Prvi plameni. »Zapoj, duša, zapoj o bolesti, naigloblji, najbolj pekoči in najlepši od vseh! Zapoj o bolesti, ki vre in vpije brez nehanja iz te uboge zemlje, ki jo liubiS!« Ivan Cankar. Prvi plameni. Sedem pesmi za mešane in moške zbore. Uredil Srečko Kumar. Izdala in založila »Učiteljska Zveza slovanskih učiteljskih društev.« Julijske Krajine. Trst 1923. Tiskala »Edinost<- v Trstu. NaS snirtni narodni sovražnik nam je ugrabil ob koncu svetovne vojne del slovenske zetnIje, solčni svet ob zeleni Soči, vinogradno Primorsko in vipavsko dolino, kršni Kras s Trstom, tužno Istro in velik del Notranjske, kjer biva najžilavejše, narodno najzavednejše slovansko ljudstvo, ki ječi pod krutim Lahom, pod trdo pestjo divjajočega fašizma, kjer je na dnevnem redu brezobzirno zatiranje slovenskih kulturnih in gospodarskih društev, nečuveno preganjanje slovenskega naroda, posebno pa pijonirjev prosve- 'Jčiteliska Zveza« ustanovila svoj pevski ki ie priredil po Julijski Krajini že nekaj te — slovenskega učiteljstva. V svoji stanovski zavednosti se je slovensko učiteljstvo strnilo v »Učiteljsko Zvezo slovanskih učiteljskih društev,« ki inia v niej zaščitnico učiteljskih pravic in sta- novskih vprašanj. S svojo vsestransko agilnostjo je zbor, prav lepo uspelih koncertov pod svojim delav- nim pevovodjo, glasbenim pedagogom in piani- stom Srečkom Kiimarjem. Glei prve plamene, ki jih je zanetilo to zavedno učitelistvo, zatirano in preganjano od podivianih fašistov in od italijanskih oblastev! »Zapoj. duša, zapoj o bolesti...« V zbirki je na 20 straneh velike osmerke sedem pesmi, zvezanih z rdečo svilnato vrvico v okusno okrašen ovojni list. Razkošna se mi zdi za današnje razmere ta izdaja. Na Oton Zupančičevo besedilo »O t r o c i m o 1 i j o« je lvan Gerbec zložil učinkovit mešan zbor, ki v njem prevladuje zmanjšani septimov akord, izražajoč obupno prošnjo otrok do očeta. Očetova ljubezen se karakterizuje v zanimivi kontrapunktični fugi, ki narašča do mogočnega ff, kcnec pa je šesteroglasen zbor, ki izginja v nairahlejši pp s trizvokom v kvintni leži. Skladba zahteva izvežbanih pevcev in pevk s čilim glasovnim obsegom. Stanko Premrl ie zastopan z mešanim zbon.m »Zakaj?«, ki se v njem zrcali vsa lepota moderne harmonizacije. Besedilu jako spretno prilagodena skladba začenja v počasnem in mirnem f-molu, ko plove misel na jug, napev narašča, zopet pojema, misel zaplaka v šestoroglasnih akordih, pri besedah »zakaj, pač zakai?« pa vzkipi v mogočne, široke osmeroglasne akorde.V lahno gredočem tempn slika Premrl v triolah stavek »Bili so nekdaj naš raj« (— ti južni kra- ji), harmonija narašča v značilnih, obup izraža- jočih akordih, zopet pojema in konča v najmoč- nejšem ff z vzklikom »naš rai!« — Skladba je ja- ko hvaležna za rutiniranejše zbore. Emil Komel nas seznanja s svojo jako obse/.no osmeroglasno pesmijo za mešan zbor »Vstajenje«. Skiadba je skrbno nbdelana v pre- prosti harmoniji, vendar dokaj utrudljiva za pev-ski zbor zaradi svoie obsežnosti in višine glasov.Lotijo nai se je le po številu močni pevski zbori. da bo pesern učinkovala. Vinko Vodopivec je vlil nežne melodije za mešan zbor v Silvin Sardenkovo pesem »Priča- kovanje«. Pesem začenja v rahlem d-molu. De- kle ic odprla okno, da brž zasliši njegov korak. V risolutnem tempu zajeei, da ne sme on mimo hišc. Fugirani stavek slika v nežnem pp nieno slntnio, c!a on ni daleč. Vsa obupna žalostno vzdihuje: Ah! Ti mimo greš! — Skladbica ni tako lahka, kakor izgleda na prvi pogled. V njej je več glasbenih ličnosti, kontrapunktičnih oblik, ki jih zmorejo le spretncjši in naobraženi pevci. Janko Ravnik si je izbral Cvetko Golarjevo pesem »Kam si šla mladost t\ moja« za moški zbor, ki ga je komponiral duhovito, umetniško. Fcvsko durštvo »I.jubljanski Zvon« je nagradilo (o skladbo in jo prepnstilo v natis za »Prve plaincne«. Ravnik je genialen skladatelj globokih misli, le žal, da nas tako redko razveseli s svo iimi prnizvodi. — V počasnih molovih harmonijan tuguje za mladostjo, naenkrat pa se v hitrili meIodijah poda na plesišče, kjer brezskrbno zapleše in raja vse do hitra kot vihar. V značilnih disonancah in drznih postopih tigaša v divji strasti kot '.'.gasne bliska žar. — Pevovodja mora biti že rutiniran interpret, da privede ta moški zbor z najboljšimi pevd do učinkovitega uspeha. Vasilij Mirk se je prej večkrat oglašal v »Novih Akordih«. Nekaj njegovih moških zborov je prav srčkanili, ki so med vnetimi pevci jako priljubljeni. »Prvi plameni« nam prinašajo njegov mešani zbor s tenorskim solom na Oton 2upančičevo pesem »Zeleni Jurij«. — S koncertov ljubljanske Glasbene Matice nam je znana odllč- •na. moderna Lajovičeva skladba »Zeleni Jurlj«, __i jo je občinstvo sprejelo z navdušenim odobravanjem. — Nič manj odličen ni Mirkov zbor, kl ¦nam v živih glasbenih barvah hitrega 6/8 takta ]ako spretno opisuje prihod zelenega Jurja in našo željo, naj Jurij ne hodi drugam. V srednjem delu je malo počasnejši tenorski solo, ki ga spremlja mešan zbor v lahnem pp. zadnji del pa je delonia podoben začetku. I.epa skladba je to, ki jo bodo pevski zborl radi peli in občinstvo rado poslušalo. Emil Adamič ie napisal na Cvetko Golarje^e besede »Narodna« lep, pristno jugoslovanski mešani zbor, jako spretno kontrapunktično sestavljen iz dvoglasnih melodij ženskih in moških glasov, ki se v drznih skokih in prehodih vlivajo v četveroglasno liarmonijo. Vsa pesem se giblje v živahnem dve četrtinskem taktu. Moški glasovi začno z značilnimi kvintami, ženski glasovl vpadejo vsak s popolnoma samostojnim napevom; te ženske napeve ponavljajo moški glasovi tako. da se vsa harmonija razvija mestoma v dvoglasno fugo. Adamič sam pravi, da njegova »Narodna« ne bo pretežka, ker je skoro vseskoz izvedena na principu harmoničnega dvoglasja. Res ie," da si bodo pevci in pevke lahko in kmalu osvojili postop, oziroma napev vsak svojega glasu, toda v skupnih vajah bo treba dosti truda in energije, da posamezni glasovi ne zavozijo s tira zaradi nastopajoeih ostrih disonanc vse dotlej, dokler se iih ne privadi uho. Da, ta »Narodna« tnora priti v roke temperamentnim pevovodjem in pevcem! — »Prve plamene« kar najtoplejše priporočama vsem botjšim pevskim zborom. —a—