Št. 88. V ftorioj, v toivk dne 3. uovemhra 1903. Letnik V. l/liaj.'i vs.-i toick ii, snlioto ob II. in i |iii'il|)(»|i|iii' /.,{. ini'slo tcr n\. ii. uri I ii|i. /;i ili-^.clo Ako |jailc n;t hi »lii.va |ji:i/.ink unit* (I."in |»rcj ob (i./.vt'i^iT. Slam« jjo poSli pn'j«iriiaii all v (iorici na dom pošiljan (•••loJfl.iM) 8 *\, |j111]<• 111fi 4 K in Aetrlli'lno ~L K. l'roil:i|;isc v (Jorici v to- liakanian Schwarz v Šnlskiti iilicali. Jellersitz v Niniskih ulicali in L •¦ ban na Verdijevt'in ti'kaliscu pn H vin GORICA I HrrdniNtvu in upritviiištvo ie naliajata v «Narodni t i t» k. a r ii i», I ulicH Vettiirini Ii M, y I)opiSf je iidsloviti na urt'dniätvo. ngl&HP in naro^iiino pa na upravniftlvo »tioric**«. Oglasi s? račuiujo po j>«-tit- vrhtah in sitt-r ako »»• tiakajo 1-krat \><> 12 vin., 2-krat pn 10 Tin . 3-krat po 8 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- riijo »f ;o {.ijgudbi. (Kjutrauje i%nja, da je duhovnik kakor vsak , elj k nadzorovanju po postavi pri- sre an. Dru^ače seve je miulil župnik- legi o-učitelj. Kako tudi ne! Saj duhovniku, j gij podučuje veronauk v šoli, nalaga po- ; & Wa z dne 20. junija 1872 samo brez- placen poduk, za ostalo naj skrbe drugi. Tudi ni duhovnik ud uciteljske kon- | I'erenee z odločilnim glasom, izvzerr.ši ( nekaterih predmetov (pridnost, obnašanje, j verstvo, šolska knjižnica, verske vaje), | re konference, ki po § 30. Ijudsko- lh kega reda sklepa o nadzorovanju i eke mladine. ; _.....Zadeva je prišla pred okr. šolski i p 'et. Ta je razlagal postavo kakor solsko ijdstvo, in njemu se je pridružil tudi deželni šolski avet, ki je dne 14. junija 1902 odločno izrazil, da so učitelji verstva v smislu # 5. drž. ljudskošolskega zakona pred podukom in mej odmori pri in (Orani nadzorovati žolsko mladino, ker tp'najo enake pravice in dolžnosti s po- )? vetnimi učitelji. st Da imajo duhovniki enake pravice i s posvetnimi učitelji v soli — to pač ni 'res. Oai so za poduk plačani, — du- hovnik ni. Ako verstvo podučuje posvetni , učitelj, dobi posebej plačane ure za verstvo (J? 3. post. 20. junija 1872), kaj pa du- hovnik? Pri učiteljskih konierencah imajo duhovniki, ki niso definitivno nastavljeni veroucitelji, le posvetovalni glas (§ 4. post. 8. nmja 1872). Kje so miake pru- vice? Sploli pa duhovnik podučnj« v ssoli Ui kot pooblaačen od svojogK skfisa, on nima nikako pogodbe z dr/.ivo, ki iina v rokah šolstvo kakor jo irna uradništvo ali učitcljstvo. Toraj nima no pravice ne dolžnosti. Oi.slo naravno da je župnik proti Uthu odloku dftž. aol.skoga Hveta poslal utok na mininter^tvo za bogočastje in uk, v katorfin se je skliceval ludi na navado, po katnri pri nm duhovniki nikjer nenad- zorujojo Aolske mladine. Knkor se vidi, so je rninisterstvo najbolj naslanjalo na ' navado. Dež. žolaki svot s<» je narnreč dne 24. novembra 1902 ätv. 2603 potom okro/nic pri šolskih vodstvih informiral ali 1. duhovnik nadzira ' 4 pred podukom, 2. ali v odmorih, 3. ali so se izdale z:^ tamošnjo 5olo posebne naredhe, vsled | katerih bi bil veroučitelj nadziranja oproščen? Kako so odgovorila šolska vodstva, nam ni mar. Üojstvo je, da duhovščina ni nikdar smatrala nadzorovanja kot ! svojo dolžnost. Če se je kje drugače go- I dilo, bilo je to le iz osebnih razmer do j učitelja. ( Ministerstvo se je hotelo nekako ; izogniti principijelni rešitvi te zadeve in je župnika povabilo, naj se izjavi ali z ozirom na to, da si je sain izbral dve zaporedni uri poduka v verstvu svoj utok odtogne ali pa še vedno vzdržuje. Župnik je prosil, naj se zadcva prin- cipijelno reši namroč: ali je duhovnik v zmislu Ijudskošolakega zakona dolžan ! nadzorovati äolsko mladino ' 4 ure pred podukom in mej odmori, ali ne. I Potom okr. šolskega sveta dobil je ! odlok ministerstva z dne 19. avgusta 190H štv. 19215, kjer se glasi: „da se na le- melju šolskih postav ne more trditi, da bi bili Vi dolžni nadzorovati šolsko mla- dino v učnih odmorih" in tudi ne pred | podukom. i V Bedanjih razmerah, ki so med ' učiteljstvom in duhovščino, se lahko | zgodi, da učitelj reče duhovniku: Ako ne sprejmete prostovoljno nadzorovanja, | Vain odločim druge ure za verstvo. rV to y\ ucitelj tudi opravičen po c? Ü'f učnoga reda, kjer je jasno izraženo, da na eno- razrednicah so^tavljajo urnik učitelji, na verrazrednicah pa učiteljska konlerenca. Tudi ministorstvo je v odloku, ki ga je poälalo župniku v Ajdovščini. istega po- s'.avilo pred tak aut-aut. Pa zastonj. Upravno sodišče je duhovščini za trud r ;5oli kjer podučuje prvi in najva?.nej^i predrnel brozplačn^, pripoznalo pravico izbirati si učne ure. I)ne 6. sopt. 1880 st. 164f) je isto doloeilo : „Veroučitelj na ljudsk» šoli si za veronauk izvoli ure poljubno"'. Stvar je zdaj končana. Saj je <üaa. Ce se tako malenkostna zadeva vlači čez poldrugo h'to, pač ni čudno, če druga važna vpražanja \ narodnostna, äolska) s polževo hitrostjo lezejo preko Semeringa proti slovanrikemu jagu. C. Javni ljudski shod naKrižadi v Neblem. (1 /. v i r n o p o r u L i 1 o.) Ta javni ljudski shod vräil se je dne 25. okt. po popoldariski službi božji pri najlepšrm vremenu. odeiežili so se gä Brici iz raznih vasi, vzlasti zahodnih. Ve- čina udeležencev seveda je bila iz šlo- vrenske fare, katerim je bil prav za prav namenjen zaradi ,.Legine" šole, a častno so bili zastopani tudi sosedje iz Mirnika, Fojane, Kožbane, Gradnega, Višnjevika, Drnovika. D.">brove (župan) in Vipolž, Vedrijana in Kojskega, Ssrljevega, Illev- nika in Bolega. Celö iz Gorice se je pri- poljala kočija gospodov. Cenilo se je udeležencev približno 500. Med udeleženci so bili zastopani različni stanovi, duhovščina, učiteljstvo, eden župan, posestniki in kmetovalci, obrtniki in rokodelci itd. Pri vsej nav- zoči množici «e je vse vršilo v najlepšem redu in s precejsnjo navdušenostjo. Začetek zborovanja odprl je gospod sklicatelj shoda deželni poslanec Anton J a k o n č i r, pozdravljajoč priäle udele- žence ter izrazujoč svoje veselje, da se je njegovemu klicu tako častna množica odzvala. Ko je g. sklicatelj razložil namen tega javnega shoda, predlagal je, naj se voli predsednik zborovanju. Predsednikom je bil izvoljen veleč. g. Andr. Žnidarčič, vikar gradenski, tainikom pa g. Josip E r z e t i c\ učitelj t Skrljevem. Nastopila sta oba svojo službo. Po kratkem nagovoru gosp. pred- scdnika dala se je beseda prvemu govor- niku g Ant. Jakončiču, dež. poslanca (sklicatelju shoda) Gospod govornik je v prvem dolu svojpga govora omenjal veliko bedo v Brdih zaradi nlabih letin ter razpravljal, kako bi se da!o Ijudatyu pomagati. V ta namen je razkazoval, kako naj bi Be k°~ spodarilo v takili slabih letinah, podu- čeval ljudstvo, kako bi si zamoglo zbolj- šati svoje bedno stanjf, govoril zatorej o trtoreji, sadjereji. živinoreji in konečno zahteval. da tudi vlada z izdatnimi pod- porami ljudstvu odpomore. Opozarjal je na potrebo lepih cest, ki bi se morale zgraditi. novih mostov, poiporumi, da ljudstvo zaslužek vdobi. — V drugem delu svojega govora se je govornik spominjal našega c. kr. kmetijakega društva v Gorici, kateremu bi moral biti poklic podpirati tadi slovenski del dežele v kmetijakih zadevah. Obžaloval je, da se je to društvo v teku tega leta ostentativno protivilo slovenskim kmetovalcem, ker je s svojim predsednikom vred zabranilo slovenskim posestnikom in kraetovalcem vstop k dra- štvu z izgovorom, da dvomijo, če bi bili isti za to sposobni — injih !orej odklonilo. Najbil se je predsedstvo pri tern postopanjn proti Slovencem spomnilo i.jreka: rTimeo Danaos — et dona fe- rentes*4. Občinstvo je sprejelo govorni- kovo razpravo z živahnim odobravanjem. Potem da predsednik besedo drr ]ema govornikr, g. dr. Treotu. dež. posla.icu. Ta govornik si je vzel za predmet svo- jega govora narodno šolstvo na sploh. V svojem govoru je omenjal izrek, ki se here na žigicah za Slovane v Istri in se glasi: „Narod brez sole nima bodoč- nosti". Na tej podlagi je izvajai, da je tudi slovenskemu naroda potrebno imeti Sole, ne samo ljudske, marveč tudi srednje sole, gimnazij, realke in druga razna iz- obraževališča, s kojih pomočjo bi se vspo- sobila slovenska mladina za razne sluibe in poklice v življenjn. Do zdaj je bilo v navadi, da se je slovenska mladina silila s pomočjo tujih jezikov pridobivati viso izobrazbo. Ta ovira tujih jezikov jemnogira grenila šolski napredek ter provzročila, da so opustili šolstvo in se posvetili pro- zaičnim poklicom, ki zahtevajo le telesno vsposobljenost. Slovenäki narod je na- dRrjen najmanje toliko, kot vsak drugi narod za izobrazbo in omiko ali prosveto, ter ima pravico do vseh ten blagrov. Ni torej treba misliti, da mora biti Slovenec le kmet, delavec, dninar, roko- delec in obrtnik, marveč ae mora povspeti do kaj višega, a do viäega se zamore priti le s pomočjo primernih Sol, te pa mora P0DL1STHK. Mladi gozdar. Izvirni roman. Spisal Soäki-örnosolec. (Dalje.) „Babiščc! — Bog te vidi in zelenec te sliši! — Jezo v stran in lopar v kot, da ti nc povem drugače, kaj jo Bo<2; zapovedal Evi, predno si ti niahala z lo- parjem okrog sebe". ~ Te bescde govoril je Kozniek tako odločno in slovesno, da ni Štrena več dvigrriia loparja. A čakaj, mislila si je, z loparjem te ne bom, bom le pa z — loparčkom. In začela se je dreti, peniti in repenčiti: »Kaj ti hočejo moje kokoši? — Kaj preganjaš m°je živali? — Kdo jih redi, ti ali jaz? — Tarn imaš sv°je gnezdo, tarn razsajaj, tarn gospodari, tain ...." »Molči in premisli, da niso tvoje kokoši prav tako liedolžne, kakor se ti zde". »Koinu so storile moje kokoši kaj žalega? — Malhar malharski, beraški! Potepin, grdun, šleva, slepar, tat, zmikavt, rokomavh .... Poberi se, da te ne česnem z loparjem po butici!" »Cesni no, lečesni! — Pet srebruih stane dan- danes vsaka zaušnica..." „Skidaj se nii domov, malhar, domov!" „Ti boš niene gonila domov? — Te je-li še kje kaj, ali samo to, kar te tu vidim? — Mož je mož, a baba je škratelj, učil me je rajni oče, in prav je povedal". „Spravi se mi domov, pa Bog ti posveti v čre- pinjo, budalo staro!" „Kaj, nieni bo kdo svetil v črepinjo? — Tebi, tebi naj sveti, da boš imela vsaj toliko pameti, kolikor je imajo tvoje kokoši preveč. — Glej, one molče lepo sedaj in se ne derö, kakor ti, ker vedo, da jeza ni poštena reč. — Z Bogom, botra! — Ne zameri, da si zastonj mahnila z loparjem". — S teni hladnokrvnini slovesom se je odpravil Mrak in korakal hitro proti domu. Botra Štrena je stala pa še dolgo na istem mestti in rentačila, da se je čulo v deveto vas. Jezilo jo je najbolj to, da ji je odgovarjal Mrak tako niirno. Na- zadnje je pa vendar uvidela, da niorata biti pri vsakem prepiru najmanj dva, in potegnila je „loparček" za zobe, lopar je nesla pa v hišo. IX. „Ciik sedi, CuU sedi N;i borövcm trCkn, Sam sedi, sain sedi, Sam devojku snubi". Nar. p. Sever je bil mej tern pripravil iz saj, oglja in vode umazano vodo — črnilo na pozno ljubezen. Zdelo se mu je čuduo, ker ni bilo Mraka toliko časa nazaj. A začuvši vpitje stare Streue, je uganil takoj, kje tiči vzrok. Zato je pa nalašČ povprašal vrnivšega se Mraka: „Kje si pa bil toliko časa?" „I, kje nekil — Pomudil scm se inalo pri so- sednji". „Kregala sta se menda, ka-li?" ,,Hm, bilo ni sile ... Ona rada vpije, jaz nerad molčim". „No, Mrak, naj je bilo vže karkoli: — na delo! — Možak si, star si, pameten si tudi dovolj, da veš, da je pot do srece trnjeva.. . Daj mi pero, da je narežem". „Kaj? — Rezal boš? — Ne bo dal! — Jaz sem se toliko trudil, ti bi mi pa vse razrezal! Tega pa ue, dokler miga ta mezinec", postavi se moško in odločuo Kozniek, ki ni imel niti pojma ne o pisanju, ne o pi- salnem peresu. „Kako bom pa pisal, ako malo ne narežem?" „Kakor liočeš; a povem ti, da rezal mi ne bos", odreže se Kozmek zopet in skrije peresa za lirbet, ,,Daj mi eno pero, videl boš, da mu ne bo sile", pregovarja ga z lepa Sever. „Na, — toda glej, kaj delaš!" zagrozi se resno Kozmek ter mu da eno pero, ostaii dve pa zaklene v skrinjo. Sever je jel nato narezovati pero. Kozmek ga je pa gledal, vedno pripravljen, da mu je vzanie, ako bi bila sila. Ko je bilo pero pripravljeno. je pokleknil Sever na tla — drugače ni mogel namreč pisati na klopi — in čakal tako Kozmeka, da mu začne nare- kovati. Ta je pa stal zaniišljen zraven, se praskal za ušesi in gledal gori v sajaste svili. Prestopal se je na levo in desno, hrkal in pokašljeval, kakor bi imel ikre v goltancu. (Dalje pride.) na rodn dati -- država. A ravno c. kr. viadii, ki bi morala kot mati skrbeti za izohra/bo vsph narodov onako. postopa proti Slovonoom kot mačoha. Kakor ima vlntla vedno dovolj denarja za nemške in italijanske Sole, tako bi morala tudi za slovenske Solo, raznih vrst imeti od- prto roko. Na nemškem stÄJorskem, Ko- ro^kem potlpira vlada Nemcom njihove Sole, a Slovencem ne privošči ni ljudskih Sol za polrebo. zato zginjajo Slovenci na Komikern in Štajerskem. Ni li to krivično in žalnstno!? Knako podpira c. kr. vlada Italijane v Primorjo in vsaki njihovi željici vstreže, n Slovence pusti na cedilu, kedar prosijo za to podpore. V Trsta in v Gorici si inorajo sami Slovenci vzdržavati ljudske Sole, a c. kr. vlada niti toliko poguma nima. da bi magistratom zapovedala, naj bi polrebno število ljudskih šol v sredižču mosta vstanovili in dopužča, da n. pr. Konški magistrat — priailjen po zakonu jo sicer tako äolo v mestu Gorici vsta- -.ovil. a to na skrajni ptriferiji. tfko da jf> sloven.ski ded nemogoeo jo pohaiati. Vidi se, da smo mi Slovene! c. kr. vladi v resniei le pasterki — Končal je svoj govor ter zaklical navdušeno: Predragi rojaki, vzbudite se in zavedajte se, da ste Slovenci ter zahtevajte svoje pravice!" iBurno odobravanje zborovaltev) i^Dalje pride.) Do pi si Iz gürihke okolict», 25. okt. 1903 HijtMie. lumpi. sleparji. Gabrscek v »StuJi*. — V predzadnjem dopisu sem Gabr- sY-okn obljubil, da se pomeniva enkiat o hijenah. S to psovko je namreč izvolil on nazvati mene in Vas, gosp. urednik, ker sva zaeela tiste njegove „narodne piruhe1' nekoliko preiskovati, preskuše- viti njih ^narodno'1 vrednost, kazati slo- vonskemu svetu njih neslovensko lice tor dokazovati to, kar ste Vi, g. urednik, že koj začetka o njih trdili: da utegnejo vendar le biti narodni klopotci. S psovko hijene je hotel Gab. namigniti svojim čitateljem, kakor da bi bilo pisanje v ,.Goricr' o njegovih famoznih narodnih piruhih Bog ve kakö neresnično, zlobno> zavito, pod!o, kruio, sploh tako nizko, da ne zasluž; niti odgovofa. A temu ni tako. Gab. je tu zopet farbal. On bi prav rad odgovarjal, tako rad, kot je živ, seveda odgovarjal kot zna on odgovarjati. Odgo- varjal tako, kot odgovarja, ali prav za prav vpije nasilen, agresiven, krut gos- podar na svojega hlapca, kričeč, da nima v njegovi nisi nikdo prav, nego on (gos- podar), in da je on sam pravica in po- stava. Tako je renčal tudi Gab. nad re- šitelji in prijatelji „Krojaške zadrage". Vedel je. da je pričel pogubno igro z narodnim imetjem, vedel je, da spravlja v nevarnost krvavo prislužene prihranke sirornašnih slovenskih sorojakov, znal je, da poliva z gnojnico dobro ime in Cast slovenskega naroda na Goriäkem, znal je, da so ga lastni sornišljeniki svarili pred tern herostratskina in krivičnim ro- vanjern proti narodni, zares narodni tr- govini . . . . vse to je vedel in znal, ali on ni nehal, brskal je in brskal in še brska po smeteh, katere je nanesel v „Krojaško zad'ugo1' bivši famozni poslo- vodja Avrelij Bisajl, najvernejši agitator Gabrščekovega ..naprednjaštva". Mi vemo vsi, in tudi Gubršček tega ne zakriva, ampak vedoma in namenoma odkrito v svoji polemiki kaže in je kazal, kako neljubo ma je, da se je pokazalo Bisaj- lovo poslovodstvo v tako sramotni luči. A nikar ne mislite, ljudje božji, da je bilo Gabržčeku to noljuboiz morebitnega nsmiljenja in soiulja do Bisajla kot odsiavljnjo ('larii prejSnjegn ministerslva. S t*»m hi bila torej za nekaj d'Hsa refiona ogrsku ministorska kriza. Na Ogrskem p" pridf zdaj reAitev krize glede državnozbv,. .skngu predsedniStva. Gros Appony, dosedanji predsednik ogrskcga državnega zbora je namreč podal svojo der :jo. Govori ae, da namcrava librralna vecina izvoliti novim državnozborskim predsednikom poslanca I'erczela. Taka narnera zadene pa najhrže pri ostalih strankah na hud odpor. Boje se. namreO, da hi Perczel no izkoriščal svoje predsed- niäkc ubiasti proli opoziciji ter kolikor mogoče krotil svobodno gi banjo iste v parlam(3ntu. Za to se pa govori, da prično opoziciju obsirukcijo že koj pri volitvi novega prrdsednika. Sploh pa so no ve, kttko se zasučejo zdiij z;;deve na Ogrskem. Krona je namreč vsprejela program de- vetorice z malo spremembo, ki pa pu mnonju mnogih politikov skoro čisto nič no spreminja prvotnega programa. S tern ho Ogri dosegli v narodnem oziru glede artnade velikansk uspeh. Dosogli so z jedno besedo akoro vse, kar so žoleli. Madjarščina uvede se v vojaške sole kot učni jezik, madiarščina rabihi so bodo v vojaSkih sodnih zudevah kot razpravni jezik, v madjarskcm jeziku ho bo vršila kore.spodencu tncd ogrskimi civilnirni oblastmi in med vojašV^i, madjurski častniki nastavljali se bodo pi! aad- jarskih polkih, ogrski deželnobranski minister bode odločeval odslej naprej o raznih zadevah, o katerih je doslej odločeval le skupni vojni minister. Vse te tocke toraj obsega program devetorice in vse te točke vsprejel je torej tudi cesar. Iz tega je razvidno, da se bližamo času, ko ne bode moglo biti več govora o skupnosti avstro-ogrske armade. In prav je imel neki ogrski državnik, ki je te dni rekel, da so Ogri z obstrukcijo vec" dosegli v narodnem oziru v jednem letu, nego so poprej zamogli doseči v 35 letih. Tako moč ima torej obstrukcija. Ni čudo torej, ako se bode odslej naprej to taktično sredstvo povsod uporabljalo. Saj je pa tudi prav, da obstoji sredstvo v parlamentarnem življenju, ki zabraniuje brezobzirnim in nasilnim večinam, da postopajo z manjšinami krivično in se na njih opravičene želje prav nič ne ozirajo. Ali zgodi se pa lahko, da pri- dejo manjšine na dan tudi z nepra- vičnimi zahtevami in se v dosego teh zahtev poslužijo tudi obstrukcije Kaj pa potem?! Kakor je torej lepo in dobro, ako se s pomočjo obstrukcije zabranjujejo nasilstva in krivice, katere hoče večina v kakem parlamentu izvräiti na škodo manjäine, istotako je zopet žalostno, ako hočejo manjšine vporabljati obstrukcijo, da zabranjujejo večini dobro in pravično delovanje. Naj rece kdo kar koli, gotovo je in ostane, da je obstrukcija rakrana na parla^entarnem životu. Sicer pa je bila obstrukcija v ogrskem parlamentu gotovo dogovorjena roc med vsemi strankami in so se je veselili ravno tako liberalci, kakor opozicijonalci. Ta igra je bila izvrstno uprizorjena, in ni čuda, če se njenega izida vesele vse ogrske parlamentarne stranke in sploh vsi Mad- jari. Ne pa tako se more veseliti izida te igre Avstro-Ogrska država kot velesila, kajti še malo let, in Avstro-Ogrska iz- brisana bo iz imenika evropskih velesil. Bog daj, da bi bili mi krivi preroki. Madjarske zahteve. Zdaj so objavljene madjarske zahteve, katere stavi liberalna stranka do krone in do vlade in ki bodo podlaga bodoči ogrski vladi. Tile so: 1. Znaki skupne vojske se morajo spremeniti v državnopravnem smislu. 2. Vojaäki pravdni red, ki se mora naslanjati na ustno in javno postopanje, naj se čimpreje predloži parlamentoma, ter mora pri tem priti madjarski jezik do veljave. 3. Vrhovna odločitev o vseh vojaških olajšavah naj pripade brambovskemu mi- nistro. 4. Ogrski častniki se morajo pre- mestiti k ogrskim polkom. V ta namen ae mora tudi poskrbeti, da bodo ogrski polki zadostno preskrbljeni z ogrskimi častniki. To se naj stori z ustanovami za ogrske mlrdeniče, z ustanovitvami vo- jaäkih vzgojevališč. učni načrt teh za- yodov naj se spremeni tako, da bo učni in lzpitni jezik niadjarščina. V določenem ca8u tsidi mora biti znanje madjarščine obvezni pogoj za vsakega ogrskega dr- žavlj.ana, ako hoče postati častnik. (K tej točki se je oglasil grof Tisza ter na- svetoval, da se drugi del toöke izpusti.) 5. Vse vojaške oblasti na Ogrskem mo- rajo z ondotnimi civilnimi oblastnijami dopisovati madjarsko. (5. S tem pa se ne dotaknejo določbo glede Hrvaške in Sla- vonije v članu XXX. iz leta 1868. 7. Pri reviziji brambnega zakona se mora ozirati na vpeljavo vojaške službe, mirovno stanje armade se mora določiti in na- domostna rezerva if. v kontingontu na- povedati in dovolili. S. (ilcde povcljnega in Hiužbenega jozika v armadi hc vla- darjov« ustavno praviec iz lela 1H(>7. s sedunjiiu staliačcm n<* dotaknejo". Avstrljski poslanlk v Vatlkanu. Hazni listi poroc':ajo, da bodo av- stn'JHki poslanik odpoklican iz Vratikana. Novo Italijansko mlrsHterstvo je sestavljeno tako-lc: Giolitti pred- sestvo in n^tranje zndeve, Tittoni zu- minje zadeve, H o n c h e 11 a pravosod- hIvo, L u z z a t t i zakladnistvo, I» o s a n o linance, T e d e s e o javna dela, S a c c h i poljcdelstvo. general P e d o 11 i vojno, Patern o pouk, Mirri mornarico, Caldeai pošto in brzojav, Sestanek ruskega carja In nemškega cesarja. Kakor srno že povedali, se.staneta se ruski car in nnrnski c:esar 4. novemhra v Wieshadnu. Tudi tornu ««stanku s(; pripisiije velik političon pomon. Ho^itev balkariHkoga vpra^anja postala je zadnji čas bolj pereca kod kodaj. Rusija mora biti toraj pripravljena na vse even- tuvalnosti. Prcjšnji tedcn je bil ruski minister za zunanje zud(5vc v Parizu. Kusija se je hotela propričati, kaj da itiisli Francobka in v koliko da so se morebiti prodrugačile nje razmore do Kiisije po obisku italijanskega kralja. Listi poročajo, da se je grof Lamsdorf pre- pričal, da so ostale I'rancoske razmere do Husije tudi po obisku italijanskega kralja nespremenjeno. Runija pa je na- prosila tudi Francijo, da posr^doje mod njo in Japonskr ler da pripomore do tega, da pride prej ko prej med Japonsko in med Rusijo do stalnega sporazumljenja, kajti še le todaj bi imela Rnsija proste roke, da bi se zamogla sukati na Bal- kanu po lastni volji. Pa tudi z Nemčijo se je treba glede balkanskega vprašanja sporazumeti, in o tem ravno bode go- vora na sestanku obeh vladarjev v Wiesbadnu, kjer se snideta tudi ruski in nemski minister za zunanje zadeve. Domače in razne novice. Notarsku lmenovanje. — Vpo- kojeni deželnosodni tajnik Henrik pl. Bortolomei je imenovan za notarja v Motovunu v Iätri. Za notarja v Labinj pa pride Rudolf Pi Hat. Za sekuiidarja v tuk. bolniänici usmiljenih bratov je imenovan naš rojak, g. dr. Rihard Jug, sai nadučitelja v Sol- kanu g. Tomaža J u g a. Čestitamo ! Novi slovenski zdravnik v Go- riel. — V kratkem času se naseli v Go- rici kot pri\atni zdravnik g. dr. Anton Brecelj. Na to opozarjamo že danes naše slovensko ljudstvo iz mesta in okolice. Za „Šolski Dom" so plačali pred- sedništvu: Filip Abram, vikar v Pliskovici (po poštni hranilnici) 5 K; M. Zega, po- sestnik v Kanalu 10 K. Srčna hvala! Sinrtna kona. — Vsoboto je umrl v Gorici v 61. letu svoje dobe lastnik trgovine s klobuki na Travniku, g. Ludo- vik M i g h e 11 i. Pokojnik se je pogo- sto iztical v javnem življenju. Bil je svoj čas mestni starršina, podpredsednik tr- govske zbornice in 1. 1898. izvoljen je bil celo za deželnega pöslanca. Zadnja leta se je pa odpovedal vsemu javnemu življenju. Obiskovanje p;robov. — Otožen jesenski dan je bila nedelja, dan vseh svetnikov. Nebo je bilo zavito ves dan v črne oblake in padal je na ^emljo dež neprenehoma, skoro celi dan. Še otož- nejše čute izvabljali so k srcu vozovi, katere si srečaval po vseh mestnih uli- cah in na katerih si videl vence, name- njene na grobove onih, ki so se preselili v večnost ter spe v Črni zemlji mirno spanje tarn „kjer strastij ne buči vihar". Kakor druga leta, tako se je vršilo tudi letos romanje na grobove, a v manjši meri uprav zaradi slabega vremena. Ve- čina grobov na goriškem pokopališču bila je okrasena s cvetjem, nekateri celo jako bogato. A bolj kod vsi ti krasni cveti, napravljale so na te globok utis molitve revnih vdov in zapuščenih otrok, kleče- čih na siromašnih priprostih in neokra- ženih gomilah nepozabnih zakonskih rnož in ljubljenih starišev, ki so bili v življe- nju dottcniin jedina podpora. Ti prizori napravljali so vtis na človeka, kakor da bi te revne vdove in zapuščeni otroci, pošiljali k nebu vroče želje, naj bi se večni Bog usmilil skoro tudi njih, ter jih prej ko prej združil z onimi, katere po- kriva hladna odeja..... Zakaj bi pa tudi ne puhtele take želje proti nebu, ko je dandanes tako težko živeti na svelu, ko tako kruto preganja brat brata in ko so vs. spevi o človekoljubju le golo hi- navstvo in ko prevladujo sedanii človeški rod sploh le gola sebiOnost. Če kdaj, so gotovo danes na mestu pesnikove be- sed«, da blagor jim, kateri v Gospodu zHHpc — Taki in jodnaki čuti pretresali ho srca v nedeljo opazujočim obiskoval- (!cm grobov. W'Praj pa jh bil krai^n dan. I^epse ni moglo sijati z vedrega neba Za to pa je bilo obiskovanje grobov mnogoštevilnejše od nedelje. Vojaski nabor. — Mestni magi- Htrat naznanja. da so morajo v svrho bodocfga vojaskega nabora zglasiti pri njem v teku meseca novembra vni oni mladeniči, ki so pristojni v Gorico in ki so bili rojeni I. 1883. Prošnje za olaj- ^avo voja^ke alužbe v smislu paragrafov 31., 32., 'M. in 3f). vojne postave. ulože ae labko pri mestnem magistratu koj. Najdalje pa se morajo vložiti do dne, predno se bode vrsiI vojaSki n;ibor. Pa tudi oni, ki niso pristojni v G >r;eo, ki so pa v Gorici stalno nastanjcni, in ki ho rojeni I. 1S83., 1882. in 1«81., morajo ho zglasiti pri mostnem magistratu. Pri- nesti morajo s seboj kako listino, s ka- tero se lahko legitimirajo. Ako bi hoteli prodstaviti se tukaj naboru ali pa, ako bi mifilili, da so opravičeni do kakih olaj^av glede vojaške službe, uložijo Jahko Hvoje proänje pri magistratu v Gorici. Dnistvo „hioininata" razpu^čeno. — Tržaško namestništvo je razpuslilo društvo italijanskih dijakov s Primor- skega, ki se je imenovalo ,,lnominata'', t. j. drustvo brez imena. To društvo bi se vsled svojih pravil ne smelo baviti s politiko, dočim je delalo ravno nasprotnc. Bilo je namreč skrajno irredentistično navdihnjeno in je povsod, kjer je )e moelo, prirejalo burne protiavstrijske de- monstracije. Dne 20. septembra zboro- valo je v Pazinu. Izbralo si je ta dan nalašč, da je zamoglo slaviti z italijan- skimi brati onkraj avstrijskih mej treno- tek, ko je Italija zasedla Rim ter udvzela papežu posvetno oblast nad mestom. Od- poslalo je v ta namen na župana v Rimu brzojavko povsem veleizdaj&kega pomena. Tudi drugi govori na tem shodu so bili odločno irredentovski in se je izražala v vseh očitna želja, da bi prisle primorske pokrajine prej ko prej pod Italijo. Kas- neje odposlalo je to drustvo brzojavko Menottiju Garibaldiju, v kateri je bila istotako izražena željapodcepljenju naših pokrajin od Avstrije. Na podlagi vaeh teh dejstev se je torej tržaško namestništvo osmelilo, da je omenjeno druätvo razpu- stilo. Kakor omenjamo na drugem mestu, se vodi preiskava proti mnogim italijanskim dijakom radi veleizdajskih činov, posebno o priliki bivanja itaiijanske kraljeve dvo- jice v Vidmu. Kakor čujemo, je zaplete- nih v to zadevo tudi mnogo drugih oseb, med katerimi so tudi take, ki prijemajo mesečne place iz c. kr. denarnic. Motil bi se sicer oni, ki bi mislil, da iovedejo vse te preiskave do kakih praktičnih re- zultatov. Saj je vendar znano, da je med dokazi in dokazi velika razlika. Kedar se namreč hoče, zadostujejo najmanji dokazi; istotako so pa tudi največji do- kazi n.edostatni, ako se zopet tako hoče in tako želi. Saj imamo v tem pogledu že dovolj preskušenj. S Slovenci bi znale naše oblastnije vse drugače postopati. Konfisciraue ribe in strupeiie ^obe. — V soboto so konsiscirali na ribjem trgu še prečejšno množino ne- zdravih rib. Na sadnem trgu so pa kon- fiscirali mnogo strupenih gob. Z niosta skoeil v Korenj. — Danes zjulraj ob 9. uri je nek im-šetar z Vogerskega, stanujoč v Gorici, skočil v ulici sv. Klare z mosta v Korenj. Ostal je na mestu mrtev. Pretep. — V nedeljo zvečer okolu sedme ure nastal je v ulici sv. Klare hud pretep med sedmimi Goričani in dvema Solkancema. Pulili so se, ravsali, ter va- ljali po blatu, da je bilo kaj. Par Gori- čanov je bilo ranjenih. Solkanca pa sta odnesla pete. Aretirali so v nedeljo nekega Av- gusta Olivo, ker ni hotel placati svojega ra("una v neki krčmi v ulici Leoni. Olivo je bil že na več let obsojen zaradi raz- žaljenja Nj. Vel. Med potjo, ko so ga pe- Ijali v zapor, se je Olivo ponovno ne- spodobno izrazil o osebi našega cesarja, ter se izražal tudi proti Avstriji, proslav- Ijajoč anarhizem. Vabilo na ubfni zbor „Kinetij- ske{;a druitva" v Št. Petru pri Gorici, ki se vrsi v nedeljo dne 15. novembra 1903. po blagoslovu v lastnih prostorih z dnevnim redom po pravih. Odbor. Zahvala. — Podpisano „Kmetijsko društvo" v C^erknem se tem potom naj- srčnejše zahvaljuje za nakionjenost vsem onim, kateri so pripomoglijdase je otvor- jenje naäega „Gospodarskega doma*1 tako sijajno izvršilo. Zlasti se zahvaljujemo gospodu Krnestn Klavžarju iz Gorice, kateri je pri tej slavnosti nam pomagal z besedo in dejanjem, dalje g. Milanu lvančiču iz Tolmina, kateri yx le med zidanjem poslopja nam äel vedno na roko, gospodu deželnemn poalnnru Lapanju iz Kobarida. ki se je blapovolil udeležiti naše slavnosti. dalje častitemu gospodu dekanu Iv. Murovco, ki je hlat?ovo!jno nam blagoa lovil novo poslopje. gOHpodoni c. kr. uradnikom in častiti duhovWini, ki 80 be udeležili olvorjenja jn sploh vsem, ki so pripomogli pri tej slavnoiti. „Kmetijsko druätvo*4 v (lerknPm reg. zadrug^ z neom. zavezo. Za '»dbor: Peter Be vk, Anton Sedej, odbornik načelnik. ,,Ilraiiilnica in po^ojihiica" v rerknein, je imela prometa v mes^cu oktobru t. I. 79 7O';t)2 K; Prejete hranilne vloge 12 208 K. lzplučane hranilne vloge 10.S41 6f> K. Dana posojila ö 972 K. Vr- njer.a posojila lilO K. Italijansko vseučllišoc v Trstu. — Nomški tirolski listi pi^ejo, da dobe Italijani že v najbližjem času svojf vae- učilišče v Trstu. To da je plačilo. katero so vdobili Italijani zato, da so popastili v tirolf-kern deželnem zboru obstrukcijo. Ako se to v rennici zgodi, potem nado- mesti s tern avstrijska vlada Se le prav za prav društvo ^lnominata1', katero je razpuatila te dni. 'J(M) la>kih dijakov v preihka\i radi vt'lei/.daje. — Proti 2(M) italijan- skim dijakom iz Primorskej,ra in Ualma- cije, ki so se udeležili znanega irreden- ¦^"?:kega shoda v Vidmu. je uvedena preiskava radi veleizdaje. Proti slovenskemu odvetnlskemu shudu divja nemškonacijonaino časopisje kakor besno. To ravno kaže. da je na- pravil ta shod globok vtisek. Nemci se že boje. da bi Slovenci tudi v drugih za- devah složno po«topa!i. ^Deutsche Wacht" je posebno razburjena in psuje «hod z izrazom ,.Barnumsche Congress". Slo- venski narod bo tem nemškim časnikar- skim klovnom že pokazal, kako zna in hoče resno braniti zadnje pravice, katere mu skuša še vzeti nem§ka oholost. Trg:ovska in obrtna zbornioa v Ljubljanl se je možko zavzela za ena- kopravnost našega jezika na Koroäkem. Vsprejela 3e je v petek resolucija, v ka- teri povdarja obile trgovske zveze med kranjsko in koroško deželo. vsled katerih ae vedno množe opravila kranjfkih trgov- cev na koroških sodiščih Ti trgovci kranjski pa imajo pravico zahtevati. da se jim tudi na Koroškem deli pravica v slovenskem ieziku, katerega oni najbolje umejo. Resolucija pa povdarja tudi. da se bodo te zveze vedno množile in večale. Zategadelj pa smatra trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko ne samo za svojo popolno pravico, ampak tudi za svojo neodpustno dolžnost, da odločno zahteva v prid svojih interesov, da se v obmejnih kraiih Koroške slovenskemu jeziku ne utesnuje ali celö odpt'avlja enakopravnost in javlja to : 1. c. kr. pravosodnemu ministerstva z nujno proänjo, da vse ukrene, da se bo slovenäkemu jeziku v napominanih sodnih okrajih Koroške zavarovp'a v smislu zakona enakopravnost. 2. c. kr. trgovinskemu ministerstvu z nujno proänjo, naj primerno vpliva na c. kr. pravosodno ministerstvo, C% hitro in popolno ugodi gornji prošnji. 0 tej resoluciji se je razvila ži- vahna debata, katere so se udeležili tudi Nemci. Svet. g. Luckmann je izjavil, da Nemci, ako bi bili vedeli, da pride ta predlog danes v razpravo, ne bi bili pri- šli v sejo. Nato so nemški svetovalci pred glasovanjem zapustili zbornico. Povodnji. — V Lombardiji so bile zadnje dni velikanske povodnji. Reke in potoki prestopile so svoje struge in na- pravile neizrečeno mnogo škode. Pre- plavile so polja. odnesle mostove, uničile mnogo cest. Tudi na železnicah je po- vodenj provzročila mnogo škode. Ravno tako dohajajo iz Južne Tirolske vesM o velikih äkodah, katere so provzročile te dni tarn povodnji. Loterijske številke. 31. oktobra. Trst......50 39 -29 67 9 Line......29 72 22 42 39 Simenc Fric krčmar dosedaj v Gosposki utici (Via Signori) preselil se je v Magistratno ulico š. 9, (Via Municipio). PriporoC'o so za ol»i- len obisk. Rniriki! sp°;n'u.ia.it*'se ° vsaki I l\JjC4l\l. priiiKi „Solske^a do ma" 1 iir» i—i ¦ i^n ft i ¦*¦ m i «*•*> i (i i f> m r* i t - ~»— - - \ Krojaška mojstra I j Cufer & Bajt ] , v Gorici. ulica sv. Antona št. 7 r v hiši c I o r n ej a K op a č a ! \ izdolojeta | | vsnkovrsliu* oblckr zn. mo5kr t ' po m*-\ bociisi fine all pa ' } pnprosttv | IPrip-Toenta s^ svojim rojaki m | 7 Gorit'i in na dVžHi. ^osdwio pa i c vluhovsrini zs obilna n.-irorila. 1 in slav. oh('in?tvu sploh *»> [T'p^rtca v ohisk Kavarna .fenlral* v Gorici naTravniku (Piazza grande)tik cerkve sv. Ignacija. Kdo želi odstraniti vinske napake in bolezni? olmie naj se v inirudil- !ii»'u idrogerijo) A. Mazzolli, v Gosposki ulici hiš. št. 6, i.;i!*M\-i mi;» bouatu /al»>i.ro Iiaj- iiuv«'j>ili in kemH'iHH'istih (Tipoinurkov za ozdravljr'tije kakoršnihkoli vin. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev Gorica. Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja stroje tudi k na teden- * ske ali mesečno obroko. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljže, kakovosti Priporoča se slav. občinstvu. Ivan Bednarik priporora svojo knjigoveznico v Ooric.i ulica Vetturini št. 3. FUNEROL ¦AJL zajamčena čista rastlinska mast iz kokos-oreha. Xailoiui'siM iiia>lo in svinjsko m;isl. ImtsIiio slii^.i tcr jr ilol^o v/.ilr/.lji\ a. Hobiva si' v vscli liuljših [trnd;ijaljii- cah s kolonijalnim lihiirnni. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 T.ORICA Vin Giardino 8 priporoca priatna beta in črna vina iz vipavskih, furlanskih, . briskih, dal- > matinskih in isterskih v i nogradov. uosiavija na üoin in razposilja po zi'lez- .iici na vae kraje avstro-oporsko monarhije T sodih od 56 litrov naprej. Na zahtovo poäilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postraiba pofttena. Odlikovana delavnica! ANT. KRUŠIČ~ krojač. ulica GiusuppeVerdi St. 33 Priponca po si. občin- stvn v mftstu in na deželi, posebno čč. duhov^čini. — Ima bogato zalo^o blapa vsake vrste in za vsaki stan, ter opozarja na ravno do^lo svežo jesensko in zimsko blago, lasfni izdelekgotovih oblek in povrŠnih sukenj. Cene prav solidne! Fodpisani priporoča slavnemu ob- činslvu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin V zalogi ima kave vseh vrst, raz- lične moke iz Majdičovoga mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače na prmer: francos ki Cognac, pristni kranjski brinjevec, doma^i trnpinovor, fini rum, različna vina, gor.šice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in (liril-Metodove ažigalice. — V zalogi se dobe tudi to- stenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba ločna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, irgover v Someni^ki ulici b. štv. 1 (v lasini hiži.) •Jakob Šiilig-oj, ^^ i | urar c. kr. žcleznu;, J l v liioiici. |\-iralo), { kati-rc so moiv porabili za vczonje (rokamiranjo) ^ na vsakoin „Sinwr - jovem"__.....________ ( ; sivamoni siroju, km siano iai< | anarat.' 'no7K. Kdorloroj i hocc ii.iC.i uobcr in lipe/cii ! siv:m cue^a Ida. *J^ Mejnarodni panorama V^ \z Berolina, odlik. na vseh svetovnih razstavah. Uostavmclja „LA BOHEME", tiorlca, tekalisčr Jonipa Verdija št. 3S. Potovanje \po «vetu. /a vseh zaiiimivo. Vsak tctlcn nov program! Od 1. do 7. noveinbra: Slavnosti v Kronstadtu in Petrogradu in drugo. Nikflo naj je zamudi ocleflati si teli brinili naravnil lepot. Odprto vsak dan od 9. zj. do 9. zv. Vstopnina 40 rä., otroci in vojaki ii narednika 20 vin. Jesen je tu ¦»»¦""¦¦¦¦¦i™»^ in bli/a so zima; l»Ii/.:i s*' pa tudi |||i potrelm, kiipiti za Iiišno oz. lastno potrclio ra/.nct;a ziinskcga hla^a. 1'onoviio st' lcduj <>l)i-;ič;i vd.'iiio pod- [)is;ini do cciij. svojili odjcnialcov s |ii(!Šnjo, d;i se pri n;ikiipii nizniii ziin- skili poli-cijščiu tudi z;i n.-iprcj blajjo- volijo obrniti v prvi vrsli na nj( f?ovn truoviii», koja midi ctMij. (iiljtMiiaiccui vciliio piiliko /i). noprffkosljivi) c.ciio in ilobcr linkup veiliio svcžih in sulidiiili raznovrstiiih plctnnin \/. bonib;iž;i in viilnc, kiikor: nogavice, rokavico, jopice, srajce, hlače, zimske šerpe, rute, ČepiCG, VOlnO itd. Dalje priporoču Si; zudnjcuovoslikakor: raznovrstne kožukovine. zimske čevlje za dame, ruske galoše, dežnike, modorce, bluse, spodnjakrila, pasove, predpasnike; jako veiika zalnga belega perila za gos- pode, krasnih. ovratnic, lovskili nogavic itd.; zadnje novosti mičnih okraskov za obleke, razae svile, žamet, pliš, fodre itd.; vse potrebščne zagg. šivilje in krojače. J. ZOPIlik, Gorica, Gosposka ulica 7. Sprejema hranilne vloge katere obrestuje po ^/•i'/'u polumesesino; ne- vzdign6ne obrestipripi- suje konec leta k glav- nici. Rentni davek pla- čuje posojilnica sama. Tosojila udom na oHebni kr« «lit po 0' „ in na vkujižbo po 57»% „Centralna posojilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo. Gorica, ulica Vetturini 9.i C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove člane z glavnimi in opravil- nimi deleži. Glavni de- leži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja članom tokoče račune, katere obrestuje po dogovoru. Uradne ii rv VHak dan od H. ur« zjutraj pa do 1. ure popoludne. *v-t. 88• V Gorici, v ton*k dn<4 3. novenihra 1903. Letnik V. lzh;ij;i vs.i toii'k in hoImiIii ol> 1 ' ii i |iii'i||io|ilin' /.;i nn'slii li'i' ol. .'» uri I *11». /;i tli'/.clo. Ako pailc 11,'i l;i dm v;i |ir;i/.nik i/.iclc il;m |>n>j ob (i. /.vctii'i'. Slam* |mi piišli |iii'jciii;in ali v Gorin na (Join |iošiljriii ci'lolf'lin» K '\ , pollctnf) J- K in (VlrtlHno 'J. K. I'roilaj.'i. s«- v (ioriri v l<> hakarnaii Scliwar/. v Solskili ulicali. Jrilrrsil/. v Nunskili ulicati in I.«1 ban na Vcnlijevi'iii t«'liriliši^u po H vin. GORICA I'mlni*! vu in ttpravnltitvo &•> nafiajata v «Narodni tinkariii», tilica V'*tturini h. 4t. if. iJopis^ jf iiaüloviti na umlniätvo. <>(flasr in naroeiuno pa na upraviiiMvo »Gome«. ()gla*i s** racunijo \><> pHit- vretail in sic»t ak<> a»« tiskajo 1-kral po Yi vin , 2-krat po 1Ü vin., 3-kral po 8 viii. Ako »»• wckrat tiskajo, rati tcmu odloku d(*ž solskc^'a sveta pnslal utok na minister-Uvo za bogoc'astje in uk, v katcrom so jo sklicoval tudi na navado. po katori pri nas duhovniki nikj'*r no nml zorujojo šolske inlndino Kakor se vidi. se je ministerstvo najbolj naylanjalo na navadu. Dož. ^olski svot so jo natnrec dne 24. novomttra 1902 štv. 2603 potom okro/nic pri šolskih vodstvih inl mniral ali 1. duhovnik nadzira ' ., pred podukom, 2. ali v odmorih, H. ali so se izdalo zh tamo^njo Solo posobno naredbe, vslod katerih hi bil voroučitelj nadziranja oprožčen? Kako so odgovorila ^olska vodstva, nam ni mar. l)t»jstvo je, da duhoväcina ni nikdar smatrala nadzorovanja kot svojo dolžnost. Čo se je kje drupa^e go- dilo, bilo jo to lo iz osebnih razmer do učitelja. Ministerstvo se jo hotolo neki'ko izogniti principijelni roSilvi te zadeve in je župnika povabilo, naj se izjavi ali z ozirom na to, da si je sam izbral dve zaporedni uri poduka v verstvu svoj utok odtogne ali pa še ve»Jno vzdržuje. Župnik je prosil, naj se zadivaprin- cipijolno reši nainroč: a'i je duhovnik v zmi.slu Ijudsko^olskoga zakona dolžun nadzorovati šolsko inladino ' t uro prod podukom in mej odmori. ali ne. Potom okr. šolskega sveta dobil jo odlok ministerstva z dne 19. avgusta 190H stv. 19211"), kjer se glasi: ,.da se na te- melju šolskih postav ne more trditi. da bi bili Yi dolžni nadzorovati šolsko mla- dino v učnih odmorih1 in tudi ne pred podukom. t V sedanjih razmerah, ki so med ačiteljstvom in duhovščino, se lahko zgodi, da učitelj reče duhovniku: Ako ne sprejmete prostovoljno nadzorovanja, Vam odločim droge ure za verstvo. V to jo u mnž povedal". „Spravi so mi domov, pa Bog ti posveti v cre- pinjo, budülo staro!" ,,Kaj, meiii bo kdo svetil v čropinjo? — Tcbi, tcbi naj sveti, da boš imcla vsaj toliko pamoti, kolikor jc imajo tvoje kokoši prevoc. — Glej, one molco lepo sedaj in se ne dcro, kakor ti, ker vedo, da jeza ni poštena reč. — Z Bogoin, botra! Ne zameii, da si zaslouj mahnila z loparjem". — S tern hladnokrvnim slovcsom se je odpravil Mrak in korakal hitro proti domu. Botra Strenu je stala pa sc dolgo na istcm mestu in rentačila, da se je dilo v deveto vas. .lezilo jo je najbolj to, da ji je odgovarjal Mrak tako minio. Na- zadnje je pa vendar uvidcla, da morata biti pri vsakem prepiru najiiiaiij dva, in poteguila je „loparčok" za zobe, lopar je nesla pa v hiso. IX. „LuK sedi, Cuk sodi N;i boroveni trCku, S;im seiii, sam sodi, Sam devojku snubi". N;ir. \\ Sever je bil inej tern pripravil iz saj, oglja in vode umazano vodo - Crnilo na pozno ljubezen. Zdclo sc inn je eudno, ker ni bilo Mraka toliko časa nazaj. A začuvši vpitje stare Streue, je uganil takoj, kje tiči vzrok. Zato je pa nalašč povprašal vrnivšega se Mraka: „Kje si pa bil toliko easa?" I kii» iii»k-it — PntmiMil >iOtTi ci> nviln nri ^n. „Kregala sta se menda, ka-li?" „Hm, bilo ni sile ... Ona rada vpije, jaz nerad niolčini". „No, Mrak, naj je bilo vže karkoli: —* na delo! — Možak si, star si, pameten si tudi dovolj, da veš, da je pot do sreče trnjeva . . . Daj mi pero, da je narežem". „Kaj? — Rezal boš? — Ne bo dal! — Jaz sem sc toliko trudil, ti bi mi pa vse razrezal! Tega pa ne, dokler miga ta mezinee", postavi se moško in odločno Kozmek, ki ni imel niti pojma ne o pisauju, ne o pi- salnein peresa. „Kako bom pa pisal, ako inalo ue iiarezcm ?" „Kakor hočeš; a povem ti, da rezal mi ne boš", odreže se Kozmek zopet in skrije peresa za hrbet, „Daj mi eno pero, videl boš, da mu ne bo sile", pregovarja ga z lepa Sever. „Na, — toda glej, kaj delaš!" zagrozi se resno Kozmek ter mu da eno pero, ostali dve pa zaklene v skrinjo. Sever je jel nato narezovati pero. Kozmek ga je pa gledal, vedno pripravljen, da mu je vzame, ako bi bila sila. Ko je bilo pero pripravljeno, je pokleknil Sever na tla — drugače ni mogel namreč pisati na klopi — in C-akal tako Kozmeka, da mu zaene nare- kovati. Ta je pa stal zaniišljeu zravon, se praskal za ušesi in gledal gori v sajaste svili. Prestopal se je na levo in desno, lirkal in pokašljeval, kakor bi imel ikre cesarjevn lastnorotfna pisma do posa- me.'^h novih minislrov in do min. prod- seünnia, kakor tudi lastnoročna pinma, s katerimi ho odslavljaio clani prejSnjoga miniaterntva. S lem hi hila loroj za nek») easa reSena ogrsku ininistorska kriza. Na Ogrskem pa pride zdaj reSitev krizo glede držav /'jorskegu predHcdnislva. Gros Appony, dosedanji predsednik ogrskega državnega zbora jo namreč podal svojo demisijo. Govori se, da namerava librralna veeina izvoliti novim državnozborskim predsednikom poslanca Perczela. Taka namera zadone pa najbrže pri ostalih slrankah na hud odpnr. Bojese namree, da bi Perczel ne izkoriščal svojo predsed- niske oblasli proli opozieiji ter kolikor niognče krolil svobodno gibanjo isle v parlamenlu. Zu lo se p:i govori, da prične opozicija obstrukcijo ze koj pri volilvi j novega prodsodnika. Sploh pa so ne ve, [ biko ho zasučejo zdaj zadeve na Ogrskem. \ Krona jo nainrcr vsprejela program do- J vetorice z malo spremembo, ki pa po ; mnenju mnogih polilikov skoro čisto nie ne spreminja prvotnega programa S tem ho Ogri dosegli v narodnn., o/.irn "lede j annade velikünnk uspeh. l)>segli so z j jodno besedo skoro vso, kar so žoleli. Madjarščina uvede so v vojaSke sole kot učni jezik, madjarSčina rabila so bode v voja^kih sodnih zadevah kot razpravni jezik, v madjarskom jeziku se bo vršila korespodenca med ogrskimi civünimi oblastrni in med vojaškimi, madjarski čaatniki naslavljali se bodo pri rnad- jarskih polkih, ogrski deželnobranski minister bode odločeval odslej naprej o raznih zadevah, o katerih je doslej odločeval le skupni vojni minister. Vse te točke toraj obsega program devetorico in vse to točke vsprejel je torej tudi ceaar. Iz tega je razvidno, da ae bližamo času, ko ne bode moglo bili več govora o skupnosti avstro-ogrske annade. In prav je imel neki ogrski državnik, ki je | te dni rekel, da so Ogri z obstrukcijo ¦ več dosegli v narodnem oziru v jednem ; letu, nego so poprej zamogli doseči v 35 ¦ letih. Tako moč ima torej obstrukcija. Ni čudo torej, ako se bode odslej naprej 1 to taktično sredstvo povsod uporabljalo. Saj je pa tudi prav, da obstoji sredstvo v parlamentarnem življenju, ki zabranjuje brezohzirnim in nasilnim večinam, da postopajo z m&njšinami krivično in se na njih opravičene želje prav nič ne ozirajo. Ali zgodi se pa lahko, da pri- dejo manjšine na dan tudi z nepra- vičnimi zahtevami in se v dosego teh zahtev poslužijo tudi obstrukcije Kaj pa potem?! Xakor je torej lepo in dobro, ako , se 8 pomočjo obstrukcije zabranjujejo j nasilstva in krivice, katere hoče večina > v kakem parlamentu izvršiti na škodo manjšine, istotako je zopet žalostno, ako hočejo manjšine vporabljati obstrukcijo, da zabranjujejo večini dobro in pravično delovanje. Naj reče kdo kar koli, gotovo je in ostane, da je obstrukcija rakrana na parlamentarnem životu. Sicer pa je bila obstrukcija v ogrskem parlamentu gotovo dogovorjena reč med vsemi strankami in so se je veaelili ravno tako liberalci, kakor opozicijonalci. Ta igra je bila izvrstno uprizorjena, in ni čuda, Če se njenega izida vesele vae ogrske parlamentarne stranke in sploh vsi Mad- jari. Ne pa tako se more veseliti izida te igre Avstro-Ogrska država kot velesila, kajti še malo let, in Avstro-Ogrska iz- brisana bo iz imenika evropskih velesil. Bog daj, da bi bili mi krivi preroki. Madjaräke zahteve. Zdaj so objavljene madjarake zahteve, katere stavi liberalna stranka do krone in do vlade in ki bodo podlaga bodoči ogrski vladi. Tile so: 1. Znaki skupne vojske se morajo spremeniti v državnopravnem smislu. 2. Vojaški pravdni red, ki se mora naslanjati na ustno in javno postopanje, naj se čimpreje predloži parlamentoma, ter mora nri tem piiti madjarski jezik do veljave. 3. Vrhovna idločitev o vsoh vojas'^h olajšavah naj pripade brambovskemu mi- nistru. 4. Ogrski častniki se morajo pre- mestiti k ogrskiiii polkom. V ta namen so mora tudi poskrbeti, da bodo ogrski polki zadostno preskrbljeni z ograkimi čaetniki. To se naj stori z ustanovami za ogrske mladeniče, z uatanovitvami vo- jaških vzgojevališč. Učni načrt teh za- yodov naj se spremeni tako, da bo učni in izpitni jezik madjarščina. V določenem ča8u tudi mora biti znanje madjarščine obvezni pogoj za vsakega ogrskega dr- žavljana, ako hoče postati čaatnik. (K tej točki se je oglaail gros Tiaza ter na- svetoval, da se drugi del točko izpusti.) 5. Vse vojaške oblasti na Ogrskem mo- rajo z ondotnimi civilnimi oblastnijami dopisovati madjarsko. G. S tem pa se no dotaknejo določbe glede Hrvaške in Sla- vonijo v članu XXX. iz leta 1868. 7. Tri reviziji brambnega zakona se mora ozirati domestna rozorva žo v ontingentu na- j povodati in dovoliti. 8. (Jlodo povoljnega in Hlužbornjga jozika v annadi ho vla- darjovo ustavno pravico iz lota 1807. h sodanjim stali.šč;*m m* dotaknejo". Avstrljakl poslanlk v Vatikanu. Hazni listi poro^ajo, da bodo av- ntrijski poslanik odpoklican iz Vatikana. Nova italljansko ministerstvo jo sostavljono tako-lo: Giolitti pred- sestvo in nHranjo zndovp, Tittoni zu- nanjo zadove, \\ o n c h e 11 a pravosod- hIvo, Luzzatti zakladni^tvo, liosano finance, Tedesco javna dela, Sac c h i poljodolstvo, general Podotti vojno, [' a t e r n o pouk, M i r r i mornarico, CI a I d e s i ponlo in brzojav, Sestanek ruskega carja in nemskega cesarja. Kakor srno žo povodali, sestanota se rnski car in nornški cosar 4. novembra v Wiesbadnu. Tudi tomu sostfinku se pripisnje velik političen pomen. Ho^itov balkanskega vpraSanja postala je zadnji čaa bolj pereča kod kodaj. Husija mora biti toraj pripravljona na vse even- luvalnosti. Projsnji tedon jo bil ru^ki minister za zunanje zadeve v Parizu. Kusija so je hotela propričati, kaj da rnisli Krncoska in ˇ koliko da so se morebiti predrugačile nje razmere do Ruaije po obisku italijanskega kralja. Listi poročajo, da se je groC Lamsdort pre- pričal, da so oatale francoske razmero do Busije ludi po obisku italija-nskega kralja nespremenjone. Husija pa je na- prosila tudi Francijo, da posreduje med njo in Japonsko ter da pripomore do tega, da pride prej ko prej med Japonsko in med Rusijo do stalnega sporazumljenja, kajti še le tedaj bi imela Basija proste roke, da bi se zamogla sukati na Bal- kanu po lastni volji. Pa tudi z Nemčijo ae je treba glede balkanskega vprašanja aporazumeti, in o tem ravno bode go- vora na sestanku obeh vladarjev v Wiesbadnu, kjer se snideta tudi ruski in nemžki miniater za zunanje zadeve. Domače in razne novice. Notarsko hncuovauje. — Vpo- kojeni deželnosodni tajnik Henrik pl. Bortolomei je imenovan za notarja v Motovunu v htri. Za notarja v Labinj pa pride Rudolf P i 11 a t. Za sekundarja v tuk. bolnišnici usmiljenih bratov je imenovan naä rojak, g. dr. Bihard Jug, sin nadučitelja v Sol- kanu g. Tomaža J u g a. Čestitamo ! Novi slovene-ki zdravnik v Go- ricl. — V kratkem casu se naseli v Go- rici kot prhalni zdravnik g. dr. Anton Brecelj. Na to opozarjamo že danes naše slovensko ljudstvo iz meata in okolice. Za „Šolski Dom" so plačali pred- sedništvu: Filip Abram, vikar v Pliskovici (po poštni hranilnici) 5 K; M. Zega, po- sestnik v Kanalu 10 K. Srčna hvala! Smrtna kosa, — V soboto je umrl v Gorici v 61. letu svoje dobe lastnik trgovine s klobuki na Travniku, g. Ludo- vik M i g h e 11 i. Pokojnik se je pogo- sto iztical v javnem življenju. Biljesvoj čas mestni starešina, podpredsednik tr- govske zbornico in 1. 1898. izvoljen je bil celo za deželnega poslanca. Zadnja leta se je pa odpovedal vsemu javnemu življenju. Obiskovanjc grobov. — Otožen jesenski dan je bila nedelja, dan vseh svetnikov. Nebo je bilo zavito ves dan v črne oblake in padal je na zemljo dež neprenehoma, skoro celi dan. Še otož- nejše čute izvabljali ao k srcu vozovi, katere si srečaval po vseh mestnih uli- cah in na katerih si videl \ence, narae- njene na grobove onih, ki so se preselili v večnost ter ape v črni zemlji mirno apanje tam „kjer atrastij ne buči vihar". Kakor druga leta, tako se je vršilo tudi letos romanje na grobove, a v manjši meri uprav zaradi slabega vremena. Ve- čina grobov na goriškem pokopališču bila je okrašena a cvetjem, nekateri celo jako bogato. A bolj kod vsi ti krasni cveti, napravljale so na te globok utis molitve revnih vdov in zapuščenih otrok, kleče- čih na siromašnih priprostih in neokra- šenih gomilah nepozabnih zakonskih mož in ljubljenih starišev, ki so bili v življe- nju dotičuim jedina podpora. Ti prizori napravljali so vtis na človeka, kakor da ti te revne vdove in zapuščeni otroci, pošiljali k nebu vroče želje, naj bi ao večni Bog usmilil skoro tudi njih, ter jih prej ko prej združil z onimi, katero po- kriva hladna odoja.....Zakaj bi pa tudi ne puhtele take Želje proti nebu, ko je dandanes tako težko živeti na svetu, ko tako kruto preganja brat brata in ko so vsi spevi o Človekoljubju le golo hi- navstvo in ko prevladujo aedanii človeški sede, da blagor jim, kateri v Goapodu \ zanpf. — Taki in jodnaki čuti protresali j so srca v nedoljo opazujočitn obiskoval- corn grobov. Vöoraj pa jo bil krasen dan. Lepso ni moglo «ijali z vodroga neba. Za to pa jo bilo obiskovanje grobov mnogostevilnojAft od nedoljo. Yojaski nabur. — Mestni magi- ntrat naznanja, da ho morajo v svrho bodočcga vojaškega nabora zglasiti pri njem v teku moseca novembra vsi oni mladeniči, ki so pristojni v Gorico in ki ho bili rojoni I. 1883. Prosnje za olaj- Savo vojaške službe v smislu paragrafov i 31., 32., :H. in 3.r>. vojno postavo, ulože so labko pri mestnem magistratu koj. ' Najdalje pa so morajo vložiti do dne, i predno s<^ bodo vrniI voja^ki nabor. Pa tudi oni, ki niso pri^tojni v G «rico, ki ' so pa v Gorici stalno nastanjeni, in ki j so rojeni 1. 1X83., 1882. in In8i., morajo \ se zglasiti pn mestnem rnagistratu. Pri- j nosti morajo s seboj kako lislino, s ka- ; tero se lahko legilimirajo. Ako bi hoteli predstaviti se tukaj naboru ali pa, ako bi minlili, da so opravičeni do kakih olajšav glede vojaške službe, uložijo lahko svoje prošnje pri magistratu v Gorici. DrsiHtvo „Inominata" razpnščeno. — Tržaško namestništvo je razpu9tilo dru^tvo italijanskih dijakov a Primor- j skega, ki se je imenovalo „lnominata"', j t. j. društvo brez irnena. To družtvo bi j se vsled svojih pravil ne smelo baviti 8 politikc, dočitn je delalo ravno nasprotno. Bilo ji namreč skrajno irredentisücno navdihnjeno in je povsod, kjer je le moglo, prirejalo burne protiavstrijske de- rnonstracije. Dne 20. septembra zboro- valo je v Pazinu. Izbralo si je ta dan nalašč, da je zarnoglo slaviti z italijan- skimi brati unkraj avstrijskih mej treno- tek, ko je Italija zasedla Rim ter odvzela papežu po.svetno oblast nad mestom. üi- i poslalo je v ta namen na župana v Rimu , brzojavko povsem veleizdajskega pomena. Tudi drugi govori na tem shodu so bili odločno irredentovski in se je izražala v j vseh očitna želja, da bi prišle primorske | pokrajine prej ko prej pod Italijo. Kas- j neje odposlalo je to društvo brzojavko Menottiju Garibaldiju, v kdteri je bila istotako izražena željapodcepljenju naäih pokrajin od Avstrije. Na podlagi vseh teh dejstev se je torej tržažko namestništvo osmelilo. da je omenjeno društvo razpa- stilo. Kakor omenjanm na drugem mestu, se vodi preiskava proti mnogim italijanskim dijakom radi veleizdajskih činov, posebno o priliki bivanja itali.;anske kraljeve dvo- jice v Vidmu. Kakor čujemo, je zaplete- nih v to zadevo tudi mnogo drugih oseb, med katerimi so tudi take, ki prijemajo mesečno place iz c. kr. denarnic. Motil bi se sicer oni, ki bi mislil, da dovedejo vse te preiskave do kakih praktičnih re- zultatov. Saj je vendar znano, da je med dokazi in dokazi velika razlika. Kedar se namreč hoče, zadostujejo najmanji dokazi; istotako so pa tudi najvecji do- kazi nedostatni, ako se zopet tako hoče in tako želi. Saj imamo v tem pogledu že dovolj preskušenj. S Slovenci bi znale naše oblastnije vse drugače postopati. Konfisciraue ribe in strupene L(>be. — V soboto so konfiscirali na ribjem trgu še prečejšno množino ne- zdravih rib. Na sadnem trgu so pa kon- fiscirali mnogo strupenih gob. Z mostn skooil v Korenj. — Üanea zjutraj ob 9. uri je nek mešetar z Vogerskega, stanujoč v Gorici, skočil v ulici sv. Klare z mosta v Korenj. Ostal je na mestu mrtev. Pretep. — V nedeljo zvečer okolu sedme ure nastal je v ulici sv. Klare hud pretep med sedmimi Goričani in dvema Solkancema. Pulili so ae, ravaali, ter va- ljali po blatu, da je bilo kaj. Par Gori- čanov je bilo ranjenih. Solkanca pa sta odnesla pete. Aretirali so v nedeljo nekega Av- gusta Olivo, Ler ni hotel plačati svojega racuna v neki krčmi v ulici ^Leoni. Olivo je bil že na več let obsojen zaradi raz- žaljenja Nj. Vel. Med potjo, ko so ga pe- Ijali v zapor, se je Olivo ponovno ne- spodobno izrazil o osebi naäega cesarja, ter se izražal tudi proti Avstriji, proslav- ljajoč anarhizem. Vabilo na obfui zbor „Kmetij- «kega AruÄtva" v Št. Petru pri Gorici, ki se vrši v nedeljo dne 15. novembra 1903. po blagoslovu v lastnih prostorih z dnevnim redom po pravih. 0 d b o r. Zahvala. — Podpisano „Kmetijsko društvo" v Cerknem se tem potom naj- srčnejže zahvaljuje za nakionjenost vsem onim, kateri so pripomogli,da se je otvor- jenje našega „Gospodarskega doina"1 tako sijajno izvräilo. Zlasti se zahvaljujemo gospodu Krneatn Klavžarju iz Gorice, kateri je pri tej slavnosti nam pomagal z besedo in dejanjem, dalje g. Milanu gnspodu deželnemn poslancu Lapanju iz Kobarida, ki se je blagovolil udeleiiti na^e »lavnosti, dalje castiternu gospodu dekana Iv. Murovca, ki jo hlagovoljno nam blagos lovil novo powlopje. gospodoni c. kr. uradnikom in častiti duhovAoini, ki sr se udfcležili otvorjenja in sploh vsem, ki so pripomogli pri tej alavnosti. ,.Kmetijnko druätvo** v (orknem reg. zadrutjH z neom. zavozo Z a f> d b o r: Peter Be?k, Anton Sedoj, odbornik načolnik. ,,IIranünirn in posojilnica" v ('erkut'in, je imela prometa v mesfcu oktobrn t. I. 79 70f)()2 K; Prejote hranilno vloge 12 208 K. lzplačano hranilne vloge 10 841-60 K. L)HnH posojila h 972 K. Vr- njona posojila 1*10 K. Italijansko vsenrilišč«' v Trslu. — NomAki tirolski listi pi^ojo, da (lobe Italijani že v najbližjom času svoje vso- učilišče v Trstu. To da jo plačilo, katero so vdobili Italijani zato, da ao po[iii<4ili v tirolskem deželnem zboru obstrukcijo. Ako so to v resnici zgodi, potem nado- mesti s tem avstrijska vlada šo lo prav za prav druätvo ^Inominata", katero je razpustila te dni. 2 laškili dijakov v proihkavi r«di veleizdaje. — Proti 2(X) italijan- skim dijakom iz Primorskega in iJalrna- cije, ki ao se udeležili znanega irreden- tovskega shoda v Vidmu, je uvedena preiskava radi veleizdaje. Proti §l()Venskemu odvetnlškemn shudu diyja nemškonacijonalno časopisje kakor beano. To ravno kaže. da je na- pravil ta shod globok vtiaek. Nemci se že boje. da bi Slovenci tudi v drueih za- devah složno po«topali. ,-Deotsche Wachs je posebno razburjena in pauje fhnd z izrazom rBarnurasche Congress1*. Slo- venski narod bo tem nemškim časnikar- skim klovnom že pokazal, kako zna in hoče resno braniti zadnje pravice. katere mu akuša še vzeti nemäka oholost. Trsovska in obrtna zbornica v Ljubljaul se je rnožko zavzela za ena- kopravnost našega jezika na Koroškei i. Vaprejela 3e je v petek resolucija, v ka- teri povdarja obile trgovske zveze med kranjsko in koroäko deželo, vsled katerih se vedno množe opravila kranjskih trgov- cev na koroških sodiščih Ti trgovci kranjski pa imajo pravico zahtevati. da se jim tudi na KoroSkem deli pravica v slovenskem ieziku, katerega oni najbolje umejo. Resolacija pa povdarja tudi, da se bodo te zveze vedno množile in večale. Zategadelj pa smatra trgovska in obrtniäka zbornica za Kranjsko ne samo za svojo popolno pravico. ampak tudi z8 svojo neodpustüo dolžnost, da odločno zahteva v prid svojih interesov, da se v obmejnih krajih Koroške alovenskemu jezika ne utesnuje ali celö odpravlja enakopravnost in javlja to : 1. c. kr. pravosodnemu ministerstvu z nujno prošnjo, da vse ukrene, da se bo slovenskemu jeziku v napominanih sodnih okrajih Koroške zavarovala v smislu zakoua enakopravnost. 2. c. kr. trgovinskemu ministerstvu z nujno prošnjo, naj primerno vpliva na c. kr. pravosodno ministerstvo, da hitro in popolno ugodi gornji prošnji. O tej resoluciji se je razvila ži- vahna debata, katere so se udeležili tudi Nemci. Svet. g. Luckmann je izjavil, da Nemci, ako bi bili vedeli, da pride ta predlog danes v razpravo, ne bi bili pri- šli v sejo. Nato so nemški svetovalci pred glasovanjem zapustili zbornico. Povodnji. — V Lombardiji so bile zadnje dni velikanske povodnji. Reke in potoki prestopile so svoje struge in na- pravile neizrečeno mnogo äkode. Pre- plavile ao polja, odneale moatove, uničile mnogo cest. Tudi na železnicah je po- vodenj provzročila mnogo skode. Ravno tako dobajajo iz Južne Tirolske vesfi o velikih škodah, katere so provzročile te dni tam povodnji. Loterijske številke. 31. oktobra. Trst ......50 39 • 29 67 9 Line......29 72 22 42 39 Simenc Fric krčmar dosedaj v Gosposki ulici (Via Signori) preselil se je v Magistratno ulico š. 9, (Via Municipio). Priporoco so za obi- narodn dati — država. A ravno c. kr. via«]», ki bi morala kot matt skrbeti za iznbra/.bo vaeh narodov enako, postopa proli Slovencem kot mačeha. Kakor ima vlada vedno dovolj denarja za nemake in italijanake sole, tako bi morala tudi za slovemke sole, raznih vrst imeti od- prto roko. Na neraškem Štnjerskem, Ko- roAkem podpira vlada Nemcem njihove solo, a Sloveneom no privoSči ni ljudskih šol za potrebo. zato z^injajo Slovenci na Komikern in Štajerskem. Ni li to krivično in žalostno!? F^nako podpira c. kr. vlada ltalijane v Primorjn in vsaki njihovi željici vstrežo, H ^lnvoncp pnsti na cedilu, kedar prosijo /a to pod pore. V Trsta in v Gorici si morajo sami Slovenci vzdržavati ljudske solo, a c. kr. vlada niti toliko poguma nima. da bi magistratom zapovedala, naj hi potrebno števiio ljudskih Sol v središču mpsta vslanovili in dopušča, da n. pr. ^oriški maqistrat -- nrisiljen po zakonu jp sit-^r tako šolo v mestn Gorici vsta- hc~; to na skrajni ptriferiji. tako da jp slovenski dpii nemogoče jo poha^ati. Vidi se, da smo mi Slovenci c. kr. vladi v resnici lo pastorki. —- Končal je svoj ^ovor tpr zaklical navduseno: Predragi rojaki, vzbudite sp in zavedajte se, da ste Slovpnci ter zahtevajte svoje pravice!" iBurno odobravanje zborovalcev.) (Dalje pride.) Do pi si. Iz Loriske okolice, 25 okt. 1903 Hijt'iie. lumpi. sloparji. Gabršoek v >Su<5i«. — V predzadnjem dopisu 9em Gabr- žcpkn obljubil, da se pomeniva enkiat o hijenah. S to psovko je namreč izvolil on nazvati mpne in Vas, g^sp. urednik, kfr sva začela tiste njegove „narodne piruhe" npkoliko preiskovati, preskuäe- vnti njih „narodno** vrednost, kazati slo- venskemu svetu njih neslovensko lice (or dokazovati to, kar 8te Vi, g. urednik, žp koj začptka o njih trdili: da utegnejo vondar le biti narodni klopotci. S psovko hijene je hotel Gab. namigniti svojim čitateljem, kakor da bi bilo pisanje v „Gorici1' o njegovih famoznih narodnih piiHihih Bog ve kakö neresnično, zlobno, zavito, podlo, kruto, sploh tako nizko, da ne zasluži niti odgovora. A tema ni tako. Gab. je tu zopet farbal. On bi prav rad odgovarjal, tako rad, kot je živ, seveda odgovarjal kot zna on odgovarjati. Odgo- varjal tako, kot odgovarja, ali prav za prav vpije nasilen, agresiven, krut goCT- podar na svojega hlapca, kričeč, da nima v njegovi hiši nikdo prav, nego on (gos- podar), in da je on sam pravica in po- stava. Tako je renčal tudi Gab. nad re- šitelji in prijatelji „Rrojaške zadruge". Vedel je, da je pričel pogubno igro z narodnim imetjem, vedel je, da spravlja v nevarnost krvavo prislužene prihranke siromasnih slovenskih sorojakov, znal je, da poliva z gnojnico dobro ime in cast slovenskega naroda na Goriäkem, znal jp, da so ga lastni somiäljeniki avarili pred tern herostratskim in krivičnim ro- vanjem proti narodni, zarea narodni tr- «,'ovini .... vse to je vedel in znal, ali on ni nehal, brskal je in brskal in še brska po smeteh, katere je nanesel v „Krojaško zadrugo" bivši famozni poalo- vodja Avrelij Bisajl, najvernejši agitator Gabrščekovega „naprednjaštva". Mi vemo vai, in tudi Gabršček tega ne zakriva, ampak vedoma in namenoma odkrito v svoji polemiki kaže in je kazal, kako noljubo ma je, da se je pokazalo Bisaj- iovo poslovodstvo v tako sramotni luči. A nikar ne mislite, ljudje božji, da je bilo Gabrsčeku to neljuboiz morebitnega usmiljenja in sočulja do Misajla kot člo- veka! 0. kaj Se ! Gab. no pozna člove- koljubja, to bosede ni v njegovem slo- varju. 1). kazov menda ni treba; „Soča" nani jili jo nakopičila v zadnjib letih kar na stotine. Zadostuje irnenovati le Ga- bržčekove zloglasne „Tutti I'rutti". Koliko poštenih mož duhovskega stanu, mož, vrednih vsega spostovanja, je v teh pani- tletih pavSalno blati1, krivično črnil in krvavo žalil. In to on, on, on .... ki bi moral poznati izrek grSkega preročišča : Poznavaj se sam! •— In tako je ravnal ludi v zadevi „Krojaške zadruge*'. Kako hudo je padal udaroc za udarcem na ubogeg'i 3isajla, klot'ute so mu zvenele preko uses, da ae je revček stiskal in skrival v klobuk in ovratnik. Nam, nje- govim polttičnim naaproinikom se je si romak usmilil. Gab. pa, ki je vse pone- srečono poslovodstvo Bisajlovo spravil v javnost brez vsake potrebe in le po svoji hudomusnosti in brezobzirnosti, se v za- ^etku za človoka Bisajla ni li zmenil ni. Vodel je dobro, na kako slabih nogahje stalo poslovodstvo Bisajlovo, in da je to vedel, dokazuje njegov znani nastop zo- per Bisajla v pisarni dr. Treota. Cesar ni ie do danea preklieal, vedel je, da postane Bisajl žrtva svoje nezmožnosti ali nemarnosti ali pa tudi zgreäenih na- prednjaških naukov in navodi'., «Vtadi ne bi bila priSla cela zadeva v javnost. A vse to ga ni nič ženiralo. On je bil tisti, *ki je vso zadevo kar za lase izvlekel v javnost, on je bil tisti, kijenašo stranko izzival in silil, da je objavila Bisajlovo poslovanje ter ga tako postavila na sra- motilni oder, on je bil tisti, ki je izpod- kopaval varnost deležev siromašnih ljudi pri „Kroj. zadrugi", on je bil torej tisti, ki je želel in po V3eh svojih močeh sku- šal pahniti v nesrečo večje število Slo- vencev, in to jedino zaradi skrajno otroč- jega upanja, da uniči „Gentralno poso- jilnico'1 ter združi denar vseh Slovencev na Goriškem v dveh naprednjaških za- vodih, v katerih neki prav neomejeno gospodari. Dosegel je toliko, kolikor je mogel: Dobro ime Bisajlovo leži pred njegovimi nogami — razmesarjono. Ta mesarski prizor naj si vtisne Gab. v spomin da ne pozabi — kdo je hi- j e n a. Segnimo par let nazaj! Pokličimo pred sodbo vse one može, ki so bili v „Soči>l od Gabrščeka moralno mesarjeni. Lepo stevilo jih je. Kaj so prpgrešili? Z Gabrščekovimi možgani niso hoteli mis- liti. Taka Gabrščekova moralna žrtev je bil spoštovan profesor, vrl rodoljub. Padla mu je v glavo kot nadzorniku „Tr- govsko-obrtne zadruge" nesrečna misel, da je šel pregledovat račune, ne da bi bil to prej Gabrščeku naznanil. Dovolj je bilo. V prih. „Soči" so letele od ubo- gega moža kar cele krpemesa, Gabršček je po njem jahal kot srbopeti dečak po lesenem konju, smeäil ga pred šolsko mladino ter ga zmerjal z nazivom : ce- sarska kraljeva Čebula! — Še en izgled! Dr. Gregorčič nima niti enega mestpca več na svojem životu, da mu ga ni Ga- bršček v „Soči" še opsoval. Da, nekdaj se mu je celo rogal v „Sočiu, da ima (dr. Gregorčič) kratke hlačice in široko obuvalo! Gredolčič, Don Antonio, Don Anguria itd. so umotvori Gabrščekove pameti. Če ni mogel poseöi s svojo me- sarsko roko v družinsko življenje svojih žrlev, si je pa hladil svojo jezo nad njimi, da jim je natikal različne zdevke, pačii njih priimke itd. To naj Gabršček pomisli, ko govori o hijenah. Ko je minulo poletjedivjal v „Soči" zoper „Krojaäko zadrugo", je doživel en posebno vesel dan. S svojim ovajanjem pri sodišču je dosegel, da so bili gg. od- Itorniki ,.Kr. zadruge" obsojeni na majhno globico (;") kron). S kako zadovoljnostjo, s kakim zadošc-enjem in veseljein je to sporocSal v svoji „Soci*'. Vidolo se jo na slogu, kako ga jo ta malonkostna oškodba (Inifjih Slovencov vesolil« in mazala. Le nokaj g;i je motilo v tej voliki sreči, dojstvo, da je bila globa tako malen- kostna. Zato je pa tudi znesok n kron v „Soči>l popolnoma zamolčal. To je storil on, ki pravi drugim hijene. /daj pa vprašam, knko prideva midva, g. urednik, do naziva hijpna? Midva sva pac1 !e začela kazati pravo lce onih ,.narodnih pirul.ov", s katprimi jil hotel liab. „fjirbatik4 na^o javnost Midva bi ne biia prisla do toga, da naju ni on sam k temu silil z znanimi nero- (ioljubnimi in nocMovfiškimi napadi na ,,Kr. zadrugo". V toh napadih je stikal po nedostatkih in napakah, katerih v ,.Kr. zadrugi" ni, ali jih pa naša stranka ni zakrivila, na kalerih pn hudo trpita njpfovi o^tariji. Prav naravno torej, da sva jih v „Gorici" sotografirala ter mu jih pomolila pod nos, hotoča mu reči : Pometaj pred svojim pragom! Kar je iskal, to jo našel. Najino delo ni delo hijen, najino delo je delo pravice, ki mnščuie storjeno krivico. Slednjič äe eno za ^eh. Davi, ko sem ravno sklepal račune svojih opravil preteklega tedna, začujem velikanski smeh iz sosednje krčme. Ob nedeljah imajo namreč nekateri sovaščanje navado, da se shajajo v iej krčmi in prebirajo čas- nike minolega tedna. Ker ni bilo smeha konec, stopim tudi jaz v krčmo in kaj najdem ? Nekdo je čital notico v „Go- rici" „Torej uäesamu hoče na- tegniti", v kateri je na fin način z bosedami Gabrščeka samoga dokazano, da so nahäja oni lump in slepar, katerega je Gabršček iskal po uvodnem članku v „Gorici", prav za prav v „Soči1' Izvrstn \ izborno! ha, ha! Ta je vredna en gro^! Vi, g. urednik, znaste več kot hruške peči. Hijen, lumpov, sleparjev ni poslal torej Gabršček na pravi naslov. Tu mu jih vrača prijatelj ______ A. K. Politični pregled. Deželni zbori. V petkovi seji istrskega de- ielnega zboraso, kakor smo že omenili, hrvatsko-slovenski poslanci zopet obstruirali. Pri vsem tern pa se je seja vršila mirno. V ti seji je posl. dr. La- ginja na dolgo govoril o demisiji deželnega glavarja in je menil, da bi se morala zbornica vsaj toliko upoštevati, kakor „Piccolo" in „Giornaletto", ter ji sporočiti, da li je vest prenešana v teh dveh listih o glavarjevi demisiji resnična? Slednjič je govornik zahteval od predsednika, naj na dnevni red prihodnje seje postavi predlog glede preselitve okrožnega so- cli^ča iz Hovinja. Glede boja med istrskimi Slovani in Italijani rekel je govornik, da isti gotovo prej ali slej poneha in da se bodo stranke med seboj sporazumele. Dr. Laginja govoril je tudi proti odo- brenju poročila o deželnem zemljiäko- kreditnem zavodn za 1. 1902. Izvajal je, da je ta zavod odtegnjen kontroli slo- vanskih poslancev, da se slovanskim slrankam ne dopisuje v slovanskem je- ziku in da je preveč denarja naloženega na poslopja v mestih. Zahteval je, da se vsi slovanski spist rešujejo v slovanskem jeziku. Slednjič je zbornica razpravljala še o predlogu deželnega odbora, naj se italijanski deželni realni gimnaziji v Pa- zinu dodelijo so V., VI. in VII. razred vi^je roalko. PobI. dr. Laginja je podal izjavo. da bodo slovannki poslanci glasovali la ta prodlog lo pod dvorna pogojema: da so odpravijo äolske, takse in da ne ta zlivoJ preneso v Hovinj, katero mesto bi se na ta način odSkodovalo za bli?njo proselitov okrožnega sodisYia iz Movinja v Pulj. Č o š k i d e ž e 1 n i z b o r ne bode najbrže vec: zboroval. Te dni so se vr- šile namreč med Nemci in Oehi neka pogajanja, katera jo vodil sam dožplni marSnl Namen toll pogajanj je bil, doseči mod (lehi in Nemci komprornis, vslod ka- terega bi Nemci opuHtili obstrukcijo. Ali pogajanja ostnla so brezuspe^na. Proplr med istrsk? večino deželnmja zbora zaradi sedeža deželnega zbora. Ilitlijanska do/olnozborska vecina prišla si je v lase zaradi sedoža istr- skpga doželnegit zbora. Klub italijanskih istrskih dežolnih poslancev imel jo te dni nnmroc svojo sojo, v kateri se je bavil z zgoraj ornenjeno zadevo. Vsi ita- lijanski poslanci ho bili mnenja, da bi mnr«i biti sedež deželnoga zbora v Po- reču. To stališče so pa le formalno za- slopali, da bi ž njim demonstrirali proti vladi, ki je po njih mnenju radi slovan- skih poslancev sklenila, da se istrski de- želni zbor ne sklicuje več v Poroč. Vsi s•» pa tudi prepričani, da istrski deželni zbor ne bode več zboroval v Poreču. Gre se zdaj pa za to, kje na] istrski de- želni zbor zboruje, dokler ne bo to vpra- žanje definitivno roženo. In o tern je ravno sklepal klub italijanske doželno- zborske večine v zgoraj omenjeni seji. Dranajst poslancev se je izroklo za to, da bi bil začasni sedež deželnega zbora v Kopru in le sedem jih je bilo za to, da bodi začasni sedež deželnega zborav Pulju. Zaradi tega je nastal torej med italijansko večino istrskega deželnoga zbora prepir, ki ima za posledico to, da je podal deželni glavar svojo demisijo in da je zastopnik istrskega veleposestva Vareton odložil svoj mandat. Tržaški na- mestnik se je baje izjavil, da je vladi vsejedno, kje da bode sedež istrskega deželnega zbora in je pristavil, da le v Porecu ne sme biti. Qpravilni red Nižjeavstrljskega deželnega zbora. Novi opravilni red nižjeavstrijskega deželnega zbora hoče izkoreniniti vse pravice manjšine in onemogočuje vsako obstrukcijo. Po novem opravilnem redu ima vecina v zbornici vso moč; manjäina ne more obstrukcijonirati, ker ji opra- vilni red to zabranjuje. Tudi ne more izostati od sej, ne da bi izgubila dijet, niti ne sme govoriti, ako ji večina, ne dovoli. — Nasprotno pa imajo deželni odborniki vso moč v rokah. 0bčiri8ke volitve v Pragl. Zadnje dni so se vršile dopolniln« volitve v mestni svet praški. Izvoliti je bilo treba 32 mestnih zastopnikov. Izvo- 1 enih je bilo 15 Mlado- in 15 Statoče- hov. Za dva mandata je treba ožjih vo- litev in sicer med Mladočehi in narod- nimi socijalci. V mestnem zastopu bi bilo potemtakem 49 Mladočehov in 41 Staro- čehov. Novo ogrsko mlnlsterstvo. Novo ogrsko ministerstvo je tako-le sestavljeno. Tisza predsedstvo in no- tranje zadeve, Lukacs finance, Tallian poljedelstvo, Hieronymi trgovino, Ber- zeviczy pouk, Plosz pravosodstvo, Nyiri s*eželno brambo, Czeh hrvaški minister. Zmaga obstrukclje na Ograkem in njene posledlce. V soboto je predložil grof Ticza cesarju listo novih ministrov, katero je cesar tudi sprejel. Danes izidejo dotična JVovc hlače. Sedel sem gori v svoji sobi in kadil cigarete. Knjiga je ležala pred mano od- prta, a kedö bi čital, ko lahko uživa in poskuša pravo, nepokvarjeno življenje, kakor ga se ni nikdar opisala umetniška roka poetova. Bodisi še tako umetno ori- suno, vendar je le kopija večno lepe nar ive. Naenkrat mi je zadonel na uho zvok smeh gospice Mici, domače hčerke, in takoj sem vedel, da ima zopet kaj izbornega. — Aha, mislil sem si, je že zopet dobila kaj originalnega in sedaj da oduäka svoji mladi, veseli duši. Po kosilu sem jo sklenil poprašati, a še nisem bil prav odločen, ko je nekdo potrkai na vrata in na moj: „Naprejl" je vstopila ona sama. — Ej, gospod Janko, nekaj h'nega imam za Vas. LeDO doeodbico o novih sedaj apodaj v sobi. ' i — In sedaj? — Sedaj je že čez dm in strn, in zopet se je zasmejala, kakor se smejo le lepe, poštene duše. — Veste, je začola zopet, jaz Vam povem vso stvar, in Vi lahko napiäite podlistek, le glejte, da ne omenite nikjer, kedö Vam je to povedal. Pol v šali aem ji obljubil in po- vedala mi je zgodovino onih novih hlač, kakor Vam jo tukaj podajem: Gospod Lastovica je ustal ono ne- deljo že ob äesti uri, kajti radoveden je bil jako na svoje nove hlače, katere je bil naročil teden preje pri krojača. Proti sedmi uri je ustala tudi gospa soproga, in oba sta potem rešetala vpra- žanje, ali bi jih že danes oblekel, ali ne. — I seveda jih bodem, zakaj neki ne. In res hud je bil, češ, kedo bode ukazoval v njegovi nisi, kjer je on eospodar. — ai imo. Ves obupan je bil gospod Laatovica, letal je po sobi gor in dol, klel nad temi „koglovskimi sinovi" in rentačil na vse grlo. — — Torej niti k maši ne bodem mogel, godrnjal je, ko je slednjič od- zvonilo. Zaprl se je potem v sobo in pihal kakor presekan gad..... Opoldan je prinesel krojaški deček hlače, a skoro da si ni nog potrl, tako ga jenagnal razsrjeni gospod po stopnicah. — Da bi te sam hudir-------marš! Ogledal si je potem hlače, nove sivkaste hlače in srd se je polegel v nje- govi lastovičji duäi. — Primojdunaj, lepe hlače — — hm, hm — — Začol jih je oblačiti, počaai previdno, , da bi se mu preveč ne pretegnile, ali morda celö kje utrgale po äivu — — Celo uro je hodil nato po sobi, gledal se spredaj in zadaj in srečen je , Ub surin je du pri magosiovn in vedno stavil rutico pod kolena, kajti nič hlačam bolj ne škoduje kot to vedno poklekanje. Po blagoslovu je sei na sprehod. Tako zadovoljen je bil tam doli pod srcem, kakor bi mu angeljci godli: Niti takrat, ko je svojo Nežiko jemal za za- konsko ženo ni bilo tako lepo. 0 poz- nejših zakonskih urah niti govoral Pa glej, kedö prihaja tam le po cesti proti njemu. 0, lä, dejal je sam se sabc, dok- torjev spiel-------------Tä tä, tä, poklical je gospod psä in mu zažvižgal, kakor je naj bolj vedel in znal. Hotel ga je pagladiti, a pes se ni dosti brigal za radost gospoda Lastovice in ga hladnokrvno sunil tja pod koleno — naravnost v nove hlače. — Sam satan, da mi jih le ni pre- grizel, vskliknil je nesrečni gospod äe- talec, in neka divja bol se je polastila liwunou pnuo.j Rn SO I/I I Spoiiiiii.jajt*' so (» vsjiki I iUja!\l.p|.iliki t%šolsk»«^a doma" Krojaška mojstra ! Öufer & Bait i o v Gorici, ulica sv. Antona St. 7 v h\>\ c. J c r n P | H K o p a r h i?'!r-luj<»tH vs.ikovrstrn-1 chicks zi\ mo.tkc po m»'i\. bodisi fine ali pa priproste. TriporoertlH >r> ^vojim rojnkfm v Gorici in na ilcželi, posebnn pa ihovsO'ni /a obilna mroi'iln. \\\ sImv. obcinslvu sploh ^" jT -pornoa v obisk l\;ii;isi,feiilrf v Gorici naTravniku (Piazza grande)tik cerkve sv. Ignacija. ! Kdo želi odstraniti vinske napake in bolezni? Obrne naj se v mirodil- nico (drogerijo) A. Mazzolli, v Gosposki ulici hiš. št. 6, ' ;ii:T;i iniM boiwlo zaloiro Iiaj- novrjsili in koiimnocMstili prijMijiiKC'kov /.;[ ozdravljenje i;;ikor>nilikoli vin. Fani Drascek, saloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št.I2. Frodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečno obroke. Stroji ho iz prvih tovarn ter najboljše, kakovosti Priporoča se slav. občinstvu. I Ivan Bednarik I prifiontra svojo knjigoveznico v (Jorici ulica Vetturini st. 3. fFUNEROL! I •*"*- zajamčena čista I rastlinslici mast | iz kokos-oreha. I Xaiiiiiii'-i'a m;iiv;i si' v vsrli ixiljSih |irii(l:ij;ilni- |) i;tn s koluiiijaliiiin lilaüom I_____________ Anton Pečenko Vrtna ulica 8 <.a točna in po zrnernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trRover v Scmeniški ulici h. štv. 1 urar c. kr. želoznic, ] v ^Morici. 4iJUH|»oska ulica liis. slev. ^5. < priporoč;! svojo iKijboljšo zalo^t^ | ifvalJtfb »trojev, i /a ^ospoilo krojiičc in ši\ iljo po najnižje mogočih ' cenah. \r /.llo^i ima tiuli ii,ijiio\cjšii in n;ij- i bolj priproslo vc/,ilac aparato (Slickap;uaU'), | kak'io so uioio piMabili/a vc/i'iijc (i\'kaiiiiraiij(v) ( na vsakem „Siimcr -jcvcmii" ! sixa'ticir slrojii, ter shine lak anara! anio7 K. Ktlorlorej IioiY ii.uv: dober in Irpezeu si\;i|ni siroj in jako po t/eni, paj . i priile o^'.etiat siv.sn'Oje novili sisteiiK'V. k.iteiv jain- C\ (Hi ^ UO lU i«. . 1 i^iiije pnporoia najnoijse | si^^ švicarske žepne are -?m po zmeniili renai. nonravo s porošlvoni enesja Id;1.. Ik Mejnarodni panorama VJr iz Berolina, odlik. na vseh svetovnih razstavah. Hostaviacija „LA KOIIKMti", Uorlnu U^kixVmr ; Josipa Vcrdija št. 3S. Foto van je po avetu. »5a vseh zan iniivo. \ Vsiik torien nov program! [ Od 1. du 7. novoiiibra: Slavnosti v Kronstadtu in Petrogradu ; in drugo. ; NMo naj ne zainjli ocleflati si teh krasnih naravnih lepot. Odprto vsak dan od 9. zj. do 9. zv. ; Vstopnina 40 vin., otroci in vojaki äo nareänika 20 vin. Jesen je tu ¦¦¦¦"¦""¦'*¦" ' ¦.....'"¦......mmmmmmm'^*fy, in bli/.a sc /tina ; liliž.i sc pa luili (¦^..ß potrcJui, kupiti /,;« liisno oz. lastno potrcho ra/ncga /iinskcga bla^a. I'oiKivno sc li't!;i.| nl)|-;t(i;i v poil- [lisani ()o cciij. svojih odji'iiialct'v s piošnjo. du sc pri iiakiipu r;i/.iiili zim- skih poln'bsciii tudi z;i ii:ipn>j bl;u;o- voliji) obniiti v prvi vrsli n;i njc^ovu trji'ovino, koja nudi conj. odjciiiiilccni vcilno [iriliko z:i ncprokosljivo ccno in • !o|jcr linkup vcdiio sv^žih in soliilnih niziMivrslnili |ih'lcnin i/. biinib;iž;i in vo11j<•. k;ik(ir: no^avice, rokavice, jopice, srajce, hlače, zimske šerpe, rilte, Čepice, VOlnO itd. Daljc priporooiišu /iidnjc novosli kiikor: raznovrstne kožukovine. zimske čevlje za dnme, make galoše, dežnike, modorce, bluse, spodnjakrila, pasove, predpasnike; jako velika zaloga belega perila za gos- pode. krasnih ovratnic, lovskih nogavic itd ; zadnje novosti mičnih okraskov za obleke, razne svile, žamet, pliš, fodre itd.; vsepotrebšč;ne za gg. sivilje in krojače. J. ZOPIlik, Gorica, Gosposka ulica 7. Sprejema hranilne vloge katere obrestuje po "V'V'/o polumesečno; ne- vadign6ne obresti pripi- suje konec let a k glav- nici. Rontni davek pla- čujo posojilnica sama. Tosojila udoni na oH«'bni krtdit po „CentraIna posojilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9.j ^^^¦i^^^HiHiiMillllUllllliilllllHDlHKSXHIHHMfflHI^^^M^^DHHKfll Sprejema nove člane z glavnimi in opravil- ninii doleži. Glavni de- leži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja članom tekočo računo, katoro obrestuje po dogovoru. Uradne iiiM^ imii I) ilii II /ul W II till rf Ill^tKl I