št. 18. V-gorici, "v sredo dne 4. marca 1903. Izhaja trikrat m teden v leBtlh Izdaajlh, in Tacaj XXXIII.. danje poldne, torek, eetrtek in soboto, zietraaje Is-Ine, refierao Izdanje pa ob 3. uri postane z uredniškimi izrednimi ""— 9 .Kažipotom" ob novem letu vred po pošti pre- _._ .. i v Gorioi na dom poSirjana: Vse leto.....'. . 13 K 20 h, ali gld. f;«60 pol leta........ 6 „ 60 , , , 3-30 5etrt leta.......3 , 40 » , . 1-70 Posamične Številke stanejo .10 rin. Od 23. julija 1902. do-prekiiea izhaja. ob-sredah n sobotah ob 11. uri dopoludne. NaroBnirio sprejema upravniStvo t Gosposki uiiol gtv. 11 T Gorici v cGoriSTri Tiskarni* A. GabrSčok vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila bres doposlane aaroftnlue ge ne oziramo. Oglasi la poalaalaa se radunijo po petit-vrstah, 8e tiskano 1-krat 8 kr., S-krat 7 kr., 3-krat 6'kr.-*vaaka vrsta. Vedkratpo pogodbi.r — Ve^je Tttke joprostbruT : — Reklame in spni * v 'ednifikem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. za omiko, svobodo in napredok!« Dr. K. Lavrit. CredmittT« se nahaja v Gosposki ulioi št 7 v Gorioi 7 L ntdetr. L urednikom je mogoCe govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. *dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici «. 11. Naročnino In oglase je plaeatl točo Goric«. Dopisi naj se pošiljajo le nredulStvn. NaroBnina, reklamacije, in druge refy katere ne »padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le ¦ipravnifitvu. »PBIMOBEC« *S&TSTPLU& vnk P** i« »tone vse __™w.8_»_.IO_h_ab gld.1-60.___________________-__ u v ,^\m «**»">«$» m prodajata v Gorioi v to-b»k"™ Sohwa« v Šolski uliei «u Jellersit« v Nunski ulici; - v Trstu v tobakarni Lawen8ifi na trga della Oaserma m Pipan v ulioi Ponto deli« Fabbra Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »Gor. Tiskarna« A. GabriČck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Kfirber in Jugoslovani. V poročilu o sejah zbornice poslancev v zadnji številki smo povedali, da je odgovoril ministerski predsednik Korber na interpelacijo dalmatinskega poslanca Biankinija, zatrjfvaje, da ni res, da bi obstajala v "pogodbi med Avstro-Ogersko in Italijo tajna klavzula, ki bi določevala, da mora vlada v naših primorskih pokrajinah protežirati laški živelj na škodo slovanskega. Trdil je, da bi bila taka obveza za našo državo poniževalna in sramotna, ter da vlada nikoli ne dopusti,, da bi se umešavala v naše notranje reci kaka druga država, še toliko manj pa, da bi sklepala kake tajne pogodbe. To je en del odgovora, drugi del pa se suče okoli vladne politike na Primorskem. Ministerski predsednik je zavračal očitanje, da je vladna politika v naših deželah naperjena proti Slovanom ter je trdil, da se vedejo vladni organi nasproti narodnim bojem med nami vedno strogo nepristransko itd. Ko smo čitali ta govor ministerskega predsednika, smo čutili zopet enkrat prav pošteno, da živimo v — Avstriji. Naša vlada ima že od nekdaj to navado, da se spusti na polje zanikanja, kadar se jej kaj sllčnega očita, kar jo Ziveje zadeva. In tako je tudi hitela zanikati obstoj tajne klavzule z Italijo in ni zamudila z nova zatrditi, kako nepristransko postopa po naših primorskih deželah. Ne bomo brskali še nadalje okoli, ali res obstoji kaka taka klavzula med našo državo in Italijo, po kateri bi bila Avstrija obvezana protežirati Lahe nasproti nam, ali čutimo pa, da jih protežira in vemo, kako nestrpno se čuva v merodajnih krogih v Italiji, da se ne skrivi las nikakemu Lahu v Avstriji ter da se počutijo .regnicoli* med nami kot mili gostje, kateri uživajo protekcijo pred domačini. Ako se v Avstriji zgodi le malce kaj takega, kar ni všeč Lahom, hitro se vzdigne velikansk ropot po listih v kraljestvu, zapoje se velika pesem o »Italii irredenti", in naša vlada je v takih slučajih čudovito hitro pri rokah, da na merodajnih mestih miri in tolaži ali se vsaj opravičuje — prav kakor da bi obstajala taka klavzula, po kateri je Avstrija obvezana protežirati med nami laški živelj ter zatirati Slovane 1 To je pa tudi Um verjetneše, če upoštevamo okolnost, kako odločilno v neprilog avstrijskih Slovanov se upliva na Avstrijo iz Berolina. Kar tam gori rečejo, to velja, in kakor se noče naša vlada zameriti Berolinu ter radi tega trpi vsenemško irredento, prav tako se noče zameriti na Monteeitoriju, zato trpi laško irredento, in zategadel preganja in zatira Slovane na severu in na jugu. Znana pribita resnica je, da imamo zaveznike, ki Avstrijo terorizirajo, izsesavajo ter iščejo v njej koristi le zase, in naša vlada se je tekom časa tako privadila hlapčevanja tem zvestim zaveznikom, da se ne zaveda več, da hlap-čuje, marveč se ob takih prilikah, kadar se jej očita kaj nevšečnega, dvigne kak njen tačasni zastopnik ter ves indigniran zavrača očitanja, pa če slonijo še na taki istini. Tega smo v Avstriji navajeni, in zato se nismo prav nič čudili Kdrberjevemu odgovoru na Biankinijevo interpelacijo. Vse je mogoče v Avstriji, zakaj bi ne bila mogoča tudi taka tajna klavzula P t Drugi del odgovora pa se tiče postopanja slavne primorske vlade nasproti narodnim bojem. Kflrber je rekel, da se vedejo vladni organi nasproti narodnim bojem na Primorskem vedno strogo nepristransko ter da vladna politika ni naperjena proti Slovanom. Tudi temu delu odgovora se nismo čudili, ker ako bi bil drugače govoril, bi pač ne bil Kflrber ministerski predsednik v Avstriji! Dan na dan čutimo občutneje šibo, s katero bije po nas slavna primorska vlada, dan na dan čutimo prebritko, kako smo zapostavljeni povsodi, na celi črti, kako se moramo hudo boriti za vsak košček pravice, dan na dan se nam kaže v najjasnejši luči pristranost primorske vlade, in tudi na Dunaju to dobro vedo, saj Primorje ne leži onstran Avstralije — ali tu prihaja sam ministerski predsednik ter indignirano zavrača očitanje, da je politika vlade v primorskih pokrajinah naperjena proti Slovanom ter da postopa vlada pristransko v narodnostnih bojih med nami! Ne bomo tu navajali starih obče znanih dejstev, kako sistematično pritiska pri- morska vlada Slovane od zid, kako gre na roko Lahom, kako pristransko postopa z nami na celi črti, marveč spomniti hočemo gospoda ministerskega predsednika le na nekaj. Meseca julija dne 18. v letu 1899. je bil sedanji tržaški namestnik grof Gočss v Kojskem v Brdib. V pogovoru z županom mu je ta slednji omenil, da Slovenci zahtevamo le enakopravnost, Lahi pa zahtevajo primat. In g. namestnik je blagovolil na to odvrniti: Tega ne bo nikoli! namreč enakopravnosti. Torej najvišji zastopnik vlade je nam kar na kratko povedal, da ne bomo nikdar enakopravni z Lahi. Tega ne bo nikoli! In kljubu ter.u čujemo sedaj z Dunaja glas o lepem zadržanju vlade v deželi ne-verjetnostij. Difficile satvram non scriberel — Od 1. 1899. pa do današnjega dne se pa razmere pri nas niso prav nič poboljšale, da, obratno, še prav izdatno so se poslabšale. Temu se tudi ni čuditi, saj imamo v Trstu še vedno na čelu vlade moža, ki je rekel v naših Brdih velepomembne besede : Tega ne bo nikoli! Ne, vemo, ali morda pa je stal ministerski predsednik pri tem odgovoru pod vtisom tistih neumnostij, katere je uganjal dr. Šusteršič z vojno predlogo, da je tako lahkotno odgovarjal, češ, vlada na jugu je še mnogo predobra s takimi ljudmi a la Šusteršič s kompanijo, ki stoji za njim ter zastopa večji del Jugoslovanov, — toda povemo mu, kar se tiče nas, da je med nami primorskimi Slovani še vedno toliko prave eneržije doma, da ne odnehamo v boju proti vladni politiki, ki je naperjena proti nam, ter proti prislranosti vlade, temveč izbojevati hočemo ta boj ter podreti na tla take smele trditve, kakor jih čujemo z Dunaja, in uničiti tisti sistem, ki je nam na Lvar in v ne-čast Avstriji, pa če se oprijemajo v boju z nami tudi vseh dovoljenih in nedovoljenih sredstev. Streti hočemo vsako krivico, vsako nasilje, in prisiliti hočemo tudi vlado, da bo govorila — resnico I Dopisi. la St» Petr». — V sedmi in v zadnji št. »Primorskega lista" si je postavil klerikalni dopisnik iz naše vasi nalogo, nalaga c. kr, poštarja očrniti in sum vzbuditi pri njegovih predstojnikih, čel, da ne opravlja vestno svojo službo. Naš poštar je napreden mož, kateri si ne da ukazovati od nobenega, tem manj od klerikalnih gospod>v tukaj, Tudi je kot posestnik občinski starešina in je proti klerikalnim gospodom kot tak večkrat jako ojster, ker se Z njimi ne more v vseh rečeh strinjati; zato si je eden teh gospodov postavil nalogo, tega moža vpog-niti. Ker se to ne da doseči z lepa, zato se je zatekel k pošti. Izbral si je jako žalostno pot; »denun-ciranje". Zmerom bolj se kaže resnica, kar piše »Soča«, da si klerikalci zbirajo naj-podlejše načine boja, da bi nasprotnika uničili. Tako je tudi dopisnik v .PrimoMkem listu" obesil na zvon, da poštar v Št. Petru hodi iz urada, da se ga mora po 2 do 3 krat iskati v uradu, pa vse to je tako lepo zapisano, da mora verjeti vsaki, da poštar hodi iz urada po svojih gospodarskih opravilih, ali morda celo, da se po krčmah potika. Tega ni zapisal, ker je sam prav natanko prepričan, da ni res. Dopisniku je zadosti, da sum vzbudi pri predstojnikih, da poštar ne opravlja vestno svoje službe. Lahko rečem, da s pošto v Št. Petra ni imel nobeden izmed občinarjev Št. Pe-terskih toliko opravila, kakor jaz, pred leti v trgovini s sadjem in zelenjadjo in sedaj pa z razpošiljanjem cvetlic, zato so mi razmere na tukajšnji pošti gotovo tudi najbolj znane. V dolžnost si štejem s svojo malenkostjo, to grdo obrekovanje in sumničenje zavrniti in se postaviti v bran za našega g. c kr. poštarja. Naš poštar tukaj je natančen in vesten mož v svojem uradu, Vselej je hitro pripravljen strankam postreči. Ne pusti se čakati ali prositi. Rad postreže strankam tudi izven uradnih ur brez vsakoršnec :?«odn*.ue. Tudi jaz sera ga že večkrat videl, Rotgier je to kmalu spoznal, in glaclalci so se motili, misl6 si, da on podcenjuje svojega nasprotnika. On se je nasprotno prepričal takoj pri prvih udarcih, ko mu je roka navzlic izurjenosti in pričakovanju udarcev pod ščitom odrevenela, ako ga z nekakim izurjenim pregibom ne spravi na tla, da utegne biti borba dolga in nevarna. Računal je na to, da utegne Zbišek, ko udari na prazno, pasti na tla v sneg; ker pa se mu ta načrt ni posrečil, je bil vsled tega zelo vznemirjen. Izpod jeklene Čelade je videl stisnene ustnice in razširjene nosnice svojega nasprotnika, a časih leskeče se njegove oči, ter se je tolažil s tem, da ga mora njegova strast ugonobiti, ker se spozabi in v svoji zaslepljenosti bo mislil bolj na zadavanje-ran, nego na obrambo. Pa tudi v tem se je motil. Zbišek ni le znal, izogniti se udarcem s kretanjem, marveč pri tem ni pozabil tudi na ščit, in dvignivši sekiro, se ni odkrival bolj nego je bilo neobhodno pc-j trebno. Njegova opreznost se je očividno podvojila,! in ko je spoznal moc in gibčnost svojega nasprotnika, je bil še bolj oprezen, njegovi udarci so bili premiš-j Ijeni ter se je videlo, da je povsem hladnokrven tudi v svoji veliki strasti. Rotgier, ki se je že boril v mnogih bitkah in v mnogih dvobojih, je razvidel takoj, da se nahajajo ljudje, ki so nalik pticam roparicam vstvarjeni za boj in obdarjeni za to od prirode, da pogodijo vse to, kar drugi dosežejo s skrbno vajo še le čez več let, ter spoznal da ima sedaj opraviti z jednim takim človekom. Tako! pri prvih udarcih je spoznal, da tiči v tem mladeniču nekaj roparskega, kateri vidi v nasprotniku le svoj plen ter ne misli na ničesar drugega nego na to, kako bi ga zgrabil s svojimi kremplji. Dasi se je zavedal svoje velike moči, je opazil vendar, da se ne more kosati z Zbiškom, in ako se utrudi poprej, nego bo mogel zadati Zbišku smrtni udarec, da utegne borba s tem mladeničem postati zanj uso-depolna. Pomislivši na to, je sklenil, da se hoče boriti kolikor mogoče z najmanjšim trudom; potegnil je k sebi ščit, na kar ni več toliko napadal, niti se umikal, marveč omejil svoje gibanje in zbral svojo duševno in fizično moč za jeden udarec ter pričakoval ugodnega trenutka. Kruta borba se je podaljšala čez navadno mero. Na galeriji je vladala smrtna tišina. Samo časih so se culi jasni, pa zopet zamolkli udarci sekir ob ščite. Ni knezu niti drugim dvornikom niso bile nepoznane take borbe, vsekakor pa je stiskal strah njihova srca kakor s kleščami. Vsi so vedeli, da se ta dva ne bojujeta radi tega, da pokažeta svojo moč, hrabrost in bojno znanje, marveč da se vrši tu obupna borba na življenje in smrt. Na jedni strani grozna krivica, ljubezen in brezmejna žalost, na drugi pa: čast križarskega reda in globoka mržnja sta se tu borili na božjo sjdbo. Zimsko bledo jutro se je zjasnilo, siva megla so razprašila in solnčni žarek je osvetlil višnjevkast oklep Križarjev, kakor tudi Zbiškov srebrni milanski oklep. V kapelici je zazvonil zvon k molitvi in na odmev zvona zlete" zopet vrane z grajskih streh, mahaje s perutnicami in z glasnim krokotanjem, kakor bi so veselile krvavega trupla, ki je ležalo nepremično na snegu. Rotgier je med borbo vsaki hip pogledal mrliča ter se začutil nakrat povsem osamljenega. Vse oči, ki so bile uprte vanj, so bile oči njegovih sovražnikov. Vse molitve, vse želje in vse zaobljube žensk so bile na Zbiškovi strani. Navzlic temu, da je bil Križar popolnoma uverjen, da ga Zbiškov strežaj ne naskoči od zadej, da ga izdajski ne napade, ga je vendar njegova navzočnost in bližina napolnjevala z nekim nepoznanim nemirom, uprav kakor se neobo-roženi ljudje vznemirjajo pred volkor-i, medvedom, ali bivolom, od katerih jih ne loči kaka ograja. A tega nemira se ni mogel otre&ii največ radi tega, ker je Ceh, hot§ zasledovati boj, prestopal z jednega prostora na drugi ter se tako pojavljal borilcema sedaj pred licem, pa zopet za hrbtom ali na strani, pobešaje pri tem glavo in mereč ga z jeznim pogledom, dvignivši časih nehote" svoj krvavi nož. Končno jame Rotgier pešati. Hipoma zadži zaporedoma dva kratka toda strašna udarca, hote pogoditi Zbiškovo desno ramo, toda oni ga odbije s svojim ščitom tako krepko, da se je premaknila sekira v Rot-gierjevi roki, da se je moral urno umakniti, da ni padel. Od tega trenutka se je umikal neprestano. Končno mu je zmanjkalo ne le moči, marveč tudi Priloga „Soto" it IB. z dne 4. marca 1903 ali Janez take besede gotovo ni izustil, je »previsoka* zanj!) toliko laška stranka kakor neki gotovi slovenski poslanec. In glejte 1 Po teh Janezovih besedah so se Culi klici: Proč ž njim! To je tisti, ki ni hotel Bovfianom dati mlekarja! Turna! — »Neki gotovi poslanec' - tako govori taka duševna reva kakor je Lapanjev Janez, N6, mi tudi poznamo nekega .gotovegm*,***^ je pa velik kozel!... Potem je pa zašel poslanec Janez na gospodarsko polje. Pohvalil se je, da sta z Gregorčičem priborila Libu-šenjcem neko podporo, (katero bi bili seveda vseeno dobili), razlagal je zavaxaxalpicQ^za govejo živino, govoril o mlekarskih zadrugah, o dež. hipotečni banki, torej o rečeh, katere razume malo ali pa nič; zlasti o dež. hip. banki menda nima niti pojma, ker drugače bi bTpresodiirda^s tistim droMeln, kaFga je na Libušnjem, se bo »šafti* ukvarjala. Ko je klobasal še nekaj drugih rečij, je sledilo »burno- pritrjevanje in zahvalili so se mu za pouk in trud. Bravo, Janez! Tako lepo se čita to v »Gorici*, da svetujemo poslancu Janezu, naj si jo dene v zrcalo. — Za deževnim poslancem je nastopil znani naš prijatelj kaplan Ciril-Mc-tod. Ta pa je govoril o društvenih prizadevanjih, o skupnem in zvestem podpiranju, o skupnih koristih, o razdornem delovanju liberalne stranke, o edinosti in požrtvovalnosti kat. narodnih poslancev, o čuječnosti, odločnosti in vztrajnosti, o strupenem lažUiberalnern časopisju, o katoliških listih, katoliški stvari, o propasti lažiliberalnega zmaja, potem je pa zaključil. No, kdor čita le te izraze, že more presoditi, da je moral biti g. Giril-Metod skriv-nostno-sladkoginjen, zlasti še, ker je videl na Libušnjem celo lažiliberalnega zmaja. Kakšna pošast! Na koncu vseh neumnostij pa so sprejeli še zaupnico deževnemu poslancu Janezu Lapanji in svojemu rojaku dr. Gregorčiču; baje mu jo pripelje voznik jutri na tržni dan v Gorico. Druge nesreče na shodu mi bilo, in Janez in Giril-Metod sta se imela prav dobro ter sta baje nazaj grede prekrasno zapela tisto lepo pred-pustno: Prišla je prišla pustna nedelja.., Umrl je v Kranju tamkajšnji šolski nadzornik in ravnatelj g. Andrej Žumer, ki je bil tudi literarno delaven ter urednik »Učit. Tov.* Umrla Je v Gorici v starosti 92 let gospa Teodora pl. Rinaldini, mati bivšega primorskega namestnika Rinaldinija. Papežev Jnhllej v Gorici. — V nedeljo je bila v Veliki cerkvi slovesna služba božja, popoludne so imeli v nekem laškem katoliškem društvu predavanje, zvečer je bila pa bakljada in razsvetljava na čast papežu. Razsvetljave je bilo še dovolj, ali bakljada je bila bolj klaverna, zlasti ako se je upoštevalo, kdo so tisti, ki so se udeleževali obhoda. Da je izvabila razsvetljava in streljanje na gradu ter metanje umetnih ognjev v zrak na cesto mnogo radovednega občinstva, menda ni potreba še posebej omenjati. Godbo za ta obhod so morali najeti iz Trsta, in sicer salezijansko, ker goriška mestna godba ni bila ua razpolago. Ker se je pričakovalo, da bi se v zadnji napovedani seji obč. sveta kaj predlagalo giede papeža in godbe, ni prišla večina mestnih očetov k seji, marveč so šli rajši v kavarno. Mestne hiše so bile temne ter brez vsakega okraska; otok zastop^JtoBJ nijajč^deležil proslave papeža. Liberalni Lahi smatrajo ta obhod kot politično demonstracijo laške klerikalne stranke! Po cesti pri obhodu so se culi tudi bolj poredki klici: Evviva il Papa! Nekdo nam pripoveduje^ da se je drla s klicem Ev-viva il Papa četica realcev, na čelu jim nadebudni sinko Suholazcev. Pa ne da bi bili kako komandirani v tako svrho?!..,________ Marsikdo pa je na ta večer premišljeval, da nam je katoliška cerkev v narodnem oziru sovražna prav tako kakor prosluli vladni sistem v Trstu, čegar verna in poslušna dekla je bila doslej vedno. Kaj se godi v Trstu, kako izganjajo tam slovenščino, kako podijo hrvatski jezik iz cerkva v Istri, kako sistematično iztrebljajo staroslo-venski bogoslužni jezik! Kako hudo so se morali boriti Slovenci v Gorici za borno po-poludansko pridigo v slovenskem jeziku! Kaj se godi sedaj v Ricmanjih! Ricmanje so, ki otemnujejo proslavo papeževega jubileja ter nam kažejo, kako se imamo ravnati proti temu, kar nam prihaja iz Rima naravnost ali po njega vernih služabnikih! Farovški listi pravijo, da je rekel papež, da smo Slovenci prihranjeni v posebne namene; n6, pri nas jih že vidimo, kajti ti so, da naj nas pomaga sveta katoliška cerkev poiaščiti, kar tudi dela v soglasju s sistemom vlade. Hvala lepa za take namene! Pa naj se potem človek z verno in pošteno slovensko dušo ob takih občutkih veseli jubileja vrhnega poglavarja naše cerkve!!! Na realki v Idriji je imenovan stalnim ravnateljem dosedanji začasni ravnatelj g. Karol Pire. Polomljeno kmetijsko društvo v Št. Petru bi spravili radi zopet na noge nekateri pobožni tamkajšnji katoličani. S tem društvom smo se bavili svoje čase obširneje, ter pokazavali, kako imenitno so gospodarili katoliški možje v njem toliko časa, da je prišlo na nič. Kmetijsko društvo si je bilo postavilo nalogo, izvažati sadje in druge pridelke, aH kakor povsodi, kjer se žegnana roka vtika v kupčijo, pride krah, tako jp bilo tudi tukaj; le z največjo težavo so zadušili odpor, ki se je pojavljal proti temu društvu in njega žegnanim voditeljem. N6, končno se je vrglo društvo na — oštarijo. Ce že drugo ne gre, ako ne znamo tržiti s pridelki, pa moramo imeti vsaj oštarijo na katoliški podlagi; tako so si mislili. Težavno je Šlo, ali vsled ugodne rešitve rekurza na minister-btvo je dobilo to društvo dovoljenje, da sme v svojih prostorih točiti na drobno vino. Da je bil rekurz ugodno rešen, zato sta se pe- hala po Dunaju dr. Gregorčič in dr. Šuster-šič. Drugega dela nima don Antonio! In sedaj delajo reklamo za svojo katoliško oštarijo in pa za prodajo vina na debelo. Pa na kak falotski način! V »Slovencu" od sobote smo čitali iz Št. Petra dopis, v katerem vabi, naj se ljudje poslužujejo pri nakupavanju vina v kmetijskem društvu v Št. Petru. Dopisnikovo črno dušo boli ok>lnost,..da kupujejo ljudje pri »liberalcih*, pri goriških na-prednjakih, katere seveda po svoji krščanski navadi sumniči, da imajo za nič blago. Cujte, kakšen vzgled navaja tonzuriranec iz Št. Petra! Pravi, da je neki vinski trgovec tam od Kamnika tri leta zaporedoma kupil veliko vina pri nekem znanem naprednjaku blizu Gorice. Sode pa so mu napolnili s pe-tijotom, kerga jegospodar zvabil stran od -natakanja ter ga tisti čas pogoščal in napajal, ko so mu polnili sode s peUjotom. — To je pač velika obdolžitev 1 Ali da je Li-guorijanec iz Št. Petra pobalinsko lagal, se da hitro otipati. Povej nam, ti brumna duša iz Št. Petra, kje na svetu se dobi vinotržca, ki bo kupil trikrat zaporedoma vino pri gospodarju, kateri ga je prevaral tako grdo, kakor je navedeno gori?! Kje na svetu se dobi tak norec? Sicer pa: z imenom na dan! Na tako podel način delajo reklamo zase ter tako falotsko skušajo bojkotirati napredne gospodarje. N6, teh tako bojkotiranje ne bo bolelo, ker imajo pošteno blago, za kmetijsko društvo v Št. Petru pa je strašno slabo znamenje, da se poslužuje takih sredstev za svojo reklamo. Znamenje je to, da drvi društvo proti svojemu popolnemu propadu, radi tega pa svarimo izvengoriške kupce pred takimi društvi a la šempetersko ter priporočamo, naj ostanejo le pri starii* gospodarjih, ako hočejo biti pošteno postrežem. Je pač stara istina, da kjer se utika politikujoč pop v kupčijo, tam je doma le sleparija in lumparija. Dogodki t IttcmanJIh. — Vsekako je pomembno, da na pustni torek ni nič zvonilo, ne opoludne in ne zvečer. Ricmanjci ugibljejo o vzrokih temu, ali jih ne morejo pogoditi. V sredo zjutraj ob 8. uri je bila latinska maša. Na tej maši je bilo vsega skupaj 5 oseb: g. kaplan sam, novi mežnar (ki je prišel ravno ta dan iz Kopra), ministrant in dve kuharici iz kapelanije. Pred šolo pa je stal en orožnik. Ko je preštel to — trumo vernikov, je odšel mirnim potom proti Borštu. Proti odlokoma c. kr. okrajnega glavarstva v Kopru, priobčenima tudi v našem listu, so dotični Ricmanjci vložili rekurze na namestništvo. Vspeh stališča c. kr. okrajnega glavarstva, oziroma trditve te oblasti, da ljudje ne poznajo razlike med obema verama, je ta, da sedaj Ricmanjci prijavljajo samo izstop iz katoliške cerkve. Vsled tega bo gosp. Schaffenhauer rešen naloge izpraševanja iz katekizma ter zadene ta naloga le prihodnjega svečenika liste vere, v katero prestopijo. In tako bo res najbolje: svečeniku gotovo ne bo delala ta naloga tolikih težav, kakor gosp. okrajnemu glavarju. Pripomniti treba še, da zadnje čase ne prihajajo nikaki dekreti od okrajnega glavarstva v Kopru. — V nedeljo prvo nedeljo v postu, ni bilo pri maši latinskega kaplana Krančiča niti enega samega človeka. Pri popoldanski službi božji je bilo istotako. Kaplan si je prizadeval dlje časa, da bi spravil ljudi k sebi ter v cerkev, ali vsi poskusi so ostali brezvspešni in bržčas opusti vsako približavanje ljudstvu. Noto konsumno društvo s sedežem v Podgorl. — V nedeljo dne 1. t. m. ob 10. uri dop. se je vršil v dvorani g, Štef. Breganta v Podgori shod, kateri je sklical g. Andr. Reja. Namen shoda je bil proučenje pravil za ustanovitev konsumnega društva meddelavci papirne tovarne v Podgori, Ii Tolmina, — ,16, februvarja je bila nadomestna volitev enega člana v ckr. okrajni šolski svet na mesto g. V, Ravnikarja, ki je že davno odšel v Ljubljano, Došlo je 99 županov in podžupanov vkljub slabemu vremenu, — Izvoljen je bil napredni kandidat g. Andr. Vrtovec. — Zupan Cimala iz Cerkna, za katerega je deloval tudi vladni stroj, je ostal vkljub vsem naporom v manjšini*. Nesreča ? — Ciril Rijavec v Šempasu je stal v nedeljo v vratih domače hiše ter se razgovarjal z nekim človekom, Ali med tem mu je priletel v glavo kamen i tako močjo, da se je takoj zgrudil na Ua, Vrgel mu je kamen neki mladenič, ki je bil baje nanj jezen. Rijavca so prepeljali v Gorico v bolnišnico; nahaja se v nevarnosti, Farovški kozliči na Cerkljanskem, M so hoteli s »popravkem* prati novatkega nunca, mekečejo le naprej, in zmekotali so v predale »Prim. lista" neko novo kozlarijo, ki pa je čudovito dolga in tako neumna, kakor tisti kozliči, v katerih imenu jo je neki višji kozlič iz predpuitne dobe ipuitil na papir. Z ljudmi te vrste se ne bomo prič-kali, novaskemu nuncu pa povemo, da vsaka reč pride prav, če ne prej, pa za sedem let, in da zanj le vedno nekaj hranimo, kar utegne priti poprej na vrsto nego po 7 letih, Jav-kanje potem ne bo nič pomagalo! Naj ostane torej s svojimi kozliči lepo v domačem hlevu ter naj ne hodi na plan, ako hoče dobro sam sebi! Predpust t »Primorskem Listu*. — Dopisi s Cerkljanskega, »i z* St. Viške gore, iz Zapoške pri Cerknem in Police na Cerkljanskem v zadnjem »Prim. L.* pričajo, da pri njem še ni minul predpust, marveč da ga je podaljšal v resnobni postni čas. Dopisi so tako neumni, neokretni in »kunštni*, da ne moreš drugega storiti, ako si jih prečita!, nego nasmehniti se ter reči: Bog daj norcem pamet! In tako neprebavno gradivo prinaša list, ki hoče biti poučljiv. Ubogi čitatelji! Nov načrt za vodovod za Gorico. — Stavbinski urad je predložil goriškemu magistratu nov načrt za vodovod za Gorico, hladnokrvnosti in strpljivosti. Iz prsij gledalcev, videčih to umikanje, se izvije klic zmage, in to ga šo bolj razjari in vznemiri. Udarci sekir so postali dim-j dalje bolj gosti. Obema borilcema jame znoj zalivati! čelo in skozi stisnene zobe jima je prodiralo iz prs hripavo dihanje. Gledalci niso več sedeli mirno na svojih sedežih, marveč so se vsaki hip culi možki in ženski klici: »Udri ga, udri!... Sodba božja! Kazen božja! Bog ti pomagaj!« Knez je nekolikokrat zaploskal z rokami, da bi jih utišil, toda zaman. Gibanje na galeriji je neprestano naraščalo, t« pa tam so se jeli jokati otroci, končno pa zakliče ne daleč od kne-ginje nekak ženski glas: »Za Danuško, Zbišek, za Danuško!« Zbišek je dobro vedel, da se bori za Danuško. Bil je gotov, da je pomagal tudi ta Križar k njenemu ugrabljenju, in bojevaje se ž njim, se je le maščeval za to njej doprinešeno krivico. In kot mlad ter bojevit človek je mislil sedaj edino na boj. Ta klic ga nakrat spomni one velike izgube in bolesti. Ljubezen, žalost in osveta mu čimdalje bolj razpalijo žile. Srce mu hoče razpočiti od bolečine in polasti se ga bojna zno-relost. Njegovih strašnih in besnih* udarcev Križar ni mogel več pristriči, niti jih odbijati. Nakrat pa udari Zbišek s svojim ščitom ob Križarjev ščit s tako nad Človeško močjo, da je Nemčeva roka povsem odreve-nela in se mu pobesila navzdol. Križar se umakne naglo piftatrašen nazaj, toda v tem hipu se zabliska pred njegovimi očmi ostra sekira ter ga zadene nalik streli v desno ramo. Do useš gledalcev dospe presunljiv klic: »Jezus! na kar odstopi Rotgier Še za korak nazaj in se zgrudi v znak na tla. - Na galeriji nastane takoj nov in še večji šum sličen šumu čebel v čebelnjaku, ko jih ogreje toplo solnco. Vitezi jamejo tolpoma teči z galerije, služabniki pa jamejo skakati Čez sneženi nasip, da si ogledajo mrliča. Povsod naokrog se začujejo glasovi: j Glejte sodbo božjo!... Jurand ima vrlega dediča!... Hvala in slava! To je borilec s sekiro!« Drugi pa so klicali: »Glejte in čudite se! Niti Jurand bi ga ne posekal bolje!« In cela skupina radovednih ljudij se zbere okrog Rotgiera, ki je ležal na tleh, z licem, bledim kakor sneg, usta Široko odprta in roko pri rami odsekano tako, da se je le nekoliko še držala. Začujejo se glasovi: »Glejte, še malo časa poprej je bil živ in je ponosno stopal po zemlji, sedaj pa niti prsta ne more več ganiti.« Tako govorč, so se čudili njegovi veliki rasti, ker je zavzema) dokaj prostora na bprišču ter bil po smrti videti še večji v svoji pa-vovi kitici, ki se je čudno lesketala na snegu. Drugi so se zopet čudili njegovemu oklepu, ugibaje, da njegova cena ni dosti manjša od kake vasi. Med tem se Ceh Hlava in druga dva Zbiškova služabnika približajo k nesrečnemu pokojniku, da mu pober6 orožje in oklep, gledalci pa obkoljijo Zbiška ter ga glasno hvalijo, ker so si po pravici domišljevali, da njegova slava pade na vso raazoveško in poljsko vitežtvo. Na to mu odvzamejo ščit in sekiro, a Mrakota iz Moča-reva mu sname celo čelado ter mu pokrije mokre lase s kučmo iz rdečega sukna. Zbišek je stal kakor zaslepljen; težko je dihal, ogenj mu je še Švigal iz ugaslih očij, med tem ko mu je bilo lice bledo od utrujenosti in ganutja in noge so mu nekoliko drgetale. Končno ga primejo pod pazduho in ga odpeljejo pred kneza in kneginjo, ki sta ga že čakala v zakurjeni sobi pri ognjišču. Zbišek poklekne pred nju, in ko ga je duhovnik Višonjek blagoslovil ter izmolil večni pokoj za duše* preminulih, je objel knez mladega viteza ter rekel: »Bog najvišji je razsodil med vama in vodil tvojo roko, torej bddi radi tega hvaljeno njegovo ime!« Na to se obrne k vitezu de Lorehu in tovarišem ter doda": »Tebe, tuji vitez, kakor tudi vas navzoče pozivam za pričo, o čemur tudi sam pričam, da se je ta dvoboj vršil po pravu in običaju tako, kakor se vrše" povsod božje sodbe, po vitežki in božanstveni naredbi.« Vsi navzoči domači vitezi pritrdijo tem besedam, ko jih pa pretolmačijo de Lorehu, vstane ta ter proglasi, da hoče ne le pričati, kako se je vršilo vse po vitežki in božji odredbi, marveč celo vsakega, ki bi v Marburgu, ali na katerem drugem dvoru dvomil o tem, pozove na dvoboj, bodisi peš ali na konju, naj si bi to bil ne le navaden vitez, marveč tudi kak orjak ali Čarovnik, ki s svojo močjo nadkriljuje tudi samega Meriina. Ko je Zbišek objel kneginjine noge, se skloni Ana Danuta k njemu in mu reče: »Čemu se ne veseliš? Raduj se in zahvali Boga, kajti če te je Bog rešil iz te nevarnosti, ne zapusti te tudi nadalje, in te pripelje k sreči.« Ali Zbišek jej odvrne: »Kako naj se radujem, milostljiva gospa? Bog mi je sicer dal zmago, da sem se maščeval nad tem Križarjem, toda Danuške ni, kakor je ni bilo poprej... niti za jeden korak se nisem približal k njej,« »Najbesnejši sovražniki Danveld, Gotfried in Rotgier ne žive" več,« odvrne kneginja, »o Siefriedu pa pravijo, da je navzlic svoji okrutnosti pravičnejši nego so bili oni. Zahvali torej usmiljenje božje tudi za to. Gospod de Lorche je rekel, ako Križar pade, da odpelje njegovo truplo v Marburg ter poprosi samega velikega mojstra za Danuško. In oni se ne bodo drznili upirati se velikemu mojstru.« (Dalje pride.) in sicer iz izvirkov čepovanskih. TroSkov je proračunjenih na 600.000 K. Dr. ŠnsteršlS na dela s» naše dobro ljudstvo — Zadnjic smo povedali, kako je postopal dr. Su3teršič s svojim lepim klubom nasproti vojni predlogi. Dr. Šusteršič se je na slicna izvajanja tudi po drugih listih oglasil ter v posebni izjavi v .Slovencu* po-vedal, da je vse skupaj, kar se piše o njem v omenjeni zadevi, laž. Poznamo to taktiko klerikalcev. Kadar se jim kaj očita, vselej pravijo, da je očitanje laž. Se nikdar niso rekli v takih slučajih resnici resnica, ampak dosledno le laž. Zato nam gotovo tudi g. dr. Š. ne zameri, ako rečemo, da mu ne verjamemo. Navajamo pa tu nekaj, kar piše reški .Novi list*. Ta pravi: »Od glasovanja v plenumu sta minola le dva trije dnevi, pak je povsem nerazumljivo, kako se je oni isti klub, ki je bil naložil svojima odposlancema, da sta v odseku glasovala proti vojni predlogi, v plenumu vzdržal od glasovanja. To pomenja, da so grožnje Kčrberjeve imele vspeh. Doznajemo, da so se slovenski klerikalci, boječi se, da ne bi Korbor v njihovi hiši pomagal liberalcem, hoteli njemu prikupiti z glasovanjem vojni predlogi v prilog, ali da so naleteli na odločen odpor pri večini Hrvatov. Po dolgih praskah so odločili, da se vzdrže glasovanja. Doznajemo še, da je radi tega bilo veliko nezadovoljstva, in da so nekateri členi le zato ostali še v Klubu, da ne bi v teh resnih časih ustvarili novih vprašanj in da ne bodo delali zmešnjave." — Ali je to resnica ? Ako je, potem bi želeli, da dobi to nezadovoljstvo povoljnega duška, ker zmešnjave, katere dela dr. ŠusteršiC, so že tako velike, da je zadnji čas, da se jim stori konec! Ali kje je potrebna eneržija, da se .nekateri člani* Šusteršiče-vega kluba otresejo terorizma .sv. Duha"?! Njihovo hlapčevanje takemu človeku, kakor je dr. Šusteršič, zares občudujemo t Podporno društvo za slov. vlsoko-solce v Pragi. — Odbor tega podpornega društva nas prosi za priobčenje podpornikov k prvemu letnemu sporočilu. Ker ne moremo priobčiti vseh, navajamo le podpornike iz naše dežele. Ti so: V Gorici nabrana ter 28./III. in 7./V. poslana darila v znesku 85 K, katera so darovali: Dr. Dragotin Treo, odvetnik, 10 K, dr. Rudolf Gruntar, odv. koDcipijent, 2 K, dr. France Žigon, prof. bogoslovja, 5 K, Ivan Kokošar, župnik, 1 K, Fran Plohi šolski svetnik, 3 K, Ferd. Seidl, real. profesor, 10 K, dr. Fran Kos, prof. na učiteljišču, 4 K, Adolf Komac, vadniški učitelj, 2 K, Fran Vodopivee, ces. sveinik, 5 K, France Gaberščik, c. kr. davkar v p., 2 K, Konjedic & Zajec, trgovca, 5 K, Pečenko Anton, trgovec, 5 K, Kopač Jernej, svečar, 2 K, Saunig & Dekleva, trgovca, 5 K, Ga-bršček Andrej, tiskarnar, 10 K, Blažon France, žel. uradnik, 2 K, Drufovka Ivan, trgovec, 2 K, .Krojaška zadruga", 5 K, Prešel Ivan, trgovec, 5 K, Kenda Jos., cand. iur., posla! 50 K, katere so darovali: goap. M. Kenda, nadučitelj v Volčah, 30 K, dr. Votočka Fr., zdravnik v Kobaridu, 10 K, Mat. Fabijani, sodnik v Kobaridu, 20 K. »Trš&nskl Lloyd» v Trst«. — V Trstu začne izhajati pod tem imenom tednik, ki se bo bavil izključno le z narodno ekonomijo. Prinašal bo članke in vesti o trgovini, obrti, trgovski mornarici, brodogradnji, zavarovanju, novčarstvu, prometu, borzi, ri-barstvu ter ako mogoče o splošni vojuomor-narski stroki. Za Avstro-Ogersko iznaša celoletna naročnina K 12, poluletna K 7. — Predplačila in druge denarne pošiljatve je naslovljati na g. Fr. Kučiniči v Trstu, Via del Tealro 1., Tergesteum, ScalaH.1. nadstr. Cim dobimo list v roke, spregovorimo več, Pomlloščenlh je kaznencev tudi v Gradišču 5 ter 4 kaznenke v Begunj&h, C. kr. kmetijsko društvo t Gorici. — Bakreni vitrijol, kar ga je do sedaj kupil nakupovalni odbor, je ves razprodan. Imenovani odbor meni, da sedaj ni nakazano nakupiti drugega radi velikih sprememb v cenah. Sklenilo se je pa vendar, še nadalje podpisovati, ampak brez zaveze za ceno. Nakupovalni odbor. Cen- kmetijstvu potrebnega blagi. Bakreni vitrijol brez zaveze. — Superfosfat tt/u" '<»• stoPlJ>» * Tod'» P° 5,9° K« Superfosfat 15/%, stopljiv v vodi, po 6 90 K- Čilski solitar 15/"/,,, dušeča po 24-— K. Žveplo dvakrat rifiiirano po 14*— K. Žveplo znamka .ventilato« po 1850 K. Ž vinska sol v vrečah po 50 fcff. po 3 90 K. Živinska sol v vrečah po 100 kg. po 7'60 K. Formalina v steklenicah po 1 liter po 3*— K. Tobakov izleček v škatljah po 1-3 kg. po 2'40 K. Tobakov izleček v škatljah po 5*— kg. 7"— K. Odbor kmet. društva. Izpred sodulje. — Svoj čas smo poročali o težki telesni poškodbi v Doblarju, ko je bil ranjen Andr. Golja. Ivan Jug je bil obdolžen te težke telesne poškodbe ter je stal radi tega pred sodniki. Trdil je, da je bil popolnoma pijan ter da ne ve nič, kaj se je zgodilo. Priče so izpovedale zanj neugodno. Sodni dvor mu je prisodil 8 mesecev trde ječe s postom vsaki mesec. Štefan Papič je bil obdolžen razžaljenja Veličanstva, ali pred sodnijo je bil obtožbe oproščen. Drobiž. — Fr. Škarobota je udaril konj ob Soči pri Barki na levo stran tako, da je težko poškodovan, vsled česar je moral v tukajšnjo bolnišnico. — Aretirali so nekega 39 letnega Arvina Satorija iz Lizbone, ki je prišel celo v Gorico iskat dela. Ker je bil brez sredstev, je beračil, in vsled tega prišel mestnim redarjem v roke. — Čevljar neki A. N. je šel zadnji dan pusta natrkan po Raštelu. Pri trgovini M. se je zamotal v izobešene rute, pograbil eno ter si jo del okoli vratu. Popoludne so ga radi tega aretirali. — V Št. Petru ob Soči se pojavljajo pogosti slučaji znorelosti. Komaj je prišel en tak revež iz goriške norišnice malo ozdravljen, je prijela bolezen drugega, pa tudi župnika Don Clerija so poslali v Gorico na opazovalnico. — Peter Berto?, ki služi pri mornarici v Pulju, jo je bil popihal iz vojaške službe. Prišel je v Trst in od tam v Cer-vinjan k starišem, kjer pa so ga prijeli orožniki. TrgoTsko-obrtoa reg. zadruga z neomejenim jamstvom t ttorlel naznanja p. t. občinstvu, da bode vsled načelstvenega in nadzorstvenega sklepa z dne 27. februvarija t. 1. zavod od 15. t. m. naprej le od osme ure zjutraj do poledne ure popoldan za stranke odprt Opozarja se toraj vse one, ki imajo opravilo v zadrugi, da je le med zgoraj omenjenimi dnevnimi urami mogoče pri zadrugi kaj opraviti. Opozarjamo c. čitatelje na naznanilo med oglasi g. Weisa, fotografa v Gorici, Št. Peterska cesta št. 48. Dobra kava! Kateri gospodinji ni do tega, da prinese dobro kavo na mizo P Žal, da se pogostoma najboljša vrsta kave izpridi z malovrednimi primesmi, potem pa dolže kavo, da ni za nič^Kalhreinerjeva Kneippova sladna kava je priporočna kot izredno okusna in obenem cena primes zrnati kavi, pa tudi kot najboljše njeno nadomestilo. Na posebni Kalbreinerjev izdelni način dobi Kathreiner-jeva Knetppova sladna kava priljubljeni vonj zrnate kave, tako da je pijača milejša in tečnejša, pa tudi zdravju koristnejša. Kdor hoče biti deležen prednosti pristne Kalheiner-jeve kave, pazi v svoj prid pri nakupovanju na izvirne zavoje z imenom .Katbreiner" in varstveno znamko .Župnik Kneipp". Kar se odtehluje odprto in prodaja za Kneippovo kavo, je po navadi opražen ječmen ali pi-varski slad, n koli pa Kalhreinerjeva kava. Pozor I — Udano podpisana naznanjava si. občinstvu, da otvoriva novo trgovino munuf akturnega blaga mesto 1. marca, kakor svoječasno naznanjeno prihodnji ponedeljek in sicer radi nepričakovanih zadržkov, ki so nastali z notranjim urejevanjem In nakupovanjem blaga. Trgovina se bode nahajala na voglu Corso Verdijeve in Šolske ulice (v prostorih bivše okrožne sodnije.) Svojim rojakom v mestu in na deželi s« za blagohotna naročila priporočava udana Hedžet & Koritnik. Svetovno znano je, da dajo Mauthner-jeva napojena semena pese zapičo največji pridelek. Kavno tako izvrstna kakor tudi nedosežna so Mauthnerjeva ze-Ienadna in cvetlična semena. Razgled po svetu. Državni zbor. — Benatti je interpe-Iiral včeraj gtedč trojezičnih napisov na kolodvorih železnice Trst-Poreč. Ministerski predsednik je odgovoril na interpelacijo Vukovi-čavo radi razmer v Macedoniji, rekoč, da je obveščen redno o dogodkih, upravne reforme imajo namen resno zboljšiti razmere v nekaterih krajih evropske Turčije. Električna železnica brez železnih prog. — Inženir Schiemann v Draždanih je izumil električno železnico brez proge. Vozovi so ednaki našim električnim vozovom, tudi gonilna moč je nadzemska, a vozovi imajo široka kolesa ' r se lahko izogibajo na desno in levo, kakor navadni vozovi. Poskusi so se prav dobro obnesli v Švici, in sedaj so jih začeli vpeljevati na Nemškem in Francoskem. Tudi v naših planinskih deželah bi se take vožnje dobro obnesle. Zdravstvene razmere v Bosni lit Hercegovini. — Izšlo je obširno poročilo o -zdravstvenih razmerah v Bosni in Hercego- « vini, iz katerega je razvidno, da se je pod avstrijsko upravo storilo premnogo v tem oziru. Deželna vlada je takoj ustanovila kra- '" jevne zdravstvene komisije in deželni zdravstveni svet. Začele so se graditi^bolnišnice ter se klicali v deželo moderni zdravniki, Tudi šole so mnogo pripomogle k preobratu. Dočim je bilo leta 1878 v obeh deželah le 5 zdravnikov, bilo jih je 1881 že 28, 1891 49, 1901 pa že 116. Bolnišnica je bila pred okupacijo le 1 v Sarajevu, leta 1881 jih je JWlo6, ieta 189112, JetaJ901 pa 24. Razun možkih delujejo tudi 4 ženske zdravnice (dr, Gisela Kuhn, dr. Teodora Krajevska, dr. Hed« vika Olszevvska in dr. Bohuslava Keck). Z ženskimi zdravnicami se je posebno ustreglo mohamedanskemu Ženstvu, ki se že vsled korana ne smejo pokazati možkemu zdravniku. Tudi število porodov se je pomnožilo od 51.034 leta 1886 na 61.744 leta 1892. Najhujše so razsajale pred zdravstveno reorganizacijo v Bosni in Hercegovini koze. Skoraj polovica starejših ljudi je kozavih. Koze -, so pobrale več žrtev kot vse druge epide- ^m mične bolezni skupaj. V letih 1888 in 188S i)0-je še zbolelo 27.717 oseb ter jih je umrlo 5048. Leta 1895 p * sta bili deželi že popolnoma prosti koz. K temu je poglavitno pripomoglo cepljenje koz, čemur se je v začetku prebivalstvo fanatično upiralo, pozneje pa uvidelo korist te moderne iznajdbe ter se ji dandanes rado podvrguje. Tudi drugim sanitarnim uvedbam se ne upka, od česar c ima le samo korist*. Posebno pažnjo obrača zdravstveni svet vsakoletnim romanjem v Meko, od koder se je poprej zaneslo največ nalezljivih boleznij v deželo. V Opatiji je bilo navzočih dnd 8P v.%7u febr. 1852 tujcev; od 1, septembra lani ? t? Ali 25. pr. m. skupaj 8147 oseb. ' ^jj^ Zanimiva porotna obravnava bo v* ;" Celovcu dnd 11. in 12. t. m. Pred porotniki' ?.a bo stal kaplan Tomaž Mašek, obtožen tatvine' io in poskušanega zastrupljenja svojega župn" oji pod O tej stvari smo poročali svoj čas. Antona Naval na čeSko hranilnico r Pr*-' pa traje dalje. Dne" L t. m. n. pr. je bilo izpla "ric'*i čanih 587 vlagateljem 928016 K, vložilo i'*';"10" je 183 oseb 31810 K. 8toJ» ___________ *n PrG" t Kdo lnjižBYiiost ftdon ¦ ^rce, »Slovanska knjižnica*. — Razposlali in smo prvo knjigo .Križarjev" kot 115—120 nm snopič. Obsega 489 stranij v obliki ,Quoj" -no Vadiš?" na lepem papirju in lični obliki. po„ Cena naročnikom 90 kr., v razprodaji gldj^ anez 1-20. — Druga knjiga bo precej obsežnejš* :nar Aleksandrov. — Pesmi in romance, inca", Ljubljani 1903. Založil L. Schwentner. S sli! pesnikovo. Cena: broširane K 3*50, po pot. K 3-70; elegantno vezane K 5'—, po pos * K 5.20. -. lju- Zapiski mladega potnika. (Dalje.) Piše B. V. Sledeče tri manjše slike niso tako velikega pomena in sploh ni bila srečna misel po teb priprostih prizorih slikati prizore s tako množico oseb. Težnja Michelangela, povsodi povdarjati lepoto nagega telesa, je odvzela poslednji sliki, kjer nagi sinovi Noetovi pokrijejo pijanega očeta, vsak smisel. Remek dela so tudi prizori predstavljajoči umor Kajna, Amona na križu, železno kačo ter Judito z glavo Holoferoa v roki, ki se nahajajo v štirih ogelnih zaklinkih. Prizori na stropu so tako veličastni, da ne ostane mnogo časa za te stranske slike, in šele ko nas vrat boli od večnega iztezanja, lotimo se teh. Isto velja o rodbinah, možeh in ženah v lunetah nad polukrožnimi okni. To so predniki Kristovi, ki pričakujejo Odrešitelja. Beda in zasledovanje židovskega roda, ko so imele oblast nad njim tuje sovražne dinastije, podajajo dovolj priložnosti slikati različne duševne afekte; nekatere skupine tarnajo in žalujejo nad krivicami, ki se jim dogajajo dan za dnevom, druge so mirnejše in Bogu udane, ker upajo, da ni več daleč odrešenja dan. Dočim nam predočujejo te skupine trpljenje celega naroda, anonimne množice; odkriva Michelangelo v prerokih in si-bilah duševne boje različnih naboženskih reformatorjev in žen, ki pišejo in čitajo v knjigi usode. Vse ono, kar pretresa dušo teh prerokov, ni samo zarisano v fizijognomiji, temveč mnogo plastičneje izraženo v silovitih kretnjah, ki dopolnjujejo na občudovanja vreden način psihični boj. Jeremija je zatopljen v temne tužne misli, mogočno veliko glavo ima naslonjeno na desno roko, — skrajna melanholija in potrtost je razlita po zamišljenem obrazu, bela brada mu sega do prsi. On je od vseh prerokov najbolj prešmjen od globokega verskega čustvovanja. V njegovih resnih in trdih potezah je citati vse trpljenje, katero razsaja v njegovi duši. On pozna vso neizmerno nesrečo in preganjanja, ki čakajo sinove Izraela, ker niso bili poslušni Gospodu vojnih trum. To ni mož, ki bi z dejanjem rešil svoje ljudstvo, to je globok duh, ki je izkusil mnogo prevar. Ne-gibljivost je tu ravno nasproten pripomoček v dosego plastičnega izraza največje otožnosti. Ezekijel je pač mož povsem drugega kova. Nenadoma se je obrnil k angelju, kakor da bi ga imel vprašati, in s tako silo, da vihra kos plašča v zraku in da mu je padel iz rok popisani pergament. V njegovem duhu zablisne Božja resnica, ki ga povsem pretrese. Tak je moral biti, ko mu je Gospod razodel novo prerokbo. Moško lepa in izrazita je glava Joela. Vsakega občara to široko, visoko skoraj do temena segajoče čelo, obrobljeno od dolgih belih kodrov. Z največjo pozornostjo čita dolg kos na pol zvitega pergamenta. To je mož, ki se mnogokrat ne more ovladati in ki zabrusi ljudstvu rad žalostno resnico v obraz, ako je prišel do spoznanja, da se ne moti. Mirno brez vsakega ganjenja lista v knjigi življenja Zaharija, častitljiv plešast starec z dolgo belo brado. To je prorok in socijalen reformator, ki kliče Židom na Gospodovo povelje: »In ne zatirajte vdove, sirote, tujca in siromaka«. Plašč ovija v širokih gubah život proroka, ki je prorokoval, da nekega dne Odre-šenik prijaha na oslici sedeč v Jeruzalem. Gospod, ki se jezi z velikim srdom nad bogatimi narodi, kakor piše sin Barahijev sam, mu veleva, da naj ščiti one, koje tare beda in ki so zatirani. Židje pa so imeli srca trda kakor kamen in ga niso poslušali. Zaman je bila njegova borba s sebičnostjo in samopašnostjo. Novo resnico razkrije angelj Jezaiji, ki je zatvoril knjigo, in ga posluša premišljujoč in preudarjajoč. Danijel je lep mož, katerega prešinja Božji navdih in mtadeniška gorečnost, ki še hlasta po idealih. Ves je zamaknjen v to, kar piše,— To ni mož, ki je vzrastel v puščavi, temveč ki je bil vzgojen na dvoru babilonskega kralja. Življenje na razkošnem 'dvoru ga >u* na ugladilo, ali ni učinilo iz njega dvorjana. Potegoval se je z. zalo in bogaboječo Suzano, katero sta zalezovala kopajoč ?la se se v sadnem vrtu ona dva starca in židovski starešini, ii 1 " vstal je proti njima, zagovarjajoč obtoženo in razkrinkajoč vso zlobo starcev. Tolikokrat so italijanski slikarji slikali Suzano v kopeli, posebno Benečani so prav po nepotrebnem izrabljali ta iascivni sujet, ali nikdar se niso lotili mladega Danijela. Poslednji izmed prorokov je Jona. Bog mu je ukazal, da naj pridiguje v Ninivah, v Jopi je dal lastniku broda voznino in vstopil. Morje blizu Jafe je nagajalo že ob onem času potniku kakor dandanes. Huda nevihta je razburkala morje. Mornarji so vrgli Jona kot žrtev v morje. Jona je pa bil v ribjem trebuhu tri dni in tri noči, dokler ga ni izbljuvala na kopno. Ta moment, ko zagleda Jona zopet svetlobo dneva, nam je predočil Michelangelo. Otrpneli so mu gigantski udje, aH trenutek pozneje bode ta Jona poosebljena energija, ki se ne ustraši pred onim od Boga naloženim delom, in spreobrne mesto, ki je stri dni hoda veliko.« Nekoliko težko je razumljivo, iz kakega nagiba je posadil Micheangeio poganske sibile sredi židovskih prorokov. Tudi one so imele slično nalogo kot proroki, aH nikakor niso bile tistega globokega etičnega pomena za poganstvo in njihova dolžnost ni bila, pripravljati ljudstva na ono dobo, ko pride oni, ki odreši svet. Duh rinascimenta je že preveč prodrl v umetnost, da bi ga mogel Michelangelo v sikstini povsem prezirati in nekoliko poganskih elementov njegovi sodobniki tudi tukaj niso smeli pogrešati. Med tremi mladimi sibilami je brez dvombe najlepša delfijska. Ta mili ovalni klasično pravilni obraz gleda s svojimi vpra-šajočimi očmi v nedogledno vsemirje; ona pbmiluje nezgode, ki pretijo človeštvu in ki so njej znane. Temni kodri plapolajo po zraku in jak veter napihuje ohlapno obleko, Z zalito levo roko drži pergament, kakor da bi hotela braniti Wilhelmov zeljiščni sok „„. že dolgo let priljubljen sok proti kašlju 1 staklenfco K 2-50, poitni zavoj -. 6 stoki. K 10 frufci la vsaki uvitrt-iitrski piti nzašlljt Fran Wilnelm. lekarnar., ._:l_..J__e::Jcr..*wrBl.'irtig«tey v Neonklrebeo, Spodnje Avstrijsko. V znak pristnosti je na omotu grb občine trga Neunkircben (devet cerkva. Dobiva se v vseh lekarnab. Kjer se ne dobi, vrši se> poSiljatev direktno. (») C. kr. pri vil. civilna; vojaška in uradniška krojačnica M.Poveraja v Gorici na Travniku Št. 5; Odlikovana krojaška delavnica . rojaški mojster v Vrtni ulici štev. 28. Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Ima bogato zalogo vsakovrstnega blaga za vse letne čase in vsak stan. Gotove obleke last nega izdelka kakor tudi površne suknje itd. Cene zmerne. Na zahtevo gospode z dežele sem vedno na razpolago ter tudi postrežem osebno z uzorci na njihovem domu. Se dobivajo vsakovrstna moderna sukna kara-garn, piquet laslink, adria,' ševjol itd, blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotove obleke, perilo vseh vrst in spadajoče priprave k paradnim oblekam za vsaki slan. Blago na meter in gotove obleke se prodajajo tako po ceni, da je- z mojo trgovino nemogoča vsaka konkurenca. - Obleke vsake mode od 5 do 9 letTT "540 in ^TSe , 9 , 15 , , 850 , • » » , 15 dalje . . , 15*— , vrhne suknje vsake mode......24— , , , za častilo duhovSMno , 28-— hlače............... 5-— .Haveloke in sobne plašne 15 K npprej.* Za dame lu gosplco: » Haveloke...............25 K Sako in pelegrine............fl V slučaju da se kaj ne dobi v zalogi po zahtevi, se izvrSi točno po naroČilu. Razprodaja dežnikov! Da se v najem nova, enonadstropna hiša št. 43 v AjdovSčini. Hiša je ob glavni cesti, tik glavnega trga. Pripravna je za vsako trgovino ali obrt. Ogleda si jo lahko vsak ter se lahko tam pogodi radi najemnine. Hiša na prodaj v delu mesta pod Kostanjevico, na prometnem kraju, posebno z otvoritvijo noveželeznice, —primerna za trgovino; cena jako nizka. — Kje, pove upravništvo, Razpis natečsga! Podbrdom pri Tolminu zidalo se bode novo poslopje za dvorazredno ljudsko solci K Troški so proračunjeni na 20.000 K. Načrti m podrobni proračun troSkov so razpoloženi pri podpisanem uradu ob uradnih urah do 16. marca t. 1. Ponudbe, katere naj se primerno -naslovi in; katerim naj se priloži varščino 5«/ (t. j. 1000 K.) proračunjenega zneska, dopošlje naj se podpisanemu uradu najkasneje do vštevši 16. marca 1.1. C. kr. okrajni šolski svet v Tolminu, dne 2*. februvarja 1903. Dobroznani vinski CV6t „Ancora", ki služi pri pretakanju vina, se prodaja samo v mirodilnicah Ani Mazzoli - Gorica. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim Jamstvom* )nnn i[«*«l»tv€> in narfzo-«tvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. takoj ' Hranim« vlog« se obrestujejo po 47,$. 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po Stalne vloge od __povedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojil« i na vknjižbe po 6'/,%, na varščino ali zastavo 6#, na menice 6%, s %% uradnino. Glavni deleži koncem leta 5%%. Stanje 31. dec. 1901. (v kronah): Članov 1819 s 7982 deleži po 20 K «158.640. — Hrani lnevloge 1,818.965. - P o s o j i 1 a 1,879.218. — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 63.014. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. i Zahvala. Ob bridki izgubi ljubljenega očeta in soproga Franca Lenarčiča, i užltnfnskeg-a uradnika, kateri jo po dolgi in mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo dne 27. februvarja, bili so nam dokazi prijaznega in naklonjenega sočutja v veliko tolažbo. Štejemo si zategadelj v dolžnost, izreči tem potom svojo iskreno zalivalo gg. c. kr. uradnikom, e. kr. fin. komisarju, c. kr. lin. stražnikom, c. kr. orožnikom, udom »Narodne Čitalnice« posebno pa gg. Iv. in Fr. MiklaviČu, A. Juretiču, g. Vvzoreku užit. uradniku v Tolminu, kateri so bili blagemu pokojniku v pomoč, in nam ob smrti v tolažbo ter vsem blagim Kobaridcem, ki so izkazali pokojniku zadnjo čast do groba ali nam na kakoršenkoli način izkazali svoje dobrodejno sočutje. Bog povrni! * V Kobaridu, 2. marca 1903. Eraa, 1 , . . Mar«a, j hcon- Matilda Lenarčič, soproga. Naznanilo. Podpisani si usoja naznanjati slav. občinstvu, da dokler ni pripravljen fotogr. atelie v mostu, imam na svojem stanovanju delavnico in pomočnika, da bodem lahko sam potoval po okolici ter sprejemal naročila ter ista izvrševal v kolikor mogoče najkrajšem času. Priporočam so slav. občinstvu za naročila na vsa v fotogr. stroko spadajoča dela. Priporočam velike fotografije povečane do naravne velikosti enobarvne, in v naravnih barvah, kakor tudi na platno z oljnatimi barvami. Nadalje fotogr. na porcelanasto in stekleno posodo, na porcelanaste plošče za nagrobne spomenike itd. Fotogr. na papir, platno, žido, les, na podvratne igle za ženske in možke, na zapestne gumbe itd. z zlatimi ali tudi z double okovi, ter majhne fotogr. v obliki pisemskih znamk, po vsaki novi ali stari fotografiji. Posebno pa priporočam krasno dovršene razglednice najnovejše vrste, kakoršnih še do sedaj ni bilo po deželi; za manjše občine tudi samo po 500 kom. Vsako naročilo pismeno ali ustmeno izvršim takoj ter pridem fotografirat na dom brezplačno. Dokler ne naznanim v časopisih svojega prihodnjega stanovanja in atelieja, naj se vsako naročilo naslovi: Gorica, Št. Peterska ulica 48. Se spoštovanjem se priporočam udani Fran Wels fotograf. u« bi kdo izvedel tam napisane tajnosti. Z desnico pa si poravnala rob plašča v nedosežen gubosklad. Libijski si-1 J je črnilo afrikansko solnce polt. Kažoča gledalcu hrbet i • ohrnivši s prtom ovito glavo na levo je vzdignila z! vnetna rokama foliant z lahkoto, kakor da bi bil pero. Eritrejska sibila je močna mlada žena s topim nosom in povsem neduhovitimi potezami, kakor da bi se bila fizijo-gnomija lepim udom na ljubo povsem in očtino zanemarjala. Kumejska sibila je plečata starka z mišicami atleta, po knjigi lista, v kateri so zabeleženi vsi važni dogodki rimske države. Ves strop je veliki Firenčan sam slikal, pomagačev ni maral, nikdo ni smel v kapelo, dokler ni bila dovršena. O delih Rafaelovih sodi on ostro in nepravično, da uničevalno, in najbrže je bil srečen, ko je Rafael vztrepetal, vsto-pivši v sikstino. Bolelmega telesa je dovršil strop, bil je izmučen od vseh teh naporov; sam pravi, da je bil sključen kot sirski lok in da so mu s kista kapljajoče barve pisano zamazale lice. Velike razpoke kazijo strop, ki je pa vedno bolje ohranjen nego poslednja sodba na oltarski steni, ki je povrh Še napuščena in radi tega še bolj izpostavljena dimu sveč, ki so se nažigale na oltarju. To je bi! pravi sujet kakor prikrojen velikemu Firenčanu, ki je imel dovolj priložnosti, stokrat ponavljati problem o v urnem silovitem gibanju se nahajajočega, padajočega in se zvijajočega telesa. Osem let je slikal to steno, nikdo ni imel pristopa v kapelo; nekdaj je padel 2 odra na tla in se ranil, zdravnik je moral zlezti skozi okno v kapelo, ker so bila vrata zatvorjena. Z lapi-darnim stavkom bi se dalo delo najbolj karakterizovati. Slikal je na to steno Dantejevo božansko komedijo. Njegov duh je bil soroden Dantejevemu, in v samotni noči mu je bila komedija najljubše čtivo, znal jo je bojda na pamet. Spodnji del, ki odgovarja Dantejevemu peklu, očara najbolj ogledovatca. To sta dva klobčiča golih možkih teles. Haron vozi hudodelnike v svojem čolnu po Aherontu v pekel; strašna gneča je v čolnu, brodar maha z veslom, tako da je že opasno suvanje z nogami in rokami. Neka nepre-j magljiva sila učinkuje. Pogubljena drvijo navzdol, nikakj odpor ne pomaga, in oni so si tega svesti. Ta ali oni že trešči s celo svojo težo na kup gagajoče človeške zalege, vse frča in pada po zraku. Angelji v sredi na oblakih oznanjajo z dolgimi trobentami vstajenja dan. Divno je slikan neki pogubljenec v bližini angeljev, katerega vlečejo satani navzdol in ki si zakriva obraz z roko v blazni bojazni in strahu. Krist, ki sodi svet, se mi pa nikdar ni prikupil. To je mišičast atlet, nikakor pa Krist, ki živi v naših dušah. On je neusmiljen sodnik, ki nikomur ne odpušča in ostro kaznuje krivca. Možje, ki ga obkrožajo, so sami nadčloveki, sami polubogovi, ki niso niti krotki niti usmiljeni niti miroviti. To so titani ali nikakor ne ljudje, ki bi bili dovzetni za nauke Oalilejca. Michelangelo sam je bil tak titan in hotel je ustvarjati same titane. Iz ust nekega Nemca sem čul, da je Michelangelo nemškemu čustvovanju mnogo bližje nego Rafael. To ni neverjetno. Nietzsche-jev nadčlovek ima v sikstini- sto za nekoliko vekov* starejših bratov po krvi, in morda ni pretirano trditi, da je Michelangelo ustvaril nadčloveka in ne oni polublazni Nemec. Slovanski narodni duši ostane veliki Firenčan na veke tuj in nerazumljiv. Za onega, ki je slikal atletičnega Krista, ne eksistuje, kakor pravi neki izboren kritik, pohlevnost in tiha potrpljivost. Prepada, ki loči polnokrvnega Slovana od naj-genijalnejšega Italijana, ni mogoče premostiti. To, kar je prvemu največja krepost, je drugemu v zasmeh. Dva povsem različna sveta si stojita nasproti. Michelangelova umetnost je le za pest izvoljencev kakor Dantejeva »Božanska komedija*. Prvo le zanimajo titani, ki so sami brez tuje pomoči sposobni izvrševati titanska dela, ki zaničujejo širše mase in mislijo, da ni nič lažje nego pogrešati te golazni. Tolstoj, katerega je vkljub nekaterim zmotam vendar treba prištevati največjim slovanskim duhom, je pa ravno na- sprotnega mnenja. Na neštevilnih bojiščih ni zmagal Napoleon, temveč posamezni molekuli, vojaki, anonimna množica je zmagala in bila pravi prouzročitelj vseh heroičnih dejanj. Michelangelo kakor tudi mnogi drugi ne stopijo nikdar s svojega visokega podstavka na tla. Ves rinascimento je imel povsem aristokratski značaj in njegova umetnost je bila tudi skozi in skozi aristokratska. V nekaterih severnih in sred-njeitalijanskih mestih je ob času najsijajnejšega razvitka sicer umetnost prodrla v vse sloje; plemenitaši, cerkveni dostojanstveniki, meščani, trgovci in obrtniki vsi so imeli nepokvarjeni umetniški okus in zdravo sodbo o vsakem umotvoru; ali to je bilo le začasno, in to dejstvo nas ne sme motiti. Ko je zmagalo demokratsko naziranje, je bila ta umetnost množici nepristopna in brezkoristna, ker je bila preponosna, da bi vstopila v hišo kmeta in delavca, ki za njo vkljub tisočletni toli hvalisani kulturi nista bila godna. Skratka, to ni bila ljudska umetnost, ker ni upoštevala temveč prezirala množico. Sličen gigantom, katere je izklesalo Michelangelovo dleto in naslikal njegov kist, je bil on sam. On ni bil zemljan, temveč v Olimpu je bil doma. Radi tega je prišel tolikokrat z realnim svetom v navskrižje. Jedini, ki ga je povsem razumel, je bil papež Julij II., to je bil samozavesten, smel kremenit mož. Kolikokrat ga je papež ošteval, kolikokrat je zavladal brezkončen srd v duši umetnika proti papežu, ki nikdar ni odjenjal, temveč skoraj vedno dosegel, da mu je bil titan pokoren in izvrševal njegova povelja. Le on je vedel izkoriščati njegov genij, ki je mnogokrat mrzličnourno in ncutrudljivo delal, da je padel od utrujenosti z odra in se potem uda! dolgo neplodni brezdelnosti. (Dalje pride.) ? > m 3 > i Hedžet & Koritnik v Gorici 9 na voglu Corso Verdijeve in Šolske uliee # (v prostorih bivše okrožne sodnije) Nova trgovina manuf akturnega blaga se otvori prihodnji teden. V zalogi bode ravnokar došlo, čisto novo in sveže blago najnovejših nzoreev kakor sukna, volne, hlačevine, vsakovrstnega perila za prihodnjo sezono ler vse v manufakturho stroko spadajoče blago. V zalogi bodo nadalje pristno domači izdelki vsakovrstnih pletenin »Prve kranjske mehanične tovarne pletenin« D. Hribarja v Ljubljani. Edina zaloga Cirii-Metodovega platna. 15°|o pod navadno ceno razprodaja radi poznega zimskega časa j J, ZORNIK Gorlea, Gosposka uliea 7 vse zimsko blago, kakor; krasne volnene šerpe, rute, podobleke, vsakovrstno gorko Jaeger-perilo, rokavice, nogavice, bluze zimske čevlje, volno, kožuhovino itd. BHF* Nikdo naj ne zamudi lepe prilike za ceni nakup. "fMB Anton Pečenko Vrtna ulica 8 - GORICA Via (iiardim 8 priporoča pristna bala A^R^r br,*h,fc» *¦'" In črna vina ^OflP* matlnshlfc in i/vipavskih, <$$R Istarshili furlanskih, V vinogradov. Dostavna na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tatii uzoree. Cm« miru. P«strs±fea poitana, Christofle & C.^ [fij L m tav (hromi založniki Y&&-¦ --¦; Znanka tovarni Heinriehhof Dunaj L Opern Rtag 5. Težko posrebrnjeno l||.', namizno CTodJe In posodja vseh vrst |[|j (žliee, vilice, noži itd.) Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti. Največja izbira najlepših modelov. 0P* Ilustrovan cenik na zahtevanje. ""»m Vsi Chriatoflovi Izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle. Muzikalične cenike za glasovir harmonij violin cello cifra kamorno godbo orkester kitaro pesnlj humoristiko dnete, tereete zbirke za učenje zastonj in poštnine prosto OTTO MAASS i in skladišče mazikalij Dunaj, YI/2, Saria&ilferslrasse 91. E. LEBHERZ Gorica tovarna u ž ig ali c priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, posebno izvrstne in zanesljive užigalice Apollo-«* je v najboljšem stanu. — Cena srednja Tržaška ulica št. 13 v Gorici. Dražba. Pri podpisanim županstvu se odda na dražbi dne 14. marca t. 1. od 10—12 ure predpoldne delo zgradbe novega pokopališča v farni občini Podbrdom. Svota dela je cenjena na 8914 E 96 vin. Kdor se misli udeležiti dražbe mora vložiti 10% kavcije gori omenjene svote. Delo se odda najnižjemu ponudniku. Dražbeni pogoji, načrt in stroškovnik so razpoloženi v obč. uradu. tipista ia Brttawin ob Bači župan; Fr. ttoij«. l^arol PraščiK, peko Y8ki mojster in sladčičar v Gorici na Koritu št. 8. Priporofia vsakovrstno pecivo, koIaCe za birmance, torte i. t, d. Priporoča še slavnemu občinstva za nnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. Najceneji izvir dobrih stvom Hanns Konrad, lun ar lir iliMii — Most ftt, 200. (Češko). Lastne delavnice ur in flne mehanike. Dobra rent. ura is niklja gld. 3'7č Fina »rebrna rem. ura , 5-25 Fina srebrna verižica . . , 1'30 Budilnik iz niklja . . , 1-75 Tvrdka je odlikovana se kr. orlom ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter UsoSe priznalnih pisem. — Ilustrovan cenik »astonjl Pfaff-ovi šivalni stroji HI teM (M^* so najboljl. To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agentu, ki navadno niti ne ve kaj je šivalni stroj, in še ne ve kako se upojje nit v šivalni stroj, tem manj kako isti šiva, toda mi smo po naši več kot 20-letni poakušnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfaffovl šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverUi da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffovlnu Pfaffmri šivalni stroji SLCri(Melni dobi Se vedno Pfaffovl Šivalni stroji lisLL2?2a doraaCo rab0 in «f?f% pi3nnuj iiy9|ni afnniS so posebno pripravni za umetno vezenje "_-!l *,*"WI •iWIW •"«JI (recamirenje) ter se poučuje brezplačno. irekosjjsi na dobroti vsako tovarno. Pfaffovi fivalni stroji L*..* 101*. Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffove šivalne stroje. Zaloga Ifaffovih šivalnih in drugih strojev v Gorici via MuniGipio štev. 1 SAUNIG & DEKLEVA. Popravljalnica Šivalnih strojev, dvokolos Nunska ulic« 14. Sprejema zavarovanja človeškega i življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, I ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. liftfiin6' vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovjnsko-narodno upravo. Vsa pojasnila daje; Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej baučnej hiši Gospodskih ulirah štev. te. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občuokoristne namene. | Schichtovo hranilno jedernato milo O Q rarstveno zmamko $'. garantirano in prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo za pranje. — • • • • Pri nakupu naj se pazi na ime „Schicht" in na gornjo varstveno znamko. # # O • Zastop na debelo: Humfoert Bozzini - Gorica. Mizarska zadruga * JI* [v SoriGi (lolkan) Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima veliko zalogo ~]\if veliko zalogo izgotovljenega pohištva vseh slogov v Solkanu pri Gorici * * * v Solkanu pri Gorici. Naznanjamo, da smo prevzeli Kar ni v zalogi, se izvrši toSno dosedanjo trgovino pohištva tvrdke po naročilu v najkrajšem času. J Ant. Černigoja v Tratu, Via Piazza vecchia št. i, katero bodemo vo- 1*1 *: ----- Cene zmerne. =-------- dili pod jednakim imenom. H Deli je lične ter debro esišene.