Leto lXXII> st. 273 Ur#juiitv«i uprav«* ujuhljuim Sopit»r3«v» t l»leloD M SI-M M oaručuiD« IS lu. ta loo-,Biu«tvo «0 Ui - r«niDO lo lu S9* w iniierut« Ukljufcno t&stop«tv« m oglasu I/ Italije In loozeioetvai OPI a. A. M liano. Rokopisov o« m4»n» Die flordamerikaner bei Aachen ays mehreren Ortcn geworfen Neue Angriffe der 3. USA-Armec mit starkeren Kraften an der lothringischcn Nordostgrenze — Erfolglose feindliche Durchbruchsversuche in Mittelitalien — Wucht der bolschevistischen Angriffe im Raum von Budapest nachgelassen NOVEMBER-1944 28 TOREK Aus dom Fiihrcrliauptquortier. 27. november. DNB. Das Oberkommando der >Vehrmacht gibt hekannt: In der Schlacht bei Aachen trat hei Fortdaucr scharfen Angritlstatigkeit kciuo vvesentliche Vcriinderuug der La-ge ein. Die Nordamcrikaner vvurden aus nichreren Orten gevvorfen. Starker war der Icindliehe Druck im Wuld von Iliirtgon, um dessen Ostausgiinge sich srhvvcre Gelerhto entvvirkeltcu. Unter crheblichen Menselieii- und Ponzcrver-1 usten konnte der Heind nur ciuige klei-uere Waldstiieke geivinnen. Die Besatzungen mehrerer Bofosti-gungsanlagen im Umkreiso von Metz betzeu ihren Widerstand lort. An der lothriugischen Nordostgrenze fiihrle dio 3. amerikanisehe Ar-niee aul breiter Front und mit starke-ren Kriiftcn neue Angriile. Slo liefen sich im Raum ostlich Sie rek vor unseren Stellungen lest. Bei Bolehon und vvestlich S t. Avold konnto der Gegner geriuge Fortsehritto erzielen. Unsere Truppen verniehteten in diesen Kampfen 14 Panzer. Im Raum von Strasshurg kani es zu keiuen groBercn Kampfliand-hingen. Um don Markireh-Pass und den Gebirgskamm siidostlirh Gčrard-mer wird heftig gekiimpft. Im Obor-Elsass versnehto der Gegner eriiouL durch konzontriseho Angriile aus dem Rauin nordostlich Bel-tort uud sildwostlieh Mnelhausen ilie Burgundischo Plorte zu offnen. Bei Masmiinster bracheii seine Angriffe verlnstreich zusammen. An dor Sehvveizcr Grenze gelang ihm unter starkem Panzereinsatz ein erneuter Einbruch cntlang der Strasse Del le — Basel. Unser Fcrnleuer auf die Riiume von London, Antvverpon und Liittich geht vveiter. In Mittelitalien hat dep Ab-wehrcrfolg unserer Truppen im Raum von F a e n Z a die 8. britisehe Armee gestern zu einer Kampfpause gezvvun-gen. prst in den Nnchmittngsstunden trat der Feind beiderseits der Stadt zu erneuten Angriffen an, die erfolg-los blieben. Am Moiite Belvcde-re siidvvestlich Ve Kg a to gchcn die Kiiinple vei ter. Gegen den Strassenknotcnpunkt K n i n nordostlich Šibe ni k in Dnini a t i e n richten sich seit eiuiger Zeit heitige Angriile geniischtcr leindlicher >. rbiinde. Sie vv urden abgevviesen. Im Kaum vvestlich A p a t i n und L>atina stehen unsere Divisionen ei'ar in harten Abvvchrkiimpfen gegen starke bolschevvistische Kriifte. Zvvischen Budapest und T o k a i li. .-,3 die \Vucht der sovvjetischen Angriffe geMern nach. Bei TeilHngriffen, (jie siimtlich zerschlagen vvnrdcn, ver lorcn die Bolschevvisten durch die \virksamc Abvvehr eines unserer Ar-n.-'l.orps 22 Panzer. Schlachtllicgcr bekiimpfcn in der Nacht mit gutem Erfolg den leindli-tutn hnchschub im Kamplraum von budapest sovvie Truppcnansamm-lungen und Bei. nov. Minister dr. Goebbels je te dni obiskal več mest. ki so posebno mofno trpela zaradi sovražnega letalskega terorja, da bi izrekel prebivalstvu Ftihrerjevo zahvalo in priznanje zn vzgledno vztrajnost in hrabno obnašanje vseh prebivalcev. Dr. Goebbels je lahko vedno znova ugotovil odločno obnašanje in ne-utrudljivo veselje do dela teh prebivalcev, ko se je v najvažnejših izdelo-valnicah modernega oro/.jn in vojnih sredstev prepričal o uspešnem nadaljevanju vojne proizvodnje. Popoldne je govoril dr. Goebbels v glavnem mestu okrožja na nekem zborovanju. V uvodu je ugotovil, da sta preteklo poletje in jesen postavila nemški narod pred preizkušnjo, kakor še nikdar v tej vojni. Dejstvo, da je nemški narod prestol izredne težkoče ter da je danes zopet dobil nazaj svojo staro odporno silo, ozna- Izselitev severnonorveškega prebivalstva uspehom bombardirali sovražni oskrbo, valni promet na bojišču pri B u d im p e -š t i ter zbirališče čet in pripravljalne postojanke pri M o h a č u. Nek most preko Donave smo porušili. V K u r 1 a n d i j i sovražnik spričo težkih človeških in tvarnih izgub včeraj ni nadaljeval svojih velenapadov. Angloameriški strahovalni bombniki, ki so prileteli podnevi z močnim lovskim spremstvom nad severnozahodno in srednjo Nemčrjo, so vrgli bombe večinoma na stanovanjske okraje raznih mest in na številne kmečke občine. Pri tem je nastala posebno obsežna škoda v mestih Hannovru, ki je bil v zadnjih časih ponovno cilj sovražnih letalskih napadov, in v H a m m u. Sestrelili smo 88 sovražnih letal, med njimi 61 štirimotornih bombnikov. Ponoči so napadla sovražna letala Monakovo. Podmornice so potopile v hudih bojih iz sovražnih ladijskih spremljav 6 ladij s 33.500 tonami in 3 rušilce. Nemiri v SSSR Ženeva. Po informacijah, ki so prišle iz Sovjetske zveze preko Stockholma so izbruhnili na jugu Sovjetske zveze resni nemiri. V gorah se zadržujejo velike pro-tiboljševiške skupine, ki imajo velik vpliv na prebivalstvo. Vzrok temu je, da so odvzele sovj. oblasti prebivalstvu veliko količino življenjskih potrebščin. Protibolj-ševiško gibanje je zavzelo v poslednjem času velik obseg. Madrid. Politični tednik »Mundo« se bavi v svojem uvodniku z že večkrat opaženim trdovratnim Stalinovim protiv-ijenjem, da bi se udeležil mednarodnih razgovorov izven Sovjetske zveze ali Moskve. List domneva, da se Stalin očividnO boji, da ne bi med njegovo odsotnostjo izbruhnila revolucija proti njegovi diktaturi. Praga. Glavni urednik lista »Večerni Češke Slovo« piše k političnemu položaju med ostalim: »Lahko ugotovimo, da je večina Čehov že našla pravo razmerje do časa in njegovega razvoja. Večina je že uvidela kako neumno bi bilo, če bi se še vedno vdajali sovražni agitaciji, dn jim bodo Yankeeji prinesli samo srečo ter da bi verjeli še nadalje v boljševiško nedolžnost. Čehi so spoznali, tako zaključuje list, da je njihovo mesto v Evropi ob strani Nemčije. Tako kot je vedno bilo, bo imel češki narod z Nemčijo skupno bodočnost. Le ob strnni zmngovite^ga velikonemškegn Reicha ima lahko češki narod dobro in zagotovljeno b<* dočnost. Berlin, 27. nov. S pristojnega mesta objavljajo1 Razširitev bojev i\a severno Norveško, -slasti pa prihod rdeče armade, o kateri je znano, s kako brutalnostjo postopa proti vsakemu tujemu narodu, kako pobira njegove za boj sposobne moške, ostalo prebivalstvo pa izroča bedi ali kar naravnost uniči, sta povzročila potrebo izselitve norveškega prebivalstva s teh področij. Naloge nemških in norveških obla-stev, zlasti nemškega vojaškega vodstva, so bile zaradi prometnih razmer, klime in neprehodnosti severnih pokrajin kaj težavne. Kljub temu so storile nemške čete vse, da bi čim bolj olajšale preselitev prebivalstva. Nemški vojaki so se tako zavzeli za begunce, kot 6e to spodobi za dolgo prijateljstvo, ki je vladalo med njimi in domačini. Delili so z njimi hrano dn prebivališča, vsako vojaško vozilo je vzelo na pot tudi begunce, zlasti žene, otroke in bolnike. Često je dala vojska na razpolago celo svoja iastna kurjena bivališča. Otroci so dobili mleko iz vojaških zalog. Na morju se je vršila Dreseli-tev s pomočjo obalnih parnikov. Komisar Reicha Terboven je dal na razpolago veliko ladjo »Stella Polaris«. Večina beguncev je medtem že zapustila Narvik ter se pomika proti jugu. Del švedskega tiska bi očividno raje videl, ako bi ostalo severnonorveško prebivalstvo izpostavljeno vsem trpljenjem boljševiškega vojevanja in njihovi brutalnosti. Pod vodstvom svojega židovskega dela je uporabil tudi te ukrepe za običajno propagando o nemških grozodejstvih, da bi lako zastrupil nemško-švedske odnose. Isti tisk pa je gluh, slep in mutast, kadar je treba spregovoriti le besedo o žrtvah boljševizma v bližnji Finski in na Baltiku. K Bonomijevemu odstopu Amsterdam. Reuter javlja, da je odstopila celotna Bonomijeva vlada. Uradna izjava pravi, da so demisijo povzročili sklepi vladnih strank, ki so zahtevale, da sledi vladna politika načelom posameznih strankarskih organizacij. Ženeva. Ze dolgo obstojajoča politična kriza v zasedeni Italiji, ki jo vodila do odstopa »Bonomijeve vlade«, izvira po mnenju posebnega »Timesovega« dopisnika v Rimu iz nepremostljivih nasprotij med socialistično-komunističnimi in meščanskimi člani vlade. Komunisti so spravili na mesto državnega komisarja za borbo proti fašizmu po odhodu grofa Sforze svojega zastopnika Scocimarro, ki ima neomejena pooblastila za čistilne nastope proti fašistom, in ki po Time-sovem poročilu »vsepovsod odkriva fašiste«. Postopanje proti fašistom je doseglo svoj višek, ko so komunisti odsta- vili kabinetnega šefa notranjega ministra Solerija. Tedaj je zahtevala polovica vlade takojšen odpoklic Scocimarra. Komunistični vodja Togliatti pa jo dosegel, da je Scocimarro šo nadalje obdržal preganjanje fašistov. Nadaljnjo težko krizo jo izzval boj za notranje ministrstvo, katerega vodi socialistični državni pod-tajnik Canegari. Vodstvo notranjega ministrstva med narodom zelo močno napadajo, ker ga dolže odgovornosti za naraščajočo nesigurnost na rimskih cestah, za vedno večje rope in roparske napade v nočnih urah. Socialni demokrati in komunisti pa pravijo, da je zmešnjav \ Rimu kriva policija. V vladi niso mogli več doseči sporazuma. Pogajanja so prišla na mrtvo točko, tako da je bil njen odstop neizbežen, zaključuje »Times« svoje posebno poročilo. K de Gaullovemu potovanju v Moskvo Berlin, 25. nov. V zvezi z de Gaullo-vim potovanjem v Moskvo piše »Vol-kkseher Beobachter«, da hodi de Ganile po »oni izhojeni poti zveze z vzhodom, ki je bila celo močni Franciji prejšnjih časov cfvakrat pogubna«. Staiin ocenjuje zaipadne zaveznike pravilno kot odvisne veličine, ki jib vsakokrat lahko poljubno premika po svoji šahovnici. Bilanca od Teherana dalje to izredno prepričljivo dokazuje. Tamkaj ni prišlo do ozemeljske razdelitve celine na vplivna področja, temveč do od Moskve zaželenega »skupnega reševanja vseh spornih evropskih vprašanj«. Toda dočim postopajo boljševiki na vzhodnem območju le po lastnem preudarku in odklanjajo vsako vmešavanje Angloamerikancev, si znajo obdržati pri soodločanju na zapad i veliko besedo. V Italiji so celo »izpodrinili Angloainerikance, n) Španijo so namerili žaromet, glede •>f-vera pa prijavili svoje zahteve. Male države spravlja Moskva najprej v »stadij ljudske fronte, obdobje Kerenske-ga, kateremu sledi neobhodno boljše-vizacija z vsemi drugimi posledicami«. V tej zvezi pripominja »Volki-seher Beobachter«, da na švedskem in V Švici »naravnost vriskajo ob vsakem delnem sovjetskem uspehu, kot da ne bi mogli počakati prihoda boljševiških oklepnikov pred svoja lastna vrata« Posledicam takega razvoja se pa ho čejo v obeh deželah »čudežno« izog niti. De Gaulle očividno ni tako lahko veren. Po njegovem mnenju mora »tvoriti Francija most med vzhodom in zahodom, ker je. v tem njena misija« l«'.o pa si želi Stalin: Pariz kot bolj. ševiško centralo na zahodu, kot naj bi bil to leta 1036. postal Madrid. 'Ioda Francija ni jedro Evrope, temveč je to nemška sredina. Ta je sedaj upa'i|c zapada, »da po te j vojni ne bo posta I moskovska satrapija ali ameriška go spodarska kolonija«. Tokio zopet bombardiran Tokio. Razni oddelki sovražnih tež kih bombnikov B29 eo se pojavili po Domeijevi vesti v ponedeljek med To-kijem in okolico. Letala so metala iz neverjetne višine rušilne in zažigalne bombe. Stalen dež in nizki oblaki so prepre čili sovražnikovim letalom točno bombnr diranjc važnih ciljev. Nastala je le lahka škoda na nevojaških napravah. fuje sovražnik kot »nemški čudež«. Nemci pn vedo, da to ni noben čudež, marveč, da je to uspeh vztrajnosti ter vere in moči njihovih src. Bojna doba nokretu je mornln prav tnko pred dokončnim dosegom oblasti prestati najtežje obtežitve in najtrše preizkušnje. 30. januarja l<)33. je rekel preko velikonemškegn radia: »Tu duri je triumf žilavosti«. Tako bo, je izvajal nadalje dr. Goebbels, tudi ob koncu te vojne. Zgodovina ničesar ne daruje narodom, ki so šli v boj za svoje življenje in zn svojo bodočnost. V vojni, ki bo odločala o nadaljnjih stoletjih, kot ta vojna, mora iti nnrod ne samo preko višin zmage, marveč tudi skozi vse globine težkih obremenitev in grenkih udarcev, dokler končno ne izvojuje zaslužene zmage. K vojašk(#iiu in političnemu položaju je pripomnil dr. Goebels, da ima danes Nemčija v primerjavi s prejšnjimi izredno težkimi oskrbovalnimi zvezami, danes v gotovi meri »bojišče brez zalednih tezkoč«, zaradi česar leliko neposredno in neprekinjeno po-"iljn svoje sile iz domovine nn bojišče n obratno. Anglonmeriknnci so že zo-let, kot že tolikokrat v tej vojni, določili prenagljene zmagovalne termine, o katerih pn ravno dnnes v Nemčiji losebno dobro vedo, da se bodo čez erujši ali daljši čas spremenili v težke psihološke in muterialne poraze. Takšna razočaranja pa lahko še stopnjujejo že itak močno razširjeno nejevoljo in vojno utrujenost v sovražnem taboru ter lahko prizadenejo splošni bojni mornli Angloamerikancev nepopravljivo škodo. Nto velja v gotovem smislu tudi za vzhod. Tudi Sovjeti so sc v svojih političnih in vojaških ciljih prevzeli, tako da so danes že mnogokje pred istimi težkimi problemi, ki so dali nemškemu vodstvu za časa njihove ofenzive na vzhodu toliko opravka. Vzliodnopruska ofenziva je sedaj zamrznila in dokazuje, da bo postal položnj za sovražnika tem slabši, čim bolj se bo oddaljeval od svojih domačih oskrbovalnih oporišč. Pod moro stalno naraščajoče nemške odporne sile, ojačene uporabe modernega uspešnega orožja in novih številnih Ijudsko-grenndirskih divizij mora danes nasprotnik tekmovati z vojnim faktorjem, časom. Naraščajoči krizi v sovražnem taboru stoji nasproti dragocena pridobitev časa, ki jo je pridobila Nemčija zaradi hrabrega vzdržunjn nemških oporišč ob Rokav-skem prelivu in Atlantiku in ki ji je pomagala, da je v treh mesecih zopet dosegla svojo staro bojno in obrambno silo. Temu cilju služi tudi totalnn mobilizacija nemškega naroda. Vsak pridobljeni dan zvišuje možnost Nemčije, da bo čim bol j koristno uporabila mobilizirane sile. Ustvaritev novih Ijud-skogrenndirskih divizij ter postavitev nemške ljudske vojske, ki se jc v boju že izkazala, sto pripomogla do tegn, da preveva ves nemški narod danes zopet val samoznupanjn in občutka moči. Toda Nemčija še ni premostilav vseh ovir, jc poudaril dr. Goebbels. Toda prav tako je dejstvo, da se je polastila sovražnega tabora globoka skepsa glede gotovega dejstva, da nemški nared nikdar in zn nobeno ceno ne bo popustil ali postal slaboten. Med viharnim odobravanjem svojih poslušalcev je ugotovil dr. Goebbels. da bo sovražnik prej položil orožje pred neuklonl jivim nemškim obnašanjem, kot pa dn bi Nemčijo kapitulirala pred sovražnikovo materialno nadmočjo. Nemška tehnika in izumiteljski duh z navdušenjem in uspehom delata na tem, dn bo Nemčija na odločilnih področjih prehitela sovražnikovo prednost. Težaven problem je danes brezdvomno sovražna letalska vojna. Medtem pa dela Nemci ia posebno na tem odseku z železno odločnostjo in ne bo dolgo, ko bo Nemčija stopila na plnn z omembe vrednimi uspehi. Nemškemu narodu ne preostane dnnes nobeno druga izbira več. kot da se fanatično in odločno bori ter se pripravlja nn svojo veliko uro. Sovražnik je s svojo cinično odkritostjo in z objavo uničevalnih namer pripomogel k temu. da nemški nnrod nikdar ne bo poslušni njegovih hinavskih obljub in vab. Voljo Nemčije, vzdržati in boriti se. dokler ne bo dokončno odbila nnvala svojih sovražnikov. bo ustvarila v zvezi e njeno naraščajočo vojaško močjo za sovražnika povsem spremenjen položaj. V vsako hišo »Slovenca« 2 Jasne besede o bodočem socialnem delu Pred kratkim jo bila v Ljubljani soja 1'okrajiuskcga pomožnega odbora ia (Socialno pomoč. Na tej seji je spregovoril nemški sv.etova-lec dr. Doujak in nakazal najbolj sodobne smeri socialnega skrbstva, pri čemer jo še posebej pokazal tudi na vzroke in krivce, ki so vrgli v bedo tisoče in tisoče. Gospod svetovalec je izvajal: Der Oberste Kommissar in der Operatiouszonne »Adriatisches kiistenland« v trstu je z odlokom z dne I. junija 1944, Zl. 1/2 6573'44 odredil u tauovitev glavnih pomožnih odborov pri predseduištvu pokrajinske uprave, kukor tudi pri posameznih pokrajinskih občinah. Z ozirom ua to, tla jo Ljubljanska pokrajina razdeljena tudi na okraje, je bilo z dovoljenjem Oberster Kominisar-ja tudi za okrajna področju odrejena ustanovitev glavnega pomožnega odbora. O organizaciji teh glavnih pomožnih od-liorov je že gospod prezident podal potrebna pojasnila, katerim minam nič pripomniti. Glavni pomožni odbori imajo nalogo, vso socialne pouiožue ukrepe, kateri so izvajajo dodatno in preko okvira zakonitega ubožuega skrbstva, zbrali in enotno voditi, lz tega razloga so uvrstijo tudi zasebna dobrodelna društva iu organizacije, vsaj v toliko v ta okvir, v kolikor se njihovo skrbstvo mora spraviti v sklad s skrbstvom glavnega pomožnegu odbora. I u uaj velja načelo, vse slučaje bede iu stiske, nastale )>o sili sedanjosti, ublažiti ter prizadetim nuditi možnost, da se iz stiske, v kutero so zašli večinoma brez lastne krivde, rešijo ter zopet postavijo na lastne noge. Glavni |>oinožni odbor naj nikakor ne predstavlja organizacijo z birokrutičnim uradovonjem iu brez stika z ljudstvom, temveč uaj predstavlja voljo naroda k socialnemu delu, naj bo prežet z voljo do socialnega dela, ter nuj I to tem tudi deluje. Pri tem delu glavnega pomožnega odbora mora torej sodelovati vse prebivalstvo, brez razlike stanu in političnega prepričanja. Gre danes za več kot za strun-kursko-politične položaje, gre za obstoj narodov Evrope iu torej za golo življenje. Ta boj moro prestati sumo narod, ki vsa iz liberalističnega miš-lienja izvirajoča precenjevanja »Jaza« <>t>usti in se samo v »Smo« vmisli. Usoda posameznika je torej tesno zvezana z usodo naroda, če živi narod, bo . vK^vel tudi posameznik, čo se Evropa svojimi kulturnimi vrednotami in svojo biološko silo uveljavi, bodo tudi narodi Kvrope dalje živeli. Ne zadostuje pa, o skupnosti in so-"'V^tflni volji samo govoriti, marveč je treba z dejanjem pokazati, da je socialno hotenje pristno. Generalni pomožni odbor je torej zadeva vseh, ki hočejo svojemu narodu služiti in za njegov obstoj ilelati. Ta odbor torej ne sme iskati svoje opore le v nekaterih posameznikih, ki se na podlagi kake naredbe izjavljajo pripravljene za sodelovanje, marveč mora njegov temelj obstojati v veliki množici ljudi vseh slojev, ki so iz poštenega socialnega hotenja v blagor ljudstva nesebično, to se pravi s častno funkcijo, pripravljeni za sodelovanje pri u-ilanovi za umiljenje stiske sedanjosti, t im več občanov se bo stavilo občinskim odborom za sodelovanje na razpolago, tem večji bo uspeh. Glavni pomožni odbor naj ne posluje samo uradno kot razdeljevalec javnega denarja ubožnemu prebivalstvu, marveč naj vzdržuje p° teh svojih pomočnikih osebne sliko, in tako živo zvezo z oskrbovanci. To pa se more vršiti le na področju občine, zato bo težišče skrbstvenega dela v bodoče pri občinah. Nadalje naj ti pomočniki vzbujajo pri tistih, ki od stiske niso prizadeti, razu- mevanje za potrebo pomoči in žrtvovanja za siromake. S tem bodo prispevali k graditvi socialne skupnosti vseh, brez katerih narod težkega usodnega boja sedanjosti ne more zmagovati. Vse lo pa seveda zahteva kot predpogoj duhovno preusmeritev, neko skupno mišljenje, ki je liberalizmu tuje, ljudje sj pa morajo biti na jasnem, da mora k temu spoznanju priti tudi dejanje. Človeka nikoli ne ocenjujemo po njegovih besedah ali po njegovi politični barvi, temveč samo po dobrem dejanju, kl ga stori v interesu skupnosti. Odločitev se danes glasi, za ali proti Evropi. Evropa predstavlja načelo reda, kulture in civilizacije, sovražniki Evrope pa hočejo te vrednote uničiti. Sta torej dva tabora. Tabor narodov, ki. so za red po božjih pravilih, za skupnost, za narod in za pravi socializem — in tabor narodov, ki 60 ee združili k uničenju vseh vrednot, k uničenju evropskih narodov in k uničenju evropsko skupnosti, to je boljševizem in njegove pomočnice — plutokratske demokracije. Srednjega ni. Liberalizem izključuje prvo in torej pripravljalec tega zadnjega. Zato se mora vsakdo odločiti, in če hoče biti pozitivno ocenjen in če hoče služiti narodu, se zapisati skupnosti in socialnemu redu, to pa z vsemi posledicami in brez vsakega notranjega pridržka. Vsako polovičarstvo vodi v prepad. Če bo vsakdo v najvišji nevarnosti stal v skupnosti, vršil svojo dolžnost in brez strahu nevarnosti zrl v oči, če bo vsakdo postavljal socialno dejanje na prvo mesto kot načelo svojega dejanja, se za svojega bliinika zavzemal, in če bo vsakdo neizprosno se bojeval proti sovražniku socialnega in ljudskega reda Evrope, tedaj uspeh ne bo izostal in bo Bog njegovo delo blagoslovil. Nemški narod se je do tega dejanja preboril in kljubuje uničevalnim silam za blagor evropske kulture in civilizacije. Moja neomajna vera je, da bo nemški narod ta boj zmagovito končal, in da bo Bog ta boj nemškega naroda in z njim se sobojujočih evropskih narodov blagoslovil. Vi pa boste, če bo zmaga dosežena in sle z vašim bojem in vašim delom v blagor vaše domovine, s tem prispevali za blfigor evropske skupnosti, ponosni in srečni, in boste imeli zavest, da v najtežjem ča6u niste omahovali. Če pojdete s takim mišljenjem na delo v glavnem pomožnem odboru, ki naj s socialnimi dejanji ljudi vaše domovine tesneje poveže in s tem proti zastruplje-nju z boljševiškim bacilom zavaruje, potem bo vašemu delu uspeh zagotovljen, vi pa boste doprinesli znaten delež k evropski zmagi in k ozdravljenju domovine, vašega naroda in Eviope. Moja želja je, da v tem mišljenju delo začnete. Zaradi nasilja komunizma tn zaradi njegovega brezvestnega uničevanja dobrin je na tisoče ljudi v našem narodu, ki nimajo niti najosnovnejših vsakdanjih potrebščin. Treba bo vesm tom nesrečnikom priskočiti na pomoč. Toda to ne v stilu kakšne malenkostne dobrodelno sti, ampak v stilu velikih narodnih socialnih akcij, kjer narod kot celota dvigne socialno šibkejši dol svojega naroda. Gre zn to. da vsi enako prenašamo bremena in težavo, v katere nas je jwh-nil protinarodni komunizem; in vsi skupno uživamo dobrine, ki so nam še na razpolago. Zaradi zločinskega delovanja komunizma bo moral po sili razmer zares nastopiti nekak prostovoljni »komunizem«, ko bo moral vsak, ki še kaj ima, to deliti z onim, ki nima nič več. V takih veliki narodnih socialnih akcijah posameznik za korist naroda žrtvuje vse, kar le more. Dobro je naglnsil nemški svetovalec g. Doujak, da gro sedaj za narod in da se bomo posamezniki ohranili samo, če so bo ohranil narod. Žrtvo vati za svoj narod, se pravi, žrtvovati tudi zase. >Jaz« se mora umakniti »smo«, kajti če se bomo ohranili kot celota, se bo tudi >jaz« ohranil. V vsem tem socialnem delu pa bo vladalo načelo, da sedaj ni čas ia birokracijo. Sedaj je v ospredju šivljenje ln vse delo se mora potrebam življenja prilagoditi. Za tako veliko socialno dolo pa je trebit, kot je lopo naglnsil g. nemški svetovalec, najprej duhovne preusmeritve vsega naroda od »jaza« posameznikov k potrebam in nalogam skupnosti. Posebno v našem narodu, kjer so liberalni ingledi še vedno močno zakoreninjeni, k> troba trdega dela, da bo tudi tu zavladalo pravo načelo, ki posamezniku sicer pusti, Itnr mu gre, skrbi pa xa dobro posameznika predvsem tako, da skrbi za dobro družbe, v kateri posameznik živi. Važno pa bo, da pri tem ne bomo ostali samo pri besedah, kot je naglnsil g. nemški svetovalec Doujak, ampak dn bomo tnkoj pristopili k dejanjem, snj smo ie z dejanji v veliki zamudi. Nemški narod je vse te težave ie zdavnaj prebolel, ko si je ustvaril močno narodno skupnost in skrbi za posameznega člana svoje skupnosti samo preko narodne skupnosti. Nemški narod je sam v sebi urejen, zato je tndi lahko nosilec borbe ca red v Evropi proti ta" boru, ki skuša v evropsko življenje zanesti nered in uničenje. Naloga našegn naroda pn je, da si tako narodno skupnost in red brž ustvari, da bo potem vreden sodelovati pri 6kupnem ustvarjanju nove urejeno Evrope. Za Socialno pomoč Socialni pomoči so darovali: G. Mr. S u š n i k , lekarnar, Ljubljana, 1000 L v počastitev spomina blagopokojnega gospoda mestnega fizika v pok. dr. Otmarja Krajca. Ga. V a v p o t i č Marija, Ljubljana, Mesarska e. 4, 2.000 L. G. Zbil Vilibald, Ljubljana, Knaflje-va 13, 100 L. 6. četa Slovenskih domobrancev 1000 lir. Družba Emona S. A., Ljubljana, Ulica 3. maja 14, 10.000 L. G. dr. Rudolf R i m a 1 d i n i, šef urada družbe Emona S. A. Ljubljana, Ulica 3. maja 14, 500 lir. Vsem darovalcem iskrena zahvalal Prva obletnica Slovenskih narodnih straž na Jadranskem Primorju Postojna, 26. nov. V nedeljo, 26. nov. 1944 je bila v Postojni veličastna proslava prve obletnice, odkar se je ustanovil na Primorju slovenski nar. varnostni zbor. Proslava se je pričela v župni cerkvi v Postojni. Sveto mašo ie bral višji vojni kurat g. Kunstelj Ignacij. Službe božje se je udeležil celotni častniški zbor in vojaštvo garnizije s fioveljnikom nar. straž na Jadranskem 'rimorju g. polkovnikom Kokaljem Tončijem na čelu. Ob 18.30 se je razvil na glavnem trgu pred kavarno »Pri Levu« impo-zanten mimohod čet garnizije in srbskega prostovoljskega zbnra, ob zvokih vojaške godbe. Defileju so prisostvovali vsi vojaški dostojanstveniki in predstavniki civilnih oblasti. Po končanem mimohodu se je vr- šila v dvorani kina »Union« akademija z naslednjim sporedom: Vojaški orkester je zaigral koračnico »Napad«, nakar je spregovoril pozdravne besede g. major Horn Pero, kot domačin in poveljnik 11. udarnega bataljona. Program akademije se je nadaljeval po določenem sporedu tudi ob sodelovanju članov vojaške godbe. Ena zelo lepih točk je bil med drugim venec slovenskih narodnih pesmi, ki so jih pele sestre Finkove iz Ljubljane. Ob zaključku akademije je bila izkazana tudi čast padlim junakom za svobodo Slovencev na tem ozemlju i trikratnim vzklikom »slava«, nakar so se udeleženci ob zvokih koračnic »Hej Slovenci« in »Naprej zastava slavec razšli. Popoldne se je koncert ponovil. — S poslopja je ves dan vihrala narodna zastava. ttutuiuum Šport kkkkkkkkkkkkkkk Celovec: Ljubljana 2:2 (2:1) Po dolgih napovedih, po lepi in učinkoviti reklami v kino dvoranah, po lepakih je bila včerajšnjo nedeljo odigraua prijateljska medmestna nogometna tekma mod najboljšimi Ljubljančani in izbranci iz Celovca. Za tekmo je bilo igrišče lopo prirejeno: postavljeni so bili številni stoli prod tribuno, tako da bi mogli sedeti številni gledalci, ki bi gotovo obiskali to zanimivo tekmo, če ne bi bilo ... alarma. Sirene na vseh koncih Ljubljane so zatulile ln naznanile alarm nekaj po pol eni url. Molčale so vse do četrt na tri. Tekma je bila napovedana za pol tretjo uro. Ob četrt na tri so sirene znova zatulile in naznanile koneo s!a;mi. Ljudje so se tedaj začeli vsl-pati proti igrišču Ljubljano. Posebno Igralci so hiteli, da bi j« pravočasno prišli v garderobo. Tudi prijatelji nogometa so prihajali v nepričakovano velikem številu. In ko je bila, tako bi lahko rekli, ta reka ljudi na poti na stadion Ljubljane, pa spot — alarm. Kaj sedaj. Blagajne so bilo odprte, voliko ljudi že na igrišču, tisti pa, ki so bili na poti, so, nekatori obstali in »o vrnili v mesto proti domu, drugi pa spot nadaljevali pot proti Igrišču. V splošnem Odmevi komunističnega zločina v št. Petru Odmev strašnega zločina, ki so ga 15. nov. zagrešili komunisti na železniški progi med Št. Petrom in Košano se v javnosti še ni polegel. Dogodek je preveč pretresel in povzročil preveč gorja, da bi kljub splošni otopelosti taiko hitro prešel v pozabo. Govore mrtvi in kriče pohabljenci. Obsodba zverinskega zločina je vseobča. In vse se zgraža nad komunisti, ki so ga zakrivili. Komunističnim tolovajem je to sicer nekoliko neprikladno, vendar jih ne moti, ker itak hočejo preko krvavih trupel in požganih domov do zmage. Saj divje razglaša njihova pesem •• »Nai bog so rop, požig, umor.« Neprijetni so taki dogodki raznim prikritim komunističnim podpornikom in podpihov&lcem v mestih in tudi v podeželju. Taka zverinstva pretresajo in stisnejo na ustna prestrašeno vprašanje: »Kdo je krivec, kdo- zločinec?« Komunisti so brž iskali »ljudi«, ki bi jim naprtili krivdo za ta strašni zločin. V Trstu 6mo imeli priliko slišati, da so bile mine določene in položene za velik transport bencina in streliva. Grozno nesrečo pa da so nehote zagrešili železničarji, ki so osebni vlak poslali pre-egodaj naprej. Res pa je, da je osebni vlak vozil z zamudo in da ne prej in tudi ne pozneje ni imel priti in tudi ni prišel noben viak z municijo. Res pa je, da je proga od Št, Petra proti Košani bila v zadnjih mesecih že večkrat minirana in razrušena. Vse te mesece je bivala tu in kakor zdaj Poljska pod moskovskim jarmom Ženeva, 25. nov. V članku o poljskem problemu objavlja britanski lednik »Wee-i,iy Keview-c zanimive podrobnosti o razmerah, ki vladajo na zasedenih poljskih ozemljih. V uvodu pravi tednik, da je spričo ■ usode Baltskih držav in najnovejših dogodkov v Romuniji in Iranu vztrajanje l oljskega emigrautskega odbora v Londonu pri dejanski neodvisnosti Poljske kaj lahko razumljivo. Nalo piše časopis i\)besedno: »Depolonizacija« vzhodno od ( urzonove črte je v polnem teku. Zanjo uporabljajo tri sredstva. Vse mlade Po-r,-ike mobilizirajo v boljševiško arma-i >, nadalje se vrše zelo obsežne depor-!-.cije v notranjost Sovjetske zveze, končno pa eo sklenili lublinski odbor in vla-i r; Sovjetske Litve, Bele Rusije ter Ukrajine dogovor o nasilni preselitvi Polja-i ov na ozemlje zapadno od Curzonove i; te. V skladu z dogovorom z Litvo mo-i.ijo vsi Poljaki pred aprilom 1945 zapustiti vilnsko okrožje. Za Lvov je določil ministrski predsednik sovjelske l/krajine 15. januar 1945 kot datum, ko l.odo morali izginiti vsi Poljaki. V šolah vzhodne Poljske uvajajo komunistične lične načrte. Zemljo dele po vzorcu kolektivnih farm. Zapadno od Curzonove rite vrši upravo nominalno lublinski odbor ki pa je dejansko popolnoma pod nadzorstvom sovjetske tajne policije. Ta ima v rokah vsa bistveno važna mesta. Najnovejši znaki iz Moskve kažejo, da Kremelj sicer poudarja zunanjepolitično vlogo lega odbora, da mu pa očita, da notranjepolitično ne postopa dovolj energično in temeljito. Vanda Vasiljevska, Vitoš in general Berling so padli v nemilost. Bcrlingu očitajo, da ni mogel preprečiti množe-sivenega pobeg« iz svoje armade. Obstoja sum, da je bil aretiran. Na vsem i odroOH, koder vrli opravo tabllmki odbor, vlada velika zmešnjava, ker ga prebivalstvo kljub vsej propagandi ne priznava za legalno oblast. Siindermannove ugotovitve Berlin, 25. nov. V listu »Volkischer Beobachler« nadaljuje namestnik tiskovnega šefa nemške vlade Helmut Siinder-mann vrelo fvo H člankov o vzrokih druge svelovne vo,ne z naslovom »Obtožujemo«. V drugem nadaljevanju se bavi zlasti z vlogo in krivdo predsednika Wilso-na pri nastanku versaillske pogodbe, ki je ustvarila pogoje za novo svetovno vojno. Siindermann imenuje Wil6ona »prvega vojnega zločinca druge svetovne vojne«. Nato navaja več izjav odločilnih državnikov in vojakov, ki so spoznali usodne in mir ogrožajoče učinke versaillske pogodbe, a vendar ravnali v nasprotju s svojimi spoznanji. O miru, ki je nastal z versaillskim diktatom, govorimo lahko, ako obrnemo Clausevvitzerve besede, kot .o »nadaljevanju vojne z vmešavanjem drugih sredstev.« Demonstracije v Rimu Ženeva, 26. nov. »New York Tiinesc prinaša poročilo o dogodkih, ki so se odigrali pred kratkim v Rimu in o katerih list sam piše, da jih ne bi smatral za možne v »osvobojeni Evropi«. Ob priliki pogreba nekega zloglasnega italijanskega boljševika, Giorgija Mesittija, ki ga je ustrelil nek stražnik, ko je s svojim pajdašem slikal na stene uporniška gesla, so priredili boljševiki ogromne demonstracije. Na mestu, kjer je bil ustreljen, so postavili n. pr. oliar z napisom »Mesitti, mučenee svobode« ter »Dol s krvavo monarhijo«. En cel dan eo silili vse mimoidoče, da so se pred oltarjem odkrili ali pa z dvignjeno pestjo »počastili padlega baljiftvika. Hull bo odstopil? Stockholm, 27. nov. Po Reuterjevem poročilu je izjavil nek visok vvashing-tonski vladni urad, da je zunanji minister Cordell Hull iz zdravstvenih razlogov zaprosil za ostavko. Pričakujejo, da bo Roosevelt ostavko sprejel, Hull je 6tar 73 let teT je bil državni tajnik torej zunanji minister Združenih držav med tremi uradnimi obdobji predsednika Roo-sevelta. Nadalje objavljajo, da je sedaj spričo vnetega vratu že 5 tednov v bolnišnici. Njegov verjetni naslednik bo James Byrme, ravnatelj zavoda za vojno mobilizacijo. General WiIson prestavljen v Washington Stockholm. General sir Henry Mait-land-Wilson, bivši zavezniški vrhovni poveljnik v Sredozemlju, je bil po Reu-terjevi vesti imenovan kot naslednik umrlega maršala sira Johna Dilla za vodjo britanske vojaške delegacije v Združenih državah. Vrhovno poveljstvo zavezniških čet v Sredozemlju bo prevzel general Harold Alexander. Ameriški general Clark je postal poveljnik 5. zavezniške armadne skupine v Italiji. Alexander je bil povišen v maršala. Program Kwapinskega Amsterdam. Bodoči »ministrski predsednik« londonskih Poljakov, Jan Kwa-pinski, je pričel g posvetovanjem za sestavo nove vlade. Sporočil je strankam, da zastopa sledeči program: 1.) Nadaljevanje politike Sikorskega in Mikolajczy-ka, kakor sta jo določila v uradnih izjavah. 2.) Nadaljevanje prizadevanja za sporazum s sovjetsko vlado na podlagi memoranduma poljske vlade sovjetski vladi dne 31. avgusta. 3.) Popolno sodelovanje z ostalimi zavezniškimi narodi. 4.) Ojačenje poljskih vojaških naporov na tm1> bojiščih te vojn«. stražila progo italijanska milica. Ker komunistom ni kazalo, je niso nikdar obdolžili atentatov, temveč se vedno sami venčali s slavo. Sedaj so se terenski bojazljive! zbali razkačene javnosti, zato mrzlično dajejo in valijo krivdo na druge. Kri naših rodnih bratov in sester pa kliče po kazni za komunističnega volkodlaka, ki pije kri lastnemu narodu. h Trsta Komunistične mine, ki so eksplodirale v Št. Petru na Krasu, «o ranile naslednje nesrečnike, ki so bili prepeljani v ljubljanske bolnišnice: Franc Gjurin roj. 1883, Bakar; Fana Bojanovič 1898, Kukuljanovo; Ema Per-solja 1925, Reka; Julka Kordiš 1899, Su-šak; Oskar Konestabo 1927, Sv. Kuzma; Ivana Ogrič 1917, Sušak; Ernesla Natu-lija 1903, Matulje; Marica Perušič 1924, Bakar; Ljudmila Simčič 1905, Skalnica-Klana; Marija Šuperina 1909, Sv. Katarina; Emilija Šlajger 1921, Opatija; Ruža Juretič 1899, Breg-Bakar; Lina Sati 1903, Reka; Viktorija Metehek 1913, Brezi-Ma-tulje; Josip Pavletič 1899, Kukuljanovo; Ivan Bojanič 1894, Kukuljanovo; Božo Ramenar 1926, Draga-Sušak; Anka Broz-nik 1911, Reka; Rafael Burič 1910, Pra-putnjak-Bakar; Angela Busatto 1904, Reka; Marija Rumoza 1923, Reka; Romana Antič 1909, Škrljevo; Marija Simčič 1891, Skalnica; Katarina Simčič 1928, Skalnica; Marija Simčič 1921, Skalnica; Ines Ca-meli 1916, Reka; Santo Paimič 1922, Lov-rana; Ivanka Grbac 1914, Matulje; Makse j Frančiškovič 1901, Praputnjak; Elidi-ja Pezeli 1915, Urin-Sušak; Dragutin Bujačič 1921, Draga; Anton Micetič 1907. Kukuljanovo; Frančiška Simčič 1906, Skalnica; Katarina Šuštar 1919, Skalnica; Draga Micetič 1908, Kukuljanovo Marija Cetina 1906, Brezi; Rade Jova-novič 1920, Ilirska Bistrica; Almira Ška-bar 1907, Trst; Genovefa Pevere 1914, Marune; Regina Saina 1905, Reka; Ivan Perič 1908, Kukuljanovo; Anton TrkoviS 1006, Prapulnjak; Ivan Piljetič 1930, Škrljevo; Marija Stefančič 1919, Lenavica-Novi; Franjo Rempešič 1896, Kraljeviča. Iz Gorice Za novega 6uperiorja goriških jezuitov je bil imenovan p. Giovanni Barbieri S. J., ki je v našem mestu že znan od svojega prejšnjega bivanja pri nas. Dosedanji superior p. Antonio Ferri S. J ostane še nadalje v Gorici. Avtobus je zgorel. Avtobus, ki vozi na progi Gorica-Gradiška, je iz neznanih vzrokov začel goreti. Ogenj so začeli sicer takoj gasiti, vendar je voz zgorel. ' Banjška planota. »Tovariši« so pri nas vpeljali zelo strogo nadzorstvo nad gibanjem prebivalstva. Brez pismenega dovoljenja se ne smeš ganiti iz vasi. Celo v manjše vasi iste občine ni mogoče iti. Očividno se bojijo, da bi prišlo v svet poročilo o njihovem početju, ki jim nikakor ni v čast. Pa se je kljub temu zvedelo, da badoglievski tolovaji v čisto slovenskih krajih prirejajo mitinge in kradejo kot srake. Če imaš dve srajci, eno zakoplji na skritem kraju da ti je »osvoboditelj« ne vzame. Isto velja za hrano. Pobrali so že vse, kar so kmetje imeli. Pred pomladjo bo huda za naše ljudi, ko ne bo kaj dati v usta. Davki so večji, kot so bili prej, ljudje pa denarja nič nimajo, ker nimajo kaj prodati. Pa tudi če bi imeli, bi ne smeli nič prodati. Ej, težko je življenje pod srpom Ln kladivom. se lahko reče, da so nam včerajšnje sirene pošteno zagodle. So bili nekateri gledalci, posebno tisti na tribuni, ki so prišli med prvimi na igrišče, ki so bili kaj kmalu nestrpni, ker se tekma šo ni začola. Niso P» pomislili, kaj vse, kakšne težave so .bile v zvezi s sirenami in kakšno nalogo ao morali opraviti prireditelji, če so hoteli s tekmo sploh začeti. Neumsento je bilo tedaj, du so se ti prvi gledalci hudovali na organizacijo. Zaradi pozno začete tekme sta mnrala biti oba polčasa skrajšana, tako da je bila tekma odigrana v turnirskem času 3X35 minut. Gledalcev je bilo čez 1200. Sodniku g. Pušenjaku sta se moštvi predstavili v naslednjih postavah: Celovec: Razbornlk-Tičar, Rukavina-Pa-le, Ttieder, Velikonja-Melhi, Macher, Dorien, Gajšck, Belak. Ljubljana: Mare-Nagode SI., Aljančlč-Bot, Pupo, Pelicon-Trškan, Fajon, Haeler, Makovee, Smole. Neka t o Igralcih obeh nastopajočih moštev. Tudi tokrat so Celovčani pripeljali Ljubljano svoje nazboljše nogomotaše, tako lz Celovca snmega, nekaj jih je bilo Iz Beljaka In Se Tičar z Jesenic. Tudi včeraj se je odlikoval v moStvu gostov odlični Melhi na desnem k'lln, ki je dal oprBvka kar našim trem, štirim Igralcem. Njegovo igro gleda človek z užitkom. Med krilci Je bil spet prav dober delaven In požrtvovalen Pa>. V napadalnem kvintetu hI hilo dali« omeniti prav dobrega srednjogs napadalen Dorlena. Igralca FO Niirnberga, kirjj«, čeprav enorok, odličen Igralen In- temeljito podkovan v nogometu. Prav nevaren stre-leo Je bil Oojšek, član 1SSK Maribora, ki | je vedno pravočasno »opalil« W nevarno ogrožal ljubljanska vrata. Kot vedno je bil tudi Belak novaren strelec. Sploh se lahko reče, da je bil včerajšnji napadalni kvlnfel najmočnejša formacija gostov, Celovčani «o postavili v napadalno vrsto odlične može, ki so s preprostimi potezami prihajali pred domači gol, tod pa nevarno streljali. In Ljubljančani? Ljubljančani so postavili na teren tndi svoje najboljše, razen Porliarlčn v krilski vrsti, ki se mu ni dalo Igrati, čeprav je sedel na tribuni in prisostvoval tekmi. Morda ee mu jo zdelo za malo, da bi tudi on pomagal zastopati našo mesto, morda pa so bili za tem globlji vzroki. Namesto njega je nastopil Rot. Tudi v napadu je v prvem delu igre, ko še določenega Kumarja ni bilo na igrišče, igral Makoveo. V drugom delu ga je zamenjal Kumar. More v vratih je bil dober In s® mu ne more reči, da je kriv dobljenih golov. Oklevajoča pa je bila tokrat obrambna dvojica, predvsem Nngodc, ki je plaval. V opravičilo pa mu je, da jo imel nasproti odličnega Melhlja in Gajška v zvezi. Imel je težko nalogo. Med kriloi jo opravil največ dela Pupo, po vseh najboljših močeh Pa sta mu pomagale Pelioon in Rot. Eden kot drugi bolj ali manj uspešno. Tudi pri Ljubljančanih je bil napadalni kvintet najmočnejše orožje. Bil je hiter, dobro obvladal žogo, prenaSal Igro in, skoraj bi lahko rekli, premalokrat streljal v črno. Prav dobro partijo je tokrat dal TrSkan, čeprav bi lahko Igral Se koristnejše. 8mole Je dal slabšo Igro kot smo navajeni pri njem. Prodoron in nevaren je bil Haeler. Obe zvezi sta bili pridni ln zalagali prodorni krili r, uporabnimi žogami. Nekaj kratkega o Igri. Igra je bila hitra, prodori onergični, napadalci vedno pripravljeni na strel. Start Je bil, kljub zelo razmočenemu igrišču, prav dober. Ljubljančani so imeli mnogo več od Igre. posebno T prvem polčasu. Redkejši prodori nasprotnikov pa so bili nevarnejši. Igra je valovila s polja v poljo ln gledalci so morali biti s predvajanjem zadovoljni. Sicer igra ni bili ena tistih iz mirnodobnih nastopov, ko j" šlo za ligaško prvenstvo, vendar je v danih okoliščinah zadovoljila. Napetih situacij pred lem in onim golom Jo bilo dovolj. Vra. tarja sta postrogla z nekaj prav lepimi paradami, ostali igralci pa dali od sebe najboljšo igro. Gole so zabili za Celovec Belak in Gaj-šek, za domače pa Smole ln Haeler. Neodločen rezultat ni verna slika dogodkov na igrišču. Lahko rečemo, da bi ? golom ali dvema domačini zmago zaslužili Prepričani smo, da bi domače moštvo odšk 7, igrišča z zmago, če ne bi bilo vseh zgors. navedenih okolnostl. Ko je sodnik odpiskal jo bil žo dokajšen mrnk. Po Igri sodoč domačini prekašali goste, rezultat pa pravi da eta si bila nasprotnika enakovredna. Zaenkrat ostaja vprašanje, vsaj za Ljubljan čnne, kdo .ie boljši: Celoveo ali LJubljana odprto ln ga bomo morda reševali, čo Bop dn, v prvih spomladnoskih nedeljah. «*. Namizni tenis Pozivam zastopnike vset klubov, kakor tudi igraloe. da »e zanesljivi udeleže sestanka v sredo oh 18.80 v posebni sobi restavracije Slamič. Dnevni red: Pri-č«l»k sezone 1M4/45 In povratna tekma « Ko roško. Udeležba zn vse one, ki so bili 1 Vrbi, obvezna! — Načelstvo. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Uspešen klic Zimske pomoči Kakor lani je tudi letos Zimska J*>-moč poleg drugih vahil pripravila učinkovit lepak. Skoraj vse izložbe pa tudi mnoge reklamne deske opozarjajo z njim vse mimoidoče. Lepak je prav učinkovit in poudarja najlepšo misel vse Zimske pomoči, namreč: pomagati sirotam Da, nikdar nismo Slovenci imeli toliko sirot, nikdar tako potrebnih sirot in nikdar tako zapuščenih. Proseče otroške oči in prezeble ročice bodo vendar ganile vsakogar ki ima še svoje drage, streho in dom. Mala senzacija pod trimostjem Prodajalke cvetja ob trimostju so v ponedeljek dopoldne zapazile — najbrž niso imele veliko dela, da so se lahko ozirale naokrog — kako plava po sredi narasle Ljubljanice »labod«. Pa menda vendar ne? Samo bela, lepo rejena kokoška se je pozibavala po valovih in se še čisto dobro držala. Perje jo je še držalo nad vodo do valov pori Zmajskim moetom. Joj, to 1» žalost na tistem balkonu, s katerega je toliko obetajoča kokoška odletela na kratek polet v svobodo in — vodo. Zadnja novembrska nedelja Močno deževna je bila zadnja novembrska nedelja, ko je bil po cerkvah prebran evangelij sv. Matevža »o poslednji sodbi«. 26. pobinkoštna nedelja je padla prav na 26. lislopad, ki je letos sila moker. Ves mesec smo imeli prav malo lepih in sončnih dni. Ta nedelja pa je bila prav mirna, ko so ljudje zdeli po svojih domovih. Ni bila tako sunkovita in treskovita, kakor ie bila prejšnja, ko so krogle iz zraka delale nenavadne igre po stanovanjih v bežigrajskem in šišenskem okraju, ko so skozi strehe prodirale v stanovanja in opravo. Kronist naj otme pozabi dogodek v hiši štev. 8 sedanje Knafljeve, prejšnje Dvorakove ulice. Skozi streho TOnniesove hiše je krogla letalske strojnice prebila v podstrešju strop, nato tenko steno in obtičala v velikem kovčegu, kjer je zanetila požar. — Poklicni gasilci so imeli precej opravka, da so pogasili požar. Repa na trgu V kroniki je bilo napisano, da je na trgu precej repe na prodaj in da so jo kmetje pripeljali v Ljubljano polne vozove. Tudi trgovino z zelenjavo imajo na prodaj mnogo repe, ki jo rade kupujejo dobre, praktične in preudarne gospodinje, saj je sladka repica prav dobra. Tudi sladokusci uvažujejo repo kot prikuho k mesu ali samostojno jed. Nesreče in poškodbe V ljubljanskih bolnišnicah je mnogo podeželskih ponesrečencev in poškodovancev. V Šmarju pri Št. Jerneju na Dolenjskem je bil po nesreči z lovsko puško obstreljen v levo ramo 31-letni Anton Zulič iz Vratnega pri Št. Jerneju. Rana se je močno poslabšala in Zulič je umrl. — Milan Jakič, 3-letni sinček kočarice se je doma pred hišo v Osredku pri Velikih Laščah igral z nekim drugim dečkom. Za igračo jima je bilo neko majhno razstrelivo, ki je eksplodiralo. Mali Milan je dobil poškodbe v desno ramo, trebuh in desno stegno. — V Iški vasi se je vsekal v desno koleno 15-letni posestnikov sin Anton Šivic. Maščevanje ne osreči srca« še bolj obteži srce. (IY6hrtntiller.) V otedart Torek, 28. listopada: Gregor III., papež; Sosten, spoinevaloo: Hortulan, mučeneo: Iluf, mučeneo. Sreda, 21. listopada: Saturnin, Skof ln mučeneo: Iluminata, dov.; Paramon, m. Dra.asko tledai;.;čei Marija Stuart. Red Freraierskl, Ob 16.30. (ipern. sledališče: CTlvla. Red B. Ob 16.30. ivino Matica: »Serenada« ob 16 in 18. Ivino Union: .Majhna dekleta, velike skrbi« ob 16 ln 18. Kino Sloga: »Crnl talar« ob 16 ln 18. Lekarniška službai Notni • I n i b o InUi lekarne: dr. Piccoti, Dunajska oeata 6: mr. Hočevar, Celov&ka ccsta 62, in mr. Garlus Moste, ZHloSk* costa. Dogodki in novice današnfega dne NOVI GROBOVI + Marija Kokalj. 24. nov. je vdana v voljo božjo umrla 76 letna Marija Kokalj roj. Ankele, vdova po cestnem nadzorniku. Drago mamo so pokopali v Kranju 26. novembra. Naj počiva^ v miru, njenim dragim naše iskreno sožalje. -f- s, Ecgelberta Piiek, usmiljenka, je umrla v nedeljo v Zavetišču sv. Jožefa v 72. letu svoje starosti. Pokojna je bila doma iz Šmarje pri Jelšah iz znane Pi-škove družine. V samostanu je bila umet-nica-vezilja cerkvenih paramentov. Slovesni Requiem bo danes, v torek v kapeli Zavetišča sv. Jožefa, pogreb pa bo v torek popoldne ob pol 3 z Žal. -J- Elizabeta Pogačar. V Ljubljani je izdihnila soproga strojevodje, gospa F.li-ribctn Pogačar. Blago mamo bodo pokopali v ""torek ob 4 popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah. Naj rajnim sveti večna luč, njihovim dragim naje iskreno sožalje. Makšetu Francu v spomin Vrsta junakov, ki so dali svoje življenje za vero in dora, se je zopet pomnožila. Svoje mlado življenje le daroval Makše Franc iz Mirne peči, star ko-mai 22 let. Kmalu je spoznal načrte komunistov, ki so 1. 1W2 umorili več nje-novih sorodnikov — same dobre katoličane in Slovence, med njimi mater še-iterib otrok. Ker je hotel braniti dom in vero, je pristopil kot prvi izmed treh bratov k domobrancem. 11 mesecev je v Kočevju zvesto opravljal svojo službo, dokler mu ni v nedeljo 19.. novembra tolovajska bomba pretrgala ntt /-'^jenja. Ko se je v soboto zvečer vračal s pohoda in videl, da je njegov brat malo ranjen, je on nastopil njegovo mesto in se z drugimi hrabro bojeval zoper napadalce, dokler ga ni ob 6 zjutraj zadela bomba. Sedaj počiva na Orlovem vrhu in čaka z drugimi vstajenja dan. Zvest je bil domovini, zvest služabnik tudi gospodov, saj ga je tako rad pogosto sprejemal, zato mu bo On gotovo njegovo zvestobo poplačal z večnim veseljem. Naj bi njegova kri ne bila zastonj prelita. NOVA MLADINSKA KNJIGA J 6 n Svensson: »Dogodivščine na otokih« Prevedel dr. Joža Lavrenčič. 265 strani. :—: Vezana lir 85.—. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesta 5 ZGODOVINSKI PABERK) 27. listopada 784. leta je umrl salzburški škof Vir-gil, ki ima največ zaslug za pokristja-njenje karantenskih Slovencev. Ob prihodu v svojo sedanjo domovino so bili Slovenci še pogani in so to ostali skoraj dvesto let. Sicer so 6kušali nekateri misijonarji širiti Kristusov nauk med našimi predniki žo v sedmem stoletju, toda brez vsakega vidnejšega uspeha. Ko je irski menih sv. Kolumban sklenil iti k Slovencem, da bi med njimi širil krščanstvo (1. 612.), mu je bilo v spanju razodeto, da to ljudstvo še ni zrelo za sveto vero. Podobno je bilo s sv. Amandom, škofom v Utrechtu. Prišel je med Slovence v dobi vlade kralja Sama okoli leta 630. v želji, da bi dosegel venec mučeništva. Prišel je v Karantanijo, pridobil nekaj poslušalcev, pa spoznal, da njegovo delo ne bo rodilo pravega sadu; kor na dosego mučeništva tudi ni mogel več upati, 6e je vrnil k prejšnjim ovčiram. Razmere so se spremenile šele sredi 8. stoletja, ko so Slovenci v strahu pred divjimi Obri iskali pomoči na zahodu. Slovenski knez Borut je iskal pomoči pri Bavarcih. Ti so res prišli in z njihovo pomočjo so Slovenci zavrnili obr-ski napad. Bavarcem so Slovenci njih pomoč drago plačali; poslej so morali priznavati njihovo nadoblast. V poroštvo 6voje zvestobe je moral knez Borut poslati na Bavarsko svojega sina Gorazda in nečaka llotimira. Solnograški škof Virgil je poslal slovenska kneževiča v Benediktinski samostan sv. Odrešenika na o loku Awa v Chiemskem jezeru, kjer je bila sloveča šola. Gorazd in Hotimir sta se poleg svetnih znanosti učila tudi krščanskih resnic ter prejela sv. krst. Po Borutovi smrti je zasedel knežji prestol Gorazd, kot prvi slovenski krščanski knez. Koliko je za njegove triletne vlade krščanstvo med Slovenci napredovalo, ni znano, vemo le, da je papež Caharija določil, naj spada Karantanija v cerkvenem oziru pod Salzburg. Živahnejše delovanje se je začelo v času vlade Hoti-mira. Na knezovo željo je salzburški škof Virgil poslal med Karanlance pokrajinskega škofa Modesta z več duhovniki. Ta Knjigo »Slovenčeve knjižnice« so prodrle že globoko tndi med naše preprosto ljudstvo. Ali sto Vi že nnš naročnik? V čotrtem letniku so izšle do sedaj že tri knjige: Ksaver Meško: NA POLJANI Teodor Choinski: POSLEDNJI RIMLJANI I. del Teodor Choinski: POSLEDNJI R1JILJANI II. del * Naročniška cena za tri broširane knjige na mesec je 45 lir, za vezane 90 lir. Prodajna cena do sedaj izišlih knjig pa je za vsako 25 lir. Postanite naročnik Slovenčeve knjižnico! se pri svojem delu ni posluževal nasil nih metod Irankovske cerkve, temveč je vodil misijonsko delo po blagih načelih irskih misijonarjev. 1865. leta so je rodil Janez Evangelist Krek, poleg škofa Jegliča pac najvidnejša postava iz nedavne naše preteklosti. 28. listopada 1812. leta so se umaknili zadnji ostan ki Napoleonove »veliko armade« preko Bere zine. Velikemu vojskovodji se je posrečilo z dobro opremljeno armado in spretnim vodstvom doseči Moskvo, v vseh spopadih z Rusi je odnesel zmago, pa bil na kraju bolj zaradi ogromnih razsežnosti in prirodnih neprilik kot pa s silo ruskega orožja prisiljen k umiku in končno pri Leipzigu z združenimi močmi Avstrijcev, Prusov in Rusov tudi vojaško popolnoma poražen; kar je temu sledilo, so bili le še poslednji poskusi moža, ki ni mogel razumeti, da je nenadoma padel z izredne višine gospodarja Evrope v položaj premaganega ge nerala. 1920. leta 60 se vršile v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev volitve v ustavodajno skupščino na osnovi zakona, ki ga je sprejelo začasno narodno predstavništvo, sesslavljeno šo iz predvojnih strank. Slovenska ljudska stranka, ki je imela pred vojno absolutno večino, je zdrknila s tega tako močnega položaj. Novoizvoljena skupščina je s pičlo nad polovično večino sprejela Vi-dovdansko ustavo, kateri je nasprotovala večina Slovencev in Hrvatov. V svojem hotenju po stopitvi jugoslovanskih narodov v en narod so prenapeti tvorci te ustave prezrli posamezna pomembna dejstva. Gospodarske, kulturne in zgodovinske sile, ki so izrastle iz pogojev stoletja trajajočega razvoja so z vso nujnostjo terjale, naj se ne loči, kar je sku- __: X!___1 ~ : — i nn nA c(!c1/n TWkfl OTI iTJl- »Dal bom mir njihovim družinam in tolažil jih bom v njihovem trpljenju« To je obljubil Gospod Jezus tistim, ki bodo častili njegovo Srce. Ne za-metujrao Jezusove poiuoči, ko smo v stiskah. 1. decembru je prvi petek v mesecu. Pridite, izpolnite zaobljubo m udeležite se spravnega obhajilu. I oča-stite tako Srce Jezusovo, da se bo usmililo nas in naših bratov in sester. 2. decembra pa je prva sobota v mesecu. Zadnja je v vencu peterih sobot, ki smo ga začeli v avgustu. Zato ne zamudimo spravnega obhajila v čast brezmadežnemu Srcu Marijinemu. IM-sti ne zdaj, ko sc bližamo prazniku Brezmadežnega spočetja Marijinega. Pristopimo vsi k angelski mizi polni zuupuuja, da bo gorje odvzeto ali omiljeno. To je Marija obljubila v Fa-timi, če se bo svet posvetil njenemu prečistemu Srcu in na prve sobote v mesecu pristopal k spravnemu obhajilu. Žene in matere Naša mesečna duhovna obnova bo v torek, 28., in v sredo, 29. novembru v uršulinski cerkvi. V torek popoldne ob tričetrt na štiri bo skupni rožni venec. Molile bomo za božje varstvo in za milost pojiolnega kosanja zlasti ob smrtni uri. Po|>oldne <>b štirih bo govor in nato litanije z blagoslovom. V sredo bo zjutraj ob 8 sv. maša z nagovorom in skupnim obhajilom. Pridite vse žene in matere, da v mogočni in zaupni skupni molitvi damo Bogu dotŽiio čast, sebi in svojim pa izprosimo milost in božjo pomoč. Opozorilo uprave policije Uprava policije ponovno opozarja občinstvo, naj od vseh policijskih organov, kadar vršijo pri strankah kakršne koli službene pošlo zahteva, da so legitimirajo, četudi jih poznajo kot policijske uslužbence. Ugotovili so so namreč primeri preiskav ali drugačnih nepravilnosti, ki so jih zagrešili posamezniki izdajajoč se za organe uprave policije. Prav posebno pa naj občinstvo zahteva od organov, ki so v službi pri protidraginjskem odseku, da se legitimirajo s posebno legitimacijo tega odseka. Brez te legitimacije policijski organi ne smejo izvršiti nobene preiskave, zaplembe, pregledovanja lokalov ali podobnih pregledov, ki spadajo v pristojnost tega odseka Vsako tudi najmanjšo nepravilnost, ki so jo že. ali ki bi jo v bodoče zagrešili policijski organi, naj občinstvo zanesljivo javi osebno pri upravniku policijo. Uprava policije, Mvice, eKP„„ 8KOla „luucaia * vc„ ...... paj živelo in naj se ne stiska pod en ka- le^^rifrrk&tTO do svoje smrti lup, kar je nastalo pod najrazličnejšimi okolf leta 765 Pokopan je pri Gospe j in često si nasprotujočimi vplivi. Vidov-Sveti, v cerkvi, ki jo je sam zgradil. Po- I danska ustava je enostavno razširila srb-slej se je krščanstvo mirno razširjalo, po Modestovi smrti, posebno pa še po Ho-timirovi, je pa prišlo do oboroženega upora poganov, ki ga je šele po nekaj letih Opozorilo obiskovalcem državnih gledališč P. n. glodalt&kim abonentom In drnglin oblikovalcem sporoča Uprava državnih gle dall&č, da »OledalUkl llaU preneha IzhajaU Obenem sporoča, da bodo za posamezne abonentske predstave za vsako premlcro Sc na daljo Izhajali v iveil z letakom članki, ki ae Ii ' bavlll z označeno predstavo. Tisk novih člankov za jutrišnjo premiere »Marija Stuart« se j« 1« tehničnih ozirov zakasnil, kar blagovoli p. n. občinstvo vzeti na znanje. Pripominjamo pa ln opozarjamo, da je za lo predstavo na razpolago So manjSo Stovilo izvodov »Gledali-Skcpa lista« lz lanske sezone. Ti Izvodi bodo naprodaj pri dramskih biljeterjih. Obrtnike opozarjamo ponovno na naredbo o štednji z električnim tokom, ki se že strogo izvaja. Prepovedano je uporabljati električni tok v delavnicah in pisarnah tako za pogon kakor tudi za razsvetljavo od 10. do 13. in od 16. do 20. ure. Gostinska podjetja, iz-vzemši okrepčevalnice ne smejo uporabljati električnega toka od 17. do 18.30 ure. Frizerski obrati smejo uporabljati električni tok od 7. do 12.30 in 13.30 do 16 ure, brivnice pa od 15. do 18. ure. V prepovedanem času morajo biti električne luči, motorji in aparati brezpogojno odklopljeni. Izjemna dovoljenja na posebne prošnje izdaja šef pokrajinske uprave. Do rešitve se je strogo držati naredbe. — Odsek za obrtništvo. i u w ^ --- n " . .. # stri bavarski knez Tasilo (prim. Krst pri Savici). Poslej ne čujemo več o kakih uporih. Slovenci so se oprijeli krščanstva največ po zaslugi škofa Virgila, ki sko ureditev na slovenske in hrvaške pokrajine in povzročila mnogo hude krvi. Prav njej se imamo zahvalili za neštete težave, ki jih je morala preživeti Jugoslavija v prvih desetletjih svojega obstoja. Vsiljeni centralizem v zvezi z narodnim edinstvom se ni obnesel, pač pa je povzročil državni zlom. Rdeči križ poroča Paketi: Vrstni rod za sprejemanje pako-lov za čas od 27. novembra do 1. decembra je sledeči: N, O ln R v ponedeljek, P v torek. 8 v sredo. S, T in U v četrtek. V, Z in 2 v petek. Uradne ure so vsak delavnik, razen soboto, od 8—11, v potek tudi od 15—16.30. Škofijska dobrodelna pisarna, Poljanska oesta «. sporoča; Mesečne podpore zavodom so bodo Izlučevale 110. novembra. Vse ostale podpore dijakom, ki »tauujejo privatno In rednim podpimncem i» Ljubl:aoe pa Sel« po Izidu novih denarnih nakaznic po 100 in po 50 lir zaradi pomanjkanja teh bankovcev. Natančni datumi bodo So objavljeni v »Sloveuou«. Mesečna rekolekclja za g*. duhovnike bo v petek. 1. decembra, in bo združena • komemoraeijo prihoda Skof« Misija v Ljubljano. Ob 15 skupna adoraolja, ob 16 roedltn clja, ob 17 konforeuca. Vsi gg. vljudno vabljeni. — Vodstvo. Mesečna rekolekclja »a akademsko izobražene gospodt bo v sredo, 2» novembra, oh 18 v Križankah kot običajno. Za pokojnega JoSkota Jereba, ki je P« dol r.a domovino v borbi z zločinskim komunizmom, se bo vrflla slovesna maia za-duSnica v sredo, 29. nov., ob pot 7 v cerkvi sv. Petra r Ljubljani. Vsi znanci, prijatelji in sodelavel pokojnega, zlasti železničarji, vljudno vabljeni. Za sedmi dan smrti bo za pok. e. kanonika dr. Gregorlja Žerjava v stolnici črna pet« sv. maSa dane«, v torek, ob 7 zjutraj. Nmnosto venca na krsto t dr. Gregorja Žerjava, stolnega kanonika, je daroval Stolni Vino. konrerenol g. dipl. in*. Polensl Itndivoj 300 lir. Bog bodi gospodu darovalcu obilen plačnik. Namesto venca na grob blagopnkojncga g. kanonika dr. Gregorja Žerjava je daroval g. dr. Milan Pcrko za corkov sv. Družine 500 lir. Prisrčen Bog povrnil Za stare ln onemogle v mestnem zavetišču v Jnpljcvl ulici je podurllu ga. Ivana Majcen 200 lir namesto cvetja na krsto pok, g. Drngnta Ceča. Mestno županstvo Izreka dohrotnlcl najtoplejšo zalivalo tudi v imenu podplranlh. Ravnateljstvo I. mciane meW»nske »ole n- Viču v Ljubljani se v imenu nčencev in učenk toplo zahvaljuje drntinl Sknmovc, ki je darovala za revne učence in učenke »nosek 500 lir v počastitev spomina na rajnko Prekuh Joilco, tuknj&njo moAČ. Sol. učiteljico. — Ravnateljstvo. Za učiteljice bo mesečna duhovna obnova v četrtek prod prvim p»tkom, 30. novembra. ob 17.30 t samostanski kapeli pri nrSulinkah V»e učiteljice Iskreno vabljeno! Kdo more podariti i» revno kapelic« majhno preprogo ali prodati po zmerni co-nil Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Rcvn» kapela«. Četrta deika ljudska Sola v Ljubljani n« Prulah bo zopet pričola s poukom, zato nal pridejo učenci v torek. 28. novembra, ob 8 v dvorano poleg cerkvo sv. Jakoba, kjer bodo zvodoll. kje ln kdaj bodo imeli pouk. — Učenci V. razreda pa imajo pouit v pn-nedeljok, 27. novembra, ob 12.30 v gostll.il Kramar na Krakovskom nasipu. Formlcot pastlle za d«»lrl«t»c?Jo ust in grla dobite v lekarnah V LJubljani »o nmrll od 17.--I3. novembra: Prekuh Jožica, «3 let, ouiteljica, Stnri trg 26; Kern Frančiška roj. DreSnr. 72 let, zasebnica, Sludentovska 13: Kriitzlor Josip. 38 lot, rentnlk dri. tel., VoSnJakova 18: Rozman Katarina roj. Fabijanič, 85 lot, vdova stražnika, VorstovSkova 8; Primec Jsricn roj. Kuselj, 67 let, vdova krojača. Lainpre-tova 13; Kočar Marija, M lot, postrežniea. StreliSka 4; Cotlč Frnno, 40 lot, preglednik fin. kontrole, Ciril Metodova 52: Prcmk Marija, 91 let, blvSa dnlnarlca, Vldovdanska 9; Unuk UrSula, 82 let, zasebnica, .Inpljova 2: ltant Ivan, 77 let, blvSl pek, Japljova i; Kompan Romnn, 2 leti, sin boln strežnika. Mestno zavetlSčo, Bežigrad: Nabernlk Ma rlja, 94 lot, znscbnica, Vldovdanska 9: Kreidl Ana, 73 lot, prevžttknrlcn. 8cliraml>prg 52, Landsborg: Rakoveo Ivana, 43 lot, učiteljica, Gospos\otska 13: dr. Krajco Otinar, 72 lel. mestni fizik v p., FrančiSknnska 4; Flnz Bono. 71 let, drž. vpok., Ocstrlnova ». — V ljubljanski bolnišnici w> umrli: Kralj Elizabeta, 64 let. žena vpok. drž. žel., Kri-žovniSka 7; Ilo Iva roj. Knjfež, 52 let. vdova uradnika, Aleksandrova cesta; Frančl-Skovič Makselj, poljski dolaveo, Prapunjak 228, Bakar; Biteno Lucija roj. Smolnikar. 68 let, vdova troSarln. nadpaznlka. Cerne-tova 19; ZrlmSek Rudolf, 46 let, vlAJi davčni kontrolor, Staničova 21; RamRnk Olga, 42 let, služkinja, nestalno bivališče; Petercn Ivana, 30 let, delavka. Zadvor 38, Pobrunje: Vozlič Anton, 87 let, sin krojača, Polenj« va« 36; dr. Žerjav Gregor, 56 let, atolnl kanonik, Pred Skotijo 9; Slak Marija roj. Hro. vatlu, 46 lot, žona postrežčka, Rozijnnska 11- Kin.TURNI OBZORNIK Nova izdaja Jurčičevega Sosedovega sina V zbirki srednješolskih pomagal »Cvetje iz domačih in tujih logov« je kot 20. zvezek izšla sedaj po današnjem pravopisu jezikovno prirejena izdaja Jurčičeve najboljše povesti »Sosedov sin«. V zadnjih letih je po 1 ri-jateljevi izdaji izšel Sosedov sin ze tretjič, namreč v zbirki Mala knjižnica v ureditvi prof. F. Kolarja, ki je doživela že drugo izdajo v miniaturni izdaji pri Akademski založbi, ki je izšla v 5000 izvodih, ter sedaj v Cvetju. Ze po tem se vidi, da je našla ta novela velik odziv pri našem občinstvu, zlasti pa, da se mnogo bere po naših šolah kot najboljši primer Jurčičevega pripovedništva. In tem je namenjena tudi nova izdaja prof. Martina J e v -nikar j n. Povest v novi izdaji ni samo jezikovno prirejena po današnjem pravopisu, temveč ji je prof. Jevnikar dodal tudi zelo izčrpen literarno zgodovinski in kritični uvod ter natan-manj znanih pred- Martin Jevnikar je v svojem uvodu lepo prikazal genezo tega Jurčičevega izrazito kmečkega dela, ki ga je začel pisati na Dunaju za Stritarjev almanah Mladiko (1868), pa je med tem ušel k Narodu v Maribor in dokončal šele tam pozneje kakor je mislil. Po natančni snovni in slogovni analizi je prireditelj tudi dognal, da je to pisanje na dolgi čas in nestrpno čakanje urednika Mladike imelo tudi posledico v delu samem, kajti zasnovan je bil Sosedov sin na široko kot nekakšen roman, ki naj bi bil pendant Desetemu bratu, izdelan pa pomeni prehitro zaključitcv samo osrednjega ljubezenskega problema ter tako zasnova in jz-delava ne stojita v pravem razmerju. Iz romana je nastala samo novela, ki je prireditelj ne šteje med »vaške povesti«, kakor Prijatelj in Kolar, temveč samo med novele s preprostim — rekel bi lahko — enotipnim motivom in preprosto izvedbo. Jevnikar je natančno opredelil Jurčičevo pojmovanje kraja in časa, ki je vse presplošno in prešibko, da bi ga lahko imenovali realistično. Sploh je največji slogovni problem pri Sosedovem sinu razmerje med še staro romantiko in novejšim Čen komentar metov in izrazov na koncu knjige ter celo napotek našemu dijaStvu, Vnko - xs.„i, „ „»;.„ naj samo razmotriva problematiko So- real zrnom,.takor se «>č,t^ * sedovega sina. 1 ljudi, * njih mišljenju, v zasnovi vse povesti, v svetu in duhu novele Same, najbolj pa v psihološkem razpletu in zapletih. Pri vseh teh vprašanjih, ki si jih stavi Jevnikar, odgovarja v tem smislu, da je bil Jurčič kljub močni realistični potezi v delu, ki se kaže zlasti v opisovanju kmečkega življa, še velik romantik, romantik predvsem v zaletih in napetih prevratih (beg izpred oltarja), ki so vse premalo psihološko utemeljeni. Zlasti pa se kaze njegova romantična duševna osnova v idealistični zasnovi vse novele, ki je »naravnost vzgojna z izrazitim poudarkom četrte božje zapovedi za otroke in starše, s krivdo in kaznijo na obeh straneh.« (21.) Da ni svet realističen, v katerem se giblje povest, je povzel Jevnikar po teh dejstvih: 1. Jurčič je vzel po dva kmetska domova, a povsod samo po enega otroka, s čimer je problem poenostavil skoraj na pravljično osnovo; 2. povsod išče presenečenj, in sicer tako, tla pritira zgodbo že čisto pred zaključek, a jo nenadoma preobrne, m vse se zmeraj tako obrne, kakor zahteva misel; imamo torej realno podlago, a idealizirano v romantičnem smislu. Jevnikarjeve ugotovitve pri zgradbi povesti, pri podčrtavanju psiholoških neskladnosti oseb (zlasti Štefan, ki je kot glavni junak psihološko najslabše predstavljen), pri analizi kompozicije so tehtne ter doslej naj- bolj dokazane. Zato bo ta uvod mladega slavista imel še dolgu svojo ceno. Pomen Sosedovega sina je Jevnikar strnil v ugotovitve, da je to najboljša Jurčičeva povest, da pa ji do »vaške povesti« v literarno zgodovinskem smislu manjka predvsem opisov narave in vaškega življenja ter da zaradi premalo poglobljenega psihološkega pogleda ter premalo duhovne problematike pač dunes ne more veljati za vzorno novelo v današnjem smislu. Pač pa predstavlja vrhunec Jurčičevega pisateljevanja, delo, ki jc imelo že svoj čas velik vpliv.. Jevnikar je na koncu uvoda podal vso dosedanjo literaturo o tej noveli, dodal pa tudi zanimiv pregled Jurčičevega življenja in delovanja, v katerem se bralec z lahkoto pouči o letnicah, važnih za Jurčičevo pisateljevanje, le o dnevu njegove smrti ne. Slovarček Jurčičevih lokalizmov je zelo natančen, včasih celo preveč, ker razlaga tudi nekaj splošno znanih besed. Na koncu knjige je po načinu vseh izdaj Cvetja nanizanih neknj metodološko zelo spretno podanih vprašanj, na katera naj odgovarja dijak sam ter se tako uri v pravilnem razumevanju literarno zgodovinskih in estetskih problemov, ki jih nudi ta Jurčičeva novela 7a njegov in današnji čas (primerjava z Dutarjevim Urbihol). td Nastop gojencev Glasbene Matice Od učencev Glasbene Matice so lclon kot prvi nastopili gojenci violinskega oddelka prof. Karla Sancina. Vat nastopajoči so bili iz 1. oziroma 11. razreda nižje šole. Povprečno imajo torej vsi enako izobrazbo, vendar se že na tej stopnji čuti, kdo od njih ima intimnejši odnos do svojega tako zelo delikatnega inštrumenta in e tem boljše upe na prihodnji umetniški razvoj Učencev je bilo po številu sedem (Črnivec Mirko, Oblak Metod, Udovč Vladimir, Klopčič Rok, Turk Ivo, Kapus Franc in Pečenko Vida) Podali so nam več solističnih točk, slišali emo pa tudi dva dueta, od katerih je bil za dojemanje vsaj Bachov še pretežak za učence na tej stopnji. Za konec so vel učenci zaigrali dva stavka iz Danclovega op. 199, ki Je kar mogočno zvenel. Pri nekaterih učencih je že opaziti prve začetke samostojnega podajanja, pri vueh pa veščo roko g. prof. Sancina, ki jih spretno usmerja na zdravo umetniško pot. Omenim tudi. da je g. Samcin za nastop prispeval štiri samostojne, pedagoško pomembne skladbe. Nastopajoče je na klavirju spremljala ga. prof. Mirca Sanclnova. M. T. SVETU « je bogato pisana beseda Novo razdobje v razvoju našega gasilstva ! Službeni list objavlja v 98 številki z dne --■ nov. 19+4 naredbo o gasilstvu, s katero se razpušča sedanji, od itali-jan. oblasti ustanovljeni gasilski zbor (97. Corpo Vigili del Fuoeo), organizacija gasilstva Ljubljanske pokrajine pa postavlja na povsem novo, našim razmeram in časom primerno podlago. Ker je naredba važna tudi za širšo javnost, je treba, da nanjo opozorimo in da spregovorimo nekaj o njej in o našem gasilstvu vobče. Reorganizacija in vključitev v javno upravo 1 Nova gasilska naredba daje obnovi organizacijsko podlago, sledeč strogo potrebam gasilske službe, ki postavlja danes tele zuhteve: veliko koncentracijo sjl in sredstev, združitev vodilnih in opremljenih gusilskih edinic in kakor je to uveljavljeno že v vsej javni upravi, ustvaritev udarnih, vojaško organiziranih in odlično izve/banih in opremljenih gasilskih edinici in podreditev teh edinic požarnopolicij-skim oblastvom, ter zadovoljivo rešitev materialnih in socialnih vprašanj gasilstvn. Z novo naredbo se naše ga-silstvo z ene strani vrača nazaj v dobo izpred leta 1933, namreč na/aj v občino, iz katere je bilo izšlo, z druge strani pa stopa naprej, ker zapušča preživelo privatno, društveno osnovo ler se včlenja v javno upravo, v kateri prevzema važ.uo panogo, zaščito življenja iu imetja pred ognjem in katastrofami. Ni prostora, da bi se na tem mestu obširno bavili z naredbo. Opozarjamo nanjo v Službenem listu, in se omejujemo le na njene posebnosti in novosti. Naredba daje gasilstvu nor položaj: uvršča ga v tehnično policijo — za nas nov pojem — in ga podreja županu kot nosilcu krajevne požarno-policijske službe. (Jvajatu se dve vrsti gasilskih organov: Požarna policija in gasilstvo v ožjem pomenu besede; prva je iz poklicnih gasilcev sestoječa tehnična policijska čet«, drugo pa so tehnične pomožne policijske čete, sestavljene iz izvenpoklicnih, iz prebivalstva samo /t čas alarmu in vanj pritegnjenih gasilcev. ki služijo ali prostovoljno ali obvezno. Požarno policijo 2—3) je dolžna postaviti le mestna občina ljubljanska. Sestavila jo bo iz poklicnih gasilcev razpuščenegu Gasilskega zbora pod vodstvom strokovno izšolanega poveljnika (gasilskega inženirja). Vse druge občine postavijo po eno, po ^rtjjg^ni potrebi tudi več prostovoljnem vodnooskrbovalnih naprav ter sprejele kot jedro člane leta l'>41 raz-jj^-gjiik prejšnjih gusilskih čet. Sta- nje gasilstva se torej proti predvojne-' mu ne bo dosti spremenilo, pač pu organizacija. Prostovoljno gasilsko četo (§S 6—12) vodi gasilski vodja, ki ga postavlja župan in ki je temu ter okrajnemu gasilskemu vodji odgovore« za udarnost svoje edinice. V občinah z več gasilskimi četami so četni vodje podrejeni vodji čete na sedežu občine. Naredba odreja podrobno dolžnosti in pravice gasilca, odpust iz čete, izključitev itd. Nabava in vzdrževanje gasilnega orodja, oblačil, opreme, alarmnih in vodooskrbovalnih naprav ter orodarn je naloga občine. Gasilstvu (!SS 13—18), ki se ustanovi samo v občinah, v katerih ustanovitev prostovoljnega gasilstvo ne bi uspela in ki je torej snbsidiarnega značaja. Ker je pri nas prostovoljno gasilstvo zelo razvito in priljubljeno, najbrž ne bo v vsej pokrajini niti enega primera, da bo treba seči po tem sredstvu in uveljaviti gasilsko službeno dolžnost. Ob-namenjeno imovino upravlja ali občina sama, ali pa vodja gasilske čete. Ker nosi vse vzdrževalne stroške občina, ji pripade tudi vsa imovina gasilskih čet, razpuščenih povodom postavitve Gasilskega zbora, in morda še ne prenešena imovina samostojnih gusilskih društev, ki so obstojala pred letom 1935. Nova je uvedba obveznega gasilstva vezan službovanju v obveznem gasilstvu je vsak moški občan od 17. do 53. leta starosti. V službo jih priteguje župan z odločbo. S 13 našteva oprostitve. Industrijsko in zavodsko gasilstvo ostane še naprej privatno, podreja se pa državnemu nadzorstvu. Tudi industrijsko gasilstvo jc v naredbi podrobno urejeno (§5 19—23). Organizacija gasilstva je urejena skladno z organizacijo naše javne upravo. Celotno gasilstvo pokrajine vodi pokrajinski gasilski poveljnik, ki je podrejen neposredno šefu pokrajinske uprave, njemu odgovoren in od njega postavljen. Sedež poveljstva je v Ljubljani; ono upravlja vso, nalogam gasilstva služečo imovino pokrajine in ima svoj proračun. Gasilstvo v območju upravnega okraja vod) okrajni gasilski vodja, ki je postavljen od okrajnega glavarja in je njemu podrejen. Okrajni gasilski vodja je predstojnik vodij vseh gasilskih eet 1 v okraju. Pokrajinski in okrajni gasilski vodja sta obenem gasilskotebnič-I na nadzorna organa njihovih oblastev. Na novo in prvič v naši pokrajini se ureja povračilo mezd ali zaslužka, odpadlega zaradi sodelovanja prostovoljnega ali obveznega gasilca pri požarih in katastrofah, kadar pade to sodelovanje v gasilčev delovni čas (§ 30). Ni pravično, da bi uslužbenec ali delavec, ki se kot gasilec žrtvuje za skupnost, za svojo žrtev še mezdo izgubil. Zato se odreja, da se morajo gasilcem — privatnim uslužbencem izplačevati njihove mezde za vsak primer pritegnitve med njihovim delovnim časom za čas do dveh delovnih dni: če truja njihova pritegnitev več kakor dva dneva, jim mora odpadlo mezdo nadoknaditi občina. Nameščenci in delavci v službi javno-pravnih teles obdržijo pravico do svojih prejemkov brez ozira na čas trajanja pritegnitve, pripadniki svobodnih poklicev pa imajo pravico do odškodnine, če jim jc v času udej-stvovaoja izpadel zaslužek, ki ga ne morejo več nadomestiti in če je udej-stvovanje trajalo neprekinjeno več kakor šest ur. Naznanila ljubljanskih prireditev Dramsko gledališče Torek, I!, novembra, ob 16.30: »Martja Stuart«. Red Premlerski, Sreda, 1». novembra, ob 16.30: »Življenje Je lepo«. Red Sreda. Četrtek, M. novembra, ob 16.30: »Marija Stuart«. Red Četrtek. Operno gledališče Torek, 28. novembra, ob 16.30: »Cllvla«. Red B. / Sreda, 2». novembra, ob 16.30: »Jenufa«. Red D. Četrtek. S*, novembra, ob 16.30: »Cllvla«. laven. Cene od 60 Ur navzdol. N. Dostal »Cllvla«, opereta. Osebe: E. W, Potlcrton, finančnik 1» Chleaga — Mil-činakl, Clivla Oray, filmska Igralka - Bu- Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu šef pokrajinske uprave je 24. novembra t. 1. določil za tržno blago v Ljubljani najvišje cene, ki veljajo od ponedeljka 27. novembra 1944 zjutraj dalje do objave novega cenika. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Novo kislo zelje 6.80 L; kisla repa 6.80 L; sladka repa 3 L; rdeče zelje 4 L; zeluate glave 3 L; zelje na debelo 2 L; sveže naribano zeljo 4 L; ohrovt 4 L; črna redkev 3 L; rdeča pesa 6 L; kole-rabice 6 L; rumena koleraba 6 L; kar-fijola 10 L; krompir 4.50 L; buče 2 L; paradižniki 10 L; endivija 8 L; radič O L; špinača 10 L; šopek mežane zelenjave za juho 0.50 L; osnaženo rdeče korenje 8 L; peteršilj 6 L; zelena 8 L; por 9 L; čebula 12 L; česen 17 L; osnaženi hren 8 L; jabolka 16 L; gobe I. vrste (jurčki) 20 L; gobe II. vrste 12 L; suho lipovo cvetje 40 L. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogTam. Opozarjamo pa, da vse. te najvišje dopustne cene velja jo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker za blago, uvoženo iz drugih pokrajin, veljajo cene, ki jih za vsako pošiljko posebej odobri Šef pokrajinske uprave. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce da mora biti po teh cenah na- prodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju kot je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti osnažena in oprana, vendar pa ne več mokra ali namočena, pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene ali tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene na vsem navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu, temveč tudi na živilskih trgih na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. Blago, ki so bile cene zanj objavljene v prejšnjih maksimalnih cenikih in jih sedaj ni v ceniku, se mora prodajati po prejšnjih cenah kot ob isti letni dobi lanskega leta, če ni bila za tisto blago s posebno odločbo Šefa pokrajinske uprave — oddelek XI. odobrena drugačna cena. Ponavljamo, da imajo prodajalci na drobno dolžnost na blago postaviti li?tič z enotno ceno in kakovostjo blaga. Ta cenik mora biti obešen na vidnem mestu tako v trgovinah na debelo, kakor tudi v prodajalnah na drobno. Ceniki se dobe v mestnem tržnem uradu po 0.50 L. Za pridelke, ki jih ta cenik ne navaja, veljajo zadnje cene iz prejšnjih cenikov. Kršitelji predpisov tega cenika bodo kaznovani po naredbah z dne 26. januarja 1942 št. 8 in z dne 25. novembra 1942 št. 214 ter po naredbi z dne 12. marca 1941. M. s. št 358. kovčeva. Juan Damigo — Koren, Jola, njegova seetrična — Barblčeva, Lelio Down. poročevaleo — M. Sanein, Caudillo, krčmar —, Korošec. Diaz, stotnik — Humer, Vald-vlo. kriminalni Inšpektor — BoStjančič, predsednik »ndišča — Skabar, Pepe Sulo — Zupan, filmski režiser — Frelib. filmski igraleo — Brajnik. filmska Igralka — Po-nikvarjeva. Lay« — Japljeva, prvi ganebo — Kobal. Amaconka — Oolieva. Kraj: V južnoameriški republiki Boliguay in okolici: čas: sedanjost. Solo pleSota Japljeva ln Pogačar. Scena Inž. E. K ran?, kostumi J. Vilfanova. IV. sinfonični koncert bo v ponedoljek, 4, decembra, ob 18 v veliki unionski dvorani. Spored bo izredno zanimiv in bo obsegal po eno sinfonično skladbo Wagnerja, Biahmsa, Dvoraka in Liszta; pomnoženemu radijskemu orkestru bo dirigiral Drago Mario Sijanec. O kon-oertu bomo ie podrobneje poročali. Predprodaj« vstopnic s sporedi se vrši od jutri, srede, 29. novembra dalje v knjigarni Glasbene Matice. •OiHajBlitii rtaptu 3tfnnl8 prtHBfle- RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 28. november: 7 Poročila v nemSčini — 7.10 JVtranji koncert, vtnes 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 12 Napoved sporeda, nato opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini, poročilo o poloiaju in poročila v slovenščini — 12.45 Koncert za razvedrilo izvaja rad. ork. pod vod. D. M. šijanea — 14 Poroč. v nem. — 14.15 Od dveh do treh Sere meh — 15 Prenos osr. nem. sporeda — 17 Poročila v nemSčini in slovenščini — 17.15 Popoldansko kratkočasje — 18.30 Pregled Športnih dogodkov v nemSčini ln slovenščini — 18.45 Zdravniška ura, dr. Šalnmon Branko: Rojstva in smrti med našim narodom — 19 Slovenska ljudska oddaja — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pronos aktualnega predavanja — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Dunaj pozdravlja Ljubljano — 21 Komorno glasbo izvaja trio za flavto, gosli in čelo, izvajajo Slavko Korošec, Miran Viher in Adolf Zupane, solistka Jelka Stanič, violina, pri klavirju Marijan Lipovšek — 22 Poro. čila v nemščini — 22.15 Plesni orkester vodi M. Vodopivec — 23 Prenos osrednjega nemškega sporeda. Banovinski gasilski sklad se pre- (»simje v pokrajinski gasilski sklad n bo še naprej služil svojemu staremu namenu. Ostanejo tudi vse obveznosti zavarovalnih družb in drugih ustanov za zavarovanje proti požaru, njihov prispevek pa se zvišuje nazaj nu v gasilskem zakonu iz leta 1933 določeno iziuero 6 odstotkov od pobranih premij. Razdelitev dohodkov toga sklada je nekoliko spremenjena, ker odpade sedaj Gasilska zveza in ker so se spremenile tudi potrebe. Predviden je tudi nov prispevek pokrajine v ta sklad, ker dohodek iz obveZnih prispevkov zavarovalnic danes ne zadošča. Subvencije občinam za vzdrževanje njihovega gasilstva bodo v bodoče višje. Postopek je nagel. Izločen je v vseh .gasilskih zadevah upravnosodni postopek in tudi redna tožbena pot. Imovina Gasilskega zbora ter imovina bivše Gasilske zajednice in gasilskih žup, kolikor še ni prešla v last zbora, preide v last Ljubljanske pokrajine, ki nosi skoraj vse stroške za vzdrževanje pokrajinskega gasilskega pCRNI TALAR« Lott« Koeh, Kirsten Heiberg, Riebard Haussler. P r e d s t a v e ob II In 18 Dotrpela je naša nad vse ljubljena soproga, dobra mamica, stara mama, sestra, teta in tašča gospa Pogačar Elizabeta soproga strojevodje Pogreb drage pokojnice bo v lorek, dne 28. t. m. ob 4 pop. z Zal, kapele sv. Jožefa, k sv. Križu. Ljubljana, 27. novembra 1944. Globoko žalujoči soprog z otroki ter ostalo sorodstvo. GUNNAR GUNNARSSON: NA BREGU ŽIVLJENJU ■ • i Roman 68 Poljubil je mrzlo čelo, položil je ruto spet na bledo obličje, napravil je znamenje križa čez vee mrtvo telo in je nato tiho odšel iz sobe, da bi noiskal Blido in pogledal, kako je otroku. Srce mu je vztrepetalo od bojazni, da bo zagledal njeno gorje. In še bolj se je prestrašil ob misli, da nemara še niti ne ve ne. kaj se je bilo zgodilo. Povsod je bilo vse tiho — že zdavnaj je bila noč. A ko so se oglasile njegove stopinje na stopnišču, so se odprla kuhinjska vrata in stara Greta je stopila ven, držeč svetilko v roki. šepetaje jo je vprašal po Blidi. ona pa mu je šepetaje odgovorila, da jo je spravila v posteljo — zgoraj v sobi. kjer je bila prej njegova spalnica. »Zdaj sem pa tu, če bi se zbudila.« je rekla in si obrisala oči s pisanim predpasnikom. »Tako bridko se je jokala, uboga punčka, ko je razumela, kaj da se ie zgodilo. Sera Sturla ji je vzel svetilko iz roke in je odšel navzgor, da bi pogledal, kako je z Blido. Trdno je spala, stiskajoč svoj mali, objokani obraz na po! v blazino. Pobožal jo je neznansko previdno po laseh, da je ne bi zbudil, in se je prav nalahno dotaknil njene roke in njenega lica. Potem je pokleknil k postelji in si skril obraz v dlani. Zdaj je lahko molil in je čutil, kakor ie to že prej nekoč doživel, da bo laliko svoje srce otajal v molitvi, dokler bo imel še Blido. Bila je ko člen v zvezi med njim in Bogom — bila je tako rekoč resnična zveza... In niti slutil ni, da je molil le iz bojazni, iz bojazni, da bi s svoje strani pretrgal to zvezo — in si s tem naprtil kazen na najobčutljivejšem mestu... da bi hčerko na kakršen koli način izgubil. Čim jo odmolil, je šel spet navzdol in je naročil Greti, naj gre k Blidi in bo pri njej, da jo bo tolažila in ga poklicala, če bi se zbudila. Saj se lahko kar k njej v posetljo vleže, jc dodal. Potem je vprašal po novorojeni deklici in je zvedel, da je dekletcu dobro, da se je Sigrun zavzela zanjo in jo bo za zdaj ona oskrbovala. »In tako je v dobrih rokah,« je Se dostavila stara Greta in se spet začela jokati. Sera Sturla se je naglo obrnil in odšel navzgor, da bi do konca noči prebil pri truplu svoje žene. Dva in dvajseto poglavje V obroču leta romajo ljudje okoli kakor sužnji. Dnevi so kakor gredi v mlinskem kolesu, nobenega ne moreš preskočiti. Zmeraj okoli in okoli, pa vendar stalno na istem mestu roma sprevod uklenjenili sužnjev. Sera Sturla je zlasti v prvih dneh po smrti in pogrebu svoje žene prav težko občutil to, da ni bilo moči nobenega dneva preskočiti. Sleherno jutro ga je zgrabilo za tilnik in ga vrglo iz Kratkega, nezavestnega sna. In potem je bil nred njim dan s svojo neizprosno zahtevo — z mislimi, ki jih je bilo treba premisliti, in s časom, ki ga je bilo treba preživeti. V dneh, ki so bili med smrtjo in pogrebom njegove žene, ni imel nobenega občutka za čas, vse je nekako stalo, dan in noč sta spolzela drug v drugega. Kamor se je ozrl, se mu ie postavila na pot stena same teme. Njegovo telo i., vse njegovo občutenje je bilo kakor čoln brez vesel, ki se je brez smisla in vzroka podil |.o oceanu sem in tja, njegova duša pa je bila kot nebogljena brodolomka v njem. Kasneje se je spo- minjal teh dni kot dolge noči v pregnanstvu in še sanjalo se mu ni, kako jo je prestal. Spominjal se je je z bolečino in s sramoto. Najrajši se je izogibal mislim nanjo. In vendar je spominjanje na ta čas izpolnjevalo največ teh mrtvaško počasnih ur neskončnih dni, ki so sledili prve dneve. Strmel je tja noter kakor v globoko temino, ki ji n jegova duša ne bo nikdar prodrla do dna. Medtem ko so se dnevi truda-polno vlekli dalje, se je vendarle polagoma nekoliko pomiril. A ta mir je bil mir pod bičem. Saj ga je Bog brez dvoma zapustil, si j dejal, vendar ni bila njegova vera v vsemogočnega Boga nikakor uničena. Zakaj Bog ga je nemara tako močno prestrašil, da je njegova duša izgubila ravnovesje in se je njegova zmožnost stvarnega mišljenja razletela na tisoč koscev. Prej je bil navzlic vsemu zdvajanju zvest hlapec Gospodov — zdaj se je pogrezal v svojem strahu in je postal bojazljiv in ponižen suženj Gospodov, ne da bi se tega prav za prav zavedal. Menil je, da je postal pod šibo božjo le še bolj vnet služabnik. Le da se mu je zdaj Bog zazdel bolj strog, vendar ne strožji, kot je bil pravičen in kakor je bilo v skladu z Njegovo neskončno dobroto. Saj, ko je premislil svoje dosedanje življenje, je našel toliko napak, toliko slabosti, da se mu ie zazdelo pravično, da je bil tako hudo kaznovan. Ze to, da se je drznil tako rekoč izzivati božje usmiljenje in vsemogočnost, ?e mu je zdaj dozdeval tak greh, da ni bila zanj nobena kazen prehuda. Bog mu je bil torej še zmeraj milostljiv, da ga ni kaznoval s še hujšimi kaznimi za njegove grehe — za njegovo nepojmljivo ošabnost, ki je žo sličila bo-gokletstvu. Vse to se je zagrizlo v njegovo dušo kakor zmrzal v tiho gladino spokojnega jezera in se je kmalu spremenilo v leden oklep krog njegovega srca. Storil je kakor pameten otrok, ki si v mislih naloži hudo kazen — hkrati pa se zapre spričo kaznujoče osebe in zakrkne, ne da bi to izražal1 s svojim vedenjem in ne da bi se tega jasno zavedal. Zatorej so bile njegove pridige navzlic njegovi notranji spremembi in čeprav so zajemale sokove iz drugih korenin, prav tako pošteno mišljene in globoko občutene ko prej. Seveda niso bile nič več tako jasne in niso nič več vsebovale osebne značilnosti. Nič več ni zahteval od sebe iste jasnosti ko prej. pač zato, ker ni imel nič več zmožnosti, da bi spoznal razliko med jasnostjo in meglenostjo. A ljudje; ki so sleherno nedeljo napolnili cerkev, so prav za prav opazili le tisto spremembo, du je župnik zdaj svoje pridige pisai, medtem ko jih je prej večijlel kar »iz rokava stresal«. Druge spremembe pa niso opazili, zakaj, kolikor eo bile njegove pridige manj jasne, so pa bile bol j močne.