s* bi postala druga Španija.« flekec sMstcijskiU {tasiakiUev BEOGRAD, lo. marca. Včeraj je bilo likvidirano avstrijsko poslaništvo v Beogradu. V poslaništvu je dosedanji avstrijski poslanik Weber svečano izročil posle poslaništva nemškemu poslaniku von Heerenu. Predstavil mu je tudi vse avstrijsko poslaniško osobje, ki je nemškega poslanika pozdravilo z vzkliki: Hei! Hitler. STOCKHOLM, 15. marca. Tukajšnji avstrijski poskmik je opoldne izroči'! nemškemu poslaniku princu Wiedu avstrijsko poslaništvo. Takoj nato je na poslopju avstrijskega poslaništva zavi-hrana uradna nemška zastava. RIM, 15. marca. Berger-Waldenegg, ki je še avstrijski poslanik v Rimu, je dobil navodilo, naj izroči arhiv avstrijskega poslaništva nemškemu poslaništvu Datum te izročitve še ni določen. ftUtssoiikijev od^omt RIM, 15. marca. Mussolini je danes odgovoril na brzojavko kancelarja Hitlerja z naslednjo brzojavko: »Hitler - Dunaj! Tvoj nastop je narekovalo prijateljstvo med našima dvema državama, sankcionirano z osjo Rim-Bcrlin — Mussolini« V komentarju brzojavke, ki jo jo Hitler poslal Mussoliniju piše »Messag- gero«, da izraža več kakor zahvalo in sicer globoko ganjenost. List poudarja, da je mogoče z italijansko-nemškim prijateljstvom računali v vsakem primem. Zato je nemški narod našel med nami takoj razumevanje, ki je tudi vidno prišlo do izraza. Hitlerjev razglas danes ob 11: „ Vstop mole domovine v n Zatem je godba odsviraia iAnno, zadonela j© narodno socialistična himna Horst Wessel in sredi velikanskih ovacij se Je Hitler vračal skozi valujoče množice v hotel Imperial. S tem je bil zaključen današnji službeni sprejem Adolfa Hitlerja na Dunaju. Italijanski tisk zavrača Iran• eoske ter angleške očitke DUNAJ, 15. marca Ob impozantnih ovacijah in ogromnem navdušenju sto-tisočere množice, ki je valovala vzdolž RJnga od hotela »imperial«, kjer se je Hitler nastanil, pa do Heldenplatza in daleč naokoli se je izvršil danes ob 11. dopoldne uradni pozdrav Adolfa Hitlerja na Dunaju. Hitler je danes dopoldne sprejemal razne deputacije, med katerimi se mu je poklonilo odposlanstvo duhovščine. ročno ob 11. uri se je Hitler v spremstvu odpeljal v avtomobilu od hotela Imperial mimo opere na Heldenplatz, kjer je ^ bila spominska svečanost za padle bojevnike. Množica je urnebesno vzklikala Hitlerju, mahala z zastavicami in valovala v velikem navdušenju. Potem, ko je Hitler počastil spomin padlih bojevnikov, je s Spremstvom stopil na teraso, kjer ga je sredi orkana vzklikanja pozdravil avstrijski državni namestnik dr. Seiss-Inquart, ki je med drugim izvajal: »Vsemu svetu sporočam izvržbo vode nemškega naroda: Avstrija je dežela mmške države. Naznanjam vsemu svetu in nemškemu narodu, da je Adolf Hitler vkorakal v stari dvor. To, po čemer so milijoni hrepeneli in za kar so milijoni trpeli, to kar je bilo skozi stoletja tolažba vsega nemškega naroda, se je sedaj izpoinilo: »Vzhodna marka se je vr-nda nazaj k matici.« Stari nemškj rajh je zopet vstal. Moj vodja: »Sile vseh generacij so utelešene v vaši vojji. Danes pozdravljajo vsi Nemci iz večnosti svojega voditelja, danes pozdravlja vodja nem škega naroda večno Nemčijo. Moj vodja!1 Mi vam zagotavljamo in prisegamo z brezpogojno zvestobo. Sled>Ii vam bomo, komerkoli nas povedete. Živel moj vodja*« Hitler je zatem sredi ogromnega navdušenja, ki se kar ni hotelo poleči, spregovoril sledeče misli; Nemci, možje in ene! Priče smo velikega preloma, ki se ga bodo v vsem ogromnem pomenu za-cdali šele poznejši rodovi. V zadnjih letih je sedaj odstranjeni bivši avstrijski režim povdarjal posebno misijo, ki da jo ■ : ia Avstrija iz njihovih vidikov. Ta njihova misija je služila samo cilju, da se !■ repreči formacija velike, edine in složne v --niške države. Jaz pa razglašam danes novo misijo: Naša najsiarejša vzhodna marka naj postane najmlajše predzidje •sinškega naroda. Skozi stoletja so se ntili sovražni napadi na vzhodno marko, Ohranila je svojb samostojnost in svobodo ter se v borbah ojeklenila. Pre-ičan sem, da bo ta stara vzhodna marka izpohtila svojo nalogo. To prepričale izražam v imenu 68 milijonov zdru-itih Nemcev, v imenu mesta Dunaja. Vsemu svetu kličem: Ta dežela je nem-n in bo ostala nemška ter je v njeni i siji ne bo mogel nikdo motiti. Naša !°ga je, da sedaj složno in z vztrajnim !«m rešujem vse aktualne socialne, i burne in gospodarske probleme. Av-. da pa naj postane trdnjava narodnega cializma ter čvrsta postojanka naclo-Ine nemške misli. Zahvaljujem se ob tej tiki vsem, ki so si stekli zasluge za veliki dogodek, predvsem članom du-ske vlade z dr. Seiss-IncjuartOm na !u. Zahvaljujem se vsem onim neštetim cem, kj so me utrdili v veri v zdravo vstrijo in ki so dokazal; tudi prepojno •č skupne ideje. Svečano in sfovesno zglašam v tem trenutku veliko dejstvo: • top moje domovine v nemško državo, mm inrm iwwwn Dunajska borza zaprta DUNAJ, 15. marca. Efektna borza rtne do nadaljnjega zaprta. Objavljali do uradne tečaje za tuja plačilna sred-va. Za likvidacijo začetih borznih transakcij izidejo posebna določila. Posebni poštni pečati DUNAJ, 15. marca. Za dobo bivanja 'terja na Dunaju bodo poštni uradi na r.aju uporabljali posebno štampiljko z usorn: Voditelj na Dunaju. Težko življenje. »Mihec,« je rekel očka .letnemu sinku, »veseli se, pravkar smo dobili bratca.« Mihec: »Oh, kako je "cnje težavo. Komaj prideš človek na svet, ze si sredi konkurence.« RIM, 15. marca. Ves italijanski tisk je enodušen v obrambi pred napadi na Rim od strani francoskega in angleškega tiska. Francoski ter angleški levičarski listi obtožujejo Italijo, da je izdala Avstrijo. »II Giornale dTtalia« piše, da je Italija vedno vodila politiko realizma. Italija se ni z nobenim diplomatičnim ak tom obvezala, da bi ščitila Avstrijo pred Nemčijo. Italija je varovala Avstrijo samo pred napadom morebitno drugih sil. BERLIN, 15. marca. Navzlic združitvi Nemčije z Avstrijo ostanejo do nadaljnjega v vdljavi odredbe, ki se tičejo prestopa meje. Vsakdo, kdor hoče iz Nemčije v Avstrijo, se mora izkazati s potnim listom, kj nosi označbo »V nemško Avstrijo« ali pa »Tran&it«. Nemška obla- DUNAJ, 15. marca. Kakor se je danes Izvedelo, so netočne vesti o odhodu bivšega avstr, kancelarja dr. Schuschnigga v inozemstvo. Schuschnigg je še vedno na Dunaju. Vlada mu jo dovolila, da se laho izseli, kamorkoli želi, toda Schuschnigg je to odklonil z motivacijo, da ie ddeedše os fdelisot Kot šef narodno socialistične stranke je Adolf Hitler izda! naslednji odlok: 1. Odrejam oblastnemu vodji za sarsko in falsko oblast Biircklu, naj znova organizira narodnosocialistično stranko v Avstriji. 2. Pokrajinski vodja Bureki mora Na Radiu so čuli v nedeljo iz notranjosti Avstrije grmenje topov. Doznava se, da se je večje število oboroženih Avstrijcev umaknilo iz EibiSwalda proti Ka-punarju in da jih zasledujejo oddelki SA. Službo na Radiu vršijo tinanearjl, ki jih spremljajo civilni člani oddelkov SA. Za danes pričakujejo na Radiu prihod nemških vojakov. V Eibiswaldn ie bil aretiran dosedanji župan Lang. pravtako do- Kar se je zgodilo med Nemčijo in Avstrijo, je zadeva nemškega naroda, v katero se Italija ne misli vmešavati. Sicer pa se ima Italija izza časa sankcijske vojne zahvaliti predvsem Nemčiji, da je lahko zavojevala Abesinijo. Radi tega rada pristaja na to, da je Nemčija priključila Avstrijo in da je svoje ozemlje povečala, tembolj ker imata Italija in Nemčija skupno nalogo v Evropi: Borbo proti boljševizmu. Komaj 20 šilingov mesečno G. RADGONA, 15. marca. Adolf Hitler Platz v avstrijski Radgoni. Po odstavitvi prejšnjega župana mesta Radgona so narodni socialisti imenovali začasno občinsko upravo z genentom dr. Karl Ro* kitanskyjem na čelu. Novo vodstvo občinske uprave je takoj sklenilo, da se dosedanji »Hauptplatz« pred rotovžem preimenuje v »Adolf Hitler Platz« ter je o tem obvestilo Hitlerja telegrafično. Doslej ie bilo izvršeno več aretacij, med drugimi je bil aretiran tudi bivši župan Kodolitsch ter Ž*d„ Neumann. Na meji je stroga kontrola glede prenosa denarja. Avstrijcem je dovoljeno začasno prenesti v Jugoslavijo za nakup življenjskih potrebščin mesečno jedva 20 šilingov ali dnevno ca. 70 grošev, kar znači v naši valuti komaj okrog 6 dinarjev. Huda Na Muti se je že zgodaj razvila industrija. Že pred 500 leti najdemo tam prva kladiva na vodni pogon, ki jih običajno imenujemo »norci«. Danes imamo moderno tovarno poljedelskega orodja ter veliko moderno urejeno livarno. V obeh tovarnah je nad 300 delavcev, in je danes Muta največje industrijsko naselje gornje Dravske doline. Dnevno izdelujejo tu 2500 do 3000 motik in lopat ter delajo noč in dan. Delavci so dobro plačani. Kvalificirani delavci zaslužijo od 4—7 din na uro, ostali pa od 3—5 din na uro. Nemški lastniki so svojčas naseljevali samo nemške delavce, mojstre in uradnike, ki so v svoji zagrizenosti popolnoma preobrazili slovenski kraj. Znane so borbe, ki jih je imel pokojni šolski upravitelj Ciril - Metodove šole na Muti g. Hren Tone z nemškimi uradniki in delavci ter z Sudmarko in Schulverei-nom. Prišla je Jugoslavija, a mutska železarna je ostala v nemških rokah. Prej šnji ravnatelji, trdni Nemci, so sprejemali v službo samo one, ki so se izdajali za Nemce. Leta 1935. pa je odklenkalo tem pre-napetežem. Sedanji ravnatelj g. B r e m c je kupil tovarno. Je Jeseničan, vrl narodnjak. Pod njegovim spretnim vodstvom se je na Muti marsikaj spremenilo. V tovarno je prišel slovenski duh. povsod se čuje naša govorica. Namestili so mlajše fante, Slovence, Sokole. Tovarna je dala Ciril Metodovi podružnici na razpolago lepo dvorano z odrom. Ustanovila je tudi poseben otroški vrtec ter dala prostor brezplačno na razpolago. -G. ravnatelj Breme zasluži topio pohvalo in priznanje vse obmejne nacionalne javnosti.__________________________ Moderna politika. Veliki brat osemletnemu Frančku, ki tolče sosedovega: »Če ne boš priden, Franček, te zatožim materi in te našeška.« — Franček: »Ti. Joža, ne vmešuj se v najine notranje zadeve, ki te nič ne brigajo!« — In že se paglavca rujeta združena z njim, da se mora umakniti. Vinko Žitnik: # Prosta pot Mileno so moževg besede uižalile. Z nagonom lepe žene ob starem in bolehnem možu je pričakovala njegove zaljubljenosti in občudovanja, pa je videla, da njena lepota vzbuja možu samo ljubosumnost in grenkobo. Za njegovo nevarno in neozdravljivo bolezen ni vedela, pa je računala na svojo prihodnost, ki se bo vlekla v neskončnost s starim, bolehnim možem. 2e si ga je predstavljala vsega oslabelega v postelji, kako ga bo morala mesece in mesece negovati in prekladati in kako bo zaradi njega sivo in težko njeno življenje. Za ljubeznivost bo imela še dovolj časa. Saj je tudi on čedalje bolj mračen in čedalje manj dober z njo, kakor da je ona kriva njegove starosti in bolezni. »Prosim te, ne bodi siten in pojdiva leč! Zmerom si več domišljaš kakor pa je res. Zdaj se je še to sumničenje začelo in res lepo življenje se mi obeta zraven tebe.« Njen glas je bil hladen. Takega še ni slišal polkovnik. Videl jo je, da je vstala s postelje, ne da bi ga bila pogledala in se začela razpravljati. Vstal je s spalne omarice in zataval po sobi proti oknu. kakor da ga duši in bi rad čistega nočnega zraka. Bilo mu je tako sivo in mrzlo v duši, da bi zakričal na glas. Slišal je svoje stopinje po parketu in občutil, kakor bi hodil pohabljenec. »Najbolje je, da se umaknem,« je mislil in gledal v park. In kakor da ne verjame svoji slutnji," se je obrnil in vprašal ženo, ki je bila že pod odejo: »Milena, ti me nič več ne ljubiš?« Zena mu ni odgovorila. Kaj naj mu reče v tej njegovi razburjenosti in črno-glednosti. Spat naj pojde in jutri, ko bo vstal spočit in _alj zdrav, bo sposobnejše za miren pomenek. Polkovniku je divji srd napolnil srce. Kmalu nato pa ga je zalila najgrenkejša žalost. »Kaj bi jo še spraševal, ne ljubi me več, starca z eno nogo v grobu, na poti sem ji. Čas je, da se ji umaknem!« tako je sklepal in stopil v otroško spalnico. Sklonil se je nad otrokoma in poljubi! najprej Milenico in nato Branka. »Zbogom, moja draga otroka! Odhajam, bodita pridna in srečna!« je šepetal in solze so mu orosile oči. Gledal ju je nekaj časa, kako sta mirno sopla in kako srečno sta žarela njuna obrazka. Obrisal si je oči, stopil tiho v spalnico in dolgo časa strmel v ženo, ki je priprla svoje lepe veke in se delala kakor da spi. Sto- pil je proti vratom v kuhinjo, in tedaj ga je nenadoma ogovorila žena: »Kaj ne pojdeš spat?« ga je začudena vprašala. % »Pojdem, pojdem!« je zamrmral in stopil skoz vrata v kuhinjo. Prižgal je električno svetilko, se usedel za mizo, izvlekel beležnico iz žepa ter zapisal na iztrgani list zadnje besede: »Zbogom, Milena! Da boš imela prosto pot, sc ti umikam!« Vzel je samokres iz zadnjega hlačnega žepa, ga pogledal, ali je nabit, ga nastavil na senco na desni strani glave in sprožil. Strel je odjeknil po sobah. Milena je kriknila, planila s postelje ter se vrgla na krvavečega, umirajočega moža. Objemala je njegovo glavo, jo poljubljala in njen obraz ter njene prsi so bile vse krvave od njegove tople krvi, ki je vrela na obeh straneh glave. Klicala ga je z najslajšimi imeni in ga močila s solzami najtemnejšega obupa. Polkovnik se je za hip zavedel, jo pogledal s tistim presunljivim pogledom ljubezni, ki ga ni mogla nikoli pozabiti, in zašepetal: »Zdaj imaš prosto pot, Milena!« Nato se je stresel, iztegnil ter sc ni več ganil. Odredbe glede prestopa nemško avstrijske meje do nadaljnjega v veljavi — Prav tako devizne odredbe Mte istfvsieije Nemški bombniki zašli preko Radia stva apelirajo na prebivalstvo, da opuščajo do nadaljnjega potovanja v Avstrijo, razen v nujnih slučajih. Kdor potuje v Avstrijo, naj bo v svojih izjavah previden, da ne povzroča škode. Tudi devizne odredbe ostanejo do nadaljnjega v veljavi. Avstrija intjegova domovina in bo tam tudi ostal. DUNAJ. 15. marca. Uradno je bilo objavljeno, da je Schuschnigg v zasebnih prostorih dunajskega dvorca Belvedere. •Stražijo ga ojačene straže kot komisar stranke v Avstriji pripraviti plebiscit. 3. Pokrajinskemu voditelju Biircklu sem dal pooblastilo, da odredi in s polno odgovornostjo izvede vse potrebno. sedanji orožniški komandir Schuster-schitz, rodom Slovenec iz Koroške, ki dohro govOrf naš jezik. Nad Marenber-gom se je pojavilo v nedeljo proti večeru pet nemških bombnikov, kj so prišli preko Radia, Leteli so v višini 800 metrov in so se najbrže očividno zmotili. Čim so opazili Dravo, so se obrnili nazaj na avstrijsko stran. JteUtam afamje Danes zaključek proračunske razprave v skupščini ^BEOGRAD, 15. marca. Narodna skup-ščina je včeraj nadaljevala razpravo o državnih dohodkih, popoldne in zvečer Pa o finančnem zakonu in amandman>h. Finančni odbor narodne skupščine je na svoj; snočnji seji sprejel še nekatere no. ve amandniane, med njimi tudi sledeče; Spremeni se lovski zakon tako, da si fizične osebe, ki so pred tem zakonom v dravski banovini imele lovsko pravico 'ia svojih posestvih, to pravico spet pridobe. Ministrski svet se pooblasti, da na Predlog ministrstva za socialno politiko 'ti narodno zdravje izda uredbo z zakonsko veljavo, s katero naj se uredi pelodi zobotehnikov. Minister vojske in mornarice se pooblasti, da izda sponi in-medalje za vse one bivše bojevnike •n ostale državljane, ki so po svetovni vojt>i od 11. novembra 1918, ko je bilo sklenjeno premirje, pa do demobilizacije 5. maja 1920 so delovali pri bojih za Prekmurje, Medjimurje, štajersko 'n Koroško, pri občem zavarovanju Slovenije ’n pri zatiranju neredov ter vzdrževanju reda v teh krajih. Profesorji in učitelji srednjih ter strokovnih šol, ki so podredni trgovinskemu ministru bodo smeli napredovati kakor profesorji in učitelji, Podrejeni prosvetnemu ministrstvu. Danes bo proračunska razprava v skupščini predvidoma zaključena. Dr. Maček v Beogradu V kratkem bo dr. Maček obiskal Beograd, kjer se sestane z voditelji združene opozicije in kjer ostane več dni. Pooblastila za finančni zakon o katerih je razpravljal skupščinski finančni odbor že v soboto, predvidevajo med drugim: Glede taksnih olajšav zadrugam je dano pooblastilo finančnemu ministru. da sme s svojim odlokom oprostiti iih od plačila takse, v konkretnih prime-nh. ki morajo biti točno določeni, če so Se Prilagodile novemu zadružnemu zako-Nadalje zvišanje sodnih taks za 5Q%. se trošarina ne plača v odrejenem ro-*u> se računajo 6% obresti. 10% doklada v kat. škofijah in župnijah. Prosvetni minister je pooblaščen najeti pri drž. hipotek. banki 13.5 milij, za ljublj. univerzo, p Državna knjižnica v Ljubljani se pre-»vorj v knjižnico univerze v Ljubljani. Sedanje osebje drž. biblioteke v Ljubljani Pride v sestav univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. — Poštni minister je Pooblaščen skleniti pogodbe z radijskimi oddajnimi družbami za zgradbo novih rajskih postaj v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani z relejnimi postajami v Mariboru. Skoplju, Saratovu in Splitu. — Nadalje pooblastila za prenos poslov na banovine. — Min. svet je pooblaščen, da Zaključi za javna> dela na domačem trgu dolgoročno posojilo do zneska 4 milijard Po največ 6%. Hame vesti IV. Jugosiovenski kongres proti tuberkulozi bo v času od 22.—24. maja t 1. v Herceg-Novem. Pivske MOSfUt Dramsko gledališče v Ptuju. Pretekli torek je bila v gledališču druga repriza »Skednja«, Drama je bila ponovno deležna velikega aplavza. Zdaj študirajo novo igro, »Lopovščine«, ki jo je napisal . dr. Žnuderl. Enodejanka, sestoječa iz treh prizorov, je polna zdravega humorja Zvočni kino Ptuj predvaja v sredo in .četrtek, obakrat ob 20. uri, film »Naši rojaki«, za dodatek pa Paramountov žur-nal. V »Ljudski univerzi« poročata v četrtek dne 17. marca ob 19. uri šol. uprav. K o n 11 e r in učit. V rane o inteligenčnih preizkušnjah, ki sta jih izvršila po Binet-Simonovi metodi na studenški de-ci. Vabljeni so zlasti starši, pred katerimi se bo primer take preizkušnje praktično demonstriral. Predavanje je važno za pravilno razumevanje otrok. Tedenske slike! Vstopnine ui. fkmiimski ife M&uki Kladivarii Jugoslavije Uvod v proslavo 20 letnice ujedinjenja Uvod v proslavo 201etnice narodnega in državnega ujedinjenja je bilo snočnje predavanje g. šol. uprav. Grčarja »Dobroveljski vojni pokret«. S poljudno, toplo besedo nam je razvil historijat tega pokreta od njegovega početka, segajočega v Masarykov evangelij slovanstva, v nauk, zgrajen na načelih nacionalne etike, ki so jo širili njegovi učenci po slovanskem jugu in pognal svoje kali v razgibanih delavskih plasteh, ki so se s Cankarjem vred oglasile z revolucionarno jugoslovansko usmerjeno idejo. Sledili so zgodovinski dogodki v znamenju avstro-ogrskega imperijalizma z aneksijo Bosne in Hercegovine: za njim je poganjal odpor in iredentizem srbske ©mladine. Pojavil se je lik Petra Mrko-njiča (kralja Petra I.), padel je strel Ga-vrila Principa v Sarajevu, za veleizdaj-nIškim procesom v Zagrebu je znikel Friedjungov na Dunaju, ki ga je temeljito razkrinkal očka Masaryk. Rastel je pritisk, stiskal nas avstro-ogrski vijak — a istočasno je klila tudi ideja narodne osvoboditve in državne osamosvojitve. Rastla je z mladino vred. Njeni utripi so poganjali visoke ideale in junaštvo, ki je iskalo prilike, da to izpriča. Mlade kla-divarje srečamo v vseli borbah Srbov za osvoboditev od Petra Mrkoinjiča datlje. Na Ceru, Suvoboru in ob K o ki bari so dobro vol jske čete štele že 14.000 mož iz bivše avstro-ogerske države: Že takrat so si dobrovoljci zapisali na svoj prapor osvobojenje in zedinjenje SHS. Predavatelj nas je povedel v Rusijo in nam razčlenil težave, s katerimi so se morali dobrovoljci boriti. Turkestan je bil njih Zbirališče. Kakšna je bila njih usoda v Rusiji, govore grobovi v Taškentu, kjer je pegasti logar pokosil 10.000 najiflealnejših kovarjev. S pomočjo pok. viteškega kralja Aleksandra, ki je stopil na čelo dobrovoljske organizacije, so v febr. 1. 1916. formirali v Odesi 1. red 16 junakov, ki so pri Dobrudži dokumentirali svoje junaštvo na način, da so to priznali tudi Bolgari. Tudi na solunski fronti imajo kladivar-ji svoj časten delež, toliko oblj časten, ker so se morali istočasno boriti na dve strani: proti Bolgarom in Nemcem in na znotraj za uveljavljenje in razumevanje svojega političnega programa v armadi. Predavatelj, ki je v teh 'borbah sodeloval, nam je povedal nekaj zanimivih zgodb. Po vojni so se tvorci Jugoslavije naglo razredčili in tudi umolknili. Najboljši so bili potisnjeni na stran. Kje je krivda: v njih ali izven njih? Dno je gotovo: Mi radi prespimo velike dogodke, utrujeni od ničevih medsebojnih borb, tuje nam je plemenito stremljenje, tuje junaštvo in njegovi ideali. Zato ne slutimo pomena strohnelih kosti in prelite krvi padlih žrtev najlepših sanj. Imamo domovino, ki so nam jo ti junaki ustvarili. A je ta v smislu njihove oporoke? Skoro zna slediti klic »Ohranimo domovino!« Kje bomo spet zbrali tako Matjaževo vojsko? Kino Union. Samo tri dffl-i repriza naj-uspelejšega velefilma »Samostanski lovec« po romanu L. Ganghoferja. V glavni vlogi Paul Richter. Nagradno tekmovanje za naše naročnike in čitatelje! Sl Torek, 15. marca ob 20. uri: »Trubadur*. Red C.. Sreda, 16. marca: Zaprto. Četrtek, 17. marca ob 20. uri: »F«tna«. Red B. Prijetno presenečenje v »Nečaku«. Kdor je videl Parmovo opereto »Nečak« pred 16 leti, bo pri tej premieri (v spomin SOletnice skladateljevega rojstva) doživel mnogo prijetnih presenečenj. Že v vnanji režiji je marsikaj današnjemu času primerneje spremenjenega. Nekaj pa je — pri vsem upoštevanju izvirnika — preurejenega tudi v glasbi. liki velke kuharske razstave, ki je podaljšana do vključno 16. t. m., je treba dodati, da odlikovani z bronasto kolajno ni bilo. ampak le z zlato in srebrno kolajno. G. Lisjak Lojze je bil odlikovan z zlato kolajno. Kuharska razstava v Mariboru se na splošno željo in zahtevo radi velikega zanimanja podaljša še na dan 16. mana 1938 Ob priliki ožjega tekmovanja za prvenstvo LNP priredi naše uredništvo nagradno tekmovanje za naročnike in či-tatelje našega lista. Razdelili bomo 30 nagrad za one, ki bodo pogodili najboljše rezultate. Prvo kok) nagradnega tekmo- vanja priredimo ta teden in bomo razdelili tri nagrade. Naše čitatelje in naročnike Opozarjamo na jutrišnjo številko našega lista, kjer bomo objavili podrobnejše pogoje. 70 letnica vzornega šolnika Te dni je obhajal svojo 70 letnico daleč naokrog znani Šolski upravitelj v pokoju g. Fran Zacherl. Njegove 70 letnice se je posebno spomnil ljutomerski Sokol. Kot aktivni učitelj je slavljenec ustanovil pri Mali nedelji l. 1892 moški pevski zbor. V Cezanjevcih je ustanovil moški in mešani pevski zbor, v Ljutomeru pa Slovensko pevsko društvo, ki ga je vodil nad 30 let. V Cezanjevcih je bil tudi ustanovitelj Bralnega in Gasilskega društva. Pred 15 leti je ustanovil v Ljutomeru mestno godbo in Glasbeno šolo. Nad 20 let je deloval v mestnem občinskem odboru in pri Mestni hranilnici. Za svoje plodonosno delo jev prejel nešteto diplom ter red sv. Save. Še danes krepko sodeluje pri vseh narodnih prireditvah. Lepo proslavo v čast članu jubilantu je otvoril starosta Sokola dr. Marko Stajnko ki je proslavljal delo br. Zacher-la. Spregovorili so še sreski šol. nadzornik Fran Karbaš, šolski upravitelj Miki in podporočnik Gregorinčič. Jubilantu želimo mnogo srečnih let! Promocija. Danes opoldne je bil na Aleksandrovi univerzi v Ljubljani promoviran za doktorja filozofije dipl. phil. in mns. g. Dragotin Cvetko, komponist in glasbeni kritik. Mlademu znan-stveniku želimo vso srečo in uspehe pri nadaljnjem delu ter mu iskreno čestitamo! Opozarjamo cenjene čitatelje na današnji oglas »Praškega velesejma«. Mariborski b se je, da ta del Avstralca posebno zanima. Gledal je zamišljeno v steno z malimi oboji ter bil kot slep za ostale krasote v tej sobi. »Ta stena se razlikuje od drugih,« je rekla Ruby, vesela, da se zanima za kaj drugega kot pa samo zsa njeno osebo. »Kljub temu pa ie stara soba zelo lepa, ali ne?« »Da,« je odgovoril ter tiho pristavil, »vredna je pač, da se človek bori zanjo.« Ruby ni slišala teh besed, ker je prav premaknila stol. Odvila je eno izmed sve tilk. Rodney pa je še vedno zamišljen gledal steno. Pogovor je pojemal. »Upam, da se nocoj dobro zabavate,* je rekla Ruby. »Ne! Ostati bi moral doma v svoji domovini; tam je življenje drugačno, svobodneje, bolj po mojem okusu.« »In zakaj se ne vrnete?« »Ker imam tu posla,« je osorno odgovoril. »Odkar sem stopil na angleška tla, je konec moje zadovoljnosti. Tam zunaj človek živi. tu pa samo životari.« »Prav obžalovanja vred>no je, da ne marate Anglije, ako ste se odločili, da ostanete tukaj. Ampak zdi se mi...« Umolknila je. »Kaj se vam zdi? Nadaljujte!« »Zdi se mi. da ste po pravici nesrečni,« je odgovorila Ruby hitro. »Kdor prinaša drugim nesrečo, mora tudi sam spo znati gorje in skrb.« »Kakor je videti, pričakujete srečen konec zame; No, saj je prav mogoče, da se_ uresniči vaše pričakovanje. Nocoj sem bliže cilju, ko kdaj prej,« je nadaljeval z dvoumnim nasmehom. »In vaša roka mi ie pripomogla do tega.« Ruby se je zdrznila m ga ostro pogledala. Stopila je korak nazaj, pri tem pa se je njena obleka zataknila ob ključ pisalne mize. Rodney je pokleknil in osvobodil krilo, nato je vstal in zrl bledega obraza vanjo. »Ako se odpovem svojim nameram na Rodnev Towersu, ako ga pustim dosedanjim lastnikom,« je dejal tiho in strastno, »ali si pridobim pri vas prijazen spomin, Ruby?« Mlada gospa se ni zavedala, da ji razkriva svojo ljubezen. Globoko sočutje ji je napolnilo dušo. Bil je nesrečen, zato se ji je smilil. »Saj ne mislim neprijazno o vas,« je odgovorila ljubeznivo a hladno. »Storite kar vam veleva vest in pridobili sine boste samo mojega spoštovanja, ampak vas bodo tudi drugi upoštevali.« »A, kaj!« je vzkliknil nestrpno, vstal in se odstranil. V tem je vstopil Geoffrey, se približal Ruby ne da bi se zmenil za njegovega spremljevalca. »Ruby, ali bi nam ne hotela nekaj zapeti?« je dejal, kakor da sta sama v sobi. »Nelly je pravil vojvodinji o tvojem glasu, in sedaj bi te rada slišala. Prav preprosto pesemco, ljubica. Take poješ najbolje.« »Mislim, da najin ples še ni končan, gospa Rodneyeva,« se je oglasil sedaj Avstralec in izzivalno pogledal Geof-freya. »Vojvodinji moraš izkazati to prijaznost,« je nadaljeval soprog, kakor da njegov bratranec sploh ni govoril. »Seveda grem,« ie odgovorila Ruby. »čeprav se bojim, da se bo vojvodinja razočarala... Prosim vas, da me oprostite, gospod Rodney,« se je obrnila nato k Pavlu Rodnevu, ki je stal s prekrižanimi rokami v ozadju. (Dalie.) Daruite za azilni sklad P TLI Izdaja konzorcij »Jutra* v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratnl del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d.