Glas zaveznikov Leto II - St. 398 ©rmacijsIsJ din e o mi k A I. S. Cena 4 lire TRST, petek 4, oktobra 1946 UREDNIŠTVO: VU» S. Pelllco 12 • Telefon St. 98854 In 94448 OGLASI: Cena za milimeter višine t»irlna ena kolona): trgovakl L. 27, m.lvaški L. 56 (osmrtnica L. 100), objave L. 20, finuifinl la pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plrčljlvo v naprej. Oglas? sprejema izključno: S.P.I., Socletk per la Pubbllciti ln Italia, Trst, ul. Silvio Pelllco št. 4. tel. 94044. Cena posamezne številke L. ', zaostale L.8). Rokoptoov n« vračamo. Zunanji ministri hočejo pospešili delo TURŠKO STALIŠČE 0 DARDANELAH NEIZPREMENJENO Carigrad, 4. oktobra Včeraj so izjavili, da ima turska vlada po natančnem preučevanju nadnje sovjetske note o vprašanju dardanelskih oiin namen sporočiti Moskvi, da ostane njeno staliSče o tem vprašanju nespremenjeno. Glavni tajnik turskega zunanjega ministrstva se je sestal z bri-tansicim veleposlanikom sirom Davidom Kellegem in s predstavniki Združenih držav ter Sovjetske zveze. Razpravljal je i njimi o sovjetski noti, z dne 24. septembra. RAZVOJ V GRČIJI Atene, 4. oktobra Grški ministrski predsednik Tsal-daria je poslal voditelju liberalnih republikancev Sophoullsu pismo, v katerem je Izjavil, da je grška vlada preprečila načrte grških tolp, ki so hotele v glavnih središčih Grčije ustanoviti .svobodne drža. ve.» Izjavil je, da Ima vlada dokaze 0 teh načrtih, V sredo so javili, da se Je stanje v Macedoniji nenadoma poslabšalo. Uradni krogi so sporočili, da se je približno 800 komunističnih tolovajev z močnim udarom skušalo polastiti mesta Nacussa. Z uporabo težkih topičev, ročnih bomb in brzostrelk je v mesto vdrlo 300 ljudi. Odbili so jih šele potem, ko so že povzročili smrt ljudi ln težko škodo. V bližini mesta so razstrelili neki most In zaZgall 50 hiš. General Spiroa Georgoulis Je Izjavil, da so v Tesalljl zbrali 40 grških bataljonov, za operacij« proti oboroženim tolpam. V Volos je Prišla planinska brigada. Pri omenjenih operacijah se je uprlo večje število vojakov. Vojaško sodišče v Trikkalt je obsodilo na smrt nadaljnjih pet vojakov, 40 so Jih obsodili na dosmrtno ječo; 30 pa na druge kazni. Zaradi sodelovanja s komunisti jn oboroženimi tolpami 80 na dve leti deportacije obsodili dva podporočnika grške vojske. Pred vojaškim sodiščem v Janiči so začeli razpravo proti dvrma častnikoma ln 11 grškim vojakom, ki so obtoženi, da so pripravljali zaroto. Hoteli so umoriti monarhistične Ustnike se nato pridružiti oboro-^nim tolpam. Podrobnosti včerajšnje razprave o statutu Ugodnosti za Češkoslovaško PARIZ, 4. oktobra — Po razgovoru, ki sta ga včeraj popoldne imela britanski zunanji minister Bevin in sovjetski zunanji minister Molotov, so se zvečer sestali zunanji ministri Velike Britanje, Združenih držav, Sovjetske zveze in Francije. Zasedanju ni prisostvoval kitajski delegat. Razpravljali so o programu in urniku zadnjega obdobja parižkc konference. V kratkem času 10 dni bo moralo plenarno zasedanje namreč preučiti izide razprav devetih odborov, preden bo predložilo poročilo Svetu zunanjih ministrov. Zunanji ministri so se sporazumeli, da bodo na plenarnem zasedanju predložili, naj osnutke mirovnili pogodb preučujejo v celoti; v korist in proti posameznim popravkom bosta lahko govorila le po dva zastopnika. V PERZIJI ŠE VEDNO BOJI Teheran, 4. oktobra Kot poročajo iz Teherana, je pleme Sakševan prešlo v napad v c-kraju Sula, vzhodno od Tabriza, kjer Je zažgalo zaloge petroleja, ki pridajo «demokratom». Pri napadu 80 bili baje 104 «demokrati» ubiti. OBVEZNE VOJAŠKE VAJE ZA AMERIČANE Washington, 4. oktobra V svojem govoru o povečanju a-^eriške vojske, o katerem smo po. ročali včeraj, Je minister Patter-a°n omenil tudi potrebo po sploš-n‘b) obveznih vojaških vajah za ameiUke mladeniče. Namen teh vaj j® preprečiti, da bi potegnili Združene države v vojno; nikakor pa ta hačrt ne pomeni, da se bodo Zdru-države oborci.le do zob, ali pa da Imajo napadalne namene. Vsemu svetu je namreč znano, kako miroljuben je ameriški narod. Mirovni pogodbi z Italijo naj bi posvetili tri dni, ostalim pogodbam po en dan. Ta priporočila bodo predložili plenarnemu zasedanju v nedeljo. Molotov je odpotoval v Moskvo. Pričakujejo, da se bo vrnil v Pariz v prvi polovici prihodnjega tedna. Na včerajšnjem zasedanju je izjavil, da bo 16. oktobra s «Qucen Mary» odpotoval v New York. V pogledu včerajšnjega jutranjega razpravljanja o trlaSkem statutu poročajo Se naslednje podrobnosti: ob 5. uri zjutraj je jugoslovanski delegat Vilfan protestiral proti glasovanju o vprašanjih take važnosti pod pogoji ozračja, kakršno je takrat vladalo. Dejal je, da se odbor po takem glasovanju ne more čutiti vezanega. Višinski je izjavil: «Zdi Se mi, da ne moremo Se dalje delati, ko smo rdeči kot raki.» Zasedanje odbora so preložili ob B.IiO po zasedanju, ki je trajalo osem ur m deset minut. Preden so zasedanje preložili, je odbor zavrnil načrt sovjetskih predlogov o trZaSktm statutu razen dveh predlogov, ki so jih vključili v francoski načrt. Načrt ameriških predlogov, iz katerega so črtali vse tiste dele, ki so presegali francoski načrt, so sprejeli z nekaterimi spremembami. VOJAŠKI ODBOR Ponoči sta zasedala dva odbora. Vojaški odbor je zasedal nad 8 ur. Ko je ukrajinski zastopnik v zgodnjih jutrajih urah predložil preložitev zasedanja, je britanski zastopnik Alaxander odgovoril: »Odbor za Trst je včeraj zasedal do 6. ure zjutraj, da bi končal delo. Mi lahko storimo isto.» Na zasedanju je bilo več estrih incientov rile britanskta zastopnikom Alexan-drom ln sovjetskim zastopnikom generalom Slavinom. Zadnji je namreč predložil, da bi v mirovni pogodbi z Bolgarijo črtali točko o motornih čolnih v bolgarski mornarici. Ko je odbor s 14 proti 6 glasovom, »prejel britansko verzijo te točke, je Slavin vzkliknil, da ne bo podpisal odborovega poročila in da je treba plenarnemu zasedanju predložiti dve ločeni poročili, Alexander je takoj pristavil, da so točko sprejeli s 14 proti C glasovom, to je z dvetretjinsko večino. V gospodarskem odboru za Italijo je bila ponoči zelo živah-1 ha debata o predlogu, da bi Ita- TRIJE ODGOVORI PREDSEDNIKA TRUMANA Washington, 4. oktobra Predsednik Truman Je na neki tiskovni konferenci Izjavil, da ni razmišljal možnosti sestanka med Stalinom, Atleejem ln njim. Dodal je, da popolnoma soglaša s stališčem zunaje politike, ki ga je Byr-nes Izrazil v svojem govoru ter Je Izjavil, da je o tem govoru razpravljal z Byrnosom, predem je ta govoril. O niirn-be/rškl razpravi je predsednik Truman dejal, da je bila pravična In da je bil njen rezultat eden Izmed najboljših, ki so jih dosegli po vojni. Nikakega upanfa za sporazum v Indiji Nobena stranka noče dati pobude NOVI DELHI, 4. oktobra. — Kljub temu, da je indijski Podkralj lord VVavell v zadnjih dneh posebej razpravljal z Gandijem, Nehrujem in Jinnahom, se zdi, da ni nikakega upanja, da bi dosegli sporazum med kongresno stranko in muslimansko zvezo. Položaj se ne bo poboljšal, dokler se ne bosta ^bno sestala oba voditelja; nobena izmed strank pa ni prijavljena kot prva dati pobude. Splošni - —, položaj za sporazum go-°v° ni ugoden. Poostritev neredov v Haikuti in Bombaju ter nenadni 'sbrujj večjih nemirov v Agri dokazuje, kako daleč je Se do rednega ]'An^a' Gopisnik lista »Hlndustan v Kalkuti označuje stanje 0 nevzdržno; spravlja ga v zve-0 K razgovorl, ki sta jih imela diaalj ^ Dopisnik pri- azuje pol02aj v A^ri( v Bengaliji d.ugod ter pravi, da v taksnem ni mnogo iz-pogajanja uspela. °Zr&čju Sled, ov, nezaupanja da bj hdujcl in tudi Sikhi so pripravki na odločilni boj. Istočasno s tak&nim razvojem v bn.iJi 8aml je Pred8tavi*iU začasne "•Liske vlade imel v Parizu raz-°vor z Molotovom. Ob odhodu Iz ,;|ar'za je Izjavil, da Je pri vseh 8l>'h sovjetskega vcleposlanift.va °tel na čustva naklonjenosti in Umevanja 211 Indijo ter da je z Molotovom zelo bil razgovor prijateljski. Dejal je, da j« imel razgovor namen, da stvori \ temelje bodočih uradnih odnošajev in sporazumov med obema državama. Dejal je, da ne vidi razloga, zakaj med Indijo in Sovjetsko zvezo ne bi bilo najtrdnejšega prijateljstva, indija hoče biti v prijateljskih odnošajih z vsemi narodi, vševši Sovjetsko zvezo in Britanijo ter meni, da prijateljstvo z eno državo ne izključuje možnosti enakih odnošajev z drugo. V Londonu je imel indijski predstavnik nato tiskovno konferenco, na kateri Je Izjavil, da je bil njegov obisk pri Molotovu popolnoma običajen Vljudnostni obisk in da je Imel namen, zaprositi za živila za Indijo. Izjavil je, da obiska niso rarokovall politični razlogi ter da se Je sestal tudi z zastopniki Kanade In Novega Zelenda. lija s svojimi premogovniki in drugim državnim imetjem na spornem področju Julijske krajine plačala reparacije Jugoslaviji in Grčiji. Jugoslovanski zastopnik se je odločno uprl, češ da bi s tem Italija plačala reparacije iz virov, ki pripadajo Jugoslaviji. Grški zastopnik je pripomnil, da bi bilo krivično plačati reparacije Grčiji z Dodeka-neza, ki ga bo Grčija itak dobi ia. Po dolgem razpravljanju do zgodnjih jutranjih ur so predlog s 13 proti 7 glasovom odklonili. GOSPODARSKI ODBOR ZA BALKAN Namestnik sovjetskega zunanjega ministra Gusev je včeraj obtožil Združene države, da «so plemenite na račun drugih držav*, ker so predložile gospodarskemu odboru za Balkan, znižanje madžarske vojne odškodnine od 300 na 200 milijonov dolarjev. Gusev je dejal: »Namen Združenih držav ni, pomagati novi demokratski Madžarski, temveč stari reakcionarni Madžarski. Najenostavnejši način, kako bi lahko Združene države pomagale ozdraviti madžarsko gospodarstvo, bi bila v tem, da hi vrnili madžarsko imovino, ki so jo zadržali na ameriškem zasedbenem področju. Združene države niso zadovoljne madžarskimi odnošajl do Sovjetske zveze, Jugoslavije ln Češkoslovaške.* Za Združene države je odgovoril delegat Thorp, ki Je dejal, da zavezniške nadzorstvene oblasti doslej njegovi državi še niso dovolile, da vrne bivšo sovražno imovi-no, čeprav je že stavile ta predlog. Ameriški predstavnik je vprašal: «Kako nas morejo obtožiti, da smo glede na novo demokratsko vlado naklonjeni reakcionarjem, ko smo predložili zmanjšanje madžarske vojne odškodnine? Na kateri drugi • boljši način bi lahko pomagali novi vlRdi, kakor s tem, da skrbimo za izboljšanje' blaginje njenih državljanov?*. Ameriški popravek so odklonili s sedmimi glasovi proti 5, dve državi sta se vzdržali. Za ameriški popravek so glasovale Avstralija, Kanada, Novi Zeland, in Južna Afrika. Prot) popravku so glasovale Velika Britanja, Francija, Sovjetska zveza, Bela Rusija, Jugoslavija, Poljska in Češkoslovaška, Indija In Grčija sta se vzdržali. Odbor je poleg tega včeraj tudi sklenil, da bo sprejel češkoslovaško zahtevo po razveljavljenju finančnih sklepov dunajske razsodbe iz leta 1940. Ta sklep je takrat preuredil meje Srednje Evrope. Predlog je zagovarjal francoski delegat; njegovemu mnenju so so pridružile tudi Britanija, ZSSR in Kanada. V mirovno pogodbo z Madžarsko bodo zaradi tega vključili nov člen, ki bo določal vrnitev češkoslovaške lastnine, kt jo je Madžarska odnesia na podlagi dunajske razsodbe. Predlog so odobrili s 13 glasovi proti enemu (Bela Rusija). Z 9 proti 5 glasovom so sprejel; predlog o 75 odstotni kompenzaciji za škodo na lastini Združenih narodov. ODBOR ZA MADŽARSKO Na zasedanju gornjega odbora je Britanija sporočila, da bo glasovala za formulo, ki so jo predložili v pogledu premestitve manjšin med Češkoslovaško In Madžarsko. Po tej formuli se obe državi strinjata, da bosta vprašanje uredil; z medsebojno pogodbo. Gre za usodo 200 000 Madžarov na Češkoslovaškem. Češkoslovaški delegat Masaryk je obžaloval, da niso sprejeli češkoslovaške zahteve po delu ozemlja na južnem bregu Donave nasproti Bratislave. Po sporazumu bo Madžarska odstopila Češkoslovaški severni del ozemlja, ki ga je prvotno zahtevala in tri izmed petih vasi. Združene države so spočetka izjavile, da bodo kompromis podprle, nato so ga odklonile. POGAJANJA ZA PONOVNO OTVORITEV OSISA VVashington, 4. oktobra Poročevalec ameriškega zunanjega ministrstva je naznanil da so dali poslaniku Združenih držav v Beogradu Pattersonu navodila glede nadaljnjih pogajanj za ponovno otvoritev uradov ameriške obveščevalne službe (U.S.I.S.) v tem mestu. Niso sporočili nobenih podrob. nosti o prejetih navodilih. Knjižnico in ostale urade ameriške odveščevalne službe so zaprli na zahtevo jugoslovanske vlade vsled obtožbe da Je razširjala Protijugoslovansko propagando. ARABCI PREDLAGAJO NEODVISNO DRŽAVO London, 4. oktobra Včeraj so v Londonu objavili celotno besedilo arabskega načrta za neodvisno Palestino, ki ga vsebuje arabski protlpredlog k britanskemu račiriu za pokrajinsko samoupravo. Arabski načrt predvideva ustanovitev neodvisne države s skupščino, v kateri židovsko zastopstvo ne bi znašalo več kot eno tretjino. Državo naj bi ustanovili do 31. dlcembra 1948. Svet Ima dovolj vojne Byrnes o vodilnih načelih zunanje politike Združenih držav in o Nemčiji PARIZ, 4. oktobra — Ameriški zunanji minister James Byrnes je v govoru, ki ga je imel včeraj v Parizu, izjavil, da se popolnoma strinja z maršalom Stalinom, da ni nikake neposredne nevarnosti za vojno. Dodal je: »Upam, da bo ta izjava napravila konec neupravičenim obtožbam, da skuša kakšna država ah skupina držav obkoliti Sovjetsko zvezo ali da mislijo to odgovorni voditelji Sovjetske zveze. «Mislim, da noben odgovoren funkcionar nobene vlade ne želi vojne. Svet je je imel dovolj. Težava pa je v tem, da čeprav noben narod ne želi vojne, narodi utegnejo izvajati politiko ali smernice, ki vodijo do vojne. Narodi lahko težijo za političnimi in’ gospodarskimi koristmi, ki jih ne morejo doseči brez vojne. Ce sc torej želimo izogniti vojni,moramo obžalovati ne samo voj- ne, temveč tudi stvari, ki vodi, Byrnes je govoril na kosilu, ki ga je njemu na čast priredil pariški »American Club*. Izjavil je, da jo Amerika ponosna na prispevek, ki ga je dala v obeh svetovnih vojnah. »Toda Amerika ni tako ponosna na rolltično smer, po kateri je hodila po zmagi 1. 1918. Od Pearl Harborja se je Amerika prekasno naučila, da je svet nedeljiv ter da se od lega trenotka ne more izolirati. »Amerika je tokrat odločena, da se no bo povlekla v politiko izolacije. Tokrat smo odločeni za sodelovanje pri ohranitvi mini. Politiko, ki jo je pričel predsednik Roosevelt, skladno nadaljuje njegov naslednik predsednik Truman. Slednji je vztrajno vzpodbujal, naj bi v osvobojenih ozemljih in bivših sovražnih državah Evrope praktično uvedli politiko, o kateri so se voditelji vlad na Jalti sporazumeli na predlog predsednika Roosevelta. »Predsednik je svoječasno na najbolj prepričljiv način naznanil svetu, da bo zunanja politika, ki jo je pričel predsednik Roosevelt in ki jo skladno nadaljujeje on, še nadalje politika ameriške vlade. «Ker podp rajo to politiko republikanci in demokrati, daje svetu jamstvo, da bo amerSUa politika ostala neodvisna od politične stranke, ki bi bila na oblasti.* Ko je Byrnes omenil Nemčijo, Je ponovil nedavno Izjavo, da bodo o do nje.* Pred iišianoi/ilvijo sklada za pomoč otrokom Prizadevanja ustanove UNRRA ter Gospodarskega sveta ZN LAKE SUCCESS, 4. oktobra. — Na ponedeljskem zasedanju Gospodarskega in socialnega sveta ZN so delegati soglasno podprli predlog za ustanovitev mednarodnega sklada za otroke, ki bi nudil pomoč otrokom od vojne uničenih driav. S tem je Gospodarski in socialni svet pristopil k uresničenju enega izmed svojih najplemenitejHh dejanj: otroci naj ne občutijo trpljenja, kot ne smemo dopustiti, da bi mlade duše priSle v vrtinec političnih strasti, s čimer bi se nadaljevala žalostna praksa sicer le zlomljenih totalitarnih režimov. Na torkovem dopoldanskem zase- danju je glavni ravnatelj ustanove UNRRA La Guardia pozval zastopnike 18 držav, naj oni prevzamejo naloge, ki jih je v pomoč otrokom doslej vrSila UNRRA, naloge ki jih je označil kot najkoristnejše in najučlnkovitejSe med vsemi, ki jih je izvrSila ta ustanova. La Guardia je poleg tega sporočil, da so Američani Odboru za pomoč in prehrano prispevali toliko, da je lahko priStedil 550.000 dolarjev, kar bo predstavljalo osnovni sklad organizacije za pomoč otrokom, ki jo bo po njegovem mnenju Gospodarski in socialni svet gotovo usta- GOSPODARSKI ODBOR ZA ITALIJO Na predvčerajšnji seji odbora so rešili vprašanje podmorskih brzojavnih kablov, ki jih bo Italija odstopila Jugoslaviji, ^prejeli »o jugoslovanski predlog, po katerem bodo postali kabli, ki vežejo dve točki novega jugoslovanskega ozemlja, jugoslovanska last. Tisti, ki vežejo točko na jugoslovanskem ozemlju in točko na italijanskem, bodo tudi postali jugoslovanska last, v kolikor so v jugoslovanskih teritorialnih vodah. Na včerajšnjem zasedanju so razpravljali o vprašanju Italijanske vojne odškodnine (izvzemši odškodnine Sovjetski zvezi, kt so jo že določili na 100 milijonov dolarjev). Razne države zahtevajo vojno odškodnino na podlagi naslednjih osnovnih elementov: 6,5 milijard dolarjev za materialno škodo, 1,841.000 mrtvih In 1 milijon ranjenih, 2,255.000 Izgubljenih delovnih let v koncentracijskih taboriščih, v ujetništvu ali na prisilnem delu; 16,711.000.000 dolarjev za vojni napor in 5,102.000.000 dolarjev za vojne dolgove. To je v poročilu o-menll predsednik pododbora, ki se je ukvarjal s tem vprašanjem. O-menll je tudi, da bodo dobile Grčija, Jugoslavija, Abeslnlja in Albanija posebna nakazila, kt bodo Izplačljiva v 7 letih z moratorijem 2 let, ko stopi v veljevo mirovna pogodba. Po poročilu predsednika pododbora so govorili delegati držav, ki so zahtevale vojno odškodnino od Italije. novih La Guardia. je izjavil, da bo priStedeno vsoto izročil takoj, čim bo Svet sklenil ustanovitev sklada za otroke. UNRRA je izdelala načrt za prehrano otrok v mnogih državah, zlasti v Avstriji, CeSkoslovaSki, Grčiji, Italiji, Poljski in Ukrajini; po prekinitvi njenega delovanja morajo biti otroci hranjeni Se nar prej.' Ustanovitev sklada je podprl tudi predstavnik Zdrulenh držav Winant; pozval je delegate, naj pomagajo lajšati gorje otrok, ki so prenašali vojno nesrečo. Sklad za otroke bi poleg preostankov ustanove UNRRA dobival sredstva tudi iz darov vlad, prostovoljnih organizacij, zasebnikov in drugih skladov. Svet je v načelu takoj pristal na ustanovitev predložene organizacije. Dokončni sporazum so trenot-no ovrla le nekatera tehnična vpraSanja. BARUCHOV NAPAD NA WALLACEA New York, 4. oktobra Zastopnik Združenih držav v komisiji za atomsko silo ZN Bernard Baruch je ostro napadel nedavne izjave bivšega trgovinskega ministra Združenih držav Wallacea ter jih označil kot «zelo nevarne*. Wallace pa Je v včerajšnjem govoru v WashIngtonu ostro kritiziral Baruchove Izjave o atomskih zadevah in obžaloval dejstvo, da narodi tekmujejo med seboj v a-tomskem oboroževanju. Dodal Je, da bi bilo treba doseči mednarodni sporazum, ki bi to oboroževanje ustavil. ŽIDOVSKA AGENCIJA BO SODELOVALA? London, 4. oktobra V Jeruzalemu je neki poročevalec Zidovske agencije potrdil vest, po kateri naj bi se britanska vlada približala agenciji, da bi razpravljala o njeni udeležbi na konferenci za Palestino. V Jeruzalemu so čla ni Izvršnega odbora agencije preu čili položaj. Dva člana agencije sta z letalom odpotovala v London. oborožene sile Združenih držav o-stale tam, dokler bodo v tej državi zasedtene sile. «Ne želim, da bi kdo mislil, da je naše stališče v tem pogledu popolnoma nezainteresirano. Res je, da Združene države ne žele nobenega ozemlja ter ne iščejo nikakih posebnih koristi, so pa zainteresirane predvsem na eni stvari, in sicer na pravičnem in trajnem miru. Američani so storili vse, da bi oslanja-Joč se na teorijo, da se morajo ukvarjati z lastnimi zadevami ter se ne vmešavati v evropske zadeve, oštali daleč ob 'obeh evropskih vojn. Toda ta teorija se je pokazala kot napačna. «Narod Združenih držav je ugotovil, da sta — kadar se prične evropskega vojna — naš mir in varnost pred koncem vojne neizogibno vpletena vanjo.* »Dvakrat v naši generaciji je sum v ameriško zunanjo politiko privedel druge naroče do tega, da so se zmotili v računih o posledicah svojih podvigov. Dvakrat... »Dvakrat v naši generaciji ta sum v ameriško zunanjo politiko ni prinesel miru, temveč vojno. To se ne sme več ponoviti. »Francija, ki jo je Nemčija v zadnjih 75 letih trikrat zasedla, naravno ne želi ostati v dvomu gledš ameriške zunanje politike gledč Nemčije. Da bi odstranile vsak sum v tem pogledu, so Združene države predložile, naj bi Sovjetska zveza Velika Britanija, Francija ln Združene države sklenile razorožitveno pogodbo ter demilitarizacijo Nemčije ter obdržale to razorožitev in demilitarizacijo 40 let. »Dokler bi bila v veljavi taka pogodba, ne bi moglo Porurje nikoli sreč postati orožarna Nemčije In orožarna Evrope. To Je prvi smoter predložene pogodbe. Združene države so odločno proti ponovnemu vstajenju vojaške s'le Nemčije. Združene države so odločno proti bnrbl z« nadzorstvo Nemčije, ki bi spet prebudila obla’,1 «d vide et lmpcra.* Združene države nočejo, da bi postala Nemčija šahovska figura ali pa soudeleženec pri boju za oblast med Vzhodom in Zahodom.* Byrnes je nadaljeval: «Po prvem svetovnem spopadu Je veliki fran coskl voditelj vojnega časa Clemenceau upal, da bo dobil jamstvo da bi zavezniki priskočili na pomoč Franciji, če bi Nemčija kršila njene meje- Toda predsedniku Wllso-nc ni uspel napor, da bi pridobil za to jamstvo ameriški narod. »Tokrat ameriški narod nima namena čakati, da bi bila Francija ponovno napadena. Tokrat ponuja Francij*. Veliki Britaniji in Sovjetski zvezi svojo zvezo tako, da Nemčija ne bo napadla ter no bo mogla na pas'* Franclje. Bldault v Imenu Francije in Bevin v imenu Velike Britanije sta v glavnem odobrila pogodbo, ki smo jo predložili. »Trdno upam, da bo Sovjetska zveza, W J® imela doslej to pogodbo za nesprejemljivo, po naknadnem preučevanju te pogodbe prisila na to, da ji Je mogoče zvezati so z nami, da tako preprečimo, da bi Nemčija ponovno ogražala mir v Evropi-* «Ce bodo zavezniške države pristale na pogodbo, ki so Jo za ob-držanje razorožene in demilitarizirane Nerrčljo vsaj za eno pokolenje predložile Združene države, se francoskemu ln evropskim narodom ne bo treba bati naporov nemškega naroda za obnovo uničene države ln miroljubne Nemčije. Za demokratsko Nemčijo «7,elimo ohrabriti miroljubne demokratske napore Nemčije. Tega pa ne iroremo storiti, ne da bi Jim dali možnost demokratskega upravljanja. Za lastno varnost ter dobrobit nemškega naroda ne želimo v Nemčiji centralistične vlade, ki bi vladala nemškemu prebivalstvu, temveč tako, ki bi bila demokra-tino odgovorna volji naroda. Želimo miroljubno, demokratsko in ra-zoroženo Nemčijo, ki bi spoštovala človeške pravice in osnovne svoboščine vseh svojih prebivalcev ln ki ne bi ogražala varnosti sosedov. Take Nemčije ne želimo zato, ker hočemo pomiriti nemški narod, marveč ker menimo, da je taka Nemčija potrebna za mir in varnost svobodne in srečne Evrope. «Po vseh velikih dobljenih vojnah z združenimi močmi mnogih narodov so bili spori nied zavezni- ki pri ustvarjanju miru. Nesmiselno bi bilo zanikati težo sporov med mnenji zaveznikov po tej vojni. Ignoriranje teh sporov ali zmanj ševanje njih teže jih ne bi rešilo ter ne bi dalo napredka na poti mi. ru.» Tu je Byraes omenil maršala Stalina. Bymes Je zaključil govor s sledečo izjavo: «Posebno prikladno je, da v tej državi, zibelki nauka o človeških pravicah, ponovno poudarim prepričanje vlade in severnoameriškega naroda, da ima vsak narod pravico, da si na osnovi najbolj možnega svobodnega izražanja skupne velj« ustvari lastno usodo. Narod Združenih držav veruje v svobodo vsega človeštva in vseh narodov, svobodo besede, svobodo vere, svobodo shajanja, svobodo napredka. «Narod Združenih driav ne želi vsiljevati svoje volje drugim naro dom ali ovirati njihovih naporov za izboljšanje socialnih gospodarskih in političnih pogojev. Po našem mnenju sta svoboda ln človeški napredek neločljiva. Želimo dati možem in ženam tegj sveta, ki so prenašali težo in trpljenje te vojne možnost, da uživajo dobrine miru in svobode. Želimo, da mož in žena skupno sodelujeta pri Izboljšanju življenjskega načina, ki ga omogoča znanost v svobodnem, mirnem in prijateljskem svetu.* BENTON 0 KULTURNEM PROGRAMU V SVETU VVashnigton, 4. oktobra Ob priliki novega govora, ki ga je im:l ameriški državni tajnik v Filadelfiji, je poudaril zlasti sledeče misli: 1) Ako hočemo doseči mir na svetu, moramo poskrbeti za to da se bodo narodi nauč.li meds: bojnega razumevanja in da bodo ■ strpnostjo gledali na medsebojne razlike; 2) program poročevalske službe in izmenjave kulturnih dobrin Je novi instrument ameriške zunanje politike; 3) generallsim Stalin je v zadnji izjavi omenil tudi željo po kulturnem sodelovanju z za padom. Ta izjava je upapolna; 4) Sovjeti so povabili na svoje univerze v Moskvi, Leningradu ia drugih mestih dijake iz Jugoslavije, Češkoslovaške in Bolgarije. Gojim upanje, da se nam bo posrečilo pripraviti Sovjetsko zvezo do tega, da bo povabila kmalu ameriške dijake in jim dala na razpolago vae one ugodnosti, ki jih daje dijakom svojih sosedov; 5) medtem ko se zdi, da se iz. gl-edi za kulturno sodelovanje s Sovjetsko zvezo boljšajo, moram ugotoviti, da je naš poročevalski in kulturni program v Jugoslaviji doživel zastoj, ker Je Titova vlada začasno zaprla ameriško čitalnico v Beogradu. Toda mi te odločitve jugoslovanske vlade nimamo za dokončno. Državni tajnik Benton je dodal: «MiniU so časi, ko so nekatere države mogle biti ravnodušne do a-merlških znanstvenikov, vzgojit*, ljev in kulturnih delavcev na splo*. no. Ameriško zunanje ministrstvo bo nadaljevalo s svojo veliko vlogo v vzgojni, znanstveni in kulturni organizaciji Združenih narodov (U-NESCO), ki bo dajala narodom po-gum, da se bodo sporazumevali tudi preko državnih mej. Demonstracije v sovjetskem delo Berlina Trije niirnberški oproščenci naj bi prišli pred nemško sodišče LONDON, 4. oktobra — «RBC» poroča, da so se v poslopju nlimberškega sodišča sestali zastopniki zavezniške nadzorstvene komisije za Nemčijo, da bi izdelali načrte za usmrtitev 11 bivših nacističnih voditeljev, ki so bili obsojeni na smrt. Iz NUrnberga prihaja vest, da kale večina obsojencev le malo zanimanja, kar se tiče vložitve prošenj za pomilostitev, izjavil svojemu bra- Ooering je nilcu, da se je vdal in da nič ne de-če bo obešen ali ustreljen. Jodio-va žena je zaprosila maršala Mont-gomeryja in generala Eisenhowe-rja, da bi posredovala v korist njenega moža. Dvakrat je poskušala poslati prošnjo za pomilostitev tudi Winstonu Churchillu. V sovjetskem delu Berlinu je v stedb zvečer enotna socialistična stranka priredila demonstracijo, na kateri je 50.000 Nemcev protestiralo proti oprostitvi Schachta, von Pa-pena in Fritscheja. Z velikimi ovacijami so »prejeli predlog za sklicanje nemškega sodišča, ki bi obsodilo na smrt omenjene tri nacistične voditelje. Glavni govornik — član osrednjega odbora enotne socialistične stranke — je Izjavil, da ima nemški narod te tri oproščene obtožence za krive. Podobne izjave so dali tudi drugi govorniki na protestnih shodih. Ustavodajna zbornica Velike Hessenske Je »prejela predlog, a katerim zahteva, naj bi tri opro-itence pod obtožbo veleizdaje postavili pred nemško sodišče. Avstrijska vlada je včeraj uradno zahtevala Izročitev von Papena in Schiracha, Ameriška obveščevalna služba v Nemčiji je včeraj javila, da je glavni tožilec pri nemškem sodišču za čiščenje v Niirnbergu izdal are-tacijski nalog za von Papena, Schachta in Fritscheja. Scdno palačo, kjer so zaprti, je včeraj obdala nemška kriminalna policija. Blokirala je vse vhode in izhode, da bi jih aretirala, čim bodo zapustili poslopje. Resneje so na višji ukaz policijske oddelke umaknili, Oproščenci so bili zaprosili zavez, niške oblasti, naj jih na kraj, od koder so Jih pripeljali v Niimberg, odpremi jo z oboroženim spremstvom. Vsi trije čakajo zdaj v uradu polkovnika Burtona C. Andru-sa, šefa ameriške varnostne službe, na odločitev generala Claya glede priziva proti prepovedi, da zapustijo mesto, ki Jo je v sredo izdal poveljnik 3. ameriške armade general Keys. Branilec Hitlerjevega namestnika Martina Bormanna Je včeraj predložil zavezniškemu nadzorstve-mu svetu prošnjo za pomilostitev Bormanna, ki so ga obsodili v odsotnosti, To je bila prva prošnja za pomilostitev. Cas za predložitev pomilostitvenih prošenj je do sobote. Ameriški sodnik pri nurnbecškem sodisču Francis Biddle je v sredo v Pragi izjavil, da niirnberška sodiva ne predstavlja jamstva proti bodočim vojnam. To, kar so realizirali v Niirnbergu, je uvedba nove moralne norme v mednarodni zakon. Razsodba določa načelo, da so državniki osebno odgovorni za svoja dejanja. Včerajšnji beograjski jutranjiki so na vidnem mestu objavili niirn-berako obsodbo in protest sovjetskega zastopnika. »Borba* piše: »Ta sodba je prizadela ln razburila milijone ljudi po vsem svetu. Ljudstvo je pričakovalo, da bo v NUrn-bergu prišla do izraza pravičnost, zgodrio pa se Je, da so se pokazali imperialistični interesi, ki hočejo ohraniti korenine fašizma in napa. dslnosti.* »Borba* pravi, nadalje, da Je dal proces potuho zločincem in podčrtava, da je le sovjetski zastopnik zahteval pravično codbo. »Miroljubni demokratski narodi vidijo v nurnberški razsodbi resno 'svarilo, da korenine fašizma in zatiranja se niso izruvane in da jih Imperialistični krogi v Angliji ln Ameriki ščitijo. To bo še en opomin demokratskim silam vsega sveta, da se še bolj »družijo proti ostankom fašizma in onim krogom, ki sčitjo fašistične zločine. PARIJCI POSTALI DRUŽABNO RAVNOPRAVNI London, 4. oktobra V Indiji je bombajska zakonodajna zbornica odobrila zakonski načrt, ki ukinja pololaj družabne podrejenosti parijcev. Od zdaj naprej bodo parijci lahko posečali javna zabavišča, restavracije, hotele in se poslu,ievali javnih prevoznih sredstev. Ko je ministrski predsednik v zbornici komentiral zakonski načrt, je dejal, da trna ta načrt značaj darila, podarjenega Gandhiju, ki je v sredo slavil 77. rojstni dan. AMERIŠKO POSOJILO VVashington, 4- oktobra Po več kot štirih mesecih zamude zaradi diplomatskih težav med VVashingtonom in Varšavo je «Ex-port-Import Bank* Združenih držav v sredo odobrila Poljski 40 milijonov dolarjev posojila. PROCES PROTI NADŠKOFU STEPINCU Beograd, 4. oktobra Jugoslovanska poročevalska a-gencija »Tanjug* sporoča, da j« katoliški primas Jugoslavije Alojzij Stepinac pred sodiščem priznal, da je imel govore v senci ustaške zastave. Pri zaslišanju, ki ga je vo. dil predsednik sodišča glede njegovega delovanja kot vojaškega duhovnika pri četah Paveliča, je Stepinac odgovoril, da ga je papež osebno imenoval. Na vprašanje predsednika sodišča, če je leta 1945 v nadškofijski palači nudil zavetišče Paveličevemu zunanjemu ministru dr. Lorkovič, je Stepinac odgovoril pritrdilno. »Tanjug* nadalje sporoča, da je na predsednikovo vprašanje glede pošiljanja brzojavk hrvatskim delavcem v Nemčiji, «naj delajo pošteno in vestno*, nadškof odgovoril, da je šlo »samo za duševno pomoč*. V nadaljevanju razprave je bil nato zaslišan obtoženi dr. Modest Martinčič, voditelj frančiškanskega reda v Zagrebu, kateremu cčitajo, da Je v frančiškanskem samostanu v Zagrebu skrival ustaše ter razne dragocenosti, ki so jih ustaši naropali. Martinčič je izpovedal, da je obstojala tesna zveza med visoko katoliško duhovščino in ustaši ter da je na njega samega močno vplivalo negativno zadržanje nadškofa Stepinca do pokreta Osvobodilne Fronte. Martinčič je prav tako izjavil, da je Stepinčevo lansko pastirsko pismo pripravilo mnoge duhovnike do tega, da so še nadalje podpirali delovanje proti režimu Osebni tajnik nadškofa Stepinca Salic v svojih izpovedbah dbre-menjuje dr. Stepinca ter pravi, da ga Je Stepinčevo zadržanje privedlo do tega, da je kršil obstoječe zakone. fialič je izpovedal, da je on obvestil Stepinca o blagoslovitvi križarsko zastave v nadškofovi kapeli. Obtoženi duhovnik Simecki je tudi potrdil, da je nadškof Stepinac vedel za blagoslovitev križarske zastave. Javni tožilec je nato opozoril sodišče, da obotožent nadškof Stepinac večkrat zlonamerno skriva prava dejstva in da bo to treba upoštevati pri izreku o krivdi. Naglasi je, da cela vrsta dokazov jasno kaže na Stepinčevo sodelovanje z ustaskimi oblastmi ter na njegovo sovražno zadržanje do ljudskih oblasti po osvoboditvi. Nadškof Stepinac samo stereotipno odgovarja »meja vest je čisto*. Državni tožilec je še ugotovil, da je bil obtoženi dr. Stepinac med okupacijo pod močnim vplivom dr. Mačka ter da je na njegov nasvet sodeloval z ustaši. Na razpravi proti zagrebškemu nadškofu Step ncu so nadalje,predložili listino, ki naj bi jo, kot' poročajo, podpisal nadškof sam in kateri Je pozval duhovščino, naj širi ukaz hrvatskega Qv:slinga Ante Paveliča za masovni umor in pre ganjanje Srbov. Neka druga listina izjavlja, da je zagrebški nadškof ostro obsojal zavezniška bombardiranja v neki pridigi meseca julija 1944. Nadškof je izjavil, poroča agen cija «Tanjug», da tretje listine, za radi katere ga dolžijo, da je obvestil papeža o nevarnost'-, ki je grozila katoliški cerkvi s strani pravoslavne cerkve, ni on napisal. Londonski radio poroča, da je na včerajšnji razpravi nadškof Stepinac med drugim izjavil sledeči «Moja vest je čista; res je, da sem naredil nekaj napak, vendar bom vedno sledil volji naroda, ako ta volja ne bo v nasprotju z načeli katoliška cerkve.* Poročevalec britanskega Foreign Officea je izjavil, da je angleška vlada prejela pismo westminstrske ga nadškofa kardinala Bernarda Griffina, v katerem kardinal pro si vlado, naj posreduje pri vladi Beogradu y prid nadškofa Alojzija Stepinca. Poročevalec je dodal, da Grifflnovo prošnjo preučujejo. Delavci v tovarni jute in konoplje začeli z delom Delavci v tovarni jute in konoplje so včeraj dopoldne spet začeli z delom. Nesoglasje so poravnali s pogodbo, ki so jo delavci sprejeli. Zvišanje, ki so ga dosegli, gre za delavce od najmanj 6.60 lir na uro do največ 8 lir in za delavke od najmanj 4.30 lir do največ 5.12 lir. Po odstotkih gre zvišanje po naj-n;Zji osnovni pogodbeni plači ali pa po plač), ki jo delavci dejansko prejmejo. V prvem primeru predstavlja zvišanje okoli 46% in v drugem 26%. Za ženske so odstotki nekoliko višji. Najnevarnejši ' trsmo-iM za Smilj© IZ POROČILA VRNOVNEGA POVELJNIKA LORDA WAVELLA O POLOŽAJU NA INDIJSKEM BOJIŠČU IN POMANJKANJU SIL Obsodbi zaradi letakov proti dvilni policiji • Razprava proti dvema roparjema odgodena Višje sodišče Zavezniške vojaške uprave je pod predsedstvom podpolkovnika W. P. Scogginsa obsodilo vsakega na štiri mesece zapora mladeniča Pietra De Colle, stanujočega v ulici Gatteri 16 in Giorglja Hengla, stanujočega v ulici P. Vergerio 10. Oba sta posedovala letak, ki so vsebovali žalitve proti civilni policiji Julijske krajine. Člani civilne policije, ki so ju aretirali, so izjavili, da so iznena- ro PADCU RANGOONA LETA 1942 Najnevarnejši tre-notki za Indijo sc bili v aprilu 1942 po padcu Ran-goona, ko britansko brodovje na vzhodu ni moglo ščititi Ceylona in Prednje Indije, je napisal maršal lord VVavell v svojem poročilu brl- | med Assamom tanskemu vojnemu ministrstvu, ki so ga pred nedavnim objavili. Te-idanji poveljnik Indije in sedanji podkralj lord Wavell pojasnjuje, kako so tedaj premagali'japonsko nevarnost. V tistem času je morala Velika Britanija skrbeti za obrambo Malte, izdelati načrt za zasedbo Madagaskarja im zaščititi pomorske zveze z vzhodom. Wavell poroča o močnih japonskih napadih na mesto Colombo (Ceylon) in na brodovje v Bengal- mAhDALAV IZ SLOVENIJE ifi Toungoa K <0* h '7%, 'A*.* fe oulmeinj BURMA skem zalivu. V poročilu pravi: »Namen japonskih napadov Je bil ta, da bi Indija zaradi grozeče nevarnosti odklonila predloge Crlppsove-ga odposlanstva, o katerih so tedaj razpravljali v Delhih.* V poročilu o vojn.h operacijah na vzhodu od marca do decembra 1942 pojasnjuje Wavell predvsem položaj po padcu Rangoona. Za obrambo Indije in Ceylona so bile na razpolago samo ena britanska so bile neznatne in vedno bolj jasno se je kazala majhna verjetnost, da bi majhne im izčrpane britanske sile lahko kljubovale sovražniku, medtem ko Je pomanjkanje zvez in zgornjo Burmo onemogočalo pošiljanje ojačenj. K sreči pa se Je sovražna mornarica zaradi neuspeha v aprilskih napadih umaknila in od takrat dalje v Indijskih vodah ni bilo nobene japonske ladje. Dne 13. in 14, aprila 1942 se je lord VVavell v Bombayu sestal z vrhovnim poveljnikom vzhodne mornarice in Z njim razpravljal o obrambi Indije. Mornariški poveljnik je potrdil mnenje, da s svojo tedanjo silo ne more storiti ničesar za preprečen je vpada v juZno Indijo ali na Ceylon in da ne more poslati pomorskih sil v Bengalski zaliv, da bi zavaroval plovbo in vzhodno indijsko obalo. Obvestil je tudi VVavella, da je praktično vsa vzhodna mornarica zaposlena v operacijah proti Madagaskarju in da jo zaradi tega ni mogoče uporabiti v indijskih vodah. Japonske sile so neprestano pritiskale, da bi' utrdile svoje položaje. Niso se dale motiti od ofenzive ali groženj vzhodne mornarice in ameriških pomorskih sil, kakor tudi jih niso motila nagla ojačenja britanskih letalskih sil v Vzhodni in severni Indiji. Indijskemu Im-perju je takrat pretila velika nevarnost. V naslednjih mesecih maju in juniju 1942 je til položaj za Indijo posebno kritičen. Vrhovnega poveljnika VVavella je vznemirilo dejstvo, ko je ob koncu aprila ugotovil, da so mornarico vzhodnega področja še nadalje znižali, namesto da bi jo ojačili, to se je zgodilo zaradi operacij na Sredozemskem morju za oskrbovanje Malte ter so dve brigadi pete britanske divizije, ki sta bili namenjeni na indijsko operacijsko področje usmerili drugam, da bi sodelovali pri operacijah za osvoboditev Madagaskarja in so tudi afriško brigado, katere prihod so pričakovali na Ceylonu, namera- d lj omenjena mladeniča 27. septembra okoli 5. ure v ulici Nordio, ko sta lepila letake na zidove. Mlade-n.ča, ki sta ob prihodu policije zbezala, so ujeli v ulici Crispi. Obtoženca sta izjavila, da sta bila okoli pol 6. ure tega dne na vogalu med ulico Crispi in ulico Nordio, da bi šla skupaj na delo. Sestala sta se ob tej uri, ker je tovorni avtomobil, ki bi ju moral odpeljati v Bazovico, kjer delata, odpeljal od četrt na sedem. Zanikala sta, da sta imela ali da sta sploh videla letake. Sodnik je po obrambi odvetnika Ferluge ponovil dejstva in jih je končno proglasil za kriva. Orneml je, da civilna policija posluje v interesu vsega prebivalstva tega ozemlja Zaradi tega je lepljenje letakov, ki skušajo prebivalstvo hujskati proti civilni policij, velika krjvda. Vsakdo, kdor se proti temu pregreši, bo moral nositi posledice zakona. Na predlog odv. Guida Zennara je redno porotno sodišče preložilo na dan 5. oktobra ob 10. uri razpravo proti 36 letnemu Mariju Ma-russiju iz Trsta in 21 letnemu Av-reliju De Glcrgiju iz Pirana, zaradi odsotnosti nekaterih potrebnih prič. Imenovana sta obtožena dveh ropov. V noči med 5. in 6, marcem 1946 sta si v Trstu z grožnjo z orožjem prilastjla listnico nekega Antonija del Piero, kateremu sta jo pa takoj vrnila, ker je bila prazna. Obtožena sta tudi, da sta si ob istem času in na istem kraju, prilastila 2.100 lir in revolver, kar sta odvzela Brunu Verzu, agentu ciyilne policije. Obtožena sta tudi zaradi nezakonite posesti orožja. Predsednik: dr. Santomasoj javni tožilec: Batiggi. Pred okrožnim sodiščem v Ljubljani se je moral zagovarjati lekarnar Leon Bahovec, ki so ga obtožili, da je špekuliral z ljudskim zdravjem in izžemal delavstvo ter se je med okupacijo vključil v okupatorjev gospodarski aparat in pošiljal vsak teden v Italijo in Nemčijo do 50.000 zavitkov raznih zdravil, da je odtegoval ljudstvu najnuj. nejša zdravila, čeprav jih je imel na zalog'., da je svoje nameščence s prisilnimi sredstvi odvračal od dela v OP, da je uvedel vohunsko kontrolo nad svojimi uslužbenci, da bi ugotovil, če Izdajajo zdravila za partizane, da je po osvoboditvi prikril 400 kg odvajalnega »(Planinka« čaja ter da je prikril velike količine masti, sladkorja in olja, ki jih je dobil za izdelavo zdravil, a jih je uporabil zase. Zaradi sodelovanja z okupatorjem, zločinstev zoper obče ljudsko zdravje, nedovoljene gospodarske špekulacije in sabotaže je sodišče obtoženca obsodilo na odvzem prostosti s prisilnim delom za dobo 16 let, na izgubo političnih pravic za dobo 5 let, na zaplembo celotnega premoženja ter na plačilo povprečnine in stroškov postopka in izvršitve kazni. Skupno z obtoženim Bahovcem so obsodili tudi dva podpornika njegovega protiljudskega delovanja, in sicer Cubeja Franca in Buzzolinija Karla, ki sta hotela z lažnim pričevanjem oprati zločinstvo obtoženega Bahovca, in sicer prvega na odvzem prostosti za 6 mesecev, pogojno za eno leto in na plačilo stroškov kazenskega postopka in izvršitve kazni, drugega pa na 10.090 dinarjev denarne kazni. Volivci v Mostah so na predvoliv-nem zborovanju med velikim ploskanjem in odobravanjem izbrali za svojega kandidata Edvarda Kardelja, za njegovega namestnika pa Viktorja Stoparja. Na pripombo sekretarja, da bodo ponekod imeli dve listi, je vsa dvorana odgovorila: «Tovariš Kardelj ne more imeti protikandidata*, še preden je sekretar mogel končati stavek. Poročila sta se Majda Stritarjeva in Dušan Povh, oba iz Ljubljane. Umrli so: Niko Lunder in Josip Glavnik,oba v Ljubljani; Milko Senčar v Ptuju in Franja Trobeje-va v Gornjem Gradu. Mirozov na trgu Unita Več kot S000 gledalcev je prisostvovalo včeraj popoldne «slavnosti mirozova», pri kateri je sodeloval bataljon ameriških vojakov in isto Število britanskih. Slovesnost, ki je trajala pol ure, je bila na trgu Unitd. Britance je zastopal «Qeen’s Oum Cnmerons Scottish Regiment», ki je korakal v pestrih paradnih uniformah, po zvokih svoje godbe na piščali, medtem ko je Američane zastopal 3. Batalijon 351 pehotnega polka. Na tribuni so bili brigadni general De Winton, poveljnik 351. regimenta podpolkovnik Victor W, Ilobbson, poveljnik »Quetn’s Own Camerons» podpolkovnik O. Duncan DSO, skupno z mnogimi častniki glavnega stana. ZVU zakonito ustanovila, oblast izdati navodila, določiti učne načrte, 'odobriti učne knjige ljudskih šol ter voditi osebje, ki ga je ona zaposlila v šolah. Zavezniška vojaška uprava Sl dala nobenih pooblastil kateri koli civilni ali politični organizaciji niti kateri koli osebi, katere ime ni na plačilnem seznamu šolske uprave. Šolski odsek PNOO na primer nima nobene oblasti, da vstop; v ljudske šole iz nadzorstvenih namenov ali daje kakšne ukaze. V preteklosti so nekatere osebe izja- 15. OKTOBRA 1946 OTVORITEV SLOVENSKIH SOL Jasne in resne besede Prosvetnega oddelka ZVU vsem, ki so na vprašanju prizadeti Po sporočilu prosvetnega oddelka Zavezniške vojaške uprave, bodo vse javne slovenske šolo na področju «A» Julijske krajine, ki so pod njegovo upravo, začele novo šolsko leto 15. oktobra 1946. Da bo mogel šolski pouk potekati kar najbolj v redu, je Zavezniška vojaška uprava izdala primerne finančne ukrepe za vzdrževanje ljudskih šol v vsaki občini, kjer so potrebne. Šolska poslopja so popravili al) so potrebna dela v teku. Učitelji so napravili posebne tečaje v Trstu in v Gorici; k pouku se bodo zaradi tega vrnili bolj izvežba-nl in bolj pripravljeni, ter bodo lahko bolj uspešno izvrševali svojo službo na ljudskih šolah. Izbira in dodelitev učiteljev je trenotno v polnem razmahu. Ljudske šole bodo poslovale po navodilih in načrtu, ki jih je določila šolska uprava tega področja. Otroci bodo deležni najboljše vzgoje, ki jo je danes mogoče nuditi v tej pokrajini. Ob začetku pouka bodo učencem prvega razreda brezplačno razdelili šolske knjige, medtem ko bodo revnim učenem višjih razredov omogočili na' bavo istih po najugodnejših pogojih. Učiteljem so zvišali plače, tako da jim nudijo boljše Zivljenske pogoje, kar bo imelo za izid bolj učinkovit pouk. Ljudske šole bodo opremili z novini učn noj pripomočki in opremo. Šolsko nadzorstvo bo bolj pogosto in bolj specializirano. i Ljudske šole so brezplačne usta nove. Sole so na razpolago v občinah za ctroke, ki morajo obiskovati pouk) cd 6. do 14, leta. Sole so za nje in uporabljati jih morajo po navodilih, ki jih je določila šolska uprava. Prosvetni oddelek je izjavil, da ima samo šolska uprava, ki jo je vile, da sl glede tega niso bile na jasnem. Zasebne šole se bodo podredile obstoječim zakonom. Učenci zasebnih šol bodo morali delati izpite po uradnem študijskem načrtu, če bodo hoteli obiskovati katero javno šolo, bodisi ljudsko ali srednjo. Izjava določa poleg tega, da so možnosti solstva, ki so jih dali u-čencem in mladini ozemlja Julijske krajine pod upravo Zavezniške vojaška uprave, v soglasju z najbolj izpopolnjenimi načini vzgoje javnih šol in temeljijo na določenem študijskem načrtu, po katerem bodo učdi nepristranske in natančne resnice in na katere ne bo vplivala nobena politična struja katere koli vrste. Ker so javne šole pokrajine mišljene tako, da zadovoljijo tem bistvenim potrebam, je prosvetni oddelek Zavezniške vojaške uprave skupno s svojimi podrejenim; organi odločno pripravljen, da se sestane in razpravlja s tistimi, ki so prizadeti pri splošnem procvitu na šolskem področju v kateri koli občini pod njeno pravno oblastjo. Najdba ženskega trupla Domnevajo, da je smrt nastopila pred poldrugim letom zaradi strelov iz malokalibrskega oroz/a TP-ST, 4. oktobra. — Zastopnik raziskovalno-kriminalnega oddelka civilne policije je izvršil preiskavo v neki jami poleg podrtin tako imenovanega «gradu Cadorna* na Doberbodskem jezeru, kjer so pi ed dnevi našli truplo, verjetno od 20 do 25 let stare Zenske. Domnevajo, da je smrt nastopila zaradi' strelov iz malokalibrskega orožja, ker so opazili na truplu dve luknji, eno pod levo lopatico in drugo pri tilniku. Truplo je ležalo na trebuhu. Kosti okoli trtice so delno ožgane, kakor so ožgani videti tudi nekateri kosi obleke. Iz tega sklepajo, da so poizkušali truplo uničiti; obok jame je videli lahko zakajen v tistem delu, ki je blizu prostora, kjer je ležalo truplo. Policija meni. da je ckajcnje imelo učinek preprečenja razpadanja nekaterih kcžnlh delov, ki so videti kot mumificirani. Dan sm-ti je bil verjetno pred 16 do 18 meseci. Policija je sporočila naslednje podatke: postava približno 1.55 meter; kratki valoviti plavi lasje; ozka glava, malo podolgovata; nizko čelo; veliki zgornji zobje sekalci; spodnji majhni ter dva izmed teh načeta, vsi ostali zobje zdravi in zelo beli; majhna ušesa, roke ln noge. Ostanki oblačil; jopica vrste »golf* iz volne s tenkimi nitmi z obrnjenim ovratnikom, delanim z navpičnimi programi vijoličaste barve; bombažna majica tor volnene nogavice sivozelene barve. Po komisijskem ogledu so ostanke trupla prenesli v mrtvaško kapelo pokopališča v Tržiču. Obvestilo ZVU GLEDE PREVOZA BLAGA Zavezniška vojaška uprava gorl-škega področja javlja: «Vse osebe, ki prejmejo dovoljenja za uvoz, izvoz in tranzit na gospodarskem in preskrbovalnem odseku Zavezniške vojaške uprave goričkega področja obveščamo, da morajo blago, navedeno v dovoljenju, prepeljati preko obmejne policijske postaje, ki je navedena v obrazcu, v 5 dneh od datuma, ko je dovoljenje izdal imenovani urad.* PREHRANA divizija in šest indijskih, če ne upoštevano čet za obrambo severo-*^aij poslavati na isto področje. Na- KONEC DELOVANJA POVELJSTVA AMERIŠKE VOJSKE NA KITAJSKEM Šanghaj, 4. oktobra Brzojavno poročilo listu «New York Times* z dne 1. oktobra naznanja, da Je 30. septembra prenehalo obstajati poveljstvo ameriške vojske na Kitajskem, ki je delovalo od prvih dni vojne. Poročilo pravi, da je guverner general Alvan C. Gillem poveljnik vojaških uradov na Kitajskem, naznanil ukinitev glavnega stana. Njegov odhod v Peking, kjer bo prevzel mesto ameriškega komisarja pri izvršnem glavnem stanu, so predvidevali za 1. oktober. General Gillem je izjavil, da bosta na Kitajskem še nadalje delovala dva urada ameriške vojske, in sicer izvršni glavni stan v Pekingu in oddelek vojaške posvetovalne misije v Nankingu. V Šanghaju bo ostalo pristaniško poveljstvo, ki ga bo tvorilo samo nekaj mož pod poveljstvom generala R. Q« Gilbert-sona, ki bo urejalo dobave in ščitilo vojaško lastnino. General Gillem Je poudaril, da Je bila ena izmed glavnih nalog, ki so Jo zaključ.le ameriške sile na Kitajskem, repatriacija 2.200.000 Ja poncev iz Mandžurije. Poročilo dodaja, da je povelja k na Kitajskem naznanil, da je ame-r ška komisija za vojne zločine Šanghaju zaključila vse razprave proti japonskim vojnim zločincem za katere je bila ta komisija sodno pristojna, in da je zaključek razprave proti 27 Nemcem, nameščencem urada «Ehrhardt», ki je zdaj v teku, edina naloga, ki Jo mora ameriška vojska še rešiti na Kitajskem. zahodne meje in policijskih sil. Za obrambo Ceylona so dali tako število kopnih čet, ki je bilo popolnoma nesorazmerno s pomanjkljivim številom razpoložljivih sil. Ceylon je bil edino ozemlje pod VVavellovim poveljstvom, ki je razpolagalo z letalsko obrambo. Kijub Wavelllowm dvomom v možnost obrambe Burme — svoje dvorne je Wavell ob padcu Rangoona brzojavno izrazil načelnikom glavnega stana -v je britansko vojno ministrstvo odločilo, da je treba v prvi vrsti poskrbeti za obrambo pomorskih oporišč na Ceyloniu. VVavell nadaljuje, da je bil ukaz, naj pošljejo na Ceylon eno brigado edine britanske divizije, razlog za poseben strah. Toda vojno ministrstvo je potrdilo povelje o tem premiku. Britanska vlada je takoj ukrenila potrebno, da ojači oborožene sile Indiji in odredila premestitev druge' jn pete britanske divizije na vzhodno bojišče. Peta divizija je prispela meseca maja in druga meseca junija. Vlada je nadalje odredila, da pošljejo v Indijo vsa razpoložljiva letala, a zaradi na-pttosti na Srednjem Vzhodu ni bilo lahko zadostiti potrebam na indijskem bojišču. O japonskih letalskih napadih je VVavell dejal: »Sreča je hotela, ko-t še je pozneje pokazalo, da so bile razpoložljive obrftnbn-e sile večinoma na Ceyloniu, ker so prve dni aprila Japonci izvedli letalski napad v indijskih vodah, pri katerem so 5. aprila s pomočjo letalonosilk napadle mesto Colombo in 9. aprila mesto Trincomale. V Bengalskem Zalivu so lahke japonske sile in letala potopila 100.000 ton trgovinskega brodovja vrgle nekaj bomb za Vizagapatan in povzročile paniko na tem področju im v drugih delih vzhodne indijske obale, ki je bila zaradi odsotnosti britanskih pomorskih in zračnih sil praktično brez obrambe. To so bili najnevarnejši trenotki za Indijo. Britanska vzhodna mornarica ni imela moči braniti Cey-.Ion in’ vzhvčnc Iud'jo; letalske sile dalje je avstralska vlada zahtevala vrnitev dveh avstralskih brigad, ki sta bili na Ceylonu. VVavell je odločno protestiral, toda obrambno ndnistrstvo, kil mu je pripadala ureditev skuipnih operacij, je odločilo, da je neobhodno potrebno poslati pcmoč Malti, da je potrebno zasesti Madagaskar za zagotovitev pomorske poti na Srednji Vzhod in v Indijo in da se iz političnih razlogov ni mogoče odpovedati odpustu avstralskih brigad iz vojske. Nadaljnji razvoj dogodkov je dokazal pravilnost VVavellovih predvidevanj in nevarnost, ki je grozila Indiji, je za vedno izginila. Napravil; so velike napore , za ojačen je letalskih sil in poleti sta prišli na operacijsko področje dve britanski diviziji (II. in V.). Meseca julija, cb začetku monsunov, je kritična doba za Indijo.že minila. Obvestilo udeležencem UČITELJSKEGA TEČAJA Vodstvo učiteljskega tečaja Zavezniške vojaške uprave v Trstu javlja, da bo razglasilo končne izide izpitov v soboto H. t. m. ob 11. uri v risalnici slovenske gimnazije. PREHRANA Posebne živilske nakaznice za brezposelne. Občanski prehranjevalni urad sporoča, da bodo danes za- Obrok je določen 100 gr na osebo, Prehranjevalni oddelek za goriš-ko okrožje javlja, da je cena slad korju v korist delavcev 359 lir za kg; le v izjemnih primerih, kjer so se trgovci odpovedali dobičku in so si zaračunali samo stroške, znaša cena 330 lir za kg. Izredna delitev sladkorja obrtnikom. Združenje obrtnikov sporoča svojim elanom, da je Sepral nakazal določeno količino sladkorja za razdelitev goriškim obrtnikom. čeli razdeljevati na uradu v ulici Malcanton št. 3 in v uradnih v Rojanu, na Opč nah in Proseku posebne živilske nakaznice za brezposelne. Pri prevzemu nakaznice je treba predložiti poleg zelene nakaznice tudi potrdilo Urada za delo na posebnem obrazcu. Z ukazom Zavezniške vojaške u-prave je imenovan za sodnika v Krminu dr. Guido Baissero. Z drugim ukazom sta imenovana za sod-nijska uradnika pri tržaškem sodišču in sodišču v Gorici Giacomo Covi in Attilio Chersovini. Zajetje vlomilske tolpe Policija aretirala 20 članov tatinskš organizacije, ki je leto dni kradla in ropala po gonškem Policija je razkrinkala nevarno združenje zločincev, ki ga je tvorila skupina predkaznovancev, ki so na svojo roko osnovali manjše vlomilske tolpe, delujoče neodvisno druga od druge. Člani tega združenja ki so leto dni terorizirali goriško okolico, imajo na vesti nešteto vlomov, večjih in manjših, pri katerih so nabral, za milijone plena ter mnogo oboroženih ropov in bodo za ta dejanja morali odgova-potrpežlji- cena sladkorju 330 lir kg. Ob prevzemu sladkorja je treba predložiti živilsko nakaznico in posebno nakazilo, ki ga bo izdalo Združenje obrtnikov za goriško pokrajino v u-lic: Rismondo št. 3, in sicer obrtnikom stanujočim v naslednjih občinah: Gorica, Miren, Renče, Dorn-berg, Rihemberk, Kojsko, Opatje-aelo, Krmin, Kopriva, Dolenje, Dobrova, Gradišče, Romans, Marjana, Fara in Zagrad. Obrtniki, ki stanujejo v občinah: Kanal, Plave Komen, St. Daniel na Krasu, Temenica, Kobarid, Volče in Berglnj, bodo dobili nakazila po drugačni poti. rjati pred sodiščem. S vim delom, ki ga je izvedel v naj-večji tajnosti, je leteči oddelek V tesni zvezi z raziskovalnim oddelkom kriminalno preiskovalne pol'-clje v Gorici uspel razkrinkati zlo čince in jih ob pravem času aretirati, pojasniti vso mrežo zločinov in vseh vlomov, ki so že leto dni povzročali poplah med podjetniki in trgovci. Vsi vlomi v trgovine s tkaninami Larise, Pascoli, Martel, Terkuz ter druge, ki so utrpele na milijone lir škode, gredo na račun omenjene tolpe. Njeni čiani so delovali tudi posamič in vlamljali v lekarne In druge lokale. Aretirancev je okrog dvajset; med njimi je poglavar tolpe Mario Piciulin, ki so ga prijeli v Vidmu, kamor se je zatekel k svojemu stricu Petru Grozi. Grozo je policija aretirala že 12. septembra v Gra-dežu, kjer je kot miroljubni kopalec užival sadove svojih kaznivih dejanj. Grozo imajo za Plciulinovo desno roko, ki pa Je zase posebej načeloval manjšji tolpi predkaznovancev. Redki izmed aretirancev so dejanja priznali, toda dokazi proti njim so prepričljivi in se opirajo deloma tudi na prstne odtise. Poleg zločincev je policiji uspelo zajeti tudi velik del nakradenega in naropanega blaga. ZARADI DOKUMENTOV Policija je na mostu 9. avguata aretirala Margherito Bartolozzijevo iz Milana, in sicer zaradi tega, ker je bila brez osebnih dokumentov in potne dovolilnice za na področje A. Ker nista hotela pokazati osebnih dokumentov in zaradi groženj javnim organom, sta b,la aretirana 30 letni Izidor Jerman in Annibale Crascevez, oba iz Ločnika. MED POTJO V BOLNIŠNICO JE IZDIHNIL Včeraj popoldne je pripelja’ v soriško bolnišnico iz Kobarida policijski «jeep» neko o*01' 37 letno osebo, ki je imela smrtno nevarne rane; nekaj kilometrov Prcd Gorico je ranjenec izdihnil. Truplo so takoj po ogledu v bolnišnici oddali v mrtvaško kapelo v ulici Tricste. Točni podatki o dogodku še niso znani. Odlaganje smeti S pričetkom del za pokritje Kopna in gradbe nove ceste jo treba it driča tj z odlaganj«*** »«»*vti na javnem prostoru v ulici Cadorna za mestnim vrtom. Namesto omenjenega prostora sta odslej dalje za odlaganje smeti določena dva nova kraja, ih sicer: prvi v ulici Scogli (z dostopom z ulice Cappellaria, Palladio - s Ka-torlninega trga), drugi ob podaljšku ulice Faitl, blizu železniške proge Gorica-Sempeter. Oba prostora bosta označena s posebnima tablicama. Mestno županstvo opozarja vse prebivalstvo, da vestno izpolnjuje navedene predpise; policijski organi bodo pazili, da ne bo nihče več odlagal smeti za mestnim vrtom. TATVINI Z dvorišča hiše št. 55 v u"0* Lun-ga so tatovi odnesi; več kokosi, ki so bile last Maria Slamiča. Medtem ko je kup°vaIa gospodi nja Ljudmila Mi«>Jeva v pokriti tržnici, ji J» neznani žepar odnesel listnico s 6°° Urami. RADIO TRST I 263,2 m - 1140 ko SLOVENSKI SPORED Petek, 4. oktobra 18.45 ljudska glasbena ura; 19.15 predavanje; 19.30 komorni zbor; 20 slov. vesti; 20.15 zaključek; 23.15 zadnje vesti v slovenščini. Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. L S- LOUIS WlLTON 24. Kilometrski kamen št. 27 Končno, kakšhe druge nevarnosti naj ji grozijo poleg te, da so jo poklicali na odgovor, za kar je zagrešila. Isabela ni bila bojazljive narave, vendar jo je negotovost vedno bolj skrbela. Našla je tudi zavetišče, ki je bilo vsaj videti varno, istočasno pa je ugotavljala, da je popolnoma odrezana od sveta ln da se mora povsem zaupati čisto tujim ljudem. Do tega trenotka pač ni imela nikakega razloga, da bi bila nezaupljiva. Prvi sestanek s človekom, ki ji je pomidil gostoljubnost, je bil tako čuden, da je bila, čeprav je razumela, da on ne bi bil rad zapleten v nevarno zadevo, precej presenečena. Tudi ji nista bili všeč obe ženski, ki sta jo vedno morili s svojo neutemeljeno naglico. V vsej zadevi nekaj ni bilo prav in ko je Isabela to hotela razsčlstiti, so se vsa upanja v njeni neprostovoljni zmedenosti stekala k možu, ki ji je tako brezskrbno dejal, da je pustolovec. Imela je občutek, da bi se mogla čutiti samo pod njegevim varstvom popolnoma varno pred vsako nevarnostjo. Kakor je bil videti s svojim mirnim obrazom in prodornim pogledom vljuden in vzgojen, je bilo nekaj v njem, posebno črta pri kotu ust, ki je kazala pogum, vztrajnost in skrajno odločnost. V ostalem pa je 2e pokazal, česa je zmožen, ko je prišel k njej v hišo, ki so jo vendar tako dobro čuvali. Ko je vse to premišljala, je Isa-iVla Longdenova padla v globok, trden spanec. Naslednjega jutra j« morala Molly večkrat potrkati na vrata, preden je mogla vstopiti z zajtrkom in svojim izkušenim očesom je takoj opazila spremembo na gestu. Plemenit obraz mlade Američanke je spet zadobil običajno svežo barvo, o"' so se ji -selo bleščale izpod trepalnic in v vsem vedenju je kazala popolno brezskrbnost. Isabela sama je bila presenečena nad to spremembo: čutila je vprav volčjo lakoto in čeprav je bil Čaj slabše pripravljen kot drugo krati, je vse pojedla z velikim tekom. Ko se je malo pokrepčala, je Isabela, sledeč svoji nenadni spremembi, vzela torbico z denarjem, dragulji ln avtomatičnim revolverjem ter šla iz sobe: porodila se Ji je želja, da bi spoznala Alder-scourt malo bolj, kot ga je mogla videti z okna. Hodnik v pritličju je bil zelo temačen in iz nekega prostora, ki j.> moral biti poleg vhodnih vrat, je mladenka zaslišala ženski glas. Isabela se je tiho in urno zmuznila skozi vrata, ker je hotela oditi, da je nihče ne bi opazil; komaj pa je bila zunaj, je pričel pes pccd hišo tako močno lajati in se zaganjati, da ga je veriga komaj vzdržala. Vrata na hodniku so se odprla in vreščeč ženski glas je Izkričal točo psovk na psa. V tistem tre-notku pa je tudi zagledala Isabelo. — Oh, poglejte, naša gospodična — je vzkliknila tako prekipevajoče, da je privabila na vrata tudi Mol-ly. — Prav, hčerka enoja, najpa- metneje, kar ste mogli storiti: samota je strašna stvar in dolgo nihče pri nas ne vzdrži!.. Boste videli, da se bomo dobro razum«"-— Obrisala si Je roko v obleko, nato pa jo je zaupno položila m,a-denki na ramo: — Imam veliko Izkušenj v svetu ln vem, kako se meram vesti. Isabela Be Je zdrznila- — Želim se samo navžiti svežega zraka — je kratko odvrnila. Drevvova Pa bila Ženska, ki bi se dala zmesti tako hitro. __ Pametno — je z navdušenjem vzkliknila. — Razgibati se morate. Svetovala bi vam, da greste v vrt: tam so prav lepe poti In sonca kolikor hočete... Molly — je .dejala ■* strogim glasom — spremi gospodično, jaz je ne morem, ker imam že prestare noge. Videti je bilo, da Isabela ni bila nič kaj vesela tega naročila ln tudi Molly ni bila ravno željna ustreči materi. — Zdi se mi boljše, če grem gori pospravit sobo — je pripomnila in z očesom dala materi razumeti, kakšen je njen namen, — Prav imaš — je odgovorila mati in pomembno pogledala hčerko — treba je pospraviti, da pozneje ne bo treba toliko čistiti — je dodala in poudarila poslednje besede. — Med tem pa bom jaz spremila gospodično. Predvsem se je hotela Drewova okoristiti s priliko in opozoriti novo stanovalko na nevarnega psa. Poskus pa je bil praktično vedno nekoliko težak ker je pes vsakokrat, ko je videl svojo malo-ljubljeno gospodinjo, stisnil rep med noge, odracal do svoje hiš.ce in. pričel renčati. Pes se je pomiril vedno šele takrat, ko se je ženščina odpovedala svojim brezuspešnm poskusom in ko ga je nagradila s kopico pridevkov, ki jih je znala neizmerno mnogo. Isabela se je približala psu, da bi se 2e vendar rešila te pasje zgodbe in Ka je rahlo pobožala. Drevvova je bila zelo zadovoljna s to posebno vrsto mirovne pogodbe, ki sta jo sklepala pes in gospodična in istočasno je pričela z vso lagodnostjo koračiti proti vrtičku. »Vrt* ni bilo nič drugega, kot neke vrste labirint zapuščenih poti med starimi, zanemarjenimi drevesi, med katerimi so se razpletale ovijalko in kjer so rastle razne za-jedalke. Tako imenovane «prelepe poti* se niso mnogo razlikovale od preraščenih nasipov, katere j« obilna ženska pregazila ko.t oklepni voz ter pri tem Premostila vse ovire. Na neki višini pred staro bukvo se je ustavila. Tu je res bilo nekaj sonca *n Prsko zidu tam doli je bilo videti lepe pašnike. _ Tu lahko delate kar hočete, gospodična — je zatrdila — lahko s nato prekrižala roki: končno j8 prišel zaželeni trenetek. (Nadaljevanje prihodnjič).