Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko mam leto XXIV. — številka 98 . ovitelji: obč. konference SZDL J^ce, Kranj, Radovljica, Šk. Loka Tržič _ izdaja čP Gorenjski tisk Glavni urednik Anton Miklavčič Odgovorni urednik Albin Učakar Gasilo DE LOVNEGA i i »mu mm ■■mu LJUDSTVA KRANJ, sreda, 22. 12. 1971 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. lanuarja 1960 trikrat tedenska Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredah In sobotah. ZA GORENJSKO V Podljubelju osrednja proslava ob dnevu JLA december, dan JLA Čestitamo ob 30. obletnici naše vojske V nedeljo je bila v domu družbenih organizacij v Podljubelju nad Tržičem osrednja tržiška proslava ob 22. decembru, dnevu JLA. Udeležence proslave sta najprej pozdravila predsednik krajevne organizacije SZDL Pod-ljubelj ter komandir obmejnih enot JLA. Po pozdravnih govorih je bil krajši kulturni program, v katerem je sodelovala šolska mladina in člani domačega kulturnoumet-niškega društva. S to proslavo je ponovno zaživelo kulturno društvo v Podljubelju. ki je bilo neka i časa med najboljšimi v občini, zadnje čase pa je njegovo delo zamrlo. Po proslavi je bil družabni večer. Za prijetno razvedrilo je poskrbel vojaški ansambel SMB 220 iz Kranja. Prireditve ob dnevu JLA v Tržiču so se nadaljevale včeraj, ko so v paviljonu odprli razstavo o delu in življenju JLA, predsednik občinske skupščine pa je priredil slavnostni sprejem. Danes, na praznični dan, pa bodo pred- stavniki družbenopolitičnih organizacij in teritorialno obrambe obiskali obmejna karavle v tržiški občini. -Jk jubilejna m eš a niča ešpeceriua ooo© NAGRAJUJE Z UŽITKOM IN POČITNICAMI NA MORJU Plakete JLAza sodelovanje Kranj, škofja Loka, 21. decembra — V garnizijah JLA v Kranju in v škof j i Loki je bil dopoldne svečan pregled enot, mladi vojaki pa so svečano zaprisegli. Ob tej priliki so v obeh garnizijah razdelili tudi male plakete JLA, ki jih je za sodelovanje z JLA in za zasluge v armadi podelil komandant ljubljanske armade general podpolkovnik Stane Potočar. Male plakete so dobili občinski komite zveze mladine Kranj, artilerijska enota majorja Abriča, major Ignac Abrič in Momčilo Mar-janac. Za sodelovanje na manevrih Svoboda 71 pa je bila pohvaljena enota v garnizijl Bohinjska Bela pod vodstvom kapetana I klase Milana Koštomaja. A. 2. Slavnostna akademija Včeraj, 21. decembra, je bila v dvorani amaterskega gledališča Tone Cufar na Jesenicah slavnostna akademija v počastitev dneva JLA. Akademijo, na kateri so sodelovali recitatorji Odra mladih, pevski zbor osemletke Prežihov Voranc in železar« ska godba na pihala, je organizirala zveza rezervnih vojaških starešin Jesenice. Na akademiji so najbolj zaslužnim članom podelili za njihovo prizadevno dolgoletno delo spominska priznanja. D. S. XII. NOVOLETNI SEJEM OD 16. - 26. DECEMBRA JESENICE Za praznik JLA v Škof ji Loki Q Na zadnjem sestanku odbora ZZB NOV na Javorniku so najprej razdelili zadnjo številko biltena, ki ga izdajajo pred že tradicionalnim kurirskim smukom. V biltenu so objavljeni najboljši prispevki učencev osnovne šole na Koroški Beli, ki so jih napisali po pripovedovanju borcev NOB oziroma svojih staršev. Na sestanku so se domenili tudi o nadaljnjem načrtu za ureditev parka talcev na Koroški Beli in o obiskih članov odbora in učencev šole pri graničarjih v karavlah. r - j V soboto, 19. decembra, so tudi jeseniški mladinci odpotovali v Ljubljano, kjer jih je sprejel komandant ljublja-ske armade general Stane Potočnr-Lazar. Z njim so se pogovarjali o nekaterih aktualnih vprašanjih položaja jugoslovanske ljudske armade in o skupnih akcijah mladine. Popoldne pa so odpotovali v Novo mesto, kjer so podelili letošnja priznanja 22. december. Največ točk je v tem tekmovanju zbra!:1 občinska konferenca ZMS iz Maribora, sledi ji občinska konferenca iz Ptuja in občinska konferenca iz Novega mesta, vse ostale občinske konference pa so sprejele posebna priznanja. © V četrtek, 23. decembra, se bo mudil na celodnevnem obisku na Jesenicah predsednik ZM Slovenije Živko Pregelj. Najprej ga bodo jeseniški mladinci seznanili z delom in problemi mladinske organizacije na Jesenicah, obiskal bo mladinski aktiv na gimnaziji, se pogovarjal s predstavniki tovarniške konference ZM v Železarni, se sestal s političnim aktivom občine ir s člani vseh aktivov v občini. Pogovarjali se bodo o nalogah ZM Slovenije po 21. seji predsedstva ZKJ in razpravljali o predlogu treh dokumentov: programu dela, pravilih občinske konference in o načrtu 3-Ietnoga izobraževanja mladih. D. S. KRANJ ^ v $ V kranjski občini potekajo ta teden seje organizacij zveze komunistov na terenu in v delovnih organizacijah. Na sejah razpravljajo o stališčih 21. in 22. seje predsedstva zveze komunistov Jugoslavije. tj) Kranj, 21. decembra — V Kranju oziroma v kranjski občini so bile danes osrednje prireditve v počastitev 30-Ietni-ce vstaje jugoslovanskih narodov in praznika JLA. Osrednja prireditev je bila danes zvečer ob 18. uri v dvorani kina Center, kjer je bila svečana akademija. V programu so nastopili akademski zbor, recitatorji garnizije JLA, gimnazije in osnovne šole France Prešeren. A. Ž. RADOVLJICA OjJ) V soboto, 18. decembra, je bil v Radovljici seminar, ki so se ga udeležili predstavniki tovarniških konferenc ZM iz jeseniške Železarne in iz Verige Lesce. Na seminarju je o družbenih odnosih in o nedavnih dogodkih v SR Hrvatski govoril mladim gospodarski svetnik pri izvršnem svetu ter član konference ZKJ Janez Kocjančič. tjj) Podobno kot v drugih gorenjskih občinah so v teh dneh tudi v radovljiški občini različne prireditve v počastitev dneva JLA. Med drugim so v garniziji v Bohinjski Beli mladi vojaki včeraj svečano zaprisegli. % V petek ob 9. uri bo v Radovljici prvo zasedanje občinske konference zveze komunistov. Na seji bodo razpravljali o idejni in akcijski učinkovitosti zveze komunistov pri uresničevanju sprejetih nalog v preteklem mandatnem obdobju, sprejeli bodo program občinske konference za prihodnje in izvolili organe zveze komunistov v občini. A. 2. Tribuna mladih uspela Prejšnji teden je občinska konferenca ZMS Jesenice organizirala prvo tribuno mladih, ki je vsebinsko zelo uspela. Podpredsednik repub- Vse nekdanje Jetnike begunjskih zaporov in še posebej svojce padlih talcev obveščamo, da bomo v sredo, 22. decembra, ob 11. uri dopoldan odprli prenovljeno zbirko Muzeja talcev in jih vabimo k otvoritveni svečanosti. Uprava združenih muzejev radovljiške občine. liškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Srečko Mlinaric je odgovarjal na vprašanja o samoupravljanju in združenem delu glede na 21. in 23. ustavni amandma. V svoji razpravi je poudaril predvsem nujnost družbenega izobraževanja in vzgoje. Mladi, ki so se udeležili prve tribune mladih, so bili zelo zadovoljni in so že sami predlagali teme za naslednjo tribuno mladih. Tako so predlagali razgovor na temo: položaj interesnih organizacij mladih, vloga mladih v obrambni pripravljenosti itd. D. S. V petek zvečer je bila v dvorani Loškega gledališča na Spodnjem trgu v škofji Loki osrednja proslava ob dnevu JLA za škofjeloško občino. O naši armadi, ki letos praznuje 30-letnico obstoja, je najprej spregovoril kapetan I. klase Miro Batinič. Na kratko se je dotaknil dosedanje prehojene poti ter novih in novih nalog, ki se postavljajo pred JLA, ter kvalitet, ki jih ob tem pridobiva. Še zlasti je podčrtal pomembnost splošnega ljudskega odpora, kar so pokazali letošnji manevri Svoboda 71. Ob koncu je pouda- Bajbakov v Iskri Kranj, 21. decembra — Malo pred dvanajsto je v spremstvu predsednika republiškega izvršnega sveta Staneta Kavčiča, člana izvršnega sveta inž. Ivana Zupana in članice zveznega izvršnega sveta Mirjane Krstinič, obiskal kranjsko Iskro podpredsednik ministrskega sveta Sovjetske zveze in predsednik državnega gospodarskega plana Nikolaj Konstantinovič Bajbakov s spremstvom. Sprejeli so ga predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar, generalni direktor ZP Iskra Vladimir Logar, glavni direktor kranjske Iskre Jože Hujs in predstavniki tovarne. Po ogledu nekaterih obratov so bili razgovori v kranjski tovarni. A. t. ril pomen naše armade pri krepitvi bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Sledilo je razvitje prapora občinske organizacije zveze rezervnih vojaških starešin. Starešine so se najprej zahvalili za pomoč vsem delovnim organizacijam in skupščini občine škofja Loka, ki so omogočili, da je sploh lahko prišlo do razvitja. Predsednik škofjeloške občinske skupščine Zdravko Krvina pa je nato pripel na prapor trak in se v imenu občinske sklipščine zahvalil rezervnim vojaškim stareši- nam za dosedanje uspešno delo ter jim čestital za osvojeno drugo republiško nagrado med organizacijami ZRVS v slovenskem merilu. Po razvitju so v kulturne111 delu programa sodelovali vojaki škofjeloške garnizi)S> igralci loškega eksperimentalnega gledališča Oder-galerija in študentje AGRFT, ki so sicer-doma iz Škofje Loke. Ob tej priliki je bilo pod? Ijenih za uspešno delo tudi šestinštirideset pismenih P11' znanj. Za konec proslave je bilo v škofjeloški vojašnici še to-variško srečanje. J- G* Večje investicije v zdravstvo tudi na Gorenjskem Prejšnji teden so se v Kranju predstavniki S°re4' skih občin, sindikata, gospodarskih in zflr?.vstveIJo-organizacij dogovarjali o izhodiščih za določitev » J penj prispevka za zdravstveno zavarovanje defa^e**. letu 1972. Za zdravstveno varstvo bo treba v pr»n njem letu zbrati okoli 178 milijonov din. Novo v računu pa bodo prispevki za investicije, in si^e5nli. treba zbrati po prispevni stopnji 0,40 odstotka tP lijona din za izpolnjevanje od občin prevzetih ob g nosti do financiranja kliničnega centra v LJubU3111- .-| radi velikih potreb po obnovi opreme in rekonstru v zdravstvenih zavodih na Gorenjskem pa naj bi vPg hodnjem letu po prispevni stopnji 0,30 odstotka z ^ še okoli 5 milijonov din. Dosedanja investicijska ganja iz rednih prispevkov za zdravstvo se na ~° jjj. skem niso obnesla. V štirih letih pa bi zbrali 20 oV jonov din samo za rekonstrukcijo zdravstvenih us'a na Gorenjskem. Na omenjenem sestanku so se prisotni strinJ * z3. je treba dohodke za zdravstvo v prihodnjem e ^ gotoviti na osnovi samoupravnega sporazuma 511os;l0vl razmerju z dohodki ostalih družbenih služb. - ^ro-tega bo izvršilni odbor skupnosti socialnega vanja izdelal predlog za skupščino socialnega *,tjiU vanja, ki naj bi stopnjo prispevka določila v ^ prihodnjega leta. Posebno obvestilo za naše delavce, dopustnike iz inozemstva! Spoštovani dopustniki! Ob vašem dopustu v domovini vam izrekamo prisrčno dobrodošlico! Verjetno je stvari, o katerih želite biti informirani (možnost zaposlitve doma, carinski predp ^ zavarovanje, varčevanje, gradnja stanovanjskih hiš, obrtna dovoljenja itd.) zato so ^ Socialistična zveza, Zveza sindikatov in Zavod za zaposlovanje odločili, da v zve vsemi problemi, ki jih imate, organizirajo z vami tovariški razgovor Za dopustnike iz občine Kranj, škofja Loka in Tržič bo razgovor v sredo, 29. nove ob 15. uri v konferenčni dvorani delavskega doma v Kranju, Trg revolucije Za dopustnike iz občine Jesenice in Radovljica pa bo razgovor v ponedeljek, cembra, ob 15. uri v restavracijski dvorani hotela Jelovica, Bled. Po razgovoru bo za vse navzoče organiziran kulturni program. Hkrati jrranj ir) v C*su njegovih izpostavah v Skolji Loki, Radovljici, na Jeseničan m v ^ da*1 da so uvedene za vas uradne ure na Komunalnem zavodu za zaposlovanje M u ..jjgovih izpostavah v škofji Loki, Radovljici, na Jesenicah in v Tržiču v ^'^ 15. decembra 1971 do 10. januarja 1972, razen sobot, nedelj in praznikov anio. 5 od 7. do 12. ure, v sredah pa še popoldne od 14. do 16. ure. slit*"*' Konnma'nl zavod za zaposlovanje je izdal posebno informacijo o možnostih z^°.n na na Gorenjskem. Na uslugo vam je na zavodu Kranj, vseh Izpostavah zavo. sedežu Občinskih sindikalnih svetov. Na razgovor in tovariško srečanje vas vljudno vabimo! OK Soc. zveze del. ljudstva Občinski sindikalni svet Zavod za zaposlovanje Največ za zahodni trg Tako kot vsako leto je tudi jetos podjetje Kompas izda-*° edicijo, ki propagira prodam, potovanj v organizaciji te turistične in potovalne agencije prihodnje leto. Edi-Jfja je izredno bogato opremljena. Napisana je v anglešči-61 je namenjena zahodne-111,1 trgu, predvsem ameriške-Besedila so popestrena z ^rvnimi fotografijami. Ome-moramo, da Kompas take edicije še nikoli ni izdal tako kmalu, čeprav cene za prihodnje leto še niso znane. Program izletov bo tako pravočasno prišel na inozemski turistični trg. Tudi naklada edicije se je letos povečala na 50.000 izvodov. Od tega jih bo 25.000 romalo v Ameriko. Kompas bo kmalu izdal podoben program izletov tudi za domače turiste. -jk Osebni dohodki v kamniški občini iah Č0spoclarskih organizaci-«ent^?niške občine Je'bilo oseb p a zaP°slenih 7128 dohc-i ,°Prečni čisti osebni todek aCQtembru znašaf'1521* din. ' Ue de[m° si poprečne osebja? dke v septembru v on,. £nh delovnih in drugih la ]?Qcacijah: Rudnik kaoli- Svit 1343' Titan 1455> JW 1* Kamnik 1699, Stol l83i' - nina 1~" v'lsk °Varna usnja 1450, ži-čarska »ndustrija 1425, Lon-1335 a Zadl'uga Komenda Pret^ P.odJet je Meso 1870, Al- Svilanit Alb 1604 r«hta Komunalno pod-Osnovna šola Fr. 1786, Gimnazija Kamnik 2432, Zdravstveni dom, delovna enota Kamnik 3296, Lekarna 2790, Ljubljanska banka, podružnica Kamnik 1962 din. Morda še podatek za občinsko sodišče Kamnik, kjer so imeti septembra poprečni osebni dohodek 1844, občinski sodnik za prekrške pa 2382 dinarjev. Več kot polovica zaposlenih dobiva mesečno od 1000 do 1800 din, skoraj vsak tretji pa prek 1800 din. Toda v občini je še vedno prek 500 zaposlenih, ki mesečno dobijo manj kot 1000 din. J. V. O dejavnosti podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj je spregovoril Ivo Miklavčič. — Foto: F. Perdan stanovanjske gradnje Z razširjeno sejo delavskega sveta Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj so v petek popoldne v Prešernovem gledališču v Kraniu proslavili 15 let- gorenjska kreditna banka Ko boste praznovali novoletne praznike v krogu svojcev in znancev, ki delajo v zamejstvu, jim poleg najboljših želja svetujte naj denarne zadeve urejajo pri svoji banki gorenjski kreditni banki KRANJ • BLED • JESENICE • RADOVLJICA TRŽIČ • ŠKOFJA LOKA • ŽELEZNIKI • ŽIRI nico • delovanja podjetja. 15-letnica delovanja je tudi obletnica organizirane blokovne gradnje v kranjski občini, pri zasebni gradnji pa je podjetje precej prispevalo s pripravo urbanistične dokumentacije in s pripravo zemljišč. Na seji je direktor podjetja Ivo Miklavčič orisal razvoj in delo podjetja v 15 letih. Ob tej priliki so obdarili tudi člane kolektiva, ki so deset ali petnajst let v podjetju. Nagrade so dobili Tončka Mali, Alojz Jenstcrle in Roman Ranč i ga j, ob 30-let- nici vstaje pa še Rudi Obrulk in Ivo Miklavčič. Slavnostne seje so se udeležili tudi nekdanji predsedniki kranjske občine, med njimi tudi sedanji podpredsednik republiškega izvršnega sveta Vinko Hafner, predstavniki banke in drugih gospodarskih organizacij, s katerimi je v 15 letih sodelovalo komunalno gospodarstvo Kranj. V imenu povabljenih gostov je kolektivu čestital predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar. A. ž. Izvoz v Železarni Po predvidevanjih bodo v Železarni Jesenice v prihodnjem letu izvozili znatno več kot letos. 2e do sedaj so ugotovili, da je najbolje izvažati hladno valjane trakove, žeblje, navadno in kotlov-sko pločevino, slabše pa ostale proizvode. Po planu izvoza bodo v Italijo poslali na prevaljanje 12.000 ton toplo valjanih tra- kov, uvozili pa bi 9000 ton hladno valjanih trakov in hladno valjane pločevine. Izvozili bodo 20.000 ton proizvodov na konvertibilno področje obenem z 11.000 tonami proizvodov za blagovno zamenjavo s starim železom. Tako so enomesečno proizvodnjo v Železarni povsem namenili za izvoz. D. S. Dolgoročni razvoj, obrt in davčna politika Na Jesenicah bo v četrtek dopoldne redna seja sveta gorenjskih občin. Člani sveta bodo razpravljali o ugotovitvah in sklopih izdelave izhodišč dolgoročnega razvoja za Gorenjsko. Razen tega pa jo na dnevnem redu tudi razprava o obliki in vsebini obrti in davčne politike v preteklem in prihodnjem obdobju. Gorenjka odprla nov hotel V soboto, 18. decembra, so v Kranjski gori odprli nov hotel A kategorije Larix. Hotel ima zaprt bazen in štiri- stezno kegljišče. Zmogljivost j^ 240 postelj in 40 pomožnih ležišč. Hotel je ob prisotnosti predstavnikov podjetja Gorenj ke z Jesenic in gostov odprl član izvršnega sveta Franc Razdevšek. D. S. seminar v ICli V soboto, 18. decembra, je bil v novem domu družbenih organizacij na Brezjah pri Tržiču enodnevni seminar za predsednike krajevnih organizacij SZDL in predsednike krajevnih skupnosti tržiške občine. Seminar sta pripravila občinska konferenca SZDL Tržič ter predsedstvo tržiške občinske skupščine. Udeleženci seminarja so obenem lahko spoznali in se prepričali, koliko se da narediti s samoprispevkom, prostovoljnim delom in solidarnostjo občanov. Na teh osnovah je bil namreč zgrajen nov družbeni dom na Brezjah. Seminaristom je najprej govoril član republiške ustavne komisije Slavko Zalokar. Najdlje se je zadržal pri vlogi, pristojnostih in pogojih dela krajevnih skupnostih po sprejetju republiških ustavnih dopolnil. Govornik je dal še poseben poudarek pravicam in dolžnostim, ki jih imajo skupnosti po sprejetju dopolnil k republiški ustavi. Za Zalokarjem je udeležencem seminarja spregovoril predsednik republiške konference SZDL Janez Vipotnik. Orisal je naloge organizacije, še posebej pa se je dotaknil S skupščine RK Kranj ve nujnosti Dogodki na Češkoslovaškem in pa vedno večje socialne razlike v naši družbi — to sta bili dve nujnosti v zadnjih letih, ki sta zahtevali nove in razširjene oblike delovanja organizacije Rdečega križa pri nas. To dvoje je naglasila predsednica Občinskega odbora RK Kranj prof. Slavica Zirkelbach, ko je v petek, 17. decembra, na skupščini te organizacije poročala o petletnem delu. iti m, prima loška kava iz nove pražarne 1" I1 IHIBM baterije Omenjeni dogodki so sprožili ustrezno sodelovanje RK z orna nizaci jami splošnega ljudskega odpora in pripravo prebivalstva na nevarnost in nesreče. Zaradi socialnih razlik pa se je pojavila potreba po organizirani pomoči določenim slojem občanov. Posebno razveseljivo je, da so občani pokazali veliko razumevanja za te oblike samopomoči in pa za sodelovanje v tej človekoljubni organizaciji sploh. Saj se je članstvo v RK povzoelo na 17.000, kar je 44 odstotkov volivcev. Stalno narašča tudi krvodajal-stvo, saj je v zadniih *^etih letih sodelovalo v krvo^nial-skih akcijah več kot prebivalcev občin«1. V^Uk oi-ziv je imela tudi akci»a zM-rania rabljenih oblačil, saj je bilo zbranega okoN 19 ton teea blaga za pomoč vsem, ki tako pomoč potrebuiejo. Ko se je med delegati in gosti na skupščini prijavil k besedi tudi podpredsednik občine Janez Sušnik, se je organizaciji zahvalil v imenu vseh tistih občanov, ki Jim je bila dodeljena kakršnakoli pomoč, še posebej na je podoredsednik poudaril, da je važneiše od materialne pomori, ki jo nudi ta organi-zaoifa, prav dejstvo, da se pri tem vrgaja in razvila humanizem, nesebičnost. To pa i» v tia5"m družbenem sistemi' še posebno važno. Značilno za razpravo na petkovi skupščini Je bilo, da 1c notekala brez Jadikovnnia in J^olebanl pred novimi še veTiimi nalogami te organi-zarife, kot jih je nakazni podpredsednik občinskega odbora RK Štefan Ovsenar. Doimati so v razpravi le iskali možnosti, kako H na dosedaniih izkušnjah še povečali število krvodaj dcev, kako bi nomnožili vrste m'a-dih v teh organizacijah, kal o bi zajel' se več nodpornih članov RK in po^hno. K. Makuc aktualnih dogodkov v Jugoslaviji in pri tem izhajal iz sklepov 21. in 22. seje predsedstva ZKJ. Po obeh predavanjih so se predsedniki krajevnih organizacij SZDL in predsedniki krajevnih skupnosti pogovarjali s predsednikom tržiške občinske skupščine Marjanom Bizjakom ter predsednikom občinske konference SZDL Tržič Ivom Gorjancem. Razen aktualnih, vsakdanjih problemov, so obravnavali in iskali možnosti, kako tržiške razmere prilagoditi splošnim družbenim gibanjem v državi. Seminar je bil zaključen s predavanjem predsednika komisije za splošni ljudski odpor pri občinski konferenci SZDL Tržič Miloša Savica. Savič je analiziral delo odborov za SLO v krajevnih skupnostih ter popestril predavani s praktičnim filmom. Po mnenju predsednika občinske konference SZDL Tržič in udeležencev seminarja je sobotno srečanje na Brezjah pri Tržiču uspelo. Seminar je bil prvič informativnega značaja, drugič pa so predsedniki KO SZDL in ^vetov KS sprejeli izhodišča za nadaljnje delo ter se odločili za konkretne delovne naloge. J. Košnjek Po telefonu: »Prosimo vas, naj pride vaš fotoreportcr*| slika, kako kanalizacija že en mesec za tovarno č°k° ge v Lescah (naselje Moskva) kvari videz in naše nosove, i1 pa se ne zmeni za okvaro.« V. M. Varstvo pri del v jeseniški Železarni V jeseniški Železarni se že več let zelo načrtno ukvarjajo z varstvom pri delu. število poškodb na delovnem mestu in število obolenj zaposlenih so osnovni podatki niihovih prizadevanj, uspehov in neuspehov. Po podatkih število poškodb iz leta v leto upada, prav tako tudi število obolenj in število izgubljenih delovnih dni. Največ izgubljenih delovnih dni imajo zaradi poškodb na delovnem mestu, zaradi obolenj dihalnega sistema, prebavnega trakta, kosti, sklepov in mišic, obolenj srca in ožilja itd. Vodja službe /a varstvo pri delu inž. Peter Polak pravi: »Pri našom delu si predvsem prizadevamo, da bi zaposlenim pojasnjevali vzroke za pogostejše pošl.odbe, da bi jim svetovali, kako naj ravnajo, obenem pa se trudimo, da bi bila organi/acija dela čimbolj-ša. V zadnjih treh letih smo zabeležili okoli 40 odstotkov poškodb, ki so izvirale predvsem iz. prenašanja, nakladanja težkih predmetov (kovin, strojnih delov itd.), na druge« mestu virov poškodb so s komaj deset odstotki neurejena delovna mesta in prehodi, slede jim ročna orodja, delovne priprave, transportna sredstva itd. Razumljivo je, da smo usmerili naša prizadevanja prav v to smer, v preprečevanje nadaljnjih poškodb. V jeseniški železarni imamo v vsakem obratu tudi referenta za varstvo pri delu. Ne le naša služba in referenti, prav vsi si prizadevajo, da bi bilo manj nesreč, obolenj itd. V varstvo pri delu so vključeni tudi kadroviki p ta vil* pravilno selekcijo in - ,oVu nim razporejanjem na a ' . lah- na" mesta itd., zdravniki, te Vendar pa meni kader, vcnu«* i- -e ko z gotovostjo trdimo, o»^ služba za varstvo pn zelo na* zadnjih nekaj letih - . predovala. To kažejo KTj število poškodb » občutnem datki in so iz leta v leto v upadanju.« D. S. Izredna krvodajalska akcija v Škofji Loki škofji Loki. Akcija bo * cembra. Do petka, 24. at. , tovoljci J» Poleg rednih krvodajalskih akcij, ki jih občinske organizacije RK pripravljajo vsako leto, so pred daljšimi prazniki še izredne akcije za odvzem krvi. Pred novoletnimi prazniki jo bo pripravila občinska organizacija RK v bra, naj se prostu.-..--- ^ jo pri poverjenikih K* organizacijah dan odvz dom lovnih naj pridejo na kar v zdravstveni ja Lokr. gltot- Krvodajatska la v Radovljici Od 22. do 25. decembra bo krvodajalska akcija za prebivalce Radovljice, Bleda in okoliških krajev. Odvzem krvi bo v zdravstveni enoti na Bledu od 15. do 19. ure i ' -SIT kfl" Občinski odbor rde«^ da ža vabi vse zdrav« ^^ježi; se te human - akcije . vnj glede ali so se pnj jo ni- za odvzem krvi ali llL A.Z- Večji obrat Planike na Breznici GE] Na Jesenicah si nenehno Prizadevajo, da bi gospodarstvo v občini doseglo kar naj-veČje uspehe in najboljše rezultate. V zadnjih nekaj letih so prav v gospodarski razvoj vložili največ sredstev in prvi Ugodni rezultati se že kažejo. Nekatera podjetja močno razširjajo svojo dejavnost s pro--^vodnjo novih proizvodov, s Povečanjem delovnega prostora itd. Med taka podjetja sPada nedvomno tudi obrat Planike iz Kranja na Breznici pri Žirovnici. Od ustanovitve dalje so v obratu na Breznici ne le povečali svojo proizvodnjo, nabavili nekaj novih strojev, tekoči trak itd., v obratu so zaposlili tudi okoli 100 žensk in deklet iz Žirovnice, Brez-nice in okoliških vasi. In prav zaradi tega, ker dobro gospodarijo in ker so deloma omilili problem zaposlovanja delovne sile v jeseniški občini, Odslej tudi živila instalacijski material obutev in usnjena galanterija BLAGOVNICI ŠKOFJA LOKA V soboto, 25. decembra 1971 bo odprt NOVI PRIZIDEK ni m>d ključ. Kaznilniški pograd je potem zamenjal z vojašnico. »Civilizirano družbo sestavljata uzakonjen dolgčas in kopica puhloglavih pravil,« so bile njegove priljubljene be- # ZGOVORNI GENERALI Najsplošnejša zapažanja o minulem manevru sta tisk in televizija posredovala jav- * nosti že sredi oktobra, ko je izčrpna obdelava tisoč in tisoč vtisov in zbranih dejstev šele prav stekla. Zadovoljni »režiserji« najobsežnejše vojne igre v zgodovini SFRJ so v pomenkih z novinarji imeli lahko delo, saj vaja ni razočarala niti ene od številnih prič spopada »Modrih« in »Rdečih«. Docela je potrdila pravilnost na novo uveljavljene strategije splošnega ljudskega odpora in učinkovitost redne armade, ki bi ob morebitni agresiji očitno znala pokazati zobe napadalcem. Toda bolj kot globalne ocene generalštaba, katerih navidezna suhoparnost laikom ne pove dosti, bo civilni svet zanimalo mnenje operativnih častnikov, torej »ljudi s terena«, komandirjev bataljonov, čet in vodov. Leti so, doživljajoč mete/ »bitke«, najbolje spoznali vrednost svojih varovancev, njihovo moralo, kondicijo, disciplino ter /.-.la-nje. Poglejmo, kaj pravijo. »Presenečen sem, presenečen, da bi bolj ne mogel biti,« mi je pripovedoval predstojnik večje enote taukistov. »Moji fantje s > popolnoma ovrgli napovedi omahljivcev in pesimistov, ki vidijo strahove tam, kjer jih ni. Vse postavljene maiovrske cilje smo dosegli milnne igraje. Skupina je delovala brezhibno, kakor dobro namizen sede. Bežal je v mesto, izzival občane ter iskal pretepe. Prepričevanje in zapor nista dosti zalegla. Toda starešine so menili, da ne kaže prezgodaj vreči puške v koruzo. Poveljnik čete se ni in ni mogel otresti tihe naklonjenosti do stasitega rusoglavca. Tvegal je in mu v obdobju naj intenzivnejših jnaneverskih priprav zaupal par zelo pomembnih operacij, ki zahtevajo dokajšnjo mero taktičnega znanja, spretnosti, iznajdljivosti ter fizične pripravljenosti. »Poizkusa« sta dala naravnost čudežne rezultate. Marjan ni samo izpolnil ofi-cirjevih pričakovanj, temveč tudi popolnoma spremenil obnašanje ter odnos do okolja. Po končanih vajah so ga nagradili s pismenim priznanjem in večdnevnim izrednim dopustom. Namesto obsežne razlage bomo zgodbico podkrepili s sodbo podpolkovnika Beovi-ča, pomočnika komandanta MPV v 19. motopehotni brigadi »Plavih«: »Vojska, torej človeški faktor, je daleč najpomembnejša. Opažam, da smo jo znali zagreti, razgibati, pridobiti za ,stvar'. Kako, sprašujete? Preprosto smo odkrili karte in ji servirali resnico. Predpostavljeni so pobom .priznali', da brez njihovega sodelovanja ne bo šlo, da jih potrebujejo in jim hkrati verjamejo ter da odsotnosti borbenega duha ne zmore nadomestiti nobeno, niti najmodernejše orožje ... Vojak je pač bistvo armade. Vojak, ne general!« # KDAJ »MODNA REVOLUCIJA«? V različnih strokovnih, armijskih in drugih glasilih novejšega datuma bi pozoren bralec našel cel kup obširnih, s tehtnimi primeri podkrepljenih člankov o pravilnosti naše zamisli obrambe dežele, o sodobni oborožitvi, ki jo znajo pripadniki JLA maksimalno izkoristiti itd. Lepo in prav. Ampak vedno bolj pogrešamo poročanje o manj grandioznih zadevah, katerih pomen pa je v očeh tiso-čev in tisočev dijakov, vajencev in študentov, v očeh potencialnih »soldatov«, vsaj enakovreden globalnim poli-tično-strateskim razpravam. Gre za vprašanje splošnega standarda vojakov, ki navzlic naporom odgovornih forumov, zlasti DSNO, ne stopa v korak z rastočim družbenim in osebnim standardom državljanov SFRJ. Pogradi, slama-rice, popara, nezabeljeno zelje, raševina in tesni ovratniki so resda že skoraj utonili v pozabo, vendar to ni konec, marveč zgolj opotekav začetek poti k višjemu življenjskemu nivoju prebivalcev kasarn, če pogledamo današnja SMB oblačila, brž ugotovimo, da zaslužijo upokojitev. Razmeroma groba izvedba, debelo blago in pretirana teža zmanjšujejo okretnost ter ugodno počutje lastnikov. Letošnji manever je zato služil tudi kot praktična preizkušnja najbolj posrečenih zamisli armadnih kreatorjev. Obilo laskavih priznanj sta poželi zlasti lahka, elegantno oblikovana in nepremočljiva vetrovka, ki bo postopoma nadomestila kocasti »šinjel«, ter spalna vreča, ki telo odlično zavaruje pred nočno vlago in mrazom. Tretja pridobitev so udobni polškorenjci, dodaten rekvizit »obutvenega arzena-la«. (Nedavno tega se je, kakor vemo, vojakova garderoba povečala za par lahkih nedeljskih čevljev!) Upoštevajoč zgoraj nanizana dejstva, bodo naši mlajši bratje med služenjem kadrovskega roka imeli v omari obešenih pet ali šest različnih oblek: letni in zimski delovni kombinezon lisastih maskirnih barv, letno in zimsko praznično uniformo bolj športnega kroja in živahnejših odtenkov ter nazadnje paradni komplet. Generalpol-kovnik Viktor Bubanj, vnet pobornik »modne revolucije«, je prepričan v smotrnost sicer obsežnih načrtov. Zakaj mu nc bi verjeli? # ŠE O JEDILNIKIH IN KOLEDARJU Naslednji, verjetno najod-ločilnejši element splošnega standarda v JLA je prehrana. Polni želodci so nepogrešljiv zaveznik člana in borbene učinkovitosti vojske, ki predstavlja izjemno lačen del sleherne organizirane družbe. Kuhar in pek sta zanjo oboževana zvezdnika, ob katerih doktorske diplome ter majjf-steriji zbledijo v ničvredno navlako. Vsebina orjaških kotlov dostikrat odloča o uspehu ali neuspehu operacij; če so preplitki in če pod pokrovko ne skrivajo dovolj okusnih kalorij, bodo »abonenti« postali mlahavi, nesposobni kakršnih koli zahtevnejših akcij. Glavni štab manevrov je vodstvoma obeh sodelujočih armadnih skupin zategadej / lhieal, naj nc pustita, da bi ljudje otepali le suhe obroke, konzerve in koncentrate, temveč pretežno sveža, topla jedila in sproti pečen kruh. Dasi napovedi nismo jemali čisto resno, sc jc vendarle izpolnila. Premični štedilniki in pekarne, prilago- jene razmeram na fronti, so obratovali brez prekinitve ter dokazali, da je razvoj intendantskih služb dosegel neslu-tene razsežnosti. Kaj pa v »mirnem« času? Ko sem teden dni nazaj anketiral regrute v štirih slovenskih kasarnah, sem zabeležil sila različne odgovore. V Viz-marjih, Kranju in Škofji Loki so bili moji sobesednic polni hvale. »Hrana je neverjetno dobra, naravnost čudovita. Pred temile obroki se skrijejo vse ljubljanske menze in študentski domovi,« trdi 27-Ietni JQ-že Koller, diplomirani inženir fizike. No, v tretji vojašnici* kjer sta jedilnica in kuhinja zastareli in kjer nimajo zaposlenih poklicnih mojstrov, so zajtrki, kosila ter večerje dostikrat predmet negodovanja. Ampak pasu ni treba zategovati nikomur. © KAPLJICA UPANJA O čem tuhta vojak, kadar je slučajno prost? O skrajšanju roka, jasno! In o čern najraje debatira s tovariši? Spet o skrajšanju roka. Isto temo zadnje leto vroče obdelujejo tudi generali. V razpravo so pritegnili celo širšo jugoslovansko javnost h mladinske organizacije, k1 naj bi pomagale najti najustreznejšo rešitev. Očitno je namreč, da bo na področju vpoklicevanja v armado ter na področju same kadrovske obveznosti prišlo do znatnih sprememb. Besede predsednika Tita, izrečene ob zaključku manevrov »Svoboda 71«/ so samo uvodni namig, uvodna kapljica upanja, ki pričanja prevevati SMB podmladek. Maršal je v Karlovcu dejal: »V pičlih petih mesecih smo iz popolnih nevednežev naredili strokovnjake, sposobne ravnanja z najsodobnejšo tehniko... To dokazuje, da smemo malenkostno skrčiti obvezni vojaški rok, kajti intenzivnejša ,obuk» pospešuje pridobivanje P°* trebnega znanja ...« Kvaliteta torei izpodrivi kvantiteto. Poznavalci so W cer previdni, nočejo se P1* nagliti, vendar kaže, da je W misel dozorela in da jo bodo kmalu uresničili. Poprečna izobrazbena raven mladine *■ eden od odločilnih elementov, ki ga ne velja spregledati — naglo raste. Prav šole pa flf ku vcepijo sposobnost b\trey šega dojemanja snovi ter m« omogočajo, da za učenje P0' troši manj časa kot, denimo, njegov nepismeni kolega. Dovolj bo. Sem bil dolg0' časen? Ja, vem, praznične reportaže so praviloma drugje ne. A zakaj ne bi ob gon vilnih« problemov sem 1 tja pokukali še čez zidove vojašnic? 22. december je »J primeren datum, da PjJJ^i mo košček sivoolivnih aw Igor Guzclj BAČA, tovarna volnenih izdelkov Podbrdo nudi cenjenim potrošnikom na XII. novoletnem sejmu v Kranju v delavskem domu od 16. do 26. decembra po sejemskih cenah: kamgarne za moške obleke, ženske kostime in težke kamgarne za moške in ženske plašče v modnih barvah iz čiste runske volne Izkoristite priložnost! Priporočamo se! Vsem cenjenim odjemalcem želimo srečno novo leto 1972 Zrl sem smrti v oci *>b^aV t*anes' ko je praznik jugoslovanske ljudske armade, 1730 bo minilo 27 let, ko je med Visokim in Miljami na s« Kranj—Preddvor za las ušel smrti namestnik komanda jurišnega bataljona in sedanji tajnik radovljiške občin-*e skupščine Ljubo Meglic. Rodil se je 10. decembra 1924 Jezerskem pri Kanonirju. Bil je najmlajši v družini. Ii h °-nen' ko obujamo spomine na rojstvo jugoslovanske Vs *t e armade in na štiriletno borbo, sem ga obiskal. Sredi let an^ega deIa m skrbl ie pogovor stekel o časih pred 30 ČUDEN ZAČETEK tudi Pred vojno je Ljubo, ki je v Partizanih obdržal to > hodil na kranjsko gim-Jffcjo. Delal je pri sokolih, so bili takrat levo oziroma flaPredno usmerjeni. j^Pominjam se, da se spo-gbdi 1941. leta, po končani r ,1 Tone Tičar, sedanji di-go w-r-Creine' Vekoslav Lon-W R Je kasneje padel, in Mi-Zvar< sekretar smučarske hoT^?. Slovenije ter jaz, nismo red ■ vp'sat' v naslednji raz-jzj gimnazije. Podpisali smo nea^°' da pod okupatorjem Sen študirali. Za kazen de!1 .m°ral potem z očetom Jg*w na cesti v Kokri. Spo- Vo?i'am se' da sva z obetom Sem kamenje in nekega dne I* srečal tudi Vekoslava y^igota in Miloša Rutarja. •»je r\ nismo vozm le kame-0s ' ~°bili smo tudi zvezo z lctak» iln° fronto in trosili hzi^' 'cta> ko so ^emci p°" .. Kokro, so se tudi naše h[ l,e končale. Menda so •Kt Mi,oša in Vekoslava setT1 Ln zato ,u poslej ni" slal- Vec videl. Mene so po-bor».T nemško mladinsko ta-v r!Scc v Avstrijo, od tam pa lja£Usi)e in za odhod v par-I)otf?,e',SkrivaJe Je tako predlo Poljsko, Češko, Nem-1944 'n Avstr'Jo ter januarja tod Pr'sel na Jesenice. Od P°t do Bohinjske Bele, kjer se je napotil v Jelovico, ni bila dolga. »ŠTEFAN, ŠVABI!« »Februarja tega leta sem bil referent za kulturo in prosveto v drugi minerski četi. Nekega večera smo dobili nalogo, da preskrbimo poljske telefone za štab in da izvedemo mobilizacijo v Oto-čah. Bilo nas je okrog 30. Zborno mesto smo imeli na Srednji Dobravi. Od tam smo na različne kraje poslali zasede. Nekaj jih je odšlo v vas Oto-če, trije pa smo šli na lov za telefoni. Takrat sta bila z mano neki Štefan in Kamnikov Joža, ki sta kasneje leta 1944 padla. Odločili smo se, da bomo telefon dobili na železniški postaji v Otočah. Na postajo smo prišli brez težav. Jože je stražil železničarje, Štefan je jemal denar iz predalov, jaz pa sem skušal odtrgati telefon. Nisem in nisem ga mogel odtrgati. Nenadoma pa zaslišimo, da se je pred signalom ustavil vlak. .Kakšen vlak je to?' je vprašal Štefan železničarje. .Tovorni.' .Potem pa lahko malo počaka,' sem odvrnil in vlekel žico, ki je ni bilo konca. Tako sem s trganjem žice nazadnje prišel že na peron. Tedaj pa sem opazil, da je vlak, ki bi moral stati pred signalom, pripeljal na postajo. Ni bil tovorni, marveč oklopni. Jožetu se je namreč eden od železničarjev izmuznil in obvestil Nemce, kaj se dogaja na postaji. Takrat sem zavpil: .Štefan, Švabi!' in vsi trije smo se pognali v breg. Nemci pa za nami. Na srečo smo bili vsi živi in zdravi, le jaz sem si strgal hlače, ko sem na postaji skočil čez bodečo žico. Mislim, da sem takrat skočil najvišje v življenju. Pa se je splačalo. Ostal sem živ pa tudi telefon sem dobil.« Zbrali so se spet na Srednji Dobravi in se spustili v Lipnico. Ko so prešli potok so bili že zelo blizu za njimi tudi Nemci. Prav tedaj pa so s Kamne Gorice prišli belogardisti. Nemci so jih zamenjali za partizane in začeli streljati po njih. Tako se je vnela srdita borba med Nemci in belogardisti. Bitka je trajala toliko časa, da je trideset partizanov lahko mirno prišlo v Kropo. V štab so prinesli dva poljska telefona. USTANOVITEV JURIŠNEGA BATALJONA »Bilo je jeseni 1944. leta, ko smo bili v Žejah pri Bistrici in namenjeni, da v Ko-vorju likvidiramo neko postojanko. Takrat sem bil komandir tretje čete tretjega bataljona. Spominjam se, da se je pred akcijo v Srednji vasi zadrževal komandant ko-krškega odreda Janko Prezelj — Stane. Poklical me je k sebi in rekel: .Ljubo, ustanovili bomo ju-rišni bataljon, ki bo operiral po Štajerski, Koroški in Gorenjski. V njem bodo mladi fantje, stari od 17 do 22 let. Računam tudi na tvojo četo.' .Prav,' sem odvrnil. ,Z mano lahko računate.' Potem smo šli proti Kovor-ju. Nenadoma pa zaslišimo nek šum in klic: .Stoj!' Ko smo se sporazumeli, da smo eni in drugi partizani, je iz grmovja prilezel pokojni Kristl iz Tržiča, ki je bil nazadnje načelnik oddelka za družbene službe v tržiški občinski skupščini. .Fantje, srečo imate, da nisem vžgal po vas,' je rekel. Takrat smo se nasmejali, da je bilo kaj, saj je imel le pištolo, mi pa šest mitraljezov. Po akciji v Kovorju pa smo ustanovili v Dragi jurišni bataljon. Komandir prve čete sem postal jaz, komandir druge čete pa Jože Cvenkelj — Aleksander. Komandant bataljona je bil Ciril Pangerc — Ris. Spominjam se, da je bil ob ustanovitvi bataljona v Dragi tudi Ciril Ankerst, sedanji direktor Živila, ki je bil namestnik politkomisarja. No, jurišni bataljon je bil takrat ustanovljen in začel z akcijami, ZRL SEM SMRTI V OČI Kmalu po ustanovitvi pa je Ljubo, ki je bil komandir prve čete jurišnega bataljona, dobil nalogo, da mora s četo uničiti skupino SS, ki je s Primskovega vsak dan spremljala avtobus delavcev proti Cerkljam in Kokri ter nazaj. Na tem odseku so na-reč Nemci gradili obrambno linijo. Bataljon je krenil z osvobojenega Loma. »Takrat sem dal tudi nalog, da morajo pred akcijo vsi očistiti orožje. Kasneje smo izvedeli, da je bil med nami izdajalec. Spominjam se, da je bilo tisti dan zelo mraz. Fant, ki je izdajal, pa je nekaterim v moji četi namazal orožje z lanenim oljem. Tudi moje brzostrelke se je lotil. Po odhodu bataljona je druga četa krenija na neko akcijo, mi pa proti Visokem. Zasedli smo položaje v gozdičku in čakali. Obveščeni smo bili, da pred avtobusom, v katerem so delavci, vozi o-sebni avto, za avtobusom 12 belogardistov s kolesi, za njimi pa motor s prikolico in mitraljezom. Dogovorili smo se, da bom znak za napad dal jaz. in sicer s strelom na motor. Ljubo Meglic Kolona je ob 1730 prišla do nas. Spustil sem mimo osebni avto, avtobus in kolesarje. Ko pa sem hotel sprožiti, mi je brzostrelka zatajila. Tudi mitraljezcu je orožje zatajilo. Tako je prvi ustrelil komandant Ris, ki je bil z nami. Zadel je motor, ki se je zaletel v električni drog. Takrat sem zavpil: 'Juriš' in skočil k motorju. Nekaj metrov pred ranjenima Nemcema sem hotel streljati, vendar brzostrelka je spet zatajila. Laneno olje je v mrazu opravilo svoje. Takrat pa je Nemec dvignil pištolo in me zadel v koleno. Vrglo me je nazaj in spominjam se, da sem vrgel bombo. Fantje so imeli potem še dosti opraviti, kajti v avtobusu ta večer niso bili delavci, marveč policisti, ki so ravno ta dan patrulj irali pod Krvavcem. Vendar so fantjfc vzdržali, mene pa so srečno prenesli do Zgornje Bele, kjer je danes gostilna pri Bizjaku. Od tam pa v bolnišnico blizu Loma, kjer so me operirali.« Bilo je to 22. decembra 1944. leta. Po tej akciji je Ljubo Meglic okreval šele marca naslednje leto. A. Žalar Gorenjska oblačila Kranj Na novoletnem sejmu v Kranju posebno ugoden nakup ženskih oblek, plaščev, kostimov in kril. Cene znižane do 60t Obiščite paviljon Gorenjskih oblačil in ponovno boste zadovoljni z nakupom feLAS * 8. STRAN .-- SREDA — 22. decembra 197f Prve nagrade Sklada Staneta Severja so prejeli Angelca Močnik, Vladimir Skrbinšek, Marijana Klanšek in Sandi Krošelj. — Foto: F. Perdan Prvi nagrajenci Sklada Staneta Severja Prve nagrade Sklada Staneta Severja so podeljene. Na sobotni podelitvi v galeriji na Škofjeloškem gradu so se zbrali številni slovenski gledališki, kulturni in politični delavci. Galerija je bila za to priložnost posebej pripravljena. V njej Je bila postavljena Severjeva spominska razstava — fotografije z nepozabnimi liki z gleckdi-ikih odrov, filmskih platen in malih ekranov. Prikazana je njegova pot od prvih del pa do zadnjega, nedokončanega, Bocaccia na televiziji. Slovesnost je začel oktet Jelovica iz Škofje Loke. Nato pa se je govornik spomnil umetnika Staneta Severja, njegove smrti v Ribnici na Pohorju med preprostimi ljudmi — tak kot Je bil sam in pomen prve podelitve nagrad. Prva podelitev je skromen, a pomemben začetek. Je skromna oddolžitev velikemu umetniku in spoštovanje načel, za katera se je boril. Obenem pa pomeni to tudi povezavo kulture, umetnosti in dela, skratka, povezavo z delovnim človekom. V sklad so prispevala sredstva številna podjetja, ustanove in republiški organi ter organizacije. Posebna žirija v sestavi prof. Mira Danilova — akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Marjan Ja-vornik — član republiške konference SZDL in akademik prof. dr. France Koblar, ki jo je določil upravni odbor Sklada Staneta Severja, je imela pri izbiri nagrajencev težko nalogo. »Na prvi poziv slovenskim gledališkim hišam smo dobili preobsežne in nesmotrne predloge,« je dejal akademik prof. dr. France Koblar. »šele po predlogih, ki so prispeli drugič, se je žirija laže odločila. Videli pa smo ob tem, da slovenska gledališka umetnost do- bro izpolnjuje svoje poslanstvo.« Podeljene so bile štiri nagrade, član Mestnega gledališča ljubljanskega iz Ljubljane Vladimir Skrbinšek Jo je dobil za vlogo Fome Fo-miča v delu Dostojevskega Sreča v nesreči, Sandi Krošelj iz Slovenskega ljudskega gledališča Celje pa za vlogo kardinala v tragediji Thomasa Stearnsa Umor v katedrali. Med študenti AGRFT si Je nagrado priborila Marijana Klanšek za vlogo Julije v Strindbergovi Gospodični Juliji. Ostanejo še amaterski odri. Žirija se je odločila za Angelco Močnik Iz Delavsko prosvetnega društva Prežihov Voranc Ravne na Koroškem. »Zahvaljujem se za priznanje, ki ste ga namenili moji stvaritvi v spomin na preminulega tovariša, s katerim sva bila na odru nemalokrat skupaj,« je po prejemu nagrade dejal Vladimir Skrbinšek. J. Govekar Modna konfekcija KRIM prodajalna v Kranju nudi cenjenim potrošnikom veliko izbiro konfekcije po solidnih cenah: Koroška c. 12 © moške plašče in obleke # ženske plašče • pletenine in razno perilo Pred nakupom si oglejte veliko izbiro — vljudno se priporočamo Novoletna razstava v Radovljici Delavska univerza Radovljica bo danes ob 19.30 v dvorani radovljiške graščine odprla razstavo akademskega kiparja Staneta Dremlja, akademske keramičarke Marije Bajcc in slikarja Franceta Boltarja. Ob otvoritvi razsta- ve (imenovali so jo novoletna) bo nastopil tudi mladinski pevski zbor iz Podnarta pod vodstvom Janeza Forška. Razstava v graščini bo odp*" ta do 31. decembra vsak dan od 10. do 12. in od 15. dO 17. ure. Prva premiera v jeseniškem gledališču V sredo, 22. decembra, bo v dvorani gledališča na Jesenicah prva letošnja premiera. Zaradi napeljave centralne kurjave v dvorani se je tudi letošnja gledališka sezona začela nekoliko kasneje kot vsa leta poprej. Člani amaterskega gledališča Tone čufar se bodo predstavili z dramo ameriškega dramatika Ev-gena 'O'Neilla Strast pod bresti. Dramo je režiral b& pripravil sceno Bojan če-, bulj. D. S. V soboto, 18. decembra, so v mali dvorani delavskega doma pri Jelenu na Jesenicah odprli zadnjo letošnjo razstavo, svojimi slikarskimi in kiparskimi deli se predstavljajo štirj^ študenti in študentke Akademije za likovno umetnost^ Ljubljani. Razstava bo odprta vsak dan od 10. do 14. in 16. do 19. ure do vštetega 29. decembra. UP. Še enkrat o uboju prešernoslovca dr. Avgusta Žrgona Dne 4. t. m. zločinu, katerega dovinar in prešernoslovec dr. Avgust ligon. Glede na 30. obletnico tega tragičnega dogodka Wt doktor tigon vrsto let služboval kot profesor na smo v Glasu objavili zapis o okupator j cvet* a žrtev je bil leta 1941 zaslužni literarni z* ker i* kranjs*1 tki, ketn gimnaziji, bo prav, če članek dopolnim z nekaterimi poda za katere sem zvedel šele sedaj. Pok laška okupatorska oblast že vnaprej opozorita vse'UCUt univerzitetu;) knjiž.mco, naj se nihče ne udeleži pogreba ^ vega ubitega kolege — sicer naj si posledice sami se Pokopan je dr. Avgust tigon na obrobnem ljubljans ^ copališču )ia Viču. Ker skriven pogreb ni bil in pišejo tihega Teror je bil v Ljubljani tedaj tako hud, da se je ^ pogreba udeležila le gručica kakih 15 žensk — in rai' ila le grucica Kakih n zensu — rai-miški faktor Valašek (ta je tiskal 2t^on^cp0f\il ni bila objavljena in da so le sorodniki smeli v P< sprevod. . ■> pa j* Glede literar>ie zapuščine (številni zaboji Z wK''' „ sinel° učenjaško čudaški dr. Zigon določil le pr. te: da s \.-cer zaboji odpreti šele 30 let po njegovi smrti. Zaboli ^ jg sedaj deponirani v Univerzitetni knjižnici — " r0fcQp& minilo teh za povedanih 30 let! Zdaj bodi) '<'' z /cd/ smeli biti odprti. Le kaj se bo našlo v njih? Morda Levstikovega? . sla' Grob dr. /i gona oskrbuje sedaj družina '1 !'!^",,)V,iabjaml visiuiu: društvo v Ljubljani. Pri inšpektorju tanku ^ sta. na Večni poti št. 81 je namreč pokojni prešernosto noval. „a slO" Smrtonosna strela, ki sta pretrgala nit dragocia i> Venskega življenja, sta bila dva: eden je zadel dr. , tilnik, drugi v bok. — Mrtev pa 64-letni telesno slaoo ^ ^ ni bil takoj, v bližnjih vilah so ljudje poslušali yzlr? ^ upal penje tmrtno ranjenega doktorja Zigona — a ,llh priti na pomoč ... 72 Miha Klinar prilsko sporočil Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR. A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Bericht der Serben) Nedvomno — NEMCEM JE USPELO IZVESTI MOJSTRSKO POTEZO. Evropska situacija se je temeljito obrnila. Ali bosta Anglija in Francija še nadalje lahko računali na podporo revolucionarnih množic, ker so vso svojo politiko proti Osi osnovale na zvezi s Sovjeti? ALI SE BO LAHKO OBDR2AL SISTEM OBKOLJEVANJA Z MAJHNIMI DRŽAVAMI SEDAJ, KO SE JE PORUŠILO GLAVNO OPORIŠČE. Kakorkoli, nagli zaključki bi ne bili dobri. MORAMO ČAKATI IN BITI PRIPRAVLJENI, DA ZAGRABIMO TUDI MI SVOJ DEL PLENA V HRVATSKI IN DALMACIJI.« Zopet ta namen, ta cilj, ta hinavsko prikrivana zahrbtnost ter pohlep po jugoslovanskem ozemlju kljub uradno 'najbolj prijateljski' politiki med Mussolinijevo Italijo in Cvetkovičevo Jugoslavijo! Toda to je bilo ta hip aktualno samo za Mus-solinija in Ciana, da bi na ta svoj namen ne pozabila. Drugo, kar se je dogajalo ta dan v Rimu, pa je bilo: »V rimskih diplomatskih krogih velika razburjenost zaradi ruskih dogodkov. Demokrati poskušajo na splošno zmanjšati pomen le-teh. Zvečer sem sprejel Percvja Loraina ...« Britanski poslanik v Rimu Lorain je namreč želel vedeti od Ciana, če ima že kak odgovor za angleški apel, naslovljen na Mussolinija, ki naj bi Nemčijo pridobil za pogajanja z Zahodom. »Moj odgovor je nedoločen, toda ne negativen. Potrdil sem splošno voljo po miru in DUCE-JEVO PRIPRAVLJENOST, DA BO HITLERJA SKUŠAL PREUSMERITI K POGAJANJEM.« Za taka pogajanja se je prizadeval tudi britanski poslanik v Berlinu Henderson, na katerega je nemška diplomatska poteza z Moskvo napravila naslednji vtis: »Ko sem 21. avgusta 1939 v poznih večernih urah slišal po radiu, da nameravata Nemčija in Sovjetska zveza skleniti nenapadalno pogodbo, mi je bilo, KAKOR DA BI NA SVETU EKSPLODIRALA BOMBA. Priprave so bile tako tajne, da so bili celo vodilni državniki popolnoma presenečeni (Leith. DaB, str. 294).« Tudi Churchill rabi v svojih spominih Hen-dersonov izraz: »Zlovešča poslanica je presenetila svet kakor bomba. Britanska vlada je morda imela vsakršne občutke, nikakor pa ni čutila strahu. Neutegoma je izjavila, da takšen dogodek nikakor ne bo vplival na njene obveznosti, in bila trdno odločena, da jih bo Izpolmla (Churchill, str. 184).« Ta odločnost, ki je seveda kasneje niso smeli prelomiti, pa je bila 22. avgusta in prav tako nekaj dni kasneje ob podpisu britansko-poljske pogodbe izražena z namenom in upanjem, da bodo s tem lažje pripravili Poljsko do neposrednih pogajanj z Nemci, česar tudi Churchill ne zanika. Pot k takim pogovorom bi Chamberlain tad pripravil že prej in brez vednosti Sovjetske KVeze, kakor nam dokazujejo Cianovi zapisi o srečanjih z britanskim poslanikom v Rimu Per-cv jem Lorainom, ki je 20. avgusta izročil Musso-liniju 'britanski apel'. Dne 23. avgusta je Musso-hni pristal, da prevzame zopet vlogo posrednika med Nemčijo in Zahodom, o čemer piše Ciano: »... Duce ... me pooblašča, da PERCYJU LO RAINU POKAŽEM NACRT ZA REŠITEV, ZASNOVAN NA PREDHODNI VRNITVI GDANSKA REICIIU. POTEM BI SLEDILA POGAJANJA IN VELIKA KONFERENCA MIRU ... (C. str. 91).« Po teh dogodkih in odmevih na napoved skle- nitve nenapadalne pogodbe med Nemčijo in Sovjetsko zvezo je prišlo 24. AVGUSTA 1939 V MOSKVI do podpisa le-te z naslednjo vsebino: »Nenapadalna pogodba med Nemčijo in Unijo socialističnih sovjetskih republik. Vlada Nemškega Reicha in vlada ZSSR, vodeni z željo, da bi utrdili stvar miru med Nemčijo in ZSSR, in izhajajoči iz temeljnih točk pogodbe o nevtralnosti, sklenjeni APRILA 1926 med Nemčijo in ZSSR, sta prišli do naslednjega sporazuma: čl. 1: Obe pogodbeni strani se sporazumeta in obvežeta, da se bosta v medsebojnih odnosih vzdržali slehernega nasilnega dejanja, slehernega agresivnega početja in slehernega napada druga proti drugi, in sicer tako posamič kakor tudi v zvezi z drugimi državami. čl. 2: V primeru, da bi bila ena od pogodbenih strani zapletena v vojni spopad s kako tretjo silo (državo), ne bo druga pogodbena stran podpirala na noben način te, tretje sile. čl. 3: Vladi obeh pogodbenih strani bosta v bodoče v stalnem konsultacijskem stiku, da bi se lahko medsebojno obveščali po vprašanjih, ki se dotikajo njunih skupnih interesov. čl. 4: Nobena od obeh pogodbenih strani se ne bo pridružila kakršnikoli grupaciji držav, ki so naperjene bodisi posredno ali neposredno proti drugi pogodbeni strani. Čl. 5: V primeru, da bi prišlo do nesporazumov ali konfliktov med pogodbenima stranema v kakršnemkoli vprašanju, je leta treba reševati na miren prijateljski način ali pa prepustiti odločitev, če bo potrebno, poravnalni komisiji. čl. 6: Sedanja pogodba je veljavna ZA DOBO DESETIH LET s pripombo, da se veljavnost avtomatično podaljša, če ena od pogodbenih strank ne odpove pogodbe v roku enega leta pred iztekom veljavnosti. čl. 7: Predložena pogodba naj bi bila po možnosti čimprej ratificirana. Ratifikacijske listine je treba izmenjati v Berlinu. Pogodba stopi v veljavo, čim bo podpisana. Sestavljena v originalnem dvojniku v nemškem in ruskem jeziku ...« Pogodbo sta v Moskvi podpisala Ribbentrop in Molotov, ki je takoj nato odpotoval v Nemčijo. (AdG 4182 C) O njej je »Pravda« objavila uvodnik, v katerem je bilo med drugim rečeno: »Vsebina slehernega člena pogodbe, gledano v celoti, je prežeta s stremljenjem IZOGNITI SE KONFLIKTU IN USTVARITI MIRNE IN STVARNE ODNOSE MED OBEMA DRŽAVAMA. Brez dvoma bo sklenitev nenapadalne pogodbe odstranila napetost med obema deželama, ki je vladala med Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Toda pomen pogodbe presega ta okvir, saj je sklenjen v trenutku, ko je zunanjepolitični položaj dosegel močno zaostritev in napetost. Mirni akt, ki ga predstavlja pogodba, naj bi prinesel olajšanje in zmanjšanje napetosti...« Tako je upala »Pravda«, vendar Hitler ni potreboval te pogodbe za dosego zmanjšanja napetosti in za utrditev miru, marveč je s to pogodbo dosegel svoj namen in izročil Sovjetsko zvezo iz zahodnih načrtov, do katerih ni moglo priti v prvi vrsti že iz znanih stališč Poljske, Finske, baltskih držav, a predvsem Anglije, ki obrambnih interesov Sovjetske zveze ni upoštevala. To je obrazložil natančno sovjetski maršal Vorošilov v svojem poročilu o prelomu pogajanj z zahodnima velesilama. Razumljivo, da so zato to pogodbo na zahodu še bolj hrupno obsojali in naperili svoj bes tudi proti komunistom v svojih deželah. V Franciji so to čutili tudi internirani borci mednarodnih brigad, ki so bili v taboriščih že po svojem umiku iz Španije. Nad to pogodbo pa so se ponekod na Zahodu 'zgražali' tudi po drugi svetovni vojni, čeprav je SZ nosila glavno breme v boju proti Hitlerju, ki bi ga Zahod, to lahko zapišem mirne duše, nikoli ne potolkel, vseeno pa je to pogodbo uporabi 1 po vojni za netenje 'hladne vojne'. .BARBARISCHE FREUNDSCHAFT' so leta 1952 imenovali ta sporazum v Zahodni Nemčiji prav ljudje, ki so rjavemu barbarstvu do zadnje minute služili kot častnikarji ali celo funkcionarji v stranki in se razburjali nad knjigo ,Germain-Soviet Relation Betvveen the Tvvo VVoiid VVars 1919—1939', ki jo je napisal E. H. Carr in izdal v založbi Oxford Universitv Press, London in v kateri pisec presoja ozadje, zaradi katerega je prišlo do sovjetsko-nemške nenapadalne pogodbe leta 1939, Franz Borkenau očita pisci., da .zastopa stare komunistične teze O KRIVDI ZAHODNIH VELESIL za ta sporazum, ker niso sklenile poleg politične zveze proti Hitlerju tudi vojaške zavezniške pogodbe'. »Kaj je mogla Anglija nuditi Rusiji? V najboljšem primeru udeležbo v evropski vojni in glavno breme spopada z mogočno in tehnično najbolj popolno nemško mašinerijo. Samo žrtve je terjala od nje, koristi tega boja pa pobrati sama. V danem trenutku ni mogla drugega, kakor da se je z nenapadalno pogodbo izognila (imperialističnemu) konfliktu v Evropi.« To, da Carr krivi Zahod za polom 1939 na podlagi dejstev, so v letih hladne vojne v povojnem obdobju v Zahodni Nemčiji najbolj zamerili piscu, ki je bil vse prej kot komunist ali prijatelj Sovjetske zveze. Prav tako so zamerili A. J. P. Tavlorju, ki je 12. aprila 1952 napisal v rubriki Pisma bralcev v ,Manchester Guardianu v zvezi s polemiko med njim in Golom Mannom, zavzel podobno stališče kakor Carr in ki ga bom navedel kasneje. Obe ti stališči se vsaj v glavnih potezah skladajo z oceno, ki jo o tej pogodbi in dogodkih okrog nje dala v KOMUNISTIČNA PARTIJA JUGOSLAVIJE ' (na V. konferenci KPJ oktobra 1940): »Vsi upi imperialističnega bloka, ki je zmagal v minuli (prvi svetovni) imperialistični vojni, so bili oprti na to, da bi svojega čedalje bolj nevarnega tekmeca Nemčijo zapletel v vojno z Zvezo sovjetskih socialističnih republik, da bi ti državi v medsebojnem boju izkrvaveli in oslabeli, da bi s pomočjo nemškega imperializma preprečil zmagovito zgraditev socializma v ZSSR, ki se mu zdi največji sovražnik in nevarnost za imperialistični svet, in da bi mu nato oslabljena imperialistična Nemčija ne bila nevarna. S tem namenom je angleški imperializem dal mnogo koncesij svojim tekmecem: prepustil je leta 1931—1932 Mandžurijo japonskim imperialistom, prepustil je Etiopijo in Albanijo italijanskim imperialistom; prepustil je Posarje, Avstrijo in češko nemškemu imperializmu, skupaj s francoskim imperializmom je izročil junaške narode Španije njihovim krvnikom itd. Angleški in francoski imperiulisti poskušajo vse, da bi z raznimi mahinacijami zapletli Sovjetsko zvezo v vojno, da bi šla zanje po kostanj v ogenj. Sovjetska zveza pa je zaradi svoje modre stalinske politike miru, zaradi ogromne moči odvrnila vojno nevarnost od svojih meja ...« (»Delo«, zbornik, Cankarjeva založba Ljubljana, str. 33 in 34) Jugoslovanskih komunistov ta pogodba ni zbegala in odvrnila od svojega boja proti fašizaciji Jugoslavije in nevarnosti, ki je Jugoslaviji grozila od zunaj. Toda vrnimo se k Hitlerju, ki se misli na vojno ni odpovedal. Dne 22. avgusta 1939 je HITLER govoril vrhovnim poveljnikom in poveljujočim generalom o bližajoči se vojni in med drugim dejal: »Nasprotnik (Zahod) je imel še to upanje, da bo Rusija nastopila kot (naš) nasprotnik po osvojitvi Poljske. Nasprotniki niso računali na ogromno moč mojih odločitev. Naši nasprotniki so majhni črvi. Spregledal sem jih v Munchnu.« Aleš je uvidel, da bo moral izreči tudi besedo, ki se je je Martina tako bala in se je bo še bolj bala verjeti. Čez sebe je potegnil že križ, vendar ga še ni pritisnilo k tlom tako, da ne bi mislil na druge. Martinin prihod in njena naivnost sta ga vzdramila. Njegova odgovornost pred ljudmi bo zdaj še večja. Okoli sebe je imel vendar tiste, ki so bili najnevarnejši, čeprav je sestra tistega, ki ga je VVerner vpregel v svoj voz, bo prav ona morala poskrbeti, da ne bo več nevaren. Vsaj poskusiti mora vse, če je kaj takega še mogoče. Pogledal je k brezbrižnemu stražarju in še enkrat začel: — Ne misli, da se mi meša. Resnica je, kar ti bom rekel. In trda posebno zate! Poslušaj! Čutil je, da že ve, kaj bo sledilo. Ko je strastno prikimala, je nadaljeval: — Če je bil Filip nekaj ur zaprt z menoj in na videzno tako zdelan, je bil lahko samo zaradi dogovora. Ti je zdaj jasno? On je izdajalec! Drug ne more biti! — Oh ne, ne, to ne more biti res, je zastokala Martina, ki ni hotela verjeti tega, čeravno so bile to le besede. — Zberi se! Tudi če je brat, je zeio nevaren ... Te besede je ustavil stražarjev glas, ki je rekel: — Čas poteka. Se dve minuti! Aleš je tiše kot doslej naglo nadaljeval: — ... Tako je in nevaren je za vse druge. Stražar, ki je bil z njima in je odpravil tudi njo, jo je potolažil: — Kar pustite, bomo že mi uredili! Vzel je zavitek in ga odnesel s seboj ... Aleša zdaj niso vrnili k Bernardu. Potisnili so ga dve celici naprej. Znašel se je v novi luknji, še manjši kakor je bila prejšnja. In sam, tako strahotno sam z vsem, kar mu je prineslo srečanje z Martino. Hujšega spoznanja še ni doživel. Kam jo je pripeljalo čustvo?! Pa saj je tudi njega! Je mar boljši? Zdaj bi storil brez pomisleka vse tisto, kar je storiti treba. Martina, kdo ji bo stal ob strani? Peter, Jesen? Kdo bo krotil Filipa? Ali pa je zagazila že globlje? se je ustrašil ob misli na brezobzirnega VVernerja. Da bi ušla! Da bi pokončala Filipa . . . gada! in če ne? Raje bi jo videl mrtvo, kot da se je zgodilo tole! Martina pa še ni smela takoj iz zaporov. Z njo so bili zelo vljudni in prijazni. Vsi od stražarjev do VVernerja, ki jo je potem sprejel v svojem uradu. Dotlej še ni mogla urediti misli. Bo že še videla, kaj je res in kaj ni. Kaj bo mogoče st nti. Poglavitna skrb bo rešitev Aleša! Ali je imel res prav? Vendar je glas, ki jo je opominjal, da je tudi ona sodelovala pri njegovem zajetju, komaj sproti dušila in ga potiskala na dno neukročenih želja. VVerner se je proti njej vedel kot prijazen kavalir, ki ga bolj ko vse drugo privlači njena Ie- ivan jan mrtvi ne lažejo 30 Kaže, da to veva doslej le ti in jaz. Si pripravljena? Njen pogled je bil tako zbegan, da ni vedel, če ga je razumela, pa če mu je pritrjevala ali ne. Toda on je moral poskusiti. Še bolj se bo grizel, če ne bo poskusil. Kako dolgo bo še živel, pa je tako samo še vprašanje časa. Tvegati bo morala ona, Martina. Tvegati več kot doslej. Ostala je še minuta, morda še manj, zato je vročično naročal: — Filipa se boj! Zapeljal je tebe in tudi mene, čeprav sem ga že skoraj držal. Zdaj si ti na vrsti. Zal mi je, a ne glej ga kot brata. Edina si, ki lahko kaj storiš. Pazi, da te ne bodo zasledovali. Izgini, kakor hitro boš mogla, če ne boš storila tako, bo uničil tudi tebe. Pohiti, da ne bo prepozno! Martina si je hotela zamašiti ušesa, a je samo zaprepadeno poslušala. Zmogla je samo še: — Kako si trd! Kaj pa, če ni res? — Ne laži si in stori, kakor sem rekel! Moraš! je cilil Aleš. Tedaj je stražar pogledal na uro in odsekal: — Poslovita se! Vrata so se odprla, Aleš in Martina sta vstala in dekle se ga je oklenilo ter ga rotilo: — Morda pa ni tako hudo. Upaj in delaj, kakor sem ti rekla! Zanesi se name ... Med vrati sta se pokazala dva močna stražarja. — Gremo, je velel prvi. Ločili so ju in Aleš ji je ponovil glasno: — Ne pozabi, kaj moraš storiti! — Dosti, je pretrgal stražar, nato so ga odgnali po hodniku. S solzami v očeh, zmedena in negotova, vendar prepričana, da to ni njuno zadnje srečanje, je spremljala Aleša, ki se je med močnima stražarjema oddaljeval po hodniku. Tedaj je opazila, da je zavitek, ki mu ga je bila prinesla, ostal na mizi. Ni ga vzel, najbrž sem se mu tako zamerila, ali pa ga je razburjen pozabil, jo je prešinilo tisti hip. In kakor da ji ti zidovi, dolgi hodniki, odmevajoči škornji in uniformirane postave s pištolami na pasovih niso vzbujali nobenega strehu, se je stegnila po zavitek in zavpila za odhajajočim Alešem: — Zavitek si pozabil! Aleš se je hotel ustaviti, pa sta ga stražarja potisnila naprej. Zdaj ni vedela, pri čem je. Nenadoma ji je to pomenilo toliko, kakor če bi ji rekel, da je nc mara več. čutila se je prikrajšano za zadoščenje, da sta bila njeno ponižanje in obisk vredna truda. pota. Večkrat se je njegov pogled zatopil v njene oči, ki so bile po slovesu z Alešem zaradi otožnosti še lepše kakor prej. Povesila jih je in mislila samo na Aleša. Zato se je zdaj zahvalila, da ji je dovolil obisk in vprašala: — Komu se si nem se zahvaliti, da me je priporočil? Hotela je vedeti, če je bil to Filip, hkrati pa se je tega bala. VVernerju pa je prav tako zastavljeno vprašanje zvenelo zelo premišljeno, zelo zrelo za dekle, ki je storila korak, kakršnega si je poprej komaj upal zamisliti. Zato je rekel: — Med vašim ljudstvom so še ljudje, ki niso ne z nami ne z uporniki. Eden izmed njih se je zavzel za vas! Pogovor je vodil tako, da nc bi mogla pomisliti na Filipa, naravnost pa tudi ni hotela vprašati, kako je z njim. V ušesih so ji še vctlno zvenele Aleševe besede, ki so jo kljub boleči verjetnosti zadrževale v mejah previdnosti. Nazadnje se je zbrala toliko, da je namenoma neumno vprašala: — Koliko sem dolžna? VVerner se je nasmehnil: — Te reči se ne plačujejo z denarjem. To je žc plačano, samo če smo vam s tem ustrče I i'.' Lovil je njene oči, da je zardela in niceov pogled jo je zmedel Vendar je še rekla: — Poslala vam bom steklenico žganja, saj niste videti tako hudi! Preden je odšla, ji je VVerner nekako očetovsko, tako kot bi ji /elel vse najbolje, svetoval: — Pametni bodite! Poudarjam: pametni! Ko pridete domov, se poglejte v zrcalo, pa boste videli, kaj vam bo povedal obraz. V življenju človek včasih nehote zaide na napačno pot. Zlasti mlad. Tudi meni se je zgodilo že vse mogoče. Zato, verjemite, da vas razumem in vašega fanta morda tudi. Skušajte se vživeti v naše delo, pa bo marsikaj razumljivcjše. Zato ni neverjetno, da boste Aleša še videli. In kdo ve, kako bo še naneslo, da mu boste lahko pomagali! Ne bo morda najlaže, ker je bil oborožen in nevaren, a bo še lahko spoznal, kje je prihodnost. Gotovo ste mu rekli kaj spodbudnega, če pa je on vam rekel kaj takega, naj vas ne bega. Mi vam bomo tudi v prihodnje na voljo! Potem je vstaia. Vsa v skrbeh in dvomih bolj kot ob prihodu. Novica o Filipu je omajala ves njen načrt. Preden ji jc VVerner dovolil oditi, ji je šc naročil: — Najbrž vam ni treba posebej povedati, da za vaš obisk ne sme zvedeti nihče. Vsaka nepremišljena beseda vas iahko spravi v veliko nevarnost. Sva se razumela? Nihče! Odtavala je ven in se šele zdaj začela po ma lem zavedati, kaj se je zgodilo. Po ušesih so ji zvenele Aleševe in VVernerjeve besede: Izdajalec je ... stori, kakor sem rekel! ... Nepremišljena beseda ... velika nevarnost. Dalj ko je hodila, bolj urejene so bile njene misli. Me je res Filip pripravil do tega? On je uredil, da sem dobila dovoljenje! Kdaj je mogel biti v zaporu? Aleš je govoril tako čudno, pa vendar jasno, še nikoli mi ni lagal. Zakaj moram prav jaz biti tista, ki naj pokaže na Filipa? Na brata! Ne, saj ne more biti res! Med hojo in vožnjo se je sem in tja ozrla, če je kdo zasleduje, pa ni bilo videti nikogar. Hodila je svobodno in zdaj bi lahko takoj izginila v gozd, kot ji je svetoval Aleš. Samo da pride s postaje. Tam blizu so na obeh straneh ceste že gozdovi. Toda potem Je bilo tole zaman. Za Aleša ne bo dobro. Prej moram govoriti še s Filipom! Misel, da je Filip izdajalec, ki je povzročil tolikšno nesrečo, je odganjala in iskala vse mogoče in mogoče izgovore in opravičila, če je res, bo moral izdati tudi njo. Kaj takega se ne sme zgoditi. Morda je vmes še kdo in še kaj, kar Ji bo odvzelo breme nepopisne odgovornosti. Tedaj se je šele spomnila, da ji je Filip prav tako kakor gestapovec naročal, v kakšni tajnosti mora ostati njen obisk. Zabolelo jo je pri srcu, da je komaj še obstala na nogah. Sem res ujeta? Je mogoča taka hudobija? F1" lip če si tak ... potem ... Ne, poprej moram govoriti z njim! Zdaj se je pognala proti domu. Še vedno je kljuvalo v njej opozorilo, naj pobegne, naj ne v hosto, pa ji jc izgovor, da mora še govoriti s Filipom, bil v opravičilo, da tega ni storila. Kar zahteva Aleš, je preveč . . . ! A resnica se je kljub vsemu izkazala takšna, kakršna jc bila- . Aleš jc v mislih spremljal vsak njen korak. Sledil ji je, jo priganjal in ji pokazal več krajec kjer naj bi izginila v gozd. čutil je, kako J° spremlja več oči in hkrati ; ial, da jim bo ušla-Bal se je tudi pomisliti, kako se je bila odločila za obisk v tem brlogu in kako je dobila dovoljenje gestapa, ko so vendar vedeli, kdo je! B° zbrala toliko moči in se Iztrgala nevarnim k1^"^ pijem? Kaže, da kri ni voda? Tisto noč ni zadremal niti za trenutek ... . Po Aleševem zajetju in aretacijah v dolini je nastala huda vrzel. Posebno Goloba je bn° škoda. Med ostal doma delavec Peter, mož, ki sicei ..... kakih posebnih nagnenj, toda človek, na ka*e£^ ga si se tudi v najhujšem lahko zanesel in taM prikrit, da ni padel v mrežo, ki jo je bil gestap široko razpel. Aleševo delo je prevzel drzni k' sen, ki je prišel iz bataljona. Ta je bil za ™fte vega naslednika še najprimernejši. Sodeloval J z Alešem in poznal razmere pa tudi po značaj mu je bil podoben. Aleš ga je že popivi polag■ ma vpeljava] v delo, ker ni izključeval možno« nenadnih sprememb. Zato je Jesen vedel Z8 ^ tra in navezal stike z njim. Tudi bataljon I« 1 Kdaj zelo previden, skoraj vsak dan so tab°r drugod. Filip je le slutil, kaj se godi brez nj«P»| a moral je zvedeti, kdo je Peter. Zato je »le vsakemu njegovemu koraku, kajti z Jesenom •> „:__/..I -•_ a., ji • _ ... ., i. :. _____v/i' A|L uporabnimi in neznanimi zaupniki j* ni kazal ni našel stika in tudi ni vedel, da je prevzel A ševo delo. Večkrat je našel kak vzrok, da je* ^ 'Vtru, a se ta z njim ni hotel spušča u POgOVOre. Čeprav je Filip zaradi PoCt ".■tra z'| spust'1 r pil k P resne pogov nosti in zunanje nepomembnosti imel bnega človeka, ua vendar ni sluteč, kaj Filip hoče izmikal in mu kazal vsakdanji obraz, vendal kar naprU mani pomeni z oči. Ta se mu ni bil zadosti prevejan. Filip ga je Kai prepričeval, kako rad bi posebno zdaj, ko s°bi,j toliko zaprli, ko so zaprli tudi Aleša, in s° drugi se bolj prestrašeni in nezaupljivi. p°tr^. gal pri oživljanju stvari. Če on kaj ve, ali po buje, mu jc pripravljen priskočiti na pomoč:.. Peter se ni spremenil. Vedel se je tako, ka» . da o tem nič ne ve. Začel je dvomiti o ^'»P^ pripravljenosti? Drugi; ki so imeli kaj nad sa^» so se v teh dneh potuhnili in odtegovali. °"nl? jc kazal naravnost občudovanja vreden p°^cba Take tihe vode So rievnrnc. Z njim bo opraviti n3£!o! jc :;:.!enil Peter. Pijenje in delo na hribovskih kmetijah (26) Božič in velika noč: prepovedani obiski |. frMado gospodinjo se je po ohceti začelo popolnoma novo Ost JC.n^e- ^e so bili stari z njo zadovoljni, so v večini primerov Vp ne^aJ časa v skupnem gospodinjstvu in pri skupni mizi, dar so bili le redki primeri, da bi tako ostalo do smrti v , v- Saj je znano, da nobena kuhinja ni dosti velika, da bi ^Jej gospodinjili dve — stara in mlada. Zato so se preužit-b0 radi kmalu umaknili v svoj kot, ponavadi v zadnjo so-~ hišco, ki jim je bila zapisana s preužitkom vred v ismu. Tako je potem mati sama kuhala za dva. _ dobro, saj stari ponavadi rabijo drugačno hrano mIddi, ki težko delajo. J^kem PU ko J« tudi do k?'ko k°nec Pa poglejmo še, v k .So se včasih kmetje tu Čeii1 h »bavali, kaj so po- p v Praznikih. (le;eynckatero lepo (in tudi E'JNl))'!0) nedeljo je skrben ko , VZcl na rame moti->?.p0t,Jgo jekleno rezilo za Veial ro?-ovanje gozdnega ple-Dier;,ln. traven še klešče za se i^Je lesa. TaKo oskrbljen Šele nnvapotil v svoj gozd in **Hov v?3 '° PriEna,a nazaj • Najprej je z motiko popravil razdrta kolovozna pota in izkopal nove Jarke, kjer je bilo to mogoče. Z rezilom je reševal mlade smrečice, da jih ni zadušil plevel, tudi sadil jih je, kjer je le videl kakšno prazno mesto. Ko je bilo to urejeno, je šel od smreke do smreke, vsako posebej obje! z rokami in pregledal, če ni kake bolezni ali škodljivca. Vse jc premeril in ugotavljal, koliko jc prirastka. Končno se je morda tudi malo zleknil v blagodejno senco in zadremal, saj so mu ptički peli najlepšo uspavanko. Ko je potem prišel domov, je pomalical, in že ga jc klicala živina v hlevu. Le redko si je privoščil obisk v kakšni gostilni, pa še to le takrat, ko je kaj prodal, da sta s kupcem malo zalila kupčijo. Z zapravljivčki se tod niso vozili. Le redkokateri kmet je imel boljši voz »na fedre«, ki so mu tod rekli »lajtarbogn«. Ce se je kak kmet vozil z zapravljivčkom, so pravili, da mu konjska kopita pojo: »Kmal boš petlu, kmal boš pellu . . .« Razen pusta, ki je bil bolj praznik kolin, so bili še trije prazniki, ki so vsako leto za kratek čas spremenili kmetovo skromno življenje: velika noč, sejem in božič. Za veliko noč in božič jc bil včasih tako velik praznik, da se ljudje še obiskovali niso. Zjutraj in dopoldne so opravili v cerkvi, popoldne pa so brali svete knjige. Pravili so, da bi vsakemu, ki bi prišel na tak dan na obisk, pribili od zadaj star pečni pokrov. Šele na veliki ponedeljek in na sv. Štefana, dan po boži- ču, so lahko veselo zarajali. Na veliki ponedeljek so fantje sekali »piruhe« (pirhe) in pomaranče. Če je dinar ostal v pomaranči, je bilo oboje njegovo, dinar in pomaranča ali piruh, če pa se je odbil, je izgubil oboje. Od velike noči pa do konca maja je bil še čas za spomladanske ohceti — tako, da so do košnje že lahko vse pospravili v red. Semajnemu dnevu so tod včasih rekli kar »bob«. Ko so prišli v nedeljo skupaj, so se vprašali: »Kdaj bo kje bob?« Bob (krofi) je bil namreč za sejem obvezen. Kmetje so pravili: »če za sejem ni boba, potem sploh ne vemo, zakaj delamo!« Danes bobi niso več toliko v navadi, ker jih nadomešča bolj sodobno pecivo. Še vedno pa je ostala obvezna polica, in to po vseh hišah, tudi tam, kjer ne gredo v cerkev, menda zaradi stare tradicije. Za konec naj zapišem še eno zelo staro pesem, za katero mi je pravila mama, da so jo peli zidarji v Kisovcu v Bukovem vrhu, na njenem domu torej, ko so zidali sedanjo štalo. Menda je bilo to okrog leta 1890. Takole se glasi: Dober dan, gospod kaplan, eno pošto do njih imam. šla bude? Žena mi je umrla, gospod kaplan. Pogreb! Pokoplji jo, pokoplji jo, gospod kaplan, kregala me je noč in dan. Dober dan, gospod kaplan, novo pošto do njih imam. Šta bude? Oženil bi se, gospod kapi «i. Kakšno pa hočeš? Mlado bi rad, gospod kaplan. Staro, če hočeš! Stare pa nočem, gospod kaplan, kregala bi me noč in dan. I poberi se! Konec MARIJA FRLIC Vinharj z GLAS * 24. STRAN SREDA — 22. decembra KAJ JE PISAL PRED SEDEMDESETIMI LETI Zadnje številke »Gorenjca« letnika 1901 so bile vse še v znamenju zahtev po slovenski univerzi v Ljubljani. Posebnost, ki je sedaj ne poznamo, so bile tudi posebne priloge, dodane od časa do časa rednim številkam »Gorenjca«, seveda kot poseben list oziroma separat. No, tako prilogo je imel »Gorenjec« tudi ob koncu leta 1901. In sicer je bil ponatisnjen govor deželnega poslanca (in že tedaj slovitega pisatelja) dr. Ivana Tavčarja »na shodu zaupnih mož narodno-napredne stranke«. Tej je celih deset let pripadalo tudi lastništvo in uredništvo »Gorenjca«, tednika, ki je izhajal in bil tiskan v Kranju. Seve, celotnega Tavčarjevega govora nam ni mogoče natisniti, pa četudi je bil zgledna retorična umetnina. Le nekaj odlomkov naj priča, kako se je slovenski pisatelj že tedaj boril za resnično naprednost in prosvitljevanje ljudstva. Najprej se je Tavčar uprl pozivom nasprotnika, češ, bodimo vendar Slovenci bolj složni, spomnimo naj se le slovite anekdote o morav-skem knezu Svetopolku, ki je ob smrtni uri poklical k sebi vse sinove in jim pokazal snopič palčic, ki se ni dal prelomiti, ko pa je snopič razvezal, so se palčiće kaj zlahka lomile ker so bile pač same. Torej le v slogi je moč. Ce držimo vkup, nas sovražnik ne more zlomiti. — A Tavčar svari proti tako Iaži-slogi, ki naj bi jo gojili na-prednjaki in nazadnjaki: Ko stopate v nov volilni boj, naj vas nikar nc plašijo visokodoneče besede o slogi in o Svatoplukovem snopu. Ta metla, v kateri so zvezani sami složni tepci, zlomi se lažje, nego preperela slama. Dobro organizovana inteligenca, ki se zaveda svojih nalog, je več vredna kot deset takih Svatoplukovih metelj in naj je vsaka še posebej blagoslovljena. Potem dr. Tavčar hvali dosedanje delo deželnega zbora kranjskega, ki je imel tedaj napredno večino: Deželni zbor pa je bil tudi resnični prijatelj celemu slovenskemu narodu. Kdo bo v letih poznejših hotel verjeti, da je minoli deželni, ki so ga ob mejah in v središču toli zasramovali in v nič devali in v prah teptali, da je ravno ta deželni zbor, s srečno svojo toko zase jal prvo seme, s kojeja bo zraslo mogočno steblo bodoče Ljubljanske univerze Dr. Tavčar je v svojem govoru še omenil, da je deželni zbor prav v tej mandatni dobi ustanovil kmetijsko šolo za Gorenjsko, ki bode v korist našemu kmetu. Ta šola bode vsaj na Gorenjskem središče, s kojega se bo zasnovalo koristno zadružništvo po deželi. Tukaj bodi jedenkrat za vselej povedano, da naša stranka ni bila nikdar proti zadružništvu in da tudi danes ni. Ni pa zato, da bi bilo zadružništvo le rezervoar nekaterim advokatskim pisarnam. Iz zadrug naj zajemajo kmetje, ne pa kvazikatoliški odvetniki! No, konec govora je bil, kot je bila tedaj in je še sedaj navada, retorično udaren. V onih letih menda ni šlo drugače, kot udri po nasprotniku tam, kjer je najbolj občutljiv. In tako je dr. Tavčar, hud politik, grmel: Pričakujemo, da bodo vo-lilci gromonosno zaklicali duhovnikom-politikom: proč od sklede! Bog varuj deželo kuge, lakote in drugih nadlog, pred vsem pa jo varuj pred duhovnikom-politikom! Pa obrnimo list in preberi-mo kaj bolj miroljubnega. Recimo oglas, ki priča o lepih manirah onih let: Slovo! — ker zapuščam o priliki premestitve v Logatec milo mi Gorenjsko, se na tem mestu poslavljam od vseh naprednih tovarišev, tovarišic, prijateljev in znancev ter jim kličem krepki »Na zdar« — Slavoj Praprotnik, učitelj^, Se odmev angleško-burske vojne v Južni Afriki: Lord Roseberv je imel pred kratkim govor v parlamentu, v katerem je predlagal, naj se za Južno Afriko izda naj-razseinejša in najsvobodnej-ša amnestija in da se vsem Burom, ki prisežejo zvestobo angleški kroni, vrnejo vse državljanske pravice. Govornik je še rekel, da v vsej zgodovini ni bilo med evropskimi narodi toliko mržnje in nenaklonjenosti do Angležev, kot je prav sedaj zaradi nesrečne vojne z Buri. Tega bi se morala angleška vlada bolje zavedati. In še slovo ob koncu leta 1901: Kako zelo smo v napotje nazadnjaškim elementom, pričuje dejstvo, da so zadnje dni raznesli govorico, da bode »Gorenjec« izdihnil koncem leta. Ta nesramna laž nas c hotela uničiti s tem, da bi naročniki ne obnovili naročnine. — Voščimo vsem prijateljem srečno in veselo novo leto 190-21 CZ. Ljud Janez Jale 1571 ) Zapis ob 80. obletnici rojstva Ob koncu tega leta, v četrtek, 30. decembra, ob 18. uri bo v spodnjih galerijskih prostorih Prešernovega spominskega muzeja v Kranju odprta razstava biografskega in bibliografskega gradiva o pisatelju Janezu Jalnu. Pripravljavci razstave (Gorenjski muzej, Osrednja knjižnica in Slavistično društvo v Kranju ter Slovenska knjižnica v Ljubljani) žele tako še v letu, v katerem bi Jalen dopolnil 80 let življenja, počastiti spomin na priljubljenega ljudskega pisatelja, našega gorenjskega rojaka. V dveh ali treh sestavkih bomo skušali še pred razstavo obnoviti našo vednost o Janezu Jalnu, njegovem življenju in delu. Pač tudi zato, ker je pisatelj po krivici že tako pozabljen in tudi v literarni zgodovini zares premalo upoštevan. Pa vendar so Jal-nove knjige, predvsem Ovčar Marko. Trop brez zvoncev in trilogija Bobri, med preprostimi ljudmi zelo brane in priljubljene. RODINE POD PEČMI Vtej vasici, ki se stiska na nizki vzpetini nad cesto med Begunjami in Breznico, se je dne 26. maja 1891 rodil poznejši pisatelj Janez Jalen. Oče njegov je bil cerkovnik in rojstni dom pisateljev je bila zato kar mežnarija. — Na hišo, ki nosi tablico z napisom Ro dine št. 10, je Društvo slovenskih pisateljev dne, 29. maja 1.1. vzidalo spominsko ploščo. Brž pa je treba povedati, da so bile Rodine (v ljudski izreki le »Rodne«) še v začetku prejšnjega stoletja kar mogočna fara, ki so ji pripadale vse vasi pod Pečmi, pa tudi Vrba. Cerkev svetcen Klemena jc posvetil leta 1601 znani preganjalec luteranov škof Tomaž Hren. Župniku Saleziju Cristianu (1756 do 1830) pa ni bilo všeč, da jc farna cerkev tako daleč od svojih vasi. Zato je 1. 1821 prenesel farni sedež na Breznico. v nekako geometrijsko središče žimniie. Seveda Rodincem to ni bilo po volii in so Christiana prav začrtili; menda se je celo v rebrčh pod Pečmi mo- Svet osnovne šole F. S. FINŽGARJA Lesce razpisuje delovno mesto UČITELJA za razredni pouk za določen čas. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. ral skrivati in bežati, še k maši na Breznico niso hoteli hoditi trma jih je podpirala da so raje hodili v begunsko ali radovljiško cerkev. To povsem zato, ker je podobna trma tudi Jalna vse življenje spremljala in bodrila. »Ne, podam se pa ne!« To so bile njegove besede in vodilo. Svet pravljic in čar pripovedovanja je mlademu Janezu odkrival oče, ki je bil razgledan in izkušen mož. Tudi za gore in gozdno divjad je dečka vnemal oče, ko ga je jemal s seboj v planine pod Stolom in Zelenico. Kako hudo je le moralo biti fantiču, ko mu je — komaj desetletnemu — umrl oče . .. O Rodinah pa velja reči še besedo, dve. V tamkajšnji farni cerkvi, takrat še farni, je tudi bilo dne 3. decembra 1800, vpisano rojstvo Franceta Prešerna, ker je pač Vrba spadala pod župni iski zvon svetega Klemena. Hrani pa sedanja podružnična cerkev še vedno vrsto umetnin, ki so jih naslikali mojstri Franke, Pengov in Pustavrh. V neposredni bližini vasi so pred časom odkopali ostanke rimske kmetske hiše (»vida rustica« iz konca 1. ali začetka 2. stoletja). V obeh naiboljših Jalnovih povesti, v Tropu brez zvoncev in v Ovčarju Marku, je pisatelj Jalen resnično znnel svoji dragi vasi visoko pesem domačijske ljubezni. OD POSTAJE DO POSTAJE Potem je življenja pot vodila nadarjenega mladeniča skozi leta SolsM učenosti: štiri leta na Breznici, dve leti v Ljubljani, nato pa kar osem let m gimnaziji v Kranju. In da bo tudi z imenom vse prav. je študent Jalen stanoval v hiši, ki je bila nekdaj last Ane in Jakoba Jalna! Oba sta bila, kot tradicija trdi, pesniku Prešernu dobra prijatelja do poslednjih dni. Bogoslovje je Janez Jalen končal v Ljubljani, novo ma; šo je pel 1. 1915 na Breznici in šel kot kaplan duše pasj v Bohinjsko Srednjo vas. Rad. ali nerad je moral odltI L 1917 za vojnega kurata na gališko fronto; konec vojne pa je dočakal v Lebringu. Brž ko se je znebil kura** ske vojaške uniforme, je bl1 že poslan v našo Besnico, da bi nadomestoval obolelega župnika Pokorna. Potem Je kot kardan romal od fare do fare. Bil je v Črnomlju, v Stari Loki in celo pri rofrka Finžiariu v Trnovem v Ljnfr- Ifani. Kot katehet pa je služboval v Mostah in na Studencu; žunnikoval je Janez Jalen v Notranjih Goricah na Barju (tu se mu je spočela zamisel o Bobrih!), v Grahovem pri Cerknici — posle?" nia niegova postaja pa Je bilo Ljubno na Gorenjskem. Mrtev se je vrnil v domače Rodine . . . Zdaj spi skupno s starši v zavetju svetega Klemena, tik ob stari cerkvi. Smrtni dan pisateljev )e hil 12. aprila 1966. bilo Jal novo službo-Notranjih Gorican na Barju odločilno za PlS*" prebiva* tako Kot je vanje v teljsko stvaritev o cih ljubljanske kotlin-, _a je bila niegova kaPlan,S.lii služba v Bohinjski .Src,"^. vasi snodbuda Jalnovim 1 skim in planinskim crtJC«J posebno še za povest o L kovi Cilki. Zamolčati rudi ne ^^{. kako vnet planinec je b» P satelj. Vsako leto se j« večkrat povzpel na 1 'f jg. najraje po poteh iz Bohinja Sicer pa je svoj dopust . ne/ Jalen najraje PrcZVjjt v bohinjskih vaseh. Jezer Savica pa vse triglavsko v^g gorje je pisatelja dobesi-začaralo. Dve ljubezni F via tem nosil Rodine in hinj srcu: dofjg krivnostm alo) (Sc bo nadal« Črtomir /0> Rodine (levo, pred cerkvijo, stara mežnarija — rojstni pisatelja Janeza Jalna) — Loto: F. Perdan do«" Številna udeležba LIJ ', 1.1 J-LLLJ U;i LU-U 1.1 I U.l J J J Pred nedavnim je bil v Mojstrani občni zbor planinskega društva Dovje — Mojstrana, ki so se ga udeležili Predstavniki krajevnih orga-n*acij in društev, delegat t'aninske zveze Slovenije, Predstavnik regionalne planinske zveze za Gorenjsko, Predstavniki planinskih dru-•v'ev iz okoliških krajev ter Številni člani društva. Občnega zbora se je tako udeležilo °koli 200 ljudi. V živahni razpravi so zelo l'^odno ocenili delo posamezen odsekov planinskega dru-*tva. še posebej velja omeni-11 Plodno in pestro dejavnost alpinističnega odseka, številne akcije tega odseka, vse bolj uspešno uveljavljanje mladinskega odseka, marka-cijskega odseka in odseka Gorske reševalne službe. Reševalci iz Mojstrane so morali letos večkrat reševati. Pri tem so ugotovili, da se planinci in turisti odpravljajo v hribe premalo pripravljeni in izkušeni, s pomanjkljivo opremo in nezadostnim znanjem. Letos kar v petih primerih niso mogli več pomagati ponesrečencem. Tudi pri gospodarskem odseku so bili z obiskom Aljaževega doma v Vratih nadvse Prireditve ob novoletni jelki KRANJ . Letošnje novoletne prireditve za kranjske otroke prireja °* Že leta prej društvo prijateljev mladine občine Kranj, kupaj s Prešernovim gledališčem, Centrom za estetsko vzgojo in Kinematografskim podjetjem so za otroke kranjske ocine pripravili 45 predstav. V Prešernovem gledališču bo Predstav za otroke iz mesta Kranja. To bodo predstave ^ otl'oke iz vrtcev, za šolske otroke, nekaj predstav pa so ^ kupile tucjj nekatere delovne organizacije. Z lutkovno igrico ■ a rePa Pa 00 Prešernovo gledališče gostovalo tudi po °'iških krajih, tako da bodo teh novoletnih prireditev veseli dl otroci iz bolj oddaljenih krajev občine. Na vseh teh . ""editvah bo nastopil tudi dedek Mraz. V tednu pred novim ^ °m bo po osnovnih šolah v občini imel več predstav lut-K^.VnS 'griče Pavlihove nezgode Center za estetsko vzgojo Tudi pri teh predstavah bo nastopil dedek Mraz. rudi Kinematografsko podjetje je pripravilo v tednu pred !J Ym letom več predstav otroških filmov in risank. Otroci do radi gledali švedski barvni film Pika Nogavička ter ar>eoske in ameriške barvne risanke. TRŽIČ j Jkroštvo prijateljev mladine v Tržiču je skupaj s KUD zič za letošnje novoletno praznovanje pripravilo šest pred- luri- *gr'Ce Dedek Mraz in Škratje. Z igrico bodo gostovali dl v Podljubelju, Lomu in na Brezjah. JESENICE Na Jesenicah bodo pripravile za praznovanje krajše pro-cl0aill-° 'c krajevne organizacije DPM. V vseh krajih od Rateč Žirovnice bo dedek Mraz obdaril predšolske otroke, med-3q'Ti k° bodo na vseh šolah pripravili učenci svoje prireditve 1^- decembra. Vsa leta doslej je bila osrednja prireditev otrobiega novoletnega praznovanja na Jesenicah v amaterskem blišču Tone čufar, letos pa predstave za otroke ne bo. ŠKOFJA LOKA jj škofji Loki bo dedek Mraz obiskal otroke v delovnih e*tivih, ustanovah in vrtcih. DPM je pripravila več pred-v igrice Ele Perocijeve Pravljice žive v velikem starem j. ,s,u- Za otroke, ki pa ne bodo obdarovani drugod, bo pri- Pri Cv v Petek, 31. decembra, ob 9.30 v Loškem gledališču. Vs *editve ob praznovanju dedka Mraza pripravljajo tudi v drugih večjih krajih škofjeloške občine. Manjši prostor v centru Kranja na relaciji po-šta-avtobusna postaja, suh in zračen, ki bi bil primeren za ekspedit in vskladiščenje časopisov, vzamemo takoj v najem. Ponudbe pošljite na podružnico ČGP »Delo« Kranj, Koroška 16. zadovoljni. V prihodnje bo prav gotovo treba računati tudi na popravilo ceste v Vrata in v obnovo Aljaževega doma v Vratih. Ob koncu občnega zbora sta udeleženca odprave v Hindukuš, alpinist Janez Brojan in inženir Jamnik iz Kranja prikazala film o poti naše himalajske odprave v Hindukuš. D. S. Koliko in kaj pijemo? V prvih devetih mesecih letos so v kamniški občini prodali 152.789 litrov piva, 76.868 litrov vina, 26.484 litrov žganih pijač, 73.988 litrov brez-alkohohiih pijač in 40.611 litrov mineralne vode. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem so prodali več, in to: piva 11.406, vina 6021, žganih pijač 6983, brezalkoholnih pijač 8320 in 4482 litrov mineralne vode. To so podatki samo družbenega sektorja gostinstva, niso pa zajeta zasebna gostišča. Od vseh vrst pijač je največji porast pri žganih pijačah. J. V. Prijazen šofer Mrzel in meglen zimski dan je bil. Škofjeloška avtobusna postaja je bila skoraj prazna. Potniki so že posedli ali pa so bili še na toplem v restavraciji. Čez cesto pri dijaškem domu sta prihajala starejša slepa ženička in šofer avtobusa — menda mu je ime Lojze, šofer je ženico držal za roko in jo varno vodil med gostim prometom. Spotoma sta se pogovarjala. Ko sta prišla do avtobusa, sem prisluhnil. »Se boste peljali z avtobusom?« je vprašal šofer. »Bi se, pa sem brez denarja,« je s strahom odgovorila ženica. »Kar vstopite, bom že jaz plačal,« jo je takoj potolažil šofer. Šofer in sprevodnik sta ji pomagala tudi pri vstopu na avtobus. Zatem je šufer hotel plačati. Ni mu uspelo. Plačal je sprevodnik. Ko šofer nikakor ni mogel oddati denarja sprevodniku, ga je potisnil v roke ženički. »Boste imeli pa za nazaj,« ji je dejal. Zenička po vsem tem ni mogla skriti presenečenja. Zahvaljevala se je še in še. In tudi ostalim potnikom je bi lo toplo pri srcu. Transtu.ri-stov šofer in sprevodnik sta pokazala, kakšno osebje naj bi bilo po naših avtobusih. J. G. Izjemna priložnost za ugoden nakup! Od 20. do 31. decembra 1971 v BLAGOVNICI nMintiMi Škofja Loka 10 °/o novoletni popust za gotovinski nakup MOŠKE, ŽENSKE IN OTROŠKE KONFEKCIJE. Novoletni popust poklanja Lman Himcni ŠKOFJA LOKA vsem potrošnikom kot voščilo za zadovoljno in uspešno novo leto 1972. VELETRGOVINA Delovna skupnost Veletrgovine ŽIVILA Kranj se je odločila, da bo namesto običajnih novoletnih čestitk ustrezni znesek namenila Vzgojno varstveni ustanovi Kekec v Kranju. Poslovnim partnerjem želimo poslovno uspešno NOVO LETO Veletrgovina ŽIVILA Kranj Kranj MEfflME komponibilni program MARI EL Razstava pohištva —• spalnice, dnevne sobe, kuhinje na novoletnem sejmu v Kranju, delavski dom od 16. do 26. decembra. Pri nakupu po&štva vam nudimo: 5 % popust, dostava na dom brezplačna* kredit za garniturno pohištvo do 10.000 din. SUTEHUA1ES Kovinotehna FUŽINAR Jesenice PRODAJA NA NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU OD 16. DO 26. XII. IZREDEN POPUST Nadvse ugodni kreditni pogoji brez porokov in obresti Potrošniki! G O R E N J E pralni stroji televizorji hladilniki štedilniki peči Od 15. do 31. decembra 1971 nudimo gospodarskim organizacijam in p°" trošnikom pri nakupu daril v vrednosti 100 din 5 % popusta. Vsa darila pakiramo po vaši želji in odpošiljamo na zahtevane naslove-Pohitite z nakupom.novoletnih daru v »Delikatesi« v Kranju. POSEBEJ PRIPOROČAMO: 0 PECI NA OLJE EMO # TRAJNOZARECE PECI EMO % ŠTEDILNIKE KDPPERSBUSCH # ŠTEDILNIKE PLIN - ELEKTRIKA GIBO Srečno novo leto želi vsem cenjenim strankam Kovinotehna Se priporoča in vam želi srečno 1972 Trgovina »DELIKATESA« gost. in trgovsko podjetje CENTRAL KRANJ Veliko izbiro novoletnih daril vam P° znižanih cenah nudi trgovina DELIKATESA na Maistrovem trgu v Kranju. Konfekcija Mladi rod Kranj obvešča cenjene potrošnike da bo v času novoletnega sejma v Kranju v svoji prodajalni vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure v Tomšičevi ulici prodajala svoje izdelke po znižanih reklamnih cenah. Obiščite nas, zadovoljni boste SOBOTA — 18. decembra 1971 — __ m. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ tri gl av Darila, primerna za praznike, izberite pri nas! ENKRATNA PRILOŽNOST! EMO nagrajuje med 8, novembrom in koncem leta vsakega kupca peči na olje EMO-3, EMO-5, EMO-6 ali EMO-8 z garnituro posode. Nagrada vas čaka v trgovini. NOVOSTI ZA JESEN IN ZIMO VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELIMO SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1972 IN PRIPOROČAMO SVOJE IZDELKE Slovenija avto Poslovalnica Kranj, Titov trg 1 Nudimo vam novoletni popust pri nakupu: • motornega kolesa 20,00 do 30,00 din • moškega in ženskega kolesa 35,00 din • otroškega kolesa 20,00 din PRIPOROČAMO SE ZA OBISK Slovenija avto Obrtno podjetje Instalacije Škofja Loka razpisuje prosta delovna mesta: 1. preddelavca v pločevinami Pogoj: VK ključavničar z najmanj 3 leta prakse ali KV ključavničar z najmanj 8 let prakse za obdelavo pločevine in izdelavo omar elektroopreme ter potrebno strokovnostjo ravnanja z ustreznimi stroji 2. K V ključavničarja za delo na industrijskih elektroinstalacijah Pogoj: delavec mora imeti opravljen tečaj in izpit za varjenje Delovno mesto pod točko 1. je treba zasesti do 1. februarja, pod točko 2. pa do 1. marca 1972. Podjetje želi, da imajo kandidati pod točko 2 lasten osebni avtomobil zaradi dela na terenu. Osebni dohodki so določeni v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov in v pravilniku o delovnih normah. Kandidati naj prijave z dokazili o strokovnosti in dosedanjih zaposlitvah vložijo v tajništvo podjetja do vštetega 30. decembra 1971. Prednost imajo kandidati s stanovanjem v bližini škofje Loke. alpska modna industrija Radovljica vabi Vse nekdanje člane kolektiva in njihove prijatelje, da si gledajo nove proizvodne prostore v Radovljici, Jalnova ul. 2. Ogled je možen 24. in 25. decembra od 10. do 12. ure. Vabljeni! Delovna skupnost Almira Radovljica. C£NTRAL KRANJ Obiščite novo trgovino s prehrambenim blagom in gospodinjskimi potrebščinami na Klancu, Oprešni-kova ulica št. 84. Velika izbira blaga, solidna postrežba, zmerne cene, odprto dnevno od 7. do 11. ure in od 13.30 do 19. ure. Ob nedeljah od 7. do 11. ure. CENTRAL KRANJ Na novoletnem sejmu v delavskem domu v Kranju od 16. do 26. decembra vam s posebnim sejemskim popustom pri cenah nudimo ženske in moške čevlje po najnovejši modi SE PRIPOROČA KERN STANKO, MODNO ČEVLJARSTVO Kranj, Partizanska cesta 5 Obiščite nas na novoletnem sejmu v Kranju v delavskem domu od 16. do 26. decembra Priporočamo se za nakup in vam želimo srečno novo leto mlinčka za kavo cofim in mpcca Prodam novo POMIVALNO MIZ0. Hotemaže 36. Prodam 10 tednov stare PRAšICKE. Resman, Zgoša a- Begunje 6294 Prodam OGLJE. Kejžar, Uavča 71, Železniki 6255 Prodam nov kombiniran MIZARSKI STROJ (7 operami 2000 D. Naslov v oglasnem oddelku 6295 Prodam ELEKTRIČNI ll*K sistem HO. Valenčič, Stritarjeva 8, Kranj 6296 Poceni prodam PEČ za centralno ogrevanje zrenjanin za 01Je in trdo eorivo in 150-li-*rski železen BOJLER za vo-a°- Perdan Anica, Kranj, Pot na Kolodvor 1 6297 Prodam skoraj nov kombi-2";an italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Stare, ŽupanČice-Va », Kranj, telefon 22 868 Poceni prodam dobro ohranjeno DNEVNO SOBO. Kebe-toY,a 5. Kranj 6299 prodam od 450 do 500 kg Srega BIKA. Brezje 37, Tr-ž'e ©300 .Prodam dva PRAŠIČA, tež-,7 Po 55 kg. Grad 43, Cerk-]* 6301 v, Prodam 170 kg težk r,V-ŽANA 24. decembra franc. barvni film POT V KATMANDU ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 22. decembra ital. barvni film IZKOPLJI SI GROB ob 20. uri 24. decembra amer. barvni film JAGODE IN KRI ob 20. uri 1 Gosta megla je botrovala nesreči na cesti prvega reda, ko je tovornjak dohitel osebni mobil in trčil vanj. Oba — tovornjak in osebni avtomobil — sta zapeljala s ceste. Dve sta bili ranjeni, materialna škoda pa je precejšnja. — Foto: F. Perdan avto-osebl nesreče NEZGODA NA POLEDENELI CESTI Na poledeneli cesti tretjega reda v Zmincu je v petek, 17. decembra, dopoldne začelo zanašati osebni avtomobil, ki ga je vozil Franc Ferlan iz Gorenje vasi. Po nekaj metrih takšne vožnje se je avtomobil prevrnil s ceste. Voznik ni bil ranjen, škode pa je za 15.000 din. TRČENJE V MEGLI V gosti megli na cesti prvega reda pri Jeprci je v petek, 17. decembra, popoldne voznik tovornega avtomobila Jože Kosmač s Pejce pri Jesenicah dohitel osebni avtomobil nemške registracije, voznik Tomo šimic, in trčil vanj. Osebni avtomobil je pri tem odbilo s ceste. Tudi tovornjak je po trčenju zapeljal s ceste in se prevrnil na bočno stran. V osebnem avtomobilu sta bila ranjena dva sopotnika, škode na vozilih pa je za 12.000 din. SILOVITO TRČIL V TOVORNJAK Na cesti prvega reda v Radovljici pri bencinski črpalki je v petek, 17. decembra, popoldne voznik tovornjaka Andjel-ko Trkulja iz Jajca ustavil svoje vozilo, ker se mu je zdelo, da nekaj ni v redu. Tedaj je za njim pripeljal z veliko hitrostjo in pod vplivom alkohola voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije Edvvard Koestenberger iz Beljaka. Stoječi tovornjak je opazil prepozno in je kljub zaviranju silovito trčil v zadnji del tovornjaka. V nesreči je umrl sopotnik v osebnem avtomobilu Justin Mallv iz Tržiča. Škode na vozilih je za 31.000 din. VERIŽNO TRČENJE V MEGLI V soboto, 18. decembra, nekaj pred deveto uro zvečer je na cesti prvega reda v Drulovki v gosti megli trčilo več avtomobilov. Voznik osebnega avtomobila Marjan Bodrožič iz Ciste Prove v Dalmaciji je na ravnem delu ceste ustavil. Za njegovim avtomobilom je ustavil tudi Peter Kump iz Ljubljane. Eržen Ladislav, ki je pripeljal za njim, pa ni mogel ustaviti pravočasno in je Kumpov avtomobil potisnil v avtomobil Bodrožiča. Po tem trčenju so pripeljali še trije avtomobili, ki niso mogli ustaviti in so trčili v že stoječe avtomobile. V verižnem trčenju je bil huje ranjen voznik Ladislav Eržen iz Radovljice, lažje ranjen pa je bil Alojz Zupan iz Gozd-Martuljka. Škode na vozilih je za 52.500 din. TRČIL V AVTOBUS Na cesti tretjega reda v vasi Log pri Gorenji vasi je v ponedeljek, 20. decembra, popoldne voznik mopeda Pavel Hab-jan iz Gaberka v ovinku zapeljal na svojo levo stran in trčil v bok avtobusa, ki ga je vozil Valentin Florjan. Mopedista so ranjenega odpeljali v bolnišnico. L. M. Modna konfekcija KRIM obrat Kranj V januarju sprejmemo večje število krojačev in šivilj, lahko tudi priučene. Zaslužek od 900 do 1300 din. Potne stroške na delo povrnemo. Triindvajset telesnovzgojnih delavcev z Gorenjske je v soboto zvečer v škofji Loki prejelo priznanja Partizana Slovenije za 20-letno delo v TVD Partizan. — Foto: F. Perdan Priznanja za telesnovzgojne delavce Telovadnica na Mestnem trgu v škofji Loki je bila v soboto zvečer prizorišče proslave ob 20 letnici TVD Partizan v tem mestu. Več kot 300 gledalcem so se na akademiji predstavili mladi telovadci z Jesenic, iz Kranja in škofje Loke. Gledalci so toplo pozdravili vsako uspešno izvedeno vajo. Teh pa ni bilo malo. Vaje z žogicami, vaje na visoki gredi in dvovišin-ski bradlji, preskoki prek skrinje, vaje s kolebnicami, vaje s kockami, raznoterstvo ter igra in ples cicibanov so bili naslovi točk. Po akademiji so najzaslužnejši gorenjski telesnovzgoj-ni delavci za dolgoletno uspešno delo na področju športa prejeli priznanja Partizana Slovenije. Najprej je spngovoril predsednik skupščine občine škofja Loka Zdravko Krvina in škofjeloškim športnikom povedal nekaj spodbudnih besed. Najbolj razveseljiva novica je prav gotovo ta, da bo ob 1000-letnici če/ dve leti mesto že imelo novo in moderno opremljeno telovadnico. Ker sta telovadnici v Železnikih in Gorenji vasi že zgrajeni, se športnikom res obelajo lepši časi. Za njim je besedo povzel predstavnik Partizana Slovenije Danilo Kovačič. Vsem, ki delajo v TVD Partizan Škofja Loka, je v imenu Partizana Slovenije čestital in jim zaželel še veliko uspehov. Sledila je podelitev priznanj. Za 20-letno delo v društvih Partizan so jih prejeli: S. Arh. M. černe in L. Zem-va iz Gori j, M. Balderman, M. Petač. A. Svetlin. A. Sto-jan in D. Vari z Jesenic. M. Faganel iz Podnarta, A. Franko in P. štiglic iz škofje Loke, D. Feldin iz Nakla. F. Hudavernik in V. Janežič z Bleda, S. Habjan, Z. Petrafl in J. Smitek iz Krope, F. Iskra in B. Svetlin z Javor- nika, M. Inglič iz Gorenje vasi, E. Rutar in B. Stuhec iz Kranja ter S. Tonkli iz Podbrezij; za deset- in večletno delo pa: I. Bevc z Visokega, J. Blažič iz Predoselj, O. Bakovnik z Javornika, F. Cvenkelj iz Begunj, A. Dolenc, P. Rebe in J. šolar iz Gori j, P. Jeruc iz Dupclj. S. Jakopin in D. žvokelj iz Kranja, L. Kržišnik iz Kamne gorice, J. Kalan iz Škofje Loke, F. Klemenčič in J. Reven iz Gorenje vasi, E. Malovrh, K. Nagode in S. Znidar z Jesenic ter M. Novak i* Trboj. Po podelitvi priznani so se gorenjski telesnov/':oi-ni delavci zbrali na zakuski •n pokramljali to in ono o delu posameznih društvih. J. Govekar Zahvala Ob boleči in prerani izgubi našega sina, moža, očeta in starega očeta Ivana Rozmana se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem ter njegovim sodelavcem. Vsem iskrena hvala za darovano cvetje, ven je in izrečena sožalja. Posebna zahvala dr. Bajžlju za vso skrb in pomoč ob težki bolezni, enako tudi onkološkemu inštitutu v Ljubljani. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, godbi, pevcem in predstavnikom družbenopolitičnih organizacij za izrečene poslovilne besede ob odprtem grobu. Žalujoči: mama, žena in hčerki z družinama Zg. Bitnje, GodešiČ, 17. decembra 1971 Pet pokalov za kranjske skakalce 27), 4. Zelnik 150,4 (26, 26,5), 7. Jenko 144,8 (24,5 , 26,5), 9. J-Galjot 142,3 (25, 26), 13. Sela" 130,7 (22,5, 24,5,); mlajši pionirji: 1. Grojar (Beljak) 158/ (27, 27,5)... 6. E. Galjot 1167 (22, 22,5), 13. Sink 84,6 (18.5» 22). J, Javornik Še vedno vodi Lazar V tekmovanju tretjekat©* gornikov za pridobitev II kategorije so bili doseženi naslednji rezultati: Rabič : Re" IV./ar V avstrijskem Zahomcu je bilo v nedeljo tradicionalno tekmovanje mladih skakalcev Avstrije in Jugoslavije. Iz naše države je nastopila ekipa Triglava. Zlasti dobro so se Kranjčani uvrstili v mladinski konkurenci. Pri mlajših mladincih je zanesljivo zmagal Kranjčan Matevž Podobnik, pri starejših mladincih pa si je zanesljivo prvo mesto s padcem zapravil Brane Hafner, kljub vsemu pa je zasedel drugo mesto. Vrstni red — starejši mladinci: 1 I • • i (Ivldkirchen) 177,2 (27, 29,5), 2. Hafner 152,3 (29, 27), 3. Peternel (oba Tri-glavj 137 (27, 29,5); mlajši mladinci: 1. Podobnik (Triglav) 171,2 (27 , 27.5) ... 5. Čim-žar 151,8 (27, 26,5), 6. Brenkuš 151.6 (27,5, 28 p.), 7. Koz jek 147,8 (26, 27,5), 11. Ziherl 144.1 (25, 25,5); starejši pionirji: 1. Marzols (Zahomeč) 160,8 (24, 27),... 3. Belančič 152,1 (26, bolj 1:0, Peranovic 0:1, Naglic : Vidah 0:1. W\ ko : Zivlakovič 0:1. ' Požar 0:1, Rebolj : žlV,*,£ vič 0:1, Marko : 0:1, Jovič : Valjavec devetem kolu jc še v -stvu Lazar z 9 točkami P1 ~ Požarjem, ki jih Ima 8. Obisk pri naših telesno vzgojnih organizacijah Rezultati niso najvažnejši Pred desetimi leti so Kranjčani v namiznem tenisu osvojili naslov absolutnega državnega prvaka. Bar-*ev Triglava so tedaj branili Teran, Tome, Frelih, ča-deževa in Plutova. Namiznoteniški klub Triglav je v ^dnjih letih po kvaliteti močno zaostal in je zaradi ^ga posvetil vso pozornost sistematični vzgoji novih ^Talcev. Posebno pozornost so posvetili igralkam. Zdenka Zakojič, Tončka in Ljuba Novak ter Nada •akopin so po prvem delu republiškega prvenstva na prstnem drugem mestu za ljubljansko Olimpijo. Ce to mesto obdržale, sc bodo uvrstile v I. zvezno "So. Pri fantih je nekoliko drugače. S težavo so ostali v republiške ligi. Barve moške ekipe so branili veterani Teran, Janškovec in Marušič. Največji up Triglava, Dlvši pionirski prvak Slovenije Zoran Ramovž, je napravil vrsto disciplinskih prekrškov in zaradi tega ga Je uprava kluba izključila iz nvojih vrst. Tudi nekdanji ^adinski prvak Slovenije Janez Stare ne igra več ^dno. Čeprav je star šele 20 let, bi že želel igrati za yeteranc. Mladi, kateri bi morali zamenjati starejše, Ip^jo sicer dobro, toda samo v pionirski konkurenci. "° Propagandnem nastopu Korpe in Vecka v Kranju Se je v klub vključilo 50 mladih igralcev. Pod vodstvom prizadevnih trenerjev ti mladi igralci pridno ^adijo. Ali bodo tudi ti šli po stopinjah Ramovša in Stareta? V klubu upajo, da bodo resno prijeli za delo 1Q igrali čim dlje kot aktivni tekmovalci. Če želiš postati vrhunski igralec, je potrebno mnogo dela in sa-^oprernagovanja. V Kranju za sedaj resno vadijo sa-^o Pionirji in pionirke, čeprav je v klubu več odlič-rjjh strokovnjakov (inž. Rebolj, Janškovec, Teran, ^arušič, Đorđević) nc mislijo na vrhunske rezultate. v*gajajo nov naraščaj, menijo da rezultati niso naj-v«nejSi. P. Didič ^* jubilejnem občnem zboru smučarskega kluba Triglav iz Kr«nja je o uspešnem 25-lctnem delu govoril dolgoletni .Por t ni delavec in nekdanji predsednik smučarskega kluba ,riglav Franc Medja. — Folo: F. Perdan Šah Spet poraz Kranjčanov Šahisti kranjskega Borca so v tekmovanju republiške lige doživeli že tretji zaporedni poraz. Tokrat jih je premagala ekipa Lesc z rezultatom 5,2:2,5. Posamezni rezultati: Roblek : Bukovac remi, Strle : Matjašič 1:0, Mali : Zbil 1:0, Prestrl : Djor-djević 1:0, Harinski : Pod-gornik 1:0, Vrečko : F. Šta-gar 0:1, Butorac : Pire 0:1, Horvat : Koncilija 1:0. F. S. Invalidi Borca najboljši V četrtek, 16. decembra, je bilo ekipno šahovsko tekmovanje za dan JNA in v počastitev dneva republike. Nastopile so ekipe: JNA, ZRVS, ZMS in Borec. Zmagala je ekipa invalidov Borca pred JNA, ZMS in ZRVS, najboljši posamezniki pa so bih: Zbil, Zivlakovič (Borec) in Dimi trijevič (JNA). F. štagar Invalidi Kranja premagali Jeseničane Prijateljsko srečanje invalidov Jesenic in Kranja v kegljanju in šahu sc je končalo z dvojno zmago Kranjčanov. Kegljanje: 2724:2246, šah: 10,5:1,5. F. S. U zbor smučarskega kluba Triglav Je pozdravil tudi j^dstavnlk smučarjev iz pobratenega mesta Ambcrg in ^"Jčanom izročil darila. — Foto: F. Perdan Dobro pripravljeni za turnejo Intersiort Priprave naših skakalcev so bile danes zaključene v Planici. Prva skupina bo že jutri odpotovala na prvo mednarodno tekmovanje v Švico. V nedeljo, 26. decembra, bodo v St. Morit/u nastopili: Demšar, Kapušin, Dolhar in Danilo Pudgar. Na turnejo Intersport, ki se bo začela v sredo, 29. decembra, v Innsbrucku, pa bodo odpotovali: Mesec, štefan-čič, Zaje, Drago in Danilo Pudgar, Norčič in Prelov-šek. Po mnenju trenerja Remze so skakalci letos solidno pripravljeni in zato lahko pričakujemo solidno uvrstitev. Turneja pa bo dala tudi dokončno reprezentanco, ki nas bo zastopala na olimpijskih igrah na Japonskem. J. J. V nedeljo je v Planici odg. urednik Glasa Albin Učakar predal prehodni pokal Glasa najboljšemu gorenjskemu športniku za leto 1971 Petru štefančiču. Smučarski skakalec Peter štefančič je prehodni pokal dobil že drugič, saj so bralci Glasa tudi leta 1969 izbrali Petra štefančiča za najboljšega gorenjskega športnika. OD NEDELJE DO NEDELJE HOKEJ NA LEDU — V sedmem kolu ZHL so Jeseničani pod novo streho nepričakovano izgubili pomembno srečanje, saj so tokrat morali priznati premoč zagrebškemu Mcdveščaku. S tem porazom so praktično že izpadli iz borbe za naslov šestnajste zvezdice. Je še nekaj možnosti, toda moral bi se zgoditi »čudež«, saj Medveščak prav gotovo ne bo v hali Tivoli premagal ljubljanske Olimpijc. Kranjska gora pa je v sobotnem srečanju pod Mežakljo premagala beograjski Partizan in se uvrstila na 4. mesto na lestvici. REZULTATI: Jesenice : Medveščak 2:3 (1:2, 0:0, 1:1). Kranjska gora : Partizan 8:3 (2:1, 2:1, 4:1). Pari prihodnjega kola: Slavija : Jesenice, Medveščak : Kranjska gora. V zaostali tekmi slovenskega prvenstva za leto 1970/71 je kranjski Triglav na domačem ledu premagal Prcvoje in s tem postal republiški prvak. Rezultat srečanja: Triglav : Prcvoje 14:4. Triglavani se bodo v četrtek v Kranju pomerili za jugoslovanski pokal, z ?kipo Tržiča v nedeljo pa za nove prvenstvene točke v tekmovanju za najboljšega v SRS z istim nasprotnikom. Obe tekmi bosta ob 18. uri. SMUČANJE — V prvi kvalitetni tekmi so sc na Pokljuki pomerili na me~ien>lrem tekmovanju najboljši jugos'avanski MMČ4 l r i tekači. Na delu smo tako prvič videli elito jugoslovanskih tekačev. V najbolj zanimivem obračunu — teku patrulj članov na 11 km — sta Jeseničana Kerštajn in Mlinar ugnala vso gardo. Zmagovalci v posameznih disciplinah: pionirke (3 kilometre): Toplak (Maribor); pionirji (3 km): Cvajner (Olimpija); mlajši mladinci (541 km): Lotrič (Triglav); mladinke (5,5 km) Bešter (Triglav); mlajši člani (8 km): Tajnikar (Jesenice); članice (8 km): Kordež (Triglav); člani — patrulje (11 km): Jesenice (Kerštajn — Mlinar). KEGLJANJE — Najboljši jugoslovanski kegljači so se tokrat na Reki pomerili na drugem izbirnem tekmovanju za sestavo državne reprezentance, ki bo v prihodnjem letu branila jugoslovanske barve na svetovnem prvenstvu v Splitu. Najboljši jc bil tokrat Trigla-van Jože Turk, ki je s 1768 podrtimi keglji osvojil prvo mesto, medtem ko je bil njegov klubski kolega ing. Prion s 1693 keglji šesti. Na izbirnem tekmovanju gorenjskih kegijaških ekip — Elcktro Kranj, Ljubelj, Tržič ter Bled — so v drugem krogu na kegljišču Triglava za kvalifikacije za vstop v prvo slovensko kcgljaško ligo zmagali kegljači Elektra, ki so bili že najboljši v prvem krogu na Je-tenk ah. Vrstni red: Elcktro 13825 Ljubelj 13463, Bled 13441. Jugoslovanska ljudska armada praznuje danes 30-letnico. Ob tej priliki so že nekaj dni povsod na Gorenjskem različne prireditve. Včeraj pa so mladi vojaki tudi svečano zaprisegli. V garniziji JLA Bohinjska Bela in v Kranju smo v ponedeljek, dan pred svečano zaprisego, tri mlade vojake popraša-li kako so si v civilu predstavljali delo in življenje v JLA in kakšni so njihovi cilji po odsluženju vojske. ALEŠ GUČEK (rojen 1944), iz Ljubljane — gar-nizija Bohinjska Bela: »25. novembra letos sem postal vojak. Pred odhodom so mi prijatelji veliko pripovedovali o življenju v vojski. Moram reči, da sem se hitro znašel in da mi je ta mesec zelo hitro minil. Sodeloval sem v pripravah na praznovanje 30-letnice. Ker sem arhitekt, sem pripravljal stenski časopis. Vesel sem tudi, da služim tako blizu Ljubljane. Sem namreč poročen in tako ne bom preveč odrezan od doma. Prepričan sem, da bo leto hitro minilo, potem pa bom nadaljeval delo pri podjetju Agncs v Ljubi jani.« VLADO DJURIĆ (1947), iz Kosjeriča pri Titovem Užicu — garnizija Bohinjska Bela: »Ker mi manjkata se dva i/pita do konca višje tehniške šole, bom služil' leto in pol. Spominjani se, da so včasih pripovedovali, da življenje v JLA ni tako enostavno. Mesec dni sem tu- kaj in sem zelo presenečen. Starešinski kader je zelo dober in lepo se razumemo. Hrana je odlična. Ko sem študiral, sem velikokrat slabše jedel. Pa tudi kraj mi je zelo všeč. Pogrešam le strokovno literaturo. Kako bo po končani vojski, pa še ne vem. Rad bi se zaposlil v kakšnem večjem mestu.« VASILIJE DJURIĆ (1950), iz B. Bašte pri Titovem Užicu — garnizija Stane Žagar Kranj: »Do odhoda v jugoslovansko ljudsko armado nikdar nisem bil dlje časa zdoma. Prav zato sem mislil, da se bom težko navadil. Zelo sem bil zadovoljen, ko sem opazil, da so odnosi v vojski tako tovariški. Moram reči, da sem imel doma glede odnosov med starešinskim kadrom in vojaki popolnoma drugačno predstavo. Po poklicu sem učitelj, tukaj pa sem spet postal učenec. Vendar me to prav nič ne moti, vesel pa bom, če bom to leto in pol lahko i? komu tudi pomagal. Želim si tudi, da bi čim uspešneje končal obvezno vzgojo in šolanje in da bi se rok skrajšal na 15 mesecev. Po odhodu iz JLA pa bom najbrž nadaljeval s študijem na fakulteti.« A. žalar SVEČANA OTVORITEV V ALMIRI — V tovarni Almira v Radovljici so včeraj ob 11. "ri odprli nove proizvodne prostore. Z otvoritvijo novih prostorov bo Almira lahko opustila proizvodnjo v starih obratih v Radovljici in v Lescah. Nove prostore je odprl predsednik radovljiške občinske skupščine Stanko Kajdiž, otvoritve pa so se udeležili tudi predsednik republiške gospodarske zbornice Anton Bole, podpredsednik republiškega izvršnega sveta Vinko Hafner, republiški sekretar za gospod &rstvo Andrej Levičnik in drugi. — A. Ž. Foto: F. Perdan Edino semaforsko križišče v Kranju že nekaj dni nc mežika več. Sprva Je z neurejenim mežikanjem begalo voznike in ustvarjalo zmedo, se-c a J pa se vozniki navajajo spet na prometne znake, ki označujejo, katera cesta je prednostna in katera ni. Semaforju sc je pokvaril menda transformator, ki pa ga ljubljansko podjetje Razsvetljavam nima. — Foto: F. Perdan Tudi gornji posnetek sodi k praznovanju JLA. V soboto sta *e v Ljubljani poročila Jerneja Dermota in vojak Igor GuzeM« — čestitamo »3999 nagrad v gotovini čaka na vas« 88 poslovnih enot LJUBLJANSKE BANKE vam nudi hiter, učinkovit in zanesljiv bančni servis! ljubljanska banka pravi naslov za denarne zadeve!