Posamezna številka 1 K.
Stev. 266.
Poštnina plačana v gotovini.
v LjufiUaDl. v so&olo. dne 20. novembra 1920.
Leto XLVDL
»SLOVENEC« velja
no "»šli na vse strani Jogo-
slavlje m v Ljubljani; za oelo leto naprej. K 180-— za pol leta „ .. „ 92*— ca četrt lata * .. „ 45-— aa en mesec „ «< „ 15'—
Za InoaBmsivo celoletno K24<K
E3 Sobotna izdaja: s
Ka oeio leto.....K 30 —
ta inozemstvo • • > . . 35 —
mr
m Inseratl: wmmm KbmIoIuu petltrnrta (58 au> široka in 3 mm visoka alt a)o
prostor) sa eatrat . . . po K B*— poslana Itd, . , po E
Pri večtea «*u«6n» populi Rajmaajii oglas SMng KtS,
lahaja vsak ia« lavamil po>
nedelje* t* daa pa molk* ob 5. ari gj&ni.
|mr DrednlStvo |e v Kopitarjevi allot Stev. 6/IU. Bokopisi se ne vračajo; netranktrana pisma se ne iprejemajo. Uredn. telet. štv. 50, npravn. štv. 328.
Političen list za slovenski naroi
Oprava te v Kopitarjevi al. S. — Eaoar pevlnt fena. l|ubllsu'trn 830 sa narofalno la st. 340 sa e^laa«, ««>"Jtr. (g wšse 24.797, ogr. 29.511, bora.-isrc. i>»63.
Demokratske zasluge za avtonomlio.
Ko se je započel v državi volivni boj in jc stopila v središče tega boja samouprava Slovenije, se je v naši politični javnosti zgodil velik dogodek. Spoznavši, da jo zavojevala misel avtonomne Slovenije v prvem naskoku najzadnejše vasice dežele, sc je demokratska stranka izrekla za avtonomijo. Razmere so vsilile besedo avtonomija na ustnice stranki, ki je. do leda j vsak avtonomistični pokret žigosala za separatizem, O avtonomiji je začela besedo-vatj stranka, ki jc do tedaj uporabljala svojo organizirano silo v to, da razbija vse, kar imajo Slovenci avtonomnega. Dejanja, ki jih je izvršila demokratska sttanka na naši avtonomiji do danes, so neizpodbiten dokaz, da je njena avtonomija lc — beseda. Dejanja so edino merilo za presojanje strank, drugega merila ni.
Oglejmo si demokrate kot. avtonomije v dejanjih. Kdo je bi) tisti, ki jc koj ob ustanovitvi Jugoslavije skušal preprečili med Srbijo in Narodnim viječem vsak pakt, ki bi vseboval avtonomijo za posamezne pokrajine? To je bil voditelj demokratske stranke Svetozar Pribičevič. Kdo jc ta poskus onemogočil in zagotovil Sloveniji vse, kar imamo avtonomnega? Slovenska ljudska stranka!
Kdo jc bil tisti, ki je izjavil, da one listine, ki je pravna podlaga vse naše avtonomijo., kratko malo n« priznava? Ta je bi) vodja demokratov Svetozar Pribičevič. •Kdo jc temu sramotnemu zahikavanju slovenske avtonomije v listih pritrjeval? To je bil liberalec dr. Žerjav! Kdo je bil edini, ki je protestiral proti temu zasramovanju naše samouprave? To je bila Slovenska ljudska stranka.
V listini, ki na njej sloni naša avtonomija, je jasno določeno, da mora nadzorovati pokrajinsko vlado pokrajinska skupščina. Kdo je bil tisti, ki jc zahteval sklicanje pokrajinske skupščine? Edina Slovenska ljudska stranka. Kdo jc bil tisti, ki je pobijal misel avtonomnega pokrajinskega zbora in onemogočil tako vsako kontiolo ljudstva nad upravo dežele? To so bili laži - avtonomisti in laži - demokrati s svojim »Slovenskim Narodom«!
Kdo so bili tisti, ki so odvzeli Slovencem celo vrsto avtonomnih poverjeništev, kakor poverjeništvo za finance in poverjeništvo za obli. in trgovino iu ubili tako važen del naše avtonomije? To so bili laži - avtonomisti demokrati.
Kdo so biii tisti, ki so trgali kos za kosom od kompetence naših šc ostalih poverjeništev? Kdo jc skrčil kompetenco
poverjeništva za javna dela? Kdo jc ostri-gel kompctenco poverjeništva za socialno skrb? To so storili demokratski ministri pri osrednji vladi oa inicijativo slovenskih laži-demokratov in laži - avtonomistov. Kdo ; se je proti temu rušenju slovenske avto-I nomije edini boril? To je storila Slovenska ljudska stranka in njeni poverjeniki v deželni vladi.
Kdo se je odločno izrekel proti upravnemu sodišču za Slovenijo? Kdo ,e ustanovitev lega sodišča preprečil? To ie bil takratni podpredsednik deželne vlade, demokrat dr. Žerjav! Kdo jc proti temu oškodovanju slovenske pokrajine edini protestiral? To je bila Slovenska ljudska stranka.
Kdo je bil protiven ustanovitvi slovenske univerze v Ljubljani? To so bdi ljubitelji slovenske kulture, naši laži - demokrati. Kdo se je tedaj potegoval za naš najvišji kulturni zavod? To je bila Slovenska ljudska stranka.
Kdo sc bori do danes ljuto in besno proti avtonomiji slovenskega šolstva? Kdo hoče preko slovenske deželne vlade narekovati Slovencem okrajne šolske nadzornike? To jc voditelj demokratov, Svetozar Pribičevič. Kdo sc jc postavil v bran proti temu ubijanju naše šolske avtonomije? Edina stranka v Sloveniji, ki je to storila, jc Slovenska ljudska stranka.
Kdo jc bil tisti, ki je z eno brzr.iavko kratkomalo prepovedal razpis občinskih volitev v Sloveniji? To je bil demokrat minister Ljuba Davidovid. Kdo jo to zapostavljanje nase dežele branil? To .v. bila vsa slovenska demokratska glasila Kdo sc je edini boril za razpis občinskih volitev v Sloveniji? To jc storila Slovenska ljudska stranka.
Kdo jc bil listi, ki je za časa stanovanjske akcijc dr. Gosarja, hotel prenesti tozadevno kompetenco slovenskega poverjeništva za socialno skrb v Beigrad? To jc bij demokratski voditelj dr. Veko-slav Kukovec, Kdo jc branil v tistem času avtonomne pravice naše dežele? To ic bil dr. Andrej Gosar, poverjenik S. L. S.
Kdo je metal naše uradništvo iz služb in ga potom brzojavk iz Belgrada brez vzroka nasilno premeščal? To je storil za časa črnomcljske afere zaščitnik uraclni-štva dr. Žerjav. Kdo je tedaj branil uradništvo proti nasilnemu centralističnemu sistemu? To jc bila edino Slovenska ljudska stranka.
Kdo jc kratkomalo izjavil, da ne rabimo posebne Slovenije«? To je bil predsednik demokratske stranke dr. Vckoslav Kukovec!
Kdo more potemtakem verovati v av-
tonomistični program demokratov? Nihče na celem Slovenskem.
Zato bo treba stranko laži-avtonomi-stov in lr.ži - demokratov ter njenih samostojnih in asocialnih« zaveznikov 28. novembra. poraziti. V boj za samoupravo Slovenije!
Vie'i so nam Koroško, a Kcoška je naša kakor jc n. pr. Tirolska razen Ti cn lina nemška, m zalo je nc moteno pozabiti in se ji nc rrorsmo odpovedati nikdar,
Vzeli so nam mater in nam dali zopet mačeho.
Vzeli so nam domovino,
V	Celovcu baje mislijo Nemci izdajati z? Slovence list 'Naša domovina«. Urednic naj bi bil, kakor sc govori, Jože Fajnik iz Sveč, narodni odpadnik. Kmečka žena pa mi jc pravila: Odkar smo zopet pod Nemci, se mi zdi vse tuje, in čc bi morala iti iz rodne vasi, bi jo zapustila kot tuj kraj. Tuj kraj je za nas rodna zemlja pod tujim jarmom.
Nemci in odpadniki nas zmerjajo in nas gonijo čez Ljubelj in skozi tunel. »Ho-ruk tiber den I.oibl, smuk skozi luknjo, fui Tcu;el Čušen, Serber.« itd. vpijejo nad nami, vaii sc zelo joče Jugoslavija pod klopjo-/, nam kričijo ponoči na okna,
V	Celovcu preteoajo naše ljudi. Marsikoga, ki si ga doma ne upajo tepsti, poiščejo v Celovcu in ga prelepejo. Imajo posebne ljudi za pretepanje in na dano znamenje sc vržejo nad žrtev. N. pr, eden reče: la jc tudi eden tistih, ki so nas na Bi-str>o.i opljuvali, ali kaj drugega, in že planejo nanj, ne meneč se za to, da dotični niti na Bistrici bil ni. Pred kratkim so enega tako pretepli, da je tri dni ležal, predno je mogel nazaj domov. Dva našinca so naoaali v bližini Celovca in ju z žilovkami tako pretepli po glavi in po životu, da jc bi' eden ves v krvi in je moral iskati zdrav-r..i«ko pomoč. Žc so sc piipravljali, da ju za-koiiejo z noži in samo razsodnosti enega izmed razbojnikov sc imata zahvaliti, da da 0'inesla življenje.
Eden izmed pretepačev sc je hvalil v Celovcu: Ravno smo	pretepli, sod-
ček piva smo dobil' zalo, al; jih imate še veliko zuraj (na deželi) za nr-f*psti? Mnogi naši ljudje -i ne upajo v Celovec. Res je še tu komisija, na kaj m o v p pomagati komisija, čc te prelepejo naznani lju,dje in se cclovška policija že drži v primerni oddaljenosti, da. pretepači vedno lahko odidejo brez kazni.
Te dni jc eden naših dobil grozilno pismo, da če pride v Celovec, ga bodo peljali h konjcdercu,
Somišljeniki!	Somišljenice!
Slovenska Ljudska Stranka za Ljubljano priredi v nedeljo dne 21. t. m. ob pol 11. ari dopoldne v veliki dvorani »Uniona«
DDlioni shod.
Dnevni red: Političen položaj (poroča posl, Smodej). 2. Govori kandidatov S. L. S, za Ljubljano. 3. Slučajnosti. Pridite vsi in vse na ta shod. Vsak 30. mišljcnik in vsaka somišljenica naj se zaveda dolžnosti: V nedeljo ob pol 11. uri v »Union« na shod S. L, S.
Slovenski trafikant je šel v Celovec po tobak. »Za SI ovence nimamo tofcaka, so mu odgovorili. Slovenci so prišli po meko. »Za Slovence nimamo moke,. so jih nagnali, ln neki uradnik v Celovcu jc jekel: Mi vas bomo tako sovražili, in vam nasprotovali, da boste sami šli v Jugoslavijo. Ne bomo sc brigali za nikake predpise (ne od nemške vlade, ne od komisije), da moramo prizanašati Slovencem,«
»Man lebl nichl nur von Brod, sondero auch von der Freihcit,« jc rekel Nemec Lora na shodu v Borovljah. Za nas Slovcn-ce v Avstriji ni prostosti, kruha pa ima še sama. zase premalo.
Slovenka jc prišla v Cclovcc po podporo po možu, ki ga ic izgubila med vojsko. Pa so jo nahrulili, zakaj jc vzela od »Serbov« (t. j. od Jugoslovanov) podporo, naj gre še po podporo k »Serbom«, če jc za »Serbe« glasovala, in da so vsi izdajalci domovine, Vaterlandsverraterji, kateri 50 glasovali za Jugoslavijo.
Povsod jc polno nemških orožnikov, Do zdaj se zadržijo še korektno.
Slovence domačine odpuščajo iz službe, če so delali za Jugoslavijo, celo pismo-nošc so odslovili in četudi so /ic desetletja vestno in natančno na Koroškem izvrševali svojo službo. Odstavili so slovenske župane, ne samo gerente, ampak tudi postavno izvoljene in so postavili svoje pristaše.
Slovencem so vzeli predajo tobaka.
Povsod prirejajo tako imenovane »Siegesfeier«, kjer pijejo, jedo in rajajo. Ponekod imajo tudi shode in zahvalne maše.
Ko so odšli jugoslovanski orožniki, so pokopavali^ Jugoslavijo. Oblekli so se v duhovniško pogrebno obleko, nosili so ra-kev od hiše do hiše, kjer so vedeli, da so Slovenci, in norčevajc opravljali pogrebne
LISTEK.
Nova kuižnica 5. Izdala Nova založba« v Ljubljani. — Obiske bi lahko imenovali s tujko, ki se je žc precej udomačila pri nas, tudi intervjuve. So to po večini razgovori med obiskovalcem in umetnikom, katerega je želel tem potom seznaniti z občinstvom. V politiki so taki ob-iski-inlervjuvi nekaj navadnega, v umetniškem svetu sicer tudi, a pri nas so bili takrat novost in to v gotovi meri cclo nekoliko drzna novost. Spominjam se, cla so sc nekateri celo razburjali radi njih, kakor so sc pred meseci razburjali radi objave pisem j' Ivana Cankarja. In vendar nam ta pisma niso prinesla ničesar bistveno novega, če primerjamo njihov rezultat s sliko, ki nam jo o f Ivanu prodajajo Obiski«, celo v tisti toliko grajani »surovosti« tona se ne razlikujejo prav nič. »Slog jc človek,« je opravičeno zopet tudi tu in posebno pri f Ivanu Cankarju. Kjer ga zagrabiš, od katere strani ga pogledaš, po kateri poti se mu približaš —. preko pisem, ali preko spisov samih ali preko lega >. obiska,; — vedno ti kaže isto sliko, m to spoznanje jc važno in poučuo, pa tudi nai-brljše opravičilo za Izidorjevo metodo. Tista leta, ko so obiski nastajali, in ko jih je vse , kar jc res izobraženega pri nas, po-
sebno pa mladina vseh šol, ki jc to!;ko odrasla, da sc jc žc mogla zanimali za vprašanja umetnosti, željno pričakovala in prebirala, so za nami, skoro bi rekli, daleč za nami; kajti vsi čutimo, da jc lo sicer res početek sedanje nove dobe naše kulture, a kljub temu žc preteklost in to prav prava globoka preteklost, od katere nas deli preporod svetovne vojr.e — močnega poroda novih dni, novih misli in novih ljudi. In vendar je komaj 10 lct'od takrat! Med jesenjo 1910 in jesenjo 1911 so nastali ti obiski; samo dva je pri vzel. lansko leto, da sliko, ki jo knjiga podaja, bolj izpopolni. — Kako jc izbiral? Prvič je izbiral edino med živečimi in med temi najvišjo vrhove. Lep kos zgodovine nam veje nasproti s teh listov, deloma ljudje na robu groba, med živimi skoro bi dejal, da mrtvi (Anton Foerster, dr. Ivan Tavčar in čeprav takrat še živeči Anton Verovšek). Lep kos zgodovine podajajo ti razgovori, in pogosto zelo poučne zgodovine, ki jc mutalis mutandis naša preteklost, čas, v katerem so nastajali »obiski«, deloma pa prav najnovejša doba, ko sc zgražajo priznani lunctni.ki in znanstveniki sedanjosti nad predrznostjo in norostjo Ant. Pod-bevška in Marija Kogoja. Potem lep kos takratne sedanjosti, možje v polnem raz-< vitu svojih moči (F. S. Fiuigar, Matija Jama, dr. Gojmir Krek, Ksaver Meško, Sil-vin Sardenko), poleg teh korajžni borivci za svoj umetniški nazor in za samostojno
našo umetniško kulturo (Iv. Cankar, Jakopič Rihard, Lajovic Anton, Župančič Oton), •f Cankar, Jakopič, Župančič tvorijo podlago novib smeri in novih potov - naši umetnosti, deloma nehote po nujnosti razvojnega zakona, deloma bole kol ljudje, ki z razumevanjem podpirajo nove smeri, kjer so se prepričali o talentu in resnosti umetniškega talenta. In kakor je nekdaj Jakopič pisal domov iz Monakovcga, bi lahko tudi šc danes mlad po samostojnem izrazu, ki mu jc notranja potreba, stremeč slovenski umetnik, ki sc jc razvijal kje v zatišju najnovejšega slovenskega kulturnega centra Novega meda (kakor smo zadnji čas čitali ironično opazko v Jugoslaviji«) in ki bi zašel v široki svet kam, kamor mu brani danes toliko zaprek vse vrste: »Videl sem nekega X, ki jc že dosegel, kar hočeva midva«. Pa čitajlc n. pr. mesto v razgovoru z A. Foerster jem, kjer pripoveduje o svojem boju za zboljšanje cerkvenega petja pred več kol pol stoletja. Nil novi sub sole! Vedno staro, stari večno novi problemi, ki sc porajajo, periodično v novih oblikah in od novih hotenj nikdar umirjenega duha gnani. V zakotjih, v cukrornih.v ubožuih študentovskih stanovanjih je padlo od uokod seme v mlado sprejemljivo dušo, vzklilo in rodilo »adovc, cc jc našlo talentiranega nosilca, ki sc jc brezobzirno uveljavljal. Ozračje se nasiti hotenja po novem, po globljem, po primernejšem — odkod, kdaj? Ni filozof-' ki bi
na to mogel z matematično točnostjo odgovoriti, kajti skrivnost jc v tem, da duhu ni zaprek in veje, kjerkoli hoče.
Mnogo zgodovine, naše domače zgo-> dovine-je v teh »Obiskih, in mnogo sedanjosti je vjel pisatelj v trenutne skicc svojih obiskov — ulisov. Kajti Izidor Cankar ni samo objektiven kronist, on jc tudi spreten pisatelj, umetnik, ki zna s par potezami povedati mnogo več, kakor sc na pivi pogled vidi, k čemer sc pridruži včasih skoro bi dejal otroško-naivna (vsaj navidezno!) nagajivosl. Klasično so slikani vsak v svojem mišljenju y Ivan Cankar, Fr. S. Finžgar, Ksaver Meško, Sil vin Sar« denko in več ali manj vsi drugi. To so literarni portreti neprecenljive vrednosti za bodočnost, postavi ti vsakega takega kot jc ter ti ga oriše s par potezami, a še. mnogo bolj z njegovimi lastnimi besedami; vprašanju, navidez nedolžna, soj^rcmišljena, določenemu smotru služeča. Slog jc človek! Vsak izmed obiskanih se je označil sam; a tudi pisatelju ni ostalo prizaneseno, tudi zanj velja ta resnica, tudi sebe ni zatajil. tudi njegova osebnost zveni ob Ich tu nanizanih; in kako lepo si stojita nasproti rajnki Ivan in včasih malo trmasti Iso n. pr. na str. (>.
Ivan: Ti, ali hočeš biti neskončno uljuden?«
Iso: »Ne.«
Ivan: »Samo enkrat bodiU
Iso: >'No?«l
Volivci! Za volitve Vam oblasti ne bodo dostavile nobenih legitimacij. Pridite na volišče vsi, Id ste nad 21 let stari. Prinesite seboj kot legitimacijo: krstni list ali orožni list ali domovinski list ali policijsko oziroma občinsko ootrdilo itd. Spustite kroglico v Ljubljani v drugo, na ostalem Kranjskem pa v tretjo skrinjico.
ceremonije. Slednjič so krsto vrgli v Dravo.
Odkar je odšla slovenska pošta, smo samo parkrat dobili slovenske časopise.
Pri nas se sliši samo cn glas: Zakaj naši niso zasedli oziroma dali zasesti slovenske Koroške novembra 1918, ko. bi bili to lahko storili brez boja in brez žrtev in bi nam bila prihranjena vsa sedanja žalost Ln trpljenje? Kakšni možje so tedaj sedeli v Narodni vladi?
Napake, ki so se od naše strani golile, še niso vzrok, da smo plebiscit izgubili, Saj imamo od Nemcev samih priliko ?lišati besede kakor: ■ W ir h a b c n g e -won n e n d u r c h B e t r u g und F a 1 s c h h erit.« Ta sleparija in goljufija ie bila zelo mnogostranska.
Že med ljudstvom sc govori, da jc Nemce stal v velikovškem okrajnem glavarstvu vsak glas en tisoč kron. Toliko so izdali za podkupovanje. In koliko Šele v blagu! Nič drugače ni bilo v boroveljskem okraju. Samo en slučaj. V čahorčah v kot-mirski občini (Kotmaraves) je bilo vse za Jugoslavijo, V nedeljo zjutraj na dan glasovanja pa je prišel nemški učitelj-in zdaj gerent v Kotmarivesi Harich in jc obljubil vsem odraslim in otrokom celo obleko, če glasujejo za Nemško Avstrijo. In res se je večina prodala in glasovala proti svojemu prepričanju. Ravnotako so na Rečici v isti občini v nedeljo zjutraj z nemškimi tisočaki kupovali slovenske glasove. Evo vam Slovencev kot »Stimmvieh«, da se Koroška pridobi za mater Gennanijo! In to naj ie pošten plebiscit!
Tako glasovanje naj se imenuje - plebiscit«, »ljudsko« glasovanje, tako glasovanje naj jc stvar proste volje, izraz ljudske volje! Na ta način tudi Italijani v Črnigori in Nemci v Gornji Šleziji lahko dobijo plebiscit. Ni ga tako visokega zidu, da ga nc bi preplezal z zlatom obložen osel.
Mi imamo zavest, da so nam Koroško hoteli vzeti. Vsilili so nam plebiscit in ga potem tako izpeljali, da smo ga mi morali izgubiti. Zakaj pa drugje ni bilo glasovanja? Na Goriškem, na. južnem Tirolskem, na Sedmograškem, na Slovaškem, med sudetskimi Nemci, v Bukovini, v Tra-riji, v Dobrudži, v Besarabiji itd.?
Izgubili smo Koroško, Koroška je prišla pod nemško oblast, a Koroška ostane iaša last, Koroška je naša. Koroško so nam vzeli po krivici. In prav to upanje, da nepoštenost in krivica ne more traino »magati, to prepričanje je naša moč,
Sirota Jerica je našla svojo mater, tudi Koroška bo še našla Svojo živo mater Jugoslavijo, Pepelka je bik rešena hudobne mačehe, tudi za tužni Korotan še sije iolnce za oblaki. Le kdaj bodo izginili ti oblaki? i	;
venski in hrvatski kmetje! Vaša dolžnost nasproti sebi in vašim družinam je, da si dvakrat premislite, predno se odločite, da zapustite svoj rodni dom iu se napotite v nove dežele, kjer vas čaka le negotova usoda. Skrajno naivno (otročje) pa je misliti, da pomeni tak nepremišljen korak nekak posnemanja vredni patriotični čiu. Ravno narobe je res, da je zapuščanje nase slovenske posesti pravzaprav najkvarnejše protislovensko poče sebno pri sedanjih razmerah, ko je krvavo potrebno, da ostanemo vsi, vsak na svojem mestu in s svojo neomajno prisotnostjo na teh tleh dokažemo svojo življensko moč in svojo voljo do življenja. Tako so delali Slovenci od nekdaj in le na ta način so ohranili svojo narodnost tudi v najhujših razmerah, ker so se zavedali, da je njihovo življenje v najtesnejši zvezi z njihovo zemljo. Slovenci in Hrvatje, ue prenaglite se torej, no selite so in ostanite v deželi! Le ua ta način boste dejanski koristili slovenski stvari, zakaj prvi. pogoj za priboritev lepših in boljših pogojev za naš kulturni in gospodarski razvoj v sestavu nove države, kateri nas je prisodila rapallska pogodba, je ta, da ostanemo vsi složni iu edini ua svoji zemlji in pojesti! To velja v prvi vrsti o naših kmetih, ki so tista trdna podlaga, na kateri sloni celokupno življenje in stremlieuie vsega našega rodu. ki pripade Italiji. Zatorej Jugosloveni, ne selile se!
Ratifikacija	po-.
LDU Rim, 19. nov. (Brezžično) Parlament je ratificiral rapallsko pogodbo.
©fcupassia bolgarskega
ozemlja.
LDU Belgrad, 18. nov. (ZNU) Okupacija novih krajev, ki nam jih dodeljuje mirovna pogodba na vzhodu naše države, jc izvršena popolnoma ter ima samo šc komisija za razmejitev izvršiti svoje posle, nakar se bo vzhodna meja zaznamovala popolnoma definitivno. Vendar pa se žc sedaj lahko podajo gotovi podatki o teh krajih, ki jih dobimo na vzhodu. V strumi-škem okraju smo dobili 875.3 km2, v bo-siljgrajskcm okraju 802.9 km2, v caribrod-skem okraju. .602.4 kur in v vidinskem okraju 166.4 km". Vsega skupaj dobimo torej od Bolgarske 2447 km-. Kakor se vidi, to ozemlje ni posebno veliko. Mnogo večje jc ozemlje, ki ga dobi Grčija od Bolgarske. Grčiji je po mirovni pogodbi dodeljenih v Traciji 8177 km2, v Pasmakliji pa 346 kvadratnih kilometrov. Skupaj je morala Bolgarska odstopiti Grški 8523 km". Celokupno je Bolgarska izgubila ozemlja 10.970 kvadratnih kilometrov, kav pomenja deve-tino njenega ozemlja.
Primorci, ne z rodne zemUe*
LDU Trst, 18. novembra. -^Edinost" objavlja naslednji poziv: Kot zelo neprijetna posledica pogodbe medJugoslavijo in Italijo se je pojavilo med našim narodom nekako čudno gibanje, to je nekaka manija (bolezen) izseljevanja. Ponekod na Krasu, na Vipavskem in tudi v Goriški okolici so začeli nekateri kmetje prodajati svoje imetje z namenom, da eapustijo naše lepe kraje iu pojdejo s trebuhom za kruhom v Jugoslavijo in bogvc kam po svetu. Na deželi so se že pojavili brezvestni mešetarji, ki so prišli lovit v kalno vodo razočaranja med primorskimi Jugoslovani. Slo-
Ivan: »Pojdi v kuhinjo po črno kavo, Reci, da je zame, pa boš že dobil pravo skodelico.«
Pa še nečesa ne smemo prezreti pri ti knjigi: Ilustrirana je! Ilustracije so slučajne, kakršno je kdo imel pri roki. Pisatelj ni mogel vplivati na njih izbor, in ravno zato je lo tem poučnejša galerija, kulturen dokument za bodočnost! Poglejte jih skoz in malo jih preštudirajte. Kot jc slog v pismu človek, je tembolj zunanjost tvoja kot sc izraža v fotografiji, kjer ni šla skozi .nedij umetnika, ki prida svoje hotenje tvoji slučajnosti, človek, cel kakor si, in ki ga ne moreš zatajiti in zagladiti, in čem bolj sc trudiš v ti smeri, tem bolj bo stopala rajav tvoja prava notranjost, ki jo hočeš obvarovati pred zlobnimi pogledi.
To naj zadostuje o knjigi, ki si je sama najboljše priporočilo.	Frst,
Dogodi w Limp asu in
ovens u ftSarod*.
V Liropiasu na Španskem se vrše izredni dogodki, ki slone lahko na naravni ,od'f?gi ali pa so drugega iz. jra. Mnogo lisc.č ljudem se prikazujejo na izredno realistični umetnini Kristusa na križu v
¥prašež^Je grškega pre» stola.
KRALJ KONSTANTIN NA POVRŠJU.
LDU Pariz, 18. novembra. (Dun. KU)
Kralj Konstantin je sprejel sotrudnika »Matina«, kateremu je izjavil, da mu ue zadostuje izid volitev na Grškem. Za kralja uoče biti izvoljen od stranice, ki je sedaj zmagala, marveč od vsega narodu. »Nočem zopet zasesti prestola*, je izjavil, »ue da bi se izvršilo ljudsko glasovanje, pri katerem bi se izkazalo, da me ljudstvo hoče za kralja«. Ponosen je na svoj narod, ki misli tako, kakor je mislil sam. Kralj Konstantin ie izjavil nadalje; da grški narod ui nikdar hotel vojne.
limpiaški cerkvi gibanja, ki napravljajo vtis, kakor da je podoba oživljena. Dokler Cerkev ne izreče meritorične sodbe, se ti pojavi lahko razlagajo kakorkoli. Mogoče je. da so naravni in da slone na samo-su-gestiji, povzročeni na eni strani po izredni življenja-podobnosli umetnine, na drugi po izvanredno zvišani stopnji religijozne ob-čutnosti v sedanji dobi, končno pa po vplivu enega na drugo in po sugestiji posameznikov na vse ter vseh na posameznika. Na vsak način so taki pojavi jako pogosti v časih izredne napetosti religijoznega čuv-stvovanja in v tem oziru ne zaslužijo samo zanimanja, ampak imajo veliko ceno. Svetovna vojska jc zbudila mogočne vetske sile, težnjo po nadnaravnem in to se javlja tako v najmodernejši katoliški literaturi Francije kakor v dogodkih v španskem mestecu. Vlogo, ki jo bo igralo to ojačenjc religijoznega čuvstvovanja v celem svetu, bomo pa šele v bližnji prihod-njosti opazovali.
Mi radi verujemo, da liberalnemu ča-•opisju to ni prav, ker vsako tako razpoloženje človeštva jc živ dokaz proti plitvemu racijonalizmu, ki jc duša in življenje liberalizma. Da pa so taki pojavi lahko višjega izvora, tudi ne more nobena filozofija ovreči, čc sc prizna sploh kai.Sno nadnaravno načelo v univerzumu O tem
Venizelos, ki nima nobenega srca ter je sumo častihlepen, je pokvaril vse. Ko je umiral kralj Aleksander, so ostale brzojavko njegovih sta-rišev neodgov orjene.
LDU Belgrad, 18. nov. (ZNU) Iz Soluna javljajo: Po definitivnih poročilih o neuspehu pri volitvah jc ministrski predsednik Venizelos z ladjo odpotoval v Egipt, kjer jaže leta 1915 iskal zatočišče po prepiru z bivšim kraljem "Konstantinom. Rhal-lisov kabinet je formiran iz vrst opozicije. Za danes se pričakuje vladna deklaracija. Zastopnika entente, francoski in angleški poslanik sta po instrukcijah svojih vlad izjavila, da niti Francija, niti Anglija ne bosta pristali na povratek bivšega kralja Konstantina na grški prestol. To zadržanje velesil je vznemirilo vse načelnike opozicijskih strank, ki so v vprašanju presto-lonasledstva različnega mnenja; medtem, ko Gunaris še nadalje zahteva, da se vrne Konstantin, so zmerni elementi za princa Pavla. Končno se je med načelniki opozicije dosegel sporazum in opozicijsko časopisje izjavlja, da se opozicija po koraku zaveznikov zadovoljuje s povratkom bivšega prestolonaslednika Jurija na prestol. Zmaga rojalistov temelji v glavnem v nezadovoljnosti, ki jo je Venizelosova okolica širila v narodu s terorjem nad pristaši Konstantinovega režima.
LDU London, 19. nov. (Wolff) »Daily Chronicle« meni, da novi položaj na Grškem ni tako resen, da bi bilo vmešavanje angleške vlade upravičeno, Angleški kabinet misli, da naj se smatra novi položaj na Grškem kot zadeva, ki se tiče grškega naroda samega. Šele tedaj, kadar prejme angleška vlada neuradno poročilo, da nameravajo spraviti kralja Konstantina na prestol, bi bil nastop angleške vlade potreben. Po mnenju angleške vlade jc še časa dovolj, da se to vprašanje prouči.
LDU Atene, 18. nov. (Btezžično) Novi grški kabinet je sestavljen. Predsedstvo, zunanje posle in (začasno) pravosod-stvo je prevzel Rhallis,
flap^d na razmejitveno fcomisi/o.
LDU Varšava, 18. nov. (PBA) »Ro-botnik« poroča, da je radi dogodkov na tešinjskem ozemlju ogorčena množica napadla češkoslovaško-poljsko komisijo, ki določa meje pri Frvdeku. Ko je došla obmejna straža, jo je množica napadla s kamenjem. Straža je nato streljala. Dva člana komisije, poljski in čehoslovaški inže-j liir. sta bila težko ranjena. En češkoslovaški vojak je bil ubit, več oseb pa je ranjenih. V Czantoryju je bila napadena če-' škoslovaška straža. Množica je uničila vse aparate, zemljevide in akte.
Iveza narodov*
LDU Milan, 18. novembra. (Dun. KU) ^Corriere della Sera« poročil, da bo vojni minister Bonomi odpotoval v Ženevo, kjer bo na skupščini zveze narodov zastopal Italijo.
LDU Ženeva, 18. novembra. (Svic. brz. agent.) Zveza narodov je prejela od angleške vlade poročilo, da je pripravljena poslati čete za vzdrževanje reda pri ljudskem glasovanju na ozemlju Vilne. Tudi španska francoska iu belgijska vlada so pripravljene, odposlali svoje čete v Vilno.
LDU Ženeva, 18. novembra. (Svic. brz. agent.) Z ozirom na včerajšnji govor lorda Cecila glede poljsko - litvanskega spora je izjavil Padere\vski pred svojim odpetovanjem nekemu časnikarskemu poročevalcu, da bi se dogodek lahko preprečil. Svet zveze narodov
pa se z -Narodom« čisto gotovo ne bomo
Srepirali nili spada to v politično glasilo, lam ni nič mar, ako se naš liberalizem ne more povzpeti nad svetovno naziranje <~n-gleških deistov 18. stoletja, odlečno se pa zavarujemo, da bi »Slovenski Narod« dajal nam predpise, smemo-li mi pisati o takih dogodkih, kakor so limpiaški, naj so potem naravni ali ne in naj je dc lični le-ferat napisal A. Č. ali Č. A. V dotičnem referatu se glede teh dogodkov ne iz-reka nobena sodba in sc prepušča seveda poklicani oblasti o njih soditi. Če pa jc člankar izreke! mnenje, da bo bo^.ja pot ostala, naj sc čudeži potrdijo ali j c, potem je to stvar, ki se tiče katoliškega sveta, ne pa »Slovenskega Narodac. V Lim-piasu se ne vrši ničesar, kar bi bilo količkaj podobno na nalašč uprizorjeno goljufijo ali pa na špekulacijo s pobožnimi čuv-stvi, marveč je videti, da je vse nastalo spontanno, nepričakovano in z elementarno silo, kakor jc io bilo že večkrat, iluzija gibanja (ako so pojavi natorni) pa spričo realističnosti podobe predpostavlja možnost avtosugestije v subjektivno razpoloženih opazovalcih, ne pa nujno mehanično sleparijo. Zato nadaljevanje božje
I1 poti nc bi bilo nič protimoi alflega, tem-inanj, ker gre pri ccli stvari bo!j za izpre-preobrnjenia pohodom leh pojavov — ozi-
se bavi s tem vprašanjem iu po njegovi raz sodbi bo mogočo pravično presojana
LDU London, 19. nov. (Wollf) Posla-nec v spodnji zbornici je omenil pogovor, po katerem Nemčija odlaša prositi za sprejem v zvezo narodov, ker se boji odklona. Lloyd George je odvrnil, da to m po parlamentu formulirani vzrok nemške vlade. Njemu tudi ni znano, da bi bila francoska vlada dala svojemu zastopniku v Ženevi posebna navodila glede pripustitve Nemčije k zvezi narodov.
LDU Ženeva, 18. novembra. (Švic. brz. agent.) Na 6 seji skupščine zveze narodov je bila danes volitev šestih podpredsednikov, ki jih jc izvolila skupščina snma. Pri tem je bil na predlog Tittonija izvoljen predsednik Motta med ovicijami za častnega predsednika skupščine. Medtem, ko se je čakalo na izid tajne volitve podpredsednikov, je poročal Nansen o delu za vrnitev vojnih ujetnikov. Nansen ie poročal, da je bilo doslej okoli 200.000 ujetnikov poslanih v domovino in da se bodo nadalj-ni transporti izvršili še pred božičem. Prihodnja seja je jutri.
LDU Ženeva, 18. novembra. (Švic. brž, agent.) Izid volitev šestih podpredsednikov je bil nastopen. Iši (Japonska) 32 glasov, Karnegeek (Holandija) 31 glasov, Pneyrra-don (Argentinija) 28 glasov, dr. Beneš (Češkoslovaška) 26 glasov, Foster (Kanada) 22 glasov, Octavic (Brazilija) 18 glasov. Prihodnja seja je jutri.
Nevaren poioiai v Indiji,
LDU Amsterdam, 18. nov. (Wolff) Kakor javlja »Allgemeen Handelsbladct«, jo dejal minister za Indijo Montegue, da je položaj v Indiji skrajno nevaren.
FROTINEMŠKO GIBANJE NA ČEŠKEM.
LDU Praga, 18. nov. V današnji seji senata je ministrski predsednik Černy izjavil napram zastopnikom vseh klubov senata glede dogodkov v nemškem Aschu, da so legionarji prevrnili spomenik cesarja Jožefa, nakar sc jc razvil med njimi ir prebivalstvom boj, v katerem sta bili dve osebi ubiti, 15 pa ranjenih. Kljub vsemt trudu sc ni posrečilo, preprečiti namer« garnizije v Aschu, da ne bi prevrnila Jože fovega spomenika. Obžalovanja vredni do godki se bodo samoposebi umevno natančno preiskali ter se bo proti krivcem postopalo po zakonu.
LDU Dunaj, 18. nov. »Vidensky Dfcft. nik« piše: Slušatelji na dunajski visoki šoli za poljedeljstvo so priredili shod, ki s« ga jc udeležil tudi rektor dr. Ostermayer na katerem so sprejeli soglasno nujet predlog, naj se i t te visoke šo!c izključij< Čehi. Danes in jutri bodo češki slušatelj izključeni z vseučilišča in trgovske akademije. Te izključitve so utemeljili s praškimi dogodki, ki so pa v resnici le pretveza zakaj že pred tepliškimi in praškimi dogodki se je ščuvalo proti češkim šolam ns Dunaju.
LDU Praga, 18. nov, (ČTU) »Pravo L! du« poroča: Danes dopoldne je došla 1 predsedniku poslanske zbornice deputacija delavskih odborov praških kovinskil tovaren ter mu izročila spomenico, v kateri se zahteva brezpogojno postopanj« proti vsem, ki bi hoteli moliti parlamentarno delo. Republika jc dolžna obnoviti mir in red, ker ogrožajo sedanji dogodki gospodarske razmere.
LDU Praga, 18. nov. Danes je vladal v Pragi popoln mir. Varnostni organi so odločeni, da vzdrže red na vsak način.
roma, kar je še točneje — za kompleks najraznovrstnejših psiholoških pojavov z eminentno blagodejnim učinkom — pre-tresenjem duše in konverzijami. Kdor se vglablja v slične pojave po celem sodobnem človeštvu od Kamčatke do Aljaske, se mu to ne bo zdelo nič čudnega. Razglabljati o tem zato ne more biti prepovedano ne »Slovencu- ne »Revue de deux Mondes«, pa tudi ne »Narodu« — neokusno pa je, če se zategadelj napada naš Hst, kakor da bi on sploh o tem ne smel poročati. Kakšno stališče pa je to? Gotovo ne stališče »širokega svetovnega obzorja«, katerega »Narod« zdaj pri nas pogreša, ampak stališče liberalno-buržoaznc borni-ranosti.
Za mentaliteto »Naroda« jc seveda vse »praznoverstvo« in »topo tercijalslvo«, kar je količkaj v zvezi z religijoznimi pojavi. To pa ne vsled »kulturnosti«, ki jc »Narod« pri tej priliki poudarja, ampak prosto vsled načelnega nasprostva do vsega, kar sega preko pet čutov ali pa je v zvezi s pojavi religijoznega življenja in vstvarjanja. Zelo naivno od liberalnega časopisja pa je, če ono meni, da bomo mi iz ozirov na to mentaliteto prenehali ba-viti se s takimi problemi, 1 ega od nas ne bo do-*v»do.
Volivna skrinjica S. L. S. na Kranjskem je na tretjem mestu. Kandiaatnc lista je Čmotiskana na belem papirju brez rdečega križa. V Ljubljani je sferi-njica S. L. S. na drugem mesta.
LDU Druo, 18. novembra. (Dnu. KU) Danos zvečer je došlo do velikih protinemških demonstracij. Cehi so poškodovali nemške hišo. Množica je šla pred uredništvo lista r.Tagcsbote:, kjer jc deputacija demonstrantov odšla v uredništvo. Po daljšem piegovarjauju jo dobil list dovoljenje, da sme jutri iziti pod pogojem, da ne bo priobčil uubenih hujskajo-čih člankov.
LDU Praga, 18. nov. (Dun. KU) »Tribuna^ poroča iz Ascha, da jc ponoči došlo do velikih izgredov. Ko so legijonarji pre-vrgli spomenik cesarja Jožefa, se je razvil med njimi in prebivalstvom boj, v katerem so bile tri osebe ustreljene, 15 pa jih je bilo težko ranjenih. Kakor poročajo, »Narodni Listy«, se je streljalo na obeh straneh. Najprej so našteli 1 mrtvega in 20 ranjenih. Tekom dopoldneva sta umrli dve težko ranjeni osebi. Spomenik je prebivalstvo še tekom noči postavilo na staro mesto,
LDU Praga, 18. novembra. (Dun. KU) Lista :>Prager Tagblatt v in >Bohemia< še ui-tta izšla.
LDU Praga, 18. nov. (Dun. KU) Poulične demonstracije v Pragi so pojenjale. Tekom dneva ni došlo do nobenih novih izgredov. Nemški listi doslej šc niso izšli. V nemškem gledišču igrajo še nadalje Čehi, a tudi v Novem nemškem gledališču bo bržkone še izostala današnja predstava. »Ča-ško Slovo« poroča, da je odločeno, da ostane nemško gledališče trajno v čeških rokah.
POGAJANJA V RIGI.
LDU Riga, 17. novembra. (Orient) V torek bo prva javna seja mirovne konference. Na dnevnem redu je izmenjava pooblastil. V nedeljo je bil drugi pripravljalni sestanek. Obravnavalo se je vprašanje strogega ravnanja po premirju in dosegel se je sporazum glede dobave sladkorja. 70 % sladkorja v Voliniji je namenjeno za Poljsko.
LDU Riga, 17. novembra. (Orient) Poljska mirovna delegacija v Rigi je iz ve-
rodostojnega vira prejela vest, da boljševiki v Smoiensku organizirajo armado, v katero sitoma uvrščajo takoimenovane prostovoljce, ujete poljske vojake. Ujetniki vstopajo v to vojsko v nadi, da jim ne bo treba več tako stradati kakor v ujetništvu, Tako sestavljene oddelke imenujejo poljsko revolucionarno vojsko. Zapoveduje ji častnik bivše carske vojske Longweis, jud. Poljska dclcgacija jc protestirala proti temu pri ruski delegaciji, opirajoč se na drugi člen premirja, ki prepoveduje sestavo takih prostovoljskih oddelkov.
PODONAVSKE KONFERENCE NE BO.
LDU Praga, 18. nov. Minister za Slovaško dr. Murica je izjavil sotrudniku »Narodnih Listov«, da se gospodarska konferenca podonavskih držav, ki je bila napovedana za četek decembra, ne bo vršila, ker so se izkazali ugovori proti tej konferenci kot utemeljeni.
ŽELEZNIČARSKA STAVKA NA TIROL-SKEM.
LDU Inomost, 19. nov. (DunKU) Da
bi preprečilo tekmovalno streljanje deželne brambe in prihod gostov, je socialno-demokratsko delavstvo državne in južne železnice (do Brennerja) ustavilo delo, tako da je na vseh železniških progah na Tirolskem od nocoj ob 24. ukinjen vsak osebni in blagovni promet. Snočnja izdaja lista »Alpenland« naglaša, da se drugi železničarji nc strinjajo s stavko.
LDU Inomost, 19. nov (DunKU) Tekmovalno streljanje tirolskih domobrancev se je davi pričelo nemoteno ob gori Isel. — Po vsej deželi je železniški promet ustavljen. Začasno ni mogoča nobena zveza na železnicah. Luksusni vlak, ki se je odpeljal včeraj z Dunaja proti Parizu, ni dospel v Inomost. Najbrže se je ustavil na Solnograškem, V Landecku stoji garnitura posebnega vlaka, namenjena za prevoz plebiscitne komisije na Koroškem, na potu iz Ostendeja proti Celovcu.
Za avtonomijo, enakopravnost in socialno praoičnost!
Shodi dr. Koroica.
Maribor, 19, novembra. Volivni shod v Dravogradu je bil dobro obiskan. Zborovalci so ministra dr. Korošca navdušeno pozdravljali. Na shodu so govorili dr. Korošec, dr. Hohnjec in Steblovnik. Zborovalci so njihova izvajanja soglasno odobravali.
Shod v Nazaju v Zg. Savinjski dolini Je bil velikanska manifestacija za SLS. Zborovalci niso imeli prostora v obširnih prostorih g. Turnška in so se morali razdeliti na dve zborovališči, v dvorani in na prostem. Zastopniki občine Solčava so na shodu izročili ministru diplomo častnega občana.
[»Vse smo mi naredili.1
»Jutro« je objavilo članek : JDS in pro-sveta«, ki naj bi delal razpoloženje za volitve. Našteva vse, kar se je na šolskem polju napravilo v Jugoslaviji za Slovenijo. In refren je po vsakem odstavku: Vse to se je zahvaliti Jugoslov. demokratski stranki. Da se »Jutrove« trditve kregajo z resnico, kaj to de, saj ni prvič in ne bo zadnjič. Ves parlament je n. pr. soglasno sprejel učiteljski zakon. O slovenskem vseučilišču naj bi slovenski demokratje raje kar molčali, ker to si še nc smejo prištevati v zaslugo, ako niso nastopili že v Belgradu proti slovenski univerzi v Ljubljani, ki bi je brez Jugoslov. kluba nikdar ne bilo. Ako smo imeli pred prevratom samo dve meščanski šoli, sedaj pa jih imamo 21, je to zasluga g. dr. Verstovška, kakor tudi glede ostalega šolstva. Naravnost iz-boren dovtip je pa napravilo »Jutro« z najnovejšo novico: V štajerskem deželnem zboru smo morali obstruirati šest let, da smo izvojevali kol edini uspeh — kmetijsko šolo v Št. Jurju ob južni železnici. Da, da, obstruirati smo morali, pa nc demokrati, ampak deželni poslanci SLS, dr. Kukovec je pa padel tedaj slovenskim poslancem v hrbet! Če smatra »Jutro« ves svoj članek v tem smislu: >Smo naredili, namreč SLS, potem ima prav«!
Stara pesem.
»Demokratsko« časopisje nima nobenega programa, da bi moglo z njim zmagovito izvojevati volivni boj. Česar slovensko ljudstvo najodločnejše zahteva, namreč resnično, demokratično in pravično avtonomijo, mu JDS ne more dati, ker je lo stranka najhujših centralistov, ki lc zdaj tik pred volitvami ponuja naivnim ljudem nekako potvorbo avtonomije. Po končanih volitvah bo JDS še to »avtonomijo« vrgla pod mizo in v konstituanti zagovarjala centralizem Pribičeviča. Kar sc tiče socialnega vprašanja, od stranke, ki kandidira v konstituanto največje reakcionarjc na socialncm polju, tudi ni nič pričakovati. Zato popolnoma razumemo JDS, da meče med bravcc svojega časopisja gesla, ki naj odvrnejo pozornost ljudstva id klav-
nega vprašanja: Avtonomija ali centralizem? Demokratična ustava ali prikrili absolutizem? Ljudska vojska ali militarizem? Socialna postavodaja ali »red in rad«. — Zato »Jutro« in »Narod« vlečeta na dan vso mogočo in nemogočo staro šaro: papeže, božja pota, odpustke, da budita anti-klerikalne nagone. Mi se pravzaprav čudimo, kako morejo JDS-arji misliti, da bodo s tem javnost na svojo stran spravili. Ljudje so to že davnej preživeli, kakor se tudi ne bo našel noben pameten človek, ki bi kaj dal na napade liberalnega časopisja na našo stranko. Tako n. pr. včerajšnji »Narod« skuša kovati kapital iz tega, da mariborska »Straža« obsoja separatizem. »Straža« stoji na istem stališču kot vsa SLS, ki se skupno s Hrvatsko Puč-ko stranko edina dejansko bori z Radiče-vo separatistično strujoi s katero se ona nahaja v odločilnem boju in nosi vso te-žino tega boja! Ta boj SLS proti separatizmu sledi ravno iz njenega avtonomistič-nega programa, kajti ravno kruti centralizem JDS neguje, podpira in krepi proti-državni separatizem! To je tudi vzrok vseh naših narodnih nesreč v zadnjem času. Ce hočemo ohraniti državo, moramo slovenstvu priboriti ugled in veljavo v tej državi, moramo zadovoljiti življenjske, kulturne in gospodarske potrebe slovenskega ljudstva v tej državi in tako bo naša država močna in edina, da bo mogla kljubovati vsem notranjim in zunanjim vragom!
Nov komunistični agitator.
V četrtek je imel dr. Žerjav volivni shod v Kamniku. Govoril je najprej o dr-žavnotvorni demokratski stranki in izdal parolo: Boj »klcrikalizmu . ! Pobijal jc narodne socialce z edinim argumentom, da glasovi narodnih socialcev slabijo demokrate, vsled česar je odpor demokratov proti »klerikalcem« oslabljen. Pozival jc tiste, ki bi hoteli glasovati za narodne socialcc, naj glasujejo raje za komuniste. Istočasno se jc izjavil, da imajo delavci prevelike plače in trpi raditega industrija. Nit celega dr. Žerjavovega govora je bila: Če tudi vse vrag vzame, samo da »klerikalce« udarimo.
Socialno demokratični t hodi v kranjski okolici-
Socialistom se na kmetih slabo godi. Vedno so po svojih časopisih zabavljali čez kmeta, cla jc kriv draginje in vsega hudega, sedaj ga pa milo prosijo za glasove. V nedeljo dne 14. t. m. so imeli »Cirkus« v Naklem. Prišel je kandidat Bcdina iz Tržiča na shod. Imel je štiri poslušalce. Fantje in možje so stali zunaj pred gostilno in sc smejali, ko jih jc Bedina kot v cirkus klical: Pojtc not, pojte not'. Dasi jc bil cirkus zastonj, ni nikdo maral iti poslušal lo komedijo. — Podobno se jc godilo drugemu kandidatu Koširju iz Gozda na Trstcniku. Pripeljal je Antka sam Lajovic, baje ravnatelj meščanske šole v Tržiču, I
Rekel je, da širi izobrazbo, na kar se mu je odgovorilo, da širi zdražbo po Tržiču in sedaj tudi tu pri nas. Fantje in možje so se naveličali poslušati Lajovica, ki je s socialistično družbo z žalostnim uspehom odkorakal. Uvideli so, da na kmetih ni prostora za socialistične hujskarije.
Noben volivec ne sme na dan volitve ostati doma! Vsi na volišče!
Politične novice.
-'r Udanostna izjava prekmurskih županov. Povodom ratifikacije trianonske mirovne pogodbe jc predsednik deželne vlade dr. Brejc poslal ministrskemu predsedniku dr. V-sniču nastopno brzojavko; »Gospod predsednik ministrskega sveta dr. Milenko Vesnič Belgrad. Zveza županov za gornje Prekmurje in dolnjelendav-ski okraj mi je s posebno brzojavko sporočila izraz veselja, da je ogrska vlada ratificirala mirovno pogobo in s tem priznala osvobojenje prekmurskih Slovencev. Zveza županov prosi, da se ob tej ptiliki predlože pied Najvišji prestol Njegovega Veličanstva kruija Petra I. njeni izrazi vdanosti in zahvale za osvobojenje. Čast mi je gospoda ministiskega predsednika o letu obvestiti in prositi, da blagovoli izraze Vdanosti in zahvalo sporočiti na najvišje mesto. Predsednik deželne vlade dr. Brejc.<.
-f Proklamacija prebivalcem plebiscitnega ozemlja. Koroška plebiscitna komisija je pred svojim odhodom iz Celovca izdala 18. t. m. sledeči razglas: >Pri plebiscitu, ki je vršil dne 10. oktobra 1920 v smislu določb člena 50. mirovne pogodbe Saut-Germainske, je pas I. celovškega ozemlja izrekel z večino glasov svojo voljo, da se združi z avstrijsko državo. Isti člen pa določa, da v tem primeru vse celovško ozemlje ostane konečuo pod Avstrijsko državno oblastjo. Z ozirom na to podpisani predsednik in člani Medzavezni-ške Plebiscitne Komisije, potem ko smo se prepričali, da je zagotovljeua vpostavitev Avstrijske državne oblasti iu uprave, izjavljamo, da je z današnjim dnem končano naše poslanstvo in da odslej uprava obeh pasov plebiscitnega ozemlja preide v polni meri ua zakonito postavljena oblastva Avstrijske Republike. Ko pa po izvršeni nalogi izročamo upravo Avstrijski vladi, hočemo s posebnim iu slovesnim poudarkom opozoriti na določbe Saiut-Germainske mirovne pogodbe, ki se tičejo zaščite narodnih manjšin pod jamstvom Zveze Narodov, nadalje državljanstva, in posebno člena 92, ki ustanavlja, da se ue sme nobenega prebivalca ozemlja bivše Avstro-ogrske mouarhije vznemirjati ali nadlegovati, zaradi njegovega političnega zadržauja po izbruhu vojue. Avstrijska iu Koroška vlada sta po svojem zastopniku pri Medzavezniški Plebiscitni Komisiji v javnem razglasu formalno izjavili, da sprejmeta načela, ki so podlaga teh določb ter da sta pripravljena držati se jih. Avstrijski delegat pa s tem ponavlja že dana zagotovila. Mi odlagamo oblast, ki nam je bila po mirovni pogodbi poverjeua ter trdno upamo in smo uverjeni, da bosta prebivalcem celovškega ozemlja zagotovljena mir in sloga, ki sta pogoj za njih napredek in blagostanje v bodočnosti, ako se bodo omenjena načela pravično in velikodušno uporabljala. (Slede samonemški podpisi članov komisije).
-j- »Koroščeve kupčije«. Naša stranka stoji tako trdno, njeni pristaši so tako odločni za izvrševanje njenega programa, da gredo s pogumom v volivni boj. Nasprotnike je poslalo strah. Zato se zatekajo k praznim in neumnim izmišljotinam. Tako so si izmislili in spravili v javnost očitek, da je dr. Korošec z jajčjo kupčijo zaslužil milijone in da si je kupil graščino v Slivnici pri Mariboru. Seveda dr. Korošec ni niti enega jajca prodal in ima važnejše in nujnejše posle, kakor so kupčije z jajci. Ker liberalci, zlasti mariborski .»Tabor«, ne nehajo širiti laži, jc dr. Korošec v Mariboru obljubil izročiti ves skupiček iz jajčje kupčije tistemu, ki mu jo dokaže. Kavnotako jc obljubil takoj podariti graščino vsakemu, ki mu dokaže, da jo ima. Na noge, verižniki in socialistični obreko-valci!
-j- Demokratska zajednica ali (ri ma* čke v žaklju. »Republika« izprašuje demokratom vest in izvaja: Prvi greh demokratske zajednice je bil, da je iz vladohlepja združila v sebi tri nasprotne si, z grehi več ali manj obtežene slare stranke. I/, te grešne zveze sc jc rodil nato greh na greh. Demokrati so hoteli vreči radikalce, toda namesto da bi bili to skušali storiti s pomočjo naroda, so hoteli to doseči s prili-zovanjem in klečeplastvom na zgoraj — hoteli so radikalce enostavno izpodjesti kakor nevoščljiva služkinja svojo tovariši-co. Odkar imajo moč v rokah, so uvedli v upravo najčrnejšo reakcijo. Njihov policijski minister se je proslavil z najreakci-onarnejšimi odredbami, ki so kdaj bile izdane od reakcionarnih režimov. Demokrati so razbili legalne občinske uprave, izdali
naredbo o redu in radu, izdali nakazno in nasilniško naredbo za udušitev volivne svobode. In tako dalje — sam greh na greli. Vsi ti grehi se po naravnem z&konu maščujejo neposredno na grešnikih samih. V demokratski zajcdnici vihrata borba in razdor do srede drobovja. Dočim gredo radikalci, ki so jih hoteli demokrati ugonobili, edini in močni v volivni boj, pa demokratska zajednica niti v enem volivnem okrožju nc gre na volitve z enotno kandidatno listo, ampak se povsodi cepi na dvoje in troje. To je prokletstvo, ki je moralo priti. Demokratska stranka predstavlja danes strašno medsebojno borbo treh mačk, ki so zavezane v vrečo vržene v vodo. Tu je odveč vsak kamen: mačke se bodo neizbežno razmesarile same med seboj s svojimi lastnimi kremplji in zobmi.
iniiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiMiiiHiiniiiiiiiiiiimiiuMiiHl
Če ne greš volit, pomagaš nasprotniku do zmage!
iiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitimA
Dnevne novice.
—	Umrl je v Kamniku dne 18. t. m,
ponoči č. g. Nikolaj Križaj, župnik v p., v starosti 75 let. Pogreb bo danes v soboto ob 3. uri popoldne. Naj počiva v miru!
—	Beguncem! Ker traja rok za kreditiranje vozarine le do konca tega leta in je sedaj poslovanje vidirauja potnih listin zelo dolgotrajno, se poživljajo oni begunci, ki se mislijo vrniti do konca leta, da se javijo takoj radi propustuice pri politični oblasti svojega bivališča (v Ljubljani policijsko ravnateljstvo), ki jim izda propustnico. Oblasti, ki izdajo pro-pustnice, vpošljejo le te s k u p u o podpisanemu uradu, ki bo ukrenil potrebno glede pravočasnega vidiranja od straui italijanske delegacije.
—	Boj za očenaš. V sredo zvečer se je vršil v Križah pri Tržiču velik protestni shod, katerega je sklical zastopnik staršev J. Sitar proti terorizmu višjega šolskega sveta, ki skuša preko sklepov občine in krajnega šol. sveta razširiti tukajšnjo šolo. Obvestilo višjega šol. sveta, da pošilja k nam zopet novo učiteljico, je nabito polna dvorana z velikanskim ogorčenjem zavrnila. Tu ne gre za boj proti šolstvu, ki se mora kot najvažnejše kulturno sredstvo pospeševati seveda po financielnih močeh, Poglejmo! Učiteljica Mlakar, proti kateri se osebno ne moremo pritožiti, je bila nastavljena v začetku leta v Podstenicah pri Toplicah, kjer ni nobene učiteljske moči. Pa v Križah pri Tržiču je bolj fletno in železnica zraven. Ker so dosedaj zadostovale v Križah tri učne moči, je bilo treba seveda razširiti šolo, ker jc kajpada v Križah za učiteljsko moč večja komoditeta kakor v kakem osamljenem kraju. Novomeški glavar je pa potem prosil g. Lobeta, žup. upr. v Poljanah, kjer tudi že od maja ni nobenega učitelja, da naj prevzame šolo v Podr stenicah »radi pomanjkanja učiteljskih moči. Na eni strani vsiljujete proti volji ljudstva nove moči, na drugi pa pustite nekatere šole prazne! To ni prav! Nadalje je protestni shod z nepopisnim navdušenjem vzel na znanje resolucijo, da se takoj prične v šoli moliti očenaš. Ako se tej upravičeni zahtevi ne bi takoj ugodilo, bo odgovoren za posledice višji šolski svet. Tozadevne resolucije so se odposlale na pristojna mesta. Izvolil se je še odbor 13 mož, katere je ljudstvo brez razlike straak pooblastilo, da izvedejo upravičene zahteve ljudstva in se upostavi zopet normalni red. Ti demokratični poizkusi liberalnih učiteljic so odprli našim ljudem oči, da bodo 28. t. m. šli v boj proti lažidemokra-lom.
—	Rajhenburg. Razcerkvenenje po sokolskem receptu se tukaj vrši s tem, da imajo šolarji mesto nedeljske službe božje nemščino in pa da se je odpravil stari pozdrav: »Hvaljen Jezus«!
—	Iz Komende nam pišejo: Pri nas se neki nervozni tujec, sicer pa znani »resnicoljub«, vtika v vse, k čemur še ni nikoli prispeval z drugim kot z lažmi. Po liberalnih listih laže o neki pridigi, kakršne nikoli ni bilo, o gozdu, čigar posestnica tukajšnja hiralnica nikoli ni bila, o izdatkih, katerih hiralnica ni trpela. Na vse pretege kliče razne oblasti na pomoč. Skrbi ga že leto dni ustanovna glavnica, češ, kaj bo, če ne bi bilo mogoče kakega mojega dninarja, oziroma begunca zastonj noter oddati. Da vživajo špitalarji fižol, dru« gi pa teletino, je moral posneti pač le iz — gnojnice; iz mesarskih računov ni mogel ne on, ne njegova slabša polovica. Pa bi se bil podpisal, obrekljivec grdi, če imaš pogum se tako lagati!
—	Jezica. V nedeljo 21. t. m. ob pol 3. uri popoldne se vrši v prostorih društvenega doma na Ježici volivni shod SI S. za ves volivni okoliš, t. j. za občine Jezica, Črnuče in Podgorica. Govorita poslanec Smodej in stavbenik Ogrin. Somišljeniki, pridite vsi, da gremo kakor en mož v boj za ljudske pravice; zmaga mora bili naša!
—	Šmarje. Pevski zbor Kat. slov. izobraževalnega društva v Šmarju priredi v nedeljo 21. t. m koncert s sledečim soore-
dom: 1. Naša zvezda. (L. Hudovcrnik.) 2. j Vasovalec. (Adamič.) 3. Na straži. 4. nabral sem. 5. Še ena. (Schvvab.) 6. Škrjan-čck. (Laharnar.) 7. \ černa pesem I. (Adamič/ S. Slovo. 9. Milada. (Ipavec.) 10. Igra kolo... (Andel.) 11. Planinska roža. (Laharnar.} 12. O, jesenske duge noči, (Andel.) 13. Dragi je dale'o. (Andel.) 14. Ujetega ptiča tožba. (Aljaž.)
—	Tristia e,\ Sibcria. Te žalostinkc iz sibirskega ujetništva, ki jiii je napisal dr. Vojeslav Mole v času svojega večletnega bivanja v Rusiji ter na dolgi poti okrog sveta domov, jc pred kratkim izdala Nova založba v Ljubljani. Nobena slovenska vojna knjiga ne odkriva tako globokega pogleda v peklo trpljenja, obupa, ljubezni, hrepenenja, razmišljanja, kakor ta pesniška zbirka, nobena zadnjih naših zbirk nc kaže tako tenkega čuta za formo ter tolike gibčnosti jezika in mnogovrstnosti izraza, kakor Moletova »Tristia«. Knjiga se dobiva v Novi založbi, Kongresni trg, po 30 K nevezan in 38 IC vezan izvod v izredno lepi opremi.
—	Nove uradne ure. »Jutro« od 7. novembra je pisalo: lz Beograda poročajo, da je predsedništvo ministrskega sveta sklenilo, da se uvede obvezno za vse državne urade uradne ure od 8. do 14, ure. V kolikor zahteva javni red, pa ostane po teh uradih izven uradnih ur v službi državni uradnik. — Danes imamo žc 20. novembra, a pri nas o izvedbi te naredbe po uradih, kjer šc niso vpeljane ure od 8. do 14., ni duha ne sluha. Ali je bil morda to le vplivni manever Jutra«? Umestno bi bilo, da se stvar pojasni. —• Drž. uradnik.
—	Tržič. Dne 21. t. m. se vrši .zredni občni zbor Splošne org. voj. invalidov v Tržiču ob 10. uri dopoldne v Kino-dvorani.
—	Društvo srednješolskih profesorjev bo imelo v sredo, 1. decembra, izreden občni rbor v risalnici I. drž. gimnazi,e ob desetih dopoldne z dnevnim redom: 1. Naš gmotni položaj. 2. Slučajnosti. — Vabila podružnicam in zavodom slede. — Odbor,
—	Kdo vrnivSih se ujetnlkoT iz Rusije ve kaj o J osi. a . •. cigerju? Doma je iz Vranovič, občina Gradac, precl vojsko jc bil več let v Ljubkim. Leta 1916, je bil v Sibiriji v Nikolaje a interniran. Pozneje pl. ni bilo dobenege. glasu več o njem. — Kdor bi kaj vedel, naj blagovoli sporočiti Antonu ScLvveigei ju, Ljubljana, Deželna vlada, oddelek za kmetijstvo.
—. InvJidsIii d* tek. Kakor opozarja finančna delegacija v Ljubljani, uveljavil t e je s finančnim zakonom za 1. 1920/21 invalid." ki ovčk, -'a je namenjen v kritje stroškov -.a podporo invalidom. Podlaga :a odmero tega davka je skupni cclolctni l edpis na zemljarini, hišnih davkih, pri-dobnini, prihodnini iri dejoma dohodnini in plačarini. Do vsote 80 K, ki se predpiše na teh davkih, je plačali 8 K invalidskega davka. Pri višjih predpisih je invalidski davek progresivno višji, ne presega pa nikdar 20 '/c predpisa na davkih, ki so mu podlaga za odmero. Pobiral se bo od dne 1. januarja 19-0. dalje. Davčni zavezanci, ki so za 1. 1920 svoic davke že plačali, morajo naknadno pla." 'i šc invalidski davek, ki odpade po • ,-tvici čl. 85 fin. min. zakona na že pla.une davke. Na to se v lastnem inčeiesu opozarjajo vsi zavezanci z vabilom, da činrpreje izpolnijo svojo dolžnost, — Morebitne zamudne obresti se bodo od ir alidskcga davka računale od 1. decembra 1929 dalje.
—	Roparski morilec prijet. Narednik orožniške postaje v Mengšu g. Adolf Rabič je dne 7. novembra letos aretiral Josipa Oprešnika, rojenega 1. 1896. v Sp. Kašlju, ko se je potikal po Vel. Mengšu. Oprešnik ni imel nobenih dokumentov. Med zasliša-vaniem je Oprešnik povedal, da je bil soudeležen pri roparskem umoru, ko je dne 19. marca 1919 Rudolf Flis z vojaško puško z d\ ema streloma usmrtil v Dravljah nekega posestnika in dostavil, da se je potepal -"koli in sc preživljal s tatvino. Orožnik Alojzij Zupančič je nato s pomočjo domžalskih orožnikov aretiral Rud. Flisa, Oprešnika in Rudolfa Flisa so orožniki izročili sodišču.
Kdor ]e za avtonomijo Slovenije, bo glasoval za Slovensko ljudsko stranko!
LJubUnnske novice.
lj Javno predavanje S. K, S. Z, se vrši prihodnji torek v Ljudskem domu, II. nadstropje. Predava prof g. Dolenc »O življenju v Belgradu*. Člani društev S. K. S. Z. se vabijo k polnoštevilni udeležbi, .Vstop vsakomur prost,
lj Šentpcterska prosveta. Jutri, v nedeljo, 21. t. m,, ob 6. uri zvečer bo predaval msgr. Viktor Steska o zelo zanimivem predmetu. Ldcležite se v obilnem številu!
lj Orliški krožek prosvele frančiškanske župnije Ljubljana vabi danes zvečer ob 7. uri v Rokodelski dom na svoj družaben večer. Na vzporedu goyor4 dekla
macija, igra gojenk, dve burki, sprejem novoustanovljenega krožka v orliško zvezo. Pri prosti zabavi svira zbor tambura-šinj Krekove prosvele. Na vzporedu je tudi srečolov z bogatimi dobitki — racmani, »Slovencu«! V soboto ob 7. zvečer vsi v prosta. Vabimo! Bog živi!
lj Na orlovski akademiji v Ljudskem domu dne 21. novembra nastopijo šentpe-terski Orli in Orlice v interesantni točki iz kmetiškega življenja v obliki telovadnih vaj z poljskimi orodji in rajanjem. Je io prvi način na naših telovadbah. Ta točka je opremljena s petjem. Za to akademijo vlada splošno zanimanje. Poselimo ob tej priliki naše Orle! Opozarjamo tudi okoliške odseke na to prireditev, ki bode menda edina le vrste. Spored bogat.
lj Iz gledaUškc pis?.rnc. Vsled nenadne bolezni člana, ki ima važno vlogo, sc predstava v Ljubimkanje« za red A danes ne vrši. Predstava »Ljubimkanje* za red A se vrši v sredo dne 24. t. m.
lj Glasbena Matica. Slavni Sevčikov kvartet iz Prage namerava dne 2 dcccm-bra 1920 v Ljubljani koncertirati. Prijatelje idealne komorne glasbe prosimo, da se za vstopnico oglasijo v predprodaji v Pre?or-novi ulici št. 54.
lj klub »Sofa« naznanja svojim članom, da bode v soboto, dno 20. novemb.a v restavraciji »Fanlink (pri nunski cerkvi; predaval g. dr. Foraazarič. o Jadranskem vprašanju.
lj Volitve v kon^fHuanto. Društvo : Pravnik" priredi v torek, dne 23. nocembra točno ob 4. uri popoltrhie v sodni palači (soba štev. 79) sestanek pravnikov ii razgovor o določilih, ki se ličcio poslovanja vo'!lnih odborov. Vabljeni so zlasti predsedniki volilnih odborov.
lj IL mcdicinski ples. Društvo jugoslovanskih mcdicincev v Ljubljani naznanja vsem vabljenim, da se vrši II. medicinski ples v soboto, dne 20. t. m. Vstop lc proti vabilu. — Odbor.	(k)
lj Trošarin?- od premoga in drv «e to" rej po izjavi naše finančne dclegaci/e nc platuio, ampak satno šc mestne doklade na Isto. » er pa znašajo mestne doklade samo 11.36 vin. za 100 kg, se nam čudno zdi, zakaj se mora plačali od 10.000 kg 20 X, od 12.000 kg 24 K, od 16.000 kg 32 K itd. Kako se imenuje; skoraj 100% pribiiek na oni .njene doklade in zakaj sc pobira?
lj Motorni plug. Včeraj popoldne so preizkušali z\ topničarsko vojašnico ob Dunajski ce i motorni plug amerikanske-ga sistema, ki zelo hitro orje. Z njim potujejo amc-rikanski agenti, ki ustanavljajo po vseh glavnih mestih svoje agenture. Ame-rikanci so prišli iz Italije; motor jc bil razstavljen na razstavi v Trstu. Zdaj bodo potovoH v Zagreb, Belgrad in po celi Jugoslaviji do Soluna, odkoder bodo odpoto-vdi v Egipt, kjer bo razstava poljedelskih strojev. V Rumuniji, kjer so tudi bili, so prodali mnogo teh strojev. Stroj orje zelo hitro, tako da lahko preorje na ugodnih tleh 2500 kvadratnih metrov na uro. Glo-bočino brazde je mogoče regulirati, da orje od 15 do 35 cm globoko. Stroj je tako napravljen, da lahko plug izpreže in sc ga uporabi tudi za gonilno silo; ž njim sc lah" ko tudi mlati, sesa vodo, vleče tovorne vozove na ccsti itd. Ravno ta pripravnost mu bo morda odprla pot na svetovni trg. Stane okrog 300 angleških funtov. O tem motornem plugu nam je obljubljeno šc natančnejše poročilo.
lj Civkularna žaga je poškodovala štiri prste desne roke 60 letnemu dninarju Antonu Vertniku.

Somišljeniki Slovenske ljudske stranke, za nas velja volivna dolžnost!
RATIFIKACIJA POGODBE Z ITALIJO.
LDU Zagreb, 19. nov. (ZNU) Kakor javijajo »Novosti«, je na včerajšnji seji ministrskega sveta poročal zunanji minister dr, Trumbič o razlogih, ki so nas prisilili, da smo sklenili sporazum z Italijo. Seje so sc udeležili vsi ministri razen dr. Korošca, dr. Krizmana, Jojiča in Marin-koviča. Po daljši debati se je sklenilo, da vlada ratificira pogodbo. Minister dr. Ku-kovec je izjavil, da sprejme pogodbo, da ne bi prišlo še do večje nesreče. Ministra dr. Drinkovič in Kovačevič sta izjavila, da bosta danes podala svoje mnenje. Ministrski svet je sklenil, da se ratifikacija spravi v zvezo z vprašanjem kabineta tako, da morajo ministri, ki ne bi hoteli podpisati pogodbe, odstopiti.	j-. .
v DR. TRUMBIČ BO ODSTOPIL?
LDU Zagreb, 19. novembra. (ZNU) »Večer« javlja iz Belgrada, da bo dr. Trumbič v kratkem podal svojo demisijo. Dr. Trumbič smatra svojo misijo v juuanji politiki za končano in hoče posvetiti svoje delo konsolidaciji državnih razmer. Najbrž bo dr. Trumbič podal svojo ostavko pn volit, vali v konsliluanlo»
D' ANNUNZIO O RAPALSKI POGODBI.
LDU Rini, 19. nov. (Štefani) »Messag-gero« javlja iz Trsta: General Caviglia in D' Annunzio sta imela v bližini Reke sestanek, na katerem jc general Caviglia pre-čital del rapalske pogodbe, ki se nanaša na Reko, Opomnil jc, da je to ttoril v svr-ho informacije. Zastopnik Reke je kritiziral pogodbo. D" Annunzio je izjavil, da ga je presenetilo dejstvo, da so Italijnai odobrili pogodbo, vendar pa njegova žalost ne more vplivati na njegove namere in njegovo postopanje, za kar je edino merodajna dobrobit domovine.
PROTI D' ANNUNZIU.
LDU Belgrad, 18. novembra. (ZNU) »Tribuna« poroča: Te dni jo došla vest, da je D'Amuiuzio izkrcal mvojo ardite v Sibeuiku. Z ozirom na to je Italija po sporazumu v Iia-pullu ponovila igro, ki ji je prinesla Peko. neodgovorni in od italijanske vlade podpirani JPAnnunzio meče polena pod noge pogodbi. Če pa D'Annunzio ni odgovoren, je odgovorna kraljevina Italija, ki ima svojega guvernerja admirala Mi lia v okupiram Dalmaciji, ki je zato tu, da prepreči te pustolovščine iu da ubrani D'Annunzia. Ni tukaj D" Annunzio sam. Verovati v to, bi pomenjalo glupost. Italija mora vedeli, da sc naša popustljivost more pretvoriti v srd vsega našega naroda. Ako bi sc radi tega pojavile med Italijo in nami kako zapreke, bi bila za to odgovorna Italija.
VOLIVNO GIBANJE.
LDU Zagreb, 19. novembra. (ZNU) »Novosti« poročajo, da bo nosilec demokratske liste za modruško-reško županijo dr. Tomislav Tomljenovič. Drurfi poslancc na tej listi pa bo arhimandrU Valcrijan Pribičcvič.
LDU Skoplje, 19. novembra. (ZNU) Zadnje čase so se v okolici pojavili pozivi, v katerih se prebivalstvo pozivlje, naj glasuje pri volitvah za nevtralno listo, ki jo priporoča bolgarsko - macedonski revolucionarni komite. Cilj tc skupine je priklop-ijenjc Macedonije k Bolgarski. Policija jc vsled tega aretirala nekaj trgovcev iz. Skoplja, ki so razširjali ta pokret.
LDU Belgrad, 19. novembra. (ZNU) Noiilcc radikalne liste v niškem okrožju jc Stojan Protič, demokratske liste pa Milan Merkovič.	_
KRALJICA OLGA PREVZAME REGENT-STVO NA GRŠKEM.
LDU Pariz, 19. novembra. (Brezžično) Iz Aten poročajo, da bo kraljica Olga prevzela reguitstvo. Venizelos se bo umaknil v Nizzo.
BOJI NA RUSKEM,
LDU Moskva, 19, novembra. (Brezžično) Frontno poročilo z dne 18. t. m.r V odseku Mosyr in Rečica za nas ugodni boji, v katerih smo mnogo sovražnikov ujeli. V bojih pri Ovvruču je prešla k nam strojniška stotnija polka Putivolskega. Na pohodu proti Proskurovvu smo, bojujoč se, zasedli Derašnje in uplenili dva topa in mnogo strojnic. Na Krimu štejejo plen,
LDU Moskva, 19, novembra. (Brezžično) Ugotovljeno je, da je med četami Pctljurovimi mnogo poljskih častnikov in vojakov. Vlada jim preti s strogimi odredbami, ako pridejo v ruske roke.
LDU Pariz, 19. novembra. (Brezžično) Po poročilih iz Carigrada, jc prispelo iz Krima v Carigrad 50.000 bcgunccv; več tisoč jih še pričakujejo.
in uživali smo dobro igro, za katero nam tu v prvi vrsti gre. G. Putjata se je topot uveljavil ludi kot režiser. Igra je bila enotno zlita in je stala na sigurnih tleh. Še eno! Pri teh igrah bi lahko tajili navzočnost še-petalca. S to predstavo so podali igralci nov dokaz za svojo tvorno silo. Ne govorimo samo o g. Putjati in gc. Marševi in go. Nikolajevi, temveč o vseh. Pač je razmah posameznikov različen, s stališča igre pa o stopnjah poedinih igralcev skoro ne bi bilo govoriti. Vsi so eno in eno mora biti igra!	Fr. K.
Cerkveni vestro&k.
c Moška in mladeniška Marijina di už-ba v Križankah ima v nedeljo, dne 21. novembra svoj drugi glavni družbeni praznik, Cerkveno opravilo zjutraj ob 6. uri s skupnim sv. obhajilom, zvečer ob 6. uri pa slovesen shod. Želi se polnoštevilne udeležbe.
Orlovski vestnik.
ODSEKI, ki imajo še kakšno terjatev do O. Z. v koroški zadevi (še ne prejeti potni stroški, ali dnevnice za čas od petka do nedelje, oziroma za ponedeljek, ako je bil celi dan in na ukaz na mestu službe), naj takoj naznanijo O. Z. (v roke br. J. H.), koliko jim še pristoja. Poslati morajo natančen izkaz službenih dni na Koroškem (dan dohoda in odhoda), kraj in četo ter navesti že prejeti znesek. Pomotoma preveč prejeli zneski naj se vrnejo.
UčStelJsSU cestnik.
Slomškova zveza, Odborova seja v nedeljo popoldne ob 5. uri v tajništvu. Važno! — S,
d I. izred. občni zbor »Danice« se vrši v soboto dne 20. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem domu in ne v Jugoslovan. tiskarni. Dnevni red: 1. Volitev vodje šole za društvene novince. 2. Izpopolnitev odbora. — Udeležba za vse tovariše obvezna. »Zarjani« in gg. starešine vab-ljeni,
g II. redni diskusijski večer »Danice« se vrši v soboto dne 20. t. m. ob %8 zvečer v Ljudskem domu in ne v Jugoslovanski tiskarni, s sledečim sporedom:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega disk, večera.
2.	Predvanje žgosp. Fr. Terseglava: Katolicizem kot svetovni nazor. 3, Slučajnosti, Udeležba za vse člane in društvene novince obvezna. »Zarjani« in gg. starešine vabljeni. — SI. Papež, podpredsednik,
Turlstika in šport.
Nogometna tekma Ilirija : Hermes.
V nedeljo ob 14.30 se vrši na prostoru Ilirije nogometna tekma med Ilirijo in Her-mesom.
pr Mcotroviccva razstava v Ljubljani,
Prihodnjo pomlad priredi R. Jakopič v svojem paviljonu s sodelovanjem umetn. kluba Save veliko Mešlrovičevo razstavo, Letos jeseni je bila v Zagrebu razstavljena kolekcija Meštrovičcvih del iz zadnjih let; večina njegovih del se nahaja še v Londonu in Anversi. V kulturnem inozemstvu je Meštrovič s silo svoje umetnosti dosegel, da jc danes priznan kot eden prvih svetovnih umetnikov. Slovenija naj se veseli te umetniške prireditve,
pr Zlata jesen. (Papa.) Komedija v treh dejanjih, spisala Flers in C?illavet. Režiser B. Putjata. Delo spada v tisto vrsto literarne produkcije, ki jo kritika najbolje označuje z rokodelstvom, to se pravi, po solidnih pravilih zgrajena konvencionalna fabula lahkega tona, pa brez posebne duhovitosti. Pisane so take stvari za povprečno občinstvo, ki se ne da motiti v svojem iniru in ima vsako stiskanje možgan in srca za nepotrebno razburjanje živcev in smešno revolucijo. Gotovim ljudem so taka dela potrebna, naše gledišče jih je v polpretekli dobi videlo več, pa do danes še niso nikogar ogrela, človek pa vendar čuti ob njih prijeten razloček med pristnostjo in solzavostjo. Francoze imamo pač najrajši tam, kjer so duhoviti, njihov povprečni okus pa se našemu ne prileze, — Žal, da je resnobnost našega ruskega ansambla našla tako plehko fabrikacijo. Zadovoljni pa smo vendar lalik« z dejstvom, da jc ta predstava ovrgla trditev, da iz slabe stvari na odru ni mogoče ničesar dobrega napraviti. Brez iskanja po efektih jc bila la predstava nc lc užitna, temveč za-. niraiva, Pozabili snu?, d i igrata s.lafeo delo.
BORZA.
LDU Zagreb, 19. novembra. Devize (vse vezane): Berlin 181—185, Italija 505, London 450—455, Nevv York 132—133, Pariz 820—0, Praga 158—160, Švica 2150—0, Dunaj 25—25.60, Bukarešta 0—210. Valute: ameriški dolarji 130—137.50, avstrijske krone 27—29, bolgarski levi 148—0,
i carski rublji 66—73, angleški funti 0—465, | francoski franki 0—810, napoleondori 450 do 455, nemške marke 184—186, italijanske lire 485—490.
LDU Curih, 19. nov. (ČTU) Borza. — Berlin 8.40, Holandija 195, Nevv York 644, London 22.10, Pariz 338.25, Milan 23.80, Bruselj 40.35, Kodanj 85.75, Stockholm 122.50, Kristijanija 85.50, Madrid 32.75. Buenos Aires 220, Praga 7.15, Varšava 1,15, Budimpešta 1. 30, Bukarešta 8,70, Du naj I.8714, avstrijske krone 130.
LDU "Curih, 18. novembra. Deviie: Bor lin 9.55, Holandija 194.45, Nevv-York 641.50 London 22.25, Pariz 38.85, Milan 24.45, Bru selj 41.50, Kodanj 86.50, Stockholm 122.79 Kristianija 86, Madrid 82.50, Buenos Airo 220, Pragu 7.90, Varšava 1.35, Budimpešti 1.45, Bukarešta 9.20, Dunaj 205, avstrijske Ž gosano krone .1.30.
LDU Praga, 19. nov.JčTU) Borza. B grad 255, Zagreb 63, Dunaj 16.20, dina 249, avstrijske krone 16.20.
LDU Praga, 18. novembra. Devize: B grad 255, Zagreb 63.50, Dunaj 16.65. Valu dinarji 249, avstrijske krone 16.65.
LDU Berlin, 18. novembra. Deviie: 1 lija 259.70, Pariz 439.55, Švica 1098.90, Dui 20.97, Praga 81.77.5, Budimpešta 14.73. Valute: Francoski franki 444.50, italijans lire 258.50, češkoslovaške krone 81.02.5, i strijske krone, stare, .12.95, žigosane 13.45.
LDU Dunaj, 19. nov. (ČTU) Borza. 2 greb 379. Belgrad 1510, Milan-Trst 18 Praga 592, 50, Curih 8125, Novi dina 1495—1545.
LDU Dunaj, iti. novembra. Doviio: ! greh 380, Belgrad 0, Budimpešta 98.25, Mil Trst J850, Praga 588, Curih 7725. Valuto: sosjov.enskj dinarji, 1475, švicarski fra:

7675, jugoslovenske krone 0, češkoslovaške krone 588, madžarske krono 09.50, itulijanslio lire 1825.
g Železniški promet z Nemško Avstrijo, Te dni so se zaključila pogajanja med ljublianskim in dunajskim prometnim ravnateljstvom in zastopnikom glavnega ravnateljstva Južne železnice v zadevi olajšanja železniškega prometa med Jugoslavijo in N Avstrijo. Velik" zapreko za železniški promet je povzročala okolnost, cla Južna železnica nima niti dovolj osobja niti dovolj strojev, da bi obvladala promet med obema državama in internacionalni promet, ki vodi preko Jugoslavije. Uspeh pogajanj je bil ta, da je ljubljansko prometno ravnateljstvo v svrho izboljšanja prometnih razmer obljubilo, da bo do preklica dalo za tovorni promet med Gradcem in Mariborom svoje osobje in svojo stroje na razpolago. V kompenzacijo je dolžna N. Avstrija, da nam da precejšno količino premoga in drugih potrebščin.
g Uvoz vina v Čehoslovaško, Na vprašanje splitske zbornice je odgovorila naša vlada, da jc izvoz vina v Čehoslovaško dovoljen. Sedaj izjavlja tudi čehoslovaški konzulat v Splitu: Dovozu vina iz Jugoslavije se ne stavijo na Čehoslovaškeni nobene zapreke, če uvoznik, reden trgovec,
5>lača davke v čehoslovaški republiki, ima astne kleti ler več delavcev zaposlenih, Cene vina ne smejo biti pretirane,
g Tržne cene kož. Cene kož v N. Avstriji so sledeče: kravje 130—150 K, telečje 140—160 K, goveji boks 125—140 kron, boxculf 145—160 K, črni chevreaux 140—'160 K. Po surovih kožah jc mnogo popraševanja. Za govejo surovo kožo se plača 125—135 K, za nesoljeno tehtano 145—160 K. Konjske kože 1200—1800 K za komad; kozje 350—370 K, jsjčje 125 do 150 K in ovčje 85—100 K. — V Čehoslovaški so cene maksimirane in prodajajo mesarji goveje kože po 16 K in telečje po 24 K. Razen lega je treba plačati pristojbino 8 K za kilo, ki jo plača kupec. — V N e m č i j i se je v Stuttgartu plačevalo nedavno (po funtih): kože volov, krav srednje teže 15.75—17.70 M, za težke 15—17.70 M. Za bivolje kože 16.25—16.80 mark, za srednje 15.45—16,45 M in za tež-
ke 1285 M,— Na Poljskem je centrala za otikup surovih kož, ki plača kože pO maksimiranih cenah, ie za kozje.kože jc svoboden promet in se plačujejo po 400 do 420 poljskih mark za komad.
g Jugoslavcnski serum zavod d. d. Zagrebški zavodi: f. biv. štedionica, Hrvatska eskomptna banka in banka za trgovino, obrt in industrijo so osnovali pod tem imenom delniško družbo z osnovno gluv-nico 10 milijonov kron, razdeljeno na delnice po 1000 K. Družba bo proizvajala cc-pivo in serum lastne ali tuje provenience.
g Iznos carine v tekočem letu, V prvih petih mesecih tekočega leta so znašali dohodki iz carine 91,255 834 dinarjev, v juniju 31,670.967 din., v juliju 31,331.534 din,, v avgustu 39,002,031 din., v septembru 43,669.676 din., v oktobru 59,727.408 din.; v vseh desetih mesecih torej 296 milijonov 557.750 dinarjev.
g Izvoz žita v Belgi'0. Kol poroča naše poslaništvo v Haagu, Holandska ne bo mogla dobaviti Belgiji zadostnih množin žila. Ker belgijska vlada tudi v 'Rumuniji ni dobila povoljnega odgovora, se namerava glede preskrbe s žitom obrniti na našo vlado, dasi smatra cene žitu v Jugoslaviji za previsoke.
g Trgovinska pogoba med Francijo in Čehoslovaško republiko vsebuje v bistvu sledeča določila: Carinski stavek se zniža, Čehi pridobijo proti dobavi lesa in papirja neke trgovske pravice v Severni Afriki; Francoska dobavi Čehom 3000 avtomobilov, 700 ton svile, 5000 ton mila, 100,000 ton kozmetičnih proizvodov, 100.000 poljedelskih strojev in 40.000 hI vina. Čelio-slovaška pristopi k madridski konvenciji, ki normira konkurenco fabrikaciji konjaka.
g »Jugoslavenska Medica«, d. d. za
izdelavo lekarniških preparatov in zdravil, ki So jo osnovali slovenski in hrvatski zdravniški krogi, je imela nedavno v Kar-lovcu svoj ustanovni občni zbor. Osnovna glavnica 10 milijonov kron je vplačana. Za predsednika je bil izvoljen prof. zagrebškega vseučilišča dr. Mirko Mikuličič, za prvega podpredsednika dr. Jaroslav Hla-va, za drugega dr. Kdo Slajmer, primarij v Ljubljani.
Sodližce in policija.
• <o so napove policijska ura... lvau L----je dne 3. oktobra letos v Kalanovi gostilni ua Poljanski cesti v Ljubljani naščuval psa na policijskega nadstražnika Martina Er-jnvea, ko jo prišel napovedoval policijsko uro, rekoč: Ptici ga barabežalc Pes je nato nad nadstražnikom zalajal. Gospod Ivan L .,. ki je znan kot dobrovoljuež iu žaljivec, se jo moral zaradi svoje neumestne šalo zagovarjati pred kazenskim senatom ljubljanske deželne ■sodnije, ki mu je po § 104 srbskega kriminalnega zal tona prisodil 10 dni strogega zapora.
s Tat v ljubljanski mestni ubožnici.
Pred ljubljanskim deželnim sodiščem se je zagovarjal mestni ubožec, dne 30. sept, 1900 rojeni Leopold Schlubach, ker je v ljubljanski mestni ubožnici ukradel mestnemu revežu Leopoldu Krulcu podplate, vredne 150 kron, Maksu Vintru pa par črnih hlač v vrednosti 800 K, par sivih hlač •100 K vredne, par spodnjih hlač, vredne 100 K in 2 zimski maji, vredni 300 kron. Schlubach ni tajil, kai je storil. Sodba se je glasila: 8 mesecev težke ječe, dopolnjene s štirimi trdimi ležišči.
s Aretirana goljufica. Detektiv Karol Pavlič je aretiral Terezijo Kastehc s Sela, ker se je vlačila po Ljubljani brez posla in popivala po gostilnah, v katerih išče svoje žttve s tem, da obeta ljudem dovo/. poljskih pridelkov, toda blaga nc pripelje in je bila že večkrat kaznovana,
s ltazuc tatvino. Bakrene žice v vrednosti 800 kron je bilo ukradeno v tvornici ua Pero-vem. — Revnemu kočarju Matevžu Vidicu v Ovsišah je bilo ukradenih 1200 kron denarja, hranilna knjižica z vlogo 600 kron, pol kilograma sladkorju, 7 jajec in 1 kg kozjega mesa. — V Bohinjski Bistrici je bilo ukradeno begunki Frančiški Nods, ki se je vračala v Gorico, iz vagona raznega blaga v vrednosti 790 kron. — Valentin Klopfič in Janez Mejak sta delala v pivovarni ^Unions. Dno 14. avgusta letos sla ukradla v pivovarni gonilni jermen, vreden 3800 kron, od katerega sta poleni prodala .U kg Mihi Močniku v' Trzinu. Vsi trije so se morali zagovarjali pred kazenskim senatom ljubljanskega deželnega sodišča,'ki je prisodil Klopčiču in Mejaku vsa-
kemu po 2 meseca težke ječe, dopolnjene s postom vsakih 14 dni, Mihi Močniku pa dva meseca navadno ječe, dopolnjene s postom vsakih 14 dni. — Posestniku Mihaelu Rozina v Selnein je bilo ukradeno grozdje, vredno fiOO kron in trije merniki breskev v vrednosti .1.50 kron. Tudi v drugih selneških vinogradih je bilo pokradenega veliko grozdja in sadja. — Vlomljeno je bilo v trgovino Aniona \Ver-boleta v Izlakih St. 41. Vlomilci so oškodovali NVerboleta za približno 38.000 kron.
~ ~ '"" ' "	..... '	" "'" * "	■■■ "	m n d
Izgubila se jc ženska srebrna ura iz Spodnje Šiške do prisilne delavnice. Kdor jo jc našel naj jo izroči v 1. ljublj. del. kons. društvu, Kongresni trg.
Jugoslovanski skladni koledar
za leto 1921 jo ravnokar izšel v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Cena 30 kron. —■ Trgovci dobe popust. Žepni koledarček za leto 1 Of? 1 je
tudi izšel istotam v prikupljivj in priročni mali žepni obliki in zelo okusni vezavi. Cena 12 kron, trgovci dobe znaten popust.
Ste preveč občutljivi za urzli 7rak? Vsakovrstne, bolečine se t.nkoj pojavljalo? Slabost ? Oj, kako tu ubiužnjpjo bolečine in utrjujejo telo masaže s Fellerievim pravim Eizu-fluidom! 6 dvojnatih ali H špeciinlni steklenici 42 kron. Državna trošarina posebej.
Potrebovali bi odvnjaicče. želodee okrca-cujoče sredstvo? Poslnžite se ie FHi<riovj!i pravih EIza-kroRljic! G škatliis IS kron. — Oniof. in poštnina posebej, a nnjceneie — Eufcen V. Feller. Stubica doni a, EIsatrg 8 t. 134, Hrvatska.	jr.
Meteorologično poročilo*
LJubljana 306 m n. m. viš.
Cao opazovan ia	Bul u. meto i v mm	rormo-mutor v C	r- ■liloran« v O	Nabo, vetrov	1'ftnaumo v tuu
18. 11. 21 h	7474	6-4	09	d jas.	
19./11. 7 h	747	— 16	—	megla ii-	—
19./11. 11 h	749 -4	i 4-5	01	82. • i	
Srebrne Me in ooldinarle
Proda hjfa skoro nova, r lepim raz-•e UldD, gledom, oddaljena četrt ure do farne cerkve in 20 min. od žel. postaje, takoj iz proste roke. Poizve se pri lastniku Kovati Simon, krojač Ježa 16, pri črnnčah p. Jožica pri Ljubljani. ___4«89
kupim
po
najvišji ceni. Jošuo PolSe, Dunajska c. 47 v baraki.	4688
bogato založena v najživah-
________ naj Sem prometnem kraju
z okr. glavarstvom se proda. Ponudbe aa upravo Slovenca pod »Lekarna«
Cfanntranin 2 sobi in kuhinjo se odda JlOllUVOUjC, na deželi v bližini druge postaje od Ljubljane. Lahko se ima tudi nekaj živine. Več se poizve Mestni trg 4/1. _
'11° knjigovodja oli knllgovodklnjo.
Ponudbe v slovenskem ln nemškem jeriku z navedbo zmožnosti in plačilnimi pogoji so nasloviti na upravo tega lista pod šifro »z nemško stenografijo Imajo prednost«
Francoščino
Zahvala.
Za vse dokaze sočutja povodom smrti naše ljubljene hčere ln sestre
Ane Picek-o¥e
poštarice v Ortnekn
zlasti gospodu župniku Poljun-skerau za poslovilni nagovor ter rodbini Cvorovi kakor vsem ostalim, ki so |1 lajšali trpljenje in jo spremili na njeni zadnji poti v Hrvačo.
Žalujoči ostali.
poučuje Izven doma v Škofii bofcl diplomo vaua učiteljica. Tudi konverzaciia. Event. dopisi na „Botino methore'' paštnole-žeče Šttoiia bom.	4681
Snreliia šivilja
išče dela, Gro tudi izven Ltubljane po hišah. Ponudbe pod »šivilja* na upravo lista.	4SS5
Harocalte ,Slovenca' i
V globoki žalosti naznanjamo vsem prijateljem iu znancem tužno vest, da je naš lskronoljubljeni oče, ozir. soprog in stari oče, gospod
ANGELJ AITA
posestnik In opekarnar
danes ob o. uri popoldne po dolgotrajni bolezni v 76. letu starosti previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bode dne 20. novembra ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na poKopališče na Igu.
Svete maše zadušnice so bodo brale v župni cerkvi na Igu.
Draga, 18. novembra 1920.
Katarina Alta, soproga. — Marija Konmio, hči. — Alojz K o m I no, zet. — Katailna, Marija, Albina, Malalda, Ivan, C.ril ln Oton, vnuki.
I>/ ,'V '^iMpl ■ '■■ ; V,
Vs*m duhovnim sobratom In sorodoiko n nn n.-.njMm daje
ve' "'St.iti goipod
Nikolaj Križaj
župn k v po-soju
dno 18. novembra ob U. uri ponoči previden s sv. /;ik u,. .li •;>
■mirujoče, po dolgi bolezni mirno v Gospodu ir.nspal •Pogreb bo v dotioto ob treh popoldno na Zale ' Preblagega pokojnika priporočam v molitev. Kamnik, 19. novembra 192C.
Ivan Lavrenč-O, dekan.
Bi ;', posebnega ot>v <t ;a.
iltnca Žemljii roj. Omejc uazuanja v svo em in v imenu svojegu moža Frau)a 2emlja, nadzornika drž. zcIeznic, ter vseh ostalih sorodnikov tužno vest, da je njuna srčnoijubljena, nepozabna mamica ozir. tašča, gospa
vdova pošt. of.cljala ia liišna posegtnica
včeraj dne 18. t. in. po kratki mučni bolezni previdena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bo v soboto dne 20. t, m. ob 2 url popoldne Iz hiše žalosti Karlovska cesta št. 52. na pokopališče k sv. Križu.
Sv. maše zadtišnlce sc bodo brale v župni cerkvi sv. Jakobu in v križanski cerkvi.
V Ljubljani, 19. novem. 1920.
Alestni pogrebni zavod v Lj.
Zahvala.
Iskreno sc tem potom zahvaljujemo g. oošt. uprav. Kurentu, njeg. č. g. soprogi, p, u. poštnemu uradništvu, vnem sorodnikom in znancem za izkazano milo nas dirnujoče sočutje o priliki smrti našo pretjublj. hčerke In sestro
Melanije Zagorc
poštne oficijantinjo
kukor tudi vsem ceu j. apreoi-ljevulcoui uanjc zadnji poti.
Po«ubej so še zahvatjuiomo II. Mart i. kongres, pri Uršu-llnkuh za ganljivo žalostin-ko. V imenu preminule šo cnKratna zalivala gg. zdravnikom za lijib neumorno delovanje, kakor tudi cenjeni rodbini Schuller, gdč. Stoj-kovn', gdč. Nanut iu wdč. Si-mončič rt njih požrtvoval. jiletnenito j>oslrežbo v dobi flolgo iti mučne bolezui nc-jiozabnc rajuice.
Za.ujočn rodh, ZACORC.
iz dobre dru-
... . - _____ žine želi primernega mesta pri boljši družim, kier ui odraslih sinov. V rne-stu ali na deželi. Plača postranska stvar. i\aelov pove upravništvo ..Slovenca" — pod št. 4691.
fuliHffl t'leCka stnra nad 15 let, UIU K,nus 'f ižče za takošnii vstop i špedicija BALliAN, Dunajska o. 33.
11'ogoi, da stanujeta pri starcih v I.ju-bljam. Plača po dogovoru.	4701
Knrc nvp p7 rp kuPuie trank° vsBka
lil UjiuIC JCAitC nakladalna postala tvrdka O. Sturra, Metlika.
Pmiirl vcCia m'i0ž'na rudečega in 11UUII uu beletia vina po najnižji ceui. Letnik 1918 in 19. — Poizve sc Božaa
kot samostojna pisarniška moč, vešča kri igovodstvd, slovenskega iu nemsi.ecjj jezika ter strojepisja sc Išče za takojšnji nastop. Pisme.m ponudoe u j se osebno dostavilo stavbni tvrdki Ivan B.iceti Ljubljana, Slomškova ulica štev 19
plačuje po K 58.— za dve z zabojem vred postavno vsake železniške postaje Sever & Komp. Ljubljana.	4572
jklfirpifl SD Franc Habijan, bivši vojak 5 Ulji ti JU j C pri „Bauko:np. St. 4/7 l-'eld-post 192" in ie odšel v bolniš lico. Kdor! kai o njem ve, nai sporoči n egovi materi Mariji Haaijau, Babna gorica st. 3 pošta Laverca. Stroški se povrnejo. '1650
IŠCesc mm\ io cerKvcn^.
upravništvo „Slovencau pod St. «6^8.
iS ieiji srn pozor!
po vložena omara (tabernakel), pas, dva I brokatasta života za narodno noSo. Du- j naj ska cesta St. 47,	i
7j|nn feflUrt m nujiiusjao marzaelado
t/IIIlU nUVU uudi po najnižji ceni d. d. Triglav v Smarci pri Kamniku. Istotam so kupijo tozadevno surovine.
kupi velika ital. tvrdka. Ponudbe za večje množine cif. Itali ja naj so naslove • Jmone, Tacito 50, Roma. Brzojavke i
Untono — Roma.
f
je velika zalogu vseh vrst svetovno-znanih
Glavno zastopstvo in skladišče za SHS tvornice ur »Juiighans" B. Wolffa tiasl. Brača Fnssmaan, Zagreb, Hica31 Telefon 7—jy.
L VIII S-') _0-2n
Oklic.
Dne 30 novembra 1020. ob 9. uri dop.
»e bo v sodnem poslopju prodala na prostovoljni sodni dražbi dragocena lisičja koža, odeju in salonska suknja s telovninom.
Vskllcna ceuaza lisičjo kožo 15.000K iu salonsko suknjo 1600 K. Pod to ceno sc ne proda.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VIII, due 7. novembru, 1920.
mmm tovorne d. z o. z. na VrH
pošilja Ia jamčeno Cisto
svinjsko mast
v vedrih od 50 kg naprej po železnici
v Loškem potoku. Prosto stani.vanje, nekaj njive, postranski zaslužek, piaču po dogovoru.
Letni indusiri ci I Po j„ko ugodni ceni je naprodaj
1 polnojarmenik
(Vollgatter) železen 750 mm, zelo maio rabljen, Izborno ohranjen. Takojsn u dobava. Vpraša sc pod „Pohioiajrniciii!t 46«1" na upravo tega lUtu,
TRSTJE
za strope izdolujo in prodaja na iK»belo iu drobno ui> po K 4-80, pri večjih na-ročilih znaten popust. Ant Steiner Ljubljana, Joranova ulica, 13. (Trnovo)'
od 5kg naprci po pošli po najnižjih dnevnih cenah.


ijs,
O.idajn ua vagone: Dr. Fran JciiKO, Import X' Ck.sport,
! 1/ii'bljana, (uekov tra 10, Tdoiom M9,
Stavbeno podjetje
Tavčar & Svetina
Ljnbljana, Gosposvetska cegla št. G ___se pr.poroca, ,s44
Kin<iiRjiliS~5iio7i
harmoniji, violine in v,.,- g|Uf,bfue potrebščine S runo ua dcbolj »n drobno
H^anz brezni
bivši učitelj Glasbeno Mutl.?/» 'ionsrcsnl tr? ?t. 1 j, L'ubimno'
Čisto svin sko domačo
mast po K 52'—
kp j prekajcno banutsko
slanino po K 51.--
nudi I. EOIC, Selo pri Ljubjanl
Isto tam se proda ve?
železnih zastojev (Follo
vsemi portalnlmi deli od velikosti 1 2 «... m Širine in 3 m viiine.
Kolodvorska ulica 26
ianea® sesne
kupuje tvrdtsa z deželnimi m gozdnimi pridelki
iCmeft Sk Komp., Lj<ui»!iana, CžosBOStf^SiKa cesta stav. 8.
po najnižjih cenah
prvovrstno blago od pitanih prašičev s0 proda,a vsaki dan na stojnici
SHJc PREBaV-CH o SsSsfeeiM dreirorejla
(piva mesarska stojnica od liaučiškan. mostu).
Angleška parobrodna družba
|(n&niFl-l2DEl.KI M-| I UUBURNB Ivims;
pL
aaaaanaan
| razpošilja glavna | tovarniška zalogu:
Terpentiuovo cistilp za čevlje z imenom
krema za
obutev
KOLONUflUlO «
HajcenejSa dobava na debelo"^
d d za promet /cm. proizvodov, koloni jalnim in drugim blagom preje
konservira usnje.
(ustanovljeno 1883) Zat»iel): Viaška ul. 12.
Telefon 106. B.-zalavl: Fructus,
PROIZVAJA:
m i i tvornica kemičnih M izdelkov d. d.
ILICA
213.
5F£CERUSK0 j 3LASiO 1
Brzojavi: .CEMIfl
Telefon 5—'16.
Priporoča sc
vsakovrstnih planih oblek, jahalnih hlač, površnikov, planov i. , d. si oglejte zalogo
-t^CUSKU INOOj/v,,	Samo r*a debelo«
VeCja naročila	'
[po meri.	V3 „ M . u » ■»
, ^ «	rv/niavi- derenDA. - Telefon interurb. št. 318.
t n trt t ANA Emon3ka cesta st. 8. --Bizojavi. S; LJLBLJANA, Linon^	proST£JOV (Cehoslovaska)
.	vjniikl v kakovosti iu izdelavi prva v Jugoslaviji, ter nima
ter boste prepričani,	*** ^ „
Lastita	jga teviiev^-
|_______—-----—	Glavuo zastopstvo za pisalni stroj
Na prodaj popolnoma nov
za 40 k. s. teža kg 9800 na ogled pri tvrdki
STEBI IM TUJEC, elektrotehnično pod et]e LJUBLJENA, Reslieva cesta. Cena K 260.000.
D5HaaaaaflaaaaDUUuuaaaa^aaoa|
razmnoževalni aparat
*	ima tvrdka:
The Rex Co., LJubljana, Gradišče št. 10.
miim urejena popraviinica za vse p sarulSKe poireBine,
Zahtevajte povsod samo prvov
„Ziatorog sinilo".
Glavno zastopstvo za Kranjsko:
H Bunc in drug, Ljublj a
Gosposvetska cesta 7.
SSB^1
.Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani
Konzorcij »Slovenca«