PREOBRAZBA IN PREOBLIKOVANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Skrbno pretehtati vse možnosti in pogoje
Delegati občinske konference Sociali-stične zveze so na svoji drugi seji v prvi vrsti spregovorili o aktivnostih'v zvezi s preobrazbo in preoblikovanjem krajevnih skupnosti. Poleg idejnopolitičnih izhodišč in akci jskega programa ter seveda nekate-rih zaključkov iz akcije drugega kroga obiskov v krajevnih skupnostih (organizi-ralo ga je predsedstvo OK SZDL v zad-njih dneh maja) so bila pomembna osnova ali bolje povedano vodilo le-te, tudi ra-zmišljanja delegatov samih. V teh nekaj ,,^ytSticah jih povzemamo hkrati z ugotovi-tvami posveta sekretarjev osnovnih orga-nizacij ZK v KS in predsednikov KK SZDL.
Očitno je, da so v nekaterih krajevnih skupnostih o preobrazbi in možnostih preoblikovanja spregovorili že večkrat, da so ob tem pretresali vrsto pomembnih či-niteljev od socialne strukture prebival-stva, pa nadaljnjih razvojnih usmeritev, predvsem možnosti stanovanjske gradnje,
o pogojih delovanja in ne navsezadnje tudi o napotilih študije Ljubljanskega ur-banističnega zavoda. Drugje so zopet šele na začetku, kar pa pomeni, da bodo morali vse aktivnosti močno pospešiti in tu je morda bojazen, da pristop h končnim od-ločitvam le ne bo sad vseh, v krajevni skupnosti prisotnih interesov. Iz samega akcijskega programa, kjer so naloge jasno začrtane in časovno opredeljene, je moč razbrati, da se verjetno ponekod tudi »ča-sovnim stiskam« ne bo moč odmikati. Roki za izvedbo referenduma v krajevni skupnosti so določeni — predvidoma maja meseca 198(). leta. Krajevne skupnosti pa morajo že v mesecu septem-bru obravnavati svoje akcijske programe. Z ozirom na številne razprave velja še po-sebej podčrtati nujnost vse pogostejšega »komuniciranja« s krajani, kar pomeni, da mora biti bolj prisotna oblika dela — zbor občanov. Le tako bomo vsi skupaj bližje našim hotenjem in lažje bomo zdru-ževali interese. Ob določanju pogojev in
ocenjevanju možnosti nadaljnje preobra-zbe oziroma preoblikovanja morajo biti prednostni dejavnik združeni interesi krajnov, le-tem pa sledi akcija, katero pa bomo lahko ob preoblikovanih pogojih naše samoupravne organiziranosti in de-lovanja lažje in učinkoviteje izpeljali. Vrsto popolnoma upravičenih in tehtnih pa je bilo pripomb na račun še vedno pre-malo oziroma bolje povedano nezadostno razrešenega vprašanja financiranja kra-jevnih skupnosti, saj predstavljajo viri fi-nanciranja nedvomno pomemben, mar-sikje pa tudi ključni faktor pri nadaljnjih odločitvah. Pa še to, tem vprašanjem bi morali dati v akcijskem programu pred-nost, pa tudi v širši družbeni skupnosti morajo biti dani odgovori v času samih pri-prav. Marsikje pa bo vsekakor dobrodošlo in koristno sodelovanje med več krajev-nimi skupnostmi, saj ob slični problema-tiki že sedaj nemalokrat lahko razvozljajo pomembna vprašanja.