SREČANJE MLADIH ZADRUŽNIKOV NA VRANSKEM IN DAN HMELJARJEV V BRASLO VČAH Pred nami sta kar dve pomembni in zanimivi prireditvi in sicer sedmo srečanje mladih zadružnikov Slovenije, ki bo 30. in 31 .julija na Vranskem, in dan hmeljarjev 13. in 14. avgusta v Braslovčah. Ni slučaj, da sta prireditvi prav v Savinjski dolini, saj beležimo prav v naši občini začetek hmeljarstva in organiziranega delovanja aktivov mladih zadružnikov. V zadnjih letih, ko bijemo bitko za večjo proizvodnjo hrane in izvoza, pa sta srečanji pomembni ne samo iz turistično etnografskega, ampak predvsem gospodarskega in političnega vidika. Organizatorjem srečanj želimo več sreče z vremenom, kot soje imeli v preteklih letih. (O obeh prireditvah pa si lahko preberete še na šesti strani.) Na posnetku Ivan Pinter iz Griž, petkratni zmagovalec v košnji na Vranskem, ki se je pravkar vrnil s tekmovanja najboljših koscev v Jugoslaviji, kjer je zasedel drugo mesto % ............ f ' J Celje - skladišče D-Per III 5/1983 19830994.7 SRIINJSKI ■ OBČIN Leto VI Številka 7 Julij 1983 „SAVINJSKI OBČAN" izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec. Ureja uredniški odbor: Jože Jan (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Elza Golob, Franc Izlakar, Franc Ježovnik, Kristjan Markovič, Cveta Mikuž, Irena Terglav, Lojze Trstenjak, Breda Verstovšek, , Marjan Vidmar, Nevenka Žohar in Milan Žolnir. Naslov uredništva: Žalec, Ulica heroja Staneta 1, telefon 710-S71 Grafična priprava: Savinjski občan Tisk: ČGP Večer lyiaribor Naklada: 11.000 izvodov Po sklepu republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 je časnik „Savinjski občan" oproščen prometnega davka. SKUPNO SMO TROŠILI, SKUPNO BOMO VRAČALI DOLGOVE IZ UREDNIŠTVA Čeprav smo v dopustniških dneh, se največ pogovorov vrti okrog zadev, ki niso prav nič dopustniške. S sprejetjem novih zakonov in sklepa zvezne skupščine je zvezni Izvršni svet dobil zeleno luč za podpis pogodbe z mednarodnimi finančnimi ustanovami, na podlagi katere bo naša država dobila novo posojilo. S tem se je končalo obdobje pričakovanj in ugibanj, kaj in kako bomo storili. Zdaj, ko smo posojilo dobili, se moramo izogniti medsebojnim prepirom, kdo bo dobil dinar ali dva več. Denar bomo torej imeli, vsaka delovna organizacija in vsak posameznik pa bo moral imeti pred očmi preprosto kmečko resnico: kar si človek sposodi, to mora nekoč tudi vrniti. V žalski občini imamo dovolj razvito gospodarstvo, ki lahko marsikaj prispeva k skupnim naporom za izboljšanje gospodarskega položaja. Razglabljanja o tem, kako smo v tak položaj prišli in kdo je botroval sedanji krizi, nas ne bodo pripeljala nikamor. Namesto tega bo treba upreti vse sile v zagotavljanje deviznih sredstev, nabavo surovin in rezervnih delov. Izvoz tako bolj kot kdajkoli prej ostaja naloga številka ena. Priznati je treba, da smo na tem področju v občini že precej storili, vendar še vedno nismo izkoristili vseh možnosti. Predvsem pa bo treba konkretno reči, katere so tiste delovne organizacije, ki se glede na svoj proizvodni program premalo vključujejo v izvoz. Zaostriti je treba odgovornost vodstev in komercialnih služb za stalno zagotavljanje in redno oskrbo z repromateriali in rezervnimi deli, kajti le na ta način bo proizvodnja tekla nemoteno. Ne sme se zgoditi, da bi kjerkoli prišlo do zastoja v proizvodnji zaradi malomarnosti ali nesposobnosti posameznikov. Zelo veliko govorimo o izkoriščanju delovnega časa. Čeprav se radi pohvalimo, da smo v Sloveniji glede tega boljši kot kjerkoli drugje,- imamo še vedno neizkoriščene rezerve. Predvsem pri delu in nalogah v administraciji in povsod tam, kjer niso vezani na določene normative. Z izgubaši v občini res nimamo večjih preglavic, vendar to ne pomeni, da nas tudi izgube v manjših temeljnih in delovnih organizacijah ne bi skrbele. Za zadnje obdobje je značilno, da se izgube pojavljajo predvsem v manjših delovnih orga- nizacijah.. To je znak, da je na področju prestrukturiranja gospodarstva v občini treba storiti še marsikaj za hitrejše in boljše povezovanje gospodarstva. Vsako subjektivno obnašanje in gledanje z osebnih interesov v smislu ohranjanja starih odnosov in pozicij bomo morali komunisti politično oceniti in tudi ukrepati. Milka Planinc je skupščini pred nedavnim dejala: „. . . v teh za usodo države težkih okoliščinah nikomur ne pomaga drobnjakarsko računanje, kako jo bo kdo odnesel, pa naj gre za delovno organizacijo, občino ali republiko.” Te misli veljajo tudi za našo občino. Narobe bi bilo, če bi v tem trenutku popolnoma zanemarili vprašanje odgovornosti, še bolj pa bi bilo narobe, če bi ga zaostrili do take mere, da bi to škodovalo medsebojnim odnosom. Delno smo vsi krivi za takšno situacijo, kakršno poznamo danes, saj smo vsi predolgo živeli na račun tistega, česar nismo ustvarili. Zato moramo danes tudi vsi, od delavca v neposredni proizvodnji do najodgovornejših delavcev, pokazati, da se znamo odgovorno obnašati in da smo s skupnimi močmi sposobni prebroditi težave dandanašnjega dne. Ludvik Semprimožnik Junijska številka Savinjskega občana 'je bila svečana in obsežnejša zaradi praznovanja občinskega praznika. Veseli smo bili pohval, ki smo jih prejeli, še zlasti pohvale na svečani seji občinske skupščine v Grižah. Žal pa smo se morali v uredništvu odločiti, da bosta julijska in avgustovska številka izšli samo na osmih straneh. V ta ukrep nas je prisililo znano pomanjkanje papirja, hkrati pa tudi finančna zagata zaradi Na zadnji seji zborov občinske skupščine so razrešili Vena Satlerja dolžnosti družbenega pravobranilca in se mu zahvalili za uspešno delo. Za novega pravobranilca pa so povišanja cen tiskarskih stroškov. Zato bomo predvsem skrajšali posamezne sestavke in vam tako ponudili čimveč informacij in zanimivega branja. Vsem, ki ste že ali pa še boste odšli na morje, še posebej pa tistim, ki boste dopust preživeli kar doma, pa želimo veliko sonca in prijetnega počitka. Predvsem pa želimo, da bi si nabrali čimveč delovnega elana, ki nam bo v naslednjih mesecih še kako potreben. izvolili Staneta Jurjevca, dosedanjega sekretarja delovne organizacije Ferralit Žalec. Na novi dolžnosti mu želimo veliko uspeha. N Tabor ljudske fronte na Mrzlici Organizator drugega srečanja, imenovanega Tabor ljudske fronte, delovnih ljudi in občanov Savinjske doline in Zasavja. je občinska - konferenca SZDL Žalec. Srečanje bo 4. septembra na Mrzlici, organizator pa želi s tem obuditi spomin na srečanja pred vojno, kjer so se zbirali revolucionarji, kulturni delavci in ljubitelji planin. \____________J V vročih julijskih dneh je kopalcev za Savinjo veliko. Skoda le, da voda ni čistejša — vedno bolj jo ogrožajo kemična sredstva. Pa tudi kakšen gostinec bi se lahko pojavil z osvežilno pijačo! Foto: L. Korber STANE JURJEVEC IMENOVAN ZA DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA IŽALEG INDUSTRIJA HÄTEROALÄ GRADNJA 30- let * sclxiedel dimnik troslojni montažni dimnik z gibljivo, kislinoodporno, og-njeobstojno ša motno cevjo PROIZVAJAMO od 0 13.5- 100 cm Pri klasično grajenih dimnikih se mnogokrat srečujemo zaradi slabe toplotne izolacije, spojev in materiala z nastajanjem in prebijanjem kon-denza. Naša tehnična služba vam je pripravljena nuditi nasvet za sanacijo v vaše največje zadovoljstvo. 35 LET POHIŠTVENE INDUSTRIJE GARANT POLZELA Porast produktivnosti in izvoz — jamstvo za prihodnost Kolektiv Garanta Polzela je tretjega julija na svečan način obeležil 35-letnico uspešnega poslovanja in razvoja. Sicer pa začetek pohištvene industrije na Polzeli sega v leto 1848, a lastniki podjetja so se večkrat menjavali. Po drugi svetovni vojni je takratni obrtnik na Polzeli Ernest Jelen posodil svoje stroje in postal prvi upravnik podjetja. Invalidsko podjetje Mizarstvo Polzela je tedaj zaposlovalo štirideset delavcev. Po letu 1950 se je razvila vrbopletarska dejavnost, pri kateri beležijo uspešen izvoz. Tovarna pohištva pa je današnje ime Garant dobila leta 1961 — s proizvodnjo imitiranih spalnic. H. Garantu je bilo nekaj časa priključeno Lesno podjetje Šempeter. Po osamosvojitvi leta 1965 se je začel vzpon Garanta, ki se je do danes razvil v sodobno industrijo pohištva s kvalitetnimi in cenenimi pohištvenimi izdelki. Sad hitrega razvoja so prizadevanja kolektiva za nenehno posodabljanje tehnološkega procesa in strokovnost kadrov, ki so v veliki meri prispevali k stalni rasti produktivnosti in povečevanju proizvodnje. V zadnjih letih so precej investicijskih sredstev namenjali v nove proizvodne zmogljivosti in energetiko. Temu primerni so tudi poslovni rezultati, ki so predvsem odraz povečanja produktivnosti; ta je lani in tudi v prvih treh mesecih letošnjega leta porasla skoraj za četrtino, preko 20 odstotkov pa tudi dohodek. Nanj so v manjši meri vplivale cene, saj so Garantovi proizvodi za 20 odstotkov cenejši od sorodnih proizvajalcev. Zato tudi nimajo problemov z zalogami, kar je v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah še kako pomembno. Lani so dosegli 703 milijone din realizacije, za letošnje leto pa planirajo 840 milijonov din. Velik del proizvodnje izvozijo na evropska tržišča, v zadnjem času pa tudi v dežele tretjega sveta. Izvoz predstavlja danes pet- najst odstotkov proizvodnje. Naj še povemo, da so v Garantu pričeli s proizvodnjo počitničkih hišic. Z njimi so že prodrli na avstrijski trg, kjer je zanje precejšnje zanimanje. V proizvodnji pohištva pa pome- Di rektor Garanta Erni Ramšak ni velik strošek energija, zato so se odločili za izgradnjo nove kotlovnice z uporabo lesnih odpadkov in tako so se letos mazutu že v celoti odpovedali. S tem so prihranili več kot šest milijonov din, predvsem pa so si zagotovili vir lastne energije. Dejali smo že, da so v Garantu vsa leta namenjali precej pozornosti kadrom in, kot se radi pohvalijo, so si vzgojili svoj kader, strokovnost pa dvignili z izobraževanjem ob delu. Danes je v kolektivu zaposlenih 409 delavcev, ki so si z lastnimi rokami ustvarili to, kar danes imajo. Ob tem pa nikdar niso zanemarjali razvoja samoupravnih odnosov, aktivno so delovali tudi v družbenopolitičnih organizacijah. Na svečanosti ob jubileju so naj-prizadevnejšim podelili tudi posebna priznanja. Trem delavcem: Janku Štormanu, Maksu Turnšku in Jožetu Zagoričniku, ki so zvesti Garantu že 35 let, so podelili posebna priznanja. Direktor Garanta, Erni Ramšak, ki vodi kolektiv vse od leta 1965 dalje, pa je v zaključku slavnostnega govora poudaril: „Za uspešen razvoj našega podjetja je zaslužen celoten kolektiv, ki je s trdim delom in odrekanji dosegel današnje rezultate, ki nam bodo dobra osnova za razvoj v naslednjih letih. Seveda pa brez dela in odrekanj tudi v bodoče ne bo šlo. Ker vemo, kaj hočemo in kaj moremo storiti, sem prepričan, da bomo uspešno poslovali tudi v zaostrenih gospodarskih razmerah. Seveda pa je pred nami bitka za povečanje produktivnosti, proizvodnje in izvoza. S problemi smo se srečevali že sedaj, zato smo nanje pripravljeni tudi v prihodnje.” Naj ta zapis strnemo s čestitko kolektivu Garanta za jubilej in dosežene rezultate in želje, da bi zastavljene cilje uspešno uresničevali tudi v prihodnje. jk Le s sodobnimi stroji je možno proizvajati več in hkrati dosegati kvaliteto proizvodov. hi/Timiji; 01J (ilicvu U!lllUl!|i|ć:\'lj;;k:(:\' Ob 27. juniju, dnevu sa- moupravljalcev, sta Branko Povše, predsednik Občinskega sveta Zveze sindikatov, in Ivan Vodlan, predsednik skupščine kluba samoupravljaicev, podelila priznanja tistim delavcem, ki so največ prispevali k razvoju samoupravljanja v delovnih organizacijah in dru- žbenopolitičnih skupnostih. Dobili so jih: Fanika Dimeč, Gabrijel Habjan, Zlatko Mastnak, Ivan Pukmajster, Veno Satler, Albin Šanca, Janez Šketa, Jože Tkavc, Vili Ulaga, Ivan Brišnik, Tekstilna tovarna Prebold in krajevna skupnost Ponikva. jk r ^ Zastrupitev rib v Savinji L J Pred kratkim smo. doživeli na našem območju novo veliko zastrupitev rib v Savinji — že tretjo v petnajstih letih. Tokratni povzročitelj je bila termoelektrarna Šoštanj. Preiskava vode je dokazala veliko količino žvepla, PH 9,4 in fekalij 1,15. Po izračunu Republiškega zavoda za ribištvo je škode kar za 821 starih milijonov. (Izvlekli so namreč preko 200 poginjenih sulcev, 1600 lipanov in 1700 postrvi, mrtve ribe pa so našli vse do Laškega). Ribiška družina Šempeter je obvestila vse odgovorne v občini, vendar so reagirali in stopili v akcijo le delavci Postaje milice Žalec in Uprava javne varnosti Celje. Šempetr-ski ribiči pa še nismo pozabili velike podpore Skupščine občine Žalec ob podobni veliki zastrupitvi Savinje leta 1979. Sprašujemo se, kako je možno prezreti pomen naše reke, ki napaja s svojo talno vodo številne vodnjake v Savinjski dolini in Celju, sai ne gre le za ribe, temveč tudi za človeka. M. Juteršek r. -n IZVRŠNI SVET O VODI IN VRTCIH Kako zagotoviti občanom dovolj pitne vode, kako napreduje predvidena izgradnja kanalizacije v občini ter sanitarno-higienske razmere v vrtcu Vrbje in Liboje — to je bilo nekaj vprašanj, ki so zlasti zanimala udeležence zadnje seje Izvršnega sveta skupščine občine Žalec. Zaradi vse večje porabe vode se oskrba slabša iz leta v leto, zato je bil že lani pripravljen program za prvo fazo sanacije vodovoda Žalec, ki je vključeval izgradnjo cevovoda Žalec-Plevno, rezervoarja Plevno, ureditev odcepa vodovoda do Arje vasi, zajetje v Vrbju in pod Fužincem ter izgradnjo cevovoda Šešče-Roje. Vrednost teh del je bila ocenjena na 40 milijonov din. Zaradi težav s finančnimi sredstvi je bil sprejet predlog o dodatnem združevanju sredstev organizacij združenega dela, ki so največji porabniki vode. Doslej so organizacije poravnale že okrog 85 odstotkov sprejetih obvez, še vedno pa je nekaj delovnih organizacij, ki sporazuma niso sprejele. Komunala Žalec zagotavlja, da bo do jeseni letošnjega leta opravljena vsaj polovica zastavljenega dela, čeprav bi zaradi vse večjih potreb morali opraviti vsa predvidena sanacijska dela. Hiter gospodarski razvoj in urbanizacija prostora terjata korak naprej tudi pri izgradnji kanalizacije, ki pa je vse doslej ostajala bolj ali manj v ozadju. V zadnjem času je opazen aoiočen premik: zgrajen je kolektor od Savinje do priključka nove mlekarne v Arji vasi, odsek primarnega kolektorja v Šempetru z odcepom do stanovanjskih blokov v Dobrteši vasi in SIP-a Šempeter, pred dokončanjem pa je tudi kanalizacijski zbiralnik v Preboldu. Za nekatere odcepe pa je v teku pridobivanje dokumentacije. Vse to pa predstavlja le delno rešitev naših težav, ki jih bo v največji meri odpravila le izgradnja centralne čistilne naprave v Kasazah, kjer je predvideno čiščenje vseh odplak na enem mestu. Z deli naj bi pričeli še letos, predvsem zaradi povezave z novo mlekarno. V razpravi je bilo posebej izpostavljeno mnenje, da moramo v občini skrbeti tudi za urejevanje sekundarne kanalizacije. Govora je bilo tudi o skupni izgradnji čistilnih naprav Celja in žalske občine, vendar razmere v sami občini ne dopuščajo odlaganj in čakanj na skupne odločitve. Članom Izvršnega sveta je bila tudi podrobno razložena problematika vrtcev Vrbje in Liboje, kjer v dotrajanih in popolnoma neprimernih prostorih preživlja dopoldanske ure vsak dan 76 otrok (Vrbje 28, Liboje 48). Izvršni svet je zato zahteval, da se čimprej najde ustrezne in zdrave prostore za najmlajše. ki - Irena Jelen r A GOLTE MORAMO REŠITI V_______________________J Znano je, da se smučarski center Golte že nekaj let ubada s težavami in da tudi menjavanje upravljalcev ni prineslo rešitve. Sedaj so se odločili, da ustanove samoupravno interesno skupnost za poslovanje in razvoj centra. „To je zadnja in edina možnost,” so dejali na tiskovni konferenci predstavniki predlagateljev samoupravnega sporazuma, ki bo v razpravi v temeljnih organizacijah občine Velenje, Žalec, Celje, Mozirje in Laško. Z združevanjem sredstev, 329 din na zaposlenega, bi do leta 1987 zagotovili sredstva za redno poslovanje in potrebne investicije, kar bi predstavljalo osnovo za poslovanje brez izgub po tem letu. Res je, da so časi za reševanje takšnih problemov izredno težki, vendar je odločitev na tehtnici: ali center ukiniti, kar bi bilo škoda, saj je vanj že vloženih okrog 23 starih milijard din, ali pa zagotoviti sredstva za nadaljnji obstoj. Program razvoja centra zajema tako zimski kot tudi letni turizem, razvoj pašništva in živinoreje, kar daje dosti več upanja za uspešno poslovanje. Delovna skupina, ki jo vodi Jože Jan, pričakuje pripravljenost delovnih ljudi za rešitev naših Golt. Dodajmo še, da bi podpisniki sporazuma imeli 20 odstotkov popusta pri cenah kart. jk SODOBEN STROJ ZA IZVAJANJE MELIORACIJ TOZD Grames, kl je v sestavu delovne organizacije Strojna ^Žalec,: je nabavil za izvajanje melioracij najsodobnejši stroj na računalniško vodenje (uvoz iz Velike Britanije). Dnevno lahko položi do dva kilometra cevi, najpomembneje pa je, da bodo lahko odslej opravili vsa melioracijska dela sami. Ta dela so že doslej izvajali v sosednjih občinah in republikah, pripravljajo pa se za prodor v dežele tretjega sveta, kamor že izvaža cevi Hmezadova delovna organizacija Minerva. Jk IZ PRAZNOVANJA OBČINSKEGA PRAZNIKA TEŽAVAM NAVKLJUB JE MOČ OPAZITI NAPREDEK „V noči od 6. na 7. julij 1941 so člani ilegalnih skupin pisali gesla, črtali na krajevnih napisnih tablah nemške oznake krajev in pisali slovenska imena. V spomin na ta prvi izziv nacističnim zavojevalcem praznuje občina Žalec vsako leto svoj praznik,” je uvodoma dejal na slavnostni seji v Grižah Viljem Petek, predsednik skupščine občine. Ko je obudil spomin na čase NOB in revolucionarnega gibanja v občini in Grižah, kraju, kjer smo letos praznovali občinski praznik, je V. Petek prešel na nekatere značilnosti družbenogospodarskega razvoja in položaja občine. „Ugotavljamo,” je dejal, „da smo po dohodku na delavca, rentabilnosti in ekonomičnosti še vedno nad regijskim in republiškim poprečjem. Ima- ekonomičnosti poslovanja, nezadovoljivo oskrbo s surovinami, reprodukcijskim materialom in rezervnimi deli, kar povzroča zastoje v proizvodnji. Kljub ugodnemu pokritju uvoza z' izvozom ugotavljamo, da je zunanjetrgovinska menjava hä prenizki ravni, saj iztržimo na zunanjem trgu nekaj manj kot eno desetino celotnega prihodka,” je razložil V. Petek. V nadaljevanju je nanizal še kup pomanjkljivosti: zaosta- janje v investicijski izgradnji, skupno porabo, ki prerašča možnosti združenega dela, premajhna vlaganja v izgradnjo vodovoda, kanalizacije ter telefonije . . . Udeležencem slavnostne seje, med katerimi so bili tudi gostje iz pobratenih občin_Ba-čka Palanka in Biograd na mo- mo visoko stopnjo pokrivanja uvoza z izvozom (tudi na konvertibilnem področju), saj izvažamo polovico več kot uvažamo (za štiri mesece je pokritje preko 160 odstotkov). Imamo malo nezaposlenih, in nimamo velikih izgub .” Posebej je izpostavil kmetijsko proizvodnjo, „kjer smo v preteklem letu v celoti izpolnili planska predvidevanja in jih celo presegli.” „V letošnjem letu ocenjujemo,” je dodal V. Petek, „da bomo ustvarili 26 milijard celotnega prihodka in s tem 7,5 milijard dohodka ter 8,5 milijard družbenega proizvoda.” Pozitivne rezultate v občini spremljajo tudi določene težave. „Predvsem mislim na padanje rentabilnosti in ru, je govoril tudi predsednik sveta krajevne skupnosti Griže Franci Ježovnik. Poleg zgodovinskega razvoja in značilnosti kraja je predstavil tudi pridobitve ob letošnjem občinskem prazniku. Med najpomembnejše sodijo štirje asfaltni odseki in dva makadamska priključka, s katerimi so povezali pretežno višinske predele. Celotna vrednost komunalnih objektov je znašala 13.491.000.— din, pri čemer je prispevek krajanov preko 5.000.000.— din. „Cestam smo pred kratkim dodali še mostova pri Luknerju in preko Artišnice, telefonski napeljavi v Zagreben in Gozdnik, obnovljeni igrišči v Grižah in Zabukovici ter pet avtobusnih postajališč,” je povedal F. Ježovnik. JOŽICA PINTER - DOBITNICA BRONASTEGA GRBA Med letošnjimi dobitniki visokega odličja — bronastega grba občine Žalec je tudi Jožica Pinter, vodja ekspoziture SDK Žalec. Pinterjeva je bila poprej vodja kontrole v SDK, od leta 1975 pa uspešno vodi ekspozituro SDK Žalec. Lahko zapišemo, da uživa zaradi svojega znanja in vseskozi uspešnega dela med našimi občani velik ugled. Ko smo ji pred dnevi čestitali za njeno priznanje, je beseda stekla tudi o vlogi in delu SDK v žalski občini. Dejala je, da daje SDK velik pomen preventivni dejavnosti in vtem dosega uspeh. Kljub lanskoletnim skromnejšim rezultatom gospodarjenja v žalski občini ni bilo .opaziti Večjih odstopanj. Plačilni promet se je zelo povečal, zlasti je pri tem udeležen Hmezad s svojo interno banko. Investicijska vlaganja so zaradi zaostrenih pogojev manjša, pri tem pa je pomembno, da so vse naložbe smotrno usmerjene in pogojene tudi na večji izvoz. Pinterjeva: „Izkušnje nam kažejo, da je možno marsikaj razrešiti z dogovarjanjem, ne da bi pri tem kršili veljavne predpise. Res pa je, da imamo teh že preveč in da vsak predpis ne doseže zaželenega učinka. V žalski občini imamo delovne organizacije, ki se po uspešnosti uvrščajo med najboljše na širšem jugoslovanskem prostoru,” Jože Goltnik je prejel plaketo občine. V prejšnji številki Savinjskega občana smo vam predstavili dobitnike zlatega, srebrnega in bronastega grba ter dobitnike plaket občine Žalec. Poleg omenjenih priznanj pa so bile podeljene tudi zlate in srebrne značke občine, priznanja sveta za SLO in DSS ter priznanja in nagrade inovatorjem. Zlate značke so prejeli: Venčeslav Satler iz Žalca, Kristina Kočevar in Jože Derča iz Prebolda; srebrne značke ga: Viljem Dušan Kovač iz Žalca, Franci Vouk iz Studenc in Emil Ribič iz Rako ve lj. Dobitniki priznannj sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pa so naslednji: krajevna skupnost Ix:tuš, TOZD za PTT promet Celje, jamarski klub Črni galeb iz Prebolda, kinološko društvo Žalec, poverjeništvo za družbene dejavnosti, Dušan Fric iz Prebolda in Štefan Žerjav iz Žalca. Ob dnevu vstaje slovenskega naroda pa je bilo podeljeno tudi priznanje republiškega sekretarja za ljudsko obrambo, ki ga je prejel Janez Marolt s Polzele. Ervin Janežič izroča zlato značko Venu Satlerju. Med inovatorji je prvo nagrado za množično inventivno dejavnost v letu 1982 prejel Dani Petek, SIP Šempeter, za simulator E 6, drugo Stané Vidmar za zamenjavo uvoženih etiket z domačimi, tretjo Jože Hostnik (oba Aero Šempeter) za izboljšavo na rezilnem stroju, četeto Jože Čuk, tovarna nogavic Polzela, za nož za rezanje všitkov in za vstavitev reber v cilinder DO 22 er in peto nagrado Jože Žagar, SIP Šempeter, za oporni locen iz odpadnega materiala. Jože Hostnik, Franc Kovče in Bojan Voh pa so prejeli priznanja. Za razvijanje in uvajanje nove proizvodnje so prejeli prvo nagrado in priznanje Peter Povše, Dani Lešar in Marjan Povše, Hmezad — DO Strojna Žalec, za peč na trda goriva za sušenje hmelja, drugo Avgust Tavčar in Stane Žagar, SIP Šempeter, za načrtovanje in uvajanje novih tehnologij iz področja NC strojev in tretjo nagrado Silva Derča, Gradnja Žalec, za vrtni kamin Breza. Nagrade in priznanja za raziskovalna dela pa so prejeli : dr. Tone Wagner, Franc Oset in dr. Albin Stritar, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, za raziskavo kategorizacija kmetijskih zemljišč, drugo Edvin Jordan, Tekstilna tovarna Prebold, za raziskavo na toplotni zavesi in tretjo Ivan Jelen in Janez Baloh, SIP Šempeter, za raziskavo bobnaste rotacijske kosilnice za družbena posestva. Nada Lukraan-FUs, predsednica skupščine raziskovalne skupnosti, podeljuje prvo nagrado in priznanje za raziskovalno delo. Praznovanje občinskega praznika bo naslednje leto v krajevni skupnosti Polzela. Tako so sklenili delegati na slavnostni seji in tudi izvolili odbor za pripravo prazno- J Prireditve in srečanja dobro pripravljena Bojazen, da na prireditvah ob praznovanju občinskega praznika v Grižah ne bo obiska zaradi natrpanosti programa, je bila odveč. Kvaliteten izbor in tudi izvedba je privabila presenetljivo veliko obiskovalcev iz vse doline. Dodajmo še, da so z vremenom imeli resnično srečo, saj je znano, da kadar je prireditev v letnem gledališču, ponavadi dežuje. Vsekakor pa gre vse priznanje številnim prizadevnim organizatorjem iz Griž, ki so zadnji mesec dobesedno preživeli v letnem gledališču. Tudi naše uredništvo je spremljalo vsa dogajanja ob praznovanju občinskega praznika, a teh je bilo toliko, da o vseh niti’ ne moremo poročati zaradi stiske s prostorom v časopisu. Na kratko bi lahko zapisali, daje bil v Grižah poudarek na predvojnem delavskem gibanju, povojnih letih udarmltva in obnove, NOB in negovanju tradicij NOB, internirancih in kulturni dejavnosti. V okviru praznovanja občinskega praznika so v domu SLO v Žalcu odprli gasilski muzej in razstavo'pod naslovom Gasilstvo v občini. Pred odprtjem je zbranim spregovoril predsednik komisije za zgodovino gasilstva pri Občinski gasilski zveze Žalec Vinko Jug in med drugim poudaril: » Ko danes odpiramo gasilski muzej, se moramo zahvaliti družbi, ki nam je omogočila, da smo lahko v Domu SLO uredili dragoceno gradivo, ki zajema prve uporabne predmete, vse do raznovrstnega in številnega orodja, ki ga uporabljamo danes. Tu so tudi pismeni dokumenti, ki nas seznanjajo, kako so se nekoč ustanavljala gasilska društva. Segajo še v čas AvstroOgrske, ko so društva že odigrala pomembno vlogo pri prebujanju narodne zavesti, saj so že leta 1888 začela nekatera društva na Štajerskem uporabljati slovenske komande. V muzeju imamo primerke starih ročnih črpalk, črpalke na konjsko vprego in tudi uniforme iz posameznih obdobij, medalje ter odlikovanja.« Na sliki: Pogled na del gasilskega muzeja v Domu SLO v Žalcu., aiPON*» sr txm* Izgradnja vodovoda zaključena Praznovanje praznika KS Ponikva je potekalo v znamenju pomembne pridobitve in sicer vodovoda za 240 gospodinjstev. Izgradnja vodovoda je potekala tri leta, sedaj pa je zgrajenih 13.350 metrov glavnega voda in 17.650 metrov priključkov v osmih naseljih. Okoli 20 milijonov sredstev so prispevali SKIS, organizacije združenega dela in obrtniki, krajani pa poleg 30.176 dr udarniškega dela še pet milijonov din. Za bodoči razvoj kmetijstva je to velika pri- dobitev. Na svečanosti v zaselku Studence in svečani seji skupščine KS so, podelili priznanja mnogim zaslužnim za izgradnjo vodovoda, še posebej pa so se zahvalili Jožetu Šaleju in Francu Vovku. Ob otvoritvi vodovoda je predsednik Izvršnega sveta Ervin Janežič pohvalil solidarnost vseh delovnih ljudi*in občanov občine Žalec pri izgradnji tega pomembnega komunalnega objekta. Nadaljevanje na 4. strani Ludvik Zupanc-lvo, v šestdesetletnik Ni veliko prvoborcev, ki bi kljub prestanim naporom v štiriletnem boju in vsestranskemu delu po vojni dočakali jubilejnih 60 let tako čili in zagreti za ustvarjalnost kot Ludvik Zupanc-lvo. To ni človek, ki bi upokojitev razumel kot umik za zapeček, marveč je ostal še naprej aktiven na raznih področjih družbenega življenja. Mladim v šolah predava o obrambi in zaščiti, aktiven je v borčevskih in drugih družbenopolitičnih organizacijah, zlasti pa je voljan mladini na partizanskih in drugih pohodih in srečanjih ob tabornem ognju odkrivati zanimive dogodke iz svoje bogate zakladnice spominov na partizanske boje. Povedal bi, še, da Ivo ni pozabil številnih odmaknjenih kmečkih domačij, ki jih je obiskoval in se zatekal pod njihovo streho kot kurir partizan. Večkrat jih obiskuje od Dobrovelj do Suhovršnikov in še naprej. Povsod ga poznajo in cenijo, on pa si vzame čas, da z njimi pokramlja o nekdanjih časih, ko so tod divjale bitke. Dogodkov in mejnikov v njegovem razgibanem življenju, ki mi jih je pripovedoval, se je nabralo toliko v beležnici, da bom zapisal le najpomembnejše. Sicer pa v njegovi roki pero lepo teče in lahko njegove objavljene spomine tudi preberemo. Kot sin rudarja v Zabukovici je že kot orok okusil krivičnost tedanjega režima. Ko je dora-ščal, je sodeloval v Svobodi in pozneje v Vzajemnosti in Zarji. Član Skoja je postal že leta 1939; ko je prišlo do ustanovitve Prve Savinjske čete 26. julija 1941 leta, se je vključil kot borec. Tu je partizanil vse do ustanovitve. I. Štajerskega bataljona, ki ga je ustanovil Franc Rozman-Stane na Grmadi nad Šoštanjem. Zupanc je kot kurir skrbel za povezavo z aktivisti in partizani, pozneje pa se je njegovo kurirsko področje razširilo ne le na Savinjsko dolino in njene partizanske edinice, marveč tudi na revirje. Prvo zimo je del borcev Savinjske čete prebil nad Fojtovo domačijo na Mrzlici. Ivo je sodeloval pri napadu na Šoštanj, se udeležil bitke na Greti, sodeloval v izredno težavnem brežiškem pohodu, na katerem je padlo več znanih borcev. Vodil je kurirske posle tudi potem, ko je Franc Rozman-Stane kot komandant II. grupe odredov pripeljal Simonov in Kranjčev bataljon. Kot kurir je skrbel za povezavo med II. grupo odredov in takrat formiranim Kozjanskim bataljonom. Neprestane in nemalokrat hudo nevarne poti ga niso zlomile in dogajalo se je, da je tu in tam padel v zasedo, a se vedno rešil. V juliju 1943. leta je Ivo po nalogu oblastnega komiteja KPS prevzel odgovorno politično delo po mladinski liniji, postal najprej član okrožnega komiteja SKOJ, nato pa sekretar za savinjsko okrožje. Ob osvoboditvi Zg. Savinjske doline ga je partija poslala kot člana oblastnega komiteja SKOJ za slovensko Koroško preko Karavank v Podjuno. Ko je decembra 1944 v Solčavi poročal sekretarju oblastnega komiteja za Koroško, Pavl« Žavcerju, o položaju na Koroškem, so ga obvestili, da je določen za vojno akademijo v Beograd. Na dolgo pot se je odpravil kot komisar na novo formirane čete v Črnomlju in s fanti prišel preko Korduna, Moslavine in dela Madžarske v osvobojeni Beograd. Od tam ga je vodila pot v Sovjetsko zvezo na vojno akademski študij, od koder se je vrnil domov v Jugoslavijo 1947. leta. Ko je slekel vojaško uniformo, je opravljal vrsto pomembnih funkcij, bil kar devet let odbornik občine Celje in pet let odbornik občine Žalec. Čeprav polno zaposlen, si je utrgal toliko časa, da je diplomiral na pravni fakulteti. Ivo Zupanc je nosilec spomenice 1941, dobil pa je vrsto še drugih odlikovanj in priznanj. Ivo, čestitamo ti in ti želimo še dolga leta zdravega in aktivnega življenja med nami! Lojze Trstenjak Nadaljevanje s 3. strani SREČNO Ta rudarski pozdrav je po dolgih letih ponovno oživel, oživeli pa so tudi spomini na težka rudarska leta pred vojno in po njej. Lahko smo si ogledali razstavo o delu in razvoju rudnikov Liboje in Zabukovi-ca. Udarniki so prejeli priznanja, med njimi tudi najstarejši 99-letni rudar Jože Mastnak. V kulturnem programu sta nastopila Anka Krčmar in Marjan Hlastec, gledališki igralec iz ljubljanske Drame, čigar prvo delovno mesto je bilo v rovih rudnika Zabukovica. Sodelovala sta tudi šolska mladina in pevski zbor upokojencev Griže—Zabukovica. SREČANJE KURIRJEV IN ODKRITJE PLOŠČE Srečanje kurirjev TV in Jurčkove linije ter borcev žalske občine se je pričelo s prihodpm pohodnikov. Predsedniku OK ZKS Francu Kalšku je raport predal Emil Pizorn. Po pozdravnem govoru FRANCIJA Ježovnika je zbranim spregovoril prvoborec in nosilec-partizanške spomenice Edo Golc-Švigel. Nato je prapor štajerskih kurirjev razvil Ivo Zupanc in ga predal v oskrbo Dragu Miklavcu. Karel Podvršnik-Živko pa je odkril spominsko ploščo na Goriškovi domačiji in podelil zahvale tridesetim domačijam v znak priznanja za sodelovanje. Karel Močivnik -dvanajstkratni udarnik Po srečanju rudarjev ob občinskem prazniku v Grižah sem se pogovarjal s Karlom Močivnikom iz Zabukovice, ki je vso delovno dobo prebil v jami. Ob stisku roke sem čutil kleno pest, ki jo je napravilo težko delo. V jami sem delal vse od leta 1937 pa do upokojitve, tako imam skupaj z beneficiranim stažem 42 let delovne dobe. Začel sem kot kopač, nato pa sem bil 12 let strelni mojster. Bil sem tudi dvanajstkratni udarnik, je začel pripovedovati Karel, nato pa nadaljeval: „Takrat je bil težko, zaslužka ni bilo in odločil sem se, da grem v jamo. Delo je bilo predvsem ročno, saj mehanizacije ni bilo. Delali smo trdo, dnevno smo nakopali v skupini do 35 huntov. Ob nedeljah pa smo imeli udarniške šihte in nakopali tudi do 160 huntov. Za nagrado smo dobili naziv udarnik. Sicer pa je bilo delo v jami tudi nevarno. Doživel sem dve nesreči, pri zadnji, sem izgubil oko. Leta 1962 sem se upokojil. Danes imam 13.000 din pokojnine, kar ni veliko. Ko sem odhajal v pokoj, so bili slabi časi za rudarje. Pa kaj bi tarnal, važno je, da lahko še delam, čeprav imam težave z nogami. Če bi bil mlad, bi se ponovno odločil za delo v jami. „Predno sva se poslovila, mi je Karel zaupal, da je v Zabukovici še dovolj kvalitetnega premoga. jk VAŠKA KOMEDIJA NAPOLNILA LETNO GLEDALIŠČE Vaška komedija, delo domačina Ivana Mikeka, je v letno gledališče privabila preko 1200 obiskovalcev, kar je svojevrsten rekord. Številen ansambel igralcev, pevcev in instrumentalistov je v triurni predstavi uspel navdušiti občinstvo, ki jih je nagradilo z večkratnim aplavzom. Ivan Grobelnik je spregovoril o življenju in delu v rudniku. 100 POHODNIKOV Pohoda ob spomenikih NOB se je udeležilo preko 100 ohodnikov iz KS Liboje, ešče in Griže v organizaciji PD Zabukovica in Polzela. Ker je bil to že osmi pohod, so podelili pet zlatih značk za osemkratno 'udeležbo na tem pohodu, šest srebrnih za štirikratno in 70 bronastih za prvo udeležbo. Ob spomenikih sta pohodnikom spregovorila Rado Cilenšek in Anton Kotnik. NOV TURISTIČNI OBJEKT Minule dni so slavili tudi turistični delavci v Braslovčah. Na lepem prostoru, nedaleč od braslovškega jezera, so predali namenu novo brunarico, ki bo služila za razne piknike in manjše prireditve, mogoče pa jo bo tudi najeti. Ob slovesnosti je zbranim spregovoril Branko Spor, predsednik TD Braslovče in poudaril, da je opravljeno veliko delo — več kot pet tisoč udarniških c.. V brunarici je vodovod, elektrika, sanitarije, urejeni in opremljeni sta kuhinja in soba za razna srečanja. V kulturnem programu je sodeloval moški pevski zbor Braslovče ter člani dramske skupine braslovškega prosvetnega društva. Objekt je predal-namenu sekretar OK ZKS Žalec Ludvik Semprimožnik, ki je turističnim delavcem k velikemu uspehu tudi čestital. Na sliki: Predsednik TD Braslovče Branko Špom med govorom. OB SPOMINU NA AUSCHWITZ SO SE JIM UTRNILE SOLZE Pretresljivo pa je bilo srečanje internirancev Auschwitza: najprej objemi in stiski rok, potem pa ob ganljivem programu tuoi solze. Jožica Ocvirk, Bruno Goropevšek, ženski pevski zbor iz Griž, Drago Kumer s harmoniko iz Zabukovice in godba so v pesmi in besedi povrnili misel na tista težka leta, ki se še vedno kažejo na rokah in obrazih tistih, ki so to doživeli. Čeprav tistih dohodkov nikoli ne bodo pozabili, pa vendar o njih neradi govorijo, je ugotavljal Ivan Strožer ob pričetku srečanja. O tem srečanju bomo objavili v naslednjih številkah. Vsem preživelim internirancem pa želimo predvsem veliko zdravja. Zapis pripravili: Irena Jelen, Janez Kroflič Eoto: L. Korber, T. Tavčar Posnetek iz uspešno uprizorjene operete. Prikaz gasilske dejavnosti Med prireditvami, ki so potekale v okviru praznovanj občins.kega praznika, je bilo v Grižah tudi gasilsko tekmovanje. Društva iz Žalca, Griž, Vrbja in Zabukovice so prikazala gašenje stanovanjske hiše. Vajo, ki je zelo lepo uspela, so si ogledali tudi predstavniki občine in družbenopolitičnih organizacij. Prikazu gašenja je sledil krajši razgovor o pomenu in vlogi gasilstva, kjer je bil poudarjen velik napredek pri delu s pionirji in mladinci. Hkrati so griškim gasilcem izrekli vso priznanje za njjhovo sodelovanje z društvi in krajevno skupnostjo ob različnih prireditvah. Julii 1983 - SAVINJSKI OBČAN i S /'.Cici! jO bilo Litio (l'Ilio lil Zaradi suše v juniju je bilo precej bojazni, da bo letošnji pridelek pšenice majhen. Se- Franc Klokočovnik, Kmetijstvo Latkova vas: Žetev smo pravočasno končali, saj smo želi cele dneve, hektarski donos je okrog SO centov. daj. ko so žita požeta, strokovnjaki ocenjujejo, da je zrno kvalitetno in kar je tudi pomembno — pridelali in odkupili so ga več kot lani. »Konec dober vse dobro«, pravi rek. saj brez težav tudi letos ni šlo. Klasje je zadnje um miro uuzuievalo m tudi dozorelo 14 dni prej kot lani. zato je bila večja tudi nestrpnost. zlasti pri kooperantih. Slišali pa smo že pripombe na račun zadruge, čeprav v KZ Savinjska dolina pravijo, da še nikoli niso tako hitro poželi. Posevki so bili dobro oskrbovani, intenzivnejše sorte so dale dober hektarski donos. Dejali smo že. daje letošnji odkup (več kot 360 ton v KZ in 1009 ton v družbenem sektorju) večji od lanskega, stekla pa je tudi zamenjava pšenice za koruzo. V družbenem sektorju so semensko pšenico oddali semenarni v Celju. Zgodi se, da popravilo kombajna traja tudi več dni. Tega so delavci Cinkarne Celje TOZD Vzdrževanje hitro popravili, baje bi servis iz Zemuna to opravil šele jeseni. Hmezad je v hmeljiščih zasejal 80 ha semenske pšenice ( DVE PLATI MEDALJE V TURIZMU Kadar govorimo o gostinstvu in turizmu v naši občini, poudarjamo, da je ta gospodarska veja pomemben člen v bitki za stabilizacijo in pridobivanje prepotrebnih deviz. Vprašujemo pa se; ali naše'organizacije in posamezniki uresničujejo.te cilje, ko je na višku turistična sezona. Ko smo si ogledali nekatere naše znane turistične kraje, v to nismo prepričani. V objektiv smo ujeli tudi nekatere dokaze, ki potrj ujejo, da se nekateri naši gostinci tega ne zavedajo, hkrati pa tarnajo, kako se kruh v gostinstvu in turizmu težko služi. Zatđso krive cene, težki delovni pogoji in še bi lahko naštevali. Najbrž pa vse to ne drži. saj smo ob obisku pri zasebnem gostincu Gostinski objekt na Braslovškem jezeru je zaprt pozimi, ob ponedeljkih, kadar nimajo vode ... Tudi gostje na posnetku so zaman pritiskali na kljuko. Posnetek dovolj zgovorno kaže, v kakšnem stanju je nekdaj lepo urejeno Braslovško jezero. Izgleda, da lastniku ni mar niti za nesrečo, ki se lahko pripeti na polomljenem pomolu. Zvonetu Štormanu izvedeli, da je promet odvisen predvsem od trdega dela. pestre ponudbe in odnosa do gostov. Gotovo ste se o teh značilnostih pri njem že prepričali. Res nismo poklicani za to. da bi koga učili, kako in kaj naj dela, prepričani pa smo, da bi se dalo še marsikaj storiti in nenazadnje tudi več zaslužiti. Primeri, kijih tudi objavljamo, pa naj bodo predvsem opozorilo, kako ne bi smeli ravnati z družbenim premoženjem, če že ne znamo teh objektov bolje izkoristiti, predvsem pa zadovoljiti reke turistov, ki potuje skozi našo dolino. jk Foto: L. Korber »Ta pa ima promet!« je slišati za gostišče Štorman v Šempetru. Mi pa dodajamo: »Skoda, da ta zgled pri naših gostincih ne vleče!« Za reklamo na gostinskem opjektu na Vranskem bi bilo primerneje napisati: »Ne točimo odprtega piva!«. Tako si številni potniki, ki se ustavijo na Vranskem, ne morejo ugasiti žeje in z začudenjem oglejujejo zaprt objekt. Kakorkoli že — takšen odnos kolektiva Slovan Vransko je težko razumljiv. Pesem na Polzeli ne bo zamrla Pevski zbor osnovne soie Vera Šlander na Polzeli si je na začetku šolskega leta zastavil pester program, ki ga je tudi dosledno izpeljal. Tako so pod vodstvom Staneta Podbregarja zapeli na občinski reviji v Preboldu, kjer so bili predlagani za republiško srečanje zborov. V mesecu juniju so se predstavili Polzelanom s samostojnim koncertom in gostovali v Kla- nju na osnovni Šoli Franceta Prešerna. Skozi vse leto so bili nepogrešljivi na vseh kulturnih prireditvah v kraju. Med drugim so ob zaključku šolskega leta pripravili na osnovni šoli tudi klavirski koncert. Magda Novak, absolventka nižje glasbene šole, je izvedla enourni program, ki so ga učenci toplo sprejeli. S takšnimi in podobnimi oblikami sodelovanja boao nadaljevali tudi v prihodnjem šolskem letu. Zbor caka v naslednjih mesecih trdo delo, največ truda pa bodo prav gotovo vložili v priprave na republiško srečanje pevskih zborov. M. Marovt rtoniijem, ki poleti letujejo v različnih taborih, so se letos pridružili tudi pionirji planinci. MDO Savinjska je v Logarski dolini organiziral pionirski planinski tabor. Iz naše občine se ga bodo udeležili pionirji planinci iz Planinskega društva Zabukovica, Aera Šempeter, Prebolda, Polzele in Tabora. K organizaciji tabora so pristopila vsa društva v občini, razen Žalca in Vranskega. -tj- TUDI PLANINSTVO JE DEL TURISTIČNE PONUDBE Ko govorimo o turistični ponudbi Savinjske doline, vse prepogosto pozabljamo, da so tudi planinske poti in postojanke del te ponudbe. Planinstvo bi lahko v marsičem obogatilo in popestrilo turistično dejavnost. Preko planinskih društev . m lahko marsikdaj usmerjali goste k posameznim planinskim postojankam, memo so se tega že lotih v Hotelu Prebold, vendar je to še vse premalo. Kapniško jamo Pekel je lani npr. obiskalo 28.238 obiskovalcev. Jama je ena izmed točk Savinjske planinske poti, zato bi bilo prav, da se sloves te jame razširi tudi preko planinske organizacije, saj bi s tem predstavili to izletniško točko še širšemu krogu obiskovalcev. Da se pri turistični politiki pozablja na planinstvo je dokazalo tudi zadnje turistično posvetovanje v Žalcu. Na njem se je namreč sklepalo o ustanovitvi komisije za turizem, vendar v njej niso predvidena mesta za predstavnike planinskih organizacij. Ko bomo v prihodnje razmišljali o tem. kai lahko ponudimo obiskovalcu, ki ga pot zanese v našo dolino, torej ne bi bilo odveč, če bi v turistično ponudbo vključili tudi planinske poti in postojanke. F. Ježovnik $ knjižnih polic Na policah Mladinske knjige v Žalcu vam v mesecu juliju nudijo naslednja nova dela: Enciklopedija: V. knjiga Človek, Alice Ekert Rotholz: Riž iz srebrnih skledic, Edgar Hil-senroth: Noč, Zbirka kritni: Opotekanje v smrt, 'Zbirka Labirint: Erle Stanley Gardner: Krivo prisežena papiga, Raymond Chandler: Nikoli več nasvidenje Josephine ley: Gospodična Fym, John Le Carre: Vohun, Savinjski zbornik, V Občinski matični knjižnici pa ste največkrat posegali po naslednjih knjigah: Liv Ullman: Spreminjanja, Christiane L. : Mi otroci s postaje ZOO, Gitica Jakopin: Veronika, Iztok Osojnik: Indija ali potovanje na dno noči, Jurgen Thorwald: Moški s čeri, James Cla-vell: Šogun, Marie Luise Eiscner: Beli hoaniKi, Ju-kio Mišim a: Pomladni sneg, Vladimir Kavčič: Živalski krog, in Janez Čuček: Terorizem. /--------------------------\ Sredipšenice (i nul h išče sredi rodovitnega polja. To žal ni nič nenavadnega. Nenavadno in nedopustno pa je, da gradbeni stroji ne morajo počakati, da bis polja poželi dozorevajočo pšenico. Stroji nišo nič krivi, krivi so ljudje. Taprimèrje iz Žalca, kjer so pričeli graditi kotlovnico za ogrevanje stanovanjskih objektov — sredi pšeničnega polja. Pri žalski stanovanjski skupnosti pravijo, 'da s pričetkom graditve niso mogli počakati do želve, ker mora biti objekt predan namenu 15. oktobra in hi s čakanjem zašli v.časovno stisko. Ta odločitev je — milo rejeno — vredna vsega obsojanja, saj prav v teh dneh bijemo bitko :a spravilo in odkupvsakegä z main kilograma pšenice. Graditev kotlovnice sredi dozorevajoče krušne letine je navsezadnje tudi klofuta vsesplošnim prizadevanjem naših kmetijce.v in celotne družbene skupnosti, da bi zvečali našo samooskrbo z živili in na ta način zmanjšali uvoz. KOTLOVNICA SREDI PŠENICE? V javnosti je precej pozornosti vzbudila vest, objavljena v Večeru 12. 7.. da v Žalcu gradijo kotlovnico sredi pšenice. To je točno. Vendar pa ima ta primer tudi drugo plat medalje, za katero smo informacijo dobili na samoupravni stanovanjski skupnosti. Urbanistični načrt, kije bil sprejet že pred leti, zajema družbeno stanovanjsko gradnjo. Zato je gotovo vedel tudi znani kmet iz Gotovelj, kije lastnik zemljišča, kjer sedaj gradijo kotlovnico. Leta nazaj to zemljišče ni bilo obdelano, prav letos pa je zasejal pšenico. Pri tem je najbrž prisotna računica, saj je odškodnina za pšenico večja kot za travnik. Najbrž pa druga plat medalje zasluži več pozornosti. Zaradi problemov pri odkupu zemljišča, gre za dobrih 500 m2, namreč z lastnikom ni bilo’mogoče doseči soglasja, zaradi zamika pričetka gradnje, bo kotlovnica dražja za dve stari milijardi. Celotna investicija pa bo vredna štiri stare milijarde. Zaključekje jasen: Cena m2 stanovanjabo večja, večjabo tudi stanarina. Sicer pa, če ne bi pričeli z izgradnjo v mesecu maju. bi bilojeseni 170 stanovanj brez ogrevanja, nastala škoda pa neprecenljiva. V Letos manj sadja Letošnji pridelek jabolk bo manjši tudi na sadnih plantažah Sadjarstva Mirosan. Kot je povedal direktor ing. Vid Korber, bodo od lanskih 270 vago- nov, ko je bila rekordna letina, letos pridelali okrog 20 odstotkov manj jabolk. Na sliki: ing. Vid Korber v plantaži jabolk. T. TAVČAR IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI ANDRAŽ ZA PRAZNIK NOVE PRIDOBITVE Bo Tabor še dolgo rezervat delovne sile _________________________________J V KS Andraž praznujejo 29. junija krajevni praznik v spomin na leto 1942, ko je počila prva partizanska puška proti nemškim policistom. Poleg številnih prireditev, ki jih pripravijo vsako leto, povezujejo praznovanje tudi z novimi delovnimi zmagami. O letošnjih je na slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij Andraža govoril predsednik sveta KS Srečko Pižorn. Med delovnimi dosežki je omenil modernizacijo ceste Pod-sevčnik-Založe v dolžini 1,4 km, urejeno avtobusno postajališče s čakalnicami, zaščitne V krajevni skupnosti Vinska gora so svoj praznik praznovali od 16. do 24. julija. Med tednom so se zvrstila športna tekmovanja, v nedeljo pa so praznovanje zaključili s svečano sejo skupščine in DPO krajevne skupnosti in podelitvi- ograje na desetih mostovih, cesto Dobrič-Krašovec, ki so jo uredili, vodovod na Topolovcu, ki ga bodo v kratkem priključili na omrežje, in cesto Lo-vče-Brunšek. Uspešno so zaključili tudi program povezovanja višinskih kmetij z dolino. Na seji so podelili priznanja OF, ki so jih prejeli: Rudi Je-romel, Franc Jelen-Andraž 6 in Franc Jelen-Andraž 15. Priznanje krajevne skupnosti pa je prejel dr. Boris Strohsak za prizadevno zbiranje podatkov o zgodovini Andraža. jo priznanj. Nato pa so odprli športni park in pripravili športno akademijo. Odprli so tudi obnovljene cestne odseke. Ker je v času praznovanja naš časopis bil že v tisku, bomo več o prazniku poročali v naslednji številki. Občina Sv. Jurij ob Taboru (sedaj Tabor) je pred vojno štela nekaj nad 1900 prebivalcev. Danes jih šteje le malo več kot 1400. Nekdanja občina je imela svojega župana, kar je bila bolj častna funkcija, ne pa profesionalna' nameščena pa sta bila tudi občinski tajnik in občinski sluga. Občinska pisarna je bila za stranke odprta trikrat na teden. človeku, ki je prišel uro ali dve daleč z okoliških hribov, pa so bila vrata pisarne odprta vsak dan. Tako je bilo nekoč, danes pa krajevna skupnost Tabor nima niti stalno zaposlenega tajnika. V razvojnem pogledu je Tabor močno nazadoval. Pred vojno je bilo v kraju pet trgovin, v katerih je človek lahko nabavil vse, kar je potreboval. Kmetu iz okoliških vasi še na.mtsel ni prišlo, da bi moral v Žalec ali Celje po to ali ono stvar. Danes imamo za potrebe taborskih vasi le dve revno založeni trgovini, ki še zdaleč ne zadoščata potrebam krajanov. In kako je z gostinstvom? Plavšakova gostilna je nekoč slovela daleč naokoli zaradi dobre kuhinje, preko poletja je v naš kraj prihajalo leta in leta več družin iz Zagreba, Slavonije in Beograda. Danes je neokrnjenih lepot in vaške idilike konec, s tem pa tudi turizma v naših vaseh. Onstran Dobrovelj, v Gornji Savinjski dolini, se iz leta v leto vse Do tj razvija kmečki turizem, tu. v Spodnji Savinjski dolini, pa za to ni pravega posluha. Še pred nekaj leti sta v Taboru delovali dve šoli. V Lokah je bila ukinjena, v Taboru stoji danes štirirazrednica. Prostori šole v Lokah so dolgo časa samevali in čeprav so se krajani dogovarjali o tem, da bi v praznih prostorih uredili manjši industrijski obrat, je vse ostalo le pri besedah. Približno 460 delavcev pa se še vedno vsak dan vozi na delo v Prebold, Velenje in drugam. Ob tem pa si krajani zastavljajo vprašanje: kako dolgo bo Tabor samo še rezervat delovne sile za tovarne v drugih krajih? Vsekakor, Tabor je v svojem razvoju močno zaostal za drugimi krajevnimi skupnostmi v občini. Ne gre za nevoščljivost, pa vendar bi si Tabor zaradi svojega obsega in nenazadnje tudi deleža med NOB zaslužil večjo skrb in pozornost. Rado Zakonjšek T. TAVČAR VINSKA GORA TABOR S svečanostjo ob 80-letnici gasilskega društva Ojstriška vas bodo v Taboru obeležili začetek praznovanja krajevnega praznika. Sledile bodo športne prireditve, med njimi tudi meddružinsko občinsko strelsko tekmovanje, ki ga pri- pravlja lovska družina Tabor. Odprli bodo tudi dva odseka višinskih cest in sicer Gozdnica-Lovska koča in Brečko-Čevko. Praznovanje bodo sklenili s svečano sejo skupščine KS in DPO in kulturno prireditvijo. Adi seje odločil, da bo kmet Ko je Laznikova Betka iz Miklavža pri Taboru pred leti izgubila moža. štirje takrat še nedorasli otroci pa očeta, sta se v družini naselila žalost in skrb. kako naprej. Betka seje zavedala, da bo sama težko zmogla obdelovati 20 ha veliko kmetijo, zlasti še. ker sta bila tudi starejša otroka še šolarja. Danes pa seje Laznikovim obrnilo na bolje. Sin Adi ki so ga določili za naslednika, bo. kot vse Raže. dober gospodar in napreden kmet. Čeprav ima komaj 18 let. je že poln dobrih načrtov, kako usmerjati kmetijo v večjo tržno proizvodnjo. Pokazal nam je prizidek novega hleva, v katerem bodo lahko privezali 18 goved. Hlev bi radi usposobili še pred zimo. 450 tisoč dinarjev posojila so si naložili, odplačevali pa ga bodo z 8 -odstotnimi obrestmi. V novem hlevu bo polovica krav molznic, drugo pa bo mlada živina za pitanje. V starem hlevu imajo sedaj 15 goved, od tega štiri krave molznice. Ob hlevu smo videli koritasti silos za 100 m3 silaže. Vsako leto ga napolnijo s travisami in koruznico. Od 20 ha zemlje je osem ha obdelovalnih površin, drugo pa je v glavnem hosta. Kmetija ima precejšen dohodek od prodaje hmelja — pridelujejo ga na 2 ha. Odločili so se za novo sorto auroro ki daje do bre donose in je primernejša za strojno obiranje saj danes tudi kmetje ne dobijo več obiralk tako kot nekoč pa si pomagajo z obiralnimi stroji. Obiralni stroj so si nabavili s sosedom in ga bo dogovoru tudi izkoriščajo. Zemljo so v glavnem usmerili za pridelovanje krme za živino, nekaj pa pridelajo tudi krompirja, pšenice in drugih kulturza domačo rabo. Adi nam je pripovedoval, da je bil že v SIP-u. kjer bi se mu sicer dobro godilo, vendar ga je vleklo domov — na zemljo. Do te je že kot otrok čutil ljubezen. privrženost. »Čaka me še vojaščina, vendar bi želel, da poprej zgradimo hlev. saj bo materi potem lažje.« Veliko optimizma veje iz njegovih besed. No. Adi je tudi dober športnik. Zelo rad se smuča, rad poje tudi v pevskem zboru. Pozimi, ko ni večjega dela. vzame smuči in se odpravi na Golte ali druga smučišča. Domov se vrne še bolj spočit in voljan za delo. Mati mu ne krati tega veselja, saj je priden in prime za vsako delo. Zadovoljna je. da je kmetija dobila naslednika. Tk. L. Adi z mamo pred domačijo Nove gozdne ceste do višinskih kmetij NOVE PRIDOBITVE - DELO PRIDNIH ROK KRAJANOV O akcijski zagretosti krajanov smo se pogovarjali s predsednikom komunalnega odbora pri KS Tabor ing. Lojzetom Rakom. Pogovor smo opravili med ogledom novih komunalnih pridobitev v njihovi krajevni skupnosti. Med drugim smo si ogledali novo zajetje Suhi potok, ki z32-sekundnimi litri vode napaja vodovod vse do Polzele. »Kaj pomeni to novo zajetje za krajane?« smo pobarali Lojzeta. »Staro zajetje že dolgo ni več zadoščalo potrebam Tabora in drugih zaselkov, kijih napaja. V sušnih poletnih mesecih je stanovalcem zlasti v nadstropjih usihala voda v pipah in to nejevlio so občutili tudi na Polzeli. Z novim zajetjem pa smo ta problem rešili, saj je vode poslej dovolj. V Taboru smo tako izboljšali oskrbo z vodo 68 družinam, vodo pa imajo na voljo tudi v šoli in otroškem vrtcu. Napeljevali smo jo tudi v domačije nad Lokami, skratka, pridobitev je velika. V investiciji je Dna udeležena komunalna interesna skupnost, svoj delež pa so prispevali tudi krajani.« Zanimalo nas je še: »Med komunalnimi problemi. ki tarejo KS laooi. so tudi ceste. Pohvalno je. da v skrbi za boljše cestne povezave niste pozabili na višinske kmetije, ki so bile poprej odrezane od doline, sedaj pa so se povezale z dolino. Koliko imate krajevnih cest in kaj povezovala tudi Trbovlje. Odsek ceste Brečko—Pubar-—Zimaher—Čevka, ki ga gradijo. teče po strmem, zahtevnem terenu v dolžini 1200 metrov. Cesta — odcep Goz-dnica v dolžini cca 800 metrov pa poteka od Ribarja do La,--znika. Pri vseh teh delih gre za solidarnostna sredstva in udeležbo domačinov. Priprave tečejo za asfaltiranje ceste Čeplje—Pondor v dolžini 1800 metrov. Pri tej naložbi bosta sodelovali KS Tabor in Vransko, pa tudi krajani.« »Menda ni bilo akcije oziroma gradnje cestnega odseka pri kateri nisi sodeloval. Kaj vidiš v teh akcijah?« »Kot krajan si želim, da bi imeli urejene ceste in vse drugo kar spada h preskrbi prebivalstva in k dobremu počutju.« je dejal Lojze. Vesel je. da imajo krajam smisel za skupne akcije s katerimi je možno marsikaj zgraditi s skromnimi sredstvi. S tem še zdaleč nismo našteli vsega, kar imajo krajani Tabora v načrtih še pred krajevnim praznikom. Praznovali ga bodo, kot vsa leta doslej. delovno in ob dobri volji da v naslednjih letih postorijo še marsikaj za lepši izgled in urejenost Tabora in odmaknjenih hribovskih zaselkov, ki so zajeti v njihovo krajevno skupnost. Tk. Le. delate pred letošnjim krajevnim praznikom?« »Kar zadeva ceste, smo na področju KS Tabor v povojnih letih veliko naredili. Vseh krajevnih cest je okoli 60 kilometrov. kar je nedvomno veliko breme že pri rednem vzdrževanju. Naštel bi le nekatere: cesto Podlog—Pondor v dolžini poldrugega kilometra smo zgradili lani. V tej akciji so sodelovali krajevna skupnost Tabor in krajani. Veliko pridobitev pomeni nova gozdna cesta Goznica-—Lovska koča. kije povezana z Zg. Miklavžem. Cesto je zgradilo GG Celje. TOK Vransko v vsega 11 mesecih. Ta cesta je pomembna tudi po tem. ker povezuje več višinskih kmetij in bo v perspektivi Vodno zajetje Vabimo vas SREČANJE MLADIH ZADRUŽNIKOV Tudi letošnji program srečanja mladih zadružnikov Slovenije na Vranskem bo zanimiv in pester. V soboto, 30. 7. 1983, se bo srečanje pričelo s sprejemom vseh sodelujočih pri predsedniku RK ZSMS Andreju Brvarju, ob 19. uri pa bo Večer kmečke kuhinje. Dekleta iz štiriindvajsetih aktivov bodo pripravila različne jedi, ki jih bo ocenila komisija pod vodstvom kuharskega mojstra Ivačiča, seveda pa bo zanimiva pokušnja ten jeai. rrogram bosta'povezovala Miša Molk in Janez Vedenik, za zabavo bosta poskrbela ansambla Nočna izmena in SlK, pela pa bo Marjana Držaj. V nedeljo bo posvet na temo Socializacija vasi, na katerem bodo sodelovali mladi zadružniki in strokovnjaki iz Ju-goslaviie. Srečanje bodo zaključili s Kmečkimi igrami. Prisotnim bo spregovoril predsednik Zadružne zveze Slovenije Leon Frelih. Najzanimivejše bo zopet tekmovanje za najboljšega kosca Slovenije, v programu pa bo sodeloval zbor mladih zadružnikov iz Škofje Loke. f A Zdravi zobje -zdravi otroci v__________________________J Približno tisoč otrokom iz Žalca, Gotovelj in Ponikve je zagotovljeno, da bodo odrasli z zdravimi in lepimi zobmi. Zato bo poskrbela otroška zobna ambulanta na osnovnošolskem centru v Žalcu. Irena Roš Ze pred leti je bilo stkano tesno sodelovanje med prosvetnimi delavci in zdravstveno službo. Posledica tega je danes veliko manjše število Otrok, obolelih za zobno gnilobo. Pa ne samo to. .Veliko pomembnejše je dejstvo, da z malce dobre volje in prijazno vzpodbudo otrokom privzgojimo redne higienske navade, jih navadimo na reden obisk pri zobozdravniku in pravilno prehrano. Ravno v tem pa je šolska zobna ambulanta prispevala pomemben delež pri številnih generacijah otrok. V zadnjem času pa posvečajo v ambulanti vse več truda in napora za vključevanje zobozdravstvene vzgoje v redne učne programe, ne le na omenjenih občinah, temveč na vseh šolah v žalski občini. Vendar je zaenkrat vse odvisno le od dobre vojje obeh delavcev otroške zobne ambulante. V sodelovanju z VIO Žalec, Zdravstvenim domom in Občinsko zdravstveno skupnostjo je Irena Roš, med. sestra stomatološke smeri v žalski šolski ambulanti, pripravila najmlajšim Pobarvanko — splet zgodb in fotografij o tem, kako skrbimo za zdravje svojih zob, pomembnosti rednega obiska pri zobozdravniku in pomenu zdrave prehrane. « 0> • Z* A Razstava konj in dirko Že drugič zapovrstjo in tudi tokrat uspešno je konjeniški klub Gotovlje pripravil konjeniške dirke. Dopoldne smo si lahko ogledali razstavo kmečkih'konj. Rejci konj iz žalske občine so predstavili 23 konj m nas prepričali, da je konjereja zopet v porastu. Organizatorji so poskrbeli tuđi za zanimiv prikaz parjenja konj, kar ni enostavna niti lahka zadeva. Pokrovitelj razstave je bila KZ Savinjska dolina. ivajvec zanimanja pa je vzbudila popoldanska prireditev. ki je privabila preko 5000 obiskovalcev. Nastopilo je 32 tekmovalcev iz osmih slovenskih konjeniških klubov. V imenu pokrovitelja je tekmo odprl predsednik Izvršnega sveta Ervin Janežič. Prireditev je lepo uspela, za kar si člani domačega kluba zaslužijo vse priznanje. Med gledalci pa je bilo največ zanimanja za domače tekmovalce, ki so se uspešno kosali v močni konkurenci. ' V galopski dirki za pol in polnokrvne konje je zmagal Polde Pogačar s konjem Da-glas iz zaščitne enote milice, v galopski dirki za šolske konje in mlade jahače Damjan Ješovnik na konju Bistra iz zaščitne enote milice, drugi je bil Aleš Kučar na konju Olof iz KK Merx Celje in tretji Jože Sedminek na konju Marjan iz K K Gotovlje. Pri kmečki galopski dirki pa je prvo mesto osvojil Vinko Ajdnikskonjem Betalko iz Kamenč pri Braslovčah. drugi paje bil Marjan Kovač s konjem Slavo iz Arciina pri Škofji vasi. Pri skakanju čez ovire za mlade konje in jahače je bil prvi domačin Dani Kopušar s konjem Marjanom, drugi klubski tovariš Sandi Vasle s konjem Dragonarjem, tretji Božo Remic s konjem Dobar-jem iz Mozirja in četrti To-maž-Seško s konjem Tzi Iz KK Merx Celje. Pri kmečki kasaški dirki na 100 m dvo-vprega je zmagal Rafko Bo-renšek iz Babnega. v eno-vpregi pa Emil Hojnik ih Škof je vasi. • * f Posnetek z galopske dirke Ljubezenska igra se je začela takole Obnova žalskega kegljišča TABORJENJE V PREBOLDU V Žalcu imamo ob športnorekreacijskem parku kegljišče. ki pa je že 3 leta zaprto in sameva, poleg tega pa objekt propada. Kegljišče so zaprli zaradi nevzdrževanja in tehnične neusposobljenosti. Lastnik kegljišča je Hmezad, kije v tem času že izvršil nujna krovska dela. Obiskala sem tov. Franca Kekca, dolgoletnega aktivnega člana Kegljaškega kluba in člana režijskega odbora za obnovo kegljišča. Povedal mi je naslednje: »Že 2 leti traja akcija za obnovo kegljišča. Najprej smo se obrnili na občino in na lastnika Hmezad, vendar so bili rezultati na začetku slabi. Hmezadu so odobrili namenska sredstva, katera pa je porabil za popravilo hotela v Preboldu. A zadnje čase se stvari obračajo na bolje, zanimanje za obnovo kegljišča je prišlo tudi z drugih strani, ne samo iz kegljaškega kluba. Sestavili smo režijski odbor. Hmezadu pa so bila že odobrena sredstva za prvo fazo del (300 starih milijonov dinarjev), 10% sredstev smo zbrali s pomočjo reklam. IS občine Žalec in Komunalno podjetje sta tudi pokazala interes. da dobi kegljišče urejeno zunanjo podobo, saj stoji ob pomembnem vhodu v Žalec. Predvidevamo, da bo stala obnova tega objekta 1,25 milijarde dinarjev, vendar pa naj bi potekala postopoma. Jeseni bodo usposobili samo kegljišče. Mislim, daje bil že skrajni čas, da se je začelo z obnovo kegljišča, saj smo s triletno prekinitvijo izgubili dosti članov K K, ravno tako pa na kvaliteti igranja. Medtem smo kegljali v Preboldu, vendar pa zaradi draginje in problemov z bencinom zanimanje vedno bolj upada. Člani KK smo res veseli, da so naša prizadevanja našla plodna tla in da se bo končno prešlo od besed k dejanjem.« Jasna Rode Šempetrski odbojkarji šesti Ob 5. do 8. julija sta DPM in Taborniška organizacija v Preboldu organizirala taborjenje v vikend naselju za 'predšolske in šolske otroke. Taborjenje je za obe skupini otrok trajalo po 2 dni. udeležilo pa se ga je 18 predšolskih in 22 šolskih otrok. Otroci so taborili pod šotori, ki so jih posodili taborniki. To taborjenje je financiralo DPM. starši pa so za svojega otroka prispevali po 200 dinarjev. Taborniški dan je bil izpolnjen z najrazličnejšimi dejavnostmi: kopalisosenabaze-nu. hodili so v gozd nabirat veje za taborniški ogenj, poleg šotorov je tudi majhno tenis igrišče, na katerem so se lahko igrali, otroke pa sta obiskala tudi lovec in ribič, ki sta jim povedala marsikaj zanimivega. Z lovcem so šli tudi čakat srno. ki pa na žalost ni prišla. V taboru so imeli taborniški red, saj so otroci ponoči stražili in pazili na zastavo, ki je plapolala nad taborom. Če- prav so otroci še majhni (8-10 let), so mi vsi zatrdili, da jih ponoči na straži ni bilo nič strah, le koža je bila nekoliko naježena. Vsi pa so hvalili kosila, ki jih je zanje kuhala OŠ Prebold. Ob času malice so vzdihovali: ».. .joj, že spet malica . . . Kar naprej jemo .. .« Ti vzdihi pa so izražali veselje nad hrano, ki je' je še prehitro zmanjkalo. Otroci so bili nad taborjenjem navdušeni, mnogi bi tu še ostali. Poleg njih pa so bili zadovoljni starši, saj so vedeli. da so njihovi otroci v varnih rokah, tovarišic. Ti z otroki nista imeli težav, saj so bili vsi pridni in navdušeni nad novo obliko počitnic. Mislim, da zaslužijo preboldski taborniki in DPM Prebold vso pohvalo in podporo, da so otrokom na tako zanimiv in domiseln način popestrili počitnice. Jasna Rode V zadnji tekmi odbojkarskega prvenstva v II. zvezni ligi so odbojkarji Šempetra gostili ekipo Kamnika in jo premagali s 3:0. S tem rezultatom so prvenstvo zaključili na odličnem šestem mestu. Pred začetkom tekme se je predsednik TVD Partizan Šempeter Alojz Žnidarčič zahvalil igralcem: Marjanu Jelenu, Emilu Mlakarju, Bojanu Račniku in Slavku-Kaj-tneiju, ki so s to tekmo zaključili aktivno igralsko kariero. J. Štorman Foto: J. Hropot Žalski obrtniki osvojili prvo mesto Kodeljevo, 25. junija — Na šestih športnih igrah obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev so med 2000 tekmovalci sodelovali tudi 103 udeleženci iz žalske občine. Tekmovanje je potekalo v šestnajstih disciplinah. Moška ekipa je dosegla najboljše rezultate v naslednjih panogah: atletika (2. mesto), kegljanje (2. mesto), namizni tenis (4. mesto) in streljanje (1. mesto). Ženska ekipa paje zbrala največ točk v streljanju (1. mesto) in šahu (4. mesto). V skupnem seštevku je ekipa Žalca dosegla prvo mesto in osvojila prehodni pokal ter pokal za skupno prvo mesto. Uspeh je rezultat kolektivnega dela, homogenosti ekipe in solidne organizacije. IZLETNIK CELJE TOZD TURISTIČNA AGENCIJA POSLOVALNICA ŽALEC Sporoča vsem zamudnikom, ki si še niso rezervirali namestitve za letovanje na Jadranu, daje do 10. avgusta še mnogo dobiti nekaj prostora v: zasebnih sobah v Dramlju pri Crikvenjci, v hotelu Jadranka v Selcah, v paviljonih hotela Omorika v Crikvenici, v hotelu International v Crikvenici in v hotelskem naselju Kačjal pri Crikvenici. Od 14. avgusta dalje pa si lahko izbirate letovanje v vseh objektih po našem programu POČITNICE 83. POSEBNA UGODNOST: od 20. avgusta dalje — apartma Lanterna Poreč — plačate 10 dni, letujete 14 dni. STROKOVNE EKSKURZIJE: LESNI SEJEM v Celovcu - 1 dan — 13.08.1983-1.200,00 din, MEDNARODNI KMETIJSKI SEJEM v Riedu — 1 .dan — 27.08. 1983 ali 03. 09. 1983 — 2.100,00 din. Ljubitelje cvetja, zlasti pa člane Hortikuiturneaa društva, vabimo v lullin na CVETLIČNO IN VRTNARSKO RAZSTAVO — 1 dan — 03. 09.1983—1.850,00 din in v Padovo na CVETLIČNO RAZSTAVO — 1 dan — 17. 09. 1983 — 1.650,00 din. Ljubitelje zimskega športa obveščamo, da imamo v prodaji že programe za zimske olimpijske igre Sarajevo 84. Zaupajte nam organiziranje izletov in potovanj IZLETNIK CELJE POSLOVALNICA ŽALEC KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA VIO ŽALEC TOZD OSNOVNA ŠOLA SLAVKO ŠLANDER PREBOLD objavlja prosta dela in naloge ČISTILKE Prosta dela in naloge se razpisujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi. Nastop dela: 1. september 1983. Julijski odhod k vojakom Igor Ferlež Gorazd Kozmus Marjan Hrastnik V juliju, na začetku počitnic, odidejo vsako leto v JLA fantje, ki so končali šolanje na srednjih šolah. Letos imajo tudi dekleta možnost, da služijo vojaški rok, vendar pa ni odšlo sedaj nobeno dekle iz občine Žalec. . Naslednji fantje pa ko tole berete, že nekaj dni nosijo uniformo in se usposabljajo za obrambo naše domovine: Marjan Hrastnik, 19 let, Roje: »Vojaški rok bom služil v Pirotu, verjetno bom imel domotožje, ampak zaradi tega si ne delam skrbi. Kar je treba narediti, je treba. S prijateljem greva skupaj v Pirot in tako mi ne bo vse tuje. Končal sem poklicno šolo za prodajalce in služba me bo čakala, ko pridem iz vojske.« Igor Ferlež, 20 let. Polzela: »Odhajam v Beograd za 15 mesecev. Občutke imam bolj slabe, saj ne gre v Beograd nihče iz našega kraja. Končal sem srednjo gradbeno šolo in sem že nekaj časa delal, tako da me služba čaka. Mislim, da bodo ženske v vojski čisto v redu in tudi škodilo jim ne bo nič.« Matjaž Vodlan, 19 let, Žalec: »Odhajam v Sarajevo in upam. da bom v času olim-' pijskih iger še tam, da bom lahko na prizorišču dogajanja. Končal sem gimnazijo in šolati se mislim na VEKŠ-u, vem pa, da bom nekaj stvari v tem letu pozabil. V Žalcu imamo dosti prijatejev in zato mi bo odhod malo težji.« Miran Hropot, 20 let, Gotovlje: »Vojaški rok bom služil v Sarajevu, odslužil bom vseh 15 mesecev hkrati. Poziv je prišel na hitro, zato so moji občutki malo mešani. Končal sem vrtnarsko šolo v Medlogu in sem skoraj celo leto delal, tako da me služba čaka.« Gorazd Kozmus, 18 let, Žalec: »Eno leto bom vojak v Škofji Loki. Domotožje bom imel. vendar pa ne bo tako hudo, saj bom ostal v Sloveniji. Zelo lepo bo, če me bodo obiskale tudi sošolke. Končal sem gimnazijo in v Ljubljani bom študiral glasbo, škoda se mi zdi tega leta. kajti imam veselje do študija, po drugi strani paje boljše, daje vojska čimprej za mano.« Jasna Rode Miran Hropot Matjaž Vodlan Vrtoglavo naraščanje cen vse bolj ogroža življenjski standard ljudi z nizkimi osebnimi dohodki. Takšno stanje pa ne prizadeva samo smrtnikov sedanjega obdobja, ampak bodo za kakšen dober zalogaj prikrajšane tudi domače živali, saj bo manj mesa oz. mesnih odpadkov in drugih živil. Maček na fotografiji piše pritožbo; če bo kaj zaleglo, pa je veliko vprašanje. Mar ne? FOTO: D. Naraglav TEKMOVALI STRELCI Strelska družina Žarko Kveder Griže je praznovanje obeležila s strelskim tekmovanjem z MK puško. Od vabljenih devetih družin so se tekmovanja udeležile štiri družine s sedmimi ekipami. Prvo mesto je zasedla ekipa Žalec I s 1.077 krogi od 1.200 možnih, drugo mesto so osvojili tekmovalci iz Griž I; s 1.038 krogi, tretje pa ekipa Liboje I s 1.003 krogi. Med sedemindvajsetimi tekmovalci je bil najuspešnejši Mladen Melanšek s 370 krogi od 400 možnih, drugi Franc Kotnik s 361 krogi (oba sta člana Strelske družine Žalec), tretje mesto pa je osvojil Darko Turnšek iz Griž s 355 krogi. Med tekmovalci je bila tudi pionirka Mojca Fedran iz Griž, ki je dosegla šesto mesto s 344 krogi. Po tekmovanju je predstavnik krajevne skupnosti Griže čestital strelski družini Griže ob njenem desetletnem jubileju in poudaril zlasti uspešno delo z mladimi na tamkajšnji osnovni šoli. Strelska družina namreč že peto leto vodi pionirski krožek, iz katerega so izšle pionirke, ki danes dosegajo lepe uspehe na republiških in zveznih tekmovanjih. Predstavnik krajevne skupnosti je spregovoril tudi o pomenu strelstva za splošni ljudski odpor in potrebo po ureditvi strelišča v Grižah. F. Ježovnik Le kdo bi vedel — je to začetek ali konec naselja? (Foto: B. Jordan) V bazenu na Vranskem, vodo namreč ogrevajo s sončno energijo, je vsak dan več kopalcev. Morda se bo sedaj izboljšala tudi gostinska ponudba, urediti pa morajo še okolico. Dodajmo, da je cevi za sončno ogrevanje vode prispevala Minerva. DELO ZSMS MED POČITNICAMI V času počitnic je aktivnost ZSMS počitniška in je tako usmerjena na delo v brigadah in na zabavne aktivnosti. Iz občine Žalec sta odšli 2 brigadi v Posočje in v Kruševac, vanju pa je bil zajet le del mladincev. V obravnavo je dobila OK ZSMS dva dokumenta, ki se nanašata na demokratizacijo odnosov v ZSMS in na naloge ZSMS v času ekonomske krize v naši državi. V septembru se bodo sestali s socialnim skrbstvom in SZDL, na tem sestanku pa obravnavali mladinsko prestopništvo, ki je v porastu. Septembra bodo potekale tudi volilno programske konference in z njimi se bo začelo delo na drugih področjih. Jasna Rode Žalska razglednica (Foto: L. Korber) Smučarski klub Prebold je pripravil minuli teden tečaj za neplavalce, ki se ga je udeležilo 65 otrok, starih od 6 do 12 let. Tečaj je vodilo šest vaditeljev in en pripravnik; trajal pa je pet dni. V mesecu avgustu bodo pripravili še en tak tečaj. Na sliki: Vaditelji z mladimi plavalci. T. TAVČAR V okviru prireditev ob letošnjem občinskem prazniku so pomerili svoje moči tudi športniki iz celotne žalske občine. Med rokometaši so imeli največ uspeha domačini, ki so med tremi ekipami dosegli prvo mesto. Tekmovali so tudi rokometaši-mladinci, kjer so prvo mesto osvojili mladi iz Zabukovice. V malem nogometu je med štirinajstimi ekipami pripadlo prvo mesto nogometašem Brode Vransko, med košarkaši pa so se najbolje odrezali člani ekipe Garanta iz Polzele. Varnost otrok med počitnicami Med počitnicami imajo otroci dosti več prostega časa. Dopoldne so doma, pogosto brez nadzorstva staršev, zato jih vidimo povsod — ob hišah, blokih in na cesti. Kako je poskrbljeno za varnost otrok v prometu, sem vprašala vodjo odseka za promet na občini Žalec tov. Marjana Tržana, kije povedal: „Konec junija smo izvedli akcijo Pešec in kolesar v vseh KS, sedaj, v času počitnic, pa smo poostrili varstvo otrok v prometu, organizirali izpite za kolesa in kolesa z motorjem. Menim, da je v teh tečajih že vključena prometna vzgoja in oa skrb za varnost. Izobesili smo tudi plakate, ki opozarjajo na varnost v prometu. Pred začetkom šolskega leta pa bomo izvedli akcijo Varnost otrok na poti v šolo, otrokom bomo dali rumene rutice, vrtcem pa smo razdelili kresničke. Letos imamo manj nesreč med počitnicami kot lani, toda previdnost ne škoduje, posebno ko gre za otroke.” Jasna Rode VELEBLAGOVNICA PRODAJNI CENTER ŽALEC Nudi na športnem oddelku camp ter ostalo opremo za rekreacijo in oddih. LEVEC Popravka V junijski številki Savinjskega občana je bil objavljen napačen vrstni red tekmovalnih enot gasilskih desetin na občinskem tekmovanju. Pravilni vrstni red je: pionirji A: 1. mesto GD Prebold, pionirke A: 1. mesto GD Prebold, pionirji B: 1. mesto GD Matke, pionirke B: 1. mesto GD Matke, mladinke: 1. mesto GD Letuš, članice: 1. mesto IGD Aero Šempeter, mladinci: 1. mesto GD Letuš, člani: 1. mesto GD Šešče, člani do 30 let: 1. mesto GD Prebold, člani IGD: 1. mesto Tovarna nogavic Polzela in člani nad 50 let: 1. mesto GD Kaplja vas. V junijski številki Savinjskega občana je prišlo do tiskarske napake pri podnapisu k sliki. Pravilno je: Gasilci so predali namenu sodobno gasilsko vozilo s kapaciteto 4000 1 vode in 400 1 penila ter vgrajenim topom z dometom 40 do 45 metrov. Za napake se opravičujemo. FOTOKROIMIKA Delavci SIP-a so letos praznovali svoj praznik delavno. Prizadevajo pa si, da bi bila nova investicija čimprej zaključena. DA NE POZABIMO Ali je slovenski pesnik Anton Aškerc kaplanoval v Žalcu? Mesečnik Savinjski občan je glede na urejenost med najučinkovitejšimi slovenskimi sredstvi obveščanja. Izven Savinjske doline živeči rojaki ga radi prebiramo. Seveda tudi kritično. Škoda, da se — še posebej v rubriki z izvirnim naslovom Da ne pozabimo — vrste napačne informacije iz zgodovine in z njim vred tudi komentarji. V marčevski številki letos je namreč natisnjen v sestavku 90 let SPD in 90 let Savinjske podružnice SPD tale sestavek (ustrezno skrajšan)! .. .»že naslednje leto (1894) je bila zgrajena na Molički planini KOCBEKOVA KOČA. Pobudo za poimenovanje koče je dal pesnik ANTON AŠKERC, ki je bil takrat kaplan v Žalcu ... «?! Doslej največji slovenski epski pesnik Anton Aškerc ni nikoli kaplanoval v Žalcu! Zgodovinska resnicaje, daje Anton Aškerc kaplanoval zares in edino na Spodnjem Štajerskem (Podsreda, Šmarje pri Jelšah. Lovrenc v Slov. 'Goricah. Vitanje, Sv. Marjeta ter v Mozirju (1892-1894) in v nekdanjih Škalah nad Velenjem. Zavoljo hudih sporov z rimsko-katoliško cerkvijo seje končno umaknil v Ljubljano, kjer so mu pripravili nalašč zanj ustanovljeno delovno mesto. Umrije 10. 6. 1912. Kaj je zmotilo avtorja L. Ježovnika na opisano zmoto? Gotovo dobra volja, da poveže obletnico SPD z Žalcem. Namen je bil potemtakem dober, vendar je iz več resničnih podatkov spletel »štreno«, ki jo je teže razvo-zljati kot splesti. Anton Aškerc je na svojem prvem službenem mestu v Podsredi spoznal tamkaj zaposleno dekle, ki je bila rojena v Žalcu. V hiši, ki še danes stoji in skoraj nasproti spomeniku HMELJARJU. Kolikšno je bilo to srečanje, je raziskala nedavno umrla prof. Marja Boršnik-Škerlak iz Žalca, v obširni študiji »AŠKERC«. Tisti, za Aškerca usodni deklici je bilo ime Ana PEČOVNIK. Mnogotera' Aškerčeva pesem je povezana z njo, med drugim tudi biser Dekle Anka. Več o tem v knjigi in spisih Marje Boršnik-Škerlak. Tam je tudi fotografija Ane Pečovnik. Pa še to! Učitelj in zaslužni slovenski planinski in turistični pisatelj FRAN KOCBEK je učiteljeval v Žalcu od 1882 do 1889. nazadnje pa v Gornjem gradu. Se pravi, da sta bila oba Fran Kocbek in Anton Aškerc v letu ustanovitve Savinjske podružnice SPD (1893) uslužbena v neposredni okolici. Odnos med njima je bil nadvse pristen in skupaj sta napravila marsikaj dobrega za slovensko prosveto. Sklep! Prav je. da objavlja Savinjski občan zgodovinske zanimivosti, ki so prešle meje sedanje »žalske občine«, le podatke in razmišljanja o njih je treba poprej pripomočkov uskladiti z znanstveno dognanimi vendarle ne manjka! Saj Jaka Slokan Ljubljana