Štev. 117
V Ljubljani, v petek, dne 27. mala 1910.
Leto XXXVIII
Velja po pošti: ==	m^ M M Mm M M	— Inserati: ===
ETl-l	f AllPlIFF
'A-iZZtŠt-z	| I III !■ |B|	is |
■■	^^^^^^	v reklamnih notioah stane
V upravništvu: SE	^ M H	M	enostolpna garmondvrsta
^	m 1 ki 1 W I ^ li	1 . I* Sži
na	^^Bj^BV ^H	M	■	HHHI ^j^BD^flr vsak dan, lzvzemši nedelje
ec.-Posamezne stev. 10	^^^^ W	V^V OBB	praznike, ob 5. url popoldne.
Kar Uredništvo Ja ▼ Kopitarjevi nllol štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankIrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =		P	olitlčen list za slovenski naro	d	■	Upravništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6. "S£Q = Sprejema naročnino, inserate in reklamaoije. = -- npr»wTililfA0» telefona Mm. 11». -
Današnja številka obsega 6 strani.
..Slovenska Straža".
»Slovenska Straža« prizadeva liberalcem sive lase; le o njej pišejo in modrujejo. »Narodni Dnevnik« 25. t. m. tako-le o njej blede: »Vsled vseh teh dejstev nam ne morejo zameriti klerikalci, ako smo skrajno nezatupni napram njihovemu obrambnemu delu, ki ne zasleduje v prvi vrsti koristi skupnosti, temveč posamezne stranke, ki je od danes do jutri med narodom, in ki lahko ravno tako hitro umre, kakor se je rodila. Vrh tega so pravila »Slovenske Straže« taka, da vzbujajo opravičen sum, da se tu ne gre v prvi vrsti za slovensko obmejno šolstvo, za reševanje slovenske ogrožene posesti, temveč v prvi vrsti za klerikalno časopisje in klerikalna društva. Ali se more kaj tacega sploh imenovati narodno orambno delo, ako se z narodovim denarjem plačuje skrajno nedostojno in surovo pisano klerikalno časopisje in se vzdržujejo društva, v katerih se ne izobražuje in vzgojuje narod za prosvetni in gospodarski napredek, temveč se goji v njih strastno sovraštvo napram lastnim bratom. Kogar hočejo bogovi uničiti, tega udarijo s slepoto. Novo klerikalno »obrambno« društvo bo velika ovira vsakemu obrambnemu delovanju; kajti doslej se taktično ne bode več videlo pri obrambnemu delu Slovencev, temveč klerikalce in na-prednjake. Vsi oni ljudje, ki ne bodo marali podpirati klerikalnega časopisja in zalagati škofovskih volilnih skladov, bodo brezverci in še marsikaj hujšega. S tem so zanesli klerikalci v naše tako lepo razvijajoče obrambno delo korupcijo in razpor; klerikalci hočejo s terorizmom in gonjo doseči, da bi se od brambnega dela umaknila slovenska inteligenca — in potem je po nas. Kajti s svojimi pristaši ne morejo klerikalci nikdar začeti kake uspešne obrambne akcije, kajti med njimi večinoma ni denarja in požrtvovalnosti v to svrho. Težke dneve pripravljajo klerikalci za slovensko ljudstvo. Slovenci pač lahko mirne vesti porečejo: Bog nas varuj naših »prijateljev« klerikalcev, pred zunanjimi sovražniki se bodemo že lahko branili sami.«
Res težki dnevi so prišli, pa ne za slovensko ljudstvo, ampak za liberalce. »Slovenska Straža« je ljudska organizacija; komaj obstoji, že je združila za narodno delo vse sloje našega ljudstva in zmisel za narodno obrambo se je zanesel v zadnjo kmečko kočo. Kmečka dekleta tam blizu kočevske meje so bila, ki so ustanovila prvo podružnico; ne bo dolgo, pa bomo šteli toliko »Stražinih« članov, kolikor je članov v naši krščanski izobraževalni organizaciji, več kot tridesetkrat tisoč! Potem pa bo liberalna veleinteli-genca, ki ni mogla s svojim »narodno-obrambnim« delovanjem v tolikih letih pridobiti zase niti enega tucata izmed pravega slovenskega ljudstva, ampak le svoje uradnike in učitelje in kramarje, videla, kaj se pravi požrtvovalnost slovensk. ljudstva! In ta požrtvovalnost je kaj drugačna kakor požrtvovalnost tistega Lenarčiča, ki izpodbija Kotnikovo oporoko za Cirilmetodovo družbo in ki ga »Narod« jemlje v zaščito in to njegovo postopanje zamol-čuje, dasi je vsa javnost že opetovano pozvala ljubljanske liberalce, naj stvar pojasnijo!
Gotovo je, da je »Slovenska Straža« na narodno ogroženih mejah podpirala društveno življenje slovensk. ljudstva in izobrazbo potom časopisja in gospodarske organizacije, zakaj s tem bo največ za ohranitev slovenskega živ-lja storila, da pa na meji ne bo razširjala brezverskega slovens' ega časopisja, jc tudi gotovo, ker »Slovenska Straža« bo samo gradila in ne razdirala! Raz d i rani« narndnoohmm bnega dela
je po Bohinjski Bistrici postalo monopol liberalcev in »radikalcev«.
Kar se pa inteligence tiče, je naša inteligenca s krščanskim ljudstvom solidarno združena v narodnoobrambnem delu, liberalna inteligenca pa nam nič mar ni: mi vemo samo to, da ta inteligenca do danes ni za narod nič drugega naredila, kakor da se je zanj na njegove stroške veselila, narod sam in njegovo trpljenje pa ji je bilo deveta briga. Če bi ne bilo naše duhovščine, bi niti ena Cirilmetodova šola ne stala ali pa bi saj nobena ne prospevala, zakaj narodnovzgojno delo na teh šolah je imela in še ima le naša požrtvovalna duhovščina in pa redovnice v rokah!
Če pa hoče pičla liberalna inteligenca odslej za narod delati, naj vendar začne in naj zgolj ne vpije: ali mar napadi na »Slovensko Stražo« pome-njajo narodnoobrambno delo? Že najmanj pet let kujete »Branibora«, pa ga še danes niste naredili! Torej kaj gledate in čvekate, možje liberalni?
Zborovanje trgovskih sotrnd-niicov.
Ljubljana, 27. maja 1910.
V sredo zvečer se je vršilo zborovanje trgovskih sotrudnikov v restavracijskih prostorih hotela »Ilirija«. Na tem shodu se je jasno pokaralo, da se dviga med trgovskim sotrudništvom vedno bolj organizatorična zavest in da se vedno bolj krepi struja neodvisnih trgovskih sotrudnikov, ki se ne puste izrabljati od znane klike v društvu »Merkurju«.
Zborovanje, ki je bilo dobro obiskano, je otvoril predsednik »Društva trgovskih sotrudnikov na Kranjskem«, g. Oblak, ki je pozdravil navzoče. V svojem uvodnem govoru je izvajal sledeče: Organizirali smo se, žalibog pa trgovski sotrudniki še ne spoznavajo zadostno važnosti tega gibanja in žalibog ma-nje v Ljubljani kot drugod. Vsi stanovi se organizujejo in gotovo je, da se mora tudi trgovsko sotrudništvo kar najtesneje, ako hoče doseči kak uspeh v borbi za kruh. Doseglo se je pri naši organizaciji, če že drugega, ne, vsaj to, da se je začelo trgovsko društvo »Merkur« živahnejše se gibati. Sloga jači, nesloga tlači. Ako bi se ta rek zadostno upošteval, bi se razmere zelo spremenile. Drugače bi bilo, ako bi se nekateri trgovski sotrudniki organizirali v našem društvu in se ne pustili voditi za nos od šefov, ki imajo v »Merkurju« prvo in zadnjo besedo. Res deluje »Merkur«, toda 90% za šefe 10% pa za nastav-ljence. (Klic: 99% za šefe!) Ne moremo sicer zahtevati od tega društva dela za nas, ker je to društvo samo društvo šefov. (Res je!) Vedno nas vprašujejo, kaj se naj naredi za nas. Ko pa jim damo dela, se ničesar ne naredi. Kako moremo simpatizirati s takim društvom kot je »Merkur«? Bil je član odbora neki gospod, ki je naredil Članu društva — svojemu nastavljencu izpričevalo, da je hlapec! (Škandal!) Potem pa prepovedujejo, da ne smemo pristopati k naši organizaciji. Na naše veselice »Merkurjevcev« ni bilo, a mi smo prišli na njihovo in če bi ne bilo nas, bi imeli izgubo. Prišlo je k nam samo par šefov (Jelačin, Kostevc in nekaj drugih). (Klic: Dr. Windischer pa je prišel špijonirat!) Kar nas je članov, držimo skupaj. Upamo, da bo v kratkem, vsaj v enem letu drugače. Okle-nimo se svojega društva, ki vedno stremi po tem, da ne bodo trgovski na-stavljenci sužnji, ampak ljudje. Hvala gre našemu časopisju, ki nas jc vedno podpiralo. (Na zborovanje je prišel tudi neki »Merkurjevec«, ki je pričel klicati: »Živijo »Slovenski Narod«!« — Klici: »Živijo »Slovenec«. »Narod« še celih prijav ne prinaša. »Slov. Narod« je sploh aristokratski list!«) Noben šef še ni začel izvajati tega, kar je v novem zakonu. To se mora izpremeniti. Treba nam ie nastopati javno. ZaJitevamo od
svojih Šefov samo to, kar nam gre. Trgovski nastavljenci pa bomo vedno storili svojo dolžnost. (Odobravanje!)
Gosp. Seljak govori o delu in načrtih »Društva slov. trgovskih sotrudnikov«, o katerem se je reklo v začetku, da je mrtvorojeno dete. Toda razvoj društva kakor tudi načrti, ki jih namerava izvesti v kratkem odbor, dokazujejo ravno nasprotno. Društvo ima urejeno posredovalnico. Spopolnilo bo knjižnico, na razpolago pa imajo člani v društvu časopise. V kratkem bo dobilo društvo svojega pravnega zastopnika in zdravnika. Uredilo se bo vzorno bolniški sklad, da bo imel res kaj pomena za člane, ne kot v nasprotnem društvu. Društvo ima sedaj svojega dnevnega uradnika, ki izvršuje tajniške posle. Uradne ure se naznanijo s 1. junijem. Odbor sestavlja imenik vseh trgovcev in trgovskih uslužbencev na Kranjskem. S pomočjo tega imenika bo mogoče urediti organizacijo. Nekateri člani podpirajo z velikim veseljem odbor v njegovem delu, od drugih pa bi bilo želeti več zanimanja. Organizirati hočemo vso Kranjsko. Ko bo to izgotovljeno, bomo šli v druge kraje, tako da bodo organizirani vsi slovenski trgovski uslužbenci. Le z veliko, močno in popolno organizacijo je mogoče zboljšati razmere trg. uslužbencev. Vladati pa mora med trg. sotrudniki poštenost, prijateljstvo in razumevanje svojega stanu. To so tri temeljne točke. Kdo je danes na zborovanju? Onih velikih gospodov ni! Mislijo, da se jim ni treba zanimati za stanovske zadeve trgovskih nastavljen-cev, ker imajo boljše službe. Tudi v tem oziru se morajo spremeniti razmere. »Merkur« je sklical zadnjič sestanek; pa kaj se je tam sklenilo? (Merkurjevec: »Se še ni!« — Klic: »Pa se tudi ne bo.«) Bolje je, da društva, v katerem člani ničesar ne sklepajo, sploh ni. Dr. Windischer je na tem sestanku dejal: »Mi ne moremo o zapiranju trgovin ničesar sklepati. O tem imajo pravico sklepati gremij trgovcev, vlada in drugi.« Trgovec Jelačin je dejal, naj se zjutraj odpirajo trgovine ob pol 7. uri, ker hodijo ob tem času delavci na delo in kupujejo »šnops«. Res važen dokaz. Na tem sestanku pa je tudi nek gospod po vplivu svojega šefa predlagal, naj se odpirajo trgovine ob pol 7. uri zjutraj in zapirajo ob pol 8. uri zvečer. Zapiranje trgovin ob pol 8. uri zvečer pa je samo goljufiva vaba. To pa zato, ker se bo to zapiranje v tem času hitro zavleklo do tričetrt na 8. uro, do 8. ure ali pa še dalje. Postavni nočni počitek 11 ur bo prikrajšan na ta način za pol ure. Zato predlagani, naj se pošlje gremiju trgovcev resolucija, v kateri se zahteva, naj bodo trgovine poleti odprte od 7. ure. zjutraj do 8. ure zvečer, pozimi pa od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer. (Resolucija se sprejme.) Ob tej priliki pa se moram tudi spominjati našega tovariša Preka, ki počiva danes že v miru. Škandal je za društvo »Merkur«, ki ima podpredsednika in ki ima člane, ki jih podpredsednik označuje za hlapce. Trg. Lilleg je dal trgovskemu so-trudniku, ki se je izučil pri njem, izpričevalo za trg. sotrudnika, a pri sodniji in bolniški blagajni ga. je označil za hlapca. Ko je Prek zaradi bolezni odšel od Lillega., ga je pustil dvakrat prositi, naj pride zopet k njemu v službo. Ko pa je zopet zbolel, mu je namesto šest-tedenske plače hotel izplačati samo neko odškodnino, ker sc je izrazil, da ga je samo provizorično najel, a je bilo ravno nasprotno. Od »Merkurja« še nihče ni šel pogledati v bolniško blagajno, kot kaj so vpisani trgovski so-1 rudniki. Naš odbor pa se je zanimal tudi za to zadevo in našli smo, da so vsi nastavljenci tvrdke A. Lilleg, vpisani v bolniški blagajni kot hlapci. (Škandal! Fuj!) — Govornik pozivlje končno še k agitaciji za društvo in vztrajnemu delu ter konča med živahnim odobravanjem.
Gosp. Kos nravi, da ne bo Dosegel
niti po eni, niti po drugi strani. Trgovski sotrudniki so veliko premlačni. Nastopati je treba očividno. Imajo iste pravice kot šefi ter nočejo biti sužnji kot so bili pred 20 leti. Čc manufaktu-risti ne prodajo v nedeljo nič, tudi špe-ceristom ni treba. Če se pri manu-fakturistih lahko v soboto nakupi, se tudi lahko pri špeceristih. Treba je skupnega dela, ako se hoče skupnega uspeha. Prazni in brezvestni pa so odgovori: »Jaz sem v tej trgovini, meni ni treba.« Še danes imajo špeceristi ob 10. uri zvečer odprto. Ali ni to nečloveško? V manjših mestih na Štajerskem in drugod imajo urejeno zapiranje trgovin, v stolnem mestu Ljubljani pa tega ni. Ob pol 10. uri zvečer mora prodajati »gospod komi« po pet kraj-cerjev »virfelcukra« s praznim želodcem. Hlapec lahko reče, da lačen ne bo delal, a naj reče trg. sotrudnik kaj, mu odgovori šef, da jih dobi 10 namesto njega. Treba se je organizirati, da šef, če organizacija hoče, ne dobi nobenega. (Odobravanje.)
Gosp. Moravec pravi, da so na zborovanju zastopani tudi ljudje, ki nimajo dobrega namena, ampak hočejo samo provocirati. Naj bodo! Saj nimamo navade kot pri nasprotnem društvu, kjer pravijo: »Vsak mora crkniti, kdor ni z nami!« Ako bi mi bili na tem stališču, potem bi moral crkniti »Merkur« prvi. »Merkurja« vzdržujejo trg. sotrudniki. Šefi so samo podporni, a sotrudniki izvršujoči in plačujoči člani. Na zborovanje pa, naj bi poslali vsaj človeka, ki bi znal zagovarjati, ne pa delati samo medklice. Ne iščemo za-slombe pri šefih, ampak med nastavljenci. Šefi tudi »Merkurju« niso dosti pomagali. V prvem oziru gledajo nase, Šef je na stališču: »Delaj, dokler moreš, potem pa crkni in beži na pokopališče.« Dokler se pa bomo cepili, nam je vsaka zmaga nemogoča. Treba je solidarnosti.
Gosp. Seljak omenja, da bi pri »Merkurjevem« zborovanju nikdar ne bilo tolike udeležbe, kot je na tem. Ako se izvede popolna organizacija trgovskih sotrudnikov, bo v kratkem tudi omogočeno, izdajati svoj stanovski trgovski list.
Gosp. Kernc povdarja, da se je treba zavedati organizacije ter biti nanjo ponosen, ker delajo njeni člani popolnoma pravilno. Jasno je treba povedati, kaj hočemo in kaj smo. Vsak pameten trgovec bo uvidel, da ima trgovski sotrudnik isto pravico skrbeti za svoje koristi kot trgovec sam.
Gosp. Jos. Obilčnik (Merkurjevec), pravi, da ni prišel z namenom izzivati. Dva tabora sta. Kdo bo delal? (Klici: »Merkur« gotovo ne! — Ampak mi!) Dobro pa vi! Brez prave kritike ne pridemo do cilja. (Brez vaše pa!) Če nI sporazuma, ni mogoče ničesar doseči, (S šefi ni treba sporazuma!) Svoboda je naš cilj. Vedeti je treba, kaj je svo« bodno življenje, kaj svobodna trgovina. (Razni klici in burni ugovori!) Slovenci smo majhen narod, pa če se bomo še mi cepili, bo hudo. (Bučen smeh.) Povsod je nesloga. (Delate jo vi! —i Predsednik: »Prosim ne motiti.«) Jaz vam odvzamem besedo. (Zopet, smeh, ko Merkurjevec jemlje drugim besedo.) — Fantek je še nekaj klobasal, potem mu je pa kar zmanjkalo sape ter se je vsedel na svoje lovorike.
Predsednik Oblak pravi na pred-govornikove začetne besede, da mora konstatirati, da je v njegovem uvodnem govoru izzival z medklici in tudi potem. (Klici: »Res je! škandal! Ven ž njim.«) Obilčnik: »Dobil sem vabilo!« (Klic: »Ne za izzivati!«) Seljak: »Dobil je vabilo, ker je bil že član društva.« Nato Obilčnik odide.
Po njegovem odhodu se je konsta« tiralo, da je hotel zastopati nekako politično društvo. Stvarnega, bistvenega itak ni nič povedal. Ne potrebuje se inteligence izmed gospode za take otrobei Podrepniki treovski sotrudniki nočejo hilL
Gosp. VerbiČ opisuje še nato frgoV-SK6 razmere v Kurji vasi. Trgovec Ba-biČ zapira svojo trgovino po pol 10. uri zvečer. To se mora odpraviti.
Gosp. Vitek priporoča, naj se v društvu organizujejo posamezne stroke, kar se vzame z odobravanjem na znanje,
Gosp. Seljak poroča o novopristo-pivših Članih ter še o nekaterih društvenih zadevah.
Predsednik gosp. Oblak je nato zaključil zborovanje s pozivom k vztrajnosti in zahvalo »Slovenčevemu« poročevalcu. (Odobravanje.)
Resolucija, ki se jo je sklenilo poslati gremiju trgovcev, slove:
Slavni gremij trgovcev v Ljubljani.
V »Društvu slov. trg. sotrudnikov za Kranjsko« s sedežem v Ljubljani, organizirani trg. sotrudniki sprejeli so na velikem društvenem sestanku dne 25. t. m. sledečo resolucijo, za katero popolno uvaževanje se slavni gremij trgovcev naproša, in sicer:
1.	vse trgovine, razun onih z jestvi-nami naj bodo odprte po krajevnem običaju od pol 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer, z zakonito določenim opoldanskim odmorom;
2.	trgovine s špecerijskim blagom naj se odpirajo v poletnem času ob 7. uri zjutraj do 8. ure zvečer, v zimskem času pa od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer, s zakonito določenim opoldanskim odmorom;
3.	trgovine z delikateso (specijali-sti) pa se naj v obeh letnih časih odpirajo ob 7. uri zjutraj do 8. ure zvečer z zakonito določenim opoldanskim odmorom ;
4.	odločno protestiramo proti kakemu morebitnemu predlogu, ki bi določal odpiranje trgovin z jedili ob pol 7. uri zjutraj pa do pol 8. ure zvečer, kajti jasno je, da bi bili pri tem trgovski sotrudniki prikrajšani svojih zakonito jim danih pravic, ker je pribito, da bi sc v tem slučaju zapirale trgovine šele ob 8. uri zvečer, torej pol ure pozneje. —- Apelujemo na socialni čut slavnega gremija trgovcev, pojasnjujoč, da, če je bilo mogoče vpeljati nedeljski počitek, ki je bil za tukajšnje manufaktume trgovine občutne škode, tedaj upamo upravičeno, da bode naš predlog, ki ne prinaša za gg. trgovce nikakoršne škode, tem lažje in sigurno sprejet.
Z najodličnejšim spoštovanjem J. Oblak, predsednik; H. Seljak, tajnik.
IZ DRŽAVNEGA ZBORA.
Železniški proračun.
Razprava v proračunskem odseku o proračunu železniškega ministrstva je zelo živahna. Kramaf je v sredo grajal, ker ni državna uprava nič pravičnejša nasproti Čehom, kakor so bile zasebne nemške družbe. Železniška uprava je desorganizirana, ministrstvo pa kaže »stramm« nemško mišljenje. Železniški minister je skušal prati železniško upravo. Branil je ustanovitev vedno novih oddelkov v železniškem ministrstvu in naznanil, da se mu zdi potrebno ustanoviti tretjo instanco po štirih ali petih generalnih direkcijah in male direkcije, ki naj bi obsegale okrožja 900 km. —■ Če se bodo sanirale razmere državnih železnic po novih direkcijah, je zelo dvomljivo, ker se zna še pripetiti, da bo kmalu več direktorjev kakor praktičnih uradnikov in železničarjev. Padle so že tudi besede o prodaji državnih železnic, a to bi dovedlo državo v velikanske izgube na davkoplačevalčev račun. Vsekakor pa kaže razprava v proračunskem odseku, da ljudsko zastopstvo resno misli na to, da se v upravi državnih železnic odpravi stari birokraški šlendrijan. Vedno močnejši je glas: »Manj birokrat izma in več praktičnega trgovskega duha v upravi državnih železnic!«
•
Državne iinance.
Finančni odsek je sklenil, da izvoli pododbor 26 članov, ki imajo dolžnost proučiti in staviti vprašanje glede na sanacijo državnih, deželnih in občinskih financ.
Bodoče tiskovno sodno postopanje.
Tiskovni odsek se je pečal v sredo z načelno važnim vprašanjem o ustanovitvi prisedniških sodišč z ozirom na tiskovne pravde. Odsek je odklonil Skledlov predlog, naj bi se .sklicala časnikarska enketa. Justični minister dr. Hochenburger se je zavzel za pri-sedniška sodišča, ki naj bi bila sestavljena iz treh poklicnih sodnikov in treh sodnikov lajikov. Izjavil je, da bi vlada ne mogla pritrditi predlogi, v kateri bi imela predsedniška sodišča več sodnikov lajikov, kakor učenih sodnikov. Odsek je sklenil, da se ustanove pri-sedniška sodišča, v katerih bo število učenih sodnikov in sodnikov laiikov enako.
Sfoclalno zavarovalni odsek
je odobril § 21. in 22. postave o organom zavarovanju, ki govorita o organizaciji okrožnih uradov. Odsek je odobril dr. Lichtov predlog, po katerem volijo 215 odbornikov nesamostojni zavarovanci, eno petino delodajalci, eno petino samostojni zavarovanci, eno petino pa imenuje vlada, ki se ozira na tiste delodajalce, ki po volitvah niso primerno zastopani v načelstvu okrožnega urada. Akceptiral se je tudi način proporčnih volitev.
Pionirski oddelki pri pešpolHh.^
Vojna uprava ustanovi pri v»eh pešpolkih samostojne pionirske oddelke, ki bodo imeli 80 mož.
Krvave volitve na Ogrskem.
Ob shodu vladnega kandidata Ko-vaesa v Juki so bili taki izgredi, da je orožništvo streljalo. Ustreljena je bila neka ženska, ranjenih pa je bilo več oseb.
TURKI IN KREČANSKO VPRAŠANJE.
Na Kreti se je pričelo ljudstvo ob-oroževati. Nova vlada je izjavila, da no opusti zadnjih sklepov. V Evropo namerava odposlati k velevlastim odpo-slaništvo desetorice, ki naj pojasni kabinetom, politikom in časopisju, da dejstev ni več mogoče izpreminjati. Krečanska vlada je sklenila, da prekine s Turčijo vse zveze in da odstrani vse grbe in znamenja, ki spominjajo na zvezo Krete s Turčijo. Sedanja krečanska banka se priklopi grški narodni banki kot filialka. Turki so zaradi Krete zelo razburjeni. »Tanin« naglaša, da Turčija brez Krete ne more obstati. Visoka porta izjavlja, da Turčija prizna kot načelnika krečanske avtonomne uprave vsako osebnost, tudi kakega rojenega Krečana, samo nobenega Grka iz kraljestva ne.
Logaška zastrnuUevalna afera.
Tajinstveno pismo.
»Piccolo« poroča: Preiskava zoper Hladnika vedno bolj utrjuje prepričanje, da je bil on, ki je poslal strup lastni materi. On sam taji dosledno svojo krivdo, ne more po odgovoriti na mno-gobrojna ^asprotstva, ki se je tekom razprave zapletel vanje., Jako intere-santno pa je, da je dobilo uredništvo lista »Piccolo« te dni sledeče pismo, ki ga v izvirniku ponatisnemo:
»Egregi Signori! del Piccolo.
Publicate ve ne prego quanto se-gue: Io innomlnato mi qualifico auale autore della spedizione delle pillole velenose alla signora Hammerlitz, avendo io da vendicarmi da anni. Non il disgraziato Hladnik non fu colpevo-le, ei non ma io io. Liberatello dalla pri-gione o Sig. egli e innocente come era innocente il povero forneretto di Vene-, zia. Oh giudici non condatelo avrete eterno rimorso sulla cosscienza d'aver condanato un innocente. Infine Oh gran Dio padre di tutti noi non lascia permettere che si condani il povero Hladnik. Egli ha la moglie poveretta che soffre soffre a veclerlo accusato di un simile misfatto. Signori, non ne posso piu dal rimorso di veder al mio posso un innocente. Si Sono statto io. Non dico il mio nome sari bene che pria. che muoio vorrd confessare. Non posso confessare no perchfe sono anch'io padre di bambini in tenera et& devo lavorare per mantenerli verra ve lo giuro un giorno in cui confesserč tutto. Ancora una volta vi scongiuro. Non condannate in vece rhia un innocente Oh signori giudici. Pubblicate nel »Piccolo« accioche la popolaziono sia con-vinta che egli e innocente. Non ne pos-i so piu vi saluto e un giorno o 1' altro vedrete. Non credetemi pazzo forse ma sono molto disperato.«
V tem pismu pravi torej anonimni pisec, da je on hotel zastrupiti gospo Hammerlitz, ne pa Hladnik, ki da je nedolžen! Ne more se še izdati, ker ima otroke, za katere mora .skrbeti; pa prišel bo gotovo dan, ko bo vse odkril. Pravi, da ni nor, ampak obupan. Slog izdaja jako preprostega človeka — ne zdi se, da bi bil rojen Lah. Kdo je to in kdo ga je nagovoril, da jc to pismo pisal, bo seveda skušala dognati policija.
Tisti Mario Capanna, ki jc izpovedal, da ga je Hladnik svoj čas dvakrat pismeno naprosil, naj mu preskrbi strupa za pse, izjavlja, glede svojih zvez s Hladnikom, da jc slednji z njim in nekim drugim ustanovljeno podjetje »Sferistcrio triestino« brez vednosti kompanjonov prodal za 3—4000 K, dočim je bilo vredno 35.000 K, nato pa je Hladnik za nekaj časa iz Trsta izginil.
Spominjajte se pri vseh prireditvah. pri vseh veselih in žalostnih dogodkih ..Slovenske Straže"'
TrgovsK! naneSencl, pozor!
Razlika med »zavarovalnim zavodom za nameščence« in splošnim socialnim zavarovanjem.
V zadnjem času je opažati, da se od strani gotovih organizacij trgovskih delodajalcev in celo tudi od nekaterih organizacij trgovskih nameščencev agi-tira proti zavarovanju pri pokojninskem zavodu za nameščence po zakonu z dne 16. decembra 1906, ki je stopil v veljavo dne 1. januarja 1909.
Ta agitacija je žalibog res dosegla, da so mnogo trgovskih nameščencev ni pustilo zavarovati pri pokojninskem zavodu, kar jo seveda povzročilo, da zavod ne more uspevati, kakor je želeti, v smislu zakonodajnika, ki je pri izračunanju premij, rent itd. imel za podlago gotovo število zavarovancev, katero število so pa vsled obstrukcije trgovskih nameščencev seveda ni doseglo.
Med vzroki, ki se navajajo od organizacij nameščencev proti penzijskemu zavodu, je tudi ta, da pravijo, da je zanje bolje, da se zavarujejo pri splošnem socialnem zavarovanju, katero bo v doglednem času itak pričelo delovati.
Ta trditev je dokaz, da ne poznajo dotičniki ne zakona o penzijskem zavarovanju nameščencev in tudi ne načrta splošnega socialnega zavarovanja, kajti sicer bi pač takoj razvideli, da jim nudi prvi veliko več dobrot, nego drugi, pri upravi katerega še razven tega ne bodo prišli nikakor v poštev.
Da to dokažemo, navesti hočemo sledeče primere med obema načinoma zavarovanja in razvidelo se bo takoj, da je zavarovanje pri pokojninskem zavodu veliko bolj ugodno za nameščence, kakor pri splošnem socialnem zavarovanju; čudili bi se le, ako bi potem nameščenci še pristajali pri svoji trditvi, da je zanje ugodnejše se zavarovati pri splošnem socialnem zavarovanju.
Od pokojninskega zavoda dobi vdova zavarovanca, če je ta v službi ponesrečil, pokojnino in njegovi otroci odgojevalni donesek, če je umrli plačal tudi samo eno mesečno premijo. Na-stavljencu se vrnejo v slučaju določen čas trajajoče brezposelnosti tudi od njega vplačane premije.
Glede karenčnega (čakalnega) ča-8.4, po preteku katerega ima zavarovanec pravico do invaliditetne rente, je pa razlika med tem in onim zavarovanjem sledeča: Zavarovanec, ki je bil zavarovan pri pokojninskem zavodu skozi 7 let, po preteku enoletne brezposelnosti pa vplačuje še premije za nadaljna 3 leta in postane potem onemogel, ima pri pokojninskem zavodu pravico do invaliditetne rente, a pri splošnem zavarovanju nima do te rente nikake pravice. Razven tega je pojem onemoglosti pri vsakem teh zavarovanj popolnoma različen, ivfedtem ko pojmuje pokojninski zavod tudi slučaj, če nameščenec ni več sposoben za delo v gotovi stroki, za onemoglost, pojmuje splošno socialno zavarovanje onemoglost le v tem slučaju, če zavarovanec sploh ne more opravljati nikakega dela. Tako ima n. pr. nameščenec manufaktume stroke pri pokojninskem zavodu pravico do invaliditetne rente, če izgubi zmožnost razločevati barve sukna ali kake druge tvarine, a splošno socialno zavarovanje take onemoglosti ne pozna. Razun tega plačata pri splošnem socialnem zavarovanju delodajalec in nameščenec vsak polovico zavarovalne premije, medtem ko plača pri pokojninskem zavodu delodajalec dve tretjini in to pri vseh nameščencih, katerih plača ne znaša več kakor 2400 kron na leto.
Popolnoma različne so tudi posledice za, zavarovanca, če ta postane samostojen. Če je zavarovan pri pokojninskem zavodu, plačuje lahko sam naprej cele premije in obdrži tako vse pravice, katere je imel kot nameščenec, ali si pa d& lahko izplačati od njega vplačane premije; pri splošnem socialnem zavarovanju pa nikakor ne more nazaj dobiti vplačanih premij, pač pa je primoran plačevati še nadalj-ne premije in nima drugih pravic kot samo do starostne rente.
Kar se tiče starostne rente, ima zavarovanec pri penzijskem zavodu pravico do 60 jo plač, katere je imel tekom 40-letnega službovanja in to tudi, če jc dosegel samo 58 let svoje starosti, medtem ko mora biti pri splošnem zavarovanju zavarovanec 65 let star, da ima pravico do starostne rente, čeprav so doseže to pravico v 30 letih vplačevanja
Po vladnem načrtu za splošno zavarovanje ne dobi vdova zavarovanca nikake odpravnine, ako ta ni bil vpisan vsaj 40 tednov pri zavarovalnici; pr:' pokojninskem zavodu pa ima vdova za varovanca pravico do odpravnine tudi če je bil umrli samo en dan zavarovan tako uu je vplačal n. pr. umrli taino
3 K in vdova ima pravico do odpravnine v znesku 540 K.
Končno hočemo še navesti slučaj, če se nameščenka omoži. Vzemimo, da je nameščenka službovala od svojega 18. leta, je dobivala plačo od 900 K do 1200 K na leto in se omoži s 25 leti. Pokojninskemu zavodu plačalo se je na premijah skupno 756 K, in sicer 252 K od nameščonke same. Nameščenka ima pri pokojninskem zavodu pravico do izplačila v znesku 607 K 20 v. Splošnemu socialnemu zavarovanju pa bi se bilo plačalo na premijah 174 K 72 v. in od teh 87 K 36 v. od nameščenke same, katera ima pravico zahtevati le ta zadnji znesek, ker pri splošnem socialnem zavarovanju ne pride v tem slučaju v poštev rezervni zaklad.
Na podlagi teh primer mislimo, da je vsak dvom izključen, katero zavaro-vanje je ugodneje za trgovske nameščence in priporočati moramo vsem, da dobro pomislijo, kaj store v slučaju upora proti zavarovanju pri pokojninskem zavodu, ker bo zavarovanje po splošnem socialnem zavarovanju zanje na vsak način veliko neugodneje in to tembolj, ker je pričakovati, da se bo zakon o pokojninskem zavarovanju nameščencev v doglednem času noveliral in bo tako nudil zavarovancem še več ugodnosti in dobrot, kakor sedaj.
J. šk.
Dnevne novice.
-f Dr. Laginja je 26. t. m. deputa-ciji hrvaškega vseučiliškega dijaštva, ki je prišla k njemu po pojasnila zaradi laškega vseučiliškega vprašanja, odgovoril, kakor soglasno poročajo vsi listi, »v imenu obeh jugoslovanskih klubov, da se bo spričo sedanjega političnega položaja uzakonjenje laške fakultetne predloge komaj dalo preprečiti. Jugoslovani stoje prejkoslej na stališču, da se laška pravna fakulteta ne sme ustanoviti v Trstu in bodo vsled tega svoj odpor zoper Trst kot sedež fakultete prejkoslej vzdrževali.« — Kaj se to pravi? Dr. Langinja konstatira s tem, da so zastopniki Jugoslovanov zoper Trst kot sedež laškega vseučilišča in da se bodo zoper uresničenje te zahteve parlamentarno borili. Toda to ni stališče, ki sta ga oba jugoslovanska kluba svojčas postavila v »Narodni Zvezi«, ki je soglasno izjavila, da zastopniki Jugoslovanov niso samo brezpogojno zoper Trst kot sedež laške univerze, marveč da so sploh zoper ustanovitev laške fakultete na kateremkoli kraju, dokler se istočasno ne ustanovi v Ljubljani slovensko vseučilišče. To stališče velja še danes, ker se sklep »Narodne Zveze« ni razveljavil. Kako pride torej dr. Laginja do tega, da poda izjavo, ki temu stališču nasprotuje in implicite taji junktim med slovenskim in laškim vseučiliškim vprašanjem? In zdaj se nehote spominjamo, da je bosanska korespondenca koncem marca t. 1. priobčila sledeče: »Zveza južnih Slavena« je imela zadnji petek ob zaključku državnega zbora sejo, pri kateri se je sklenilo: 1. da se nastopi z vsemi sredstvi zoper Trst kot sedež laške fakultete, 2. da »Zveza« nima ugovora zoper vsebino vladne predloge (ki meri na to, da se ustanovi laška pravna fakulteta na D u n a j u).« S tem pa se čudovito vjema to, kar je dr. Laginja 26. t. m. hrvaškim dijakom izjavil. Tudi on pravi, da se bodo jugoslovanski poslanci v parlamentu borili samo zoper Trst kot sedež laške fakultete, iz česar jasno sledi, da se ustanovitvi fakultete na Dunaju ali kjerkoli drugod ne bodo ustavljali. Ko smo pa mi takrat, ko je bosanska korespondenca omenjeni komunike objavila, to ožigosali, pa so liberalci hudo ogor-čevali, nam podtikali falzificiranje dejstev in hofrat Ploj nam je poslal popravek, da »Zveza južnih Slavena« nikdar ni imela take seje in ni sklenila, kar se ji »podtika« in da stoji slejko-prej na stališču, sklenjenem v »Narodni Zvezi«, to je, da se 1. Trst brezpogojno odklanja kot sedež laške pravno fakultete in 2. da se dopusti ustanovitev laške pravne fakultete, bodisi na Dunaju ali v Trentinu, le pod pogojem, da se zajedno ustanovi tudi slovenska visoka šola v Ljubljani. Zdaj pa dr. Laginja zopet nekaj takega izjavlja, kar je kakor jajce jajcu podobno ominozni, od hofrata Ploja dementirani seji »Zveze južnih Slavena« marca letošnjega leta. Ali je g. Laginja izklepetal nekaj in potrdil nekaj, kar je Ploj demontiral?... Značilno je tudi, da dr. Laginja govori v imenu obeh jugoslovanskih klubov, kakor je tudi bilo v komunikeju, objavljenem od bosanske korespondence, rečeno, da si je »Zveza južnih Slavena« zasigurala podporo tako »Slovenskega kluba« kakor cele »Slovanske Unije«. In vendar je jasno, da luko »Slovenski klub« kakor cela »Slo-
vanska Unija« nimata s tem nič opraviti, zakaj »Slovenski klub« se drži stališča »Narodne Zveze«. — Vsak more spričo teh dejstev priznati, da je upravičeno, če se zdaj v slovenski javnosti zopet pojavlja sum, da »Zveza južnih Slavena« glede vseučiliščnega vprašanja ne postopa korektno, da imajo izvestni gospodje skrivne namene in da se je od gospoda Ploja zatajena seja s svojimi famoznimi sklepi vendarle v resnici vršilal Zoper voljo ogromne večine jugoslovanskega ljudstva hočejo nekateri Lahom pomagati do fakultete, pripomoči vladi, ki je v zadregi, do večine za njeno predlogo in vprašanje slovenskega vseučilišča v Ljubljani za leta in leta ubiti! Tako se vladi in Lahom v prid rovari zoper najvišjo kulturno zahtevo Slovencev, potem pa dcmentira! Toda neresnica je še vedno imela kratke noge in dr. Laginja je bil topot od usode izbran, da izda, kakšno je stališče onih, ki pred javnostjo svoje stališče zatajujejo!
— O Plojevem klubu je razposlala »Deutschnationale Korrespondenz« članek, ki je za našo javnost zelo zanimiv. ,V njem se trdi, da sedanja večina ne sme odbiti Hrvatov (Plojev klub) in Italijanov, ker so bili nemški večini doslej vedno na uslugo. Mislimo, da tudi za slepce ni treba pisati k temu komentarja.
-f- Smrtna kosa. Umrl je v sredo, 25. t. m. preč. gospod Frančišek Kepe c na Češnjicah v dekaniji Moravče. Ranjki blagi gospod je bil rojen v Mavčičah na Gorenjskem leta 1839., v mašnika je bil posvečen leta 1866. Služil je na Češnjicah blizu 40 let. Revež je bil bolehen skoro celo življenje, a je le dočakal lepo starost. Bog mu bodi milostljiv! — Pogreb je bil danes, v petek 27. t. m. ob 11. dopoldne. Zanimivo je, da so v moravški dekaniji umrli v desetih mesecih trije župniki. Dva v dobrem tednu.
+ Deželnozborske volitve v Bosni. Pri včerajšnji volitvi iz skupine inteligence je dobila štiri katoliške mandate uradna volivna lista katoliških uradnikov. Izvoljeni so: predsednik »Katoliške Hrvaške Udruge« arhitekt pl. tVancaš, predsednik »Hrv. Zajedni-ce« dr. M a n d i č, dr. J a n k i e w i c z In dr. Z a b r o j e c. »Slovenski Narod« jako neumno piše o porazu »klerikalcev«. O tem ne more biti govora. V »Katoliški Hrvaški Udrugi« so pristaši nadškofa Stadlerja, v »Hrv. Zajednici« pa frančiškani. Zato je »Narodovo« pi-Isarjenje brezmiselno. — Katoličanom Bosne in Hercegovine je pa dano že radi njihove manjšine stališče, da se v bodoče združijo za skupen nastop.
"-H Kmetijsko pončno potovanje v Švico priredi kranjski deželni odbor v času od 29. junija do 10. julija 1.1. Udeležencev se bo sprejelo največ trideset. Na pozneje došle prošnje se deželni odbor ne bo oziral. V pokritje potnih stroškov bo prispeval deželni odbor desetim udeležencem po 80 K. Za enak prispevek se je naprosilo c. kr. poljedelsko ministrstvo. Za skupno hrano in prenočišča bo moral doposlati vsak udeleženec deželnemu odboru najkasneje pet dni po prejemu obvestila, da je sprejet, znesek 100 K. Eventuelni preostanek se mu pozneje povrne. Za vožnjo bo onim, ki jim deželni odbor ne podeli deželne odnosno državne podpore, plačati približno 80 K. Prošnje za udeležbo in podpore je vlagati najkasneje do 10. junija t. 1. pri deželnem odboru. Prosilec mora prošnji pri-dejati izjavo, da se potovanja gotovo udeleži, ako ga deželni odbor sprejme, in da se zaveže povrniti deželnemu odboru vse nastale stroške, ako se ne bi potovanja udeležil.
-f Umrl je včeraj, dne 26. t. m., v Leonišču prečastiti gospod Tomaž Potočnik, duhovni svetnik in župnik na Breznici. Pokojni je bil rojen v Železnikih 15. decembra leta 1855. V mašnika je bil posvečen v Ljubljani 26. julija 1879. Služboval je kot kaplan v Horjulu, Borovnici, na Vrhniki in v Dobu, od leta 1890 pa kot župnik na Breznici. Prejšnji teden se jc podvrgel operaciji, ki je dobro izpadla, a včeraj ga jc kar nenadoma napadla velika slabost, tako da je v par trenutkih izdihnil svojo blago dušo. Skoraj dvaj-Bet let je neumorno deloval na Breznici ter si postavil v ljubezni svojih tako dragih mu faranov lep spomenik. Ker je preblagi gospod pred odhodom v Leonišče izrazil željo, da želi počivati sredi svojih Brezničanov, prepeljali sc bodo njegovi zemeljski ostanki na Breznico. Naj v miru počiva!
-f- Ljudsko šolstvo. Imenovani so stalno: Janez Gabrovšek v Spodnji Idriji, Angela Ccrar v št. Jurju, Frančiška Grom v Zg. Tuhinju.
-f Za rudarje. Socialni demokrati «o \ državnem zboru stavili nujni predlog, s katerim se vlada poživlja, da naj nemudoma zniža tarife za. čaškj nre-
ittog in obefiem Vzdrži znižane tarife za šlezijski premog, tako da se izvoz češkega rujavega premoga v inozemstvo olajša in da se mu v tuzemstvu odpre nove dežele za spečavanje. Zlasti alpske dežele se hoče preplaviti s češkim premogom. To bi bil za naše pre-mogokope hud udarec, ker delajo pri mnogo slabših produkcijskih razmerah nego češki; n. pr. trboveljska pre-mogokopna družba radi tega celo grozi z odpuščenjem več stotin delavcev. Med alpskimi premogokopi se je radi tega začelo gibanje, da se prepreči ta napad na skupne interese premogo-kopov in delavstva. Že započeta akcija meri na to, da se znižanje tarifov za češki premog ne sme raztezati tudi na okoliše beljaške in tržaške direkcije državnih železnic in na ozemlje južne železnice. Tudi v parlamentu se bo akcija nadaljevala. Državni poslanec dr. Benkovič je na podlagi došlih mu podatkov že storil nekaj korakov na merodajnih mestih. — Delavstva v Trbovljah se polašča vedno večja skrb za obstanek, ker družba polagoma delavce odpušča in delo omejuje; celo »Feierschichten« so že upeljani. Social-no-demokraški predlog je brezdvoma naročen od čeških premogovnih ma-gnatov.
-f- Slovenščina na srednjih šolah.
Deželni šolski svet se je izrekel za to, da se tudi matematika uči slovensko. V razpravi je bila ureditev učnega jezika na državni realki v Idriji, in glede te je sklenil deželni šolski svet kot začasno določitev: »Na državni realki v Idriji naj se uči nemščina v vseh razredih, zgodovina in zemljepis na višji stopnji, oziroma v višjih razredih (V. do VII.) z nemškim učnim jezikom. Ta učni jezik veljaj tudi za vse druge predmete na stopnjah, oziroma v razredih toliko časa, dokler ni a.probira-nih slovenskih učnih knjig za dotične predmete, oziroma za dotične razrede ali stopnje na razpolago.« Pri ureditvi učnega jezika se je treba ozirati na to, da se dijaki v obeh jezikih zadostno izobrazijo. Zato se je ohranil za zgodovino nemški učni jezik, ker sicer ni za vajo v nemškem govoru preskrbljeno. Dveh jezikov pa mora biti vsak absolvent srednje šole zmožen, sicer je infe-rioren in so mu najboljše službe zaprte. Tej praktični potrebi pa sedanja metoda pouka ne ustreza. Dijaki se uče marsikaj nepotrebnega, a potrebne jezikovne vednosti ne dosežejo, kar jim je potem velika ovira celo življenje. Zato se je sklenilo: »Deželn. nadzor-ništvu se naroča, da pripravi in predloži čimpreje deželnemu šolskemu svetu predloge o preosnovi pouka v nemškem jeziku na slovenskih srednjih šolah na Kranjskem «
+ Šole prost bo na ljudskih šolah odslej sv. Alojzija praznik. Zato bo šola na pepelnično sredo.
+ Telovadba mladine. Deželni šolski svet je slenil, da se šolski mladini prepove telovadenje v raznih telovadnih društvih. Za telovadbo treba preskrbeti pri vsaki šoli.
—	Mednarodni časnikarski kongres v svetovnoznani Postojnski Jami. Dne 24. maja je dospel v Postojno ob krasnem vremenu z vlakom južne železnice ob četrt na 11. uro dopoludne večji del udeležencev mednarodnega časnikarskega kongresa, odzvaje se vabilu c. kr. poljedelskega ministrstva, da si ogleda svetovnoznano Postojnsko jamo. Pred vhodom v jamo je pozdravil slav. družbo jamski tajnik Perko ter izrazil upanje, da bode časnikarski kongres gotovo izdatno pospeševal tujski promet. Višji urednik Stolz se je zahvalil v imenu udeležencev jamski upravi, oziroma c. kr. poljedelskemu ministrstvu na prijaznem vabilu, nakar so se podali posetniki v čarobni podzemeljski svet. — Naposled so se zbrali vsi udeleženci k neprisiljeni zabavi v hotelu »Pri kroni«.
—	Podpore za šolske vrtove dobe letos na predlog c. kr. kmetijske družbe nadučitelji: Juvanec v Postojni, Coser v Stolzerjih, Štefančič v Zgor. Logatcu, Lunaček v Št. Rupertu, Luznar v Prim-skovem, Črnagoj na Karolinški zemlji, Korbar v Preserju, Šuler na Rakeku, Rihtaršič v Srednji vasi, Matko v Toplicah, Ravnikar v Trnovem, Petschau-er v Lienfeldu, Schober v Grčančah, Cvirn v Leskovcu, Završnik v Dupljah, Štrukelj na Vrhniki, Kozjek v Toplicah pri Zagorju, Škerbinc v Višnji gori, Baje v Igavasi, Jeglič na Dovjem, Žen v Soteski, Šmajdek v Rovih. — Odslej se bodo te podpore morale podeljevati v sporazumu z deželnim odborom, ki bo po svojem nadzorniku tudi nadziral, kako sc te podpore uporabljajo.
—	Zlato poroko sta 23. t. m. obhajala v Zagorju ob Savi občespoštovana Anton in Marija P r o s e n c. Ravno isti dan sc je poročil tudi njihov najmlajši sin Anton. Zelo ganljivo je bilo. ko
srosn. žunnik najprvo noročil ml^di
par in potem po zeio ganljivem govoru tudi starčka — zlatoporočenca ob obilnem številu ljudstva. Pričujoči so tudi bili vsi njihovi otroci, če tudi je nekatere ločila velika daljava. Prihiteli so počastit ta za otroke nepozabljivi dan. Ako zlatoporočencema Bog ohrani zdravje in življenje, obhajala bosta lahko čez tri leta biserno poroko. Takrat zopet na veselo svidenje! Spomnili so se svatje tudi »Slovenske Straže«.
—	Poštar v Ložn. V Ložu je imenovan za poštarja gosp. Milan Lah, sin gospoda Gregorja Lah-a, dosedanjega tamošnjega poštarja, ki je šel v pokoj.
—	Pozor pred semanjsklml sleparji! Semanjska sleparja z listnicami sta na že večkrat opisani način oslepa-rila te dni tudi posestnika Janeza Webra, ko se je vračal z semnja v Kočevju. Vzela sta mu iz listnice 450 K. Namesto bankovcev sta mu dala v listnico papirnate odrezke.
—	Avtomobil in zrakoplov. Neki Gravet je konstruiral avtomobil, ki se lahko izpremeni tudi v zrakoplov. Pre-montira se v dvajsetih minutah.
—	O reški zavarovalni zadrugi »Herkules« se čujejo zopet najrazličnejše stvari. Na policijo je prišlo mnogo starih ljudi, ki so proti svoji volji zavarovani pri Hcrkulesu ter šo protestirali, da se ž njihovim življenjem igra loterijo. Policija bo stvar oddala sodišču. Reški tribunal kot trgovsko sodišče je pozval zadrugo »Herkules«, naj mu pokaže svoje poslovne knjige. Tudi zadruga »Balkan« je dobila sličen poziv. Policija jc opozorila ravnatelja zadruge »Herkules« na posledice, ako bi pobegnil ter je sedaj ravnatelj Leon pl. Beloševič pod policijsko pažnjo. Te dni je nekdo hotel osnovati »Herku-lesu« slično zadrugo, a ni več dobil oblastvenega dovoljenja ter bo oblast skoro gotovo ustavila delovanje tudi zadrugi »Herkules«. Tako posnemamo po reških listih.
—	Nove aretacije v Trstu. V Trstu so radi odkrite protiavstrijske izjave izvršili zopet nove aretacije.
—	Nagajivost Halleyevega kometa. Halleyeva repatica nas hoče menda res z uprav »peklensko zlobo« jeziti. Že 18. t. m. bi bili imeli priti ž njo skupaj, a ni je bilo od nikoder, ni se pokazala. Zemlja bi bila imela križati njen rep — vsaj tako je imela drapiran svoj dolgi, svetli obesek in vsi zvezdoslovci zemlje so prisegali, da mora zemlja na vsak način skozi kometov rep. Sedaj je pa ta hudoba stvar tako uredil, da učenjaki sami med sabo niso mogli priti na jasno in se zediniti, da-li je zemlja šla skozi kometov rep, ali ne. Videl tega velikega dogodka ni nihče, in da se je le izvršil, je moral končno dokazovati negativni moment: da se namreč repa skozi več ur ni videlo. Tudi dokaz! Sedaj nas je pa še-le prav .potegnil. Zadnje dneve — tudi sinoči od pol 10. do 10. ure smo ga opazovali iz kamniškega vlaka — je bil tako milostljiv, da se nam je pokazal na večernem nebu, toda ne kot velik komet, marveč le kot veliko — razočaranje. Videlo se namreč sploh ni nikakega kometa, kakor si ga imamo navado predstavljati: s svitlim jedrom in slikovito položenim svitlim repom; marveč le kot svitlobni žar, n. pr. kot kos rimske ceste. In med razočaranci, ki jih je hudobna repatica spravila ob užitek krasne zvezdoslovne senzacije, so bili tudi »najstarejši ljudje«, ki so pripovedovali, kako vse drugače je nastopil komet od leta 1858. To je bila krasna zvezda, kakor obločnica, ki je z obsežnim svetlobnim krogom svojega repa pokrila skoro ves nebesni obok. In pri vsem tem je bil ta komet veliko skromnejši, nego Halleyevo revše, ki je pretilo svetu s pogubo in zastruplje-njem. No, pa razočaranci leta 1910. naj se potolažijo! Morda pride čez 50 let nenadoma zopet kak komet, in potem bo njim pripadla častna uloga »najstarejših ljudi« in bodo gotovo pravili str-mečim poslušalcem, kako »neprimerno večji, veličastnejši in lepši« je bil Hal-leyev komet leta 1910., nego to revše: komet X. Y. leta 1960. In tedaj, ko jim bo domišljija naslikala vse krasote, ki so jih leta 1910. zastonj pričakovali, bodo uživali senzacijo, za katero so bili tokrat ogoljufani
Štajerske novice.
š Volivnl imeniki za volitev po gospodu Ježovniku bodo razpoloženi prihodnje dni. Prosimo nujno svoje somišljenike, da jih pregledajo ter blagovolijo izvršiti potrebne reklamacije.
š Prvi javni shod S. L. S. na što-rah se je vršil 22. t. m.; poročal je drž. poslanec dr. Benkovič. Nemškutarji in socialni demokrati so izprva skušali shod motiti s hailaniem. pa so hitro
utifinili, ko je dr. Benkovič začel mlatiti po njih stranki. Napravili so pai medklicev, končno pa pod klop zlezli; četudi pozvani, se ni hotel nikdo k besedi oglasiti. Bilo je 250 poslušalcev. Shod je imel popolen uspeh.
š Nevarno je zbolel vsled dolgoletne srčne hibe gosp. odvetnik dr J u r t e 1 a ; bati se je katastrofe.
š Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Anton Berk iz Gornjegagrada k sv. Barbari v Halozah; Jakob Rabuza od tam v Gornjigrad; Franc Planine iz Mozirja k sv. Marjeti pri Ptuju; Jožel Erkar od tam v Mozirje. Frančaškan o. Pij Žankar od sv Trojice v Slovenskih goricah in Dionizij Dušej iz Brežic prideta k Mariji pomagaj na Brezje; o, Salezij Vodošek na Višarje.
š Osebne vesti. Okrajni glavar i Ptuju dr. Adam Weifl pl. Schleussen-burg pride kot okrajni glavar v Maribor; okrajni komisar dr. Evgen Neto. liczka je imenovan za začasnega vodi telja okrajnega glavarstva v Ptuju.
š Toča. Silno točo so imeli zadnj« nedeljo v mnogih krajih okoli Ptuja pri Sv. Marjeti, v Moškancih, v Po brežju pri Sv. Vidu. Gorice in žito n« polju je hudo poškodovala. Ubog kmet!
š Velika nesreča. Dne 23. t m. se j<
zgodila tukaj velika nesreča. Lovrei Juri, trgovec iz Polenšaka je vozil vi no in ker je bila pot polzka, se je vo; zagnal prš malem bregu v potok, kjei se je prevrnil s 3 polovnjaki na njego vega pastorka Franca Goloba, ki je bi. pri priči mrtev. Star je bil komaj 2J let. K temu je krivica neprevidnost ir žlahtna haloška kapljica. Za njim žaluje cela rodovina! Lahka mu bodi zem ljica!
š Toča. Iz št. Jakoba v Slovenskih goricah se poroča, da je v nedeljo, 22 t. m. popoludne v pol uri popolnoma uničila toča vse kulture, zlasti pa vinograde v občinah Štatenbreg, Kušernik Tlekušen in sosednjih vaseh. Bilo j« vse pobeljeno od toče. — Tudi v brežiškem okraju, zlasti v Sromljah, jr uničila toča mnogo vinogradov.
š Poročila sta se pri Sv. Ani nž Krembergu gosp. Franc Kurnik, vele posestnik in vrli naš pristaš z gospice Miciko Bernhart, voditeljico anovsk« dekliške zveze in odbornieo spodnještajerske Z. S. D. Bilo srečno!
š Poroke. V Ptuju so bili poročeni poslovodja g. Poš z gdčno. Viktorije Krambergovo; davčni pristav g. Josif Breznik z gdčno. Sofijo Skuhala ir trgovec g. Franc Lenart z gdčno. Anicc Muršec.
š Smrt. V Ptuju je umrla gospa Katarina Kodba, hišna posestnica ir žena kovaškega mojstra Andreja Kodba, stara 83 let.
š Protestantlzem v Ptuju si hoč« pridobiti trdna tla; kupili so že prostoi za novo cerkev od gospoda Wessely-js zraven Ellerichove vile. V kratkem hočejo položiti prav slovesno vogelni kamen.
š Halleyev komet se je krasno videl po celem ptujskem polju v sredo zvečer od 9. do 10. ure.
LJnblianske novice.
lj Procesije sv. Rešnjega Telesa,
Že dokaj let ni bilo tako sijajne proce-sije sv Rešnjega Telesa v stolnici, ka-koršna je bila včeraj. Bila je to veli-častna manifestacija verskega prepričanja. Stotine in stotine moških, ki sc se letos iz vseh slojev pridružile procesiji, so dajale letos procesiji poseben sijaj. Pobožnost Ljubljančanov kažejo polne cerkve, naj bi odslej vsako leto tudi procesije sv. Rešnjega Telesa imele vedno večje število onih, ki se ne boje javno pokazati svojega krščanskega prepričanja. Letos smo opazili za zastavo »Slov. kršč. soc. zveze« mnogo več članov in članic kot ponavadi, pomnožene so bile vrste našega vrlega »Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov«, »Katol. mlad. društva«, častno so bila zastopana podjetja »Kat. tisk. društva«, «Ljudska posojilnica«, »Vzaj. podp. društvo«, »Gospodarska zveza«, »Zadružna zveza«, »Vzaj. zavarovalnica«, posebno veliko je bilo število udeležencev moških Marijinih družb tako one oo. jezuitov, kakor tudi one iz Križank. Izredno sta se odlikovali letos »Krščanska ženska zveza« in Marijina družba gospej pri oo. jezuitih, v katerih so mnogoštevilno šle za procesijo gospe iz najboljših ljubljanskih krogov, posebno pozornost pa je vzbujalo slovensko glasbeno društvo »Ljubljana«, ki se je letos prvikrat z zastavo udeležilo procesije, sledeč tako lepim drugomestnim vzgledom, kjer se tudi prva. pevska društva ob sličnih prilikah ne boje. javno pokazati svojega krščanskega prepričanja. »Ljubljani« jc korakal na čelu njen navdušeni pevo-Jčjfllfija g. Anton Svetek, nadomeščujoč
predsednika g. dr. V Pegana, ki je z g prof Jarcem v procesiji zastopal de ielni odbor. Častno se je udeležilo procesije tudi c. kr. uradništvo z de želnim predsednikom g. baronom Schwarzem in dcželnovladnimi svetniki na čelu, uradništvo c. kr. deželnega sodišča z gospodom predsednikom A Levičnikom, c. kr. fin. ravnateljstvo z dvornim svetnikom Klimentom in c kr. pošte z g. vodjo J. Štrukljem, trgovsko zbornico sta pa zastopala gg svetnika trgovske in obrtniške zbornice Jernej Ložar in P. Velkavrh. Častno stražo so imeli vojaki domačega pešpolka št. 17, sami visoki, krepki fantje. Procesijo, katero je vodil prevz. g. knezoškof dr. A. B. Jeglič ob številni asistenci, je spremljala kakor vsako leto, tudi letos godba 27. pešpolka. Letošnja procesija Svetega Rešnjega Telesa je bila sijajna manifestacija verne Ljubljane, dokaz, da se versko čustvo v vseh slojih čedaljebolj poglablja in da puhlo svobodomiselstvo katerekoli barve slovenskega ljudstva ni niti povrh oplazilo. Slovenija je katoliška, katoliška tudi Ljubljana! — Tudi ostale procesije so se včeraj ob ugodnem vremenu lepo izvršile. Najbolj ugodno se je Šentpeterska ob jutranjem hladu prav mogočno razvila. Posebno veliko je bilo otrok, ki so svetili. Od tretje ;to četrte postaje je morala procesija mimo vojašnice iti že po novi cesti v Prisojno ulico, kjer je bil blagoslov v novi kapelici poleg Hafnerjeve hiše. Prejšnja leta je bil tu najlepši blagoslov na prostem, sedaj je že večina vse sadelano s hišami. Nova kapelica je premajhna. Pevci so pri blagoslovih dobro zapeli nekaj novih himnov, ki so prav prikupljivi. Pokarati pa moramo mestne škropilce, ki so toliko škropili :este, kjer je šla procesija, da so napravili pravo blato. Primerno bi bilo poškropiti prejšnji večer. — Procesije v V Trnovem se je udeležilo istotako številno občinstva. Tu je svirala »Slovenska Filharmonija« in so imeli častno stražo domobranci. Udeležil sc je procesije g. župan Hribar. — Procesije pri sv. Petru so se udeležili tudi dež. poslanec Turk, občinski svetovalec Pre-dovič in Pavšek ter podpredsednik trg. in obrtne zbornice g. Ivan Kregar, ki je z g. Pollakom ml. zastopal tudi cerkveno ključarstvo.
lj Bratje Orli! Danes, v petek ob pol 5. uri zvečer je izvanredna dopolnilna telovadna ura za nedeljsko javno telovadbo v Št. Vidu nad Ljubljano. Prosimo obilne udeležbe! Na zdar! »Ljubljanski Orel«.
Ij Novi zborni poveljnik v Ljubljani. Včeraj popoldne se je v družbi generalnega štabnega šefa 3. voj. zbora polkovnika Scotti in stotnika generalnega štaba Friderika .Tanda pripeljal v Ljubljano poveljnik 3. vojnega zbora general Karol S c h i k o f s k y, da in-spicira tukajšnjo posadko. Nastanil se je v »Unionu«.
lj Moška Marijina družba v Kri-iankih obhaja v nedeljo, dne 29. t. m. glavni družbeni praznik. Popoldanska slovesnost se prične ob 6. uri; zjutraj pa ob navadni uri.
lj Zlati križ s krono je izročil" presvetli knez in škof Anton Bonaventura lastiti provincijalni prednici M. Tereziji Heidrich. V svojem nagovoru je nanašal, da je odlikovana v prednici ne toliko njena oseba, ampak delovanje uršulinskega reda, ki mu v avstro-ogr-ski provinciji načeljuje. V današnjem času, ko se toliko samostanski šoli in izgoji ugovarja in nasprotuje, je odlikovanje od najvišjega mesta najboljše priznanje za izvrstno in uspešno delovanje na polju vzgoje in šole. Naj Bog Dhrani še dolgo častito in zaslužno Mater in ko ji odvzame križ, ki ga nosi s svojim delovanjem, naj obdaruje z večno, nevenljivo krono.
lj Umrl je danes zjutraj po dolgi ter izredno mučni bolezni g. Anton L a m p e, delovodja kamnoseške tvrdke Al. Vodnika v Ljubljani, v 50 letu svoje dobe. Pogreb bo jutri v soboto popoludne ob 5. uri iz hiše žalosti št. 30 v Kolodvorski ulici. Pokojnik je bil zvest član moške Marijine družbe v Križankih in >:Slov. kršč.-soc. zveze«, katerih člani se udeleže pogreba z zastavama. — Naj nočiva v miru blaga duša!
lj Veliko skioptično predavanje vsetovnoznanega preiskovalca južne Amerike dr Maksima Neumayer]a bo,
kakor smo že omenili jutri v soboto dne 28. maja ob 8 uri zvečer v veliki dvorani »Uniona«. To predavanje je vzbudilo v vseli velikih mestih velikansko zanimanje in so vsi listi polno hvale in priznanja ter je res nekaj izrednega, ker je predavatelj, ki bo pokazal tudi 100 originalnih skioptičnlh podob v desetletnem študijskem potovanju obiskal zlasli doslej še nepreiskaue pokrajine Argentini jo, Bolivije, Paragvaja, Urugvaja in Brazilije, kjer sc je
pečal z vsestranskimi znanstvenimi študijami. Te so ga dovedle do ozkega stika z indijanskimi plemeni, od katerih je spoznal nekatera dosedaj še docela nepoznana. Z največjimi napori in nevarnostmi je bila združena ta pot skozi divje pragozde in neobljudcna pogorja, pri čemur so bili poglavarji še docela neciviliziranih indijanskih plemen njegovi edini spremljevavci. Dostikrat pa je bilo zelo težko se ž njimi sporazumeti, izpočetka so nastopil proti njemu sovražno; bil je tudi v jet-ništvu in si je le po srečnem naključju rešil svoje življenje. Cele mesece je živel v njih kočah in tako imel priliko njih šege in vero natančno proučevati; zbirke njihovih del, ki jih je nabral dr. Neumayer, kažejo izredno spretnost, da, umetniško sposobnost. Zadnja leta se je pečal dr. Neumayer tudi s študijami o trgovskih in ekonomskih razmerah Argentinije. Prepotoval je vse province in bil presenečen ob ogromnem napredku trgovine, industrije in poljedelstva v zadnjem desetletju. Pri tem je imel priliko ovreči mnoge napačne podatke prejšnjih potovalcev, ki so deželo le površno spoznali. Dr. Neu-mayer je imel že predavanja v inozemstvu in tudi v Avstriji (v Pragi, Lvovu, Trstu, na Dunaju v Uraniji, v znanstvenem klubu in drugih društvih), kjer so bila povsod sprejeta z velikim odobravanjem. Začetek predavnja bo jutri ob 8. uri zvečer. Cene sedežem: 1. prostor 1 K; 2. prostor 80 vin.; galerija 60 vin.; za dijake 40 vin. Za predavanje jc tudi v Ljubljani veliko zanimanja.
lj Odlična slovenska gledališka igralka gospa Danilova, bivša režiserka tržaškega slovenskega gledališča v Trstu, bo gostovala prve dni junija v pl. Vojnovičevi igri »Ekvinocij« in Scribojevem »Kozarcu vode« na hrvaškem deželnem gledališču v Zagrebu.
lj Samoumor, Danes ponoči se je pod neko tukašnjo šupo obesil trgovski sotrudnik I. Kromar, kateremu se je bil bržkone omračii um. Na lice mesta došla policijska komisija je odredila, da so truplo prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
lj »Narodna« požrtvovalnost. Včeraj so se v šiški dali obriti brke prvaki liberalne šišenske inteligence Cimmer-mann, Boltauzer, Režek in Klobučar v prid »Sokolskemu domu«. Brke so dali za 200 kron. Želeti bi bilo, da jim slede vsi šišenski liberalci.
lj Nesreča. Ko je včeraj zjutraj v Črni vasi posestnikova žena šla krmit živino, je našla na skednju ležati čevljarja Andreja Krvina, rojenega na Vrhniki in tja pristojnega. Bil jc nezavesten, na glavi je imel pa težko telesno poškodbo. Dobil jo je v pijanosti. — Na južnem kolodv.oru je pi*edvčeraj-šnjim padel z lokomotive kurjač Ignacij Možina in si zlomil levo nogo.
lj V deželno bolnico so včeraj pripeljali 36-letnega Petra Krivica, pre-mogarja iz Zagorja. Padel je v rovu 30 metrov globoko in si zlomil križ in desno nogo.
lj S ceste. Ko je včeraj pripeljal Doberletov kočijaž iz Komenskega ulice na Resljevo cesto, mu je pripeljal nasproti z avtomobilom Lončaričev šofer Avgust Hoffmann. Konja sta se avtomobila ustrašila, in skočila na njegova stopala. Poškodovala sta sama sebe po nogah, pri avtomobilu pa sta napravila do 500 kron škode.
lj Vodstvo pogrebne bratovščine sv. Jožefa naznanja s tem, da se vrši njen izredni občni zbor dne 29. maja t. 1. ob 3. uri popoldne v mali dvorani »Mestnega Doma«. Na dnevnem redu bo iz-premernba § 8. naših pravil, in sicer po nasvetu c. kr. dež. predsedstva za Kranjsko. Vsi člani vabijo se k polno-številni udeležbi.
lj Za krojaškega pomočnika iz Koroške, poštenega, vrlega fanta, prosimo nujno mesta v Ljubljani. Prosimo takoj blagohotnih ponudb na uredništvo »Slovenca«.
lj Aretovan izseljenec. Na južnem kolodvoru je včeraj prijel tam službu-oči stražnik Franceta Hočevarja iz Slavče vasi pri Rudolfovem, ker se je hotel izseliti v Ameriko in se odtegniti vojaški dolžnosti. Hočevar je imel pri sebi 504 K denarja. Izročili so ga c. kr. deželnemu sodišču.
Telefonska ln brzojavna poročila.
ITALIJANSKO VSEUČILIŠKO VPRAŠANJE.
Dunaj, 27. maja. Italijansko vseučiliško vprašanje stoji v središču položaja. Danes so italijanski poslanci imeli daljši zaupen razgovor v. Bioner-thom. V nemškonacijonalni parlamentarni zvezi je sklenjeno, da bo klub imel v torek odločivno sejo, li kateri se povabijo vsi klubovi člani.
SEJA DRŽAVNEGA ZBORA.
Dun«], 2i. maja. Po osemdnevnem presledku je imel dama« državni zbor
zopet sejo. Zbornica je debatirala o vojaškem zboru veterancev. Koncem seje je prišel na vrsto nujni predlog o visokošolskih zavodih. Danes popoldne je seja načelnikov klubov, da določi na-daljne parlamentarno delo.
KRITIČENM POLOŽAJ V NEMŠKEM DRŽAVNEM ZBORU.
Berolin, 27. maja. Konservativci in centrum so se združili ter bodo glasovali proti vladni volivni reformi in za vse, kar je nemški kancelar označil za nevzprejemljivo.
NESREČA NA MORJU.
Calais, 27. maja. Podmorska ladja Pluviosa je trčila ob neki parobrod ter se je potopila. Vsa rešilna dela so se izjalovila. Moštvo podmorske ladje: trije častniki in 22 mož, je izgubljeno.
TliZAl] CENE.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 27. maja.
Pšenica za okt. 1910.....956
Rž za okt. 1910.......7 40
Oves za oktober 1910.....6*91
Koruza za maj 1910......5 50
Koruza za julij 1910......575
Efekti v: —.
OBRAVNAVA PROTI HOPRICH« TERJU.
Dunaj, 27. maja. Obravnava proti Hofrichterju se je danes nadaljevala ob njegovi nenavzočnosti. Hofrichter se dela, kakor bi se mu bledlo.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2//z, sred. zračni tlak 736 0 mm
D v a	C«s opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Padavica 1 v 24 urah 1 v mm II
25 26	9, zveč.	7349	155	sl. szah.	pol. obl.	00
	7. zjutr. 2. pop.	736-0 735-5	13-1 15 9	si, jvzh. si. jzah.	del. jasno nevihta	
26	9. zveč.	736-2	15-2	brezvetr.	oblačno	2-3
27	7. zjutr. 2. pop.	735-3 7330	12-0 198	si. jvzh. p. m. jug.	megla sk. jasno	
Srednja predvčerajšnja temp. 16-3", norm. 15-2 Srednja včerajšnja temp. 14 7", norm. 15 4".
Na prodaj je
152 J
kopalna banja
s kotnpl. pečjo.
cesti štev. 35.
Izve se na Sv. Petra
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam prežalostno vest, da jc Vsemogočni k Sebi poklical prečastitega gospoda
Tomaža Potočnika
župnika in duhovnega svetnika
po kratki in mučni bolezni dne 26. maja v Leonišču v Ljubljani.
Truplo nepozabnega rajnkega se bo blagoslovilo v Ljubljani in prepeljalo na Breznico in v nedeljo 29. maja popoldan ob pol 4. uri položilo k večnemu počitku.
Breznica, dne 26. maja 1910.
Frančišek Pečarič
kapeian.
1522
Podpisani z žalostjo naznanja, da sc je preselil v boljšo večnost njegov pritatelj in sosed, gospod
Frančišek Kepec
župnik na Češnjicah,
dekanija Moravče po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče danes v sredo dne 25. maja ob 10. uri dopoldne v starosti 71 let.
Pogreb bode v petek dne 27. maja ob pol 11. uri dopoldne iz župnišča na župnijsko pokopališče.
^ Priporoča se v pobožno molitev in blag spomin. Češnjice, dne 25. maja 1910.
Jožef Hartman,
župnik na Blagovici.
sm
61SI (l-C)
Naznanilo.
V ponedeljek 30. t. m. dopoldne ob 10-ih se bo pri c. kr
okrajnem sodišču v Ljubljani v sobi štev. 16 vršila
prodaja hiše Kopališka ulica šf. 12
in zraven ležeče lepe vrtne parcele. Hiša je novo in solidno zidana, ima eno večje, eno manjše stanovanje in pripraven lokal za prodajalno posebnim vhodom s ceste. Vpeljan jc mestni vodovod. Tik za hišo je velik vrt s posebnim vodnjakom. Lega jc čim naugodnejša: tik ob Gra-daščici, nasproti kolezijskemu kopališču, torej zveza z mestom zelo pripravna. Šteti bo treba Ie en del kupnine, ker se bodo lahko prevzeli vknjiženi dolgovi. Cena je primeroma nizka.
Natančnejša pojasnila daje upravitelj Ivan Miklavčcve konkurzne mase
advokat dr. Rnton Švigelj Ljubljana
Slovenski trq štev. 3.
Preobrat.
Dolgo časa je spodnjeŠtajersko slovensko učiteljstvo slepo sledilo korakom kranjskega liberalnega učiteljstva. Videlo se je, kot da se ta tok v dogled-nem času sploh ne bo spremenil. Liberalno učiteljstvo je kar mirno tavalo za svojimi kolovodji, ki so imeli edini svoj vzor: ubiti klerikalnega zmaja in si pridobiti neusahljive lavorike za napredek svobodne misli.
Liberalno učiteljstvo ni pomislilo, da na ta način svojega protiljudskega delovanja ne bo za svoj stan doseglo nikakšnih uspehov, ampak baš nasprotno. Spodnještajerska je v rokah močne naše S. L. S. Torej, če bi hotelo učiteljstvo za svoj stan in za šolo kaj pridobiti, bilo bi pač potrebno, da se pridruži stremljenju in mišljenju ljudstva. Na shodih liberalne in skozinskoz korumpirane »Narodne stranke« so učitelji nastopali proti našemu ljudstvu. »Narodni Dnevnik« in »Narodni List« sta bila vedno polna gnoja, ki ga je pridno odkidavalo liberalno misleče učiteljstvo. Dolgo časa učitelji niso spoznali, kako jih liberalna stranka pod vodstvom dr. Kukovčevim izrablja in vodi za nos. Celjski liberalni kolovodje rabijo učiteljstvo edino za svoje priganjače ter jih pošiljajo po kostanj v žerjavico tam, kjer si sami ne upajo na plan. Sčasoma je del učiteljstva vendar prišel do spoznanja, da je dosedanja politična smer učiteljstva pogubna za njih stališče.
S. L. S. daje na Kranjskem učiteljem, ki so njeni pristaši, tudi prostore v političnem vodstvu. Učitelji so postali poslanci in zavzemajo več odličnih mest. Kaj pa liberalci? Pri nas na Štajerskem pripustijo učiteljem edino to pravico, da smejo kandidirati kot števni kandidati tam, kjer si liberalni advokatski ovinkarji ne upajo na plan. Gotovo bi naša stranka tudi na Štajerskem upoštevala učiteljstvo, če bi ne bilo tako z dušo in s telesom uda-no Narodni stranki in svobodomisel-stvu.
Ko so liberalni učitelji pred kratkim sklenili protest proti slovenski ob-strukciji v deželnem zboru štajerskem in zahtevati, naj na ljubo njihovemu želodcu in povišanju plač opuste naši poslanci obstrukcijsko orožje ter s tem pripuste, da zada nemško-nacionalna večina krvav udarec našemu narodnemu šolstvu s svojim Wastianovim predlogom, tedaj se je slovensko učiteljstvo ločilo v dva tabora.
Pri eni struji je prevladalo rodo-ljubje, pri drugem pa slepa svobodomiselna strast in pohlepnost po višjih plačah.
Iz učiteljskih vrst. prihajajo poročila., da. bi bilo potrebno ustanoviti za slovenski Štajer podružnico »Slomškove Zveze«. Našli so se neustrašeni učitelji, ki se ne bojijo, postaviti se po robu nesrečni liberalni propagandi med učiteljstvom na Spodnjem Štajerskem. Vesel pojav je to za slovensko ljudstvo! Prepričani smo, da ga bo veselo vse naše ljudstvo in bo vedelo tudi ceniti svoje učiteljstvo!
Onim možem, ki so začeli nasprotovati liberalni kugi, pa kličemo: Ne ustrašite se dela in boja! Po boju pride zaslužena zmaga in plačilo!
TURŠKI PRESTOLONASLEDNIK OR-,	IŠČE DUNAJ.
V"
s< »Berlmer Tagblatt« poroča, da obišče turški prestolonaslednik cesarja Franca Jožefa še predno odpotuje v Bosno. Pogajanja o obisku še niso končana. Ako obišče turški prestolonaslednik našega vladarja, vrne obisk v Carigradu še letos prestolonaslednik.
ARDUL HAMIDA IZPUSTE IZ ZAPORA.
Poroča se, da delajo mladoturki na to, da izpuste Abdul Hamida v svobodo. Abdul Hamid se obveže, da zapušča vse svoje premoženje 2,000.000 frankov sedanjemu sultanu, za to ga izpuste iz zapora, pod pogojem, da bo bival na Francoskem.
RUSKI TERORISTI NA DELU.
Teroristi so zabodli v tomski gu-bermji držav, svetnika Nekejudova.

NEMIRI V JUŽNI AMERIKI.
Iz Rio de Janeiro se poroča, da so bih po raznih mestih veliki izgredi proti Argentiniji. V Bahiji in v Santosu je množica napadla argentinske konzulate, na katerih so potrgali grbe. Onlasti so z največjo energijo napravile red.
o/ermmjioi
železnato ^ina-Tmo
Higijenifina razstava na Dnnaju 1900: T)->**vno odlikovanje in 6aotni diplom k Blati "—	kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvatescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izborili okus.
Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniških spričeval.
J. SERRAVALLOc.iakr TRST-BarkovlJe
Zahvala.
1503
Ob smrti svojega nepozabnega, edinega sina
dijaka VI. razr. 1. drž. ginm.
izrekam prisrčno zahvalo preč. duhovščini, na čelu ji preč. g. kanonik in profesor dr. Ivan Svetina, za vodstvo pogreba: blagorodnim gospodom profesorjem Lederhas, Sega, Verbič in Stibernik za udeležbo pri pogrebu; gg. dijakom sošolcem za prelepi venec in udeležbo pri pogrebu, posebno g. Kusterju za ganljivo slovo pri odprtem grobu; gospodu nadučitelju Štruklju m učiteljstvu za udeležbo šolske mladine, telovadnemu društvu »Orel«, predvsem njega načelniku g. učitelju Odlasku, mladeniški in dekliški Marijini družbi za udeležbo pri pogrebu z zastavami, blagorodnima rodbinama Klinčevi, Jakličevi in drugim za prekrasne vence, g. drž., dež. posl. Jakliču, županom in drugim javnim zastopnikom ter vsej neštevilni množici Čast. občinstva za udeležbo pri pogrebu in tolažbe polne izjave sožalja. Bog bodi vsem obilen plačnik.
Zr'enskavas, dne 24. maja 1910
J. Štupnik,
oče.
!VV
za slovenski in hrvaški jezik, ki bi bil
vsaj nekoliko zmožen tudi nemškega jezika. Mesto se izve pri upravi lista.	1494
v obsegu blizu 6 oralov: travnik, njive, sadovnjak, vinograd, gozd na Spod. Štajerskem, 15 min. od železnice, na prav prijetnem kraju se proda. Več pove Fran Kokot v Mariboru Heugasse 3.	1508 .5
s 5 sobami, zraven lep vrt, podobna vili, se p?oda iz proste roke v Božni dolini pri Ljubljani 20 minut od Glavnega trga. Več se poizve pri gostilničarju 1487 Balija na Glincah preje Traun. 5—1
Sprejmem takoj dva dobro izurjena stavbena	1517
Irezbariino, nam™ in rnjana za prteže aEi poJSSsane tla priporoča as Skafliah p® en, ln četrt feg ali prosto
pr¥a kranjska tmtm oljnatih barv. teža. laka m stek. kSeia
za trgovino z mešanim blagom se takoj sprejme. Vinko ilmbrožič trgovec v Logatcu.	1520 3-1
v Kranjski gori na Gorenjskem s krasno lego je poceni na prodaj. Več se poizve pri upravi lista. 1502
\\i 1111 u a ln
Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja šlezijska tovarna: 1 prekrasno pozlačeno 36 ur idočo precizijsko-anker-uro z lepo verižico za samo K 2-—, ter 3 letnim pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K 5'50, 5 kosov K 9'—. Pošilja proti povzetju
prus.-šlezijska izvozna tvrdka
A. GELB, Krakov 340.
2561 Za neugajajoče denar nazaj. 1—1
HaiisoljSa in naislflnrneiša prilika za šfesfenfe!
liste mtisjt: Bedia, Par!?, Rim Ul
detovafrfj ^	rydi
Ijubflin«, Snftal,»Stritar, ol
Županstvo na Gori pri Sodražici
razpisuje tem potoni zgradbo
nove občinske ceste.
Dolgost približno poldrugi kilometer. Načrti in drugo je na vpogled pri podpisanem županstvu.
Ponudbe pismene ali ustmene naj sc predlože najkasneje
cSss S5. šM&aija 1.1.
pri podpisanem županstvu.
Županstvo na Gori,
dne 24. maja 1910.	515t
Lastna glavnica K 503.575-93
Slsaie vlog dne 31. marca 1910 čez 21 milijonov kron
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Umon" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Hranilne knjižice sc sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptujejo
Dr. Ivan Sušteršlč, predsednik. Josip SišUa. stolni kanonik, podDrcdseduik. — Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu' nad Ljubljano Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec. Anion KoM, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija kolar! stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hiSni posestnik v Ljubljani. Frnn Lesbovlc, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollali ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7	Gregor Sllbar, župnik na Rudniku.	1
Plača po dogovoru. Avgust Kiissel, klepar, Rudolfovo, Kranjsko.
so neprekosne glede kakovosti in trpež-nosti; čevelj se težje zvrne, manj drči in čevelj dobi elegantno obliko. Pazi naj se na znamko
„BERSON"
Dobe sc v vrpfa trgovinah za usnje, čevlje,
gumijevo in drožer. blago v monarhiji. Na debelo pri zastopnikih
SIGMUNB BEER & sinovi
DUN.RJ VI/2.
Cementne cevi u useh dimenzijah, barvaste plošče itd.
u Ljubljani.
Stopnice, balkoni, spomeniki, stavbeni okraski itd.
DAMSKA KRILA |
1506 trpežna, dobro delana, v raznih stalnih barvah, progaste ali kocko-vanc od K 1'30 do 1 80. Vzorčna pošiljka 5 kg = 7 kril za K 11*— franko po povzetju. Neprimerno se |H zamenja. Pri večjem naročilu znaten popust. Izvozna tvrdka *5—'
m. Husak v Jlmramove, Moriva, j
m
nnl
: Za slobohrunc in prebolele :
w w £
je zdravniško priporočano BIHIIt" črno dalmatinsko vino Kili, najboljše sredstvo ) ^ 4 steklenice <5 kg) tranko K 4* BR. NOVHKOVIC, Ljubljane.
Rnt. Bajec
cvetlični salon
Pod Trančo št. 2, poleg čevljar, mostu
Izdeluje šopke, vence, trakove. Velika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila točno. Cene zmerne.
i ♦♦♦
♦
000 0000 0000 0000
JV(ocIni salon ja damsk.e klobuke
P. JV(agdič, Ljubljana
priporoča svojo bogato zalogo modernih in okusnih slamnikov po zelo ugodnih in brezkonkurenčnih cenah. /Zaročila3 debele izvršujem 3 obratno pošto.
1491
5662 52-1
'"'"-" .....................n—Tir-1—mrn-—— 0
0000000000!U)0000000000000000000000000000 000000000gJ00Q00000000000000000000000000
Ivan Jax in sin
O u na jjska cesta 17, LJubljana.
Kolesa iz prvih tovarn Avstrije:
Durkopp, Styria (Puoh), Waffenrad.
Šivalni strop
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu Ustanovljena leta 1867. Vezenj« poučujemo brezplačno
Afllerjevi : isalni stroji.
- Ceniki zastonj! in franko,
Zupnim uradom ob priliki ka~ nonične vizitacije:
Mlssale Romanum
najnovejše izdaje s proprijem za katerokoli škofijo v sledečih oblikah.
oj oblika male čelvorke za podružnice in kapele velikost 30X22 cm trpežna vezava z rdečo obrezo K 26-—, najfinejše izredno trpežno marokinusnje z zlato obrezo K 32-—.
b)	oblika četvorke za manjše župne cerkve in podružnice velikost 311/2X221/2 fino rdeče usnje na platnicah bogati zlati utisi z zlato obrezo K 42-—.
c)	oblika velike četvorke velikost 34X24 cm trpužno vezan z rdečo obrezo K 40-—, najfinejše izredno trpežno marokinusnje z zlato obrezo K 47-—.
Prednosti tega misala
zelo velik razločen tisk, fin papir, priročna oblika, tanka in lahka knjiga.
d)	oblika male pole velikost 36X25 cm fino rdeče usnje na platnicah bogati zlati utisi z zlato obrezo K 5280. Dobe se tudi finejše vezave.	_
Kanontable pod celuloidom.
Praktična novost.
Cene nekaterih garnitur:
glavna tabla 24XI7 cm K 4 80 27X18 cm ., 5-90 30 / 22 cm ., 610 28X1« cm .. 5-40 Večje kanontable v raznih slogih in izvršitvah se dobe od 8 kron do 25 kron.
Cene sc razumejo za popolno garnituro, t. j. za glavno in obe postranski tabli. Prednosti kanontahel pod celuloidom: so zelo trpežne, jim ne škoduje ne solnce in ne vlaga so lahke in praktične, imajo lahko čitljiv, razločen tisek, zavzamejo malo prostora in se lahko umivajo ali drugače snažijo, se rabijo brez okvirja in šip in so nalepljene na prav trdo lepenko, da se nc morejo zviti. Preces anteet post Missam pro opportunitate sa-cordotis dicendae. Accedunt hymni, litaniae, aliaecjue preces etc. V obliki četvorke za zakristijo z velikim tiskom. Vezano K 3-84 Ritus benedictlonis et Inipositlonls primarii la-pidis pro ecclcsia aedificanda, consecratlonis ecclesiae ct altarium rt benedietionis signi vel campanae, vezano K 3-12. »
Rituale Romanum. (Velikost 13'/jX9 cm) ša-grin zlata obreza K 6-—.
Rituale Romanum. (Velikost 23X14'/a cm), ša-grin zlata obreza K 12-96.
Dannerbauer, Praktisches Geschaftsbuch fiir den Kurat — Klerus Osterreichs. Vezano 30 K.
Ob času prvega sv. Obhajila in sv. Rešnje Telo.
Nove spominke prvega svetega obhajila pod celuloidom, je založila »Katoliška Bukvama v Ljubljani«. Krasna podoba predstavlja Jezusa s sv. hostljo in primernimi podpisi. Podoba je na trdem kartonu in pod ccluloidom tako prirejena da se lahko postavi ali pa obesi na steno, ne da bi se dejala v okvir ali pod šipo in ima torej iste prednosti kakor kanontable iz celuloida. Kdor hoče darovati prvo-obhajancu spominek trajne vrednosti, da ga bo imel lahko celo življenje pred očmi naj mu kupi za mal denar 80 vinarjev to sliko. Poštnina in ovojnina za vsak posamezen izvod znaša posebej 30 vin. Pri naročilu na več izvodov se pojavijo razmeroma manjši stroški za poštnino.
Hammerle, Ecce Panis Angelorum! oder das allerhl. Altarssakrament. und der Priester Vor-trage fiir Priestcrexerzitien K 3-36.
Lintol — Flnster, das eucharistische Triduum.
Ein Hilfsbuch fiir die Prcdigt tiber die tagliche Kommunion K 1'50.
Dlessel, das grijBte Denkmal der gottllchen Llebe. Predigten und Betraclitungen iiber das hochheilige Sakrament des Altars 2 zvezka K 1008.
Bliittler, Manna ln der Wiiste oder das Ge-heimnis der heiligsten Eucharistie in Vor-triigen dargestellt 2 zvezka K 432.
Chaignon, der Seeleniriede oine Frucht der An-dacht, zum allerhl. Altarssakramentc und der Hingabe an die gottliche Vorsehung, vez. K 4 80.
Stieglitz, Ausgeiiihrte Katechesen II. Beicht- und Kommunion-Unterricht, vezano K 3-60.
Bernbeck, Katechetlsche Skizzen zunachst fiir die ungeteilte und zwciteilige Landschule vezano K 4*32.
Schwillinsky — Glll, Anleiiung zum Erstbelcht, Erstkommunion und Firmungsunterlcht K 1-50.
Nngelschmitt, Die Feler der ersten hI. Kommunion der Kinder Predigten, Anrcden und Skizzen K 3-84.
Miillcndorff, Plus X. als Forderer der Vorehrung des allerheiligsten Sacramontes 30 v.
Protzner, Die 6ftere und tagliche Kommunion
der Kinder namcntlich in geistlichon Erzieh-ungsanstalten und an Kloster.schulen. 72 v.
Tri žlice

železnatega vina lekarja
Piccolija v Ljubljani, c. in
kr. dvornega založnika, vsebujejo množino železa, ki jo mora zavžiti odrasli človek vsak dan, ako njegov organizem potrebuje železa, v nasprotju z drugimi izdelki, ki vsebujejo le tako množino železa, ki se dokazano nahaja v vsakem namiznem vinu, in torej nimajo nikake medici-niške vrednosti. Polliter-ska steklenica 2 K.
1441
Koncerti=
slov. filharmonije
^ vsaki dan
v hotelu »Tivoli«.
Začetek ob nedeljah in praznikih ob 1/210. uri dop., ob 3. uri pop. in ob 7. uri zvečer. Ob delavnikih ob 3. uri pop. in ob 7. uri zv.
Vstop vedno prost.

Soengcn. Das Liebesmahl des Herrn. Komrnu-
nion-Andachten, vezano K 1-98.
Beetz, Neues Leben. Ein bilderreiches ttbungs und Gebetbiichlein fiir Erstkommunikanten zugleich zur wiederholten Erneuerung des geistlichen Lebens, vezan K 2-64.
Wackcr. Geschichten fiir Neukommunikanten fur die Zeit vor und nach der ersten hI. Kommunion, vezano K 216.
Schwarzmann, Bereltet den Weg des Herrn, Erzahlungen fiir Erstkommunikanten, vezano K 2-40.
Jeglič Anton Bonaventura, Pastirski Ust o sv.
Rešnjem telesu 20 vin.
PohI, Zum schSnsten Tag des Lebens. Erzahlun-gen fiir Erstkommunikanten, vezano K 1'80.
Albers, Siehe dein Kfinlg kommt zu dir! Erziihlungen fiir die Erstkommunikanten, vezano K 2.88.
Arndt, der heilige Stanlslaus Kostka K 1-80.
Meschler, Leben des hL Aloysius von Gonzaga, Patrons der christlichen Jugend, vez. K 4-32.
Meschler, Der gSttliche Helland. Ein Lebens-bild der studierenden Jugend gewidmet, vezano K 7-80.
Schmitt, Anleltung zur Erteilung des Erstkommu-nikanten-Unterrichtes, vezan K 4-56.
Leitgeb, Das grofle Liebesmahl heiliger Seelen. 31 Erwagungen und Gcbcte vor und nach der hI. Kommunion fiir Welt- und Ordenslcute, vezano K 3-50.
Walter, Das AUerhelligste Sakrament, das wahre Brot der Seele, vezano K 3-—.
V/iseman — Faber, die helllge Eucbaristie. Das heil. Altarssakrament, oder die Werke und Wegc Gottes, vezano K 2-40,
Louvigni, das verborgene Leben mit Christo in Gott, vezano K 1"50.
Stieglitz, Reumotive fiir die Kinderbeicht. K 120. vezano K 1*80.
Zapletal, Kurze Anreden zur Vorbcreitung auf die erste hI. Kommunion 80 v.
Za mesec junij.
Hortmanns, Herz Jesu-Predlgten, K 2-40.
Hurter, Entwttrfezu Herz-Jesu-Predigten. K 1-10.
Hattlcr, Winke, Themen und Skizzen zu Herz-Jesu-Predlgten. K 180.
Beck, Das hI. Herz Jesu und die Miinner. 78 v.
Hattlor, Die 9 Llebesdlcnste zu Ehren des gottl. Herzens Jesu in Betrachtungcn dargelegt, vezano K 3-60.
Hattler, Der Weg zum Herzen Jesu, vez. K 2-50.
Hattlcr, Der Gelst dos Herzens Jesu, gcoffenbart in den hI. Evangclien, vezano K 2-40.
Leitgeb, Das dem heil. Herzen Jesu geweiht« Jahr. Betrachtungcn zu Ehren des hI. Herzens Jesu fiir Ordenspersonen und fromme Welt-leute, vezano K 3-30.
SeebOck, Kleines Herz Jesu Brevi«r, Tagzeiteu fur jeden Tag der Woche, vezano K 1—.
Hattler, StlUleben im Herzen Jesu. K 216.
Druge važne novosti.
Endcr Anton, Skizzen fttr Predigten und Vor* trfige. Broširano K "r—.
Ta bogata, zbirka znanega pisatelja je izboren pripomoček za cerkvene govornike ob raznih prilikah.
Vstaja Škenderbegova. Zgodovinska povest, bro-širana, 50 vin., vezano 80 vin. Poveljnik turške konjenice se zaveda svojega pokoljenja, se postavi na čelo krščanske armade in premaga krščansko deklico. Povest je silno zanimiva.
Deutl Hermanu, Exempeibuch fttr Predlgt. Schule
und Ilaus. Einc Sammlung ausgevvahlter Bei-spiele vorwiegend der neueren Zeit, tiber sam-tliche Lehren des kath. Katechismus. K 4-80. Hickmanns geographisch-statistischer Taschen. atlas von Osterreich-Ungarn. Vezano K 5'—. Podaja nam popolno najnovejšo Statistiko naše države in precizno dovršene zemljevide v priročni žepni obliki.
Jeglič Dr. Anton Bonavcntura, Mladeničem L zvezek. Obramba vere K l'—. Nc le mladeniči temveč vsi Slovenci naj či-tajo to zlato knjigo, da bo(lo pravilno poučeni o resničnosti naše svete vere in jo vedeli braniti in zagovarjati pred neutemeljenimi predsodki in ugovori.
Bencš-Trčl>(zsky, Kraljica Dagmar. Zgodovinski roman. Broširan K 3-20, vezano K 4-30. Ta povest je za probujo narodno zavesti izredne važnosti, popisuje nam pokristjanjenje polabskih Slovanov, onega naroda, ki se jo naj-delj in najbolj vstrajno bojeval zoper nemško nasilje, katero je z mečem v roki vsiljevalo križ in najblažje verske svetinje izrabljalo v svnjo korist.
Verne Jules, Pet tednov v zrakoplovu. Trije Angleži raziskujejo Afriko. Po zapiskih dr. Fcr* gusona. Vezano v platno K 3'80. Jules Vernove spise prestaviti v slovenščino je srečna misel; naše ljudstvo bo sledilo geni-jalnemu pisatelju širom sveta z napeto pozornostjo in sc bo pri tem izredno izobrazilo, ker ravno spisi tega pisatelja so svetovno znani kot najboljši med priporočljivimi spisi, ki družijo zabavo s poučnim in vzgojnim namenom.
Usb ts n se dobe Ig o MHml Ilirijo" p*ej Koral Forln o Kranju
Izdalatell: Dr lanacij Žitnik.
Tisk: »Kaioiiške fibkarne«.
Odgovorni urednik: Ivan Stola.