URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, petek 30. decembra 1983_____________ Cena 60 dinarjev Leto XL številka 41 1611. Na podlagi 355. člena, druge alineee prvega odstavka 342. člena in prve alinee 345. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 203. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije, prve alinee prvega razdelka 71. člena ter 72. člena in 251. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1983 sprejela RESOLUCIJO o politiki družbenega in gospodarskega razvoja SR Slovenije v 1984. letu I. KLJUČNI CILJI DRUŽBENEGA IN GOSPODARSKEGA RAZVOJA V 1984. LETU Ekonomska politika za leto 1984 je zasnovana na odločenosti delavcev, delovnih ljudi in občanov v vseh samoupravnih organizacijah in skupnostih, da z učinkovitejšim delom, večjo odgovornostjo in samoupravno1 uresničujejo naloge in cilje gospodarske stabilizacije ter družbenega in gospodarskega razvoja. Izhajala bo iz prepričanja, da moramo utrjevati temeljna socialistična samoupravna produkcijska razmerja ob večjem delovanju ekonomskih zakonitosti, krepiti povezanost združenega dela v vsej Jugoslaviji ter pospeševati njegovo odpiranje v svet. Na takšnih temeljih bo ekonomska politika osredotočena na naslednje ključne cilje: — povečati konvertibilni izvoz blaga in storitev in zlasti na tej podlagi povečati proizvodnjo, pospešiti prestrukturiranje gospodarstva in družbenih dejavnosti ter pravočasno izpolnjevati obveznosti do tujine; — začeti s sanacijo dinarskega finančnega položaja v združenem delu in ohraniti akumulativno sposobnost gospodarstva; — prilagajati porabo razpoložljivemu dohodku; — doseči umirjenejšo rast cen kot v letu 1983; — uresničevati politiko produktivnega zaposlovanja. Usklajevanje porabe z materialnimi možnostmi zahteva v globalu realno znižanje vseh oblik porabe, pri čemer je temeljno izhodišče omejiti nadaljnje večje zniževanje realnih osebnih dohodkov. Le z večjo rastjo proizvodnje, učinkovitejšim gospodarjenjem in delom ter nižjo rastjo cen v vsaki organizaciji in skupnosti bomo ustvarili pogoje za čim manjše realno znižanje vseh oblik porabe. Ključne cilje gospodarskega in družbenega razvoja, dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in spremenjenih planskih aktov v SR Sloveniji bomo uresničevali v 1984. letu s povečanim izvozom blaga in storitev, predvsem na konvertibilno območje, z oživljanjem proizvodnje, posebno v industriji, kmetijstvu, drobnem gospodarstvu in turizmu. Oživljanje proizvodnje bo temeljilo na večjem prilagajanju zahtevam tuje- ga in domačega trga v skladu z dolgoročnim procesom prestrukturiranja združenega dela. Pri tem bomo bolj kot doslej razvijali proizvodnjo na dosežkih razvojno raziskovalnega dela, inovacijah in na tistih programih družbenih dejavnosti, ki več prispevajo k rasti produktivnosti dela in dohodka. Odpravljali bomo vzroke nelikvidnosti in onemogočali porabo brez kritja v ustvarjenem dohodku. S politiko cen bomo spodbujali kvalitetnejše gospodarjenje, zmanjševali inflacijske pritiske in postopno zmanjševali neskladja med cenami, tako da bodo v večji meri pod vplivom cen v svetu ter realnega vrednotenja proizvodnih dejavnikov in rezultatov. Nadaljevali bomo s politiko produktivnega zaposlovanja. Kjer so premalo izkoriščene proizvodne zmogljivosti ter so možnosti za oskrbo proizvodnje in povečanje prodaje, bomo povečali proizvodnjo in produktivnost tudi z dodatnim zaposlovanjem. S prerazporejanjem delavcev in proizvodnih sredstev, z uvajanjem dodatnih izmen ter z ukinjanjem nepotrebnih administrativnih del v proizvodnji, družbenih dejavnostih in upravi bomo povečali družbeno produktivnost dela. Življenjski standard, še zlasti osebni standard delavcev v združenem delu, bo vse neposredneje odvisen od možnosti, ki so za povečanje dohodka z rastjo proizvodnje, boljšim izkoriščanjem delovnega časa in pro-izvodrtih zmogljivosti, večjo odgovornostjo za gospodarjenje z družbenimi sredstvi in uveljavljanjem nagrajevanja po rezultatih dela. Za uresničevanje teh nalog bomo prevzeli svoj del odgovornosti delavci, delovni ljudje in občani v vseh samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih skupnostih. Sproti bomo analizirali razmere in odpravljali nastala neskladja v skladu z usmeritvami, ki jih oblikujemo v delegatskem sistemu in družbenopolitičnih organizacijah. Z dobrim in organiziranim delom bomo nadalje utrjevali vlogo občine pri spodbujanju združevanja dela in sredstev, svobodni menjavi dela, pri produktivnem zaposlovanju in socialni politiki. II. MOŽNOSTI IN CILJI MATERIALNEGA RAZVOJA SR SLOVENIJE V 1984. LETU Na možnosti in pogoje materialnega razvoja SR Slovenije v 1984. letu bodo odločilno vplivale visoke obveznosti Jugoslavije in združenega dela v republiki za odplačilo dolgov v tujini, možnosti za dodatno zadolževanje v tujini in nujno postopno finančno saniranje združenega dela ter do sedaj dogovorjene obveznosti v Jugoslaviji. Srednjeročne in dolgoročne obveznosti združenega dela v republiki do tujine, ki zapadejo v letu 1984, znašajo 470 mio dolarjev. Vse to bo povzročilo nadaljnje skrčenje razpoložljivih sredstev za porabo v SR Sloveniji na okrog 78 °/o družbenega proizvoda. Z izvajanjem razvojne politike, predvidene z zvezno in to resolucijo, usmeritev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in načrta njegovega uresničevanja v SR Sloveniji ter dopolnjenih planskih aktov bomo ustvarjali osnove, da z večjimi delovnimi napori in rezultati zaustavimo slabšanje možnosti in pogojev gospodarjenja v SR Sloveniji. Predvidoma bomo v 1984. letu v SR Sloveniji povečali družbeni proizvod za najmanj 2 % in industrijsko ter kmetijsko proizvodnjo za 3 do 4 %. Izvoz blaga in storitev bomo v celoti povečali za 15 %>, izvoz blaga in storitev na konvertibilno območje pa za .20 %>, medtem ko bomo konvertibilni uvoz blaga in storitev povečali za okrog 7 °/c. Za 20 °/o bomo povečali tudi devizni priliv. Takšno rast proizvodnje in družbenega proizvoda bomo dosegli predvsem s povečanjem produktivnosti dela za najmanj 1 %>. • Selektivno bomo s tehnološko naprednimi posegi, večjo produktivnostjo, ekonomičnostjo in rentabilnostjo povečali predvsem tisto proizvodnjo, ki neposredno ali posredno največ prispeva h konvertibilnemu izvozu, pa tudi k smotrnemu nadomeščanju uvoženih surovin in opreme. Rezultati bode bistveno odvisni od prožnosti organizacij združenega dela pri prilagajanju njihovih proizvodnih programov, od strokovnosti in iniciativnosti pri organizacijskih izboljšavah ter od prizadevnosti pri delu in gospodarjenju z družbenimi sredstvi. To je pot za stimulativno delitev sredstev za osebne dohodke. Zavzemali se bomo za čimhitrejšo pripravo programa uskladitve cenovnih nesorazmerij in opuščanja v. kr »po v neposredne kontrole cen za vse proizvode in storitve, s katerim je potrebno zagotoviti možnosti za večje uveljavljanje tržnih zakonitosti, krepitev vloge in odgovornosti združenega dela pri izvajanju politike cen in nižjo rast cen kot je bila v letu 1983. Pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o razporejanju dohodka bomo zagotovili, da bodo na podlagi prispevka z živim delom in gospodarjenja s sredstvi kot minulim delom sredstva za bruto osebne dohodke in sredstva za skupno porabo delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela v globalu na-rašfala za okrog 20 “/o počasneje od rasti dohodka. Rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v posamezni organizaciji bo odvisna od rezultatov gospodarjenja. Sredstva za skupno in splošno porabo bodo naraščala v globalu za okrog 25 °/o počasneje od rasti dohodka. V tem okviru naj bi sredstva za skupno porabo za dohodkom zaostajala za okrog 21 %>, pri čemer sredstva za družbene dejavnosti v globalu za okrog 20 °/o, sredstva Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov pa za okrog 23 °/o. V teh okvirih bodo imeli prednost programi znanstveno;raziskovalnega dela, izobraževanja, zdravstva in kulture glede na intenzivnost vključevanja teh programov v napore za uresničevanje stabilizacijskega programa. Pri vrednotenju programov bode uporabniki in izvajalci v samoupravnih interesnih skupnostih ter delegati v zborih združenega dela v večji meri na selektivni podlagi upoštevali prednostne usmeritve in posebnosti strukture cene oziroma povračil v posameznih dejavnostih. Sredstva za splošno porabo na ravni republike in občin bodo za rastjo dohodka zaostajala za okrog 33 6/o. Takšna delitvena razmerja bodo omogočila" nadaljnjo krepitev reprodukcijske sposobnosti združenega dela. Sredstva reprodukcije bodo zaradi hitrejše rasti amortizacije naraščala hitreje od rasti dohodka, akumulacija organizacij združenega dela pa bo ohranila delež v dohodku iz leta 1983. Da bi dosegli te rezultate v proizvodnji in predvideno delitev dohodka, bi moralo ostati razpolaganje z devizami v 1984. letu v povprečju na približno dosedanji ravni, dohodkovno motiviranost izvoznikov pa moramo še nadalje uravnavati z realnim tečajem dinarja. Samoupravne interesne skupnosti bodo oblikovale svoje programe za leto 1984 na podlagi izhodišč te resolucije. Ob razpravah o zaključnih' računih bodo skupaj predložile delavcem poročila o izvedbi programov v 1983. letu in usklajene programe ter prispevne stopnje, ki ne bodo v globalu višje od tistih v 1983. letu. Z usklajeno in odločno akcijo bomo zmanjšali delež *' obveznosti iz dohodka in čistega dohodka ter tudi raz- j bremenjevali gospodarstvo z zmanjševanjem davčnih obveznosti. Z učinkovitejšim povezovanjem in združe- i vanjem sredstev ter smotrnejšim finančnim p oslova- f njem bomo zmanjšali kreditno odvisnost od bank ter s tem ublažili pritisk obresti na dohodek. Pretežni del akumulacije, ustvarjene v letu 1984, bomo namenili za zagotavljanje obratnih sredstev, za pokrivanje izgub in drugo finančno sanacijo združenega dela ter za izpolnjevanje obveznosti do tujine. Razpoložljiva sredstva za investicije v osnovna sredstva bomo morali v 1984. letu dosledneje usmerjati za uresničevanje prednostnih programov prestrukturiranja gospodarstva. III. NALOGE PRI URESNIČEVANJU DOLGOROČNEGA PROGRAMA GOSPODARSKE STABILIZACIJE TER SPREMENJENEGA IN DOPOLNJENEGA DOGOVORA O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA SR SLOVENIJE 1. Povečanje izvoza in proizvodnje 1.1. Organizacije združenega dela bodo prilagajale proizvodne programe predvsem z namenom, da povečajo izvoz na konvertibilno območje in okrepijo svoj položaj na tujih trgih. S širšim povezovanjem v reprodukcijskih verigah v vsej Jugoslaviji in urejanjem medsebojnih odnosov s samoupravnimi sporazumi o skupno ustvarjenem deviznem prilivu oziroma o združevanju deviz bodo racionalneje in kvalitetneje koristile domače surovine in reprodukcijske materiale ter uvažale le tiste, ki jih na domačem trgu ne bo mogoče dobiti, ali če domače surovine po ceni, kvaliteti ali rokih nabave ne omogočajo nemotene izvozne proizvodnje. Pri tem bo posebej pomembno tesnejše sodelovanje z drobnim gospodarstvom. Sirili bomo tudi obseg investicijskih del. v tujini. Zaostrili bomo odgovornost za izvajanje sklenjenih samoupravnih sporazumov. Organizacije združenega dela, ki v sporazumih niso predvidele sankcij za neizpolnjevanje obveznosti, bodo pričele postopke za dopolnitev sporazumov. Povečevanje izvoza blaga in storitev na konvertibilno območje bo različno v posameznih organizacijah združenega dela, različnih oblikah njihovih medsebojnih povezav in enotah Samoupravne Interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino, pri čemer bpdo izvoz bolj povečevale tiste organizacije združenega dela, ki doslej niso izvažale, oziroma so doslej manj izvažale, pa imajo možnosti za to. Pri uvozu surovin in reprodukcijskih materialov bosta imeli prednost proizvodnja za izvoz na konvertibilno območje in proizvodnja za osnovno oskrbo občanov, pri uvozu opreme pa predvsem tiste organizacije združenega dela, ki bodo modernizirale izvozno proizvodnjo blaga in storitev oziroma zagotovile njeno tehnološko in drugo prestrukturiranje. Za zagotovitev nujnega uvoza reprodukcijskega materiala ter s tem poživitev rasti proizvodnje bomo hitreje uporabljali razpoložljiva tuja blagovna posojila, s skupnim nastopom organizacij združenega dela pa dosegli ugodnejše nabavne pogoje. Uvoz blaga široke potrošnje bo skrajno racionalen in namenjen raziskovalnim, zdravstvenim in izobraževalnim dejavnostim (znanstvena in strokovna literatura, nujna raziskovalna ter merilna oprema), individualnim kmetijskim proizvajalcem (rezervni deli za kmetijske stroje), tujskemu turizmu (dopolnilna oskrba) in osnovni oskrbi občanov (zdravila in sanitetni material, olje, sladkor, kava in limone). Zunanjetrgovinske posle, ki se gibljejo v razmerju 1 :T, bomo povečevali po enaki stopnji, kot bo naraščal konvertibilni izvoz za 20%. Te posle bodo organizacije združenega dela v planih ekonomskin odnosov s tujino posebej ovrednotile Ločeno bodo izkazani tudi v planih ekonomskih odnosov s tujino, ki bodo usklajeni v SISEOT. Usklajeni plani gospodarskih odnosov s tujino bodo podlaga za blagovno menjavo po -poriv umih o obmejnem gospodarskem sodelovanju. Organizacije združenega dela, ki izvažajo po teh sporazumih, bodo ustvarjene devize upoiabile predvsem za uvoz najnujnejšega reprodukcijskega materiala in blaga za osnovno oskrbo občanov. Tako bodo organizacije združenega dela, ki izvažajo po Tržaškem in Goriškem sporazumu, dosegale vsaj polovice uvoza v okviru posebej dogovorjenih prioritet. Devizna sredstva za skupne potrebe v republiki bomo določili v enakem odstotku od deviznega priliva kot leta 1S83; spiušne devizne potrebe v republiki pa bodo ohranile enako absolutno višino kot v letu 1983. V okviru skupnih potreb bomo še nadalje namenjali 1 °/o deviznega priliva za krepitev višjih oblik, v obmejnem gospodarskem sodelovanju in v dežeiah v razvoju. V letu 1984 bomo pripravili strategijo, gospodarskih odnosov z razvitimi zahodnimi državami, deželami v razvoju in socialističnimi državami. V sekcijah gospodarske zbornice bodo organizacije združenega dela usklajevale nastop v posameznih deželah. Poleg povečanja izvoza in proizvodnje bo osnovna naloga redno vračanje tujih posojil. Te obveznosti bodo organizacije združenega dela planirale in uskladile v bankah, različnih oblikah svojih medsebojnih povezav in Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino ter pri tem opredelile tudi potrebno solidarnost in vzajemnost v republiki in Jugoslaviji. Poslovne banke bndo izdelale svoje plane deviznih prilivov in odlivov ter na njihovi podlagi zagotovile pravočasno izpolnjevanje obveznosti. Zavzeli se bomo za spremembo sistema izvoznih stimulacij, tako da bo izenačeval pogoje izvoza na k-nn-vertibilno območje za blago in storitve ter da bo zagotovljeno njihovo redno izplačevanje. Prav tako morajo biti izvozne stimulacije bolj usklajene s strategijo vključevanja v mednarodno delitev dela. Večjo usmerjenost organizacij združenega dela v izvoz bomo v SR Sloveniji v 1984. letu še naprej podpirali s: — samoupravnim združevanjem sredstev v Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino za spodbujanje konveilibilnega ue-viznega priliva, — olajšavami pri plačevanju davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega Jela za ustvarjeni'konvertibilni devizni priliv, — organizacije združenega dela, ki bodo dosegale večji delež izvoza pa konvertibilno območje, bodo združevale sorazmerno manj sredstev za hitrejši razvoj gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo, — samoupravne interesna skupnosti materialne proizvodnje bodo prednostno oskrbovale organizacije združenega dela, ki dosegajo večji delež izvoza na konvertibilno območje, — po izpolnitvi planov deviznega priliva, usklajenih v SISEOT, bodo organizacije združenega dela razpolagale z višjim odstotkom ustvarjenih deviz, ki jih bodo lahko uporabile tudi za uvoz nujne opreme. Za pospeševanje izvoza blaga in storitev ter deviznega priliva s konvertibilnega območja bodo temeljne banke dajale kratkoročna posojila za obratna sredstva predvsem organizacijam, ki bodo izvažale na konvertibilno območje. Pri tem bodo: — zagotovile sredstva za kreditiranje izvoza na konvertibilno območie cb ugodnejših pogojih, tako da bodo več ko' 35 % sredstev za kreditiranje selektivnih namenov u-merjale v kreditiranje izvoza na konvertibilno območje, — kreditirale tudi del prihodka, ki izhaja iz izvoznih povračil do njihovega izplačila, — kreditirale prodajo opreme na domačem trgu le tistim proizvajalcem, ki tudi izvažajo na konvertibilno območje. Za naložbe v Izvozno usmerjene programe bodo temeljne banke namenile najmanj tretjino razpoložljivih sredstev za naložbe v osnovna sredstva in trajna obratna sredstva. Spodbujale bodo samoupravno združevanje sredstev organizacij združenega dela za čim hitrejše uresničevanje teh programov, pri čemer imajo poseben pomen tudi skupni izvozni programi na osnovi reprodukcijskih povezav organizacij združenega dela na enotnem jugoslovanskem trgu. 1.2 Organizacije združenega dela, ki jim tržne in druge razmere omogočajo večizmensko delo, bodo izdelale konkretne programe prehoda na delo v več izmenah. V bankah bodo prednostno obravnavali 'njihove potrebe po obratnih sredstvih. Za boljše izkoriščanje zmogljivosti bodo gospodarske zbornice še v večji meri nudile organizacijam združenega dela informacije o neuporabljeni opremi, surovinah in reprodukcijskem materialu ter pospeševale njihov pretok med organizacijami združenega dela (uvedena bo »borza prostih kapacitet«), 1.2.1. Z izboljšanjem setvene strukture v poljedelstvu na podlagi setvenih programov bomo intenzivirali pridelavo krme na njivah in na povečani površini travnikov in pašnikov s 1!5 000 na 150.000 ha. povečali tržno pridelavo pšenice z 62.000 na 75.000 ton in povečali površine pod sladkorno peso s 5300 na 6500 ha ter povečali pridelavo koruze in oljnic. Intenzivirali bomo proizvodnjo na novo pridobljenih zemljiščih na melioracijskih območjih ter vključili neobdelana in slabo obdelana kmetijska zemljišča v družbeno organizirano tržno pridelavo. V živinoreji bo težišče na večji pridelavi krme in hitrejšem preusmerjanju na domačo krmo. Povečali bomo stalež krav za 8.000 glav na 281.000, proizvodnjo mleka za 13 mio litrov na 340 mio, govejega mesa za 2.000 ton na 44 000 in svinjskega mesa za 3.000 ton na 31.000 in perutnine za 2 500 ton na 60.000. Povečali bomo izvoz kmetijskih in živilskih izdelkov, in to za 20 °/o. Za to bodo pripravljeni posebni izvozni programi. Hkrati bomo zmanjšali uvoz kmetijskih pridelkov. Posebna skrb bo namenjena pravočasni oskrbi kmetijske proizvodnje z reprodukcijskimi sredstvi in gorivom, pri tem pa bo prednostno oskrbljena družbeno organizirana proizvodnja ter proizvodnja za večji izvoz in najnujnejšo oskrbo občanov. Oskrbljenost kmetijstva z najnujnejšimi devizami bomo zagotovili predvsem s povečanjem deviznega priliva od izvoza kmetijskih in živilskih izdelkov, prednostnim obravnavanjem pri usmerjanju uvoza po sporazumih o obmejnem gospodarskem sodelovanju, z združevanjem deviz z organizacijami združenega dela s področja turizma ter odkupom deviz od Narodne banke Jugoslavije po družbenem dogovoru o preskrbi. Samoupravna interesna skupnost SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino bo za kmetijske organizacije združenega dela proučila tudi možnost za oprostitev izločanja deviz za skupne potrebe v republiki. Uresničevali bomo program gozdnogojitvenih del. Organizacije združenega dela v gozdarstvu bodo zagotovile blagovno proizvodnjo 2,7 milijonov m3 in oskrbelo z lesom predvsem izvozno proizvodnjo. Nadaljevali bomo z izvajanjem programa prostorskih ureditvenih operacij: meliorirali bomo 5.200 ha, komasirali 8.000 ha ter usposobili 5.000 ha pašnikov. Zagotovili bomo vključitev na novo usposobljenih kmetijskih zemljišč v družbeno organizirano proizvodnjo. Hitrejše uvajanje sodobne tehnologije in inovacij v kmetijsko proizvodnjo, predvsem v individualno, bomo zagotovili s kakovostno krepitvijo pospeševalne službe in z večjim sodelovanjem 'zobraževalnih strokovnih in znanstvenih organizacij pri obvladovanju ključnih tekočih in razvojnih proizvodnih problemov. Uveljavljali bomo tehnologije pridelave, ki bodo povečevale obseg proizvodnje in hektarski donos, produktivnost proizvodnih tvorcev, uvajale ustrezno strukturo kultur in zniževale energetsko porabo. Se naprej bomo razvijali kmetijsko zadružništvo, predvsem z izboljšanjem samoupravnega položaja združenih kmetov v zadružnih organizacijah. Z ekonomsko politiko bomo spodbujali družbeno organizirano proizvodnjo in zagotavljali boljši ekonomski ter socialni položaj združenih kmetov. Izvajali bomo program naložb v kmetijstvo v skladu z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije; banke bodo v 1984. letu usmerile za investicije v kmetijstvo 35 %> razpoložljivih sredstev za naložbe v osnovna in trajna obratna sredstva. Nadaljevali bomo s sovlaganjem v drugih republikah in pokrajinah v skup- ne projekte za povečevanje kmetijske proizvodnje na podlagi trajnih dohodkovnih odnosov. Zaradi manj razpoložljivih sredstev bomo v okviru prioritetnih programov začeli izvajati tiste, ki bodo najhitreje dajali učinke. 1.2.2. V turističnem gospodarstvu bomo pospešili prizadevanja za boljšo kvaliteto storitev, kar bo ob izboljševanju strukture prenočitvenih zmogljivosti v združenem in samostojnem osebnem delu skupno z večjo izvenpenzionsko ponudbo in razvojem turistične infrastrukture omogočilo povečanje dohodka, deviznega priliva pa za 20 °/o. Devizni priliv bomo povečali tudi v naravnih zdraviliščih. 1.2.3. V zaostrenih' razmerah pri oskrbi z energijo bomo v okviru energetske bilance SR Slovenije uveljavljali potrebne ukrepe za varčevanje in enakomerno razporejanje razpoložljivih energetskih virov. Prav tako bomo nadaljevali s prizadevanji za zmanjševanje porabe energije na enoto proizvoda ter racionalno rabo energije v široki potrošnji. V ta namen bomo podpirali raziskovalno in inovativno dejavnost za povečevanje energetskih prihrankov na vseh področjih. Prednost pri oskrbi z energijo bosta imeli proizvodnja za konvertibilni izvoz in pridobivanje hrane. Organizacije združenega dela energetskih dejavnosti bodo s povečanimi prizadevanji in boljšim vzdrževanjem naprav zagotavljale čim boljšo oskrbo z energijo. V naftno-plinski m g .spo iarslvu n mio nadaljevali z nadomeščanjem tekočih goriv s premogom, zemeljskim plinom, drvmi ter nadaljevali z dograjevanjem slovenskega plinovodnega omrežja. Pri predelavi in uporabi naftnih derivatov si borne prizadevali za čim-v:šjo stopnjo njihove predelave. Nadaljevali bomo z geološkimi raziskavami za premog, nafto in zemeljski : 'in ter uran. Pospešeno bomo nadaljevali z investicijami za razširitev mehanizacije proizvodnje premoga Nadaljevali bomo z izgradnjo že začetih objektov za pridobivanje električne energije ter najnujnejših prenosnih in distribucijskih objektov v elektrogospodarstvu. 1.2.4. V prometu in zvezah boj poudarek na varnosti, vzdrževanju in na investicijah, ki so v republiki dogovorjene kot prednostne zaiadi izvozne usmerjenosti in zagotavljanja večje varnosti v prometu. Pospešeno bomo nadaljevali z izvajanjem programa za usklajevanje kopenskega prometa v SP Sloveniji, predvsem z večanjem udeležbe železniškega prometa, zlasti na daljših relacijah, z doslednejšim uvajanjem integralnih in kombiniranih oblik transporta, kar bo vplivalo tudi na energetske prihranke in zmanjšanje transportnih stroškov. V cestnem prometu bomo nadaljevali z usklajevanjem razvoja potniškega in tovornega prometa. Izboljšali bomo kvaliteto storitev, organizacijo in dohodkovno povezovanje organizacij združenega dela s področja cestnega prometa. V okviru razpoložljivih sredstev bomo pričeli z modernizacijo mednarodnih in magistralnih telegrafskih in telefonskih zmogljivosti. Nadaljevali bomo z izgradnjo javnega omrežja za 'prenos podatkov. Z večjo udeležbo domačih prevoznikov v zunanjetrgovinski menjavi in mednarodnem tranzitu bo dosežen znatno večji devizni priliv kot v letu 1983. Pri tem bomo okrepili medsebojno dohodkovno povezovanje proizvodnih in prometnih organizacij združenega dela in njihov skupni nastop v tujini. 1.2.5. Prizadevali si bomo uresničiti dinamiko izgradnje stanovanj, predvideno z dogovorom o temeljih plana. Zato bomo pospešili urejanje stavbnih zemljišč ter v zvezi s tem s samoupravnim sporazumom o usklajevanju planov razporedili namenska sredstva iz čistega dohodka za stanovanjsko izgradnjo in komunalno gospodarstvo glede na potrebe in možnosti, tako da bo zagotovljeno opremljanje stavbnih zemljišč. Z večjim kroženjem sredstev v okviru bančnega sistema bomo omogočili gospodarnejšo namensko uporabo stanovanjskih sredstev ob upoštevanju vseh oblik izgradnje stanovanj. Izgradnjo za trg bomo izvajali na podlagi investicijskega programa in pod pogoji, sprejetimi v stanovanjskih skupnostih. Za pospešen prehod na stanarino, ki omogoča enostavno reprodukcijo v stanovanjskem gospodarstvu, bo rast stanarin nad splošno rastjo cen. Ob tem bo okrepljen sistem subvencioniranja iz solidarnostnih sredstev za stanovalce z nižjimi dohodki na družinskega člana. V bankah bodo razvili stimulativnejši sistem namenskega varčevanja občanov za stanovanjsko izgradnjo, vključno z večjim vključevanjem sredstev zdomcev. Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela bodo prilagodili obseg sredstev za stanovanjsko izgradnjo spremenjenim materialnim možnostim. 1.2.6. Za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva bodo posamezne organizacije združenega dela prenesle maloserijsko in individualno proizvodnjo v organizacije združenega dela drobnega gospodarstva in nosilcem samostojnega osebnega dela na osnovi programov razvoja drobnega gospodarstva, namenjenega izvozu, nadomeščanju uvoza, zaposlovanju, obogatitvi ponudbe iz maloserijske proizvodnje, širjenju storitvenih in drugih deficitarnih dejavnosti ter angažiranju sredstev občanov, posebno še delavcev, ki se vračajo z dela v tujini. Poenostavljeni bodo postopki za pričetek obratovanja ter predlagane spremembe carinskih m drugih predpisov, ki zavirajo hitrejše odpiranje obratovalnic. !.2.7. Ob manjših sredstvih za naložbe bomo samoupravno združevali sredstva organizacij združenega dela, in to za naložbe v konvertibilno izvozno naravnane sanacijske programe, izvozne programe, ki izboljšujejo neto devizni učinek, zlasti tiste, ki imajo zagotovljen uvoz opreme na podlagi posojil mednarodnih finančnih institucij, programe proizvodnje hrane in energije ter neodložljivo nadomestitev in modernizacijo dotrajane opreme v deficitarni surovinski proizvodnji (črna in barvna metalurgija). Dodatno selekcijo prednostnih programov bo združeno delo opravilo tudi v splošnih združenjih ter spodbujalo samoupravno združevanje sredstev za uresničevanje teh projektov ob sodelovanju bank in Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino. Za skladnejši regionalni razvoj in zlasti hitrejše zaposlovanje na manj razvitih območjih se bodo organizacije združenega dela v okviru gospodarskih zbornic in splošnih združenj dogovorile o investicijah na manj razvitih območjih. Te naložbe bomo spodbujali s povečanim deležem bančnih sredstev v financiranju in z ugodnejšo obrestno mero. Hkrati bomo zadržali delež infrastrukturnih naložb na teh območjih v celotnih infrastrukturnih naložbah v republiki skladno s srednjeročnimi planskimi akti ter nadaljevali z davčnimi olaj- šavami za investitorje. K uresničevanju teh usmeritev bodo prispevale tudi mladinske delovne akcije. S sredstvi samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti ne bomo začenjali novih investicij. Izjemoma bo mogoče začeti investicije skupnega republiškega pomena, za katere so že zbrana sredstva in so opredeljene v dopolnjenih samoupravnih sporazumih o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti. Samoupravne interesne skupnosti bodo namenjale razpoložljiva investicijska sredstva za plačilo dolgov in selektivno dokončanje začetih objektov, za katere bodo organizacije združenega dela družbenih dejavnosti združevale sredstva amortizacije ter za nadomeščanje in posodobljenje raziskovalne, izobraževalne in medicinske opreme. Nove investicije v objekte družbenih dejavnosti iz programov samoprispevkov bomo začenjali, če so dogovorjene v spremembah in dopolnitvah samoupravnih sporazumov oziroma dogovorov o temeljih planov in če so zagotovljena sredstva za izvajanje dejavnosti. 1.2.8. Večjo skrb bomo posvečali odpravljanju obstoječih in preprečevanju novih žarišč onesnaževanja okolja, zlasti zraka in vode. Dogovorjene naloge varstva okolja bomo uresničevali predvsem z odgovornejšim odnosom v vsaki organizaciji združenega dela in krajevni skupnosti, pa Htudi z zaostrovanjem kazenske odgovornosti onesnaževalcev okolja. 2. Boljše gospodarjenje in krepitev reproduktivne sposobnosti gospodarstva * 2.1, Z boljšim delom, večjo delovno odgovornostjo in ustvarjalnostjo ter spodbujanjem inovacij, smotrnejšo organiziranostjo in varčevanjem na vseh področjih bomo poveče\'ali učinkovitost gospodarjenja ter krepili reproduktivno sposobnost v organizacijah združenega dela in družbi v celoti. Ob utrjevanju ustavne vloge delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela bomo presegali lokalistične težnje in znižali proizvodne stroške v temeljnih organizacijah združenega dela z doslednim in učinkovitim opravljanjem vseh poslovnih funkcij na ravni delovne organizacije. Aktivnosti za učinkovitejše gospodarjenje in krepitev reproduktivne sposobnosti gospodarjenja bodo usmerjene tudi v dohodkovno povezovanje z organizacijami združenega dela v Sloveniji in v drugih republikah in pokrajinah na osnovi skupno opredeljenih interesov in delitve dela. Boljšemu gospodarjenju z denarjem, optimalni koncentraciji družbenih sredstev in njihovemu hitrejšemu kroženju bomo prilagodili organiziranost bank. V samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti bomo preverili njihovo razvejanost in organiziranost ter na tej podlagi odpravili neracionalnosti pri njihovem organiziranju. Strokovne, službe samoupravnih interesnih skupnosti bodo izboljšale organizacijo dela, dvignile strokovnost ob spremenjenih ustaljenih načinih izvajanja in uvajale boljšo informacijsko tehnologijo ter s tem povečevale učinkovitost dela. Zato bodo povsod, kjer so možnosti v interesnih skupnostih, pospešeno organizirali skupne strokovne službe in uveljavili njihovo strokovno odgovornost za predlagane rešitve. Zaostrili bomo odgovornost vodilnih in drugih strokovnih delavcev za predlagane ukrepe in njihovo izvajanje ter samoupravnih organov za sprejete odločitve in opravljanje nadzorne in kontrolne funkcije. Delavci v združenem delu bodo učinkoviteje ukrepali zoper neizpolnjevanje delovnih obveznosti. Pokrivanje izgub v poslovanju bo potekalo predvsem v reprodukcijsko povezanih organizacijah združenega dela. Skupno bodo pripravljali sanacijske programe, združevali sredstva in oblikovali skupne organe za izvajanje sanacijskih programov. Sredstva skupnih rezerv in bank bodo usmerjena predvsem v sanacijo izvoznih organizacij združenega dela, ki so poslovale z izgubo. 2.2. Večji obseg zaposlenosti v letu 1984 bomo dosegli predvsem z boljšim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti, kvalitetnejšim zaposlovanjem in omejevanjem določenih vrst dopolnilnega dela. Organizacije združenega dela s področja gospodarstva bodo pri razporejanju dohodka dajale prednost ustvarjanju novih možnosti za zaposlovanje. Organizacije združenega dela bodo dodatno zaposlovale predvsem z izmenskim delom in uvajanjem dopolnilnih proizvodnih programov, pa tudi s prerazporejanjem delovnih sredstev in delavcev med temeljnimi organizacijami združenega dela in "V drobno gospodarstvo. Zaposlovanje v družbenih dejavnostih bo znatno počasnejše kot doslej, število zaposlenih v strokovnih in režijskih službah organizacij in skupnosti združenega dela, družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, državni upravi, samoupravnih interesnih skupnostih, bankah in drugih podobnih organizacijah pa se bo zmanjšalo. To bo doseženo predvsem z zmanjšanjem obsega administrativnih del in opravil, z uvajanjem modernejših delovnih postopkov in izboljšanjem organizacije dela Tako se bo povečevalo števi-' lo strokovnih delavcev predvsem s hitrejšim zaposlovanjem mladih izšolanih strokovnjakov in s spodbujanjem strokovnega izpopolnjevanja že zaposlenih. Zaposleni v teh dejavnostih bodo smotrneje razporejeni glede na delovni čas. Manj bo nadurnega in dopolnilnega dela. 2.3. Z ukrepi ekonomske politike in dopolnitvami predpisov bomo odpravljali fiktivni dohodek in preprečevali prelivanje obratnih sredstev v investicijska sredstva. V občinah bomo uveljavili združevanje dela sredstev rezerv temeljnih organizacij združenega dela družbenih dejavnosti, predvsem za zagotavljanje socialne varnosti delavcev v teh dejavnostih. V občinah, kjer organizacije združenega dela po zaključnih računih za 1983. leto ne bodo izkazovale nekritih izgub, bodo znižali stopnje za združevanje sredstev rezerv v občinske sklade skupnih rezerv. Nadaljevali bomo z aktivnostmi za razbremenjevanje dohodka organizacij združenega dela in pripravili dopolnitev informacijskega sistema za celovito in enotno spremljanje dohodka in njegove delitve za posamezne namene porabe. Presežek prihofjkov nad odhodki, ugotovljen v zaključnem računu Narodne banke Slovenije za 1983. leto, bo delno usmerjen temeljnim organizacijam združenega dela, ki so vključene v zagotavljanje osnovne preskrbe, v sorazmerju z njihovimi obveznostmi iz samoupravnih sporazumov o oblikovanju republiških tržnih blagovnih rezerv. Del teh sredstev bo usmerjen tudi za dopolnilno financiranje programov pospeševanja-gospodarskega sodelovanja z deželami v razvoju in obmejnega gospodarskega sodelovanja, zlasti višjih oblik gospodarskega sodelovanja. 2.4. Z učinkovitejšim gospodarjenjem bomo zagotavljali večjo proizvodnjo in s tem zmanjševali pritiske na rast cen. V programu uskladitve cenovnih nesorazmerij in opuščanja ukrepov neposredne družbene kontrole cen za vse proizvode in storitve bomo izvajali selektivno in diferencirano politiko cen ter tako omogočali odpravljanje najizrazitejših cenovnih nesorazmerij (električna in druga energija, žeiezmški promet,' kmetijstvo, stanarine in komunalne storitve). Za skupine proizvodov in storitev, pri katerih bomo s povečano proizvodnjo zagotovili usklajenost ponudbe in povpraševanja, bodo skupnosti za cene predlagale spremembe postopkov in režimov kontrole cen. Z družbenim dogovorom o preskrbi enotnega jugoslovanskega trga in izpopolnitvami blagovnih rezerv si bomo prizadevali obraniti oskrbljenost občanov na ravni iz leta 1983. V ta namen bomo ustvarjali pogoje za izboljšanje materialne osnove nosilcev preskrbe, za njihovo boljšo organiziranost in odpravo nepotrebnih posrednikov ter tako zagotovili učinkovitejše in racionalnejše povezovanje proizvodnih in trgovinskih organizacij združenega dela v celotni preskrbovalni verigi. 2.5. Z aktivnejšo davčno politiko bomo zagotavljali, da za splošne družbena potrebe razmeroma več prispe-va tisti, ki ustvarja večji dohodek. Spodbujali bomo povečanje obsega proizvodnje in storitev drobnega gospodarstva, večje zaposlovanje, povečanje izvoza blaga in storitev na konvertibilno območje, vlaganje sredstev v širitev dejavnosti in modernizacijo osnovnih sredstev. V kmetijstvu bomo z davčno politiko spodbujali predvsem povečanje družbeno organizirane tržne proizvodnje in obdelavo vseh kmetijskih zemljišč. 3 Politika osebnih dohodkov, prestrukturiranja družbenih dejavnosti in prilagajanja splošne porabe 3.1. Raven in rast sredstev za osebne dohodke v posameznih organizacijah združenega dela v gospodarstvu bosta odvisni od dosežene in povečane proizvodnje, produktivnosti dela, boljše ekonomije dela in sredstev, izvoznih rezultatov na konvertibilnem območju in od drugih kvalitativnih dejavnikov gospodarjenja. Osebni dohodki delavcev v negospodarstvu bodo ^ odvisni od izvajanja dogovorjenih nalog ter bo njihovo gibanje skladno z gibanjem osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu. Osnove in merila za ugotavljanje prispevka živega in minulega dela bodo delavci določili v samoupravnih sporazumih dejavnosti o skupnih izhodiščih in osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki bodo upoštevali specifične delovne razmere v posamezni dejaynosti. Udeleženci dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984 se bodo v obdobju do sprejetja samoupravnih sporazumov dejavnosti na podlagi selektivnih usmeritev zavzeli, da bodo sredstva za osebne dohodke odvisna le od gospodarjenja z minulim delom in prispevka delavcev k boljšim rezultatom dela, izkazanih tudi v dohodku., Udeleženci dogovora, zlasti pa Zveza sindikatov Slovenije, se bodo zavzemali za to, da bodo delavci v svojih samoupravnih splošnih aktih uporabljali in izpolnjevali sprejete osnove in merila za delitev osebnih dohodkov, tako da bo osebni dohodek vsakega delavca odvisen od njegovega prispevka k doseženim rezultatom in bo bolj spodbujevano delo in rezultati dela delavcev v neposredni proizvodnji, v težjih delovnih razmerah ter izumiteljstvo, inovatorstvo in ustvarjalno delo. Iz sklada za skupno porabo delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela bodo delavci zagotavljali sredstva za posamezne prejemke ter v delovnih organizacijah pospeševali solidarnostno združevanje dela teh sredstev za zagotavljanje posameznih namenov sklada skupne porabe. 3.2. Sredstva za družbene dejavnosti bomo selektivno namenjali predvsem za programe, ki najbolj neposredno pospešujejo gospodarsko in ustvarjalno moč družbe ter zagotavljajo enake izhodiščne pogoje za razvoj posameznika in onranjanje njegove socialne varnosti. 3.2.1. Raziskovalci in raziskovalne organizacije se bodo izraziteje usmerili v oblikovanje razvojnih projektov organizacij združenega dela. Organizacije združenega dela bodo krepile svoje raziskovalne zmogljivosti ter trdneje in trajneje sodelovale s samostojnimi raziskovalnimi org mizacijami. Za uresničevanje večjih in zahtevnejših razvojnih projektov ter večjih sanacijskih programov bodo oblikovale tudi združene skupine raz-iskovalno-razvojnih kadrov. Prizadevali si bomo za kroženje kadrov, med raziskovalnimi organizacijami, visokošolskimi organizacijami ter organizacijami združenega dela njaterialne proizvodnje in družbenih dejavnosti. Produktivnost in učinkovitost raziskovalne dejavnosti bomo povečevali tudi z uvozom raziskovalne opreme, omogočanjem zakupa in najemanja raziskovalne opreme in domačim razvojem ter proizvodnjo te opreme/ To bodo zagotavljale raziskovalne organizacije s tesnejšim sodelovanjem z Izvozniki. Spodbujali bomo združevanje sredstev za izpopolnjevanje informacijskih sistemov za prenos znanja ter intenzivirali druge aktivnosti za uresničevanje zakona o družbenem sistemu informiranja. 3.2.2. V usmerjenem izobraževanju bo prioritetna naloga priprava vzgojnoizobraževalnih programov visokega šolstva, tako da bo mogoče že za šolsko leto 1985/86 izdelati usklajen m na novih programih temelječ razpis za vpis. Nadaljevali bomo z vsebinskim in organizacijskim izpopolnjevanjem srednjega usmerjenega izobraževanja Pri t.em bomo v celotnem usmerjenem izobraževanju uveljavljali širše zasnovane programe za pridobitev izobrazbe v skladu s potrebami združenega dela in temu prilagajali tudi mrežo šol. Pri razvoju osnovne šole bo prednostna naloga izobraževalnih skupnosti ter Izobraževalne skupnosti Slo- venije uresničevanje zagotovljenega programa osnovne šole kot družbeno dogovorjenega standarda osnovne vzgoje in izobraževanja, ki ga zagotavljamo v celotni republiki na načelih vzajemnosti in solidarnosti. 3.2.3. V zdravstvenem varstvu bomo zadržali doseženo raven zdravstvene varnosti prebivalstva tudi z večjo skrbjo in odgovornostjo občanov, ki bodo z lastno udeležbo krili del cene zdravstvenih storitev. V zdravstvenih skupnostih bomo pospešeno uresničevali dogovorjeno delitev dela med zdravstvenimi organizacijami na načelih stopenjske delitve dela. V tem okviru bomo hitreje usposabljali in krepili osnovno zdravstveno dejavnost, da bo ta sposobna bolj uspešno izvajati diagnostiko in zdravljenje, vključno z zdraviivnjem in nego na domu. Hkrati bomo v bolnišnicah skrbeli za nakup nujno potrebne medicinske opreme v skladu z dogovorjeno delitvijo dela. za dvig kvalitete dela in skrbeli za manjši obseg bolnišničnega zdravljenja. Glede na opredeljene naloge bomo dali še poseben poudarek posodobitvi opreme za izvajanje programov, ki so skupnega pomena za razvoj zdravstva in zdravstvenega varstva v SR Sloveniji. 3.2.4. Z usklajenim načrtovanjem, gospodarnim poslovanjem in povezovanjem bo v kulturnih dejavnostih treba ohraniti raven kulturnega življenja ter umetniške ustvarjalnosti in pri tem ustrezno vključevati tudi nove zmogljivost:. Nadaljevali bomo z najnujnejšo obnovo in modernizacijo radiotelevizijskega omrežja. Za ta namen bomo združili s 'posebnim dogovorom v okviru materialnih možnosti občin in republike nujno potrebna dodatna sredstva. 3.2.5. Spremenjeni bodo predpisi o vojaških in civilnih invalidih vojne ter družbeni dogovor o priznavalninah udeležencem NOV, tako da se bodo pri zagotavljanju njihove socialne varnosti , in dodeljevanju družbene pomoči upoštevali vsi redni dohodki upravičenca, razen invalidnin, 3.2.6. Nadaljevali bomo s preoblikovanjem denarnih pomoči družinam, ki same s svojim delom ne morejo zagotoviti dovolj sredstev za preživljanje otrok, v različne funkcionalne oblike pomoči, vključno z izenačevanjem možnosti za organizirano predšolsko vzgojo. Družbene denarne pomoči, ki so upravičencem edini vir preživljanja, bodo povečane z namenom, da se zagotovi socialna varnost tistim, ki si te ne morejo zagotoviti s svojim delom. V 1984 letu bo pričel veljati zakon o družbenem varstvu duševne in telesno prizadetih odraslih oseb, za kar bodo občinske skupnosti socialnega varstva zagotavljale sredstva po načelu solidarnosti. 3.3. Upravni in izvršilni organi bodo učinkoviteje izvajali dogovorjeno politiko ter predpise, izboljšali organizacijo dela in v globalu zmanjševali število delavcev. Iz dejavnosti upravnih organov bodo izločene tiste naloge, ki po svoji naravi ne sodijo med opravila državne uprave. Upravni organi bodo predlagali spremembe predpisov za poenostavitev administrativnih in drugih opravil in nalog samoupravnih organizacij in skupnosti ter organov družbenopolitičnih skupnosti. Pravosodni organi bodo nadaljevali z ukrepi za večjo učinkovitost dela, kar zahteva še večjo strokovno usposobljenost delavcev, boljšo organizacijo in metode dela ter tudi postopno izboljšanje materialnega stanja temeljnih pravosodnih organov. 3.4. V skladu z aktualnimi vojaško političnimi in varnostnimi razmerami in zakonom o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti bomo krepili podružb-Ijanje obrambe in družbene samozaščite. V okviru razpoložljivih materialnih možnosti bo obrambnozaščitna sposobnost povečevana z izpopolnjevanjem organizacije in modernizacije teritorialne obrambe ter uveljavitvijo vzajemnosti vseh občin pri njenem financiranju, praktičnim uveljavljanjem dopolnjene zasnove narodne zaščite, izboljševanjem vsebine, racionalnosti in usklajenosti obrambnozaščitnega usposabljanja, nadaljnjim celotnim razvojem civilne zaščite ob izpolnjevanju zlasti preventivnega enotnega sistema organiziranja, odgovornosti in delovanja v primeru naravnih in drugih nesreč, z izvajanjem drugih nalog neposrednega obrambnega pomena v skladu s programi, dejanskimi možnostmi in potrebami. IV. DRUGI DOKUMENTI K RESOLUCIJI Naloge in ukrepi na posameznih področjih družbenega in gospodarskega razvoja SR Slovenije bodo zaokroženo opredeljeni v Načrtu uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in v naslednjih dokumetih: 1. Usklajeni plani organizacij združenega dela v Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino 2. Energetska bilanca SR Slovenije za 1984. leto 3. Načrt uresničevanja politike zaposlovanja v 1984. letu 4. Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v 1984. letu 5. Program aktivnosti za pospeševanje domačega in tujskega turizma 6. Dogovor o izvajanju politike splošne porabe na ravni občin 7. Dogovor o usklajevanju davčne politike občin v SR Sloveniji _ 8. Zakon o proračunu SR Slovenije 1612. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ ZAKON o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1984 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1, člen S proračunom SR Slovenije za leto 1984 (v nadaljnjem besedilu: republiški proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v Socialistični republiki Sloveniji ter za prispevek proračunu federacije. 2. člen Skupni prihodki republiškega proračuna za leto 1984 v višini 34.007,405.527 din se razporedijo: din a) za limitirano porabo 10.145,981.123 b) za nelimitirano porabo 23.861,424.404 Od tega za — obveznosti v SR Sloveniji 1.039,094.375 — odstopljena sredstva koristnikom izven SR Slovenije 3.046,930.029 — prispevek federaciji v letu 1984 19.775,400.000 Pregled prihodkov republiškega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci prihodkov in odhodkov, ki je sestavni del republiškega proračuna. 3. člen Od prihodkov, s katerimi se pokriva limitirani del porabe pod točko a) prejšnjega člena, se izloči 1 %> v sredstva rezerve Socialistične republike Slovenije. 4. člen Sredstva republiškega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če ni z zakonom ali s posebnim aktom Skupščine Socialistične republike Slovenije ali Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Izvršni svet) oziroma s pogodbo med Socialistično republiko Slovenijo in nosilcem oziroma uporabnikom sredstev drugače določeno, d o razglasitvi zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1984 Razglaša se zakon o proračunu Socialistične re-! publike Slovenije za leto 1984, ki ga je sprejela Skup-! ščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora ' združenega dela dne 27. decembra 1983 in na seji Zbora občin dne 27. decembra 1983. St. 0100-54/83 Ljubljana, dne 27. decembra 1983. Predsednik Viktor Avbelj L r. 5. člen Uporabniki republiškega proračuna so dolžni uporabljati sredstva republiškega proračuna le za namene, kot so opredeljeni' v posebnem delu, ki je sestavni del zakona. 6. člen Kot sredstva za delo se republiškim upravnim organom in organizacijam ter republiškim pravosodnim organom (v nadaljnjem besedilu: organi) v skladu s 104. členom zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih v letu 1984 zagotavljajo: » — sredstva, ki jih delavci v skladu z navedenim zakonom pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti, — sredstva za osebne dohodke funkcionarja, ki vodi upravni orghn in njegovega namestnika, — sredstva za materialne stroške, — sredstva opreme in amortizacije, — sredstva za posebne namene. 7. člen Podlaga za pridobivanje sredstev za delo organa in s tem tudi dohodka delavcev delovne skupnosti so programi dela in doseženi rezultati dela delavcev pri izvrševanju programa V programih defa morajo biti delovne naloge izkazane in razvrščene v značilne skupine glede na naravo, vrsto in zahtevnost, stopnjo in vsebino odgovornosti ter pogoje dela. na podlagi družbenega dogovora o skupnih osnovah za usklajeno urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti upravnih in drugih organov družbenopolitičnih skupnosti ter pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev. Podlaga za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za osebne dohodke delavcev je število izvajalcev, potrebnih za izvršitev programiranih del in nalog po posameznih vrstah oziroma stopnjah zahtevnosti del in nalog in povprečni osebni dohodek glede na raven in gibanje osebnih dohodkov delavcev v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dela in naloge enake zahtevnosti ob približno enakih delovnih pogojih in odgovornosti za opravljeno delo. Osnova za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za skupno porabo delavcev je višina sredstev skupne porabe po posameznih namenih na delavca, dosežena v preteklem letu v organizacijah združenega dete. 8. člen Sredstva za realizacijo programov dela se med letom dodeljujejo organom enakomerno kot mesečne akontacije. Organi poročajo izvršnemu svetu o realizaciji programov dela dvakrat letno in sicer ob polletju in ob zaključku leta; poročila so osnova za določitev višine akontacije v naslednjem obdobju. 9. Ben Sredstva za osebne dohodke delavcev se bodo organom zagotavljala v obliki mesečnih dvanajstin od celotnega obsega sredstev za te namene, določenega v proračunu za leto 1984, zmanjšanega za usklajevanje osebnih dohodkov. Ta sredstva se lahko na podlagi sklepa izvršnega sveta med letom povečajo za odstotek usklajevanja osebnih dohodkov, ne morejo pa se povečati zaradi sprememb v prispevnih stopnjah iz osebnega dohodka in dohodka. Organom, ki program dela izvršijo v predvidenem obsegu, kvaliteti in rokih z manjšim številom delavcev, se sredstva za osebne dohodke delavcev ugo-to vi j ena po 7. členu tega zakona ne bodo zmanjšala. 10. člen Sredstva za materialne stroške, posebne namene in amortizacijo se določijo v okviru možne rasti republiškega proračuna. Sredstva za posebne namene bodo organom v letu 1984 dodeljena na podlagi pismenih zahtevkov. 11. člen Če se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost, obseg ali narava nalog organa ter pogoji za njihovo izvrševanje, se mu lahko sorazmerno poveča ali zmanjša tudi obseg sredstev za delo. 12. člen Če se med letom ustanovi nov organ, se sredstva za njegovo delo zagotavljajo iz tekoče proračunske rezerve na podlagi predlaganega programa dela, ki ga potrdi izvršni svet. Če se med letom ukine organ ali drug uporabnik sredstev republiškega proračuna, se neporabljena sredstva za delo organa oziroma uporabnika prenesejo v tekočo proračunsko rezervo. 13. člen Organi in drugi uporabniki sredstev republiškega proračuna (v nadaljevanju: uporabniki) morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z republiškim proračunom. Uporabniki sredstev republiškega proračuna ne smejo prevzemati na račun republiškega proračuna obveznosti, ki bi' presegle z republiškim proračunom določena sredstva. Organi, ki se financirajo iz republiškega proračuna-, oziroma delovne skupnosti teh organov, smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih le v mejah sredstev, ki so jim odobrena z republiškim proračunom. 14. člen Izvršni' svet lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v posebnem delu republiškega proračuna razporejeni za posamezne namene, ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki republiškega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini. O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora Izvršni svet obvestiti Skupščino Socialistične republike Slovenije in predlagati ukrep oziroma ustrezno spremembo republiškega proračuna. 15. člen Vsi prihodki, ki jih uporabniki ustvarjajo s svojo dejavnostjo, so prihodek republiškega proračuna, če ni s tem zakonom drugače določeno. 16. člen Prihodke, ki jih ustvarijo iz plačil za storitve po prejšnjem členu, lahko uporabljajo za pokritje materialnih stroškov in amortizacije naslednji upo-rabniki: — Izvršni svet Skupščine SRS, — Republiški komite za informiranje, — Protokol v Izvršnem svetu Skupščine SRS, — Republiški sekretariat za notranje zadeve, — Republiški sekretariat za ljudsko obrambo; — Republiški komite za zdravstveno in socialno ‘ varstvo, — Republiška 'geodetska uprava, — Zavod SRS za družbeno planiranje — Zavod SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine, — Arhiv SR Slovenije, — Zavod SRS za šolstvo, — Družbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije, — Zavod SRS za mednarodno znanstveno, tehnično in prosvetno kulturno sodelovanje, — Kazensko poboljševalni zavodi ter Prevzgojni dom Radeče — Svet za preventivo in vzgojo v-cestnem prometu, — Seizmološki zavod SRS. — Skupščina SR Slovenije. 17. člen Prihodke, ki jih ustvarijo iz plačil za storitve po 15 .členu tega zakona, lahko uporabljajo za namene iz 104. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter c* republiških upravnih organih naslednji organi: — Hidrometeorološki zavod SR Slovenije, , — Zavod SRS za statistiko,- — Luška kapitanija Koper, — Zavod SRS za šolstvo. 18! člen Prihodke, ki jih ustvarijo iz plačil za storitve po 15. čienu tega zakona, uporabljajo tudi naslednji organi, in sicer: — Zavod SR Slovenije za rezerve — za' filian-ciranje dejavnosti zavoda, — Republiški sekretariat za pravosodje in upravo — za kritje izdatkov upravljanja in investicijskega vzdrževanja upravnih in poslovnih stavb ter za plačilo najemnin. , 19. člen Za zakonito In smotrno uporabo sredstev, ki so uporabniku odobrena v republiškem proračunu, je odgovoren predstojnik kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev republiškega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva. 20. člen "Uporabniki so dolžni Republiškemu sekretariatu za finance predložiti predračune in finančne načrte za ieto 1984 ter zaključne račune za leto 1983 najpozneje do 1. marca 1984, organi iz 16., 17. in 18. člena pa so dolžni v predračunih oziroma finančnih načrtih in zaključnih računih še posebej izkazati uporabo prihodkov iz svoje dejavnosti, ki jih neposredno uporabljajo na podlagi tega zakona. Organi so dolžni dodatno predložiti. Republiškemu sekretariatu za finance do 15. marca 1984 podatke za analizo zaključnih računov, skladno z navodilom tega sekretariata. 21. člen Neporabljena sredstva za posebne namene so dolžni organi najkasneje do 31. decembra vrniti v republiški proračun, razen: — Republiški sekretariat za notranje zadeve na podlagi 135. člena zakona o notranjih zadevah in — Republiški sekretariat za ljudsko obrambo na podlagi 292. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. 22. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča: 1. o prenosu sredstev med posameznimi nameni republiškega proračuna, določenimi v bilanci odhodkov; 2. o uporabi sredstev'rezerve Socialistične republike Slovenije do višine 5,000.000 dinarjev v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39 74 in 4/78); 3. o uporabi sredstev »tekoče proračunske rezerven republiškega proračuna za zneske, ki presegajo 100 000 dinarjev, za zneske do višine 100.000 dinarjev pa j-1 pooblaščena koordinacijska komisija izvršnega sveta. Sredstva tekoče proračunske rezerve sc bodo dodeljevala: — za naloge, za katere v proračunu niso sredstva zagotovljena, in ki po svoji vsebini sodijo v splošno porabo na nivoju republike, — za naloge, za katere v proračunu niso sredstva zagotovljena v zadostnem obsegu. 23. člen Republiški sekretariat za finance je pooblaščen, da opravlja nadzor: — nad finančnim, materialnim in računovodskim poslovanjem uporabnikov republiškega proračuna po namenu, obsegu in dinamiki porabe, — nad financiranjem investicij, za katere se sredstva delno ali v celoti zagotavljajo iz republiškega proračuna. Ce se pri opravljanju proračunskega nadzora pri uporabnikih ugotovi, da sredstva niso porabljena za tiste namene, za katere so bila dodeljena, ima Republiški sekretariat za finance pravico zahtevati', da se ta sredstva vrnejo v republiški proračun, in o tem obvesti izvršni svet Če republiški sekretariat za finance pri opravljanju nadzora iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da finančno ali materialno knjigovodstvo pri uporabnikih ni ustrezno urejeno, je dolžan o tem obvestiti izvršni svet in mu predlagati ustrezne ukrepe. 24. člen Republiški sekretariat za finance je pristojen, da: — opravlja med letom poračunavanja, ki so potrebna zaradi sprememb v programih dela orgarSov, — odloča na podlagi pismenega predloga posameznih nosilcev sredstev o prenosih med sredstvi za namene iz 104. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine Socialistične republike Slovenije ter o republiških upravnih organih in med različnimi postavkami istega namena, — dodeljuje sredstva organom iz postavk »delo v posebnih pogojih, odpravnine, jubilejne nagrade in sredstva za spremembe med letom« ter — na podlagi sklepa izvršnega sveta dodeljuje organom sredstva za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev. 25. člen Nosilci sredstev po organih so: 1. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije: — v okviru »sredstev za družbenopolitične in družbene organizacije« — za postavko »ustavne obveznosti republike v zamejstvu« „ — v okviru »sredstev za investicije v osnovna sredstva« — za postavko »sofinanciranje programa graditve stanovanj za nosilce družbenih funkcij v SRS v obdobju 1982-—1985«. 2. Sekretariat izvršnega sveta za kadrovska vprašanja: — v okviru »sredstev za izobraževani e« za postavki »štipendije za potrebe organov v federaciji« in »štipendije za potrebe republiških upravnih organov«. 3 Urad za narodnosti: — v okviru »sredstev za družbenopolitične in družbene organizacije« za postavki »financiranje narodnosti« in »sofinanciranje s SR Hrvatsko«. 4. Republiški sekretariat za finance: — v okviru »sredstva za investicije v osnovna sredstva« na postavki: — odplačilo anuitet po finančnih programih in najetih posojilih V okviru »sredstev za ljudsko obrambo« za postavko: — medrepubliški program namembne proizvodnje. V okviru »sredstev za znanost« za postavko: —* znanstvene raziskave v tekočem letu. V okviru »sredstev za socialno varstvo« za postavko: — odškodnine po sodnih sklepih. V okviru »sredstev za druge splošne družbene potrebe« za postavke: — sanacija, povečanje zmogljivosti, vzdrževanje in gradnja visokogorskih planinskih postojank v obdobju 1981—1985, — vračilo posojila za odpravo posledic potresa v Črni gori, — vračilo anuitet za kredite dane v SAP Kosovo do leta 1980, — sredstva za premeščanje razlik nastalih zaradi različnih pogojev za vpis posojil in plasma sredstev sklada federacije. — odplačilo II. obroka kredita iz proračunske rezerve federacije, — SPENS 81, — odplačilo inozemskih dolgov Narodni banici Jugoslavije in Jugoslovanski investicijski banki. — odplačilo kredita za 100 milijonov USA dolarjev, — plačilo provizije Narodni banki za sredstva odstopljena SR Sloveniji v trajno last, — obveznost SR Slovenije na podlagi zakona o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela, — financiranje programa graditve jugoslovanskega dela železniške proge Titograd—Skader. V- okviru »plačil za bančne storitve in stroške plačilnega prometa« za postavko: — bančni stroški in obresti. 5. Republiški sekretariat za notranje zadeve: — v okviru »sredstev za investicije v osnovna sredstva« na postavki »sofinanciranje programa graditve stanovanj za delavce organov za notranje zadeve« ter za »specialno opremo organov za notranje zadeve.« 6. Republiški sekretariat za pravoso4je in upravo: — v okviru sredstev za investicije v osnovna sredstva« za postavke »sofinanciranje programa gradnje družbenih najemnih stanovanj za delavce republiških organov v obdobju 1932—1985 in »investicijsko vzdrževanje zgradb republiških upravnih in pravosodnih organov«. Sredstva za »investicijsko vzdrževanje zgradb republiških upravnih in pravosodnih organov« se bodo koristila na podlagi programa, ki ga sprejme izvršni svet do konca januarja 1984. 7. Republiški komite za borce in vojaške invalide: — v okviru »sredstev za uveljavljanje pravic borcev vojaških invalidov in družin padlih borcev« za postavke »dodatek zaposlenim udeležencem NOV«, »zdravstveno varstvo borcev NOV«, »dopolnilno varstvo vojaških invalidov«, »varstvo civilnih invalidov vojne«, »varstvo borcev za severno mejo in slovenskih vojnih dobrovoljcev«, stroški dela posebne komisije za izjemno priznanje pravice do pokojnine po 51. členu zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja« ter »republiške priznavalnine«; — v okviru »sredstev za druge splošne družbene potrebe« za postavko »Muzej ljudske revolucije v Ljubljani«,. 8. Republiški komite za družbeno planiranje: — v okviru »sredstev za znanost« za postavki, potrebe priprav dolgoročnega plana SR Slovenije« in »srednjeročni plan SRS za obdobje 1986—1990«. 9. Republiški komite za informiranje: — v okviru sredstev za druge potrebe in intervencije v gospodarstvo« za "postavko »sofinanciranje razlik v ceni političnoinformativnih dnevnikov«. 10. Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: — v okviru »sredstev za druge potrebe in intervencije v gospodarstvo« za postavke »Kobilarna Lipica«, »Zavod za ribištvo«, »gojitvena lovišča«, — v okviru »sredstev za odpravo naravnih nesreč« za postavko »nabava avionov za gašenje gozdnih in drugih požarov«. 11. Republiški komite za kulturo: — v okviru »sredstev za kulturo« za postavke »sofinanciranje druge izdaje Enciklopedije Jugoslavije«, »sofinanciranje izdaje Enciklopedije Slovenije« ter »sofinanciranje projekta Leksikografi j e«, — v okviru »sredstev za socialno varstvo« za postavko »socialno zavarovanje samostojnih umetnikov; — v okviru »sredstev za druge potrebe in intervencije v gospodarstvo« za postavke »Triglavski narodni park Bled«, »Spominski park Trebče« in »Arboretum Volčji potok«; — v okviru sredstev za druge splošne družbene potrebe« za postavko »izgradnje in financiranje Kulturnega doma Ivan Cankar«. 12. Republiški komite za mednarodno sodelovanje: — v okviru »sredstev za hitrejši razvoj gospodarsko manj razvitih območij izven območja DPS« za postavko »sklad solidarnosti z neuvrščenimi državami in državami v razvoju«. 13. Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora: — v bkviru »sredstev za socialno varstvo« za postavko »vzdrževanje pokopališč in grobov zavezniških in drugih tujih armad v SR Sloveniji«. 14. Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo: — v okviru »sredstev za druge splošne družbene potrebe« za postavko »manjšinsko šolstvo«. 15 Republiški štab za teritorialno obrambo: — v okviru »sredstev za ljudsko obrambo« za postavko »odplačilo anuitet iz posojila za gradnjo skladišč«, — v okviru »sredstev za druge potrebe in intervencije v gospodarstvo« za postavko »pospeševanje konj ere j e«. 16. Hidrometeorološki zavod SR Slovenije: — v okviru »sredstev za varstvo in izboljšanje človekovega okolja« za postavko »varstvo zraka«; — v okviru »sredstev za varstvo pred škodljivci in naravnimi nesrečami« za postavko »sistem obrambe pred točo«. 17. Republiška geodetska uprava: — v okviru »sredstev za druge splošne družbene potrebe« za postavko »geodetska dela na območju SR Slovenije«. 18. Zavod SRS za statistiko: — v okviru sredstev za investicije v osnovna sredstva« za postavko »financiranje nabave računalnika z opremo za Zavod SRS za statistiko«. 19. Komisija za pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja pri izvršnem svetu: — v okviru »sredstev za hitrejši razvoj gospodarsko manj razvitih območij v okviru DPS« za postavko »pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja manj razvitih območij v SR Sloveniji«. 20. Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije: — v okviru »sredstev za družbenopolitične in družbene organizacije« za postavki »proslave republiškega pomena« in »Naša žena«. 21. Republiška konferenca Zveze socialistične mla-din Slovenije: — v okviru »sredstev za družbenopolitične in družbene organizacije« za postavko »regres za skupinska potovanja otrok in mladine«, »mladinske delovne akcije po družbenem dogovoru«, ter »Mladinski dom Bohinj«. 22 Republiški odbor zveze združenj borcev NOV Slovenije: — v okviru »sredstev za družbenopolitične in družbene organizacije« za postavko »TV-15«; — v okviru »sredstev za druge splošne družbene potrebe« za postavko »dograditev zdravstveno-rekre-acijskega centra za vojaške invalide in udeležence NOV Strunjan«. 26. člen Iz postavke »znanstvene raziskave v tekočem letu« se bodo v letu 1984 dodeljevala sredstva vsem organom, tudi tistim, ki so imeli do sedaj znanstvene raziskave vključene v pogodbeno dejavnost v okviru posebnih namenov, pod naslednjimi pogoji: — raziskovalno nalogo mora predhodno verificirati izvršni svet, — verifikacija raziskovalne naloge je osnova za sklenitev pogodbe, — v pogodbi morata biti predvidena najmanj dva termina, v katerih mora izvajalec raziskovalne naloge poročati izvršnemu svetu, kako napreduje delo na nalogi, — ob zaključku naloge mora organ, ki je raziskovalno nalogo naročil, izvršiti recenzijo o kvaliteti opravljene naloge, — recenzija o kvaliteti opravljenih nalog je osnovni pogoj za pokritje celotne pogodbene obveznosti iz sredstev proračuna SRS za leto 1984. II. ZAGOTAVLJANJE DOPOLNILNIH SREDSTEV OBČINAM 27. člen Občinam, ki s svojimi prihodki ne morejo zagotoviti izvajanja nalog na področju splošnih družbenih potreb v obsegu, določenem na podlagi tega zakona, se zagotovijo dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna po določbah tega zakona (v nadaljnjem besedilu: dopolnilna sredstva). 28. člen Da bi občine lahko prejemale dopolnilna sredstva. morajo biti njihovi prihodki predvideni v skladu z dogovorom občin o usklajevanju davčne politike in v skladu z možnostmi organizacij združenega dela, delavcev, delovnih ljudi in drugih občanov na območju posamezne občine s pogojem, da so uvedle občinski davek iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,35 odstotka od osnove. Obseg prihodkov posamezne občine, ki je po prejšnjem odstavku pogoj za zagotovitev dopolnilnih sredstev, ugotavljata Republiška uprava za družbene prihodke in Republiški sekretariat za finance v sodelovanju s posamezno občino. V obseg prihodkov posamezne bbčine se vštevajo vsi prihodki, ki se izkazujejo v proračunu občine, razen turističnih taks. 29. člen Občinam pripadajo dopolnilna sredstva v višini razlike med predvidenimi prihodki po prejšnjem členu in obsegom sredstev za splošno porabo opredeljenim na podlagi resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 do 1985 v letu 1984. 30. člen Pri ugotavljanju obsega sredstev za splošno porabo v občini po prejšnjem členu se izvajanje posameznih dejavnosti, nalog in obveznosti občin upošteva v naslednjem obsegu: — dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti v občini — po enotnih osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo organov in dohodka delavcev delovnih skupnosti teh organov v Socialistični republiki Sloveniji za leto 1984, ki jih določi Republiški sekretariat za pravosodje in upravo. Pri tem ugotovi obseg sredstev: a) za dohodek delovne skupnosti upravnega organa — v skladu z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za pridobivanje dohodka delovne skupnosti in njegovem razporejanju; . b) za osebni dohodek funkcionarja, ki vodi upravni organ in njegovega namestnika — po družbeno dogovorjenih osnovah in merilih; c) za materialne stroške, za opremo in za posebne namene upravnega organa, največ do višine teh sredstev v republiških upravnih organih; d) za sredstva amortizacije največ do višine, določene za republiške upravne organe — dejavnost ljudske obrambe — po merilih, ki jih glede na programe ljudske obrambe na podlagi srednjeročnega plana in zakona O splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti določi' Republiški sekretariat za ljudsko obrambo; — občinske priznavalnine borcev NOV — po družbenem dogovoru o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin borcem NOV — po merilih, ki jih določi Republiški komite za borce in vojaške invalide; — dejavnost družbenopolitičnih organizacij — po letnih programih dela — ovrednotenih in usklajenih v okviru Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva; — naloge, v zvezi z oblikovanjem občinskih blagovnih rezerv — po merilih, ki jih določi Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve; — dejavnost na področju urbanizma, prostorskega planiranja ter stroški za urejanje in vzdrževanje grobišč in grobov borcev NOV; — po merilih, ki jih določi Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora; — dejavnost na področju geodezije, po merilih, ki jih določi Republiška geodetska uprava; — anuitete s področja Splošne porabe, obveznosti do preživninskega varstva kmetov, pomoč družinskim članom, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi, obveznosti v zvezi z zatiranjem živalskih kužnih bolezni, obveznosti v zvezi z izvajanjem mrliško pregledne službe, pogrebni stroški oseb brez ugotovljene identitete in obveznosti za izločanje v sredstva rezerve — v višini dejanskih obveznosti, za leto 1984; — izvajanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih po enotnih merilih in kriterijih, oblikovanih za dopolnjevanje občine; — intervencije v porabi hrane — po merilih, ki jih določi Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve; — negospodarske investicije za potrebe državnih organov — v obsegu, ki ga v sodelovanju s posamezno občino določi Republiški sekretariat za pravosodje in upravo v okviru dopolnilnih sredstev, predvidenih s tem proračunom in na podlagi ocene upravičenosti in smotrnosti posamezne investicije. 31. člen Ce bi bila glede na obseg splošne porabe v občinah po merilih tega zakona, upoštevajoč proračunske obveznosti iz drugega odstavka 34. člena zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 45/82) potrebna večja sredstva, kot so s tem zakonom predvidena za dopolnjevanje občin v letu 1984, se dopolnilna sredstva najprej znižajo za naloge v zvezi z oblikovanjem občinskih blagovnih rezerv ter intervencij v porabi hrane, nato pa tudi za druge dejavnosti in naloge iz 30, člena tega zakona. Pri tem je potrebno najprej zagotoviti sredstva za priznavalnine borcem NOV ter za osebne dohodke delavcev in materialne stroške v organih družbenopolitične skupnosti. 32. člen Potrebno višino dopolnilnih sredstev za posamezno občino začasno ugotovi Republiški sekretariat za finance na podlagi dovoljenega obsega sredstev za splošno porabo in na podlagi prihodkov občin iz 28. člena ter meril za ugotavljanje obsega sredstev za splošno porabo iz 30 člena tega zakona. 33. člen Dopolnilna sredstva se zagotavljajo občinam po dvanajstinah. Do ugotovitve potrebne višine dopolnilnih sredstev za posamezno občino se občinam zagotavljajo dopolnilna sredstva v višini akontacij iz leta 1983, povečanih za 10 %i. Akontacije iz prejšnjega odstavka se poračunajo z dopolnilnimi sredstvi, ki jih za posamezno občino ugotavlja Republiški sekretariat za finance v smislu prejšnjega člena. 34. člen Občine, ki bodo po prejšnjem členu prejemale akontacije na račun dopolnilnih sredstev, pa jim dopolnilna sredstva po tem zakonu ne pripadajo, morajo prejete akontacije vrniti republiškemu proračunu najpozneje do 30. novembra 1984. 35. člen Ne glede na določbe prejšnjih členov se dopolnilna sredstva ne zagotavljajo tistim občinam, ki so v letu 1983 prejemale dopolnilna sredstva, pa bi z lastnimi prihodki' in odstopljenim delom posebnega republiškega davka od prometa proizvodov lahko financirale celotni program nalog splošne porabe, razen negospodarskih investicij, komunalne dejavnosti in gospodarskih intervencij. V prehodnem obdobju se tem občinam zagotavljajo dopolnilna sredstva za anuitete iz negospodarskih investicij, ki jih je odobril Republiški sekretariat za pravosodje in upravo po svojih merilih. 36. člen Po preteku leta 1984 se na osnovi podatkov službe družbenega knjigovodstva o dejanski realizaciji izvirnih prihodkov proračuna, ki pritekajo po avtomatizmu in kalkulativno ugotovljenih prihodkih od davka občanov v primerjavi z ocenjenimi možnostmi dokončno ugotovijo dopolnilna sredstva za leto 1984. Rezultati ugotovitev iz prejšnjega odstavka se upoštevajo pri zagotavljanju dopolnilnih sredstev v letu 1985. III. KAZENSKE DOLOČBE 37. člen Z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek odgovorna oseba uporabnika: 1. če ne porabi sredstev republiškega proračuna za tiste namene, za katere so bila' dodeljena (drugi odstavek 23. člena), 2. če nima ustrezno urejenega finančnega ali materialnega knjigovodstva • (tretji odstavek 23. člena), 3. če neporabljenih sredstev za posebne namene ne vrne v določenem roku v republiški proračun (21. člen), 4. če neupravičeno prejete akontacije na račun dopolnilnih sredstev ne vrne v določenem roku v republiški proračun (35.. člena). 38. člen Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba uporabnika, če Republiškemu sekretariatu za finance ne predloži v določenem roku predračuna in finančnega načrta za leto 1984, zaključnega računa za leto 1983 ter podatkov za analizo zaključnih računov (prvi in drugi odstavek 20. člena). IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 39. člen Za pravočasno izvrševanje obveznosti republiškega proračuna, razen sredstev za delo organa, predvsem pa za pokritje neporavnanih obveznosti do zveznega proračuna ter za obveznosti, 'za katere sredstva v republiškem proračunu za leto 1984 niso zagotovljena v zadostni višini, bo Socialistična republika Slovenija najela posojila pri bankah, vendar največ do zneska 500,000.000 dinarjev. Pogodbo o najetju posojila v skladu s prejšnjim odstavkom sklene izvršni svet. 40. člen Ce bodo prihodki v letu 1984 doseženi v manjšem obsegu, kot so z bilanco predvideni, bodo za kritje primanjkljaja do. višine 150,000.000 dinarjev uporabljena sredstva rezerve SR Slovenije v skladu s 3. točko 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih. Sredstva, ki bodo eventuelno uporabljena za kritje primanjkljaja bo SR Slovenija v letu 1985 vračala v sredstva rezerve z dodatnim 1 % izločanjem skupnih prihodkov, dokler ne bo nadomeščen znesek, ki je bil uporabljen za kritje primanjkljaja. 41. člen Organi in organizacije, ki se financirajo iz republiškega proračuna v letu 1984, obračunavajo obseg amortizacije v višini sredstev, ki so jim za ta namen zagotovljena v posebnem delu zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1984 na postavki »amortizacija«. 42. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1934. St. 400-71 83 , Ljubljana, dne 27. decembra 1983. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna SR Slo venijc za leto 1984 A. PRIHODKI Skupina Konto Vrsta prihodka Znesek 71 710 Vrsta 1 — PRIHODKI OD DAVKA OD DOHODKA OZD Davek od dohodka OZD 4.200,000.000 72 720 Vrsta 2 — PRIHODKI OD DAVKOV OD OSEBNIH DOHODKOV Davek iz osebnega dohodka delavcev po posebni stopnji 1.130,000.000 73 730 731 Vrsta 3 — PRIHODKI OD DAVKA OD PROMETA PROIZVODOV IN STORITEV Temeljni davek od prometa proizvodov Posebni republiški davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve 17.362,356.910 10 931.000.000 28,293,356.910 74 742 743 Vrsta 4 — PRIHODKI, OD DRUGIH DAVKOV Davek od tujih oseb Davek od celotnega prihodka občanov 64.000 000 250,000.000 ' 314,000.000 St. 41 — 30. XII. 1983 URADNI LIST SRS Stran 2411 . Skupina Konto Vrsta prihodka Znesek 77 Vrsta 5 — DRUGI PRIHODKI 70,048.617 ris Drugi prihodki III. SKUPAJ PRIHODKI (vrsta 1—5) 34.007,405.527 B. ODHODKI Skupina Konto Namen odhodka Znesek 40 Namen 1 — SREDSTVA ZA DELO UPRAVNIH ORGANOV 6.847,684.066 400 Sredstva za dohodek delovne skupnosti 5.924,754.514- 401 . Sredstva za materialne stroške 870,802.334 402 Sredstva za amortizacijo 52.127.218 41 Namen 2 — SREDSTVA ZA POSEBNE • IN DRUGE NAMENE ZA DELO UPRAVNIH ORdANOV 1.840,139.226 410 Sredstva za osebne dohodke in druge osebne prejemke funkcionarjev in delegatov 275,766.673 415 Sredstva za investicije v osnovna sredstva 683,871.929 418 Sredstva za druge potrebe ža delo upravnih organov 880,500.624 42 Namen 3 — SREDSTVA ZA LJUDSKO OBRAMBO 420 Sredstva za ljudsko obrambo 164,503.263 43 Namen 4 — SREDSTVA ZA SPODBUJANJE RAZVOJA, INTERVENCIJE V GOSPODARSTVU IN SPODBUJANJE HITREJŠEGA RAZVOJA GOSPODARSKO MANJ RAZVITIH OBMOČIJ 899,173.081 433 Druge potrebe in intervencije v gospodarstvu 186,943.081 ' 434 Sredstva za hitrejši razvoj gospodarsko man: razvitih območij v okviru DPS 53,100.000 435 Sredstva za hitrejši razvoj gospodarsko manj razvitih območij izven območja DPS 659,130.000 44 Namen 5 — SREDSTVA. PRENESENA DRUGIM DPS 445 Dopolnilna sredstva proračunu občine 250,000.000 45 Namen 6 — SREDSTVA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI 1.142,647.275 450 Sredstva za izobraževanje 29,511.533 451 Sredstva za znanost 31,100.000 452 Sredstvp za kulturo 12.291.367 454 . Sredstva za socialno varstvo 30,650.000 458 Sredstva za uveljavljanje pravic borcev, vojaških invalidov in družin padlih borcev 1.039,094.375 - 46 Namen 7 — SREDSTVA ZA DRUGE SPLOŠNE DRUŽBENE POTREBE 2.914,958.616 461 Sredstva za družbenopolitične in drdžbene organizacije 1.424.901.217 463 Sredstva za varstvo pred škodljivci in naravnimi nesrečami 19,146.666 464 Sredstva za odpravo posledic naravnih nesreč 45,373.890 465 Sredstva za varstvo in izboljšanje človekovega okolja 11,000.000 468 - Sredstva za druge splošne družbene potrebe 1.414,536.843 47 Namen 8 — IZLOČANJE SREDSTEV REZERV 470 Izločanje v stalno proračunsko rezervo 111,300.000 48 Namen 9 —.DRUGI ODHODKI 61,600.000 481 Plačilo za bančne storitve in stroške plačilnega prometa 1,600.000 488 Drugi odhodki DPS 60,000.000 44 Namen 10 — SREDSTVA PRENESENA DRUGIM DPS 440 Prispevek proračunu federacije za leto 1984 19.775.400.000 SKUPAJ ODHODKI (namen 1—10) 34.007,405.527 1613. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembi zakona o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letu 1983 Razglaša se zakon o spremembi zakona o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letu 1983, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. decembra 1983 in na seji Zbora občin dne 27. decembra 1983. ^ St. 0100-55/83 Ljubljana, dne 27. decembra 1983. Predsednik Viktor Avbelj 1-. r. ZAKON o spremembi zakona o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letu 1983 1. člen 2. člen zakona o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letu 1983 (Uradni list SRS, št. 45-1935/82) se spremeni tako, da se glasi: »Davčni zavezanci plačujejo davek po naslednjih stopnjah: ^ — temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva in delovne skupnosti, ki oprav- ljajo naloge za te organizacije združenega dela 2,6 odstotka, — temeljne organizacije združenega dela s področja družbenih dejavnosti 0,1 odstotka, — delovne skupnosti, ki opravljajo naloge za temeljne organizacije združenega dela s področja družbenih dejavnosti 0.3 odstotka, — temeljne organizacije združenega dela s področja elektrogospodarstva, -kmetijstva in. ribištva ter proizvodnje živilskih proizvodov, razen skupine proizvodnja konditorskih proizvodov in skupine proizvodu j,a drugih živilskih proizvodov in delovne skupnosti, ki opravljajo naloge za te organizacije združenega dela 6,5 odstotka.« 2. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 422-22/83 Ljubljana, dne 27. decembra 1983. Skupščina Socialistične republike Slovenije 1614. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letih 1984 in 1985 Razglaša se zakon o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letu 1984 in 1985, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. decembra 1983 to na seji Zbora občin dne 27. decembra 1983.' , Št. 0100-56/83 1 Ljubljana, dne 27. decembra 1983. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letih 1984 in 1985 1. člen Davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: davek), se v letih 1984 in 1985 obračunava in plačuje po stopnjah, ki so določene v tem zakonu, ob upoštevanju odbitnih postavk in olajšav, ki so določene z zakonom o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 18-1097/80 in 23-1006/83) in s tem zakonom. 2. člen Davčni zavezanci plačujejo davek po naslednjih stopnjah: — temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva in delovne skupnosti, ki opravljajo naloge za te organizacije združenega dela — 3,25% — temeljne organizacije združenega dela s področja družbenih dejavnosti — 0,1% — delovne skupnosti, ki opravljajo naloge za temeljne organizacije združenega dela s področja družbenih dejavnosti — 0,5% — temeljne organizacije združenega dela s področja elektrogospodarstva, kmetijstva in ribištva ter proizvodnje živilskih proizvodov, razen skupine proizvodnja konditorskih proizvodov in skupine proizvodnja drugih živilskih proizvodov in delovne skupnosti, ki opravljajo naloge za te organizacije združenega dela — 1,0% 3. člen Pri ugotavljanju davčne osnove se kot odbitna postavka upoštevajo osebni dohodki v višini poprečnih osebnih dohodkov delavcev v SR Sloveniji v preteklem letu. 4. člen Davčnim zavezancem — izvoznikom, ki z izvozom blaga domače proizvodnje in storitev ustvarjajo devizni priliv, se davčna osnova zmanjša za odstotni delež, ki' ustreza razmerju med dinarsko vrednostjo vsega izvoza blaga in storitev, povečano za izvozno stimulacijo in celotnim prihodkom davčnega zavezanca. Po prejšnjem odstavku izračunana osnova se zmanjša še za: — 25 °/o, če znaša odstotni delež od 5 do 10 °/o — 50 %>, če znaša odstotni delež nad 10 e/o do 20% — 75%, če znaša odstotni delež nad 20 do 40% — 100%, če znaša odstotni delež nad 40%. Davčne olajšave iz prejšnjih odstavkov veljajo le za devizni priliv, dosežen v konvertibilnih devizah. V devizni priliv iz prvega odstavka tega člena se ne všteje del prihodkov, doseženih z zastopanjem tujih firm. 5. člen Davčna osnova se zmanjša tudi za znesek prispevka, ki ga je davčni zavezanec po posebnem samoupravnem sporazumu oziroma zakonu v tekočem letu plačal za pokrivanje dela stroškov reprodukcije Železniškega gospodarstva Ljubljana. 6. člen Davčna osnova se zmanjša tudi za zneske, ki jih je davčni zavezanec vložil: — v razvoj kmetijstva in ribištva, v predelavo mleka in rib, v izgradnjo skladišč živilske industrije za kmetijske pridelke ih objekte za predelavo odpadkov v (živilsko krmo, v izgradnjo gozdnih cest ter v izgradnjo objektov za pridobivanje mineralnih gnojil, — v izgradnjo objektov za pridobivanje energije, — v izgradnjo objektov za prenočevanje in oskrbo turistov, — v naložbe za uvajanje večizmenskega dela. Podrobnejše določbe o tem, kaj se šteje za vlaganje po prejšnjem odstavku, predpiše Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. 7. člen Davek se ne obračunava in ne plačuje od dohodka davčnih zavezancev — temeljnih organizacij združenega dela — premogovnikov z jamsko eksploatacijo. 8. člen Davek ee ne obračunava in ne plačuje od dohodka davčnih zavezancev — temeljnih organizacij združenega dela, ki izdajajo politično informativne dnevnike. Davčni zavezanci — temeljne organizacije združenega dela, ki so v sestavi delovne organizacije, v katere sestavi je temeljna organizacija združenega dela, ki izdaja politično informativne dejavnike, obračunajo davek,' vendar ga ne vplačajo, temveč ta sredstva namenijo za pokrivanje izpada prihodkov navedene temeljne organizacije združenega dela. 9. člen Pri pogodbenih organizacijah združenega dela se davčna osnova zmanjša za odplačilo sredstev, ki jih je ustanovitelj oziroma poslovodja združil v pogodbeno organizacijo združenega dela, in za nadomestilo za ‘gospodarjenje s tako združenimi sredstvi po drugem odstavku 35. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št 1-3/79 in 6-261/83). 10. člen Če med letom vplačane akontacije davka presežejo predvideno dinamiko vplačil iz tega vira. Republiški sekretariat za finance zniža višino nadaljnjih akontacij ali začasno ustavi vplačevanje nadaljnjih akontacij. Če se z vplačili davka po obračunu za tekoče leto nabere več sredstev, kot je za vir predvideno v republiškem proračunu za tekoče leto, se presežna sredstva prenesejo v republiški proračun za prihodnje leto in se upoštevajo pri določitvi obveznosti' za prihodnje .leto. 11. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1984. St. 422-22/83 Ljubljana, dne 27. decembra 1983. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L r. 1615. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks Razglaša se zakon o spremembah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. decembra 1983 in na seji Zbora občin dne 27. decembra 1983. Št. 0100-57/83 Ljubljana, dne 27. decembra 1983. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o spremembah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks 1. člen Besedilo 3. člena zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks (Uradni list SRS, št. 12/82, 45/82 in 32/83) se spremeni tako, da se glasi: »RepubUški davek od osebnega dohodka delavcev na prejemke iz 1. in 2. točke tretjega odstavka 34. člena zakona o davkih občanov se plačuje po stopnji 25 odstotkov.« 2. člen Prvi odstavek 4. člena se črta. 3. člen Besedilo 7. člena se spremeni tako, da se glasi: »Republiški davek od skupnega dohodka občanov se plačuje po' naslednjih stopnjah: Ce je letna osnova dinarjev od • do* znesek V« Davek 30.000 8 30.000 45.000 2.400 + 10 nad 30.000 45.000 60.000 3.900 +- 12 nad 45.000 60.000 80.000 5.700 + 15 nad 60.000 80.000 100.000 8.700 t 18 nad 80.000 100.000 120,000 12.300 + 21 nad 100.000 120.000 150.000 16.500 + 27 nad 120.000 150.000 200.000 24 600 + 40 nad 150.000 200.000 300.000 44.600 + 55 nad 200.000 300 000 500.000 99.600 + 70 npd 300 000 500.000 239.600 + 75 nad 500 000 4. člen Besedilo 8. člena £ se črta. Dosedanji 9., 10., 11. in 12. člen postanejo 8., 9-, 10. in 11. člen. 5. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1 januarja 1984, razen 3. člena, ki se uporablja že pri odmeri davka za leto 1983. > Št. 422-10/83 Ljubljana, dne 27. decembra 1983. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1616. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1984 Razglaša se zakon o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1984, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. decembra 1983 na seji Zbora občin dne 27. decembra 1983. St. 0100-58/83 Ljubljana, dne 27. decembra 1983. Predsednik Viktor Avbelj L r. ZAKON o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1984 1. člen Za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo programa republiških blagovnih rezerv v letu 1984 se s tem zakonom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev v letu 1984, in sicer po stopnji 0,4 «/o. 2. člen Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom republiških blagovnih rezerv za leto 1984 usmerjajo za oblikovanje republiških blagovnih rezerv, namenjenih: — za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega in — za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu Pluga osnovne preskrbe občanov. 3. člen Sredstva iz 1. člena tega zakona se usmerjajo v Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji. Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga za republiške stalne blagovne rezerve, obnavljanj? teh rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov za potrebe teh rezerv, kritje manipulativnih stroškov, stroškov investicijskega in tekočega vzdrževanja, republiških stalnih blagovnih rezerv ter kritje dela stroškov za republiške tržne blagovne rezerve. 4. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega zakoqa je osebni dohodek, namenjen za zadovoljivem e delavčevih oieb^ih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbeipji potreb. Prispevek iz 1. člena tega zakona se obračunava in plačuje na način, kpt je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejaVnpsti. 5. člen Za zagotovitev sredstev, potrebnih za izvajanje programov občinskih blagovnih' rezerv v letu 1984, lahko občinske skupščine predpišejp prispevek iz osebnega dohodka delavcev. Pridobljena sredstva občinske skupščine usmerijo v samoupravne sklade za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane in jih v celoti namenijo za občinske blagovne rezerve. 6. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1984. St. 400-70/83 Ljubljana, dne 27. decembra 1983. Skupščina Socialistične republike Slovenije 1617. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o ureditvi obveznosti obračunavanja amortizacije za določena osnovna sredstva za leti 1982 in 1983 Razglaša se zakon o ureditvi obveznosti obračunavanja amortizacije za določena osnovna sredstva za leti 1982 in 1983, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. decembra 1983 in na seji Zbora občin dne 27. decembra 1983 St. 0100-59/83 Ljubljana, dne 27. decembra 1983. Predsednik Viktor Avbelj L r. ZAKON o spremembi zakona o ureditvi obveznosti obračunavanja amortizacije za določena osnovna sredstva za leti 1982 in 1983 1. člen ' V naslovu in 1 členu zakona o ureditvi obveznosti obračunavanja amortizacije za določena osnovna sredstva za leti 1932 in 1983 (Uradni list SRS številka 45-1946/83) se besedilo »za leti 1982 m 1983« nadomesti z besedilom »za leta 1982 do 1985«. 2 člen Ta zakon začne veljat: naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 428-21/83 Ljubljana, dne 27. decembra 1983. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1618. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1984 Razglaša se zakon o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1984, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. decembra 1983 in na seji Zbora občin dne 27. decembra 1983. St. 0100-60/83 Lj‘ubljana, dne 27. decembra 1983. ZAKON o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1984 1. člen Ne glede na določbo 13. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44-1832.82), po kateri morajo biti osnove in stopnje davkov za prihodnje leto določene do 31. decembra tekočega leta, se stopnje in osnove davkov za leto 1984 lahko določijo do 31-. marca 1984. 2. člen Davki od osebnih dohodkov, ki se obračunavajo in plačujejo ob izplačilu, ki bodo izplačani pred uveljavitvijo stopenj in osnov za leto 1984, se bodo obračunavali in plačevali po stopnjah, ki veljajo na dan 31. decembra 1983. 3. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1984. St. 422-21/83 Ljubljana, dne 27. decembra 1983. Skupščina Socialistične republike Slovenije. Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1619. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o dopolnitvah zakona o zagotavljanju sredstev za pospeševanje konvertibilnega deviznega priliva od izvoza blaga -domače proizvodnje in storitev za leto 1983 Razglaša se zakon o dopolnitvah zako/ta o zagotavljanju sredstev za pospeševanje konvertibilnega deviznega priliva od izvoza blaga domače proizvodnje in storitev za lete 1983, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. decembra 1983 in na seji Zbora občin dne 27. decembra 1983. Št. 0100-61/83 Ljubljana, dne 27. decembra 1983. Predsednik Viktor Avbelj L r. ZAKON o dopolnitvah zakona o zagotavljanju sredstev za pospeševanje konvertibilnega deviznega priliva od izvoza blaga domače proizvodnje in storitev za leto 1983 1. člen Na koncu besedila naslova zakona o zagotavljanju sredstev za pospeševanje konvertibilnega deviz- nega priliva od izvoza blaga domače proizvodnje in storitev za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 45/82) se dodajo besede: »in v prvem trimesečju leta 1984«. 2. člen V 1. členu se za besedami »v letu 1983« dodajo besede »in v prvem trimesečju leta 1984«. 3. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1984. St. 430-1/83 Ljubljana, dne 27. decembra 1983. ' Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L r. 1620. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o dopolnitvi zakona o določitvi obveznosti plačevanja prispevka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije v Železniškem gospodarstvu Ljubljana Razglaša se zakon o dopolnitvi zakona o določitvi obveznosti plačevanja prispevka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije v Železniškem gospodarstvu Ljubljana, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. decembra 1983 in na seji Zbora občin dne 27 decembra 1983. St. 0100-62/83 Ljubljana, dne 27. decembra 1983. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o dopolnitvi zakona o določitvi obveznosti plačevanja prispevka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije v Železniškem gospodarstvu Ljubljana 1. člen V zakonu o določitvi obveznosti plačevanja prispevka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije v Železniškem gospodarstvu Ljubljana (Uradni list SRS, št. 39/81, 45/82 in 22/83) se za 5.a členom doda nov 5.b člen, ki se glasi: »Temeljne organizacije združenega dela, članice Samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet SR Slovenije, ki niso pristopile k samo- upravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet SR Slovenije za obdobje 1981—1985 za področje železniškega prometa, k aneksu k temu. samoupravnemu sporazumu ter k spremembam in dopolnitvam tega samoupravnega sporazuma, se zavezujejo, da v letih 1984 in 1985 obračunavajo in plačujejo iz dohodka prispevek za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije v Železniškem gospodarstvu Ljubljana od osnove iz 2. člena tega zakona po stopnji 1,8 »/o.« . 2. člen V prvem odstavku 6. člena se številka »5.a« nadomesti s številko »5.b«. 3. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1984. St. 340-3/83 Ljubljana, dne 27/'decembra 1983. , Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1- r. 1621. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih odraslih oseb Razglaša se zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih odraslih oseb, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. decembra 1983, na seji Zbora občin dne 27. decembra 1983 in na seji Skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije dne 27. decembra 1983. St. 0100-63/83 Ljubljana, dne 27. decembra 1983. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb 1. člen S tem zakonom se urejajo oblike 'družbenega varstva zmerno, težje in težko duševno ter najtežje telesno prizadetih oseb, ki se ne morejo usposobiti za samostojno življenje in delo (v nadaljnjem besedilu: invalidi) in pri katerih je ugotovljeno, da je prizadetost nastala v otroški oziroma mladostni dobi do dopolnjenega 18. leta starost; oziroma v času rednega šolanja, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti. 2. člen Oblike družbenega varstva po tem zakonu se zagotavljajo invalidom, ki imajo stalno prebivališče v SR Sloveniji in izpolnjujejo druge z zakonom določene pogoje. 3. člen Oblike družbenega varstva po tem zakonu so: 1. varstvo v splošnih ali posebnih socialnih zavodih, 2. varstvo v drugi družini, 3. nadomestilo za invalidnost (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), 4. dodatek za tujo nego in pomoč. 4. člen Oblike varstva v splošnih in posebnih socialnih zavodih so: — dnevno varstvo, t — občasno varstvo z nastanitvijo in oskrbo v zavodu ter — stalno varstvo z nastanitvijo in oskrbo v zavodu. Dnevno varstvo se zagotavlja invalidom, kj živijo v svoji ali drugi družini. Občasno varstvo z nastanitvijo in oskrbo v zavodu se po potrebi zagotavlja invalidom, ki živijo v svoji ali drugi družini'. Stalno varstvo z nastanitvijo in oskrbo v zavodu se zagotavlja: — invalidom, ki jim je glede na naravo in stopnjo invalidnosti potrebno stalno varstvo v zavodu in — invalidom, ki nimajo družine ali ne morejo živeti v svoji družini in jim ni mogoče zagotoviti varstva v drugi družini. 5. člen Varstvo v drugi družini se zagotavlja invalidom, ki nimajo družine ali ne morejo živeti v svoji družini in jim glede na naravo in stopnjo invalidnosti ni potrebno stalno varstvo v zavodu. 6. člen Invalidi, ki uživajo varstvo iz 4. ali o. člena tega zakona oziroma osebe, ki so jih po zakonu dolžne preživljati, prispevajo za kritje stroškov tega varstva po osnovah in merilih, določenih s samoupravnim splošnim aktom občinske skupnosti socialnega skrbstva. 7. člen Invalidi pridobijo' pravico do nadomestila z dopolnjenim 18. letom starosti oziroma z dnem ugotovitve invalidnosti, če je bila ta ugotovljena kasneje. Invalid, ki ima pravico do pokojnine po predpisih o pokojninsk^jn in invalidskem zavarovanju ali pravico do invalidnine po predpisih o vojaških invalidih ali po predpisih o civilnih invalidih vojne, ima pravico do razlike med zneskom pokojnine oziroma invalidnine in zneskom nadomestila, če je znesek nadomestila višji od zneska pokojnine oziroma invalidnine. V znesek pokojnine oziroma invalidnine se pri ugotavljanju pravice do razlike med tem zneskom in zneskom nadomestila po prejšnjem odstavku všteva tudi varstveni dodatek po predpisih o pokojninskem ki invalidskem zavarovanju, invalidski dodatek po predpisih o vojaških invalidih in dodatna denarna pomoč po predpisih o civilnih invalidih vojne. 8. den Nadomestilo znaša 35 V* poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu (v nadaljnjem besedilu: čisti osebni dohodek). 9. tien Invalid, ki mu je za osnovne življenjske potrebe neogibna stalna pomoč in postrežba drugega, ima poleg nadomestila pravico do dodatka za tujo nego in pomoč, če takega dodatka ne prejema že po kakšnem drugem predpisu. Če potrebuje invalid pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, znaša dodatek najmanj 20 Vo iti največ 30 °/o čistega osebnega dohodka. Če potrebuje pomoč za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, znaša dodatek najmanj 10 6/o in največ 20 “/o čistega osebnega dohodka. Za ugotavljanje upravičenosti do dodatka za tujo nego in pomoč se smiselno uporabljajo kriteriji, določeni s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti socialnega skrbstva in pokojninskega in invalidskega zavarovanja. 10. člen Skupnost socialnega skrbstva Slovenije vsako leto na osnovi uradno ugotovljenega porasta čistega osebnega dohodka valorizira nadomestilo in določi višino dodatka za tujo nego in pomoč. Novi zneski nadomestila In dodatka za tujo nego in pomoč se izplačujejo uživalcu od 1. aprila dalje. 11. člen Pravica do nadomestila in dodatka za tujo nego in pomoč se uveljavlja po postopku, določenem s samoupravnim splošnim aktom skupnosti socialnega skrbstva. 12. člen Postopek za priznanje pravice do nadomestila in dodatka za tujo nego in pomoč se začne na zahtevo upravičenca, njegovega zakonitega zastopnika, centra za socialno delo ali krajevne skupnosti. Nadomestilo in dodatek za tujo nego in pomoč se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahteve, če so izpolnjeni pogoji Iz tega zakona. 13. člen Nezmožnost za samostojno življenje in delo ter potreba po pomoči in postrežbi druge osebe se ugotavlja na podlagi izvida in mnenja komisije za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pri skupnosti socialnega skrbstva ali invalidske komisije Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. 14. člen Skupnost socialnega skrbstva Slovenije vodi evidenco uživalcev nadomestil. Strokovna opravila, potrebna zau vel j a vi jan j e pravic po tem zakonu, opravljajo centri za socialno delo. 15 člen Sredstva za uresničevanje pravic po tem zakonu zagotavljajo delavci in drugi delovni ljudje s prispevkom za socialno skrbstvo. S samoupravnimi sporazumi o temeljih plana občinskih skupnosti socialnega skrbstva in Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije se določi enoten del stopnje prispevka, s katerim se v okviru skupne stopnje prispevka zagotavljajo sredstva, potrebna za uresničevanje pravice do nadomestila in dodatka za tujo nego in pomoč po tem zakonu. 16. Člen Skupnosti socialnega skrbstva so dolžne uskladiti samoupravne splošne akte s tem zakonom do 1. junija 1984. 17. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, določbe o izplačevanju nadomestila in dodatka za tujo nego in pomoč pa se uporabljajo od 1. junija 1984. St. 560-6/83 Ljubljana, dne 27. decembra 1983. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1622. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave &->cialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71 čiena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 27. decembra 1983 sprejela ODLOK o odstopu dela posebnega republiškega davka od prometa proizvodov občinam v letu 1984 10. Koper 0,48 11. Krško 5,62 12. Laško 26,09 13. Lenart 26,09 14. Lendava 26,09 15. Litija 25,00 16. Ljutomer 11,34 17. Logatec 17,39 18. Maribor Pesnica 25,28 19. Maribor Pobrežje 25,28 20. Maribor Rotovž 25,28 21. Maribor Ruše 25,28 22. Maribor Tabor 2548 23. Maribor Temo 25,2Š 24. Metlika 6,99 25. Mozirje 26,09 26. Nova Gorica 14,32 27. Ormož 21,35 28. Postojna 11,39 29. Ptuj 0,54 30. Radlje ob Dravi 26,09 31. Ritmica 17,46 32. Sevnica 18,29 33. Sežana 6,32 34. Slov. Gradec 5,94 35. Šentjur 26,09 36. Šmarje 26,09 37. Tolmin 26,09 38. Trebnje 26,09 39. Vrhnika 11,80 40. Zagorje 15,53 2. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije lahko spremeni delež iz 1. člena tega odloka in določi delež tudi občinam, ki v 1. členu niso navedene zato, da omogoči financiranje dogovorjenega obsega splošne porabe v posamezni občini. 3. člen Ta odlok začne veljati 1. januarja 1984. St. 421-24/83 Ljubljana, dne 27. decembra 1983. 1. člen SR Slovenija odstopa občinam v letu 1984 del posebnega republiškega davka od prometa proizvodov, ki se po zakonu o spremembi zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SRS, št. 45/82) plačuje po splošni stopnji 11,5 %>, in sicer v naslednjih odstotkih tega davka, vplačanega na območju posamezne občine: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1. Ajdovščina 2. Celje 3. Cerknica 4. Črnomelj 5. Dravograd 6. Gornja Radgona 7. Hrastnik 8. Idrija 9. Ilirska Bistrica Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1623. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342 člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine ŠR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 27. decembra 1983 sprejela ODLOK o določitvi in razdelitvi skupnega zneska deviz za potrebe republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji za leto 1984 20,53. 1,58 26,09 26,09 26,09 22,14 26,09 26,09 10,63 L DOLOČITEV SKUPNEGA ZNESKA DEVIZ 1. člen Za potrebe organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji v letu 1984 se določi znesek v skupni višini 972,000.000 din, od tega zneska 962,000.000 din za plačilo v konvertibilnih valutah ter 10,000.000 din za plačila v nekonvertibilnih valutah. Sredstva iz prvega odstavka predstavljajo dinarsko protivrednost deviz po tečaju 63,40 din za 1 USA dolar. 2. člen Devize v konvertibilnih valutah iz 1. člena tega odloka do skupnega zneska 962,000.000 din zagotovijo organizacije združenega dela — članice Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino, ki ustvarjajo konvertibilni devizni priliv ter za ta namen'izdvajajo odstotek deviz, ki ga določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije s posebnim odlokom. 3. člen Z deviznimi sredstvi iz 1. člena tega odloka se smejo izvrševati plačila do 31. decembra 1984. II. RAZDELITEV DEVIZ 4. člen • Devizna sredstva iz prvega člena tega odloka se uporabljajo za neblagovna in blagovna plačila in sicer za: a) neblagovna plačila v konvertibilnih valutah v višini Od tega za: — plačilo stroškov potovanj in kotizacij — druga neblagovna plačila b) blagovna plačila v konvertibilnih valutah v višini Od tega za: — plačilo opreme — plačilo reprodukcijskega materiala c) plačilo v nekonvert.bil-nih valutah v višini Od tega za: — neblagovna plačila 1.664.000 — blagovna plačila 5,650.000 5. člen Od skupnega zneska deviz iz 1. člena odloka se izloči v nerazporejena devizna sredstva republike — v konvertibilnih valutah — v nekonvertibilnh valutah •.člen O uporabi nerazporejenih deviznih sredstev republike odloča: — republiški sekretariat za finance za zneske do 100.000 deviznih dinarjev, . — Izvršni svet Skupščine SR Slovenije za zneske nad 100.000 deviznih dinarjev. 7. člen Sestavni del odloka je tabela »Razporeditev skupnega zneska deviz«, v kateri so določeni zneski konvertibilnih in nekonvertibilnih deviz za upravičence deviznih sredstev po posameznih namenih. V zvezi s postopkom za črpanje deviz izda republiški sekretariat za finance posebno navodilo. 8. člen Republiški sekretariat za finance: — odloča na podlagi pismenega predloga deviznega upravičenca o prenosu sredstev med blagovnimi in neblagovnimi devizami v konvertibilnih valutah in v okviru le-teh med posameznimi nameni, — odloča na podlagi pismenega predloga deviznega upravičenca o prenosu deviznih pravic med upravičenci, navedenimi v tabeli »Razporeditev skupnega zneska deviz«, — prenese v soglasju s posameznimi upravičenci deviznih sredstev v letu neporabljena devizna sredstva med nerazporejena devizna sredstva republike. 9. člen Republiški sekretariat za finance izdaja soglasje za uvoz opreme ter za nakup reprodukcijskega materiala za republiške organe in organizacije, družbenopolitične organizacije in ožje družbenopolitične skupnosti, ki uvažajo in plačujejo opremo in reprodukcijski material iz sredstev, določenih s tem odlokom. 10. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije lahko med letom zniža skupni zhesek deviz, določen s tem odlokom, republiški sekretar za finance pa izvrši znižanje deviznih pravic po posameznih upravičencih. 11. člen Če se tečaj za USA dolar 63,40 spremeni, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije uskladi' skupni znesek deviz tako, da ostane nespremenjen obseg deviz določen s tem odlokom 12. člen Ta odlok začne veljati 1. januarja 1984. St. 43-11/83 Ljubljana, dne 27. decembra 1983. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L r. v deviznih dinarjih 557,714.200 30,966.200 526,748.000 323,415.600 141,870.200 374,285.800 7.314.000 32,686.000 30,000,000 2,686.000 m 00 e © Iv c9 N > o cd ■S CJ a N eS bC © ti a ti ■s > 'ti © © a S qnitiq -pjcsAuo^aa A ezpAdp 9OA03eiq ut 9UAOgBtqaM qetniBA mu -nqTtJ9AU02t A 0ZIAap auAo9Biq ui auAoSeiqaM fBdn^s efp^npoadaH BUI9J<$0 ©ZtASP 9Unq -paaAUOsisN pBdn^s t2Ti?eid Bgrua Cpezrtosi UT fUBAOtOd PiSOJis O I o o I o CD O t- S O O O o o o O) CD o g' ^ O 05^ O) (M^ co co o o o o o o 03 P O r-< C-i O 03 r—< O ^ 03 t> co of S •I o o o sss O l> o CD t-h O 03 03 (M § I § CD O l> O c- co o o o o o o o p p o C~* »H *—i xh m § I I p o o o o o o o co o 03 C-‘ O r-H T-f CO IQ I I I I I I I I I I I I I M I ! I 0) 57 S d) ŠS M 3 ti g- Ul U o 'S | S s « 1 o 3 o O o Eq ‘a E I § o g-g co p v—i O lO lO t- O rH CD CO 2 O O O I o o o I co o- co o o o o o co LO to o g I o I O 1 o o o I o I o I o o o O P rH p t— co d td id CO co 03 I I M M I I I I 2 03 rf 03 I I O d o o o o o o co cd id CO CO ^ o o o o o o o co o 'I © > I .g” S«mw ti S -S ^ o xo a d , M a ti ti* «5 >co ti M a > ti •i > o 'O rt S © § © 5* © © > o S ti co © O o 0 1 © ti •c 1“ ssirš j: C co ti > riim |to S S S N r-J O -M CO > ti ti ti ti ti © © © © rt L4 5-1 L- H P ^ §111 id 03 o o 03 CO s id 03 I I o o o o o o 1—j p t> •2» *ti ti ti o o o o O 03 Lf3 CO d I I I I o o o o d to co s o o o o O 03 . id co CO 03 to 03 co d ^3 o > ti N I .ja ^ s w g I-.- N ©rrtrtitnOcnt/laiU3 O ^ — — — 0 > ti Ng ti „.._i.s|»3fs!ls|s3s3s sli Ii?si!«ll:"llp ^S£a l fiSSMoiS ”" ' P d 3 3 "3 "5 a a a a © © © © 3 p -i n © XJ % c ra 47 (ti -P S -§ §) .s ig g| ° ^ F g sili -g-3 £ S ti ti te ti N N N N ^© _© ^© ^© © ‘ti* ti ‘ST o > T$ ti O — S O II © 5 ti 13 W C ti ‘g .ti Nfplssssia s ” g p s p g © S E E E E o o o o ^ ^ ^ o £ _ s ° ©©©©^TOJ-MS_,H-( «ctifti(ti.SWttia,tti S M g (M S g § | § co ! *2 O 'G 'G G 42 42 4D 42 O 42 o 42 42 12 aaaaaaa^ a S a a c asraraa)oaiya)G CO co co lO o o o o o o o o p o p in o o cm in co co m co ^ co cm" m" co m S o o o o s s 111 o o o co o o o o o o pop co co o o o p § p o o p o o o C- CO I I o o o o S-3 I I I o o o g C5 o §§ o CM I I I o o o o o o o o o o co in o o cm in co o o in ■ 11 11 s s I. I S) *> o- ■S ^ s § sl S “ > co ▻ .9 S m O 5 s * 1 s ^ ^ s s _ c pl Hill o G Q> > "S s 'n I 5 g CO ti M š > w O G O co 5 ^ p o o p P o o o p rH D- O p co" p os’ 05 co O to 05^ 05^ CM^ CO O l> CD CM 1 O O O I O O O O rH O O Th CO co_ co i> in" cm" I 8§§ O rfi o O rH O o o in o o o I o o o O C' o o cm' cd o to co ip cq_ cm^ in" o" cm" §§ i g p in p p co o S ^ o to to co to C5 CO CO CO

§ u ^ 3^3 3 sil ‘Sss ° oi l!ilii:iii§if”i3pS ti Mtiti-Otititi.Sti °K>Nts)rvJ'^"'v' "glllll«1 ii. 3 a ° a m “ ti ti ■S I I v 'šT' o o o o o g o o 1 1 I I o o o o o o O CM o o o o o o o o o o o o o o o o o o cd o o" o o o CM CM 05 CO CM in co co cm m co tj* o o o o o o o o o o o o o p o o p o cd o o o o o CM CM 05 O CM IT5 co co cm m co ^ O rH cd CO o" r-i M1 cm od ^ rp tji in cd r> M1 CO 05 CU 1 > - 2 ° 'S w m a ti > 'B M 5 10 ti . ca ^ Q > a; w g n o y g w ^ .5 N £ M s ž: : sl “ I! HI ^ c ^ Ci g* I-Silil a s n .„ co st; "5 >™ '5 S ^ £ a N a ti A £ 3 g ti ■§ g G a CL> cx Oa (V (D O* > U ti N ti ti N o rH cm" cd in m m m m m in o o o o o o o o o O O o o p O O O o cd o o" o" o o co i> 05 co cm in TH 05 CM CO CO cm" §1 o o g o I 1 11 | 5 in co jo" I § o o" in" I g o cd co v co" II | £ in m I § in gg P O ll c "8 E 3 -S < § 3. | Sg J2; rt > < IG5 O o e co ti ^ /h T5 CU V rt dl W rt rt o ec ^ S«s s1? y S ™ M ti cd I I 11 1 s §: s ss o o o o IM O §1 O O Is ™ e i > Š S 1.3 s! E ™ -8 ra 1 I C g 2 I I I I I I | I I I I I I l I I I M I l I I I I 111111111 i.i 11! 11 § 1 Ul I! 11 i ! 11! 1 lil! o 'fCN lOD-CCr-i T—l CN CO_ LO (M M CNl r—I C<^r-ir-i C1 V O cd‘ o n 0 II g g o o o o o o o o o o o o o o eo o O O r-l rf ^ M O O O O O O o o o o co o m fl § S ^7 > §g p o lOOOOOOOOOOCO OOOOOOCOOOOO cNOOr^T-iOec-^foooo o a ^ Q VN ~ t—I C’." J v-- t • • 2 gggsgggggggggsg IM C--1 M r—I Ln_ i—i C-l LO M lo m" o c im r~ COr-IO-sfCM-sfOOOCn I I I I I I I I I M I I I I I I g I M I I I I I § I r M II I IM O cd rt*- « co OOOOOOOOOO OOOOOOOOOO poompopoop IM in o c-" in (M o o' (M c~-COi—iCO^Mn^OCOOOO I OCOOOOOOOOOOOOOOOOc-O I O O O O O o O O O O O O O O O c c: C." O cr im p im o p p p o m o p cc o o xf o c o ir. -r r— O im' O r— O' O o cd O O > s « U <5 ^ O « I 'g g ra o .E '■? 'h > > N o| E E E 5 .E .E .E oec ^ ^ 5 c c c o, n . O 3 2> o _ > ^ ^ ^ X Ch m u> in tn m •t/i xn W2 ^ 3 333333-3’ 3333333333 LOCZ2^M^MC/DCZ:(^C^GOCQCZlC/2^a?C^^iZ} ><3%3>u>E>v>u>o>u>o>č3k3 >VI K/2 rXfl XZ1 >LO KZ] >f/J »V. >V1 >03 XA aaao-c^aaci.acLC. a . 3 3 P ^ ^ A ^ m m m m n m m •-i cd ^ in td c-7 CD CD tD CD CD bo CD ciOrHcicd^ibcbc^oDei S S E S S 00 05 00 00 00 §- m m m v: r-i CN cd Tf" cd p oo§co§oŠ§cogč§efScc§:o MOMCxO> g § ci : to f2 2 pl II I e^: ' - r, F > > 1624. Na podlagi 2. člena odloka o odstopu posebnega rfeptibliškega davka od prometa proizvodov občinam v letu 1983 (Uradni list SRS, št. 45-1938/83) in tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 In 12/82) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o spremenjenih deležih Odstopljenega »dela posebnega republiškega dav l a od prometa proizvodov občinam v letu 1983 1. člen Deleži odstopljenega dela posebnega republiškega davka od prometa proizvodov občinam v letu 1983, ki so določeni v 1. členu odloka o odstopu posebnega republiškega davka od prometa proizvodov občinam v letu 1983 (Uradni list SRS, št. 45-1938/83), se spremenijo tako, da za posamezne občine znašajo: Občine Odstotek vplačanega davka na območju posamezne občine, ki se odstopa občini 1. Ajdovščina 20,93 2. Celje 0,72 3 Cerknica 22,28 4. Črnomelj 26,09 5. Dravograd 26,09 6. Gornja Radgona 25,13 7. Hrastnik 26.09 8. Idrija 28,09 9 Ilirska Bistrica 9,78 10 Krško 1,79 11. Laško 19.51 12. Lenart 26,09 13. Lendava 26,09 14. Litija 21,27 15. Ljutomer 11,43 16. Logatec 10,39 17. Maribor Pesnica 25,12 18. Maribor Pobrežje 25,12 19. Maribor Rotovž 25,12 20. Maribor Ruše 25,12 21. Maribor Tabor 25,12 22. Maribor Tezno 25.12 23. Metlika 5.11 24. Mozirje 26,09 25. Nova Gorica 13,09 26. Ormož 26 09 27. Postojna 3.47 28. Radlje ob Dravi 26,09 29. Ribnica 21,13 - 30. Sevnica 18,85 Sl. Sežana 3,43 32. Slovenj Gradec 4,47 33. Slovenj ske Konjice 4,18 34. Šentjur 26,09 35. Šmarje 26,09 36. Tolmin 26.09 37. Trbovlje 1,32 38. Trebnje 26,09 39. Vrhnika 8,21 40. Zagorje 14,16 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 421-01/82-4/7 Ljubljana, dne 21. decembra 1983. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Vlado Klemenčič 1. r. 1625. Na podlagi prvega odstavka 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o pristojbinah za zdravstvena spričevala in potrdila za živali ter o kriterijih in merilih za določitev pristojbin za veterinar-sko-sanitarne preglede in dovoljenja I Prvi odstavek II. točke odloka o pristojbinah za zdravstvena spričeval:- in potrdila za živali t o kriterijih in merilih za določitev pristojbin za veteri-narško-sanitarne preglede in dovoljenja (Uradni list SRS, št. 2-49/78, 19-1022/81 jn 44/82) se spremeni tako, da Se glasi: »Za zdravstvena spričevala se plačuje naslednje prstojbine: din — za goveda, konje, mezge in mule 106.00 — za žrebeta, osle in teleta 52.00 — za prašiče 42 00 — za prašičke do 50 kg ter za koze in ovce 21,00 — za jagnjeta in kozličke do 3 mesecev starosti 15,00 — za perutnino (kokoši, purane, gosi, race in drugo domačo perutnino) 0.45 — za čebelji panj 10.00 — za ribe/kg 0,45« II V III. točki se znesek »300 din« nadomesti z zneskom »375 din«. III Ta odlok začne veljati 1. januarja 1984. St. 322-01/82-2/2-1 Ljubljana, dne 23. decembra 1983. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Dušan Šinigoj 1. r. 1626. Na podlagi prvega odstavka 69.d člena zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino (Uradni list SFRJ, št. 15/77, 61/82, 77/82 in 34/83), tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in v zvezi z odlokom o določitvi in razdelitvi skupnega zneska deviz za potrebe republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji za leto 1984 (Uradni list SRS, št. 41/83) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o izločanju dela konvertibilnega deviznega priliva za pokritje potreb republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji za leto 1981 1. člen S tem odlokom se določa odstotek izločanja konvertibilnega deviznega priliva za pokritje potreb republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji v letu 1984. 2. člen Organizacije združenega dela — članice Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonom^ ske odnose s tujino, ki ustvarjajo konvertibilni devizni priliv, izločajo za pokritje potreb republiških organov in organizacij, dnažbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji v letu 1984 v zvezi z odlokom o določitvi in razdelitvi skupnega zneska deviz za potrebe republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji za leto 1984 0,885 %> ustvarjenega konvertibilnega deviznega priliva do skupnega zneska 962,000.000 din 3. člen Ta sredstva se izločajo na poseben račun pri Ljubljanski banki —- združeni banki in se lahko uporabljajo največ do višine izločenih sredstev. 4. člen Namen in dinamiko uporabe tako izločenih sredstev določa Republiški, sekretariat za finance. 5. člen Navodila v zvezi z izvajanjem tega odloka lahko izda Republiški komite za mednarodno sodelovanje. 6. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 430-01/83-21/2-1 Ljubljana, dne 26. decembra 1983. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Dušan Šinigoj 1. r. 1627. Na podlagi prvega odstavka 129. člena in prvega odstavka 130. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke ODREDBO o višini neobdavčljivega dela dohodka pri davku od skupnega dohodka občanov za leto 1983 i Pri ugotavljanju osnove za odmere davka od skupnega dohodka občanov znaša višina dvainpolkratnega letnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu Socialistične republike SIo-venije v letu 1983 500 670 dinarjev. II Olajšava za vzdrževane družinske člane znaša 120.160 dinarjev; olajšava.za otroka motenega v telesnem ali duševnem razvoju znaša 180.241 dinarjev. III Ta odredba začne veljati osmi d n po objavi v Uradnem listu SRS. St. 42-48/83 Ljubljana, dne 16 decembra 19':3. Direktor Republiške uprave za bružt ene.. rihodke 1 me Uengov 1. r. 1623, Na podlagi drugega odstavka 10. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uiadni list SRS, št. 18/77 in 2/78) in drugega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) izdaja Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1984 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo pooblaščene veterinarske organizacije združenega dela opraviti v letu 1984 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Na podlagi te odredbe pripravi oddelek za epi-zootiologijo pooblaščene veterinarske organizacije iz I. točke odločbe o pooblastitvi veterinarskih organizacij združenega dela in imenovanju komisije za nadpregled živalskih proizvodov (Uradni list SRS, št. 26/82) (v nadaljnjem besedilu: veterinarski zavod) v sodelovanju z obratno veterinarsko ambulanto iz II. točke te odločbe (v nadaljnjem besedilu: obratna veterinarska ambulanta) predlog programa preventivnih ukrepov v letu 1984 in ga predloži občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo. Izvršni svet skupščine občine odredi ukrpe za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni za območje svoje občine najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi te odredbe. 3. člen Veterinarski zavodi in obratne veterinarske ambulante so dolžne pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te Sdredbe o tem obvestiti pristojni občinski ali medobčinski upravni organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih. 4. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 5. člen Veterinarski zavodi in obratne veterinarske ambulante, ki opravljajo preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, o imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter rezultatu cepljenja in preiskave. Veterinarski- zavodi in obratne veterinarske ambulante iz prejšnjega odstavka morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo. 11. PREVENTIVNI UKREPI 6. člen Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovac proti vraničnemu prisadu sc mora opraviti v naslednjih občinah: Ajdovščina, Brežice, Celje, Črnomelj, Idri a. Ilirska Bistrica, Kamnik. Koper, Kranj, Krško. Lendava, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Metlika, Novo mesto, Nova Gorica. Ptuj. Radovljica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Velenje ter v občinah, kjer se pojavi vranični prisad. Preventivno cepljenje po prejšnjem odstavku opravijo do 30. aprila 1984 veterinarski zavodi oziroma obratne veterinarske ambulante. Preventivno je treba cepiti vse živali v soseskah, kjer je bil v zadnjih 30 letih ugotovljen vranični prisad. 7. člen Proti šumečemu prisadu se morajo preventivno cepiti goveda in ovce pred odgonom na pasišča, na katerih je bila v zadnjih 30 letih ugotovljena ta bolezen. Cepljenje iz prejšnjega odstavka opravijo vsaj 20 dni pred odgonom na pasišča veterinarski zavodi; na družbenih posestvih, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante. 8 8. člen Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do L maja 1984. Zaščitno cepljenje mladih'psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti. Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva — to je brez pastirja na naravno ali umetno neograjenih površinah, ki so oddaljene od naselij. Cepljenje, določeno s tem členom, opravijo veterinarski zavodi. 9. člen Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, brojler-jev, puranov in matičnih jat fazanov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti: — v perutninskih obratnih organizacijah združenega dela, — v naseljih, kjer so perutninski obrati organizacij združenega dela ali večje reje individualnih proizvajalcev, — v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost, — v fazanerijah, — na območju občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Vič-Rudnik, Maribor-Pobrežje, Maribor-Tezno v tistih naseljih, kjer je bila atipična kokošja kuga ugotovljena v zadnjih dveh letih. Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofiiakse (obvezno strokovno navodilo Republiške veterinarske uprave št. 322/A-026/82 z dne 11. 3. 1982). Cepljenje, določeno po tem členu, opravijo veterinarski zavodi: v perutninskih obratih organizacij združenega dela, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante. Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec. , 10. člen Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji, ki so zaščitno cepljeni proti kužnemu tremorju perutnine, Marekovi bolezni, infekcioznem bronhitisu in Gumbore bolezni in ki po 14 tednu niso dobivale nitrofuranskih preparatov (nitrofuiazon, furazolidon itd). Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravijo veterinarski zavodi z ekipo obratne veterinarske ambulante. Cepljenje proti kužnemu tremorju, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni opravijo z registriranimi vakcinami veterinarski zavodi; v obratih organizacij združenega dela, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante. 11. člen Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo dest in več plemenskih svinj oziroma najmanj petdeset pitancev. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihove število v gospodarstvu. Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom K-lapiniziranega virusa Cepljenje opravijo veterinarski zavodi; na družbenih prašičerejskih obratih, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa opravijo to cepljenje obratne veterinarske ambulante. 12. člen Veterinarske organizacije morajo v letu 1984 začeti VIL splošno tuberkulinizacijo in intradermalno tuber-kulinizirati 20 %> vseh goved v vseh občinah SR Slovenije. Tuberkulinizirati je treba osnovne goveje črede organizacij združenega dela in bike v osemenjevalnih središčih. Tubeikulinizacijo osnovne goveje črede organizacij združenega dela opravijo veterinarski zavodi. Tuberkulinizacijo bikov v osemenjevalnih središčih opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: VTOZD za veterinarstvo). - Tuberkulinizirati je treba 5 % prašičev v matičnih čredah. Tuberkulinizacijo prašičev opravi VTOZD za veterinarstvo v sodelovanju z veterinarskimi zavodi. Tuberkulinizirati je treba kokoši v tistih naseljih, kjer je bila ugotovljena kokošja tuberkuloza, in sicer vsa dvorišča, ki neposredno mejijo na okuženo dvorišče. Tuberkulinizacijo opravijo veterinarski zavodi. Na tuberkulozo je treba pregledati 10 °/o fazanov matičnih jat v neokuženih ali na TBC nekontroliranih fazanerijah. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo v sodelovanju z veterinarskimi zavodi. 13. člen * Glede na brucelozo je treba preiskati enkrat letno: — krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prestenastim preizkusom; v primeru sumljive reakcije je potrebno odvzeti kri živalim za pregled; — osnovne goveje črede organizacij združenega dela s serološkim pregledom krvi; — bike v osemenjevalnih središčih s serološko preiskavo krvi in laboratorijsko preiskavo semena, in sicer v presledkih šest mesecev med obema pregledoma; — plemenske živali v osnovnih čredah na praši-čerejskih obratih organizacij združenega dela s serološko preiskavo krvi; — ovce v gospodarstvih z več kot sto živalmi in vse ovce in koze na območju občin: Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana s serološko preiskavo krvi; — odstreljene poljske zajce na območju občin: Ilirska Bistrica. Izola, Koper, Piran, Postojna, Sežana, Gorica, Murska Sobota, Gornja Radgona, Ptuj. Vzorce mleka in krvi odvzamejo veterinarski zavodi. Mlečno prstenasto preiskavo in laboratorijske preiskave krvi (SA-test) krav opravijo veterinarske organizacije, pooblaščene za diagnostične preiskave (VI. točka odločbe o pooblastitvi veterinarskih organizacij združenega dela in imenovanju komisije za nadpregled živalskih proizvodov). Laboratorijske preiskave krvi in semena bikov, ovac in prašičev opravi VTOZD za veterinarstvo. Preglede zajcev opravijo veterinarski zavodi, laboratorijske preiskave patoanatomsko sumljivih zajcev pa opravi VTOZD za veterinarstvo. . 14. člen Na govejo levkozo je treba pregledati vsa plemenska goveda v družbeni lastnini, razen plemenskih goved v okužnih čredah. Vzorce krvi odvzamejo veterinarski zavodi. Preiskave seruma s preizkusom v agar gelu opravi VTOZD za veterinarstvo. 15. člen Plemenjake v osemenjevalnih središčih in v pri-rodnem pripustu ter plemenske živali v obratu Pšenična Polica Kmetijsko živilskega kombinata Kranj in v obratih Združenega kmetijsko gozdarskega podjetja Kočevje je treba preiskati enkrat letno na mehurčasti izpuščaj pri govedi (IBR-IPV). Enkrat letno ie treba pregledati plemenjake v osemenjevalnih središčih na vibriozo (infekcija s Cafnpylobacter fetus), leptespiro-zo, trihorhoniazo; opraviti koprološki pregled ter opraviti bakteriološki pregled semena glede na Onesnaženost z ubikvitarnimi bakterijami. Vzorce odvzamejo veterinarski zavodi. Preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo. 16. člen Enkrat letno je treba pregledati na leptospirozd 10 % vseh plemenskih živali v OsnOvriih čredah ha pra-šičerejskih in govedorejskih obratih organizacij združenega dela ter plemenske konje v Kobilarni Lipica ih v TOZD za živinorejo Biotehniške fakultete Rodica, obrht Krumperk. Vzorce odvzamejo veterinarski zavodi. Preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo. 17. člen Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse plemenske žrebce in kobile v kobilarni Lipica in v VTOZD za živinorejo Biotehniške fakultete Ljubljana Rodica, obrat Krumperk in vse žrebce plemenjake na območju SR Slovenije. Na kužno malokrvnost je potrebno pregledati vse kopitarje, ki so bili nabavljeni v letu 1983 in vhlev-Ijeni v že okužene in sanirane hleve. Vzorce krvi odvzamejo veterinarski zavodi. Serološki pregled vzorcev krvi z gelprecipitinskim testom (Coggins-test) opravi VTOZD za veterinarstvo. 18. člen Čebelje družine vzrejevalcev matic ter čebelje družine plemenilnih postaj je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, nosemavost, pršičavost in varo-atozo. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo. Vzorce čebel :e treba dostaviti organizacijah! iž prejšnjega odstavka'do 31 marca 1984, preiskave pa morajo biti opravljen do 30. aprila 1984. 19 člen Na vrtoglavost postrvi je treba v ribogojnicah pregledati 'enkrat letno postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od junija do 31. decembra 1984. vzorci tržnih rib pa, ko to odredi občinski organ veterinarske inšpekcije. Na virusno hemaragično septikemijo postrvi je treba preiskati plemenske jate postrvskih rib do 15. februarja 1984. Na spomladansko viremijo, eritroderniatitis ih vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba do 15. maja 1984 preiskati krape iz registriranih rej, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo, mladiče krapov pa je treba preiskati do konca leta 1984. Vzorce rib za preiskavo' po tem členu vzamejo veterinarski zavodi in jih dostavijo VTOZD za veterinarstvo. 20. člen Iz območij občin Jesenice, Kranj, Radovljiča, Tolmin fn Tržič morajo veterinarski zavodi pošiljati vzorce kože s prsnega predela velikosti 10 X 20 cm od 20 odstotkov odstreljenih gamsov. Pri gamskih, sumljivih na garjavost, je potrebno odvzeti del kože z roba spremenjenega mesta. Preiskave opiavi VTOZD za veterinarstvo. 21. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-03/82-45 Ljubljana, dne 6. decembra 1933. Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Predsednik Milan Kneževič 1. r 1629. Na podlagi petega odstavka 282. člena in petega odstavka 285. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) in v zvezi s 3. členom zakona o prevozu nevarnih snovi (Uradni list SRS, št. 21/74) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve PRAVILNIK o organizaciji službe varovanja materialnih in th"M dobrin v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter državnih organih in o splošnih pogojih za opravljanje dejavnosti organizacij združenega dela, ki opravljajo storitve varovanja I. SPLOŠNE DOLO^RR ■ ■ 1 člen V organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter državnih organih, pri katerih je zaradi posebnosti dela in poslovanja ali zaradi kakršnegakoli drugega vzroka potrebno trajno organizirano varstvo naprav, orodja, surovin, radioaktivnih in drugih nevarnih snovi, jedrskega goriva, spisov, arhiva ali predmetov znatne vrednosti, in v organizacijah združenega dela, ki opravljajo strokovna opravila v zvezi z organiziranjem in izvajanjem varovanja, vzgojo delavcev, ki opravljajo naloge varovanja, s projektiranjem, montiranjem in vzdrževanjem tehničnih naprav v zvezi z izvajanjem nalog organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter državpih organov za varovanje materialnih dobrin (V nadaljnjem besedilu: organizacija qzirqma organ). se organizira to varovanje po dqločbah tega pravilnika. 2. čjep Način, organizacija in naloge varovanja določi organizacija s samoupravnim splošnim aktom, organ pa z aktom predstojnika. S tem aktom se tudi določijo pravice in cjolžnosti delavca, ki je odgovoren za izvajanje varovanja ter delavcev, ki opravljajo naloge varovanja. Ngčin izvajanja varovanja se podrobneje določi z načrtom varovanja. V načrtu varovanja se za vsak objekt in za posamezne naloge varovanja določijo oblike, načini in postopki varovanja ter neposrednega ukrepanja. Dvoje ali več organizacij oziroma organov, ki opravljajo svojo dejavnost na istem sedežu, ali katerih zgradbe in objekti so na skupni lokaciji, in med seboj funkcionalno ali kako drugače povezani, lahko organizira skupno varovanje 3. člen Organizacija, ki razpolaga z jedrskim gorivom, radioaktivnimi odpadnimi snovmi, drugimi nevarnimi snovmi, jedrskimi objekti in napravami ter objekti za dokončno odlaganje radioaktivnih odpadnih snovi, je dolžna organizirati lastno službo varovanja. 4. člen Postaja milice s splošnim delovnim področjem in uprava za notranje zadeve dajeta organizacijam oziroma organom strokovno pomoč pri varovanju družbenega premoženja ter spremljata in ugotavljata izvajanje načrtov varovanja. 6. člen Če postaja milice s splošnim delovnim področjem oziroma uprava za notranje zadeve ugotovi, da načrt varovanja ne zajema potrebnih ukrepov za varovanje materialnih dobrin, ali da se naloge varovanja ne izvajajo v skladu z načrtom varovanja oziroma, da organizacija za varovanje materialnih dobrin ne izpolnjuje pogojev glede opremljenosti, opozori pristojni poslovodni organ organizacije oziroma predstojnika organa in o tem obvesti republiškega sekretarja za notranje zadeve. II. DELAVCI IN NJIHOVA POOBLASTILA 6. člen Naloge neposrednega varovanja lahko opravljajo le osebe, ki so predhodno opravile poseben preizkus znanja po predpisanem programu. Program preizkusa znanja predpiše organizacija s svojim samoupravnim splošnim aktom, organ pa z aktom predstojnika. Program preizkusa znanja obsega zlasti naslednje teme: — temeljna načela socialistične samoupravne družbene ureditve; — sistem družbene samozaščite in splošne ljudske obrambe; — temeljne pravice in dolžnosti delavcev, ki so v zvezi z nalogami varovanja oziroma družbeno samozaščito; —. predpise, strokovna opravila in postopke v zvezi z nalogami varovanja; —. osnove o orožju, načinu ravnanja z njim in pooblastila o njegovi uporabi: — poznavanje sistemov tehničnega varovanja in ukrepanja; — osnove požarne varnosti in ukrepe za gašenje požarov; — načela in postopke sodelovanja z varnostnimi, gasilskimi, reševalnimi, komunalnimi in drugimi službami ; — druga specifična znanja in postopke 'glede na lokalne razmere. 7. člen Preizkus znanja iz prejšnjega člena se opravlja pred posebno komisijo. Konusijo iz prejšnjega odstavka imenuje v organizacijah poslovodni organ, v organih pa predstojnik organa. Komisijo sestavljajo strokovni delavci organizacije oziroma organa in strokovni delavci organov za notranje zadeve. 8. člen Delavec, ki opravlja naloge neposrednega varovanja, mora imeti pri sebi izkaznico. Izkaznica velja samo hkrati z osebno izkaznico. Izkaznico izda organizacija oziroma organ in o tem obvesti pristojno upravo za notranje zadeve. Ofc prenehanju delovnega razmerja delavca iz prvega odstavka tega člena mora organizacija oziroma organ, ki je izkaznico izdal, le-to uničiti in obvestiti o tem pristojno upravo za notranje zadeve. 9. člen , Obrazec izkaznice je izdelan iz debelejšega papirja v velikosti 10,5 X 7,5 cm. Na prvi strani izkaznice je napis »SR Slovenija« in prostor za vpis organizacije oziroma organa, v sredini pa napis »Izkaznica za opravljanje nalog varovanja«. Na isti strani je prostor za osebne podatke: ime in priimek, datum rojstva, kraj rojstva, naslov stalnega prebivališča in registrska številka osebne izkaznice. Na levi strani spodaj je prostor za vpis registrske številke izkaznice in datuma izdaje, na desni strani je prostor za podpis pooblaščene osebe, v sredni pa za odtis uradnega pečata. Na drugi strani izkaznice je natisnjena vsebina pooblastil iz 283. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Izkaznica se izdaja na obrazcu številka 1, ki je sestavni del tega pravilnika. 10. člen Evidenco o izdanih izkaznicah za opravljanje nalog varovanja vodi ustrezna organizacija oziroma organ. V evidenco se vpišejo naslednji podatki: zaporedna številka, ime in priimek, datum rojstva, kraj stalnega prebivališča, datum izdaje izkaznice ter registrska številka osebne izkaznice delavca, ki mu je bila izkaznica izdana. Evidenca se vodi v obliki knjige na obrazcu številka 2, ki je sestavni del tega pravilnika, in se trajno arhivira. 11. člen Evidenco o izdanih izkaznicah za opravljanje nalog varovanja vodi tudi pristojna uprava za notranje zadeve na podlagi obvestil iz 8. člena tega pravilnika. 12. člen Delavec, ki opravlja naloge neposrednega varovanja, nosi službeno obleke, ki po barvi, kroju in označbah ne sme biti enaka uniformi delavcev milice. 13. člen Delavec, ki opravlja naloge neposrednega varovanja, mora biti ob nastopu dela primerno duševno in telesno pripravljen za opravljanje svojih nalog. Pogoje, ki jih mora izpolnjevati delavec ob nastopu in pri opravljanju nalog varovanja, določi organizacija v svojem samoupravnem aktu, organ pa v aktu predstojnika. 14. člen Organizacija oziroma organ lahko v skladu z zakonom o orožju nabavi orožje za delavce, ki opravljajo naloge varovanja. 15. člen Organizacija oziroma organ lahko zaupa orožje delavcu, ki opravlja naloge varovanja, če izpolnjuje po- goje za posest in nošenje orožja po zakonu o orožju, in če je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem pri pristojni postaji milice. Delavec sme nositi zaupano mu orožje in strelivo samo v službi in sicer samo v objektih oziroma na območjih, ki jih varuje oziroma, ko opravlja svojo dejavnost* Organizacija oziroma organ izda delavcu pooblastilo za nošenje orožja, ki ga potrdi pristojni občinski upravni organ za notranje zadeve v skladu z zakonom o orožju in pravilnikom o izvajanju zakona o orožju. 16. člen V primeru uporabe prisilnih sredstev morajo delavci, ki opravljajo naloge neposrednega varovanja, najprej uporabiti milejše prisilno sredstvo, če je to mogoče. Če s tem ne morejo opraviti naloge neposrednega varovanja, uporabijo hujše prisilno sredstvo. Osebo, zoper katero naj bi uporabili strelno orožje, morajo prej opozoriti s klicem: »Stoj, streljal bom!« in z opozorilnim Strelom v zrak, kadar okoliščine to dopuščajo. Službenega psa brez nagobčnika lahko uporabijo delavci le v primerih, v katerih je dovoljena uporaba strelnega orožja. Osebo, zoper katero bodo uporabili službenega psa, morajo prej opozoriti s klicem: »Stoj, spustil bom psa!«, kadar okoliščine to dopuščajo. 17. člen Organizacija oziroma organ mora zagotoviti, da imajo delavci, ki opravljajo naloge neposrednega varovanja, žično, brezžično ali drugo zvezo z najbližjo postajo milice, varnostnimi, gasilskimi, reševalnimi, komunalnimi in drugimi službami. III. PROSTORI IN TEHNIČNA OPREMA ORGANIZACIJE ZA VAROVANJE MATERIALNIH DOBRIN 18. člen Organizacija za varovanje materialnih dobrin mora zagotoviti ustrezne prostore in učila za teoretični in praktični pouk svojih delavcev za izvajanje nalog varovanja materialnih dobrin. 19. člen Organizacija za varovanje materialnih dobrin mora imeti tehnična sredstva, kot so: orožje in druga sredstva za opravljanje nalog varovanja, tehnična sredstva za kontrolo opravljanja nalog, sredstva zvez, ustrezno osebno opremo delavcev in druga sredstva opreme, ki so potrebna za kvalitetno opravljanje nalog varovanja. 20. člen Kadar opravlja organizacija za varovanje materialnih dobrin naloge tehničnega varovanja objektov, mora izpolnjevati pogoje, določene v predpisih, ki urejajo tehnično varovanje materialnih dobrin. IV. VAROVANJE PODATKOV 21. člen Podatki o sistemu varovanja materialnih in drugih dobrin in tehnične opreme organizacije oziroma organa so poslovna, uradna, vojaška ali državna tajnost; zato morajo organizacije oziroma organi določiti sistem va- rovanja teh podatkov glede na stopnjo tajnosti teh podatkov. Delavec organizacije oziroma organa, ki izda podatke iz prejšnjega odstavka ali druge podatke, za katere je zvedel pri opravljanju nalog, odgovarja za izdajo poslovne, uradne, vojaške ali državne tajnosti po veljavnih predpisih. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 22. člen Organizacije oziroma organi morajo svoje poslovanje v zvezi z varovanjem materialnih in drugih dobrin uskladiti z določbami tega pravilnika v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi. 23. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, prenehata veljati pravilnik o splošnih pogojih poslovanja za organizacije združenega dela, ki varujejo družbeno premoženje (Uradni list SRS, št. 27/76) in pravilnik o zavarovanju premoženja v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v državnih organih (Uradni list SRS, št. 9/77). 24. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01/1-S-010-6-83 Ljubljana, dne 15. decembra 1983. Republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl L r. OBRAZEC ST. 1 A Socialistična republika Slovenija (organizacija oziroma organ) IZKAZNICA za opravljanje nalog varovanja Ime ........................-...................... Priimek ...............—________________________ Datum rojstva ................................... Kraj rojstva ................................... Naslov stalnega prebivališča ................... Registrska številka osebne izkaznice............ Številka: _______________ Datum: __________________ f- (podpis pooblaščene osebe) OBRAZEC ST. 1 B Pravice delavca med opravljanjem nalog varovanja: — ugotavljati istovetnost neznanih oseb na območju ali v neposredni bližini objekta, ki ga varuje; — preprečevati nepooblaščenim osebam vstop v prostore oziroma dostop k objektom, ki jih varuje in da te osebe tudi prisilno oddalji, če je to potrebno; — zadržati osebo, ki je bila zalotena pri kaznivem dejanju, s katerim se ogroža javna varnost ali druž- beno premoženje, do prihoda pooblaščenih delavcev pristojnega državnega organa; — pregledati osebo ali vozilo, če sumi, da ta prenaša oziroma prevaža predmet ali naprave, ki bi lahko ogrozile varnost ali povzročile škodo na območju ali v neposredni bližini objekta, ki ga varuje; — izvajati tudi druge naloge, določene v načrtu varovanja'. (organizacija oziroma organ) OBRAZEC ST. 2 Evidenca o izdanih izkaznicah za opravljanje nalog varovanja d ca tšl 4 Slu E o. ca E £ S-S. ca 2 Q u ll S 'D ca I .E ii I s E o a O 1630. Na podlagi 579. člena zakona o združenem delu in 8. člena zakona o varstvu državljanov Socialistične federativne republike Jugoslavije na začasnem delu v tujini (Uradni list SFRJ, št. 15/80) sklepamo Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki izvajamo investicijska in druga dela v tujini v nadaljnjem besedilu: udeleženci) DRUŽBENI DOGOVOR o skupnih osnovah in merilih ter pogojih za uveljavljanje pravic in odgovornosti iz dela pri izvajanju del v tujini I. UVODNA DOLOČILA 1. čien Udeleženci s tem družbenim dogovorom opredeljujemo naloge, skupne osnove in merila ter pogoje za uveljavljanje pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev, ki jih temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti pošiljamo v tujino, kjer opravljajo investicijska in druga dela, da bi le-ti lahko dosledneje uveljavljali svoje samoupravne pravice in obveznosti, si samoupravno organizirani na delu v tujini prizadevali za večji dohodek in čisti devizni priliv svoje temeljne organizacije ter zato tudi ustrezno organizirali svoje delo, produktivno izrabili in razporedili delovni čas, zmanjševali poslovne stroške in opravljali druge potrebne dejavnosti. Skupne osnove in merila se nanašajo na nekatera vprašanja, ki zaradi specifičnosti investicijskih in dru- gih del v tujini zahtevajo skupne ali usklajene rešitve zlasti na področjih: , — uveljavljanja samoupravljanja, — urejanja delovnih razmerij, — oblikovanja in delitve sredstev za osebne dohodke in — nekaterih materialnih stroškov. 2. člen Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije si bomo v skladu s svojo družbeno vlogo in nalogami prizadevali in s svojim delovanjem pripomogli k ustreznemu družbenemu vzdušju v SR Sloveniji, da bodo lahko delavci vseh temeljnih organizacij združenega dela, ki v tujini opravljajo investicijska in druga dela, sprejeli kot podlago za urejanje svojih družbenoekonomskih odnosov in za neposredno samoupravno prakso tudi skupne osnove in merila, oprede-1. me v tem družbenem dogovoru. Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti udeleženke družbenega dogovora- (v nadaljnjem besedilu: organizacije združenega dela), ki opravljamo investicijska in druga dela, bomo svoje samoupravne splošne akte uskladile s skupnimi osnovami in merili, opredeljenimi v tem družbenem dogovoru. II. UVELJAVLJANJE SAMOUPRAVLJANJA 3. člen Organizacije združenega dela bomo zagotovile pogoje. da bodo imeli naši delavci na začasnem delu v tujini enake pravice, obveznosti in odgovornosti kot delavci temeljnih organizacij oziroma delovnih skupnosti v domovini, zlasti da bodo skladno z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti lahko uveljavljali svoje pravice z osebnim izjavljanjem oziroma prek delegatov v organih upravljanja v domovini ter da bodo lahko posamične pravice in obveznosti uveljavljali v tujini." Na delu v tujini bomo delavci v skladu z zakonskimi predpisi ustanovili delovno enoto (v nadaljnjem besedilu DE). Delavci bodo v njenem okviru uveljavljali posamične samoupravne pravice, odgovornosti in obveznosti, skladno z določili tega družbenega dogovora. 4. člen i . _ Udeleženci soglašamo, da delavci uveljavljajo v DE svoje samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti : — z osebnim izjavljanjem na referendumu in na delnih zborih,delavcev temeljnih organizacij združenega deta in delovnih skupnosti, z volitvami delegatov v samoupravne organe temeljnih organizacij in s sodelovanjem v delu teh organov, — na zborih delavcev v DE pri obravnavi vprašanj. ki so novezana'z njenim delom in poslovanjem ter —■ z volitvami delgatov v organe DE in s sodelovanjem v delu teh organov. 5. člen Udeleženci soglašamo, da delavci v DE, ki šteje več kot 30 delavcev,^volijo svet DE, v katerem zlasti: — obravnavajo poslovanje DE in ocenjujejo rezultate njenega dela, — sprejemajo razpored delovnega časa, koledar delovnih dni in načrt izrabe letnih dopustov. — obravnavajo problematiko varstva pri delu ter družbene samozaščite in skrbijo za uveljavljanje ukrepov s tega področja, — obravnavajo način obveščanja delavcev .DE in - sprejemajo ustrezne ukrepe za zagotovitev celovite informiranosti o poslovanju in življenju v DE in v domovini, — skrbijo za ustrezne delovne in življenjske razmere, — obravnavajo in rešujejo tudi druge zadeve, predvidene s tem družbenim dogovorom in s samoupravnimi splošnimi akti organizacij združenega dela. V primeru, ko se svet ne oblikuje, ker DE šteje manj kot 30 delavcev, odločajo o zadevah iz tega člena vsi delavci DE. 6. člen Svet DE sestavljajo delegati vseh organizacijskih enot DE. tako. da vsako organizacijsko enoto zastopa praviloma en delegat. 7. člen Udeleženci družbenega dogovora bomo v samoupravnih splošnih aktih in v svojih delovnih programih opredelili odgovornosti in način ter metode za obveščanje delavcev na delih v tujini in s tem zagotavljali njihovo čimbolišo obveščenost, s tem pa tudi ustvarili možnosti za njihovo vključevanje v samoupravno odločanje. Prizadevali si bomo tudi za izboljšanje celovitega obveščanja delavcev, tako da bomo redno z neposrednimi stiki sproti obveščali delavce v LE o vseh pomembnih dogajanjih v domovini in po svetu, ustrezno povečali število dnevnih časopisov in revij, povečali aktiv-’ r ist tistih dejavnikov, ki so odgovorni za" obveščanje delavcev no začasnem delu v tujini ter opremili DE s sodobnimi tehničnimi informativnimi sredstvi. 8. člen Organizacije združenega dela bomo pripomogle k samoupravni organiziranosti delavcev v DE in k njihovi večji samoupravni učinkovitosti tudi tako, da bomo delavce pred njihovo napotitvijo v tujino seznanile s pravicami, odgovornostmi in obveznostmi na delu v tujini, z značilnostmi v zvezi s tem delom, s splošnimi razmerami dežele, kjer bodo delali ter jih dopolnilno strokovno usposabljale za opravljanje del v tujini. 9. člen Ce pri izvajanju del v tujini sodelujeta najmanj dve organizaciji združenega dela. ustanovita skupno DE za enotno urejanje razmerij in opravljanje del v skladu s pogodbo. Za koordinacijo dela in poslovanja v skupni DE je odgovoren nosilec posla. Opredelitve tega družbenega dogovora, ki se nanašajo na samoupravljanje v DE, se smiselno uporabljajo tudi v skupni DE, vendar so skupni organi delavcev na ravni skupne DE predvsem mesto koordiniranja in usklajevanja samoupravnih odločitev delavcev v zvezi s skupnim delom v skupni DE. 10. člen Organizacije združenega dela se zavezujemo, da bomo v DE zagotovile pogoje za delo družbenopolitičnih organizacij. III. UREJANJE DELOVNIH RAZMERIJ 11. člen Organizacije združenega dela bomo opravljale investicijska in druga dela v tujini praviloma v deljenem in prerazporejenem dnevnem delovnem času, pri čemer lahko delo v takšnem delovnem času traja 10 ur dnevno. Le izjemoma, če to zahtevajo posebne okoliščine, pa tudi več, vendar največ 12 ur dnevno. Skupni delovni čas delavca na leto povprečno ne sme biti daljši od 42 ur na teden. 12. člen Organizacije združenega dela v svojih samoupravnih splošnih aktih določimo, da delavci, ki so delali v prerazporejenem delovnem času, lahko izrabijo čas opravljenih ur, ki so jih opravili prek 42-urnega tednika, ob izrabi rednega letnega dopusta, po vrnitvi v domovino ali pa v času, ko v DE ni dela. 13. člen Začetek in konec dnevnega delovnega *asa v DE in čas vmesne prekinitve določimo organizacije združenega dela, v skladu z določili svojih samoupravnih splošnih aktov, upoštevaje razmere, v katerih potekajo dela. Če potekajo dela v skupni DE. se udeleženke sporazumno dogovorimo za začetek in konec dnevnega delovnega časa. Pred začetkom del se v DE sprejme koledar delovnih dni, ki ga sprejme svet DE oziroma skupne DE po predhodni uskladitvi z delavci v domovini. 14. člen Organizacije združenega dela bomo delo prek polnega delovnega časa uvajale le izjemoma, v skladu z določil’ samoupravnih splošnih aktov in lahko traja največ 30 ur na mesec oziroma toliko kot določa zakon. 15. člen Udeleženci tega družbenega dogovora smo soglasni, da v nujnih primerih in zavoljo izpolnjevanja pogodb-benih obveznosti, ko se o uvedbi dela prek polnega delovnega časa ni mogoče dogovarjati z vodstvom projekta v domovini, odloča vodja DE, kjer sodeluje več izvajalk pa vodja skupne DE, upoštevaje delovni načrt. 16. člen Pravico delavcev do počitka na dneve državnih in republiških praznikov bomo organizacije združenega dela uredile v svojih samoupravnih aktih, tako da so 1. januar, 1. maj in 29. november v tujini vedno dela prosti dnevi. Praznovanje drugih državnih in republiških praznikov pa se časovno uskladi s prazniki držav, kjer opravljamo dela, tako da je na voljo na leto skupno 9 dela prostih dni. Dela prosti dnevi morajo biti določeni v koledarju i delovnih dni. 17. člen V svojih samoupravnih splošnih aktih bomo organizacije združenega dela uredile tudi posebnosti izrabe letnega dopusta delavcev, ki delajo v DE. Delavec, ki odhaja na delo v tujino, praviloma izrabi najmanj sorazmerni del letnega dopusta za tekoče leto pred odhodom v tujino, sorazmerni del dopusta za leto, v katerem se vrača v domovino, pa po vrnitvi. Delavec v DE ima pravico izrabiti letni dopust v nepretrganem trajanju, le izjemoma v dveh delih. O na- stopu letnega dopusta delavca odloča vodja DE, v skladu z načrtom izrabe letnih dopustov. Ce delavec brez predhodne odobritve odide na letni dopust, se to šteje za hujšo kršitev delovnih obveznosti. Ce v državi, kjer opravljamo dela ali v DE uvedejo kolektivni dopust, morajo vsi delavci izrabiti svoj letni dopust v tem času. Delavec lahko izrabi letni dopust do konca naslednjega koledarskega leta, če je to potrebno zaradi izpolnitve obveznosti udeleženk in se delavec s tem strinja. Delavec, ki dela v težjih delovnih razmerah, ima pravico do dodatnega dopusta in sicer en delovni dan za vsak polni koledarski mesec takega dela, vendar največ devet delovnih dni na leto. 18. člen Organizacije združenega dela bomo v svojih samoupravnih splošnih aktih določile, da ima delavec, ki dela v DE pravico do tridnevne odsotnosti z dela z nadomestilom osebnega dohodka ob smrti v ožji družini. če potuje na pogreb. Sem ni vštet čas za potovanje in vrnitev s pogieba. Ožji družinski člani so: zakonec, otroci, dejavčevi starši, bratje in sestre in posvojitelj oziroma posvojenec. Odsotnost delavcev z dela zaradi okoliščin iz prvega odstavka tega člena obravnava vodja DE. 19. člen Organizacije združenega dela se dogovorimo, da delavci v DE lahko izvolijo svet disciplinske komisije kot organ, ki odloča o odgovornosti zaradi kršitve delovnih obveznosti delavcev. Kadar se v postopku za ugotovitev odgovornosti delavca ugotovi, da gre za takšno kršitev delovne obveznosti, katere posledica je lahko ukrep prenehanja delovnega razmerja, se delavca pošlje v domovino in se v njegovi temeljni organizjaciji oziroma delovmi skupnosti nadaljuje postopek za ugotavljajnje njegove odgovornosti. 20. člen Svet disciplinske komisije iz prejšnjega člena sestavljajo člani, izvoljeni izmed delavcev DE in en član iz diplomatskega ali konzularnega predstavništva, skupnega gospodarskega predstavništva ali DE kakšne druge delovne organizacije v državi, kier delavec dela. Postopek za ugotavljanje delavčeve odgovornosti vodi tričlanski senat, ki ga določi svet disciplinske komisije izmed svojih članov in zunanjega člana: 21. člen Organizacije združenega dela smo enotne, da se kot hujše kršitve delovnih obveznosti pri opravljanju investicijskih in drugih del v tujini štejejo tudi: — vsako javno ravnanje, ki bi utegnilo škodovati ugledu udeleženke in naše države v tujini ali pa bi nasprotovalo moralnim načelom in družbenim normam v tuji državi, — kršitve, ki imajo škodljive posledice, ovirajo normalni delovni proces in poslovanje rušijo ugled DE in TOZD in škodujejo skupnim hotenjem delavcev v DE ali'povzročijo večjo gmotno škodo. 22. člen Organizacije združenega dela bomo v svojih samoupravnih splošnih aktih opredelile primere in po- goje za uveljavljanje materialne odgovornosti na delu v tujini zoper kršitelje, zlasti v primerih iz prejšnjega člena in v primerih samovoljne zapustitve dela. IV. OSEBNI DOHODKI 23. člen Organizacije združenega dela bomo v svojih samoupravnih splošnih aktih, ki urejajo oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke, določile sistem delitve osebnih dohodkov (osebni dohodek na osnovi živega dela, osebni dohodek na osnovi minulega dela in osebni dohodek na osnovi inovacijske in druge ustvarjalne dejavnosti), na podlagi skupnih osnov in meril iz samoupravnih sporazumov dejavnosti o pridobivanju in razporejanju čistega dohodka in osebnih dohodkov delavcev ter skupnih osnov in meril, opredeljenih s tem družbenim dogovorom. 24. člen Osebni dohodek delavca na osnovi živega dela je odvisen od: — zahtevnosti del in nalog, ki jih delavec opravlja v tujini, — učinka njegovega dela (količine, kakovosti in gospodarnosti), — doseženih rezultatov poslovanja v DE in v temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti. 25. člen Razvid del in nalog organizacije združenega dela mora vsebovati tudi dela in naloge, ki se pojavljajo pri opravljanju del v tujini in je podlaga za: — organiziranje delovnega procesa v tujini, — oblikovanje delovnega področja in delovnega programa delavca, — ugotavljanje zahtevnosti del in nalog, — Ugotavljanje rezultatov dela, ' — načrt zaposlovanja in razporejanja delavcev na delo v tujino, — druge namene. 26. člen Zaradi posebnih življenjskih razmer in dela v tujih deželah, zlasti daljše odsotnosti od družine, oddaljenosti od doma, različnih klimatskih razmer, manjših možnosti kulturne, izobraževalne in rekreativne dejavnosti, življenja v tujih etničnih okoljih in družbenopolitičnih sistemih ter drugih posebnih okoliščinah (vojna in podobno), se osebni dohodek za enako zahtevnost dela in delovno uspešnost, določen po merilih iz samoupravnih splošnih aktov TOZD, lahko poveča _s.______ količnikom, ki mora objektivno odražati posebne razmere življenja in dela v tujini. 27. člen Količnik za posamezno deželo ali skupino dežel določimo na odboru udeležncev tega družbenega dogovora in uskladimo na ravni federacije v orgnu, ki bo opredeljen z zveznim družbenim dogovorom. Pri opredelitvi količnika bomo upoštevali tudi: — razmere, ki omogočajo delavcu, da na podlagi rezultatov svojega dela in skupnega dela delavcev temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti dobi ustrezen osebni dohodek glede na čisti zaslužek, ki ga imajo delavci, državljani držav, kjer opravljajo dela; — tržne razmere pri pridobivanju del na tujih trgih; — družbeno usmerilv v povečan obseg investicijskih del v tujini; — dosedanje izkušnje in razmerja pri delu v teh tujih dežlah. Tako izračunan količnik za posamezno državo oziroma skupino dežel bomo organizacije združenega dela upoštevale pri oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke delavcev v DE. 28. člen Upoštevaje posebne delovne in življenjske razmere v tujini ter zato, da se zagotovijo držbeno sprejemljiva razmerja med osebnimi dohodki delavcev temeljne organizacije v domovini in v tujini, znaša lahko količnik iz prejšnjega člena najmanj 2 in največ 5 ter je za vse dlavce na posameznih gradbiščih enak. \ 29. člen Delavcu pripada za delo v DE prek polnega delovnega časa dodatek v višini 25 '>/a, za delo v nočnem času 20 “/o, za delo na dan počitka pa 25 °/o od osebnega dohodka' doseženega v rednem delovnem času (za živo delo). 30. člen Osebni dohodek na osnovi minulega dela pridobiva delavec na delu v tujini v skladu z osnovami in merili določenimi v samoupravnih splošnih aktih temeljne organizacije združenega dela, brez 'Upoštevanja količnika iz 26. člena tega dno lene »a dogovora.- 31 član Osebni dohodek na osnovi inovacijske in druge ustvarjalne dejavnosti v tujini pridobiva delavec v skladu z merili, opn deljenimi v samoupravnem splošnem aktu organizacije združenega dela, brez upoštevanja količnika iz 26 člena tega družbenega dogovora. 32. člen Vse osnove in merila za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke bomo organizacije združenega dela opredelile v svojih samoupravnih splošnih aktih_v jugoslovanski valuti in tako tudi obračunavale in izplačevale del osebnih dohodkov. V svojih samoupravnih splošnih aktih bomo udeleženke določile tudi del obračunanih osebnih dohodkov, ki se izplačuje v tuji valuti, vendar sme ta del znašati največ 70 °/o skupno obračunanega osebnega dohodka dleavcev za živo delo. Pri nadomestilih osebnega dohodka' zaradi odsotnosti z dela bomo za čas, ki ga delavci prebijejo v domovini, obračunavale nadomestila v celoti v jugoslovanski valuti. Izplačila dela osebnega dohodka v tuji valuti se opravljajo po srednjem deviznem tečaju Narodne banke Jugoslavije, ki velja zadnji dan v mesecu, za katerega se obračunava osebni dohodek. 33. člen Delavcem v DE na začasnem delu v tujini se obračunavajo nadomestila za čas odsotnosti z dela v skladu s samoupravnimi splošnimi akti udeleženke. Za čas zastojev pri delu, do katerih pride brez delavčeve krivde, znaša nadomestilo osebnega dohodka 76 % povprečne akontacije osebnega dohodka za potni delovni čas v mesecu, v katerem je opravičen do nadomestila. 34. člen Udeleženci družbenega dogovora se strinjamo, da je osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov delavcev pri opravljanju investicijskih in drugih del v tujini za skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, njihov osebni dohodek, dosežen na podlagi osnov in meril iz samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela, brez upošteva-enja količnika JZ&jaosebne življenjske in delovne razmere v tujini, ki je opredeljen v 26. členu tega družbenega dogovora. Udeleženci družbenega dogovora si bomo prizadevali, da na smiselno enakih osnovah uredimo tudi obračunavanje in plačevanje prispevkov ter uveljavljanje pravic delavcev iz zdravstvenega varstva. * V. MATERIALNI STROŠKI 35 člen Organiza :ije združenega dela bomo glede nekaterih materialnih stroškov upoštevale družbeni dogovor o skupnih osnovah za urejanje le-teh. 36 člen Organizacije združenega dela bomo v svojih samoupravnih splošnih aktih določile, da delavcu ob napotitvi na delo v tujino pripada: — dnevnica v višini dnevnice iz II. skupine po uredbi in odločb: Zveznega izvršnega sveta; — povračilo prevoznih stroškov od sedeža organizacije združenega dela do njene DE v tujini, in sicer za prevoz, določen v potnem nalogu, — nadomestilo osebnega dohodka za polni delovni dan, obračunan in izplačan v dinarjih, po določilih samoupravnih splošnih aktov podpisnice tega družbenega dogovora, — povračilo stroškov zdravniškega pregleda. 37. člen Ob napotitvi delavca v domovino pripada delavcu: — dnevnica v višini dnevnice iz II. skupine po uredbi in odločbi Zveznega izvršnega sveta, — povračilo prevoznih stroškov, od DE do sedeža organizacije združenega dela za prevozno sredstvo, določeno v potnem nalogu, — nadomestilo OD, če delavec potuje na delovni dan, izplačano po osnovah in merilih, ki veljajo za DE, — povračilo stroškov zdravstvenega pregleda. Delavec, ki je po lastni krivdi razporejen iz tujine v domovino ali delavec, ki se brez pismenega naloga vodje DE vrne iz tujine ali delavec, ki je samovoljno prenehal z delom, nima pravice do povračil iz prve in tretje alinee tega člena. n. člen V primeru napotitve delavca iz tujine na nadaljnje zdravljenje v domovino, pripada delavcu: — dnevnica v višini, kot je določena v 36. členu tega družbenega dogovora, — povračilo stroškov prevoza iz DE do sedeža organizacije združenega dela, oziroma mesta zdravljenja, za prevozno sredstvo, določeno v potnem nalogu, — nadomestilo (M), če detavec potuje na delovni dan. Delavec mora uporabiti prevozno sredstvo in morebitno spremstvo, ki ga na predlog zdravnika (določi vodja glede na zdravstveno stanje delavca. 39. člen Za potovanje na letni dopust ima delavec pravico do povračila prevoznih stroškov, brez dnevnice, od DE do sedeža organizacije združenega dela po najkrajši poti, če organizacija združenega dela sama ne organizira prevoza. To povračilo pripada delavcu praviloma enkrat letno, izjemoma dvakrat, ob pogojih, ki jih določimo udeleženke v svojih samoupravnih splošnih aktih. 40. člen Delavcu, na delu v DE, ki službeno potuje iz tiste države, kjer opravlja dela, v drugo, pripada dnevnica v valuti in v višini, kot je za to državo določeno v samoupravnem splošnem aktu udeleženke. Delavcu, ki je razporejen na delo v tujino, pa službeno potuje po tej državi, pripada dnevnica v valuti te države in v višini, kot je določena v samoupravnem splošnem aktu udeleženke. 41. člen Delavcu se povrnejo stroški za službeno potovanje v tujino za najbolj smotrno uporabo prevoznih sredstev. gelde na opravljena službena opravila. Delavcu, ki je na službenem potovanju v domovini, v kraju, kjer je sedež organizacije združenega dela, se obarčuna OD za čas bivanja v domovini na osnovi meril, ki veljajo za delo v domovini in izplača v dinarjih. Za službena potovanja v druge kraje v domovini ima delavec pravico do povračila stroškov, kot to določajo samoupravni splošni akti organizacije združenega dela. 42. člen Organizacije združenega dela lahko v svojih samoupravnih splošnih aktih določijo primere in pogoje, kdaj prizna delavcu, za potovanja na delo v tujini ali za vrnitev v domovino svoj osebni avto, pravico do povrnitve potnih stroškov in sicer v višini dinarske cene vozovrnice za najbolj smotrno prevozno sredstvo. Delavec uporablja svoj osebni avto na lastno odgovornost. 43 člen Kadar se delavec, ki dela v tujini, smrtno ponesreči ali kako drugače umre, se krijejo stroški prevoza pokojnika v domovino do kraja, kjer se opravi pokop, iz sredstev sklada skupne porabe organizacije združenega dela, v kateri je delavec združeval svoje delo. 44. člen Organizacije združenega dela organiziramo v DE prevoz na delo in z dela, če je oddaljenost gradbišča od mesta bivanja večja od 2 km. Kadar delavci nimajo organiziranega prevoza na delo in z dela, imajo pravico do povrhčila stroškov v višini cene prevoza z javnim prevoznim sredstvom. 45. člen Terenski dodatek uporabimo delavci za kritje stroškov prenočišča in prehrane za delo na terenu, ki morata biti organizirana. Če sta prenočišče in prehrana organizirana v breme materialnih stroškov DE, se ti stroški poračunavajo v breme terenskega dodatka delavcev. 46. člen Terenski dodatek pripada delavcu samo za dneve, ki jih prebije na delu na terenu in se določi v absolutnem znesku na dan. Terenski-dodatek v posamezni državi, kjer se opravljajo dela, je za vse delavce enak. Terenski dodatek izplačujemo v valuti države, kjer delavci delajo. Višino terenskega dodatka za posamezno državo določi enkrat letno odbor udeležencev. VI. UREJANJE NEKATERIH SKUPNIH ZADEV 47. člen Organizacije združenega dela bomo v DE skupaj uveljavljale ukrepe za varno delo. V skupni DE se bomo sporazumele, katera organizacija združenega dela bo prevzela usklajevanje varstvenih ukrepov in določile pooblaščenega delavca, ki bo odgovoren za varstvo piri delu. Vsaka udeleženka mora zagotoviti skladno s- svojimi samoupravnimi splošnimi akti o varstvu pri delu osebna varstvena sredstva in opremo, ki pripadajo delavcu, upoštevaje pri tem značilnosti del v tujini. 48. člen V svojih samoupravnih splošnih aktih bomo organizacije združenega dela pri opredelitvi pravic in obveznosti do splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite upoštevale posebnosti dela in življenja v DE in odgovornost delavcev temeljne organizacije, da poskrbe za varno vrnitev svojih sodelavcev v domovino ter za ustrezno zavarovanje materialnih sredstev temeljne organizacije. 49. člen V skupni DE bomo udeleženke usklajevale svoje delovanje na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in se dogovorile za enotne ali skupne ukrepe. Usklajevanje bo zagotovila nosilka posla. Vprašanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bo obravnaval in u ejal svet DE ali svet skupne DE. Če bo treba bodo delavci izvolili tudi koordinacijsko komisijo za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. VII. NALOGE PODPISNIKOV DRUŽBENEGA DOGOVORA 50. člen ' Organizacije Združenega dela bomo uskladile svoje J samoupravne splošne akte z določili tega družbenega ' dogovora najpozneje v 6 mesecih po njegovi uveljavitvi. 1 - — 51. člen Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije bo neposredno in prek odborov sindikatov dejavnosti spodbujal uveljavljanje družbenega dogovora v samoupravnih splošnih aktih in v vsakodnevni praksi. Odbori dejavnosti bodo pri oblikovanju samoupravnih sporazumov v dejavnostih vztrajali, da se v njih opredelijo osnove in merila tega dogovora. Sindikat bo spremljal uresničevanje samoupravnih pravic in odgo- vornosti delavčev ter krepil njihovo vlogo pri opravljanju del v tujini. 52. člen Gospodarska zbornica Slovenije bo spodbujala dosledno uveljavljanje tega družbenega dogovora ter spremljala njegov prispevek k povečanju investicijskih in drugih del v tujini. Skupno s splošnimi združenji si bo Gospodarska zbornica Slovenije prizadevala za oblikovanje takšnih strokovnih rešitev v samoupravnih sporazumih v dejavnostih, ki bodo upoštevali določila tega družbenega dogovora. Gospodarska zbornica Slovenije bo spremljala pogoje za prevzemanje in izvajanje del v tujini in rijihOv vpliv na družbenoekonomski položaj delavcev na teh delih. 53. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo v skladu s svojo pristojnostjo spremljal njegovo uresničevanje. Republiški komite za delo bo pri izdajanju soglasij organizacijam združenega dela za pošiljanje delavcev na začasno delo v tujini ocenjeval ustreznost družbenoekonomskega in samoupravnega položaja teh delavcev v DE v tujini tudi glede tega družbenega dogovora ter predlagal Zveznemu komiteju za delo, zdravstvo ih socialno varstvo, naj pri nadziranju varstva naših državljanov na začasnem delu v tujini ocenjujejo tudi njegovo ustreznost glede določil tega družbenega dogovora. 54. člen Zaradi usklajenega delovanja in medsebojne koordinacije ustanavljamo udeleženci skupen organ udeležencev tega družbenega dogovora — odbor udeležencev družbenega dogovora. Vanj delegiramo po enega delegata vsak udeleženec. Odbor udeležencev: — spremlja in ocenjuje uveljavljanje tega družbenega dogovora, — predlaga podpisnikom ukrepe za njegovo uveljavljanje in razlaga določila tega družbenega dogOvora, — opravlja druge naloge določene s tem družbenim dogovorom. Odbor udeležencev najmanj enkrat letno oceni uveljavljanje družbenega dogovora in sprejme usmeritve za nadaljnje delovanje udcležencev in opravlja druge zadeve v zvezi s tem družbenim dogovorom. 55. člen Udeleženci družbenega dogovora ustanavljamo kot izvršni organ odbora udeležencev izvršni odbor udeležencev družbenega dogovora. V izvršni odbor udeležencev delegiramo po enega delegata in njegovega namestnika Republiški svet Zt^eze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ter 6 delegatov ih njihovih namestnikov po medsebojnem dogovoru organizacije združenega dela udeleženke tega družbenega dogovora. Izvršni odbor udeležencev organizira delo odbora udeležencev družbenega dogovora, skrbi za pripravo gradiv za seje odbora in za uveljavljanje sklepov in .usmeritev odbora ter opravlja naloge, ki mu jih poveri odbor. 56. člen - Sedež odbora udeležencev in njegovega izvršnega odbora je pri Gospodarski zbornici Slovenije. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 57. člen V primerih, ko so s predpisi države, kjer opravljamo dela, določena obvezna merila ali osnove za obračun osebnih dohodkov delavcev ali pa druge pravice delavcev drugačne kot v tem družbenem dogovoru, bomo udeleženke družbenega dogovora upoštevale te predpise. 58. člen Ce organizacije združenega dela sodelujejo pri delih, katerih nosilci so organizacije združenega dela iz drugih republik, se lahko uveljavljanje posamičnih pravic in odgovornosti, katerih skupne osnove ureja ta družbeni dogovor, uskladi z ureditvijo, ki jo uveljavlja nosilec posla. 59. člen Republiški svet Zve. o sindikatov, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije si bodo prizadevali, de bodo določila tega družbenega dogovora smiselno uveljavile tudi temeljne organizacije združenega dela, ki niso udeleženke družbenega dogovora. a imajo v predstavništvih in drugih enotah v tujini svoje delavce. GO člert K temu družbenemu dogovoru lahko pristopijo tudi druge temeljne organizacije združenega dela, ali delovne skupnosti, ki opravljajo investicijska in druga dela v tujini ali kakorkoli sodelujejo s takimi organizacijami. Te organizacije združenega dela so dolžne uskladiti svoje samoupravne splošne akte z družbenim dogovorom v 6 mesecih po pristopu. Gl. člen Ta družbeni dogovor se uporablja v že obstoječih, kakor tudi v novoustanovljenih DE. Udeleženci družbenega dogovora pa se lahko na seji odbora udeležencev dogovorimo, da se posamezna njegova določila začno uporabljati postopoma 62. člen Pobudo za spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora lahko poda vsaka podpisnica. Spremembe in dopolnitve se sprejemajo po enakem postopku kot ta družbeni dogovor. 63. člen Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga sprejme večina udeleženk samoupravnega sporazuma o načinu in pogojih usklajenega nastopanja pri izvajanju investicijskih del v tujini, ki je bil objavljen v Vestniku Gospodarske zbornice Slovenije, št. 40/76. Gospodarska zbornica Slovenije. Zveza sindikatov Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in ga podpišejo pooblaščeni delavci teh organizacij. 64. člen Ta družbeni dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Sr Ljubljana, dne 13 decembra 1983. Podpisniki: Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ter organizacije združenega dela in delovne skupnosti • SGP Slovenija ceste - Tehnika, Titova 38, Ljubljana: TOZD Projek*-, TOZD Inženiring, TOZD Gradnje, TOZD Zelezokrivska dejavnost, TOZD Opažne konstrukcije, TOZD Visoke gradnje, TOZD Niz- ke gradnje, TOZD Strojni inženiring, TOZD Mehanizacija, TOZD Gradnje Piran, TOZD Nizke gradnje, TOZD Elektroobnova, TOZD Opekarne, TOZD Industrija apna Kresnice, TOZD Industrija betonskih izdelkov Stožice, TOZD Mehanični obrati, TOZD Agroobnova, TOZD Gradnje; GIP INGRAD, Lava 7, Celje: TOZD Gradbena operativa Celje; TOZD Gradbena operaiiva Laško, TOZD Gradbena operativa Šentjur, TOZD Gradbena operativa Žalec, TOZD Gradbena operativa Slovenske Konjice, TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina, TOZD Gradbena operativa Ljubljana, TOZD IGM Medlog, TOZD PO, TOZD Mehanizacija, TOZD Lesni obrati Gomilsko, TOZD Mobiiia Ljubljana, TOZD Prevozi Ljubljana, TOZD Projektivni biro, Delovna skupnost skupne službe; IB ELEKTROPROJEKT, Hajdrihova 4, Ljubljana. RUDIS INŽENIRING, Trg revolucije 11, Trbovlje; GIP GRADIS, Smartinska 134/a, Ljubljana: TOZD Biro za projektiranje Ljubljana, TOZD Biro za projektiranje Maribor, TOZD GE Ljubljana, TOZD GE Ljubljana - okolica, TOZD Strojni prometni obrat Ljubljana, TOZD Železokrivnica Ljubljana, TOZD GE Jesenice, TOZD GE Koper, TOZD GE Celje, TOZD GE Maribor, TOZD Gradnje Ptuj, TOZD GE Ravne na Koroškem, TOZD Nizke gradnje Maribor, TOZD Kovinski obrati Maribor, TOZD Obrat gradbenih polizdelkov Ljubljana, TOZD Kovinski-obrati Ljubljana; SGP KONSTRUKTOR, Sernčeva 8, Maribor: TOZD Projektivno-tehnični biro Komuna projekt Maribor, TOZD Gradbeništvo Maribor, TOZD Granit Slovenska Bistrica, TOZD Pomurje Murska Sobota, TOZD Gre ibenik Lendava. TOZD Gradbena obrt Klepovod Maribor, TOZD Opekarna Puconci, TOZD Opekarna Dolga vas, TOZD Gradivo Maribor, TOZD Kovinar Maribor; SGP PIONIR, Kettejev drevored 37, Novo mesto: TOZD Projektivni biro Novo mesto, TOZD Gradbeni sektor Ljubljana, TOZD Gradbeni sektor Novo mesto, TOZD Gradbeni sektor Krško, TOZD Togrel Leskovec pri Krškem, TOZD Lesni obrat Novo mesto, TOZD Keramika in zaključna dela Novo mesto, TOZD Gradbena operativa Metlika, TOZD MKI Novo mesto; GIP VEGRAD, Prešernova 9a, Titovo Velenje: TOZD Gradnje Titovo Velenje, TOZD Mehanizacija Titovo Velenje, TOZD Zaključna dela Titovo Velenje, TOZD Vemont Titovo Velenje, TOZD Gradbenik Ljubno ob Savinji, TOZD Gradnja Ljubljana, TOZD Projektivni biro Titovo Velenje, TOZD Keramičarstvo Šoštanj; EM HIDROMONTAŽA, Gosposvetska 84—86, Maribor: TOZD Projektiva in konstrukcije Maribor, TOZD Oskrba Maribor, TOZD Montaža Maribor, TOZD Proizvodne delavnice Maribor; METALNA, Zagrebška 20, Maribor, TOZD Montaža investicijske opreme; MERCATOR — MEDNARODNA TRGOVINA, Titova 66, Ljubljana, TOZD Slovenija sadje, zunanja trgovina; IMF, Titova 37, Ljubljana: TOZD Inženiring biroji Maribor, TOZD Montaža Maribor, TOZD Elektrokovinar Ptuj, TOZD Blisk Murska Sobota, TOZD Projektiva Maribor, TOZD Ogrevanje, vodovod Ljubljana, TOZD Klima — montaža Ljubljana, TOZD Montaža Koper, TOZD. Elektro-montaža, Delovna skupnost skupnih služb Emont, TOZD Projektivni biro Ljubljana, TOZD Inženiring uvoz-izvoz Ljubljana, TOZD Montažna proizvodnja Celje, Termika TOZD Montaža Ljubljana, TOZD Montažne instalacije Maribor, TOZD Proizvodnja investicijske in splošne opreme Maribor; TEGRAD, Smartinska 10, Ljubljana; GP STAVBAR, Industrijska 13, Maribor: TOZD Splošni projektivni biro Maribor, TOZD Visoke gradnje Maribor,, TOZD IGM Hoče, TOZD Opekarna Pragersko. 1631. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe 60. točke 9. člena pravilnika o disciplinski in mate-tialni odgovornosti delavcev DO Steklarna Hrastnik, TOZD Avtomatska predelava steklene mase Hrastnik, po javni obravnavi dne 12. 12. 1983 odločilo: Razveljavi se določba 60. točke 9. člena pravilnika o disciplinski in materialni odgovornosti delavcev DO Steklarna Hrastnik, TOZD Avtomatska predelava steklene mase Hrastnik z dne 15. 1. 1983. O b r a z 1 o ž i t .£ v Sodišče združenega dela v Ljubljani je s predlogom začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe 60. točke 9. člena pravilnika o disciplinski in materialni odgovornosti delavcev DO Steklarna Hrastnik, TOZD Avtomatska predelava steklene mase Hrastnik z dne 15. 1. 1983, ki določa, da se šteje kot težja kršitev delovne obveznosti »kršenje reda v samskih domovih«. Predlagatelj je mnenja, da je navedena določba pravilnika v neskladju s sistemom disciplinske odgovornosti delavcev v združenem delu, ker delavci po določbi 6. člena zakona o delovnih razmerjih osebno odgovarjajo za delovne obveznosti pri delu oziroma v zvezi z delom. Po predlagateljevem mnenju je mogoče označiti kot kršitev delovne obveznosti le ravnanje, ki pomeni neposredno nevarnost za uspešno odvijanje delovnega procesa. Zakon o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76 in 57/83) in zakon o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/83 — prečiščeno besedilo) določata, da so delavci vzajemno in osebno odgovorni za izvrševanje delovnih obveznosti v delovnem razmerju (prvi odstavek 193. člena ZZD in prvi odstavek 146. člena ZDR). Delavec ima obveznost pri delu in v zvezi z delom (6. člen ZDR). Delavec odgovarja za kršitve delovnih obveznosti in za druge kršitve delovne discipline (drugi odstavek 193. člena ZZD). Delavec je disciplinsko odgovoren po določbah zakona o združenem delu, zakona o delovnih razmerjih in samoupravnih splošnih aktov za kršitve delovnih obveznosti in druge kršitve delovne discipline (prvi odstavek 148. člena ZDR). S samoupravnim splošnim aktom ni mogoče določiti kot kršitev delovne obveznosti oziroma delovne discipline vsakega ravnanja, ki ni v zvezi z delom, pomeni pa kršitev reda v samskem domu. Red v samskih domovih namreč ureja organizacija združenega dela sama, saj se prostori za nastanitev posameznikov (samski domovi) po določbi 2. točke drugega odstavka 4. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82) ne. šteje za stanovanja. V hišnem redu ali drugem samoupravnem splošnem aktu pa se predpišejo ukrepi za nespoštovanje njegovih določb. Ustavno sodišče je glede na navedeno na podlagi 413. člena ustave in 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodišče SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Janko Česnik, Jože Pemuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar. St. U I 44/83-19 Ljubljana, dne 12. decembra 1983. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r. 1632. Na podlagi 130. in naslednjih členov zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77, 30/78, 27/82), 53. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list ?RS, št. 35/79) in samoupravnega sporazuma o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 sklenejo občinske skupnosti otroškega varstva SAMOUPRAVNI SPORAZUM o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta 1. člen i V samoupravnem sporazumu o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta (Uradni li^t SRS. št. 4/81) se v tretji alinei 2. člena črta besedilo: »konzilija zdravnikov ali invalidske komisije pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji trajno ali za dobo najmanj enega leta popolnoma nesposobna za samostojno življenje in delo« in nadomesti z besedilom: »pristojne zdravstvene organizacije trajno oziroma začasno nesposobna za samostojno življenje in delo.« 2. člen V 9. členu se v prvi oziroma drugi vrsti' za besedo »porodu« črtajo besede: »do 56. dne po rojstvu otroka«. 3. člen V tretjem odstavku 12. člena se nadomesti besedilo: »mora predložiti ustrezna dokazila o upravičenosti do porodniškega dopusta« z besedilom: »ima pravico tudi do nepretrganega porodniškega dopusta v obsegu, zmanjšanem za toliko, kolikor je mati to pravico že izrabila, najmanj pa za 28 dni. Oče dokazuje upravičenost do porodniškega dopusta z ustreznimi dokazili.« 4. člen V drugem odstavku 14. člena se nadomesti beseda »drugega« z besedo »prvega«. 5. člen 18. člen se črta. 6. člen V prvem odstavku 19. člena se črtata besedi »ali nadomestila«. 7. člen Za 20. členom se dodajo novi 20.a, 20.b, 20.c in 20.č člen, ki se glasijo: ~20.a člen Nadomestila osebnega dohodka se usklajujejo z gibanjem nominalnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na'območju SR Slovenije. Gibanje nominalnih osebnih dohodkov se ugotavlja po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko. 20.b člen Nadomestila se usklajujejo akontativno med letom za odstotek povečanja nominalnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju , SR Slovenije v tekočem letu. Ob začetku vsakega leta se opravi dokončna uskladitev nadomestil osebnega dohodka za minulo leto glede na zvišanje nominalnih osebnih dohodkov vseh delavcev v SR Sloveniji v primerjavi z letom poprej. "20.c člen Upravičenec ima pravico do povečanega nadomestila osebnega dohodka po šestih mesecih zadržanosti z dela zavoljo poroda in nege otroka. ^ 20.Č člen Nadomestilo osebnega dohodka ne more biti večje od osebnega dohodka, ki bi ga upravičenec dosegel, če bi delal. Nadomestilo osebnega dohodka upravičenca, ki je pred zadržanostjo z dela izpolnjeval delovne obveznosti za poln delovni čas, ne more biti nižje, kot so minimalni življenjski stroški na delavca, ki jih v skladu z zakonom v maju in v septembru objavi v Uradnem listu SRS Zavod SR Slovenije za statistiko.« 8. člen . Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije ugotovi, da so ga sprejele najmanj tri četrtine občinskih skupnosti otroškega varstva. 9. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu 'SRS. St. 19-16-85-82-4 Ljubljana, dne 28. decembra 1983. Predsednica skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije Nada Mikič-Bulc L r. 1633. Na podlagi 18. člena samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta (Uradni list SRS, št. 4/81) je skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije dne 28. decembra 1983 sprejela SKLEP o uskladitvi nadomestil osebnega dohodka za porodniški dopust 1 Upravičenec, ki že več kot šest mesecev prejema nadomestilo osebnega dohodka za zadržanost z dela zavoljo porodniškega dopusta, ima_ pravico do uskladitve nadomestila. Uskladi se nadomestilo osebnega dohodka za porodniški dopust, ki se obračuna in izplača za sedmi in vsak nadaljnji mesec zadržanosti z dela. 2 Po uradnih statističnih podatkih se je povečal nominalni čisti osebni dohodek vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije v obdobju od 1. januarja 1983. leta do 30. septembra 1983. leta za 17,8 odstotka. 3 Na podlagi y ugotovitev o rasti nominalnih či-.stih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev v SR Sloveniji se akontativno uskladijo nadomestila osebnih dohodkov za porodniški dopust od 1. januarja 1983. leta za 17,8 odstotka. 4 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 19-5-21-83-4 Ljubljana, dne 28. decembra 1983. Predsednica skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije Nada Mikič-Bulc L r. 1634. Na podlagi 114. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83) in 264. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/82) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 14. decembra 1983 sprejela SKLEP o določitvi zavezancev za plačilo prispevkov, osnove za obračunavanje, višino in način plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v posebnih primerih zavarovanja iz 16., 17. in 18. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za leto 1984 I Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za osebe, ki so zavarovane samo za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni, ter za osebe, zavarovane za posebne primere zavarovanja, se obračunavajo in plačujejo po naslednjih stopnjah oziroma v naslednjih zneskih in sicer: 1. Za vse udeležence programov srednjega usmerjenega izobraževanja zavarovane za invalidnost in telesno okvaro, ki sta posledici nesreče pri delu in poklicne bolezni (1. točka prvega odstavka 16. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: republiškega zakona) in sicer v letnih zneskih: — za 1. letnik 15 din na posameznika, — za 2. letnik 46 din na posameznika, — za 3. letnik 23 din na posameznika, — za 4. letnik 23 din na posameznika. Prispevek za udeleženca srednjega usmerjenega izobraževanja plačuje Izobraževalna skupnost Slovenije v imenu vseh posebnih izobraževalnih skupnosti. 2. Za mladostnike z motnjami v telesnem in 'duševnem razvoju pri praktičnem delu v organizacijah za usposabljanje ali na obveznem praktičnem delu v organizacijah združenega dela (2. točka prvega odstavka 16. plentf republiškega zgkona), za osebe, ki so po končanem šolanju na prostovoljni praksi ne glede na to, ali za to prakso prejmejo nagrado (3. točka prvega odstavka 16. čjena republiškega zakona), vojaške invalide, civilne invalide vojne in druge invalidne osebe na poklicni rehabilitaciji oziroma usposabljanju pri praktičnih delih ali vajah (4. točka prvega odstavka 16. člena republiškega zakona), znaša prispevek v mesečnem znesku 50 din." Prispevek za zavarovance iz 2. točke prvega odstavka 16. člena republiškega zakona plačujejo zavodi za vedenjsko in osebnostno motene oziroma organizacije združenega dela. pri katerih so te osebe na usposabljanju. Prispevek za zavarovance iz 3. točke prvega odstavka 16. člena republiškega zakona plačujejo organizacije, v katerih so osebe na prostovoljni praksi. Prispevek Za osebe iz 4. točke prvega odstavka 16. člena republiškega zakona plačujejo organizacije, pri katerih so te osebe na poklicni rehabilitaciji oziroma usposabljanju pri praktičnih delih ali vajah. 3. Za osebe, ki opravljajo delo na podlagi pogodbe o delu (5. točka prvega odstavka 16. člena republiškega zakona) znaša prispevek 1,50 °/o od bruto osebnega prejemka po pogodbi o delu. Prispevke plačujejo temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter nosilci samostojnega osebnega dela. 4. Za učence srednjih šol oziroma študente višjih in visokih špl, ki opravljajo dela preko mladinskega oziroma študentskega servisa (6. točka prvega odstavka 16. člena republiškega zakona), plačujejo ti servisi prispevek v. letnem znesku 100 din na člana študentskega oziroma mladinskega servisa. 5. Za osebe na prestajanju kazni zapora ter mladoletnike, proti katerim se izvršuje vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom. pri delu pri poklicnem izobraževanju in pri opravljanju dovoljenih dejavnos-ti v skladu z zakonom (7. točka prvega odstavka 16. člena republiškega zakona) plačuje prispevek kazensko pobglj-ševalni zavod oziroma vzgojni poboljševalni dom po stopnji 1,5 P/o od mesečne osnove 8.540 din. II Ne plačuje se prispevek za pokojninsko In invalidsko zavarovanje za naslednje osebe, ki so zavarovane za primere invalidnosti in telesne okvare kot posledice poškodbe pri delu, in sicer za: — udeležence mladinskih delovnih akcij v SR Sloveniji ; — osebe, ki sodelujejo pri organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred elementarnimi nesrečami; , — osebe, ki opravljajo dela oziroma naloge vojaške službe, narodne zaščite, civilne zaščite ali enot za zveze družbenopolitičnih skupnosti pri usposabljanju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter pri preprečevanju sovražnih in drugih družbi škodljivih dejanj; — osebe, ki pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim urddnim osebam teh organov pri izpolnjevanju nalog s področja varstva ustavne ureditve, osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, vzdrževanja javnega reda in miru, pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj ter pri prikrivanju in prijemanju storilcev, konjroii gibanja v mejnem pasu in varovanju pred drugimi kršitvami nedotakljivosti državne meje; — osebe, ki opravljajo naloge organov za notranje zadeve kot osebe v rezervnem sestavu .organov za notranje zadeve; — osebe, ki opravljajo na poziv državnih in drugih pooblaščenih organov samoupravne, javne in druge družbene funkcije ali državljanske dolžnosti; • — osebe, ki kot športniki, trenerji ali organizatorji v-okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah; — osebe, ki kot člani prostovoljnih gasilskih organizacij opravljajo naloge pri gašenju požarov, reševanju, usposabljanju, zavarovanju na požarno nevarnih mestih in pri javnih prireditvah, naloge pri javnih nastopih in demonstracijah s prikazovanjem demonstrativnih vaj ter pri poučevanju ljudi o požarni varnosti; — osebe, ki kot člani gorske reševalne službe ali potapljači opravljajo naloge reševanja življenj ali odvrnitve oziroma preprečitve nevarnosti, ki neposredno ogrožajo življenje ah premoženje občanov. III Za študente višjih in visokih šol, kadar so na obveznem praktičnem delu v okviru šolskega programa, 'ali kadar so na obveznem praktičnem delu pri drugih organizacijah in skupnostih, le-te organizacije plačujejo prispevek v mesečnem znesku 46 din. Prispevek v višini mesečnega zneska iz prejšnjega odstavka plačujejo organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti tudi v primerih, kadar so pri njih na prostor'ul j ne m praktičnem delu udeleženci srednjega usmerjenega izobraževanja ali študenti višjih oziroma visokih šol, ki so tu čas zavarovani za invalidnost in telesno okvaro kot posledico poškodbe pri delu in poklicno bolezen. ty S tem sklepom se nadomesti, sklep o določitvi prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posebne primere zavju ovanja za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 45,82). V Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984. St. 01000-130 Ljubljana, dne 14. decembra 1983. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar 1. f. 1635. Na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 19. člena zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ. št. 23'82 in 77/ 82) in 264. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, St. 10/32) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 14. decembra 1983 sprejela S K L. E P 0 osnovati za odmero pravic In za obračunavanje in pla evanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za v tujini zaposlene zavarovance I Ta sklep določa od katerih osnov se odmerjajo pravice in obračunavajo m plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko za'vai ovan je za zavarovance, zaposlene v tujini, ki so v času zapustitve v tujini obvezno zavarovani pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na podlagi 2 in 3 točke prvega odstavka 19 člena zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. II Osnove za odmero pravir iz pokojninskega in invalidskega -zavarovanja so za zavarovance iz i točke tega sklepa naslednje 1 tninpolkratni povpiečni nominalni osebni dohodek vseh delavcev, zaposlenih v SR Sloveniji, dosežen v preteklem letu 2 dvainpolkiatm puvpr-^ni nominalni osebni dohodek vseh delavcev, zaposlenih v SR Sloveniji, dosežen v preteklem letu 3 enoinpntkratm povprečni nomnalm osohni dohodek vseh delavcev, zaposlenih v SR Sloveniji, dosežen v preteklem letu Osnove iz prvega odstavka te točke so izražene v neto zneskih in se upnici! nio za odmero nravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za obračunavanje in plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa se tako določene neto osnove povečajo za prispevke in davke, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. III Zavarovanci iz. 1 točke tega sklepa, ki prvič vstopa v zavarovanje na tej podlagi, se ob prijavi v zavarovanje odloči za eno izmed osnov iz 11. točke tega sklepa V primeru, da se zavarovanec ob vstopu v zaiaio-vanje ne odloči za eno izmed osnov, se vzarpe kot osnova za odmero pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in s tem kot osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov, najnižja osnova iz II. točke tega sklepa. 1 IV Zavarovanec iz I točke lega sklepa se lahko odloči za spremembo osnove vsako letu najkasneje do 31. marca tekočega leta. Zavarovanec, ki v roku iz prvega odstavka te točke ne izbere nove osnove, je zavarovan in plačuje prispevke od dotedaj izbrane osnove. V Zavarovanec, ki je bil zavarovan do 31 12. 1983 po sklepu o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevka za v tujini zaposlene zavarovance za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 45/82), se mora pdločiti za zavarovanje po eni izmed osnov iz II. točke tega sklepa, najkasneje dn 31 marca 1983. sicer se zavaruje po naj-nižji usnovi iz navedene točke VI Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1 jauuai ia 1984 St. U1UUU-130 Ljubljana, dne 14. decembra 1983 Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi tlregar 1. r 11136. Na podlagi 115 člena zakona o pokojninskem m invalidskem zavarovanju (Uradni lisi SRS. št 27/8.3) tei 284 člena statuta Skupnosti pokojninskega m invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 10-821 je skupščina Skupnosti pokojninskega m invalidskega ' zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 14 decembra 1983 spi ujela SKLEP o načinu izvajanja pokojninsko-invaiidskega zavarovanja in osnovah za odmero pravic in za obračunu vanje in plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanja z.a zavarovance iz 9. in 13. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 1 Zavarovanci Iz 9 In 13 člena republiškega zakona o -Hikojninskem n invalidskem zavmucn iju iv (judalje-vanju: republiškega zakona) si zagotovijo izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja z vložitvijo prirnvp v zavarovanje, ki jo vložijo ori območni le lovni enoti strokovne službe skupnosti, pri drugi pooblaščeni samoupravni interesni skupnosti ah upravi za družbene prihodke (v nadaljevanju oriiavnn-odiavna služba) 11 Zavarovanec, ki opravlja samostojno gospodarsko ali odvetniško dejavnost, vloži prijavo v zavarovanje pri prijav no-od ta vni službi na območju katere le se dež obratovalnice ali odvetniške pisarne Drugi zavarovanci iz 9 člena in zavarovanci iz 13 člena republiškega zakona vložijo pri lavo v zavrti ovn nje pn prijavno odjavni službi, na olimočm katere te njihovo stalno prebivališče Pri prijavno-odjavni službi iz. prvih dveh odstavkov te točke vlagajo zavarovanci tudi prijavo sprememb med zavarovanjem m odjavo iz zavarovanja III Prijavi v zavarovanje priloži zavarovanec iz 9 člena republiškega zakona ustrezno potrdilo iz drueega odstavka 13. člena statuta skupnosti (Uradni list SRS. št 40/83) in Izjavo, da mu je opravljanje samostojne dejavnosti edini ali glavni poklic Vrhunski športnik priloži prijavi v zavarovanje potrdilo Telesnokulturne skupnosti Slovenile o lastnosti vrhunskega športnika. Ob vložitvi prijave v zavarovanje se zavarovanec iz prvega in drugega odstavka te točke izjavi tudi o osnovi za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje IV Prijavno odjavna služba vroči en izvod prijave v zavarovanje pristojni upravi za družbene prihodke zaradi odmere in pobiranja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V spornih primerih odloči o lastnosti zavarovanca pristojni odbor za uveljavljanje pravic s sklepom. V Zavarovanec iz 9. člena republiškega zakona, kateremu se ne ugotavlja osebni dohodek po družbenem dogovoru o merilih in načinu ugotavljanja osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne in negospodarske storitve (Uradni list SRS, št. 2/75 in 2/77) plačuje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po osnovah določenih s tem sklepom. VI Osnove za odmero pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja a zavarovance iz 9. člena republiškega zakona, ki se jim ne ugotavlja osebni dohodek, in za zavarovance iz 13. člena republiškega zakona, so naslednje: 1. znesek najhižje pokojninske osnove, 2. enoinpolkratni znesek najnižje pokojninske osnove, 3. dvakratni znesek najni/ je pokojninske osnove, 4. dvainpolkratni znesek najnižje pokojniske osnove, 5. triinpolkratni znesek najnižje pokojninske osnove, 6. štiriinpolkratni znesek najnižje pokojninske osnove, 7. petkratni znesek najnižie pokojninske osnove. Osnove iz prvega odstavka te točke so izražene v neto zneskih in se uporabljajo za odmero pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za obračunavanje in plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa se tako določene neto osnove povečajo za prispevke in davke, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. , Za določitev osnove po prvem odstavku te točke se upošteva znesek najnižje pokojninske osnove, veljavne v posameznem koledarskem letu zavarovanja. VII Zavarovanec lahko vsako leto izbere osnovo, od katere bo plačeval prispevke najka neje do 31. marca. Izbira osnove velja od 1. januai a tekočega leta. Zavarovanec, ki v roku iz ] rvega od- tavka te točke ne izbere nove osnove, plačuj prispevke od dotedaj izbrane osnove Spremembe, iti se nanaša o na izbiro osnove za plačilo prispevkov spoioča zavarovanec pristojni prijav-no-odjavni službi. VIII Dokler ni določen znesel najnižje pokojninske osnove za tekoče leto, oziroma Jokier ni dokončno ugotovljen osebni dohodek od opravljanja samostojne dejavnosti za tekoče leto, plačuje zavarovanec prispevke kot akontacijo v višini mesečne obveznosti za preteklo leto. IX Zavarovanec, ki se mu ugotavlja osebni dohodek od opravljanja samostojne dejavnosti, plačuje dotlej, dokler ta osebni dohodek za prvo leto opravljanja samostojne dejavnosti ni dokončno ugotovljen, prispevek kot akontacijo od najnižje osnove iz VI. točke tega sklepa. X Osebi, ki ne vloži prijave za zavarovanje ob pričetku opravljanja samostojne dejavnosti na podlagi katere je obvezno zavarovana oziroma zavezana k zavarovanju po 9 ali 13. členu republiškega zakona, prijavo v zavarovanje pa vloži kasneje, se odmerjeni prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za čas od pričetka opravljanja samostojne dejavnosti do vložitve prijave v zavarovanje, valorizirajo s količniki za preračun osebnih dohodkov iz prejšnjih let zavarovanja na raven leta pred letom, v katerem vloži prijavo v zavarovanje. XI Zavarovanci iz 9. člena republiškega zakona, ki se jim ne ugotavlja osebni dohodek po družbenem dogovoru, za katere se je do 31. 12. !983 izvajalo zavarovanje po pogodbah e iztajanju poke mitskega in invalidskega zavarovanja, sklenjenih med skupnostjo ter združenji, oziroma predstavnik; oseb, ki upravljajo sat • • .stojno poklicno dejavnost v SR Sloveniji, morajo n; j kas neje do 31. marca 1984 podati izjavo o izbiri osnove iz VI. točke tega sklepa Do izbire osnove, oziroma vse dotlej, dokler ne bo znan znesek najnižje pokojninske osnove /a leto 1984 pa plačujejo za aro.anc' iz prvega odstavka te točke prispevke kot akontacije v' višini me-ečne obveznosti za preteklo leto. XII Z dnem, ko začne veljati ;a sklep, preneha izvajanje zavarovanja po go. bah iz aja: u pokoj inskega in invalidskega > ivan var. a oi-vb, ki opravljajo samostojno dejavi ust Ta sklep zavne ' tljai osmi dan p< objavi v Uradnem listu SRS, up« a -Ija pa sc od 1 jan ar j-. 198; dalje. St. 01000-130 Ljubljana, c.ne 14. decembra 1083. Skupščina Skup nosi-, pokojn" • sitega in invalidskega zavarovanja v S Sk veniji Predsednik i rdi . reg r 1. r. 1627. Na podlagi 12. in 116. čler' za! ona o pokojninskem in invalidskem zavaiova; iu C "rad M li .SRS, št. 27/83) in 264. člena statuta Skupnosti pokojn’ '.skrna in invalidskega zavarotanjo v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/82) je skupščina Skupnosti poko minskega in invalidskega zavai ovanja v SR Sloveniji na seji dne 14. decembra 1983 sprejela SKLEP o načinu izvajanja pokojni vskega in invalidskega zavarovanja ter o osnovah ža odmero pravic in obračunavanje in plačevanje prispevkov za zavarovance-kmete in člane njihovih gospodarstev, ki se jim ne ugotavlja osebni dohodek I Ta sklep določa način izvajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja za zavarovance iz 10. in 11. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ( v nadaljevanju: republiškega zakona). Zavarovanci iz 10. člena republiškega zakona si zagotavljajo izvajanje zavarovanja v skladu s 94. členom 'republiškega zakona na način kot je določen za delavce v združenem delu. Zavarovanci iz 11. člena republiškega zakona si zagotavljajo izvajanje zavarovanja v skladu s 176. členom statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40/83), z vložitvijo prijave v zavarovanje pri pristojni prijav-no-odjavni službi. II Za zavarovance iz 10. člena republiškega zakona je pristojna pri javno-od javna služba, na območju katere ima sedež temeljna zadružna ali druga organizacija združenega dela, pri kateri je zavarovanec pridobil lastnost združenega kmeta. Za zavarovance iz 11. člena republiškega zakona je pristojna prijavno-od 'avna služba, na območju katere je sedež občinske uprave za družbene prihodke, ki je za zavarovanca pristojna za odmero, pobiranje in izterjavo davkov in prispevkov. Pri j avno-odj avna služba iz 1. in 2. odstavka te točke je pristojna tudi za v loč iev sprememb med zavarovan ,em in za odj-vo zavarovanja v skladu z 97. členom republiškega zakona. III Zavarovanec iz 11. člena repu' liškega zakona ki prvič vstopa v za 'arovanj^, priloži prijavi v zavarovanje potrdilo prisi ijnega o čin- ega upravnega organa, da opravlja kmetijsko d' o ni st ! it edini ali glavni poklic. Za zavaroval za, ki je >il do 31 12. '983 zavarovan po zakonu c sta istnem zavarovanju kmetov, se šteje kot potrdilo 'v/ prvega odjavi; n te- točke z a c’ m od’neba o odmeri »vk: za aro- tno zaVa z anje kmetov ali zdravstvena i/ :azr ca. V primeru, da zavarovanec nc opravlja kmetijske dejavnosti kot edini poklic, mora prijavi v zavarovanje priložiti potrdilo dele žne irganizacije, pri kateri je v delovnem r; merju in iz raterega je razvidno število ur zaposlitve na dan. IV Pri javno-odjavna služba izda na podlagi prijave v zavarovanje poti lilo o prijavi v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer za zavarovance iz 10. člena republiškega zakona 'temeljni -adružni zli drugi organizaciji združenega dela, za zavarovar e iz 11. člena republiškega zakona pa nosilcem kmetijske dejavnosti oziroma vlož.nikom prijave. Pri javno-od j n vna služba vroči en izvod' prijave v zavarovanje pristojni upravi za družbene prihodke zaradi odmere in pobiranja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kmet oziroma član njegovega gospodarstva, "‘kateremu je bila prijava v zavarovanje zavrnjena, ima pravico uveljavljati lastnost zavarovanca pri skupnosti. O lastnosti zavarovanca odloča pristojni odbor za uveljavljanje pravic s sklepom. V Zavarovanci iz 10. in 11. člena republiškega zakona, ki se jim ne ugotavlja osebni dohodek, plačujejo pri- spevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po osnovah, določenih s tem sklepom. VI Osnove za odmero pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so naslednje: - 1. 50 %> najnižje pokojninske osnove 2. 60 °/o naj nižje pokojninske osnove 3. 70 % naj nižje pokojninske osnove 4. 85 %> najnižje pokojninske osnove 5. najnižja pokojninska osnova 6. 25 °/o najvišje pokojninske osnove 7. 40 °/o najvišje pokojninske osnove 8 60 %> najvišje pokojninske osnove 9. 80 %> naj višje pokojninske osnove 10. najvišja pokojninska osnovk. Najnižjo in najvišjo pokojninsko osnovo za posamezno koledarsko leto zavarovanja določi skupnost s sklepom. Osnove iz prvega odstavka te točke so izražene v neto zneskih in se uporabljajo za odmero pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za obračunavanje in plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa se tako določene neto osnove povečajo za prispevke in davke, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. VII Zavarovanci, ki so v delovnem razmerju manj kot poln delovni čas, in se zavarujejo za preostali delovni čas na podlagi c prav! janj i kmetijske dejavnosti, plačujejo sorazmerni de) prisj wka glede na število ur tega zavarovanja od zbrane o nove po VI. točki tega sklepa. Določbe te er sk epa glede načina izvajanja pokojninskega in in ilid kega zavarovanja veljajo tudi za zavarovance iz prvega odstavka te točke. VIII Zavarovanec iz V i .čke tega sklepa lahko vsako leto izbira osnovo, ob katere bo plačeval prispevek, najkasneje do 31. m arca Izb- ana osnova velja od 1. januarja tekočega leta. Spremembe osnov za zavarovance iz 10. člena republiškega zakona javljajo temeljne zadružne ali druge organizacije združenega dela pristojni prijavno-odjavni službi. Zavarovanci iz 11, člena republiškega zakona javljajo spremembe o osnovah pristojni prijavno-odjavni službi zase in za člane njihovih gospodarstev. IX Dokler ni določen znesek najnižje in najvišje pokojninske osnove za tekoče leto, plačujejo zavarovanci iz V. točke tega sklepa prispevek kot akontacijo v znesku prispevka od osnove iz preteklega leta. X Zavarovanec iz V točke tega sklepa, ki prvič vstopa v zavarovanje, mora v prijavo v zavarovanje navesti izbrano osnovo od katere bo plačeval prispevek. Ce si osnove ne izbere, plačuje prispevek od najnižje osnove, določene v VI. točki tega sklepa. XI Za združene kmete, za katere se je do 31. 12. 1983 izvajale zavarovanje po pogodbi o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov v SR Slo- venili, morajo temeljne zadružne ali druge organizacij« združenega dela javiti spremembo osnove oziroma izbrano osnovo po VI. točki tega sklepa do 31. marca 19)11. Do izbire osnove po prvem odstavku te točke plačujejo združeni Kmetje prispevek kot akontacijo v višini prispevka od osnove iz preteklega leta. XII Kmet ali član njegovega gospodarstva, ki prvič vstopa v zavarovanje po republiškem zakonu, si izbere osnovo za obračunavanje in plačevanje prispevka tako, da v prijavi v zavarovanje navede eno izmed osnov po VI. točki tega sklepa. XT11 Osebi, ki ne vloži prijave v zavarovanje ob pričetku opravljanja kmetijske dejavnosti, na podlagi katere je obvezno zavarovana oziroma zavezana k zavarovanju po 11 členu republiškega zakona, prijavo v zavarovanje pa vloži kasneje, se odmerjeni prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za čas od pričetka opravljanja kmetijske dejavnosti do vložitve prijave v zavarovanje valorizirajo s količniki za preračun osebnih dohodkov iz prejšnjih let zavarovanja na raven leta pred letom, v katerem vloži prijavo v zavarovanje. XIV Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha izvajanje zavarovanja po pogodbi o Izvajanju pokojninskega m invalidskega zavarovanja kmetov v SR Sloveni ji XV Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje. St ninon-m Ljubljana, dne 14. decembra 1983. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sit Sloveniji Predsednik Rudi Bregar l r. 1B38. Na podlagi MR člena zakona o pokojninskem In invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št 27/83) in 284. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/82) je skupščina Skupnosti pokojninskega m invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 14. decembra 1983 sprejela SKLEP o višini pokojninske osnove za odmero starostne pokojnine zavarovancu, ki po I. januarju 1906 ni imel najmanj enega leta zavarovanja iz katerega se vzamejo osebni dohodki za Izračun pokojninske osnove I Zavarovancu iz 8., 9 in drugega odstavka 10. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: republiški zakoni, ki po 1. januarju 1966 ni Imel najmanj enega leta zavarovanja* iz katerega se vzamejo osebni dohodki ali osnove, od katerih so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za izračun pokojninske osnove, se odmeri starostna pokojnina od najnižje pokojninske osnove, določene po prvem odstavku 22. člena republiškega zakona. II Zavarovancu iz tretjega odstavka 10. In 11. člena republiškega zakona, p; i katerem so podane okoliščine, določene v 1. točki tega sklepa, se odmeri starostna pokojnina od pokojninske osnove, ki ustreza polovici zneska najnižje pokojninske osnove, določene po prvem odstavku 22 člena republiškega zakona. III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od I. januarja 1984 dalje. St. 01 ono-130 Ljubljana, dne 14. decembra 1983. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SK Sloveniji Predsednik Rudi Bregar L. r. 1639. Na podlagi 163., člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št 27/83) in 264 člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št 10/82) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji. dne 14. decembra 1983 sprejela S K L F V o pogojih, načir-u, osnovah in rokih za plačilo prispevkov za v-: o oprav; s., n ki s .m„stojne dejavnosti v pokojninsko' dobo I Zavarovancu se všteje v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba čas opravljanja samostojne dejavnosti iz 9 člena republiškega zakona pod o - .z rn. da je opravljal takšno dejavnost na območju SR Slovenije kot edini poklic pred uvedbo obveznega pokojninsko invalidskega zavarovanja, vendar največ od 15 maja 1945 dalje, če plača prispevek v višini in na način, določen s tem sklepom. II Zavarovanec vloži zahtevo za štetje časa opravljanja prejšnje samostojne dejavnosti v pokojninsko dobo pri območni delovni enoti strokovne službe skupnosti, na območju katere je prijavljen v zavarovanje. Zahtevi priloži ustrezno potrdilo o opravljanju samostojne dejavnosti v obdobju, ki ga uveljavlja. III O zavarovančevi zahtevi odloči odbor za uveljavljanje pravic s sklepom, s katerim določi obdobje opravljanja prejšnje samostojne dejavnosti za katero izpolnjuje zavarovanec pogoje za vštetje v •pokojninsko dobo, znesek prispevka za vštetje enega leta opravljanja prejšnje samostojne dejavnosti, znesek prispevka za vštetje celotnega obdobja in rok zapadlosti plačila prispevka. IV Osnova za plačilo prispevka je enaka znesku povprečnega bruto osebnega dohodka vseh zaposlenih v SR Sloveniji v koledarskem letu pred vložitvijo zahteve. V Za vštetje časa opravljanja prejšnje samostojne dejavnosti v pokojninsko dobo plača zavarovanec prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prispevek za poškodbo pri delu in poklicno .bolezen po stopnjah, veljavnih na dan vložitve zahteve. VI V pokoininsKo dobo se kot zavarovalna doba vštevajo obdobja prejšnjega opravljanja samostojne dejavnosti, za katera je bil plačan prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obračunan, po V. točki tega sklepa, v roku 12 mesecev od prejema sklepa. Zavarovanec, ki v roku. določenem v prvem odstavku te točke ne plača prispevkov, lahko kasneje, vendar najdalj do roka, določenega v drugem odstavku 162. člena republiškega zakona, vloži zahtevo za vštetje opravljanja prejšnje samostojne dejavnosti v pokojninsko dobo. V primeru, določenem v drugem odstavku te točke, se izda zavarovancu nov sklep, s katerim se mu določi nov prispevek, ob upoštevanju nove osnove in pii pev-ne stopnje, veljavnih na dan vložitve ponovne zahteve. VII Čas prejšnjega opravljanja samostojne dejavnosti, za katerega je plačan prispevek se vpiše v delovno knjižico in evidentira v matični evidenci v skladu s predpisi o matični evidenci, ko zavarovanec predloži dokaze, da je plačal prispevek. VIII Družinski član. ki je skupaj i nosilcem samostojne gospodarske dejavnosti opravljal takšno dejavnost, lahko uveljavi vštetje tega časa, na enak način in pod enakimi pogoji, kot so določeni s tem sklepom za nosilca samostojne dejavnosti. IX ORolhost. da ie opravljal kot družinski član skupaj z nosilcem samostojno gospodarsko dejavnost, dokazujejo s potrdilom o tem, da je imel nosilec gospodarske dejavnosti vpisano to dejavnost v register obrtnih delavnic oziroma v ustrezno evidenco, z dokazilom o sorodstvenem razmerju z nosilcem samostojne gospodarske dejavnosti in izjavo, da mu je bilo opravljanje takšne dejavnosti edini poklic in v tem času ni bil zavarovan na kakšni drugi podlagi. X Vštetja časa opravljanja prejšnje samostojne dejavnosti lahko uveljavi ob pogojih določenih v tem sklepu tudi uživalec pokojnine. Določba prejšnjega odstavka velja tudi za uživalca pokojnine, ki je kot družinski član skupaj z nosilcem samostojne gospodarske dejavnosti opravljal takšno dejavnost. XI Z dnem uveljavitve tega sklepa neha veljati sklep o višini in načinu plačila prispevka, ki ga zavarovanci —•delavci plačajo, da se jim čas opravljanja samostojne dejavnosti všteva v pokojninsko dobo (Uradni list SRS, št. (7-46/73). | XII Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1884 dalje. St. 01000-130 ,.DjUbljana, dne 14. decembra 1983. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar 1. r. 1640. N"a podlagi 163. čleha zakoha o pokojninskem ih invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83) in 264. Člena statuta Skupnosti pokojninskega iti invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/82> je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega Zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 14. decembra. 1983 sprejela SKLEP o natančnejših pogojih za vštevanje časa Opravljanja del pbi. sečnji, obdelavi in spravilu lesa v pokojninsko dobo I Zavarovancu se všteje v pokojninsko dobo kot za-varovainiTdbba čas dejanskega opravljanja del pri sečnji, obdelavi iti Spravilu lesa v SR Sloveniji, če izpolnjuje jKigoje, določene v 160. členu zakona o pokojninskem ha invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: republiški zakon) in dokaže, da je navedena dela opravljal poiviprečno efektivno najrpanj polovico polnega delovnega.' časa ha mesec v posanieznem koledarskem letu in plešla prispevek v višini in na način, določen s tem sklepom. n Zavarovanec vloži zahtevo za vštetje časa opravljanja deli pri sečnji, obdelavi' in spravilu lesa v pokojninsko doltao pri območni delovni enoti strokovne službe Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Sloveniji na območju katere je prijavljen v zavarovanje. .(Zahtevi priloži potrdilo gozdno gospodarske organizacije, iz katerega je razvidno: — iobdobje, v katerem je zavarovanec opravljal navedena!* dela, — B>ovprečno število ur efektivnega dela na mesec v posam eznem koledarskerh letu in — idatum, od kdaj dalje je v gozdno gospodarski organizaciji v rednem delovnem razmerju. i . III O zavarovančevi zahtevi odloči odbor za uveljavljanje j pravic s sklepom, s katerim določi čas opravljanja del ipri sečnji, obdelavi in spravilu lesa. v katerem zavarova nec izpolnjuje pogoje za vštetje v pokojninsko dobo, znesek prispevka in rok zapadlosti za plačilo. IV Osnovo za plačilo prispevka predstavlja povprečni (bruto) osebni dohodek vseh delavcev, zaposlenih v SR Sloveniji, v koledarskem letu pred vložitvijo zahtevka. V . Za vštetje obdobja opravljanja del pri sečnji, obdelavi in spravilu lesa v pokojninsko dobo plača zavarovanec prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za poškodbo pri delu in poklicno bolezen po stopnjah, veljavnih na dan vložitve zahtevka. Če je zavarovanec delal pri navedenih delih maanj kot poln delovni čas, se prispevek obračuna v soraiz-mernem delu glede na čas dejanskega opravljanja takšnih del. VI V pokojninsko dobo se kot zavarovalna doba všlte-jejo obdobja dejanskega opravljanja del pri sečnji, obdelavi in spravilu lesa, za katera je bil plačan prispevek, obračunan po V. točki tega sklepa, v roku 12 mesecev od prejema sklepa. Kolikor zavarovanec v roku, določenem v prvem*od-stavku te točke ne plača prispevka, lahko kasneje, vendar najdalj do roka, določenega v drugem odstavku 162. člena republiškega zakona, ponovno vloži zahtevo za vštetje obdobja opravljanja del pri sečnji, obdelavsi in spravilu lesa v pokojninsko dobo. V primeru, določenem v drugem odstavku te točke, se izda zavarovancu nov sklep, s katerim se mu ddloči nov prispevek, ob upoštevanju nove osnove in prispevnih stopenj, veljavnih na dan vložitve ponovne zahteve. VII Čas opravljanja del pri sečnji, obdelavi in spravilu lesa, za katerega je plačan prispevek, se vpise v delovno knjižico in evidentira v matični evidenci v skladu s predpisi o matični evidenci, ko zavarovanec predloži dokaze, da je plačal prispevek. VIII Vštetje časa opravljanja del pri sečnji, obdelavi in spravilu lesa lahko, ob pogojih, določenih v tem^skle-pu, uveljavi tudi uživalec pokojnine. j 1 IX Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od -1. januarja 1984 dalje. — Št. 01000-130 Ljubljana, dne 14. decembra 1983. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji! Predsednik Rudi Bregar 1. r. 1641. Na podlagi 163. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 251)83) in 264. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/82) je skupščina Skupnosti pokojninskega in^invalid- skega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 14. decembra 1983 sprejela SKLEP o pogojih, načinu, osnovi in rokih za plačilo prispevkov za vštevanje časa opravljanja kmetijske dejavnosti v pokojninsko dobo I Zavarovancu se všteje v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba čas opravljanja kmetijske dejavnosti iz 10. oziroma 11. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: republiškega zakona) pod pogojem, da je opravljal takšno dejavnost v SR Sloveniji v obdobju od 15. maja 1945 do 31. decembra 1983 kot edini poklic po dopolnjenem 15. letu starosti, če plača prispevek v višini in na način, določen s tem sklepom. II Zavarovanec vloži zahtevo za vštetje časa opravljanja kmetijske dejavnosti v pokojninsko dobo pri območni delovni enoti strokovne službe skupnosti, na območju katere je prijavljen v zavarovanje. Zahtevi priloži dokazila, iz katerih je razvidno obdobje opravljanja kmetijske dejavnosti v smislu 14. člena statuta skupnosti, ter dejstvo, da v tem obdobju ni bil zavarovan na kakšni drugi podlagi. III O zavarovančevi zahtevi odloči odbor za uveljavljanje pravic s sklepom, s katerim določi obdobje opravljanja kmetijske dejavnosti, za katero zavarovanec, izpolnjuje pogoje za vštetje v pokojninsko dobo, znesek prispevka in rok zapadlosti za plačilo. IV Osnovo za plačilo prispevka predstavlja povprečni bruto osebni dohodek vseh delavcev, zaposlenih v SR Sloveniji v koledarskem letu pred vložitvijo zahteve. , V Za vštetje časa opravljanja prejšnje kmetijske dejavnosti v pokojninsko dobo plača zavarovanec prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen po stopnjah, veljavnih na dan vložitve zahteve. VI V pokojninsko dobo se kot zavarovalna doba šteje obdobje opravljanja kmetijske dejavnosti za katero je bil plačan prispevek, obračunan po V. točki tega sklepa, v roku 12 mesecev od prejema sklepa. če zavarovanec v roku iz prvega odstavka te točke ne plača prispevka, lahko v skladu s prvim odstavkom 162. člena republiškega zakona ponovno vloži zahtevo za vštetje obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti. V tem primeru se izda zavarovancu nov sklep, s katerim se mu določi nov prispevek ob upoštevanju osnov in prispevnih stopenj, veljavnih na dan vložitve ponovne zahteve. VII Čas opravljanja kmetijske dejavnosti, za katerega je plačan prispevek, se vpiše v delovno knjižico in evidentira v matični evidenci zavarovancev v skladu s predpisi o matični evidenci, ko zavarovanec predloži dokazilo o plačanem prispevku. VIII Vštevanje časa opravljanja kmetijske dejavnosti v pokojninsko dobo po določbah tega sklepa lahko uveljavlja nosilec kmetijske dejavnosti kot tudi njegov zakonec, otrok ali drug družinski član, če je skupaj z nosilcem opravljal takšno dejavnost. Vštetje časa po določbah tega sklepa lahko uveljavlja tudi uživalec pokojnine. IX Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje. St. 01000-130 Ljubljana, dne 14. decembra 1983. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar 1. r. 1642. Na podlagi 163. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83) in 264. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/82) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 14. decembra 1983 sprejela SKLEP o pogojih, načinu, osnovi in rokih za plačilo prispevkov za vštevanje časa opravljanja športne dejavnosti v lastnosti vrhunskega športnika v pokojninsko dobo I Osebam s stalnim prebivališčem v SR Sloveniji, ki so po 15. maju 1945 opravljale športno dejavnost v lastnosti vrhunskega športnika, se ta čas všteva v zavarovalno dobo, če plačajo prispevek v višini in na način, določen v tem sklepu. II Zahtevek za vštetje časa opravljanja športne dejavnosti v lastnosti vrhunskega športnika v pokojninsko dobo vloži posameznik pri območni delovni enoti strokovne službe skupnosti, na območju katere je prijavljen v zavarovanje, oziroma na območju katere je bil nazadnje zavarovan. Zahtevku priloži potrdilo Te-lesnokulturne skupnosti Slovenije o lastnosti in trajanju lastnosti vrhunskega športnika, ter svojo izjavo, da v času, ki ga uveljavlja, ni bil zavarovan na kakšni drugi podlagi. III O zahtevi odloči odbor za uveljavljanje pravic s sklepom, s katerim določi obdobje opravljanja športne dejavnosti v lastnosti vrhunskega športnika, za katero predlagatelj izpolnjuje pogoje za' vštetje v pokojninsko dobo, znesek prispevka in rok zapadlosti za plačilo. IV Osnova za plačilo prispevka je enaka znesku povprečnega bruto osebnega dohodka vseh delavcev, za- poslenih v SR Sloveniji v koledarskem letu pred vložitvijo zahtevka. V Za vštetje časa opravljanja športne dejavnosti v lastnosti vrhunskega športnika v pokojninsko dobo plača predlagatelj prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in poškodbo pri delu in poklicno bolezen po stopnjah, veljavnih na dan vložitve zahtevka. VI V pokojninsko dobo se kot zavarovalna doba vštejejo obdobja opravljanja športne dejavnosti v lastnosti vrhunskega športnika, za katera je bil plačan prispevek, obračunan po V. točki tega sklepa, v roku 12 mesecev od prejema sklepa. Kolikor predlagatelj v roku, določenem v prtam odstavku te točke, ne plača prispevka, lahko kasneje, vendar najdalj do roka, določenega v drugem odstavku 162. člena republiškega zakona, ponovno vloži zahtevo za vštetje obdobja opravljanja športne dejavnosti v lastnosti vrhunskega športnika v pokojninsko dobo. V primeru, določenem v drugem odstavku te točke, se izda predlagatelju nov sklep, s katerim se mu določi nov prispevek, ob upoštevanju osnove in prispevnih stopenj, veljavnih na dan vložitve ponovne zahteve. VII Cas opravljanja športne dejavnosti v lastnosti vrhunskega športnika, za katerega je plačan prispevek, se vpiše v delovno knjižico in evidentira v matični evidenci v skladu s predpisi o matični evidenci, ko predlagatelj predloži dokaze, da je plačal prispevke. VIII Vštetje časa opravljanja športne dejavnosti v lastnosti vrhunskega športnika lahko, ob pogojih, določenih v tem sklepu, uveljavlja tudi uživalec pokojnine. Ta sklep začne veljati, osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje. M St. 01000-130 ' Ljubljana, dne 14. decembra 1983. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar 1. r. 1643. Na podlagi 264. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/82) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 14. decembra 1983 sprejela SKLEP o pogojih, višini in načinu plačevanja prispevkov za uveljavitev dobe, ki so jo prebili jugoslovanski državljani pred 1. januarjem 1965 na delu v tujini I Jugoslovanski državljan, ki je bil pred 1. januarjem 1965 v delovnem razmerju s polnim delovnim časom v državi, s katero Jugoslavija nima sklenjenega sporazuma o socialni Varnosti (v nadaljnjem besedilu »čas dela v tujini«), pa za to obdobje ni pridobil pravic iz tistega tujega zavarovanja, lahko uveljavi ta čas za pokojninsko dtibo v skupnosti ob pogojih, ki jih določa ta sklep. II Ca s dela v tujini lahko uveljavi po I. točki tega sklepa oseba, ki je bila jugoslovanski državljan ob odhodu v tujino in je jugoslovanski državljan tudi v času, ko uveljavlja to dobo v skupnosti, če je zavarovana v tej skupnosti ali ima na območju skupnosti stalno prebivališče, ni pa zavarovana v kakšni drugi skupnosti v Jugoslaviji. Z jugoslovanskimi državljani v smislu I. točke tega sklepa so izenačene tudi osebe slovenske narodnosti, ki sc bile ob odhodu v tujino italijanski državljani, v času, ko uveljavljajo čas dela v. tujini, pa so pridobile jugoslovansko državljanstvo. III Čas dela v tujini dokazujejo osebe iz I. točke tega sklepa z listinskimi dokazili, veljavnimi po predpisih tiste tuje države. IV Zahtevo za uveljavitev časa dela v tujini vloži ose- ' ba pri območni delovni enoti strokovne službe skupnosti, na območju katere je bila zavarovana ob vložitvi zahteve. Če oseba ob vložitvi zahteve ni bila zavarovana, vloži zahtevo pri območni delovni enoti, na območju katere je bila pred odhodom v tujino zadnjikrat zavarovana. Če oseba pred odhodom v tujino ni bila zavarovana in tudi ni zavarovana ob vložitvi zahteve, je pristojna za vložitev zahteve tista območna delovna enota, na območju katere ima oseba ob vložitvi zahteve stalno prebivališče. Zahtevi za uveljavitev časa dela v tujini priloži oseba dokazila iz III. točke, tega sklepa in še dokazilo, da za to obdobje ni uveljavila pravice do pokojnine pri tujem nosilcu. V O zahtevi za uveljavitev časa dela v tujini za jugoslovansko pokojninsko dobo odloči odbor za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja s sklepom, s katerim določi obdobje dela v tujini, znesek prispevka in rok zapadlosti prispevkov v plačilo. VI Osnova za plačilo pripevka je enaka dva in polkrat-nem znesku povprečnega bruto osebnega dohodka vseh delavcev, zaposlenih v SR Sloveniji v koledarskem letu pred vložitvijo zahtevka za uveljavitev dobe iz I. točke tega sklepa. Vil Za uveljavitev dobe iz I. ttičke tega sklepa se plača prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz osebnega dohodka in poškodbo pri delu in poklicno bolezen po stopnjah, veljavnih na dan vložitve zahteve. Vlil' V pokojninsko dobo se vštevajo obdobja dela v tujini pred 1. januarjem 1665, za katera je bil plačan prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v 12 mesecih od piejema sklepa. Oseba, ki v roku, določenem V prvem odstavku te točke, ne plača prispevka, lahko kasneje ponovno vloži zahtevo za vštetje časa dela v tujini. V primer u, določenem v drugem odstavku t6 točke, izda odbor za uveljavljanje pravic nov sklep, s katerim določi nov znesek prispevka ob upoštevanju osnove in prispevnih stopenj, veljavnih na dan vložitve ponovne zahteve. IX Čas dela v tujini pred 1. januarjem 1965, za kafere-ga je plačan prispevek, se evidentira v skladu š predpisi o matični evidenci,, kot zavarovalna doba, ko Oseba predloži dokaze, da je'piačala prispevke. X S tem sklepom se nadomesti sklep o pogojih za uveljavitev dobe, ki so jo prebili jugoslovanski državljani na delu v tujini, z dne 26. junija 1975 (Uradni list SR Slovenije št 19/75). XI Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1C'.M dalje. St. 01000-130 Ljubljana, dne 14 decembra 1983. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar 1. r. 1644. Na podlagi 264. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/82) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 14. decembra 1983 sprejela SKLEP o pogojih, višini in načinu plačevanja prispevkov za podaljšano zavarovanje I V primerih iz 158. člena statuta skupnosti (Uradni list SRS, št. 40/83) lahko podaljša zavarovanje zavarovanec — jugoslovanski državljan, ki je bil po 1. januarju 1984 obvezno zavarovan pri skupnosti. II Prispevek za podaljšano zavarovanje se obračunava in plačuje od osnove, določene v 160. členu statuta skupnosti. Osnova za obračun in plačilo prispevka za zavarovanca, ki po 1 1. 1965 ni imel osebnega dohodka, je povprečni bruto osebni dohodek vseh delavcev, zaposlenih v SR Sloveniji v koledarskem letu pred letom, za katero uveljavlja podaljšano zavarovanje. Zavarovanec plača prispevek za podaljšano zavarovanje po stopnjah prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz osebnega dohodka in poškodbo pri delu in poklicno bolezen, veljavnih na dan vložitve zahteve za uveljavljanje pravice za podaljšano zavarovanje. V primeru, da zavarovanec uveljavlja podaljšano zavarovanje za nazaj, se odmerjeni prispevki valorizirajo s količniki za preračun osebnih dohodkov iz prejšnjih let zavarovanja na raven leta pred letom, v katerem zavarovanec uveljavlja podaljšano zavarovanje. m Skupnost izda ob uveljavitvi podaljšanega zavarovanja sklep o pravici do takšnega zavarovanja po določ-bali pravilnika o postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Sklep izdaja skupnost nato vsako leto, dokler traja podaljšano zavarovanje, s tem, da se prispevki za podaljšano zavarovanje obračunajo po prispevni stopnji, veljavni za tekoče leto, od osnove, povečane z valorizacijskim količnikom za preračun osebnih dohodkov iz prejšnjih let zavarovanja na raven leta pred letom, za katero se odmerja prispevek. Določba prejšnjega odstavka se glede valorizacije osnove uporablja tudi v primeru, ko zavarovanec uveljavlja podaljšano zavarovanje za nazaj. IV V zavarovalno dobo se vštevajo obdobja podaljšanega zavarovanja, za katere je bil plačan prispevek za podaljšano zavarovanje. Cas podaljšanega za\'arovanja se vpiše v delovno knjižico in evidentira v matični evidenci v skladu s predpisi o matični evidenci, ko zavarovanec predloži db-kaze, da je plačal prispevek za podaljšano zavarovanje. V Osebe, pri katerih so nastopile okoliščine iz 158. člena statuta skupnosti v ob lubju po 31 decembru 1972 niso pa vložile zahteve do 31. decembra 19112 po prejšnjih predpisih, lahko uveljavijo pravico do podaljšanega zavarovanja po predpisih, veljavnih do 31 12 1983, če vložijo zahtevo do 31 decembra 1981 Za določitev osnove osebam iz prvega odstavka te točke se uporablja določba 160. člena statuta skupnosti, za obračun in način plačila prispevkov pa določba 11. točke tega sklepa VI Oseba, ki je uveljavila vštetje časa dela v tujini po 261. členu statuta, lahko uveljavi čas dela v tujini po 1. 1. 1065 do 30. 6. 1983 iz naslova podaljšanega zavarovanja, ne glede na določbo V točke tega sklepa, v roku 12 mesecev od prenehanja delovnega razmerja v tujini. Začetna osnova za obračun in plačilo prispevkov za podaljšano zavarovanje za primere iz prvega odstavka te točke je enaka dvainpolkratnemu znesku povprečnega bruto osebnega dohodka vseh delavcev, zaposlenih v SR Sloveniji v koledarskem letu pred letom, za katero oseba uveljavlja podaljšano zavarovanje. VII S tem sklepom se nadomesti sklep o pogojih za podaljšano zavarovanje, višini in načinu plačevanja prispevkov za podaljšano zavarovanje fUradni list SRS, št 11/82). VIII Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od I, januarja 1984 dalje. St. 01000-130 Ljubljana, dne 14. decembra 1983. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar L r. 1645. Na podlagi 105. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83) in 264. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/82) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 14. decembra 1983 sprejela SKLEP o pogojih, višini in načinu plačevanja prispevkov za čas neplačanega izrednega dopusta oziroma prestajanja zaporne kazni med trajanjem delovnega razmerja I Po 1. in 2. točki prvega odstavka 105. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se šteje zavarovancu v zavarov dno dobo tudi čas, ko je bil med trajanjem delovnega razmerja na neplačanem izrednem dopustu do 30 dni v posameznem koledarskem letu oziroma na prestajanju zaporne kazni, ki ni daljša od 30 dni. n Zavezanci za prispevek obračunavajo in plačujejo prispevek za zavarovance za čas trajanja neplačanega izrednega dopusta oziroma za čas prestajanja zaporne kazni po prispevni stopmi za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prispevek, za poškodbo pri delu in poklicno bolezen kot za ostale delavce v delovnem zavarovanju. ITI Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za primere iz 1. in II. točke tega sklepa se obračuna v prvem naslednjem mesecu po preteku meseca, v katerem je bil zavarovanec na neplačanem izrednem dopustu oziroma na prestajanju zaporne kazni. Znesek prispevka znaša toliko tridesetink mesečnega zneska prispevka iz bruto osebnega dohodka v tekočem mesecu, kolikor dni je bil zavarovanec odsoten z dela iz razlogov, navedenih v I. točki tega sklepa. IV Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje. St. 01000-130 Ljubljana, dne 14. decembra 3983. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar L r. 1646. Na podlagi 264. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/82) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 14. decembra 1983 sprejela SKLEP o kriterijih za ugotavljanje zmanjšanja zmožnosti premikanja zavarovancev za najmanj 10 °/o I Zmožnost premikanja je zmanjšana najmanj za 70 odstotkov pri tistih zavarovancih, ki se zaradi prizadetosti okončin ali ostalega gibalnega 'sistema ob pomoči ortopedskih pripomočkov ali tudi brez njih, ker jih ni mogoče aplicirati, premikajo z veliko težavo in morajo v to aktivnost vlagati prekomerne napore. II Zmanjšana zmožnost premikanja najmanj za 70 odstotkov je podana: — pri vseh zavarovancih paraplegikih, ki so zaradi paralize spodnjih okončin, vezani na invalidski voziček: — pri zavarovancih, ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja trajno vezam na invalidski voziček; — pri zavarovancih, ki se zaradi delne ohromitve okončin (tetrapareze, parapareze, hemipareze) z opornimi aparati premikajo s težavo in morajo v to aktivnost vlagati prekomerne napore; — pri zavarovancih z nadkolenskimi amputacijami okončin, ki se kljub uporabi protez lahko premikajo le s podporo bergel ali palic* — pri zavarovancih s podkolenskimi ali nadkolenskimi amputacijami okončin, pri kateri ni mogoča aplikacija protez in so trajno vezani na invalidski voziček; — pri zavarovancih z živčnomišičnimi ali mišičnimi obolenji, pri katerih elektrofiziološke preiskave in izvid o testiranju mišic pokaže tolikšen izpad funkcije mišic gibalnega sistema, da ni več možno samostojno premikanje v prostoru, brez pomoči druge osebe; — pri zavarovancih z nadlehtno izgubo obeh zgornjih okončin s krni neprimernimi za aplikacijo funkcionalnih protez (delovnih, mehaničnih ali elektronskih). III S tem sklepom se nadomesti sklep o kriterijih za ugotavljanje zmanjšanja zmožnosti premikanja zavarovancev za najmanj 70 °/o (Uradni list SRS, št. 11/82). IV Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje. St. 01000-130 Ljubljana, dne 14. decembra 1983. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar 1. r. 1647. Na podlagi 264. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/82) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 14. decembra 1984 sprejela SKLEP o višini potnih stroškov in naj višjem znesku selitvenih stroškov za zavarovance in delovne invalide I Zavarovanci in delovni invalidi imajo pravico do povračila potnih in selitvenih stroškov v zvezi z uveljavljanjem oziroma uporabo pravic v primeru iz 132. in 134. člena statuta (Uradni list SRS, št. 40/83) pod pogojem, da jih v zvezi z uveljavljanjem oziroma uporabo pravic organ skupnosti napoti v drug kraj zunaj kraja stalnega prebivališča. II Povračilo stroškov za hrano in nočitev med potjo in prebivanjem v drugem kraju (dnevnica) kadar imajo zavarovanci in delovni invalidi pravico do takšnega povračila v zvezi z uveljavljanjem oziroma uporabo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, znaša: — polovico dnevnice, v višini, ki jo na podlagi 24. člena družbenega. dogovora o skupnih osnovah za povračilo stroškov, določa delavski svet strokovne službe skupnosti za svpje delavce, za službena potovanja za čas od 8. do 12. ure, če je odsotnost upravičenca daljša od 8 ur; — dve tretjini dnevnic, v višini, ki jo na podlagi 24. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za povračilo stroškov, določa delavski svet strokovne službe skupnosti za svoje delavce, za službena potovanja v državi za čas nad 12 ur, če je odsotnost upravičenca daljša od 10 ur in tudi prenočuje v drugem kraju. III Zavarovanci, upokojenci in delovni invalidi imajo pravico do povračila prevoznih stroškov za redna prevozna sredstva javnega prometa. Če ni javnega prevoznega sredstva, niti ni možen prevoz z reševalnim avtomobilom, je dopusten prevez z osebnim avtomobilom in znaša povračilo za prevožen kilometer toliko dinarjev, kot to določi delavski svet strokovne službe skupnosti za svoje delavce, ki se izplača zavarovancu oziroma prevozniku. IV Delovni invalid, ki je napoten zaradi zaposlitve v kraj izven stalnega prebivališča, ima pravico do povračila selitvenih stroškov. Selitveni stroški se povrnejo v višini dejanskih stroškov po predloženih računih in komisijsko ugotovljeni upravičenosti stroškov, vendar največ do polovice poprečnega osebnega dohodka vseh delavcev zaposlenih v SR Sloveniji v preteklem letu. V S tem sklepom se nadomesti sklep o višini potnih stroškov in na j višjem znesku selitvenih stroškov za zavarovance in delovne invalide (Uradni list SRS, št. 23/82). • VI Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja' pa se od 1. januarja 1984 dalje. St. 01000-130 Ljubljana, dne 14. decembra 1983': Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar 1. r. 1643. Na podlagi 2. odstavka 107. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83) in 246. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/82) je.skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 14. decembra 1983 sprejela SKLEP o kriterijih in pogojih, pod katerimi se kmetom v primerih elementarnih nesreč odpisani ali zmanjšani prispevki štejejo za plačane I Ta sklep določa kriterije in pogoje, pod katerimi se kmetom — zavarovancem iz 10. in 11. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadalj-ijevanju: republiški zakon) prispevki lahko zmanjšajo ali odpišejo, pa se jim le-ti štejejo za plačane. IT Prispevki se zavarovancem iz I. točke tega sklepa zmanjšajo ali odpišejo le v primerih elementarnih nesreč, če je škodo ocenila pristojna občinska komisija. III Za elementarne nesreče po tem sklepu se štejejo: toča, neurje, pozeba, poplava, premikanje zemeljskih tal, požar, pogin živine, rastlinske bolezni in škodljivci. IV Zaradi elementarnih nesreč se prizadeti kmetje — zavarovanci iz I. točke tega sklepa razvrstijo v tri kategorije glede, na odstotek prizadetosti: V I kategoriio prizadetosti se razvrstijo tisti, katerim je ocenjena škoda povzročila izgubo donosa od 80 do 100 °/o katastrskega dohodka: v II. kategorijo se razvrstijo tisti, katerim je ocenjena škoda povzročila izgubo donosa cd 50 do 80 °/o katastrskega dohodka; v III. kategorijo se razvrstijo tisti, katerim je ocenjena škoda povzročila izgubo donosa od 20 do 50 °/o katastrskega dohodka. V Kmetu - zavarovancu I. kategorije prizadetosti se prispevek odpiše, II. in III. kategorije prizadetosti pa zmanjša za enak odstotek, kot je ocenjen odstotek izgube katastrskega dohodka. VI Zaradi premikanja zemeljskih tal, ali požara na gospodarskih in stanovanjskih poslopjih se kmetu - za- varovancu zmanjša plačilo prispevka v letu, v katerem je škoda nastala, če so po oceni pristojne komisije gospodarska oziroma stanovanjska poslopja neuporabna. Če je škoda nastala na gospodarskih in stanovanjskih poslopjih, se prispevek lahko zmanjša do 100 °/o. Če je škoda nastala samo na gospodarskem ali samo na stanovanjskem poslopju, se prispevek lahko zmanjša do 50 °/o. VII Pogin živine se za zmanjšanje ali odpis prispevka upošteva le, če skupni znesek katastrskega dohodka in drugih dohodkov kmeta - zavarovanca ne presega zneska davku in prispevku zavezanega dohodka, določenega po sklepu o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka, s tem, da se katastrski dohodek pomnoži s polovičnim predpisanim faktorjem in če kmet -zavarovanec pogina ni mogel preprečiti. Mnenje o vzroku pogina in o podvzetih varnostnih ukrepih poda veterinarska služba, ki je živino zdravila oziroma pregledala. Za pogin živine v smislu tega sklepa se ne šteje prisilni zakol. Za pogin živine, plemenske govedi ali delovnih živali in plemenskih svinj se odmerjeni prispevek zmanjša največ do 30 %>. Za pogin pitane živali ali drobnice se kmetu - zavarovancu zmanjša plačilo prispevka največ do 30%, če pogine cela čreda in če je prireja glavni vir dohodka. Na kmetijah IV. skupine katastrske občine se odstotkom iz tega člena doda še 10 %. VIII Skoda zaradi rastlinskih bolezni in škodljivcev se za zmanjšanje ali odpis prispevka upošteva le, če je kmet - zavarovanec ni mogel preprečiti. Škodo po prvem odstavku te točke oceni pristojna občinska komisija in jo izrazi v odstotku glede na celokupni katastrski dohodek. Prispevek zaradi škode po tej točki se zniža oziroma odpiše enako kot za elementarne nesreče po IV. in V. točki tega sklepa. IX Zmanjšanje ali odpis prispevka zaradi elementarne nesreče, ki zahteva širšo družbeno akcijo, opravi občinska uprava za družbene prihodke na podlagi sklepa odbora za plan in finance skupščine skupnosti. X V primerih elementarnih nesreč, ki prizadenejo ožje območje ali posameznega kmeta, o zmanjšanju ali odpisu prispevka odloča odbor za plan in finance skupščine skupnosti. XI Predlog za zmanjšanje ali odpis prispevka po tem sklepu pripravi in posreduje organu iz IX. oz X. točke tega sklepa odbor za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov. XII Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje. St. 01000-130 Ljubljana, dne 14. decembra 1983. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar L r. 1649. Na podlagi 45. člena zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 23/82 in 77/82) in 69 člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SR.S, št. 27/83) in 264. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/82) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 14. decembra 1983 sprejela SKLEP o natančnejših pogojih, kdaj se šteje, da je zavarovanec preživljal svoje družinske člane 1 Zavarovanec ali upokojenec je do svoje smrti preživljal družinskega člana iz prvega odstavka 43. člena zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in iz četrtega odstavka 66 člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter 49., 51 in 58 člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40/83): 1. ki ni opravljal samostojne poklicne ali kmetijske dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan, 2. ki ni upokojenec pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev, ali 3. ki ni vojaški upokojenec 4. ki ni upokojenec starostnega zavarovanja kmetov; če je imel družinski član z njim skupno stalno prebivališče, njegovi povprečni mesečni dohodki, doseženi in ugotovljeni v zadnjem koledarskem letu pred zavarovanim primerom, pa niso presegli polovice zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. n Med dohodke družinskih članov se šteje tudi katastrski dohodek. Ul Kadar je med dohodke družinskih članov vštet katastrski dohodek ali celoten dohodek, družinskih članov predstavlja katastrski dohodek, se šteje, da zavarovanec ali upokojenec ni preživljal družinskega člana, če letni katastrski dohodek družinskega člana presega: — znesek 1.998 din, če je bil katastrski dohodek v letu 1978 na novo določen, ali — znesek 450 din, če katastrski dohodek v letu 1978 ni bil na novo določen, preračunan na koledarsko leto pred zavarovanim primerom. Kadar je preračunani katastrski dohodek sicer nižji od letnega katastrskega dohodka posameznega družinskega člana, določenega v prvem odstavku te točke, družinski član pa izkazuje tudi druge dohodke, se šteje, da ga zavarovanec ah upokojenec ni preživljal, če skupni dohodki družinskega člana, vključno s katastrskim dohodkom presegajo letni katastrski dohodek, določen v prvem odstavku te točke. IV Znesek najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo se upošteva v višini, veljavni ob nastanku zavarovanega primera. Katastrski dohodek se za zavarovane primere, ki so nastopili v letu 1984, preračunava s faktorjem 8,73, če je bil katastrski dohodek v letu 1978 na novo določen, oziroma s faktorjem 38,77, če v letu 1978 ni bil na novo določen. Za zavarovane primere, ki bodo nastopili v kasnejših letih, pa se preračun katastrskega dohodka opravi s faktorjem, določenim s sklepom o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka, veljavnim ob nastanku zavarovanega primera. V Ce sta oba starša, ki ju je zavarovanec ali upokojenec preživljal, še živa, se dohodki enega od roditeljev pri ugotavljanju povprečnega mesečnega dohodka iz L točke oziroma letnega dohodka v primerih iz III. točke tega sklepa delijo na oba roditelja. Enako načelo velja tudi tedaj, kadar imata oba starša dohodek. VI V primeru, da družinski član iz I. točke tega sklepa ni imel Z zavarovancem ali upokojencem skupnega stalnega prebivališča, izpolnjuje pa ostale pogoje iz citirane točke ali pogoje, določene v tli točki tega sklepa, se šteje, da ga je zavarovanec ali upokojenec preživljal, če mu je v koledarskem letu pred nastankom zavarovanega primera dajal sredstva najmanj v višini, ki mesečno ustreza polovici zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo v tistem letu Za zavarbvane primere, ki bodo nastopili v lem 1984. se namesto polovice zneska najni/ie pokojnine za polno pokojninsko dobo upošteva polovica mejnega zneska pajnižjih pokojninskih prejemkov, veljavnega od L januarja 1983 dalje. VII S tem sklepom se nadomesti sklep o natančnejših pogojih, kdaj se šteje, da je zavarovanec preživljal svoje družinske člane (Uradni list SRS, št. 11/82). •" Vlil Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984. dalje. St. 01000-130 Ljubljana, dne 14. decembra 1983. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar 1. r. 1650. Na podlagi 264. In v zvezi z 231. členom statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 10/82) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 14. decembra 1983 sprejela SKLEP o določitvi novih stopenj povečanja zavarovalne dobe na delih in nalogah v rudnikih v SR Sloveniji, na katerih se je zavarovalna doba že doslej štela s povečanjem in stopenj povečanja zavarovalne dobe na novih delih in nalogah jr rudnikih v SR Sloveniji I Ta sklep določa naslednje kategorije del in nalog v rudnikih v SR Sloveniji, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem: 1. Kategorija del, na katerih se vsakih 12 mesecev dejanskega dela šteje za 18 mesecev zavarovanja: v to kategorijo se štejejo dela in naloge delavcev, ki delajo pri neposredni proizvodnji v rudniških jamah, v katerih se pridobivajo jedrske surovine in dela in naloge delavcev, ki delajo pri neposredni proizvodnji v rudniških jamah, v katerih se sicer ne pridobivajo jedrske surovine, pač pa nastaja tam ionizirajoče sevanje, ki precej presega povprečno naravno sevanje in se približuje sevanju v rudniških jamah, v katerih se pridobivajo jedrske surovine. V to kategorijo se štejejo tudi dela in naloge, ki se opravljajo poln delovni čas v jamah v rudnikih, v katerih je tolike kremenjaka, da obstaja nevarnost sili-koze, in dela v nekaterih rudnikih, kjer so toksične prvine tolikšne, da obstoja nevarnost zastrupitve (npr. svinec, živo srebru). 2. Kategorija del, na katerih se vsakih 12 mesecev dejanskega dela šteje za 17 mesecev zavarovanja: v to kategorijo se štejejo dela v premogovnikih na čelu in na pripravah, ki jih delavci opravljajo poln delovni čas pod zemljo. 3. Kategorija del, na katerih se vsakih 12 mesecev dejanskega dela šteje za 16 mesecev zavarovanja: v to kategorijo se štejejo deia v premogovnikih, in sicer dela delavcev ki delajo pod zemljo več kot 50 ”, o polnega delovnega časa, kot to določa 3. člen družbenega dogovora o načelih, kriterijih in osnovah postopka za določanje delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem (Uiadni Ust SRS, -št.25 74), dela v kovinskih in nekovinskih rudnikih brez kontaminen-tov, ki jih opravljajo delavci poln delovni čas pod zemljo, ter dela v zvezi z neposredno proizvodnjo v rudniških jamah, v katerih se pridobivajo jedrske surovine, oziroma rudniških jamah, v katerih se sicer ne pridobivajo jedrske surovine, pač pa se tam ionizirajoče sevanje približuje sevanju v rudniških jamah, v katerih se pridobivajo jedrske surovine. 4. Kategorija del, na katerih se vsakih 12 mesecev dejanskega dela šteje za 15 mesecev zavarovanja: v to kategorijo se štejejo dola delavcev, ki do 50 % polnega delovnega časa opravljajo dela v rudnikih pod zemljo, in je njihovo delo nujno potrebno za nemoteno proizvodnjo, in dela rudarskih inšpektorjev. Na vseh ostalih delih v rudnikih se šteje zavarovalna doba s povečanjem kot je določeno v veljavnih predpisih. II Na delih »z I. točke se zavarovalna doba šteje s povečanjem po novih stopnjah od 16. 5 1945 dalje. III Na delih iz I. točke tega sklepa, se bo do 31. 12. 1988 ugotovilo, kako organizacije izpolnjujejo varstvene ukrepe in tehnološke postopke zaradi ugotovitve ali še obstajajo pogoji za štetje s povečanim trajanjem v navedenem obsegu. IV Organizacije plačujejo za delavce, ki opravljajo dela iz I. točke tega sklepa, prispevek za zavarovalno dobo s povečanjem po veljavnih predpisih. V Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01000-130 Ljubljana, dne 14. decembra 1983. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar 1. r. 1651. Na podlagi 21. člena družbenega dogovora o načelih ter kriterijih in osnovah postopka za določanje delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem (Uradni list SRS, št. 23 Tj) in na podlagi 264. člena statuta Skupnosti pokojninskega .in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10 82) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 14. decembra 1983 sprejela v SKLEP o reviziji del v grafični industriji, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem I Štetje zavarovalne dobe s povečanjem, ki je bilo priznano z zakonom o delovnih mestih, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem (Uradni list SFRJ, št. 17/68 in 29/71), v VIII. razdelku 2. člena navedenega zakona na petih delih in nalogah v grafični industriji, in sicer na: 1. delih delavcev, ki delajo kot strojni stavci na linotipu. črkoslavcu na teleprinterju in ročni črko-stavci (tipografi); 2. delih delavcev', ki delajo kot črkolivarji na mo-notypu, livarji na monotip-supri, livarji slepega stavnega gradiva (livarji razpornikov in med vrstnikov) in pomočniki v črkoli v mci; 3. delih delavcev, ki delajo kot livarji svinca; 4. delih delavcev, ki delaje kot stereotiperji svinčenih plošč in pomočniki v stereotipi ji; 5. delih delavcev, ki delajo kot jedkavci bakra, jedkavci klišejev (cinkografi) in pomočniki v delavnici klišejev, s 1. 1. 1984 preneha. II Po 1. 1. 1984 se zavarovalna doba šteje s povečanjem na delih in nalogah navedenih v I. točki tega sklepa le v tistih organizacijah združenega dela, kjer se pogoji dela in tehnologija niso spremenili, in so delavci, ki delajo na teh delih še vedno neposredno ogroženi s svincem (MDK za svinec v zraku prekoračena). Komisija iz 233. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, ki v posameznih organizacijah združenega dela ugotavlja dela in naloge, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, lahko v primeru, ko v organizaciji združenega dela ni na razpolago podatkov o meritvah svinca v zraku v delovnih prostorih, določi roke za izvedbo teh meritev. Ti roki se določijo v zapisniku komisije iz drugega odstavka te točke. V primeru, da organizacija združenega dela iz drugega odstavka te točke v roku, ki ga določi komisija v zapisniku, ne zagotovi podatkov o meritvah svinca, preneha v skladu s I. točko tega sklepa, štetje zavarovalne dobe s povečanjem s prvim dnem naslednjega meseca po preteku roka. III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01000-130 Ljubljana, dne 14. decembra 1983. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 1652. Na podlagi 16. člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju ljubljanskih občin (Uradni list §J1S, št. 35/79) ter 57. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (uradni, list SRS, št. 2/78. 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na 19. seji zbora združenega dela dne 27. decembra 1983 in na 19. seji zbora občin dne 27. decembra 1983 sprejela SKLEP o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju ljubljanskih občin 1. člen Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju ljubljanskih občin za leto 1984 je 0,0198 dinarjev. 2. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. januarja 1984. St. 400/6-83 Ljubljana, dne 27. decembra 1983. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tim Tomlje L r. 1653. Na podlagi 134. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št.’ 5/82), 61., 119. in 121. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št.2/78, 35/81 in 2/82) in predhodnega soglasja Republiške skupnosti za cene št. 38-06/83-91 z dne 16. decembra 1983 je Izvršni svet SML sprejel na 80. seji dne 20. decembra 1983 naslednji SKLEP 1. člen Višina stroškov tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil, traktorjev, traktorskih priklopnikov in stroškov tehničnih sprememb, podaljšanja veljavnosti registracije vozila ter zamenjave prometnega dovoljenja je v Ljubljani takole din 1. za motorna kolesa s prikolico 75 2. za osebne avtomobile 275 3. za tovorna motorna vozila z največjo dovoljeno težo do 6.000 kg 300 nad 6.000 kg 37 4. za avtobuse 150 5. za kmetijske traktorje 150 6. za dvo ali večosna priklopna vozila 195 - 7. za traktprske priklopnike 120 8. višina stroškov za ugotovitve tehnične spremembe na vozilu 75 9. podaljšanje veljavnosti registracije 55 10. zamenjava prometnega dovoljenja 40 , 2. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, nove cene pa veljajo od 1. januarja 1984 dalje. St.: 1211/1-83 Ljubljana, dne 20. decembra 1933. Predsednik Izvršnega sveta SML Dore Dovečar 1. r. BREŽICE 1654. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39'74 in 4/78) ter 210. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14-1019/78) je Skupščina občine Brežice na ločeni seji, zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 13. decembra 1983 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Brežice zk leto 1983 1. člen V odloku o proračunu občine Brežice za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 12/83) se 1. člen spremeni tako, da se glasi: Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1983 znašajo: din 144,237.150 Od tega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo — sredstva izločena na posebno partijo žiro računa proračuna občine Brežice, presežek nad dovoljeno porabo — obvezna proračunska rezerva — obveznosti iz preteklih let 124,465.060 200.000 17,132.350 1,400.000 1,039.740 URADNI LIST SRS Stran 2453 St, 41 — 30 XII. 1983 Pregled prihodkov in njihova razporeditev je zajeta v splošnem in posebnem delu proračuna in posebnih računov, kar je sestavni del občinskega proračuna. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-1/83-1 Brežice, dne 13. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Brežice Mirko Kambič 1. r. 1655. Na podlagi določila 23 člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) ter 142. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 13. decembra 1983 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračuna občine Brežice v I. trimesečju 1984 1. člen Do sprejetja proračuna občine Brežice za leto 1984 se bodo začasno, vendar najdlje do 31. marca 1984 financirale naloge, ki so skupnega pomena za občino na podlagi trimesečnega načrta prihodkov ter njihove razporeditve v skladu z določili odloka v rebalansu proračuna za leto 1983. 2. člen Razporeditev prihodkov iz 1 člena tega odloka ne sme presegati 25 odstotkov vseh razporejenih sredstev, sprejetih z odlokom v rebalansu proračuna občine za leto 1983. Začasno financiranje se izvaja na podlagi trimesečnega načrta, ki ga sprejme Izvršni svet Skupščine občine Brežice. Izdatki po tem odloku so sestavni del odloka o proračunu občine Brežice za leto 1984. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984. St. 400-14/83-1 Brežice, dne 13. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Brežice Mirko Kambič 1. r. 1656. Na podlagi določi! 1 in 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list ST S, št. 44-1891/82) ter 142. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14-1019/79) je Skupščine* občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. decembra 1983 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Brežice Določbe v odloku o davkih občanov v občini Brežice (Uradni list SRS, št. 11-501/83) se spremenijo in dopolnijo. 1. člen V prvem odstavku 10. člena se stopnja 30 %> nadomesti s stopnjo 15 »/o, stopnja 45 %> se nadomesti s stopnjo 25 %>. 2. člen Za 18. členom se doda nov 18.a člen, ki glasi: Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo in sprejemajo obveznosti setvenega plana v občini in oddajajo tržne viške goveda, prašičev, mleka in pšenice na osnovi pogodb, sklenjenih z organizacijami združenih kmetov v občini, se prizna olajšava v obliki znižanja odmerjenega davka in sicer: Ce odda a) goveda žive teže najmanj 1.000 do 2.000 kg od 2.000 do 4.000 kg nad 4.000 kg b) prašiči žive teže najmanj 500 do 1.000 kg od 1.000 do 3.000 kg nad 3.000 kg c) mleko najmanj 4.000 do 7.000 litrov od 7.000 do 10.000 litrov nad 10.000 litrov d) pšenica najmanj 1.500 do 3.000 kg od 3.000 do 4.000 kg ' nad 4.000 kg Olajšava se prizna ob letni odmeri davka za oddane količine v preteklem letu na podlagi podatkov, ki jih posreduje upravi za družbene prihodke do 30. januarja za preteklo leto organizacija, s katero zavezanec sklene pogodbo. 3. člen 20. člen odloka se spremeni in pravilno glasi: Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek po 10. členu zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah: Osnova , St°P^a od 60.000 do 60.000 do 90.000 20 25 od 90.000 do 140.000 30 od 140.000 do 200.000 35 od 200.000 do 270.000 40 od 270.000 do 350.000 45 od 350.000 do 450.000 50 od 450.000 do 800.000 54 nad 800.000 57 4. člen Za 25. členom se doda nov 25.a člen, ki se glasi: Zavezancem davka, navedenih v I. skupini se določi olajšava od odmerjenega davka glede na vrsto dejavnosti in sicer: Znižanje davka v •/• 30 40 50 30 40 50 30 40 50 30 40 50 — čevljarstvo, kovaštvo, stidarstvo, kotlaistvo, sedlarstvo, krojaštvo, šiviljstvo, pečarstvo, krovstvo, popravilo. gospodinjskih strojev, popravilo poljedeljskih strojev, popravila nogavic, pranje in likanje perila — 30 odstotkov — žaganje drv, žaganje hlodovine, lončarstvo, po^ pravile motornih koles in ostalih koles, čiščenje preprog, tal in oken ter pranje zaves, montaža TV in radio anten, pologanje in popravilo parketa, brusaštvo, graviranje ter mizarstvo — storitvena obrt — 20%> 5. člen Prvi odstavek 26. člena se spremeni in pravilne glasi: Zavezancem storitvene dejavnosti, ki so na novo in prvič ustanovili obrtno delavnico, se za prvo leto poslovanja odmerjeni davek zniža za 80%, drugo leto za 60 °/o in tretje leto za 30 %>. 6 člen Za 26. členom se doda nov 26.a člen. ki glasi: Zavezancu davka, ki je dodatno zaposlil nove delavce. se v letu, za katero se davek odmerja, za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10% povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da je bil novo zaposleni delavec v letu, za katere se priznava davčna olajšava, v delovnem razmerju pri zavezancu najmanj devet mesecev. Ce je zavezanec dodatne zaposlil novega delavca v drugi polovici leta, za katero se davek odmerja, se davčna olajšava prizna pod istimi pogoji ob odmeri za naslednje leto. Za dodatno zaposlenega novega delavca se ne šteje delavec, ki je skkrul delovno razmerje za določen čas, niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje. 7 člen Besedilo 31. člena odloka se spremeni in pravilno glasi: Skupne olajšave v posameznem letu ne morejo presegati 80 % odmerjenega davka s tem, da se olajšava iz prvega odstavka 6. člena tega odloka v navedene omejitve ne všteva. 8 8. člen 32. člen odloka se spremčni in prax'ilno glasi: Davek po odbitku iz gospodarskih dejavnosti se plačuje po naslednjih stopnjah: 1. od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih planinskih območjih, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri letu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov. od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij poverjenikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopis, knjige, revije in podobno od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči ter od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti — 10 "/o; 2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del. ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od do- hodkov, doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni mogoče šteti za izdelke domače ali umetne obrti, niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno — 25 °/o; 3. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodek iz 1. in 2. točke— 40% Ne glede na določbe 3. točke tega člena se davek po odbitku od gospodarskih dejavnosti ne plačuje: — od dohodkov občanov, zasebnih kmetov, doseženih z zbiranjem in prevažanjem mleka do zbiralnice ter pluženje snega; — od dohodkov sezonskih delavcev, doseženih z obiranjem hmelja, sadja, grozdja, ribeza, pri organizacijah združenega dela; — od dohodkov trenerjev, vodnikov v društvih, klubih, športnih, telesnokulturnih m kulturnih organizacijah ; — od dohodkov, ki jih dosežejo invalidi s IDfi0 n telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid, duševmo bolne in duševne prizadete osebe, če opravljajo ročna dela preko organizacij zdi uženego dela in od dohodkov, doseženih z opravljanjem ' storitev za hlevske ;n pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva. 9 člen Besedilo 33 člena se spremeni in pravilno glasi: Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek po 10. členu zakona o davkih občanov p o naslednjih stopnjah: • Osnpva stormj V 0 o do 60.000 20 od RO 00Q dc 90 000 25 od 90 000. do 140.000 30 od 140 000 do 200 000 35 od 200 000 do 270.000 40 od 270.000 do 350.000 45 od 350 000 do 450.000 50 od 450.000 do 800.000 54 nad 800.000 57 10. člen Besedilo 35. člena se glasi: Davek po odbitku iz poklicnih dejavnosti se plačuje po stopnji 40 %. 11. člen Besedilo 36. člena se glasi: Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic se plačuje po stopnji 20 %. Od dohodkov iz avtorskih pravic od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcij takih del, od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah se plačuje davek po stopnji 40 %>. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje. St. 402-8/83-1 Brežice, dne 13. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Brežice Mirko Kambič 1. r. 1657. Na podlagi 1., 4., 16. in 17. člena zakona d obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72, 55-418/72 in 28-377/73) ter 142. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14-1019/78) je Skupščina občine Brežice na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 13. decembra 1983 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku na promet proizvodov :n od plačil za storitve 1. člen V tarifni številki 1 tarife posebnega občinskega davka na promet proizvodov in storitev, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku na promet proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 2/78 in 11-615'31) se besedilo pod .točko b) spremeni in pravilno glasi: b) od rabljenih motornih vozil: — 15 %, če je vozilo prodano pred potekom 1 leta od nabave — 10 °/o, če je vozile prodano po poteku 1 leta do 2 let od nabave 2. člen V 1. členu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku na promet proizvodov in od plačil za-storitve (Uradni list SRS, št. 11-616/81) se besedilo spremeni in pravilno glasi: V tarifni številki 2 tarife se v točki 1 a znesek 4 din nadomesti s stopnjo 6 %, v točki 1 b se znesek 8 din nadomesti s stopnjo 6 °/o. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje. St. 421-3/83 Brežice, dne 13. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Brežice Mirko Kambič 1. r. 1658. Na podlagi 1. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 5/68, 7/70) ter 142. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. decembra 1983 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah 1. člen V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 6-284/83) se v 1. členu znesek 15 din nadomesti z zneskom 20 dinarjev. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Ur' nem listu SRS. St. 423-1/83-1 x Brežice, dne 13. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Brežice Mirko Kambič 1. r. 1659. Na podlagi 150. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št 14/78) ter 36. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) je Skupščina občine Brežice na seji zbora krajevnih skupnosti, zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora dne 13. decembra 1983 sprejela ODLOK o višini prispevne stopnje za financiranje programa stanovanjske gradnje v srednjeročnem obdobju 1981—1985 za manjšino, ki ni sprejela aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov za obdobje 1981—1985 Samoupravne stanovanjske skupnosti Brežice 1. člen Delavci v združenem delu, delavci zaposleni piri občanih in civilnopravnih osebah ter občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek oziroma TOZD, druge organizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost ih se jim ugotavlja dohodek ter niso sprejeli aneks k samoupravnem sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Brežice za obdobje 1981—1985, so dolžni plačevati prispevek določen s tem odlokom. 2. člen ¥ Prispevek iz BOD delavcev in občanov, ki z lastni-, mi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost se plačuje prispevek za stanovanjsko izgradnjo po naslednjih stopnjah: — i,5 °/o na BOD za solidarnostno izgradnjo stanovanj, — 1,58 °/o na BOD iz čistega dohodka za namene vzajemnosti — 0,32 %> na BOD za namene solidarnosti na ravni republike, in sicer : v višini 0,29 °/o BOD iz dohodka za gradnjo domov za učence in študente v višini 0,25 % BOD iz čistega dohodka za sofinanciranje kadrovskih vprašanj v manj razvjtih občinah in manj razvitih krajevnih skupnostih v višini 0,003 % BOD iz dohodka za bivalne pogoje udeležencev mladinskih delovnih akcij. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-22/83-1 Brežice, dne 13. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Brežice Mirko Kambič 1. r. CELJE 1660. Skupščina občine Celje je po 6. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in 118. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 6/82) na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 20. decembra 1983 sprejela ODLOK ® spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen < V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 17/83) se v 8. členu »30« nadomesti s stopnjo »15«, stopnja »45« pa s stopnjo »25«. 2. člen 19. člen se spremeni in na novo glasi: »Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo in sprejemajo in izpolnjujejo obveznosti setvenih planov občine pod pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih in oddajajo tržne viške goveda, prašičev, žita, krompirja, sadja, mleka in zelenjave na osnovi pogodb, se davek iz kmetijstva zniža, in sicer: a) govedo — živa teža: če znaša katastrski dohodek negozdnih površin če odda od 1000 od 2001 •' nad do 2000 kg do 4000 kg 4000 kg znižanje davka za °/t »/» •/o do 4060 38 40 50 od 4001 do 10000 20 30 40 nad 10000 16 20 30 b) prašiči — živa teža: če znaša katastrski dohodek negozdnih površin če odda od 1000 od 2001 nad do 2000 kg do 3000 kg 3000 kg znižanje davka za °/o %> »/o do 4000 30 40 50 od 4001 do 10000 20 30 40 nad 10000 10 20 30 c) žito: če znaša katastrski dohodek negozdnih površin če odda od 2000 dd 3001 nad do 3000 kg do 4000 kg 4000 kg znižanje davka za Vo »/o % do 4000 30 40 50 od 4001 do 10000 20 30 40 nad 10000 10 20 30 d) krompir: če zriaša katastrski dohodek negozdnih površin če odda > od 3000 od 5001 nad do 5000 kg do 7000 kg 7000 kg znižanje davka za %> °/o °/o do 4000 30 40 50 od 4001 do 10000 20 ■n . 10 ■ nad 10000 10 30 e) sadje: če znaša katastrski dohodek negozdnih površin če odda od 4000 od 7001 nad do 7000 kg do 10000 kg 10000 kg znižanje davka za °/o %> •Vo do 4000 30 40 50 od 4001 do 10000 20 30 40 nad 10000 10 20 30 f) mleko: če znaša katastrski dohodek negozd/iih površin če odda od 5000 od 7501 nad do 7500 L do 10000 10000 1. znižanje davka za °/o Vo Vo do 4000 30 40 50 od 4001 do 10000 20 30 40 nad 10000 10 20 30 g) zelenjava: če znaša katastrski dohodek negozdnih površin če odda od 1000 od 2001 nad do 2000 kg do 3000 kg 3000 kg znižanje davka za Vo Vo Vo do 4000 30 40 50 od 4001 do 10000 20 30 40 nad 10000 10 20 30 Olajšava se prizna ob letni odmeri davka za dodatne količine v preteklem letu na podlagi podatkov, ki jih zagotovi do 30. januarja za preteklo leto organizacija, s katero zavezanec sklene pogodbo. Davčna olajšava se prizna do 70 % od odmerjenega davka. Zavezancem davka iz kmetijstva, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajšava v višini 10 °/o od odmerjenega davka.« 3. člen V 26. in 36 členu se osnove in stopnje spremenijo, in sicer: »Osnova din stopnja %> do 60 000 20 nad 60.000 do 90 000 25 nad 90.000 do 140.000 30 nad 140.000 do 200.000 35 nad 200.000 do 720 000 40 nad 270.000 do 350 000 45 nad 350 000 do 450.000 50 nad 450 000 dc 800.000 54 nad 800.000 57«. 4. člen Drugi odstavek 28. člena se spremeni in na novo glasi: »Davčna olajšava se porazdeli na tri leta tako. da znaša v prvem letu 50 "/o, drugo leto 30 to, tretje leto 20 "/o, od skupno priznane olajšave iz tega člena.« 5. člen 33. člen se spremen in na novo glasi: »Zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost in dosežejo več kot 40 °/o celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči, se prizna davčna olajšava v višini 20 »/o od odmerjenega davka. Enaka olajšava 'se prizna tudi gostincem, ki dosegajo dohodek od hrane m toplih napitkov v višini več kot 25 %> od celotnega prihodka izven poslovnega prostora (ambulantna prodaja). Zavezanec uveljavlja olajšavo z vlogo, ki jo priloži davčni napovedi.« 6 člen Za 33. člen se doda 33. a člen, ki glasi: »Zavezancu davka, ki je dodatno zaposlil nove delavce, se v letu za katero se davek odmerja, za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10 °/o povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da je bil novo zaposleni delavec v letu, za katero se priznava davčna olajšava, v delovnem razmerju pri zavezancu najmanj 9 mesecev Če je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta, za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto. Za dodatno zaposlenega novega delavca se ne šteje delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje.« 7. člen V 34. členu se na koncu stavka namesto pike postavi vejica in doda besedilo: »s tem da se olajšava iz 33. a člena ne všteva v navedeno omejitev.« 8. člen V 35. členu se v prvi točki besedilo »Od dohodkov, ki jih dosegajo 100 °/o invalidi — paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela« nadomesti z besedilom: »od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih planinskih območjih.« V zadnjem odstavku tega člena se med besedi »kmetijstva so« doda besedilo: »Dohodki, ki jih dosežejo invalidi s 100 °/o telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid, duševno bolne in duševno prizadete osebe, če opravljajo ročna dela preko organizacije združenega dela.« 9. člen 41. člen se spremeni in na novo glasi: »Davek od dohodkov, ki jih dosežejo delovni ljudje. ki z osebnim delom samostojno, kot poklic opravljajo kulturno dejavnost, se plačuje po stopnji 6 "/e, od dohodkov iz drugega odstavka 40. člena tega odloka pa po stopnji 12 %.« 10. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1984 dalje, razen določb 4. in 5. člena tega odloka, ki se uporabljata za odmerno leto 1983. St. 422-28/83-8 Celje, dne 20. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. 1661. Skupščina občine Celje je na podlagi 1. člena zakona o obdavčitvi proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ. št. 43/82) in 118. člena statuta občine Celje (Uradni list SRS št. 6/82) na seji zbora združenega dela. seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 20. decembra 1983 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 23/82, 25/82 in 17/83) se tarifna številka 1 in opomba k tarifni številki' spremeni in na novo glasi: »od, prometa rabljenih motornih vozil in motornih koles z delovno prostornino motorja nad 125 ccm, se plačuje davek: — 15 %>, če je vozilo prodano pred potekom 1 leta od nabave *— 10 °/», če je vozilo prodano po poteku enega leta do dveh let od nabave. Opomba: Davek po tej tarifni številki se plačuje od novih in rabljenih avtomobilov ter motornih koles. Davčno osnovo, ki mora biti navedena v predloženih listinah, lahko ugotavlja tudi uprava za družbene prihodke, če vrednost v predloženih listinah ne ustreza prometni vrednosti vozila.« 2. člen V tarifni številki 2 se v prvi in drugi alinei prve točke »4,00 din in 8,00 din« nadomesti s »6 "/o«. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1984 dalje. St.: 421-14/83-8 Celje, dne 20. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. 1662. Skupščina občine Celje je po 16. členu zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 33/79) in 118. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS št. 6/82) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 20. decembra 1983 sprejela ODLOK o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji 1. člen S tem odlokom se določa stopnja prispevka za iz-vanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji, ki ga plačujejo zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti na branjenem območju. 2. člen Zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti plačujejo prispevek po stopnji 3,72 °/o — od katastrskega dohodka. 3. člen Zbrana sredstva so dohodek Samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenje in so namenjena za pokrivanje materialnfh in funkcionalnih stroškov tistega dela sistema obrambe pred točo, ki ga predstavljajo strelna mesta. 4. člen Prispevek iz 2. člena tega odloka odmerja občinski upravni organ pristojen za davčne zadeve. 5. člen Prispevka iz 2. člena ne plačujejo občani, ki ne plačujejo davka iz kmetijstva. 6. člen Prispevek po stopnji določeni v 2. členu tega odloka se plačuje od 1. 1. 1984 dalje. 7. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS uporablja pa se od 1. 1, 1984 dalje. St.: 420-12/83-2 Celje, dne 20 decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. 1663. Na podlagi pooblastila iz 35 člena samoupravnega sporazuma .o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Celje za obdobje 1981—1985 in pooblastila skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Celje z dne 11. novembra 1983 je odbor za razvojne in druge naloge ter svobodno menjavo dela na svoji seji dne 15. decembra 1983 sprejel SKLEP o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Celje od 1. januarja 1984 dalje 1. člen S tem sklepom se ugotovijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo v skladu s sklepom o uskladitvi preračuna vrednosti programa za leto 1984 iz realne vrednosti na nominalno vrednost in se opredelijo osnove za obračunavanje ter določijo stopnic : višina prispevkov za zdravstveno varstvo delavcev v združenem delu, delavcev, zaposlenih pri osebah, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, kmetov kooperantov, kmetov in drugih delovnih ljudi ter občanov. 2. člen Prispevke za zdravstveno varstvo iz osebnega dohodka in iz dohodka obračunavajo in plačujejo organizacije združenega dela in drugi zavezanci za delavce in za kmete-kooperante po naslednjih prispevnih stopnjah: — iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,74 —od bruto osebnega dohodka v breme dohodka po stopnji 9,72 3. člen Stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo, ki jih plačujejo kmetje — razen kmetov — kooperantov — znašajo: — od katastrskega dohodka negozdnih površin 46.0 °/o — pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo 1.340 din. Lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovanci kot kmetje po prvem odstavku tega člena, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na njegovi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca-delavca, prispevek za zdravstveno varstvo od osnov in po stopnjah iz prvega odstavka tega člena. 4.' člen Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo prispevek od osebnega dohodka, ki ga po družbenem dogovoru za to- koče leto ugotovi uprava za družbene prihodke, vendar pa osnova za izračun prispevka ne more biti nižja od 60 "/o poprečnega oseuntga dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta. • . Osebe iz prvega odstavka tega člena, katerim se osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti), plačujejo prispevek od osnove v višini 60 °/o poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta. Osebe, ki prvič začnejo opravljaljati dejavnost iz prvega odstavka tega člena, plačujejo akontacijo na prispevek od osnove v v'šini 60 "/o poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta. Za osebe iz prvega m tretjega odstavka tega člena se opravi dokončni obračun prispevkov takrat, ko je znan osebni dohodek za tekoče leto. Osebe, ki opravljajo Intelektualne in druge storitve (pogodbeni zavarovanci), plačujejo prispevek od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto. 5. člen Prispevki za zdravstveno varstvo—iz prejšnjega člena se obračunavajo in plačujejo po stopnjah iz drugega člena tega sklepa. 6. člen Druge kategorije • uporabn kov, ki ne plačujejo prispevka po 2. in 3. čiena tega sklepa, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer: 1. občani, ki uživaj p pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnim: sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja6 580 2. druge skupine delovnih ljudi in občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost 560 Zavezanec plačila prispevka po 1. točki je občan sam, če z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami ni določeno drugače; po 2. točki je zavezanec plačila občan sam oz. zavezanec, ki ga določi občinska zdravstvena skupnost. 7. člen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin pla-' čujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 %>, Zavezanec za plačilo prispevka je skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin. 8 8 člen Osebe, ki so sk! ’ e v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto. Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v turni (detaširani • delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju ali se lam učijo oziroma so na praksi, plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije prispevke od mesečnih osnov, določen.h v prvem vdstavku tega člena, Prispevke za zdravstveno varstvo za osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena obračunavajo in plačujejo zavezanci po stopnjah, ki veljajo za redno delovno razmerje. Zavezanec plačila prispevek po prvem odstavku tega člena so osebe same, po drugem odstavku tega člana pa TOZD ali druga organizacija. 9 člen Za delavce, upokojence, učence in študente na neobveznem počitniškem delu in druge osebe, ki delajo po pogodbi o delu ter za zavarovance-kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela ali drugih organizacijah, plačujejo zavezanci (iz.-plačevalci prejemkov) prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6 °/o od bruto osebnega dohodka. Zavezanec plačila prispevka je izplačevalec osebnega dohodka oziroma prejemka. 10. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Ob "inski zdravstveni skupnosti Celje od 1. januarja 1983 dalje. Ta sklep začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. 1. 1984 dalje. St. 022-1/1982 Celje, dne 15. decembra 1983. , Predsednik odbora za razvojne in druge naloge ter svobodno menjavo dela Danijel Perčič 1. r. 1664. CERKNICA Izvršni svet Skupščine občine Cerknica je na predlog Komiteja za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16/67 in 2 72) na seji dne 14. decembra 1983 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Stari trg-S 3 Ograde — dopolnilna gradnja in osnutka zazidalnega načrta Velika Sinja gorica Cerknica — dopolnilna gradnja 1. člen Javno se razgrne osnutka zazidalnega načrta Stari' trg S 3 Ograde — dopolnilna gradnja, ki ga je izdelal »Zavod za urejanje prostora« Cerknica pod št. 83TII-20 v oktobru 1983 in osnutek zazidalnega načrta Velika Sinja gorica Cerknica — dopolnilna gradnja, ki ga je Izdela! »Zavod za urejanje prostora« Cerknica pod št. 83/VII-18 v juliju 1983. J 2. člen Javna razgrnitev osnutka zazidalnega načrta za Stari trg — S 3 Ograde — dopolnilna gradnja in osnutka zazidalnega načrta Velika Sinja gorica Cerknica — dopolnilna gradnja bo v prostorih Komiteja za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo občine Cerknica in prostorih Krajevne skupnosti Stari trg — Lož in krajevne skupnosti Cerknica vsak dan razen ob sobotah in nedeljah od 8. do 12. ure. 3. člen V času razgrnitve lahko poda k osnutkoma zazidalnih načrtov svoje pripombe in predloge ysak občan, delovne in druge organizacije, ustanove in skupnosti. Pripombe se sprejemajo v roku 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SRS na kraju javne razgrnitve dokumenta. St. 350-4/79 in 350-4/82 Cerknica, dne 14. decembra 1983 Predsednik IS SO Cerknica Tone Kebe 1. r. GROSUPLJE 1665. Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 17/83) in 126. člena statuta krajevne skupnosti Metnaj je skupščina krajevne skupnost Metnaj dne 22. decembra 1983 sprejela SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Metnaj 1. člen Uvede se krajevni samoprispevek na območju krajevne skupnosti Metnaj, ki obsega naselja: Metnaj, Mekinje, Poljane, Dobrava, Pristava, Goričica, Debe-če, Planina, Obolno, Osredek. 2. člen Sredstva zbrana iz naslova samoprispevka se bodo porabila za rekonstrukcijo cest v KS Metnaj (20 odstotkov zbranih sredstev) in za sofinanciranje gradnje vodovoda v KS (80 odstotkov zbranih sredstev). 3. člen Samoprispevek se uvede za dobo 5 let in sicer od 1. 1. 1984 do 31. 12. 1988 v katerih se bo zbralo ca 2,000.000 din. 4. člen Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani: A — ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti in sicer: 1. delovni ljudje iz osebnih dohodkov zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnih dohodkov oziroma nadomestil OD ter plačil po pogodbah o delu, po stopnji 2 odstotka 2. upokojenci po stopnji 1 odstotek 3. delovni ljudje in občani — zavezanci davka iz OD iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka gozdnih in negozdnih površin, po stopnji 2 odstotka 4. delovni ljudje — zavezanci davka iz OD iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti ter avtorskih pravic a) zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku — od dohodka zmanjšanega za davke in prispevke — po stopnji 2 °/o b) zavezanci, ki so obdavčeni v pavšalnem letnem znesku od odmerjenega davka, po stopnji 2 odstotka B — občani, ki imajo nepremičnine v krajevni skupnosti Metnaj, čeprav nimajo stalnega prebivališča na tem območju KS: v letu 1984 1.500 din v letu 1985 2.000 din V letu 1986 2.600 din V letu 1987 3.300 din v letu 1988 4.000 din 5 člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnovarstvenih pomoči, ’ invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci in študentje na proizvodnem delu oziroma praksi. Plačila samoprispevka so oproščeni tudi delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnine, ki ne presega 60 odstotkov poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na delavca zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, oziroma ne presegajo mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v SR Sloveniji. 6. člen Od samoprispevka, ki ga plačujejo občani po tem sklepu se po 125 členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov. 7. člen Samoprispevek zaposlenih delovnih ljudi in upokojencev se obračunava in plačuje od čistega osebnega dohodka oziroma pokojnin, obračunavajo pa ga delovne organizacije oziroma skupnosti pokojninsko-invalidskega zavarovanja, kmetijskim proizvajalcem in občanom, ki se ukvarjajo z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo ter intelektualnimi storitvami obračunava in odmerja samoprispevek Uprava za družbene prihodke občine Grosuplje. Odmera in plačilo samoprispevka se opravi na enak način, kot se odmerjajo prispevki in davki občanov. Zavezanci plačila samoprispevka iz 4. člena B točke plačujejo samoprispevek v dveh letnih enakih obrokih in sicer prvi obrok do 15. 6. v tekočem letu, drugi obrok pa do 15. 12. v tekočem letu in sicer na sedežu krajevne skupnosti Metnaj. 8. člen S samoprispevkom zbrana sredstva so strogo namenska in se uporabljajo le za namene iz 2. člena tega sklepa ter se zbirajo na zbirni račun samoprispevka št: 50130-842-009-500838. Izplačevalci osebnega dohodka in pokojnin so dolžni pri nakazilu odtegnjenega samoprispevka navesti podatke, za katere zavezance je znesek plačan in v kakšni višini. 9. člen Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku se prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo opravila uprava za' družbene prihodke občine Grosuplje. 10. člen S sredstvi zbranimi s samoprispevkom upravlja komisija za pripravo, izvedbo in realizacijo samoprispevka, ki pa mora dvakrat letno poročati skupščini krajevne skupnosti o zbranih sredstvih samoprispevka, o izvajanju letnih programov ter o uporabi s samoprispevkom zbranih sredstev. 11. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja se od 1. 1. 1984 dalje. Predsednik skupščine KS Metnaj Ivan Gcnorio 1. r. 1666. Na podlagi 1. in 12. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju KS Metnaj daje volilna komisija krajevne skupnosti Metnaj POROČI I. O o izidu glasovanja na referendumu dne 18. 12. 1983 za uvedbo krajevnega samoprispevka v KS Metnaj 1 Na območju KS Metnaj so bili na referendumu, dne 18. 12. 1983 ugotovljeni naslednji rezultati: 1. volilni imenik je obsegal 255 volilnih upravičencev, 2. glasovanja se je udeležilo 229 volilnih upravičencev 89,8 °/o, 3. za uvedbo krajevnega samoprispevka se je izreklo 187 volilnih upravičencev, 4. proti uvedbi krajevnega samoprispevka se je izreklo 37 volilnih upravičencev, 5. na referendumu je bilo oddanih 5 neveljavnih glasovnic ali 1,96 °/o, 6. glasovanja se ni udeležilo 26 volilnih upravičencev ali 10,20 °/o. 2 Na podlagi rezultatov glasovanja volilna komisija ugotavlja, da je bila v skladu z 21. členom zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) sprejeta odločitev, da se uvede samoprispevek v deparju za rekonstrukcijo cest v KS in sofinanciranje gradnje vodovoda v KS za dobo 5 let od 1. 1. 1984 do 31. 12. 1988. Metnaj dne, 18. decembra 1983. Predsednik volilne komisije Jože Dremelj 1. r. 1667. KAMNIK Skupščina občine Kamnik je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 134. ter 193. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) na seji družbenopolitičnega zbora dne 15. decembra 1983 in na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. decembra 1983 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1982 1. člen V odloku o proračunu občine Kamnik za leto 1982 (Uradni list SRS, št. 11/83) se spremeni 2. člen in glasi: »Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 149,400.000 din in predstavljajo: din — sredstva dovoljene porabe za razporeditev 106,279.022 — sredstva nad dovoljenim obsegom proračunske porabe in sredstva po posebnih predpisih 43,120.978 Sredstva nad dovoljenim obsegom proračunske porabe in sredstva po posebnih predpisih se dele na: 1. sredstva nad dovoljenim obsegom proračunske porabe po obračunu za leto 1982 8,198.812 din ter po proračunu za leto 1983 34,472.422 din, 2. sredstva od posebnega občinskega davka iz OD delavcev za intervencije v kmetijstvu po obračunu za leto 1982 329.744 din, 3. sredstva od razik v cenah, ki jih plačujejo OZD in občani po proračunu za leto 1983 120.000 din. Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeti v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna.« 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS ter se uporablja za leto 1983. St. 400-6/82 Kamnik, dne 16. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Kamnik mag. Ivan Justinek 1. r. Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Kamnik za leto 1983 Vrsta prihodkov in nameni porabe Znesek 0 Prenesena sredstva 9,118.648 1 Davek od osebnega dohodka in dohodka 81.750.000 2 Davek od premoženja in od dohodkov iz premoženja 6,820.000 2 Prometni davek 34,570.000 3 Takse 3,300.000 5 Prihodki po posebnih predpisih 5,680.000 6 Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 8,153.352 7 Prispevki drugih DPS 8.000 Skupaj prihodki 149,400.000 Vrsta prihodkov In nameni porabe Znesek 01 Dejavnost organov DPS 76.319.000 02 Dejavnost LO 7,240.000 03 Dejavnost DPO in društev 7,162.000 04 Negospodarske investicije 1,064.700 08 Socialno skrbstvo ' 5,855.000 09 Zdravstveno varstvo 80.000 10 Komunalna dejavnost 1,400.000 n Dejavnost krajevnih skupnosti 3,025.000 16 Intervencije v gospodarstvu 2,794.400 17 Tekoča rezerva in Izločena sredstva 43,006.660 18 Rezervni sklad 1,453.240 Skupaj odhodki 149,400.000 Kamnik, dne 16. decembra 1983. 1668. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39 <4 in 4/78) in 134. ter 193. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/811) na seji družbenopolitičnega zbora dne 15. decembra 1983 in na skup-nenr zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. decembra 1983 sprejela ODLOK u začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kamnik v prvem trimesečju 1984 1. člen Dokler ne bo sprejet proračun občine Kamnik za leto 1984, se bodo začasno financirale splošne družbene potrebe v občini Kamnik, vendar najdalj do 31. marca 1984, na podlagi proračuna za leto 1983. 2. člen V času začasnega financiranja se sme uporabiti toliko sredstev, kolikor jih je bilo sorazmerno uporabljenih v istem obdobju po proračunu za preteklo leto. vendar največ četrtina vseh prihodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1983. 3. člen Doseženi prihodki in razporeditev teh prihodkov na podlagi tega odloka so sestavni del proračuna za lete 1984. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Ramnik je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka prihodkov prprgčuna najame posojilo iz sredstev rezervnega sklada občine Kamnik. 5. člen Ocjlok se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja P9 sp od 1. januarja 1984. St. 400-3/83 Kamnik, dne 16. decembra 1983 k' Predsednik Skupščine občine Kamnik mag. Ivan Justinek 1. r. 1669. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 13. člena zakopa o urbanističnem planiranju (Uradni Ust SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), 6. člena odloka o novelaciji urbanističnega načrta za območje Kamnika (Uradni list SRS, št. 5/78) in 184. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. decembra 1983 sprejela ODLOK o spremembi odloka o zazidalnem načrtu za območje zazidalnega otoka BS-3 Nox-i trg Kamnik (Uradni list SRS, št. 8/81) 1. člen Sprejme se sprememba odloka o zazidalnem načrtu za območje zazidalnega otoka BS-3 Novi trg Kamnik, katero je izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljana, TOZD urbanizem — LUZ Ljubljana. Kardeljeva ploščad 23, pod štev. 2573/1 — september 1983 in je sestavni del tega odloka. 2 člen Sprememba predstavlja dopolnitev s prvotnim zazidalnim načrtom predvidene zazidave z dvema individualnima stanovanjskima objektoma. 3. člen Sprememba zazidalnega načrta je na vpogled občanom in organizacijam pri Komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja občine Kamnik. 4. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija občine Kamnik. 5 člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-36/83 Kamnik, dne 16. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Kamnjk mag. Ivan Justinek 1. r. 1670. Na podlagi 158. člena zakona o splošni ljudski obrambi (Udadni list SFRJ. št. 21/82) in 204. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) ter 193. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9-470,82) je Skupščina občine Kamnik na seji družbenopolitičnega zbora dne 15. decembra 1983, zbora združenega dela dne 16 decembra 1983 in zbora krajevnih skupnosti dne 16. decembra 1983 sprejela ODLOK o zakloniščih in drugih zaščitnih ob,jeki ih v občini Kamnik I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ureja graditev zaklonišč in drugih zaščitnih objektov ter financiranje, upravlja- nje ih vzdrževanje, uporaba, oddajanje v najem ter nadzor nad zaklonišči. 2. člen Ža zaščito pred vojnimi akcijami in njihovimi posledicami se prebivalstvo, materialne in druge dobrine zaklanjajo v zakloniščih, zaklonilnikih in dru-' gih zaščitnih objektih. 3. člen Zaklonišče je zaprt prostor, ki mora po svoji funkcionalni rešitvi, konstrukciji, obliki in opremi izpolnjevati pogoje, določene s predpisanimi tehničnimi normativi za zaščito pred učinki sodobnih bojnih sredstev. Glede na stopnjo odpornosti se zaklonišča delijo na zaklonišča močnejše, osnovne in dopolnilne zaščite. Javno zaklonišče je namenjeno za zaklanjanje občanov, ki so v času nevarnosti na javnih mestih v bližini zaklonišča. Zaklon šča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah so namenjena zlasti za zaklanjanje stanovalcev, delavcev in drugih občanov, ki stanujejo, delajo ali se zadržujejo v teh stavbah. Skupna zaklonišča so namenjena zlasti za zaklanjanje stanovalcev, delavcev in drugih občanov v določenih stanovanjskih poslovnih in drugih stavbah. Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah so sestavni del teh stavb oziroma skupni prostori v teh stavbah. Zaklonišča gradijo predvsem v miru. 4. člen Zaklonilniki in drugi zaščitni objekti so kleti in drugi prostori v obstoječ h objektih, komunalni in naravni objekti ter rovni zaklonilniki, ki jih preuredijo oziroma gradjo po posebnem odloku občinske skupščine ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni. 5. člen Upravne zadeve v zvezi z graditvijo, uporabo, vzdrževanjem, oddajanjem zaklonišč v najem ter graditev zakloirlnikov in drugih zaščitnih objektov za zaščito prebivalstva, materialnih in drugih dobrin, opravlja občinski upravni organ za ljudsko obrambo, če posamezne zadeve z zakonom, tem odlokom ali drugim predpisom niso dane v pristojnost drugega organa. II. GRADITEV ZAKLONIŠČ IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTOV 6. člen Za graditev javnih zaklonišč skrbi Skupščina občine Kamnik. Za graditev zaklonišč v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah ter drugih zaščitnih objektov skrbijo družbeni investitorji in zasebni graditelji (v nadaljnjem besedilu: »investitorji«), imetniki pravice uporabe in lastniki teh stavb. 7 7. člen Zaklonišča se gradijo na območjih in v objektih, v skladu s tem odlokom ter načrtom graditve zaklo- nišč, ki je sestavni del aktov o urejanju prostora (planskih in izvedbenih aktov). Načrt za graditev zaklonišč v občini se izdela na podlagi ocene ogroženosti območja občine v vojni ter načrta za zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin. Oceno ogroženosti območja občine določa svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito na podlagi stališč in usmeritev Predsedstva SR - Slovenije. Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine na tej podlagi določi območja in naselja, kjer je obvezno treba zgraditi zaklonišča, ter stopnjo odpornosti zaklonišč. Organi in organizacije, ki se ukvarjajo s prostorskim načrtovanjem, urejanjem prostora ter projektiranjem in graditvijo objektov, morajo pri izdelavi vseh aktov o urejanju prostora in gradbcno-tehnične dokumentacije na območju občine upoštevati območja, naselja in objekte, v katerih je obvezno zgraditi zaklonišča in druge pogoje za zaklanjanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin. 8. člen Območja, naselja in objekti, kjer je obvezna graditev zaklonišč, ter stopnje odpornosti zaklonišč so prikazane na karti v merilu 1:25.000 oz. 1:5000, ki jc sestavni del tega odloka. Karte hranijo na oddelku za ljudsko obrambo, pooblaščeni organizaciji za izdelavo urbanističnih dokumentov in pristojnem upravnem organu. 9. člen Zaklonišča morajo obvezno graditi v šolah, vzgoj-novarstvenih in zdravstvenih organizacijah, domovih za ostarele, organizacijah! združenega dela tudi izven ok nočij in naselij obvezne graditve zaklonišč, določenih v prilogi iz 8. člena tega odloka. Svet za splošno ljudska obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine lahko izjemoma v posameznem primeru iz prejšnjega odstavka odloči, da zaklonišča ni potrebno zgraditi, če so zagotovljeni naravni ali drugi pogoji za zaščito občanov ali delavcev v takšnih objektih ali če je ogroženost objekta majhna. Temeljne in druge organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samoupravne stanovanjske skupnosti morajo v svojih razvojnih programih zagotoviti, da bodo v roku 15 let po uveljavitvi zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) „ v obstoječih objektih na območjih, kjer je obvezna graditev zaklonišč za zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin, zgradili ustrezna zaklonišča oziroma da bodo za ta, namen prilagodili in uporabili ustrezne kletne prostore in druge gradbene ali naravne objekte, če je v njih možno doseči odpornost zaklonišča dopolnilne zaščite. Organizacije združenega dela morajo v roku 6 mesecev • od začetka veljave tega odloka predložiti Oddelku za ljudsko obrambo občine Kamnik načrt zaklonišč na svojem področju ter načrt, kako bodo zaklonišča gradili po letih. V predloženem načrtu mora biti razviden tudi način zaklanjanja zaposlenih delavcev do dokončne zgraditve ali adaptacije zaklonišč. 10. člen Investitorji morajo na območjih, v naseljih, v objektih, ki so določeni v prilogi iz 8. in 9. člena tega odloka, pri graditvi, prizida vi, nadzidavi in adaptaciji stanovanjskih in poslovnih stavb s svojimi sredstvi graditi zaklonišča v objektu ali v njegovi neposredni bližini v skladu s predpisanimi tehničnimi normativi za zaklonišča. Za stavbe iz prejšnjega odstavka se ne štejejo manjši objekti, v katerih se ne bodo zadrževali ljudje (garaže, kioski, čebelnjaki, gospodarska poslopja ipd.). Investitorji lahko gradijo skupna zaklonišča, če je to v skladu s tehničnimi normativi ter z akti o urejanju prostora. V stanovanjskih stavbah, ki jih gradijo zasebni graditelji se morajo graditi zaklonišča dopolnilne zaščite do zmogljivosti 7 zakloniščnih mest. 11. člen Pooblaščeni upravni organ si mora pred izdajo lokacijskega dovoljenja pridobiti soglasje upravnega organa za ljudsko obrambo o pogojih za gradnjo ali adaptacijo zaklonišč. Pooblaščeni upravni organ mora pred izdajo gradbenega dovoljenja za novogradnje oziroma adaptacije predložiti organu ža ljudsko obrambo'skupščine občine tehnično dokumentacijo za graditev zaklonišč. Občinski upravni organ za ljudsko obrambo izda ■soglasje po pregledu tehnične dokumentacije. Kolikor je tehnična dokumentacija nepopolna ali ni izdelana v skladu s predpisi, in normativi o gradnji zaklonišč, predlaga občinski upravni organ za ljudsko obrambo investitorju, dax tehnično dokumentacijo ustrezno dopolni, sicer pa z odločbo zavrne vlogo za soglasje k izdaji gradbenega dovoljenja. Upravni organ, pristojen za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja, lahko izda gradbeno in lokacijsko dovoljenje za objekte na območjih obvezne graditve zaklonišč in drugih območjih le s poprejšnjim soglasjem upravnega organa za ljudsko obrambo. 12. člen Zaklonišča na območju občine je potrebno graditi tako, da jih je v miru mogoče uporabljati za druge namene, vendar to ne sme vplivati na njihovo uporabnost in pripravljenost za zaščito. 13. člen Kot javna zaklonišča se lahko uporabljajo tudi primarni obstoječi komunalni in drugi objekti pod površino tal. Investitor komunalnih in drugih objektov pod površino tal je na zahtevo upravnega organa za ljudsko obrambo po predhodnem mnenju sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine dolžan prilagoditi te objekte za javna zaklonišča. Dodatni stroški, nastali zaradi prilagoditve objekta za zaščito, bremenijo sredstva za graditev javnih zaklonišč. 14. člen Investitor, ki gradi ali adaptira stavbo na območju ali v naselju, kjer je obvezna graditev zaklonišč, ali če gradi objekt, v katerem je obvezno graditi zaklonišče, je lahko oproščen graditve zaklonišča, če so v. stavbi ali njeni neposredni bližini, določene s predpisanimi tehničnimi normativi, že zadostne za- kloniščne zmogljivosti, ali če graditev zaklonišča ni možna zaradi geoloških, hidroloških ali konstrukcijskih pogojev. Pogoje, da ni možno zgraditi zaklonišča, ugotovi strokovna komisija, ki jo določi upravni organ za ljudsko obrambo, na terenu. Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišča po prejšnjem odstavku, mora plačati pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja prispevek za zaklonišča, razen če je v stavbi že zgrajeno zaklonišče ali če je bil prispevek za zaklonišča že plačan pri njeni gradnji oziroma če je investitor z lastnimi sredstvi že zagotovil potrebne zakloniščne zmogljivosti. Odločbo o oprostitvi graditve zaklonišča in o plačilu prispevka po tem členu izda občinski upravni organ za ljudsko obrambo. 15. člen Potrebni zakloniščui prostori se določijo na osnovi tehničnih normativov za izgradnjo zaklonišč. III. UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE ZAKLONIŠČ 16. člen Javna zaklonišča upravlja in vzdvfuje Skupščina občine Kamnik oziroma organizacija, ki jo za upravljanje in vzdrževanje pooblasti Skupščina občine Kamnik. < Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah upravljajo in vzdržujejo lastnik . imetniki pravice uporabe oziroma upravljala teh tavb. 17. člen Zaklonišča morajo biti redno vzdrževana in v brezhibnem stanju. Zaklonišča organizacij združenega dela vzdržujejo te organizacije. Hišna zaklonišča vzdržujejo lastniki hiš ali upravljale! hjš na podlagi pravilnika o investicijskem in tekočem vzdrževanju skupnih prostorov. Stroški za vzdrževanje zaklonišča se delijo na način, ki velja za tekoče in investicijsko vzdrževanje objektov, ter bremenijo lastnika, uporabnika oziroma organizacijo, ki upravlja stavbe. Vzdrževanje zaklonišč enkrat letno kontrolira strokovna komisija, ki jo imenuje oddelek za ljudsko obrambo. O vzdrževanju in pregledu posameznih zaklonišč se mora voditi evidenčna knjiga, ki mora biti pri upravljalcih stavbe, v katerem je zaklonišče. Zakloniščni. red in navodilo za vzdrževanje in uporabo zaklonišča predpiše občinski upravni organ za ljudsko obrambo. IV. UPORABA ZAKLONIŠČ V MIRU 18. člen Javna zaklonišča, zaklomšča organizacij združenega dela in hišna zaklonišča je dovoljeno v mirnem času uporabljati v druge namene pod naslednjimi pogoji: — da se v njih ne bi opravile spremembe (adaptacije), ki bi vplivale na zmanjšanje zaščitne moči zaklonišča, spremembo osnovnega namena in na spre- membo drugih zaklonišču namenjenih prostorov v zgradbi; — da jih ne bi uporabljali na način, s katerim bi poslabšali higienske in tehnične pogoje zaklonišča; — da v njih ne bi skladiščili vnetljivih in strupenih snovi ter raznih razsutih snovi. Cc bi zaklonišča uporabljali v druge namene ali so dana v najem, jih je treba v primeru vojne nevarnosti takoj, najkasneje pa v roku 12 ur, izprazniti in usposobiti za osnovni namen. Prostorov, ki so potrebni za skladiščenje opreme, in prostorov z napravami za zaklonišča, ni dovoljeno uporabljati v druge namene. 19. člen Najemno pogodbo o oddaji zaklonišča v najem sklene upravljalec zaklonišča, ko dobi soglasje upravnega organa za ljudsko obrambo. Pogodba o upora!'! zaklonišča v druge namene (najemna pogodba) mora vsebovati ludi: — namen in čas uporabe zaklonišča, obseg m vrsto preureditve, vzdrževanja, prenehanje pogodbene obveznosti', uved tev po prenehanju najemne pogodbe, čas izpraznitve prostorov in stanje ob oddaji zaklonišča v najem; — zapisnik o stanju objekta in instalacij, opreme in ureditve ob oddaji objekta v najem. 20. člen Ob neposredni vojni nevarnosti ali ob razglasitvi vojnega stanja najemna pogodba preneha veljati. Pogodba preneha veljati tudi. če bi najemnik ne uporabljal zaklonišča v skladu s pogodbo. 21. člen Dohodke, dobljene z oddajo zaklonišča v najem, pri upravljalcih vodijo posebej in jih lahko uporabljajo samo za vzdrževanje in upravljanje zaklonišč Dohodki, dobljeni z oddajo javnih zaklonišč, se zbirajo na posebnem računu skupščine občine — za graditev javnih zaklonišč. V. FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTOV 22. člen Investitorji, lastniki, imetniki pravice uporabe in in upravljale! financirajo graditev, vzdrževanje in opremljanje zaklonišč in drugih zaščitnih objektov s svojimi sredstvi. 23. člen Graditev, vzdrževanje in opremljanje javnih zaklonišč financira skupščina občine iz sredstev za javna zaklonišča. Sredstva za javna zaklonišča se zbirajo na posebnem računu i? prispevkov za zaklonišča, iz najemnin za javna zaklonišča in drugih virov. Sredstva za javna zaklonišča razporeja in o njihovi uporabi odloča svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine na osnovi sprejetega načrta o zaklanjanju Ta sredstva se lahko namenijo le za izgradnjo in adaptacijo zaklonišč Za zbiranje sredstev za graditev javnih zaklonišč je pristojna uprava za družbene prihodke. 24. člen Investitorji, ki so oproščeni graditve zaklonišča, morajo plačati pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja prispevek za graditev zaklonišč (v nadaljnjem besedilu: prispevek zaklonišča) v višini 4"/e od cene gradbenih obrtniških in instalacijskih del. V tej ceni nista upoštevani oprema in zunanja ureditev okolice objekta. Cena objekta iz prejšnjega odstavka se ugotovi na osnovi predračuna, ki je sestavni del tehnične dokumentacije, in ga je izdelala pristojna projektantska organizacija, in ne sme biti starejši od enega leta. Na tej podlagi ugotovljen prispevek pri gradnji skladišč, "garažnih hiš in drugih podobnih objektov, kjer je manjše število zaposlenih delavcev, he more presegati stroškov, ki bi za investitorja nastali, če bi lahko sam gradi zaklonišče. Stroški, ki bi nastali za investitorja, če bi lahko sam gradil zaklonišče, se ugotovijo tako, da se po predpisanih .tehničnih, normativih določi potrebne zakloniščne zmogljivosti ter upošteva poprečna cena zakloniščnega mesta v javnih zakloniščih, dosežena v zadnjem letu na območju občine. Poprečno ceno zakloniščnega mesta po prejšnjem odstavku se ugotovi na osnovi podatkov pooblaščene delovne organizacije, ki -se ukvarja s to dejav-nostj o. 25. člen Imetniki stanovanjske pravice in uporabniki poslovnih prostorov v družbeni lastnini na območjih, naseljih in v objektih, kjer je obvezna graditev zaklonišč, in ta zaklonišča niso zgrajena, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 3 °/o letne stanarine oziroma najemnine. Za obračun in plačilo prispevka za zaklonišča od stanarin in najemnin skrbijo organizacije in skupnosti za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi prostori. 26. člen Lastniki stanovanjskih, poslovnih, počitniških in drugih stavb in prostorov ter dela stavb in imetniki pravice uporabe na teh stavbah in prostorih plačujejo letni prispevek za zaklonišča na območjih, kjer je obvezna graditev zaklonišč, in ta niso zgrajena, v višini 0.06 0/o vrednosti stavb, prostorov, delov stavb oziroma osnove za obračun amortizacije. Prispevek ni treba plačevati, če je v stavbi že zgrajeno zaklonišče ali če je bil pri njeni graditvi že plačan prispevek ali če je investitor že zagotovil z lastnimi sredstvi zadostne zakloniščne zmogljivosti ali če ne obstaja obveznost graditve zaklonišč po tem odloku. 27. člen Zavezanci prispevka za zaklonišče iz 25. člena tega odloka plačujejo prispevek za zaklonišče do tridesetega dne v mesecu za tekoči mesec. Imetniki pravice uporabe' ki so zavezanci prispevka za zaklonišče iz prvega odstavka 26. člena tega odloka, plačujejo prispevek za zaklonišče enkrat letno, in sicer do 30. junija za tekoče leto. Občani, ki so zavezanci plačila prispevka za zaklonišče iz 1. odstavka 26. člena tega odloka, plačujejo letno prispevek za zaklonišče po predpisih, ki veljajo za plačilo davkov občanov. Odločbo o obveznosti plačila prispevka za zaklonišče izda pristojna občinska uprava za družbene prihodke. VI. NADZOR NAD ZAKLONIŠČI 28. člen Gradnjo zaklonišč nadzira pristojna gradbena inšpekcija,' vzdrževanje pa upravni organ za ljudsko obrambo. 29. člen Investitorji, ki so bili dolžni graditi zaklonišče po potrjeni investicijsko tehnični dokumentaciji, morajo plačati prispevek za zaklonišče, če je upravni organ za ljudsko obrambo ali gradbena inšpekcija ugotovila, da zaklonišče ni zgrajene v skladu z odobrenim projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja. Višina prispevka se odmeri po ceni zakloniščnega mesta v javnem zaklonišču Število zakloniščnih mest se ugotovi na podlagi pravilnika o tehničnih normativih gradnje zaklonišč. Rok za plačilo tako odmerjenega prispevka ne sme biti daljši od 6 mesečev. VII. KAZENSKE DOLOČBE 30. člen Z denarno kaznijo od 5.000 din do 30.000 din se kaznuje za prekršek organizacije združenega dela oziroma samoupravne organizacije ali skupnosti ati druga pravna oseba, če ne vzdržuje zaklonišča v skladu s 17. členom tega odloka. Z denarno kaznijo od 2.000 din do 10.000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega dela oziroma druga pravna oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 31. člen Za neizpolnjevanje dolžnosti in obveznosti, ki so predpisane s tem odlokom, veljajo kazenske določbe zveznega in , republiškega zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 32. člen Vse izdelane urbanistične dokumente, ki še niso realizirani, ter za objekte, za katere po teh dokumentih še niso izdana gradbena dovoljenja, je treba pred realizacijo popraviti. Zazidalne načrte, ki so delno realizirani ali so v postopku za realizacijo, je potrebno dopolniti v smislu tega odloka. 33. člen Samoupravne organizacije in skupnosti morajo v enem letu od dneva uveljavitve tega odloka uskladiti z njim svoje samoupravne splošne akte. 34. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati: 1. odlok o gradnji in adaptaciji zaklonišč v občini Kamnik (Uradni list SRS, št. 5-199/77), 2. odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o gradnji in adaptaciji zaklonišč v občini Kamnik (Uradni list SRS, št. 5-352/78), 3. odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o gradnji in adaptaciji zaklonišč v občini Kamnik (Uradni list SRS, št 1-52/82). 35. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984. dalje. St. 020-46/83 Kamnik, dne 16. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Kamnik mag. Ivan Justinek 1. r. LAŠKO 1671. Skupščina občine Laško je na podlagi 23. člena zakona o, financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 194. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21-1081/82) na seji družbenopolitičnega zbora, združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1983 sprejela ODLOK o spremembah odloka o prora unu občine Laško za leto 1983 1. člen V odloku o proračunu občine Laško za leto 1983 (Uradni list. SRS, št. 11/83) se spremeni 2. člen in glasi: »Skladno z določili resolucije o družbenoekonomski polivki občine Laško za leto 1983 in družbenega plana občine ter družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SRS v letu 1983, se lahko splošna poraba v letu 1983 poveča za 17,4 %> z ozirom na dovoljeno porabo leta 1982 in je za lete 1983 določena splošna poraba v občini Laško v znesku 76,149.829.« 2. člen Spremeni se 3. člen odloka in glasi: »Izhajajoč iz dovoljene splošne porabe v letu 1983, ki je ugotovljena v 1. členu tega odloka, so predvideni prihodki proračuna za leto 1983 v znesku in sicer: 1. iz virov določenih v 29. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: zakon) 2. dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna Skupni znesek predvidenih prihodkov je razporejen: 1. za proračunsko porabo po glavnih namenih 01, 02, 03, 04, 05, 06 in 07 2. za proračunsko rezervo v glavnem namenu 08 3. za nerazporejene prihodke v glavnem namenu 17 3. člen Odlok začne veljati naslednji dan, ko ga sprejme občinska skupščina. St. 400-3/83 Laško, dne 24. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Laško Franc Lipoglavšek L r. din 76.149.829 66,041.509 10,108.320 74.713.829 718.000 718.000 Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Laško za leto 1983 Vrsta prih. Prihodki Znesek din 02 Davek od osebnega dohodka 28,059.000 03 Prometni davek 25,058.200 04 Davki na prihod k od premoženja in premoženjskih pravic in drugi davki 1,708.100 05 Takse 4,029.200 07 Prihodki po posebnih predpisih, prihodki upravnih organov in drugi pri- hodki 6.241.100 08 Prihodki od drugih DPS 10,108.320 10 Prenesena sredstva iz preteklega leta 945.909 Skupaj prihodki 76,149.829 1672. Skupščina občine Laško je na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 194. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21-1081-82) na seji druž-oenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1983 sprejela ODLOK o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Laško v I. trimesečju 1984 1. člen Do sprejetja odloka o proračunu občine Laško za leto 1984 se bodo družbepe potrebe občine za katere se sredstva /on ovijajo v občinskem proračunu, v I. trimesečju 1984 začasno financirale v višini ene četrtine sredstev odobrenih v občinskem proračunu za Isto 1933, vendar največ do zneska 19.037.467 din 2. člen Doseženi prihodki v letu 1984 in njihova razporeditev po 1. členu tega odloka, so sestavni del prihodkov in razporeditve občinskega proračuna za leto 1984. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan no objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje. St. 402-29/83 Laško, dne 24. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Laško Franc Lipoglavšek 1. r. 1673. Skupščina občine T aško je na podlagi 6. in 11. člena zakona o da v k v občanov (Uradni list SRS, št, 44/82) in po 195. členu statuta občine Laško (Uradni list SRS. št. 21-1081/82) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1983 sprejela O D I. O K o spremembah In dopolnitvah odloka o davkih občanov namen Splošni razpored prihodkov Znesek din 01 Dejavnost organov DPS 49.426 000 02 Financiranje ljudske obrambe 3.834.000 03 Negospodarske investicije 4.545.473 05 Dopolnilna sredstva drugim DPS 1.236.700 06 Druge splošne družbene potrebe 2,495.260 07 Druga namenska sredstva 13,176.391 08 Proračunska rezerva 718.000 17 Nerazporejeni prihodki 718.000 Skupaj splošni razpored pz-ihodkov 76,149.829 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 11/83) se v 4. členu spremeni stopnja 0.50 »/o in glasi »0.35 tV« 2. člen Za 4. členom se doda' 4. a člen,« ki se glasi: »Davek od osebnega dohodka delavcev ne plačujejo delavci, ki so zaposleni v invalidskih delavnicah«. 3 člen V 10. členu se v zadnjem odstavku stopnja 301* nadomesti s »stopnjo 15 °/o«. 4. člen V 11. členu se stopnja 45 Vo nadomesti s »stopnjo 25»/»«. 5. člen Za 18. členom se doda 18 a člen. ki se glasi: »Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so vključeni. v družbeno organizirano proizvodnjo, sprejemajo in izpolnjujejo obveznosti setvenih planov občine pod pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih in oddajajo tržne viške goveda, žita in mleka na osnovi pogodb, se prizna posebna davčna olajšava v obliki znižanja odmerjenega davka in sicer: a) Govedo — živa teža Ce znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev znaša znižanje davka, če odda kilogramov do 1000 od 1001 od 2001 nad 20«/. do 2000 do 3000 3001 do 4000 35 Vt 50 “/• 65 Vi od 4001 do 10.000 do 2000 od 2001 od 3001 nad 20«/. od 3001 do 4000 4001 35»/o 50 °/e 65 »/. Od 1001 do 15.000 do 3000 od 3001 od 4001 nad 20 »/o do 4000 do 5000 5001 35 »/o 50*/. 65 »/» nad 15.000 do 4000 od 4001 od 5001 nad 20 •/• do 5000 do 6000 6001 35 '/e 50 •/. 65 •/« b) Mleko Davčna olajšava pri proizvodnji mleka se prizna v enakem odstotku kot pri proizvodnji goveda s tem, da se kot v ekvivalent vzame 1000 kg žive teže goveda (pitanca) za 4000 litrov mleka. c) Žito Ce znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev znaša znižanje davka če znaša oddana količina do 4000 od 1000 od 2001 od 3001 nad do 2000 kg do 3000 kg do 4000 kg 4001 kg 40% 50% 60% 70% od 4001 od 10.000 30% 40% 50% 60% od 10.001 do 16.000 20% 30% 40% 50% nad 15.001 10% 20 % 30% 40% Davčna olajšava za vse vrste kmetijskih proiz- vodov ne more presegati 70 %> odmerjenega davka. 6. člen 21. člen se spremeni in se glasi: »Zavezanci davka iz gospodarske dejavnost, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: Ce znaša ostanek čistega dohodka dinarjev nad do stopnja °/e 60.000 20 60.000 90.000 25 90.000 140.000 30 140.000 200.000 , 35 200.000 270.00,9 40 270000 350.000 45 350.000 450.000 50 450.000 • 800.000 54 800.000 57 Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku. 7. člen V 24. členu se zadnji odstavek spremeni in se glasi: »Davčna olajšava se prizna za dobo 3 let in sicer tako, da znaša v prvem letu 50 °/o, drugo leto 30 %>, tretje leto 20 %>, od skupno priznane olajšave iz tega člena. Vlogo za olajšavo po tem členu vloži zavezanec ob vložitvi letne davčne napovedi. Takšen način priznavanja olajšave velja že za leto 1983.« 8 8. člen Za 24. členom se doda 24 a in 24. b člen, ki se glasita: 24.a člen — Zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost in dosežejo več kot 40 °/o celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči, se prizna davčna olajšava v višini 30% od odmerjenega davka.« »24. b člen — Zavezancu davka, ki je dodatno zaposlil nove delavce, se v letu, za katero se davek odmerja za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SRS v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da je bil novo zaposleni delavec v letu, za katero se prizna davčna oljašava, v delovnem razmerju pri zavezancu najmanj devet mesecev. Ce je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta, za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto.« 9. člen V 30. členu se na koncu stavka namesto pike postavi vejica in doda besedilo: »s tem, da se olajšava iz 24. b člena ne všteva v navederjp omejitev.« Za dodatno zaposlenega delavca se ne šteje delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje. 10. člen 33. člen se spremeni in se glasi: »Zavezanci davka iz poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: Ce znaša ostanek čistega dohodka din nad do stopnja °/o 60.000 20 60.000 90.000 25 90.000 140.000 30 140.000 200.000 40 200.000 270.000 35 270.000 350.000 45 350.000 450.000 50 450.000 800.000 54 800.000 57 Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo poklicne dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku.« 11. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje. St. 422-11/83 Laško, dne 24: decembra 1983. — Predsednik Skupščine občine Laško Franc Lipoglavšek 1. r. 1674. Skupščina občine Laško je na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83) in 195. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21-1081/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1983 sprejela ODLOK o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni vestnik občine Laško, št. 8/72, 5/73, 8/73 in 5/75 ter Uradni list'SRS, št. 6/76, 10/76, 18/76, 27/76, 24/77, 10/81 in 8/83) se na novo vnese tarifna številka ena, ki se glasi: »Po tej tarifni št. se plačuje davek od novih ali rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov, ter motornih koles z delovno prostornino motorja nad 125 ccm, če se prodaja izvrši v roku do 2 let od prejšnjega nakupa se davek obračuna po naslednjih stopnjah: — 15 %>, če je vozilo prodano pred potekom 1 leta od nabave, — 10 %>, če je vozilo prodano po poteku 1 leta do 2 let od nabave. Davek po tej tarifni številki se ne plača od prodaje osebnih in tovornih avtomobilov, ter motornih koles, če tako prodajo opravi v imenu lastnika motornega vozila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik motornega vozila dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice. Davek se ne plača tudi od prodaje motornega vozila, če je prodaja nastala zaradi trajne invalidnosti hli smrti lastnika motornega vozila ali če iz drugih zdravstvenih razlogov lastnik ne more upravljati z vozilom. Davčna osnova je kupnina, če odgovarja prometni vrednosti, sicer ugotovi prometno vrednost davčni organ. Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača upravi za družbene prihodke občine, v kateri ima prodajalec stalno bivališče.« 2. člen V tarifni številki 2 se spremeni prva in druga alinea prve točke in se glasi: »— od naravnega vina, vinsko sadnih pijač in penečega vina 6 %> od vrednosti.« 3. člen Ta odlok začpe veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje. St. 422-12/83 Laško, dne 24. decembra 1983. 1 Predsednik Skupščine občine Laško Franc Lipoglavšek 1. r. 1675. Skupščina občine Laško je na podlagi 42. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77 in 8/78). 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77, 30/78, 23/81) in 195. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1983 sprejela ODLOK o plačevanju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Uporabniki stavbnega zemljišča, ki je na območju občine Laško, plačujejo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (dalje: nadomestilo). 2. člen Za stavbna zemljišča po 1. členu tega odloka se štejejo zazidana in nezazidana zemljišča na urbani-nističnih območjih Laškega, Radeč in Rimskih Toplic, ' ki so po conah grafično določena v katastrskih kartah. Katastrske karte so kot priloga sestavni del tega odloka. Stavbna zemljišča iz prvega odstavka tega člena so glede na komunalno opremljenost, lego in pridobitno ugodnost razvrščena v 2 coni. Ugodnejša in komunalno bolje opremljena stavbna zemljišča so razvrščena v 1. cono, druga stavbna zemljišča pa v 2. cono. 3. člen Kot nezazidano stavbno zemljišče se po tem odloku štejejo nezazidana zemljišča na območjih, določenih s prilogo, ki so z izvedbenimi prostorskimi načrti namenjena za gradnjo stanovanjskih ali poslovnih objektov, garaž ter počitniških hiš in zemljišča izven izvedbenih prostorskih načrtov, ki jih pristojni upravni organ z lokacijskim dovoljenjem določi kot potrebno zemljišče za redno rabo objekta (dalje: funkcionalno zemljišče) in sicer vse dokler ni izdano uporabno dovoljenje za objekt. Za nezazidano stavbno zemljišče se šteje tudi tisti del zazidalnega stavbnega zemljišča na območju izvedbenega načrta, ki pri individualni stanovanjski hiši ali garaži presega trikratno površino tlorisne površine objekta, razen če gre za zemljišče, katerega zaradi terenskih razmer ni možno uporabiti za gradbeni namen. 4. člen Nadomestilo se določi od površine nezazidanega stavbnega zemljišča oziroma od tlorisne površine stanovanj, poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš na zazidanem stavbnem zemljišču. Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše, razen kletnih prostorov, ter čista tlorisna površina garaže. Počitniška hiša se po tem odloku šteje kot družinska stanovanjska hiša. Poslovna površina je čista površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Kot poslovni prostori se štejejo tudi odprta skladišča, odprti prostori, na katerih se izvaja proizvodnja ali druga gospodarska dejavnost (popravila avtomobilov, montažna in podobna dela) ter parkirišča za tovorne avtomobile in gradbeno mehanizacijo, ki so izven javnih parkirišč. 5. člen Nadomestilo je obvezen plačevati neposredni uporabnik nezazidanega stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice uporabe oziroma lastnik, najemnik oziroma imetnik stanovanjske pravice). 6. Ben O obveznosti iti oprostitvi plačevanja nadomestila po določbah tega odloka, odloča za komunalne zadeve pristojni občinski upravni organ (dalje: upravni organ). Upravni organ prične postopek za odmero nadomestila na podlagi prijave neposrednega uporabnika stavbnega zemljišča, prijave samoupravne stanovanjske skupnosti oziroma prijave za lokacijske zadeve pristojnega občinskega upravnega organa. Ce upravni organ zve za obstoj stavbnega zemljišča, za katero ni prejel prijave, prične postopek po uradni dolžnosti. 7. člen Uporabnik zazidanega ali nezazidanega stavbnega zemljišča, ki ni oddano v upravljanj- stanovanjski skupnosti, j6 dolžan na predpisanem obrazcu upravnemu organu prijaviti odmerne površine stavbnega zemljišča v roku 30 dni od dneva, ko je postal uporabnik. Obrazec za prijavo površin stavbnega zemljišča predpiše in založi upravni organ. Stanovanjska skupnost je dolžna v roku 30 dni za neposredne uporabnike prijaviti površine stanovanj, garaž in poslovnih prostorov, ki. jih pridobi v upravljanje, oziroma za. lokacijske zadeve pristojni upravni organ 'za površine funkcionalnih zemljišč k objektu, za katerega je izdal lokacijsko dovoljenje. II. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA 8. člen Nadomestilo se ne more predpisati za zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče v primerih, ki so predpisani v prvem in drugem odstavku 43. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem in še v naslednjih primerih: 1. za zemljišča, ki so po urbanističnih in zazidalnih načrtih namenjena za gradnjo, dokler se uporabljajo za kmetijske namene; 2. za zemjišča, na katerih so komunalni objekti in naprave, železniške tirne naprave, zemljišča, ki so po urbanističnih in zazidalnih načrtih namenjena za gradnjo komunalnih objektov in naprav in za zemljišča. ki so parkovno urejene zelene površine; 3. za zemljišča, ki jih pristojne organizacije pripravljajo in opremljajo za oddajo; 4. za objekte, ki so namenjeni za kmetijsko proizvodnjo (gospodarske zgradbe, rastlinjaki in podobni objekti. 9. člen Plačevanja nadomestila je lahko začasno oproščen uporabnik: — dokler izpolnjuje pogoje do delne nadomestitve stanarine; — dokler je na osnovi enotne evidence upravičen do socialnih dodatkov in če si pridobi utemeljeno in obrazloženo priporočilo službe socialnega skrbstva. Postopek za oprostiiev plačevanja nadomestila prične upravni organ na podlagi vloge neposrednega uporabnika. Upravni organ mora vsako leto v teku meseca no\'embra opraviti preizkus vseh oprostitev starih nad deset mesecev ter ;zdati odločbe o prenehanju oprostitve za uporabnike, ki ne izpolnjujejo več pogojev za oprostitev plačila. III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA 10. člen Uporabniku stavbnega zemljišča se višina nadomestila odmeri z metodo točkovanja tako, da se m2 stavbnega zemljišča ža poslovne namene vrednoti z dvema točkama, m2 za vsa ostala stavbna zemljišča pa z eno točko in določitvijo vrednosti točke. Vrednost točke določi enotno za območje cele občine izvršni svet na predlog občinskega upravnega organa pristojnega za družbeno planiranje. Izvršni svet določi letno vrednost točke v teku decembra tekočega leta z veljavnostjo za naslednje leto. Akt o določitvi vrednosti točke se objavi v Uradnem listu SR Slovenije. 11. člen Ugotovljeno število '.očk po prvem odstavku 10. člena tega odloka se zmanjša za: — stanovanja v objektih s 5 do 10 stanovanj za 10 »/o, — stanovanja v objektih z nad 10 stanovanji za 20 »/o, — nezazidano stavbno zemljišče za 506/ii, — prostore družbenih dejavnosti, družbene prehrane, državnih organov in družbenopolitičnih organizacij za 50 °/o, — odprte poslovne prostore za 50 °/o. Število točk, ugotovljeno po prvem odstavku tega člena, se na območju 2. cone zmanjša za 30 °/o. 12. člen Z odločbo o obveznosti plačevanja nadomestila, upravni organ, v skladu z določbo 10. in 11. člena tega odloka, zavezancu določi število točk. 13. člen Upravjalec stavbnih zemljišč je dolžan na podlagi z odločbo odmerjenega števila točk in sklepa o vrednosti točke, v teku meseca januarja zavezance plačevanja nadomestila pismeno obvestiti o-mesečnem znesku nadomestila, ki so ga dolžni plačevati v tekočem letu. Če zavezanec plačevanja nadomestila meni. da znesek ni pravilno izračunan, lahko o tem pismeno ugovarja pri upravnem organu, če upravljalen stavbnega zemljišča ugovora ni upošteval. Če j'e ugovor utemeljen, upravni organ z odločbo določi mesečni znesek plačevanja oziroma z odločbo zavrne neutemeljen ugovor. 14. člen Zavezanec plačevanja nadomestila plačuje nadomestilo upravljalcu stavbnih zemljišč trimesečno za nazaj. Nadomestilo mora plačati najpozneje do 15. dne v mesecu za preteklo t- 'mesečje. Za stanovanja, poslovne prostore in garaže, s katerimi upravlja samoupravna stanovanjska skupnost, zavezanci plačujejo nadomestilo tej skupnosti ob plačilu stgnarine oziroma najemnine. Stanovanjska skupnost odvaja mesečno prispela sredstva nadomestila upravljalnem stavbnih zemljišč. IV. KAZENSKE DOLOČBE 15. člen Z denarno kaznijo 500 do 3000 din se kaznuje pravna oseba ali posameznik, če: — v določenem roku ne prijavi odmemih površin stavbnih zemljišč (1. odstavek 7. člena in 1. odstavek 17. člena), — če prijavi netočne podatke o odmemih površinah. Z denarno kaznijo 500 do 3000 dinarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz 1. odstavka tega člena. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE M. člen Upravni organ mora določiti dosedanjim zavezancem plačevanje nadomestila obveznosti plačevanja nadomestila po določbah tega odloka najpozneje v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka. ' Do izdaje novih odločb po tem odloku, plačujejo dosedanji zavezanci prispevek za uporabo mestnega 'zemljišča kot akontacijo, ki se po prejemu odločbe poračuna z odmerjenim nadomestilom po določilih tega odloka. 17. člen Vsi dosedanji zavezanci plačevanja nadomestila so dolžni v roku 60 dni po uveljavitvi tega odloka ponovno prijaviti površine stavbnih zemljišč, razen uporabnikov stanovanj, poslovnih prostorov in garaž, ki jih upravlja stanovanjska skupnost, za katere je ta dolžna prijaviti površine. Za lokacijske zadeve pristojni upravni organ je na zahtevo upravnega organa dolžan priskrbeti podatke površin funkcionalnih zemljišč za uporabnike, ki jim je bilo izdano lokacijsko dovojenje za stanovanjski oziroma poslovni objekt, počitniško hišico ali garažo pred uveljavitvijo tega odloka, ki za objekt še nimajo uporabnega dovoljenja. V primeru, ko v lokacijskem dovoljenju ni določeno funkcionalno zemljišče, se smatra, da je površina funkcionalnega zemljišča enaka trikratni tlorisni površini objekta določeni v lokacijski dokumentaciji, razen za zemljišča na območju zazidalnih načrtov, M se vsa objektu pripadajoča zemljišča štejejo kot funkcionalna zemljišča. 18. člen Ko se začne uporabljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št 9/75). 19. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984. St. 350-5/81 Laško, dne 24. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Laško Frane Lipoglavšek L r. IMS. LITIJA Na podlagi 23. Bena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/74) in 204. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1983 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračuna občine litija za leto 1983 1. člen 2. člen odloka o proračunu občine Litija za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 10/83) se spremeni tako, da se glasi: Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo in se razporedijo: — za splošne družbene potrebe — izlodeho na omejevanje splošne porabe proračuna po zakonu — za tekočo proračunsko rezervo 2. člen Pregled spremenjenih prihodkov in njihove razporeditve je sestavni del tega odloka in se .objavi s tem odlokom. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-11/83 -Litija, dne 27. decembra 1983. • . Predsednik Skupščine občine Litija Branko Pintar 1. r. din 81.340.600 80.990.600 350.000 Pregled spremenjenih prihodkov in razpored prihodkov' proračuna občine Litija za leto 1983 Vrsta prih. Prihodki Znesek , Razporeditev prihodkov Znesek i Davki iz OD in na dohodek 33,552.486 01 Dejav. organov DPS 50,190.262 2 Prometni david, davki na dohodek 02 Financiranje LO in OSTO 3,500.000 od premoženja 32,054.935 03 Dejavnost organov DPO 5,450.657 3 Takse .3,535.000 04 Negospod. investicije 9,177.864 5 Denarne kazni 1,895.189 08 Socialno skrbstvo 6,264.000 6 Prihodki upravnih organov in drugi 09 Zdravstveno varstvo 70.000 prihodki 2,810.000 10 Komunalna dejavnost — geodezija. 7 Dopolnilna sredstva prorač SRS 7,492.990 urbanizem 1,994.390 ' 11 Dejavnost KS 1,708.653 16 Intervencije gospodarstvu 1,824.774 17 Tekoča prorač. rezerva 350.000 18 Izločena sredstva v rezervni sklad 810.000 Skupaj prihodki 81.340.600 Skupaj odhodki 81,340.600 ien. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupncetih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 264. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela m zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1983 sprejela »BLOK • sačesnem financirimjn splošnih družbenih potreb občine Litija *a I. trimesečje 1984 1. člen Do sprejetja proračuna občine Litija za leto 1984, vendar najdlje do 31. marca 1984, se bodo splošne družbene potrebe v občini Litija financirale na podlagi proračuna občine Litija za leto 1983. 2. člen Za začasno financiranje v I. trimesečju 1984 se sme uporabiti največ četrtina vseh prihodkov, ki so bili razporejeni v proračunu za leto 1983. 3. člen V času začasnega financiranja doseženi prihodki in izvršeni odhodki so sestavni del proračuna občine Litija za leto 1984. 4. člen Določbe tega odloka se ustrezno uporabljajo tudi za začasno financiranje vseh uporabnikov proračunskih sredstev, ki bodo v letu 1984 v skladu z izhodišči za sestavo proračuna na novo vključeni v splošno porabo. 5. člen Ta odlok začne veljati osmd dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-11/63 t Litija, dne 27. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Litija Branko Pintar 1. r. 1678. Na podlagi 206. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št 28/83), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS,'št 44/82) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Litja na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1983 sprejela OBLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/83) se v 7. členu določena stopnja davka iz kmetijske dejavnosti za zavezance, ki ne plačujejo prispevka za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje kmetov v višini 33 ,/o nadomesti s stopnjo 13‘/o, nadaljnje besedilo se črta. 2. člen V 2. odstavku 8. člena odloka se stopnja davka na dohodek Iz gozda za zavezance, ki ne plačujejo prispevka za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje v višini 40 n/o, nadomesti s stopnjo 20 */e, nadaljnje besedilo se črta. 3. člen V 15. členu se doda za četrtim odstavkom nov, peti odstavek, ki se glasi: Zavezancem za "davek iz kmetijske dejavnosti, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo, sprejemajo in izpolnjujejo obveznosti setvenih planov občin, se prizna davčna olajšava v višini 70 9/e davka, odmerjenega od dohodka zemljišč, vključenih v družbeno organizirano proizvodnjo. 4. člen V 18. členu se doda za tretjim odstavkom nov, četrti odstavek, ki se glasi: Zavezancem za davek iz kmetijske dejavnosti, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajšava, ki znaša 15 °/e od izplačanih nagrad. 5. člen V 19. členu odloka se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: Zavezancem za davek iz kmetijske dejavnosti, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, se prizna davčna, olajšava, če vlagajo sredstva za novo oziroma nadomestno gradnjo, popravilo ali obnovo kmetijske stanovanjske hiše ter v preusmeritev gospodarstva in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene pod pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. 6. člen 22. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: Zavezanci davka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: j Ce znaša ostanek čistega dohodka dinarjev nad do stopnja •/o 60.000 20 60.000 90.000 25 90.000 140.000 30 140.000 200.000 35 200.000 270.000 40 270.000 • 350.000 45 350.000 450.000 50 450.000 800,000 54 800.000 57 Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku. s 7. člen V drugem odstavku 23. člena in v prvem odstavku 25. člena se pri davčnih olajšavah v gostinski dejavnosti besedi »s prehrano« nadomestita z besedilom »s strežbo hrane in prenočišči«. 8. člen 26. člen odloka se spremeni‘tako, da se glasi: ' Davčna olajšava za naložbe za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela se porazdeli na tri leta tako, da znaša v prvem letu 50 “/g, v drugem 30 %> in v tretjem letu 20°/o od skupno priznane davčne olajšave iz prejšnjega člena. Višino davčne olajšave in porazdelitev po letih ugotovi občinska uprava za družbene prihodke s posebno odločbo. V primeru, da davčna olajšava ne presega 200.000 dinarjev, se zavezancu prizna v dveh letih v razmerju 2 : 1. Olajšave do 100.000 dinarjev se priznajo v prvem letu. Vlogo s podatki za priznanje davčne olajšave je treba vložiti najkasneje do izdaje- odločbe o odmeri davka za leto v katerem so bila sredstva vložena. 9. člen Za 26. členom se doda nov, 26. a člen, ki se glasi: Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki dodatno zaposlijo nove delavce, se v letu za katero se .davek odmerja, za vsakega dodatno zaposlenega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10 c/o poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da je bil novo zaposleni delavec v letu, za katero se prizna davčna olajšava, zaposlen najmanj deset mesecev. Ce je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto. Za dodatno zaposlenega novega delavca se ne šteje delavca, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, niti delavca, ki je nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje. 10. člen V drugem odstavku 28. člena se črta besedilo omejitve, olajšave, ki se glasi: oziroma 6-krat enoletnega čistega OD na zaposlenega v gospodarstvu za preteklo leto v SRS. 11. člen 33. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev davka iz gospodarskih dejavnosti. po določbah od 23. do 31. člena tega odloka v posameznem letu ne sme presegati 80 %> odmerjenega celotnega davka s tem, da se olajšava iz 26. a člena za novo zaposlene delavce v navedeno omejitev ne všteva. 12. člen V prvi točki prvega odstavka 37. člena odloka, s katero je predpisana 10 "/o stopnja davka po odbitku, se za besedami »knjig, revij in podobno«, vstavi besedilo: »od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih planinskih območjih«, in črta bese- dilo »ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100 %> invalidi — paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko Organizacij združenega dela«. V drugem odstavku 37. člena, v katerem so našteti dohodki od katerih se davek po odbitku ne plačuje, se na koncu stavka doda besedilo: »ter od dohodkov, ki jih dosežejo invalidi s 100 °/o telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid, duševno bolne in prizadete osebe, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela«. 13. člen 38. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: Zavezanci davka iz poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: Ce znaša ostanek čistega dohodka dinarjev nad do stopnja °/o 60.000 20 60.000 90.000 25 90.000 140.000 30 140.000 200.000 35 200.000 270.000 40 270 000 350.000 45 350.000 450.000 50 450.000 800.000 54 800.000 57 Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, kd opravljajo poklienč dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku. 14. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984. St. 010-3/65 Litija, dne 27. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Litija Branko Pintar 1. r. 1679. Na podlagi 206. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83), 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni' list SFRJ, št. 43/83) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skuphostih (Uradni Ust SRS, št. 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1983 sprejela O D L 0*K o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve na območju / občine Litija (Uradni Ust SRS, št. 55/72, 12/73, 45/73, 13/75, 4/76, 18/76, 24/77, 7/80, 11/81 in 12/82) se v tarifi, ki je sestavni del tega odloka, tar. št. 2 spremeni tako, da se glasi: Od prometa rabljenih ali novih osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles s prostornino nad 125 c cm, ki jih prodajajo občani, se plačuje posebni občinski davek: — po stopnji 15 %>, če je vozilo prodano pred potekom 1 leta od nabave, — po stopnji 10%, če je vozilo prodano po poteku 1 leta do 2 let od nabave. Opomba: Posebni občinski davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles, če obseg škode presega 50 % vrednosti vozila. Oprostitev se uveljavlja s predložitvijo zapisnika pristojne zavarovalne skupnosti ali poročila sodno zapriseženega cenilca o višini nastale škode. Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti, če ta ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost uprava za družbene prihodke. Davčni zavezanec je prodajalec Vozila. 2. člen V prvem odstavku tarifne številke 3. tarife se 1. točka spremeni tako, da se glasi: 1. Od alkoholnih pijač proizvedenih z več kot 50% iz domačih surovin, računano po vrednosti: — od naravnega vina, penečega vina in vinsko sadnih pijač Opomba k tarifni številki 3 tarife se spremeni tako, da se glasi: 1. Davčna osnova za alkoholne pijače je: — za gostinske organizacije združenega dela in za samostojne gostince — nabavna cena z vsemi stroški, ki jo bremenijo — za proizvajalce, uvoznike in prodajalce, ki so sami potrošniki teh proizvodov ali jih prodajajo neposredno končnim potrošnikom — prodajna cena, ki ne vsebuje prometnega davka. 2. Z vinsko sadnimi pijačami so mišljene alkoholne pijače, proizvedene iz naravnega vina, naravnih sadnih sokov ali njihovih koncentratov, sladkorja, naravne arome in. vode. 3. Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od jabolčnika in medicinskih vin, če so ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka drugih snovi in primesi. 3 3. člen Ta odlok se objavi v Uradnem Ustu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1984 dalje. St. 010-23/65 Litija, dne 27. decembra 1883. Predsednik ' Skupščine občine Litija Branko Pintar 1. r. 1680. Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76), 103. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in 206. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1983 sprejela ODLOK o cenah za geodetske storitve 1. člen S tem odlokom se določajo cene geodetskih storitev za potrebe občanov, državnih organov, organizacij in skupnosti, društev in civilnih pravnih oseb, ki jih opravlja občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve na območju občine Litija. 2. člen Za zadeve geodetske službe, za katere se uporabljajo cene po tem odloku, se štejejo storitve, ki neposredno ali posredno vplivajo na podatke geodetske službe, ali se dajo opraviti le na podlagi teh podatkov. Te storitve so: — ugotavljanje posestnih meja parcel izven sodnega postopka, — prenos stanja na zemljišče iz načrtov in katastrov, ki jih vzdržuje geodetiska služba, — določanje mej parcel oziroma posestmh meja parcel v naravi na podlagi izvedbenih aktov za urejanje prostora, odločb v zvezi z razlastitvijo in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini, komasacijo ali arondacijo kmetijskih zemljišč in sklepov sodišč, — parcelacija zemljišč, — zakoličba stavb in objektov, — izdelava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije, — izdelava geodetskih načrtov lege novo zgrajenih stavb in objektov za potrebe tehničnega pregleda. 3. člen Cene geodetskih storitev iz drugega člena tega odloka znašajo: din — za terensko geodetsko delo od ure 400 — za pisarniško geodetsko delo od ure 350 — za figurantsko delo od ure 200 Stre®ki prevoza se zaračunavajo posebej po dejanski uporabi v skladu z veljavnimi predpisi. 4. člen Dohodki, ki se ustvarijo s to dejavnostjo so prihodki proračuna občine Litija in se namenjajo za razvoj in modernizacijo geodetske službe v občini ter materialne stroške občinske geodetske uprave. 5. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o cenah za geodetske storitve v občini Litija (Uradni list SRS, št. 11/81), 6. člen Ta odlok začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-12/71 Litija, dne 27. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Litija Branko Pintar 1. r. 1681. Na podlagi 4. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79), 3. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 26/83) in 287. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS št. 28/83) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Litija na seji dne 27 decembra 1983 sprejela odlok o spremembi odloka o tupamivjivi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu ter porabi hrane občine Litija o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v a? .•:•*vaditi: hrane v (ibcjob.iu Itiži-—1915 1. člen S tem odlokom se spremeni 8: člen predmetnega odloka (Uradni list SRS, št. 16/82), ki se na novo glasi: »Za zagotovitev sredstev za intervencije v pto-izvodnji hrane z namenom uresničevanja pil jev in nalog pri družbeno organizirani proizvodnji hrane v skladu s planskimi akti občine Litija, se s tem odlokom. od 1 januarja 1984 uvaja poseben občinski davek iz osebnega c^ihodka delavcev in sicer po stopnji 0,8 Sredstva iz prejšnjega odstavka se usmerijo v sklad. . 2 člep Ta odlok se objav v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1 1984. St. 010-3/82 Litija, dne 27. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Litija Branko Pintar J. r. 1682. Na podlagi 45. člena zakona o amortizaciji osnovnih sredstev temeljnih organizacij združenega dela in drugih uporabnikov družbenih sredstev (Uradni Ust SFRJ, št. 58/76, 65/81) in 204. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83) je Skupščina občine LUija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1939 sprejela ODLOK o določitvi amortizacijske stopnje za osnovna sredstva in sredstva skupne porabe organov občine Litija in njihovih delovnih skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij, ki se financirajo jz proračuna občine Litija v letu 1983 1. člen Za osnovna sredstva in sredstva skupne porabe organov in organizacij občine Litija in njihovih delovnih škupnosti ter družbenopolitičnih in družbenih organizacij, ki se financirajo iz proračuna občine Litija, se določ obveznost obračuna amortizacije v letu 1983 v višini 20 °/o od amortizacijskih stopenj, predpisanih v nomenklaturi sredstev za amortizacijo. 2. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1983 dalje. St. 010-5/70 Litija, dne 27. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Litija Branko Pintar 1. r. 1983. Na podlagi 42. člene zakona o upravljanju in razpolaganju 3 stavbnimi zemljišči (Uradni list SRS, št. 7/77 in 8 78), 19. člena občinskega odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Litija (Uradni list SRS, št 21 '81) in 106. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27 decembra 1983 sprejela SKLEP o vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča 1. člen x Vrednost točke za določitev višine nadomestila za up--rabo stavbnega zemljišča na območju občine Litija. Sni b) pavšal na kmetijsko gosp odarstvo 1200 din. Prispevek v znesku 1200 din letno na osebo plačujejo: — za preužitkarje in njihove zakonce — tisti, ki je obremenjen s preužitkom; — za uživalce stalnih preživnin — organ oziroma organizacija, ki plačuje preživnino; — za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem, niso pa z njim v delovnem razmerju in ne spadajo med njihove družinske člane — lastniki zemljišč. 3. člen Delovni ljudje, ki se jim po predpisih o davkih občanov ne ugotavlja dohodek (pavšalisti) in tisti, ki prvič začnejo samostojno opravljati poklicno dejavnost, plačujejo prispevek od osnove, ki je enaka povprečnemu osebnemu dohodku v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji. 4. člen Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (arhitekti, umetniki, izumitelji, novinarji, prevajalci, znanstveniki, književniki del, glasbeniki, tolmači, likovni oblikovalci, gradbeni inženirji in tehniki, dentisti, fotografi, rejnice, nogometaši-neamaterji, športniki, manekeni in modni delavci, artisti-plesalci, kolporterji tiska, športniki-amaterji, ki prejemajo hranari-tio, duhovniki, prtljažni nosači, delavci na kmetijskih zemljiščih) in osebe, ki so sklenile s kmetijsko ali drugo delovno organizacijo pogodbo o kooperaciji ter druge osebe, ki niso naštete v tem sklepu, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Za delavce, ki so zaposleni pri drugih zasebnih delodajalcih (gospodinjske pomočnice) se določi osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov v višini 60 odstotkov poprečnega mesečnega dohodka v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji. Te osnove so osnove tudi za odmero pravic iz socialne varnosti. 5. člen Za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani' delavci), obračunavajo in plačujejo prispevek delovne organizacije in sicer: — v primeru, da jim je zdravstveno varstvo v tujini zagotovljeno v breme občinske zdravstvene skupnosti po osnovah, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji; — v primeru, da jim .ni zagotovljeno zdravstveno varstvo v tujini v breme občinske zdravstvene skupnosti iz doseženega osebnega dohodka v preteklem letu. Če je delavec več kot eno leto na delu v tujini, se tako ugotovljena osnova poveča za odstotek, za katerega se povečajo osebni dohodki v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji. Za osebe, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, pa so ali niso v delovnem razmerju z domačo organizacijo, je osnova za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo ista, kot jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. 6. člen Osebe, zaposlene pri tujih (mednarodnih) organizacijah s sedežem na območju skupnosti, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe in tujo organizacijo. Osnove iz prejšnjega odstavka so tudi osnove za odmero pravic iz socialne varnosti. Če oseba iz prvega odstavka prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se le-ta za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo preračuna v dinarje po tečajni listi Narodne banke Jugoslavije, veljavni na dan, ko je prispevek vplačan. 7. člen Višina prispevka iz 3., 4.. 5 in 6. člena tega sklepa se' obračunava in plačuje po prispevni stopnji iz »Pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1984» s spremembami in dopolnitvami, ki ga objavlja Republiška uprava za družbene prihodke. 8. člen Višina prispevka za delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, je določena v pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1984 in njegovih spremembah. Osnova za obračunavanje prispevka za delovne ljudi iz prvega odstavka tega člena je določena v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80). 9. člen Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavrovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tega tujega nosilca zdravstvenega z varovan j a ter drugi delovni ljudje in’občani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 410 din mesečno na posameznega upravičenca. 10. člen Za osebe, ki delajo na podlagi 74. in 75. člena zakona o delovnih razmerjih, je osnova za plačilo prispevka za zdravstvene storitve osebni dohodek, pridobljen z delom preko polnega delovnega časa. Prispevek se obračunava in plačuje iz dohodka po osnovi osebnega dohodka in po stopnji, ki je določena v pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983 in njegovih spremembah. 11. člen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin, razen Skupnosti pokojninskega in Invalidskega zavarovanja SR Slovenije, plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji iz 7. člena tega sklepa. 12. člen Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, za delavce-upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce-kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, plačujejo zavezanci prispevek za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo po stopnji 410 od bruto prejemka. 13. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo- so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačni dopust ali, ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela. Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka tega člena je poprečni mesečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjih šestih mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust, ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz prvega odstavka tega člena. Prispevek za zdravstveno varstvo iz tega člena se obračunava in plačuje po stopnji iz 7. člena tega sklepa. 14. člen Z dnem ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. 6. 1983 dalje (Uradni list SRS, št. 18/83). 15. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje. St. 7/83-101 Litija, dne-14. decembra 1983. Predsednik Skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Litija Ivan Boh, 1. r. LJUBLJANA CENTER 1685. Na podlagi 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) ter 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 19. seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1983 in na 19. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1983 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 11/83) se v drugem odstavku 6. člena stopnja »33 °/o*< nadomesti s stopnjo »13 %>«. 2. člen V drugem odstavku 7. člena se stopnja »40 °/o-< nadomesti s stopnjo »20 "lir«. 3. člen Prvi odstavek 9. člena se spremeni tako, da se * glasi: "Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: Ce znaša ostanek čistega dohodka dinarjev nad do stopnja •/. 60.000 20 60.000 90.000 25 90.000 140.000 30 140.000 200.000 35 200.000 270.000 40 270.000 350.000 45 350.000 450.000 50 450.000 800.000 54 800.000 57 4. člen Na koncu prvega odstavka 10. člena se črta pika , in doda naslednji besedi: »in prenočišči«. 5. člen Na koncu prvega odstavka 12. člena se črta pika in doda naslednji besedi: »in prenočišči«. 6. člen Prvi odstavek 13. člena se spremeni tako, da se glasi: »Davčna olajšava za naložbe za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela. se porazdeli na tri leta tako, da znaša v prvem letu 50 °/o, v drugem 30 % in v tretjem letu 20 %> od skupno priznane davčne olajšave iz prejšnjega člena. Višino davčne olajšave in porazdelitev po letih 'ugotovi občinska uprava za družbene prihodke s posebno odločbo.« Drugi odstavek 13. člena se črta. Dosedanji tretji jn četrti odstavek postaneta drugi in tretji odstavek. 7. člen Za 16. členom se doda nov 16. a člen, ki se glasi: »Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, k: dodatno zaposlijo nove delavce, se v letu za katero se davek odmerja, za vsakega takega delavca 'odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10 "/e poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem l.etu. Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da je bil novozaposlgni delavec v letu, za katero se priznava davčna olajšava v delovnem razmerju najmanj devet mesecev. Če je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta, za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto. Za dodatno zaposlenega novega delavca se ne šteje delavec, kj je sklenil delovno razmerje za določen čas, niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje.« 8. člen Na koncu 20. člena se »pika« zamenja z »vejico” in doda besedilo: »s tem, da se olajšava iz 16. a člena v navedeno omejitev ne všteva-. 9. člen V 1. točki prvega odstavka 22 člena se za besedami »knjig, revij in podobno«, vstavi besedilo: »od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih planinskih območjih« in črta besedilo: »ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100 “/o invalidi — paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela-. V drugem odstavku 22. člena se doda nova četrta alinea, z naslednjim besedilom: -— od dohodkov, ki jih dosežejo invalidi s 100 Vo telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid, duševno bolne in prizadete osebe, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela.« 10. člen Prvi odstavek 23. člena ,se. spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka'čistega dohodka po naslednjih stopnjah: Ce, znaša ostanek čistega dohodka dinarjev nSd do stopnja 60.000 20 60.000 90.000 25 90.000 140.000 30 140.000 200.000 35 200.000 270.000 40 270.000 350.000 45 350.000 450.000 50 430.000 800.000 54 800.000 57 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984. St. 422-2/83 Ljubljana, dne 26. decembra 1983, Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Albin Vengust 1. r. 1686. Na podlagi 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS. št. 2/78 in 35 81), 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih' potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39 74 in 4/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 19. seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1983 in na 19. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1983 sprejela ODLOK 0 spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V odloku o posebhem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 39/74, 13/75, 29/75, 6/76, 17/76, 24/77, 29/78, 7/80, 11/81 in 5/83) se v tarifi, ki je sestavni del tega odloka tar. št. 1 a spremeni tako, da se glasi: »Od prometa rabljenih ali novih osebnih ih tovornih avtomobilov ter motornih koles s prostornino nad 125 ccm, ki jih prodajajo občani, se plačuje posebni občinski davek: — po stopnji 15 %>, če je vozilo prodano pred potekom 1 leta od nabave, — po stopnji 10°/o, če je vozilo prodano po poteku 1 leta do 2 let od nabave. Opomba: Posebni občinski davek po tej tarifni številki se ne 'plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles, če obseg škode presega 50 % vrednosti vozila. Oprostitev se uveljavlja s predložitvijo zapisnika pristojne zavarovalne skupnosti ali poročila sodno zapriseženega cenilca o višini nastale škode. Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti, če ta ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost uprava z družbene prihodke. Davčni zavezanec je prodajalec voziia.« 2. člen . Tar. št. 2 se spremeni tako, da se glasi: »Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek: ' '■'l alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 l: 'mačih surovin, računano po vrednosti: — ,,J naravnega vina, penečega vina in vinsko sadnih pijač 6 u/i> — od medice ' 15 % — od piva 35 °/q — od naravnega žganja in vinjaka 40% — od drugih alkoholnih pijač 60 % 2. Od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih z manj kot 50 % iz domačih surovin, računano po vrednosti 70 % Opombe: 1. Davčna osnova za alkoholne pijače je: — za gostinske organizacije združenega dela in za samostojne gostince — nabavna cena z vsemi stroški, ki jo bremenijo, — za proizvajalce, uvoznike in prodajalce, ki so sami potrošniki teh proizvodov ali jih prodajajo neposredno končnim potrošnikom — prodajna cena, ki ne vsebuje prometnega davka. 2. Z vinsko sadnimi pijačami so mišljene alkoholne pijače, proizvedene iz naravnega vina, naravnih sadnih sokov ali njihovih koncentratov, sladkorja, naravne arome in vode. 3 Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od jabolčnika in medicinskih vin, če so ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka dingih snovi in primesi.« 3: člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 421-1/78 Ljubljana, dne 26. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Albin Vengust 1. r. Ljubljana Siska 1687. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 79. člena statuta občine Ljubljana šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 21. seji zbora združenega dela in 20. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1983 sprejela ODLOK o spremembah odloka o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1983 1. člen V odloku o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 1/83 in 23/83) se z. člen spremeni tako, da glasi: • din Skupni prihodki občinskega prora-čuna za leto 1983 znašajo: 572,662.000 in se razporedijo: — za razporeditev po posebnem delu proračuna 375,552.000 — za razporeditev v tekočo prora- čunsko rezervo in obveznosti iz preteklih let ' 2,647.000 — za združevanje sredstev v Ljubljani 161,965.000 — za blagovne rezerve in intervencije v proizvodnji in porabe hrane 32,498.000 Pregled prihodkov in njihova razporeditev je zajeta v posebnem delu proračuna, kar je sestavni del občinskega proračuna. 2. člen V drugem odstavku 3. člena se odstotek »-33,17« nadomesti z »34,43« in znesek »175,322.000 din« z zneskom »161,965.000 din«. 3. člen Bilanca prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. 4. člen Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za proračunsko leto 1983. št. 1-400-09/83 Ljubljana, dne 25. decembra 1983. Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška Anka Tominšek 1. r. Rebalans pregleda in razporeditev prihodkov proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1983 Grupa kontov Prihodki Skupaj Grupa din kontov Razporeditev prihodkov Skupaj din 70 Del presežka prihodkov, prenešen iz preteklega leta 3,507.000 71 Davek od dohodka OZD 2,300.000 72 Prihodki od davkov od osebnih dohodkov 327,939.000 73 Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev ter od prometa nepremičnin in pravic 123,410.000 74 Prihodki od davka na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic ter od drugih davkov 41,426.000 75 Prihodki od taks 13,660.000 77 Prihodki po posebnih predpisih in prihodki upravnih organov DPS 38,730,000 77 Drugi prihodki 21,690.000 Skupaj prihodki 572,662.000 40 41 42 43 44 45 46 47 48 Sredstva za delo upravnih organov Sredstva za posebne in druge namene za delo upravnih organov Sredstva za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Druge potrebe in intervencije v gospodarstvu Sredstva prenešena drugim DPS in SIS Sredstva za družbene dejavnosti Sredstva za druge splošne družbene potrebe Izločanje v stalno proračunsko rezervo Drugi odhodki Tekoča proračunska rezerva ' Skupaj razporeditev prihodkov 128.219.000 31.476.000 5.803.000 46.944.000 232.023.000 17.553.000 70.760.000 3.530.000 33.721.000 2.633.000 572.662.000 1688. 5. člen Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 190. člena statuta občine Ljubljana Siska -(Uradni list SRS, st. 2/78, 31/81 in 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Siska na 21. seji zbora združenega dela in 20. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1983 sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1984 Turistične takse se uporabljajo za pospeševanje turističnih dejavnosti in se združujejo na ravni mesta. 6. člen Takse na promet parklarjev in kopitarjev se samo evidenčno izkazujejo v proračunu občine in se združujejo na posebni račun za zdravstveno varstvo pri Skupščini mesta Ljubljane. 7. člen 1. člen S proračunom Skupščine občine Ljubljana Šiška (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Šiška. 2. člen Skupni prihodki občinskega proračuna din za leto 1984 znašajo: 603,643.000 in se razporedijo: — za razporeditev po. posebnem delu proračuna 405,502.000 :— za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo in obveznosti iz preteklih let 2,916.000 — za združevanje sredstev v Ljubljani 183,460.000 — za intervencije v gospodarstvu, za kompenzacije in blagovne rezerve 11,765.000 Pregled prihodkov in njihova razporeditev je zajeta v bilanci prihodkov in v posebnem delu proračuna, kar je sestavni del občinskega proračuna. 3. člen . Občina Ljubljana Šiška odstopa Skupščini mesta Ljubljane del proračunskih prihodkov. Odstopljene prihodke razporedi mesto na podlagi dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1984, s svojim proračunom. Občina Ljubljana Šiška pooblašča Službo družbenega knjigovodstva, podružnico Ljubljana, da ob vsakokratni praznitvi zbirnih računov odvaja v proračun mesta 32,31 °/» vseh tekočih — izvirnih prihodkov, razen od prihodkov od turističnih taks, taks na promet parklarjev in kopitarjev ter lastnih prihodkov upravnih organov, vendar največ do zneska 183,460.000 din 4. člen Občina Ljubljana Šiška namenja del prihodkov za intervencije v gospodarstvo kot so: intervencije v kmetijstvo in porabi hrane in druge dogovorjene gospodarske posege. Občina Ljubljana Šiška pooblašča službo družbenega knjigovodstva, podružnico Ljubljana, da ob vsakokratni praznitvi zbirnih in predhodnih računov odvaja na posebno partijo proračuna mesta Ljubljane 2,07 °/o vseh tekočih — izvirnih prihodkov, razen od prihodkov od turističnih tališ, taks na promet parklarjev in kopitarjev ter lastnih prihodkov upravnih organov, vendar največ do zneska 11,765.000 din. Proračunski prihodki, ki presegajo dovoljeno raven splošne porabe, bodo izločeni na posebno partijo proračuna pri Skupščini mesta Ljubljane. Od izvirnih prihodkov, po drugem členu tega odloka, zmanjšanih za odstopljene prihodke mestnemu proračunu po 3. členu tega odloka se 1 % izloča v sredstva rezerv proračuna. 8. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet). Sredstva občinskega proračuna se med letom delijo praviloma enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov. <- Izvršni svet sme, če nastanejo pri izvajanju nalog nepričakovane težave, ali če se odloči za varčnejšo in bolj smotrno porabo sredstev, zaradi ohranitve proračunskega ravnotežja, spremenil ti namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. 9. člen Sredstva, ki jih delavci v občinskih upravnih organih pridobivajo kot dohodek delovnih skupnosti, se bodo povečala v skladu s sprejetimi dogovori. V primeru, da se bodo osebni dohodki v gospodarstvu občine med letom povečali nad načrtovano rastjo, bo skupščina občine z rebalansom proračuna zagotovila dodatna sredstva za povečanje osebnih dohodkov. 10. člen Skladno s sporazumom o merilih in kriterijih za udeležbo posamezne KS na dohodku iz sredstev proračuna občine Ljubljana Šiška, izvršni svet z ugotovitvenim sklepom določi udeležbo posamezne krajevne skupnosti iz sredstev proračuna za leto 1984. 11. člen Iz razporejenih prihodkov v posebnem delu proračuna se nakazujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim porabnikom: — upravnim organom in skupni strokovni službi občine ter samostojnim organom mesta in regije, — pravosodnim organom, — družbenopolitičnim organizacijam in društvom, — upravi' za ljudsko obrambo in teritorialno obrambo, — krajevnim skupnostim in drugim samoupravnim skupnostim, — skupnosti slovenskih občin, skupnosti občin ljubljanske regije in stalni konferenci mest v Jugoslaviji, „ — posebnim računom proračuna in drugim nepo-srednim porabnikom proračuna. Sredstva navedena v 3., 4., 5., 6., 7. in 11. členu tega odloka se nakazujejo neposredno iz proračuna. 12. člen Nosilci sredstev so naslednji: Izvršni svet za: reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev milice in za sofinanciranje Doma milice v Šiški, Skupna strokovna služba za: dejavnost skupščine, izvršnega sveta, informativno in dokumentacijsko dejavnost, Komite za družbene dejavnosti za: sredstva za dejavnost SIS, za uveljavitev temeljnih pravic borcev NOV, VVI, vzdrževanje in postavitev spomenikov in spominskih obeležij NOB, sofinanciranje poti spominov in tovarištva, Muzeja revolucije, sredstev za socialno skrbstvo in zdravstveno varstvo, Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo za: znanstveno dejavnost, intervencije — gospodarski posegi v gospodarstvu, dopolnilna sredstva SIS, sofinanciranje RTC Krvavec in Velika Planina, za kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno planiranje. Komite za urejanje prostora za: komunalno dejavnost, Sekretariat za občo upravo za: dejavnost pravosodja, krajevnih skupnosti in kadrovske politike, Sekretariat za ljudsko obrambo: za dejavnost varnosti in družbene samozaščite, Sekretariat za finance in proračun: za odplačila kreditov, Štab za teritorialno obrambo: za teritorialno obrambo. 13. člen Uporabniki morajo sredstva, ki jih prejemajo iz proračuna občine, uporabljati za namene, za katere so jim bila dana, skladno s'predpisi, dogovori oziroma sporazumi o njihovi uporabi. Za izvajanje tega člena sta odgovorna odredbodajalec in vodja računovodstva. 14. člen Upravni organi in drugi uporabniki sredstev, morajo opraviti svoje naloge iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, katere bi presegale zneske določene v tem proračunu, razen če se s posebnim aktom oziroma dogovorom skupščine ne določi drugače. Upravni organi, ki se financirajo iz proračuna oziroma delovne skupnosti, smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in sporazumih, le v mejah sredstev, ki so jim odobrena s proračunom. 15. člen Vsi prihodki, ki jih upravni organi ustvarijo s svojo dejavnostjo ali za delo s pogodbami, so prihodek občinskega proračuna, razen če se z odlokom izvršnega sveta ne določi drugače. Za prihodke upravnih organov, v smislu prejšnjega odstavka, se ne štejejo prihodki prejeti od prodaje najdenih predmetov, nabavne vrednosti pri prodaji tiskovin in obrazcev, dejanskih stroškov uporabe občinske stavbe po drugih uporabnikih in od razmnoževanja ter fotokopiranja. 16. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so upravnemu organu in skupni strokovni službi odobrena v občinskem proračunu je odgovoren funkcionar, ki vodi upravni organ in skupno strokovno službo oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg odredbodajalca je za zakonito porabo sredstev odgovoren tudi vodja računovodstva. 17. člen Odredbodajalec za sredstva občinskega proračuna je predsednik izvršnega sveta. 18. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča: 1. o- prenosu sredstev med posameznimi postavkami občinskega proračuna, 2. o uporabi sredstev rezerv do višine 1,500.000 din za posamezne primere, v izrednih razmerah (potres, poplava) pa v višini razpoložljivih sredstev, za izdatke jz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78), 3. o uporabi sredstev »tekoče proračunske rezerve« za namene, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvidenih zadostnih sredstev, 4. da začasno uporabi sredstva rezerv, če prihodki pritekajo neenakomerno; vrniti se morajo do konca leta 1984. 19. člen Sekretariat za finance in proračun spremlja pri proračunskih porabnikih porabo sredstev, ki se jim zagotavlja iz proračuna in po potrebi predlaga izvršnemu svetu sprejem potrebnih ukrepov. Kadar prihodki med letom ne pritekajo enakomerno, odloča o začasni omejitvi sredstev izvršni svet. V primeru, da prihodki proračuna za leto 1984 ne bodo doseženi v predvideni višini, se v skladu z določbami 8. člena tega odloka zmanjša poraba. 20. čle« Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del tega odloka. 21. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984. St. 1-400-010/83 Ljubljana, dne 26. decembra 1983. Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška Anka Tominšek 1. r. Pregled in razporeditev prihodkov proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1984 kontov Prihodki Skupaj din kcmtov Razporeditev prihodkov ■ Skupaj din 70 Del presežka prihodkov, prenesen iz 40 Sredstva za delo upravnih organov 137,409.000 preteklega leta — 41 Sredstva za posebne in druge name- 71 Davek od dohodka OZD 2,636.000 ne za delo upravnih organov 27,422.000 72 Prihodki od davkov od osebnih do- 42 Sredstva za - ljudsko obrambo in hodkov 361,148.000 družbeno samozaščito 6,266.000 73 Prihodki od davka od prometa pro- 43 Druge potrebe in intervencije v go- izvodov in storitev ter od prometa spodarstvu 34,771.000 nepremičnin 133,559.000 44 Sredstva prenesena drugim DPS in 74 Prihodki od davka na prihodek od SIS 274.977.000 premoženja in premoženjskih pravic 45 Sredstva za .družbene dejavnosti 19,651.000 ter od drugih davkov 44,898.000 46 Sredstva za druge splošne družbene 75 Prihodki od taks 15,769.000 potrebe 82,223.000 77 Prihodki po posebnih predpisih in 47 Izločanje v stalno proračunsko re- prihodki upravnih organov 45,200.000 zervo 4,080.000 77 Drugi prihodki 433.000 48 Drugi odhodki 13,928.000 — Tekoča računska rezerva 2,916.000 Skupaj prihodki 603,643.000 Skupaj razporeditev prihodkov 603,643.000 1689. 5. člen * Na podlagi 76, in 181. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni i list SRS, št. 2-77/78, 31-1504/81) 7., 8. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44-1891/82), 2. člena dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984 je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 21. seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1983 in na 20, seji Zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1983 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 16-770/83) se v 7. členu stopnja 33 odstotkov nadomesti s stopnjo 13 odstotkov, nadaljnje besedilo pa se črta. 2. člen V 8, členu se stopnja 40 odstotkov nadomesti s stopnjo 20 odstotkov. 3. člen V 15. členu se doda za tretjim odstavkom nov četrti odstavek, ki se glasi: »Zavezancem za davek iz kmetijske dejavnosti, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo, sprejemajo in izpolnjujejo obveznosti, setvenih planov občin, se prizna davčna olajšava v višini 70 °/o davka, odmerjenega od dohodka zemljišč, vključenih v družbeno organizirano proizvodnjo.« 4. člen V 19. členu se na koncu prvega odstavka pika nadomesti z vejico in nadaljuje z naslednjim besedilom: »če vlagajo v preusmeritev-gospodarstva in preusmeritev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene pod pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih«. 6. člen 23. člen se nadomesti z naslednjim besedilom: »Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: Če znaša ostanek čistega dohodka dinarjev: Osnov-a din Stopnja v °/o do 60.000 20 od 60.000 do 90.000 25 od 90.000 do 140.000 30 od 140.000 do 200.000 35 od 200.000 do 270.000 40 od 270.000 do 350.000 45 od 350.000 do. 450.000 50 od 450.000 do 800.000 54 nad 800.000 57 7. člen V 24. členu in 26. členu se v prvem odstavku besedilo zadnje vrstice »40 odstotkov celotnega prihodka s prehrano« nadomesti z »40 odstotkov celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočevanjem.« 18. členu se doda za tretjim odstavkom nov četrti odstavek, ki se glasi: »Zavezancem za davek iz kmetijske dejavnosti, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčno olajšavo, ki znaša 15 odstotkov od izplačanih nagrad.« Sedanji četrti odstavek postane peti odstavek. 8. člen Doda se nov 26. a člen z besedilom: »Zavezancu za davek od dohodka iz gospodarske dejavnosti, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in zaposli dodatno novega delavca se v letu za katero se davek odmerja, za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek 10 4 * 6/o poprečnega eno- letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarst\'u v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da je bil novo zaposleni delavec v letu, za katero se priznava davčna olajšava, v delovnem razmerju pri zavezancu najmanj devet mesecev. Če je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta, za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto. Za dodatno zaposlenega novega delavca se ne šteje delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehlo delovno razmerje.« 9. člen V 29. členu še črta besedilo omejitve olajšave v drugem odstavku, ki se glasi: »in ne šestkratnega letnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu«. 10. člen Na koncu 37. člena se doda besedilo: razen olajšave iz 26. a člena. 11. člen " V prvi točki prvega odstavka 40. člena odloka, ? katero je predpisana 10 °/o stopnja davka po odbitku, se za besedami »knjig, revij in podobno« vstavi besedilo: »od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih planinskih območjih, od dohodkov delavcev doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 10 odstotkov«. V zadnjem odstavku 40. člena, v katerem so našteti dohodki od katerih se davek po odbitku ne plačuje, se na koncu stavka za besedilom »ter od dohodkov«, spremeni besedilo tako, da se glasi: »ter od dohodkov, ki jih dosežejo invalidi s 100 °/o telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid, duševno bolne in duševno prizadete osebe, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela«. 12. člen 41. člen se nadomesti z naslednjim besedilom: Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: Če znaša ostanek čistega dohodka dinarjev: Osnova din Stopnj, v •/• do 60.000 20 od 60.000 do 90 000 25 od 90.000 do 140 000 30 od 140.000 do 200.000 35 od 200.000 do 270.000 40 od 270 000 do 350.000 45 od 350.000 do 450 000 50 od 450.000 do 800.000 54 nad 800.000 57 13. člen Sprememba odloka o davkih občanov se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje. St 1-422-021/83 Ljubljana, dne 26. decembra 1983. Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška Anka Tominšek L r. ' 1690. Na podlagi 76. in 181 člena statuta občine Ljubljana Siska (Uradni list, št. 2-77/78, 31-1504/81), 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43-544/83) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list S^S. št. 39-461/74 in 4-199/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 21. seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1983 in na 20. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1983 sprejela ODLOK 0 spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov fn od plačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil storitve (Uradni lis): SRS. št. 54/72. 7/73. 45/73, 8 75, 5 76, 17/76. 1/78. 4/78, 29/78, 10/81, 14 81. 6/83) se v tarifni številki la, ki je sestavni del odloka spremeni besedilo tako, da se glasi: »Od rabljenih ali novih motornih vozil ter motornih koles i prostornino nad 125 ccm, ki jih občani ali civilno pravne osebe prodajajo se plačuje posebni občinski davek: — po stopnji 15 °/o, če je vozilo prodano pred potekom 1 leta od nabave — po stopnji 10 “/o, če je vozilo prodano po poteku 1 leta do 2 let od nabave. Opomba: Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles. Če škoda presega 50 "/o prometne vrednostl-.vozlla. Oprostitev se uveljavlja s predložitvijo ustreznih dokumentov, k: dokazujejo višino nastale škode. Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti. Ce kupnina ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost uprava za družbene prihodke s cenitvijo/ Davčni zavezanec je prodajalec vozila.« 2. člen V prvem odstavku tarifne številke 2 tarife se 1. točka spremen! tako, da se glasi: »1. Od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50% domačih surovih, računano po vrednosti: — od naravnega vina, penečega vina in vinsko sadnih pijač 6 %«. Opomba k tarifni številki 2 tarife se spremeni tako, da se glasi: »1. Davčna osnova za alkoholne pijače je: — za gostinske organizacije združenega dela in za samostojne gostince — nabavna cena z vsemi stroški,, ki jo bremenijo, — za proizvajalce, uvoznike in prodjalce, ki so sami potrošniki teh proizvodov ali jih prodajajo neposredno končnim potrošnikom — prodajna cena, ki ne Vsebuje prometnega davka. 2. Z vinsko sadnimi pijačmi so mišljene alkoholne pijače, proizvedne iz naravnega vina, naravnih sadnih 'sokov ali njihovih koncentratov, sladkorja, naravne arome in vode. 3. Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od jabolčnika in medicinskih vin, če so ti proizvodi ipridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka drugih snovi in primesi.« » 3. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. januarja 1984. St. 1-421-06/83 Ljubljana, dne 26. decembra 1983. Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška Anka Tominšek 1. r. 1691. Na podlagi 11. in 13. člena zkona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št.' 16/67 in 27/72 ter 8/78) in ob smiselni uporabi 223. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji 88. seji dne 21. novembra 1983 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi zazidalnega načrta za območje ŠS 12 Podutik II. faza I. etapa 1. člen Javno se razgrne zazidalni načrt za območje ŠS 12 Podutik II. faza I. etapa, ki obsega območje naslednjih zazidalnih otokov: ŠS 12-2 a, ŠS 12-1 b, ŠS 12-2 b, ŠS 12-1 c, ŠO-12, ŠI 12, ŠR 12/1, ŠR 12/2, ŠR 12/4, ŠR 12-8. 2. člen Zazidalni načrt je izdelal Urbanistični inštitut Slovenije, v februarju 1983, številka projejcta Ul 916. 3. člen Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. 4. člen' Navedena urbanistična dokumentacija se razgrne tretji dan od objave tega sklepa v Uradnem listu SRS za tridiset dni v avli Skupščine občine Ljubljana Šiška in Krajevni skupnosti Podutik. Rok za pripombe poteče zadnji dan razgrnitve. Št 1-537/83 Ljubljana, dne 19. decembra 1983. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška Dušan Brekič, dipl. oec., 1. r. SEVNICA 1692. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 172 člena statuta občine Sevnica je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Sevnica za leto 1983 1. člen 1. člen odloka o proračunu občine Sevnica za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 11/83) se spremeni tako, da se glasi: Skupni prihodki proračuna občine Sevnica znašajo 83,585.067 din od tega: din — za razporeditev po posebnem delu proračuna 80,861.138,95 —za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 2,723.928,05 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje. Št. 400-7/83-1 Sevnica, dne 26. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Sevnica Jože Bavec 1. r. 1693. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno političnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 172. člena statuta občine Sevnica je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1983 sprjela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Sevnica v I. trimesečju 1984 1. člen Potrebe občinskih organov in drugih uporabnikov sredstev proračuna občine Sevnica se bodo v I. trimesečju 1984 do sprejetja proračuna občine za leto 1984 začasno financirale do višine 25 %> odhodkov proračuna občine Sevnica v letu 1983. 2. člen Določila odloka o proračunu občine Sevnica za leto 1983 se smiselno uporabljajo tudi v času začasnega financiranja v I. trimesečju 1984. 3. člen V primeru neenakomernega dotoka proračunskih sredstev se sme za nemoteno izvrševanje proračunskih odhodkov najeti kratkoročno posojilo iz sredstev rezervnega sklada proračuna občine Sevnica. Posojilo mora biti vrnjeno do konca oktobra 1984. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje. Št. 400-6/83-1 Sevnica, dne 26. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Sevnica Jože Bavec 1. r. 1694. Na podlagi 1. in 6. člena zkona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78, 29/80, 8/82) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1983 sprejela ODLOK o spremembi odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št 10/83 in 20/83) se besedilo 3. člena spremeni in na novo glasi: »Davek iz osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,35 "/o. Davek iz osebnega dohodka delavcev se ne plačuje od osebnih dohodkov, ki jih izplačujejo svojim delavcem invalidske delavnice«. 2. člen Besedilo tretjega odstavka 7. člena se spremeni in na novo glasi: »Zavezanci, ki niso zdravstveno in pokojninsko zavrovani na podlagi .dohodkov od samostojnega opravljanja kmetijske dejavnosti, plačujejo občinski davek od katastrskega dohodka negozdnih površin še po dodatni stopnji 15 %>, občinski davek od vrednosti lesa, določenega za posek, namenjen za prodajo pa še po dodatni stopnji 25 °/o«. 3. člen Besedilo 20. člena se spremeni in na novo glasi: »Zavezanci davke iz kmetijstva, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo, sprejemajo in izpolnjujejo obveznosti setvenih planov občin pod pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, imajo naslednje olajšave: — če pogodbeno oddajo zadrugi nad 150 kg žive teže goveje živine ali svinj na 1 ha obdelovalne zemlje, se prizna olajšva v višini 25 °/o, če pa oddajo pogodbeno nad 100 kg na 1 ha obdelovalne zemlje, se prizna olajšava v višini 15 %, — če pogodbeno oddajo organizaciji za zbiranje mleka letno nad 750 litrov mleka na 1 ha obdelovalne zemlje, se prizna olajšava v višini 35%, če pa pogodbeno oddajo nad 500 litrov mleka pa 25 %. V smislu določb tega člena se smatra, da zavezanec zadosti pogojem, ko predloži potrdilo delovne organizacije o izpolnitvi pogodbene obveze.« 4. člen Besedilo 22. člena se spremeni in na novo glasi: »Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah: Osnova din Stopnja v ®/o do 60.000 20 nad 60.000 do 90.000 25 nad 90.000 do 140.000 30 nad 140.000 do 200.000 35 nad 200.000 do 270.000 40 nad 270.000 do 350.000 45 nad 350.000 do 450.000 50 nad 450.000 do 800.000 54 nad 800.000 57 5. člen Drugi odstavek 23. člena se spremeni in na novo glasi: »Enako plačujejo davek občani od dohodkov doseženih z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna in podobno) in z opravljanjem storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo, če letni dohodek po odbitku stroškov presega 10 % povprečnega letnega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.« 6. člen V 27. členu se četrti odstavek spremeni in na novo glasi: »Davčna olajšava se porazdeli na tri leta, tako da znaša prvo leto 50%, drugo 30% in tretje 20 %«• 7. člen Za 28. členom se dodasta nova 28. a in 28. b člena, ki se glasita: 28. a člen »Zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost in dosežejo več kot 40 % celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči, se prizna dvčna olajšva v višini 20 »/o od odmerjenega davka.« 28. b člen »Zavezancu davka, ki je dodatno" zaposlil nove delavce, se v letu za katero se davek odmerja za vsakega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10% povprečnega enoletnega čistega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da je bil novo zaposleni delavec v letu, za katero se priznava davčna olajšava, v delovnem razmerju pri zavezancu najmanj devet mesecev. Če je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta, za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto. ■ Za dodatno zaposlenega delavca se ne šteje delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje.« 8. člen V 33. členu se besedilo spremeni in na novo glasi: -Davek po odbitku od gospodarskih dejavnosti se plačuje po naslednjih stopnjah: 1. od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v planinskih območjih, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči ter od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 10%; 2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkv, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dol: od kov doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno 25 %; 3. od dohodkov, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke 40 %. Prireditelj mora potujoče zabavišče pred pričetkom dela prijaviti Upravi za družbene prihodke občine Sevnica. Od dohodkov od obiranja hmelja in sadja,, od dohodkov v zvezi s popisom prebivalstva, od dohodkov od popisa vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, pluženja snega, tovorjenja blaga za planinske postojanke, dohodkov doseženih z opravljanjem storitev za hlevske, pašne in druge skupnosti s področja kmetijstva, od dohodkov, ki jih prejemajo oskrbovalci domov počitka v delovni terapiji, od dohodkov zbiralcev odpadnega materiala (papirja, železa, stekla itd.), od dohodkov doseženih z zbiranjem mleka, od dohodkov od prevoza mleka od proizvajlcev do zbiralnice mleka, od dohodkov doseženih s prenosom mrličev v domovih počitka in od dohodkov, ki jih dosežejo invalidi s 100% telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid, duševno bolne in duševno prizadete osebe, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela se davek po odbitku ne plačuje. Od dohodkov za fizična dela posameznim krajevnim skupnostim, od dohodkov doseženih s prevozom smeti, fekalij in odpadkov še davek po odbitku ne plačuje, če skupni dohodki iz tega naslova v posameznem koledarskem letu ne presegajo 10 % povprečnega čistega letnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SRS v preteklem letu« 9. člen Besedilo 32. člena se sprmeni in na novo glasi: »Skupne olajšave v posameznem letu ne morejo presegati 80 % odmerjenega davka, s tem da se olajšave iz sedmega odstavka tega člena v navedeno omejitev ne všteva.« 10. člen V 34. členu se besedilo spremeni in na novo glasi: »Davek od dohodka iz samostojnega opravljanja poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah: Osnova din Stopnja v •/• du eoooo 20 nad 60.000 do 90.000 25 nad 90.000 do 140.000 30 nad 140.000 do 200 000 35 nad 200.000 do 270.000 40 nad 270.000 do 350.000 45 nad 350 000 do 450.000 50 nad 450.000 do 800.000 54 nad 800.000 57 11. člen Določila 6. člena tega odloka se uporabljajo že pri odmeri davka za leto 1983. 12. člen Ta odlok prične veljati naslednji • dan po objavi v U radnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 St. 42-6/83-1 ^ Sevnica, dne 26. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Sevnica Jože Bavec 1. r. 1695. Na podlagi 1. in 4. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78, 25/80 in 8/82) je Skupščina občine .Sevnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1883 sprejela ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 55/72, 20/73, 1/74, 20/75, 5,76, 24/77, 13/81, 11/32 in 7/83) se v tariii spremeni besedilo tarifne številke 2 spremeni in na novo glasi: »Pri prodaji rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles z delovno prostornino motorja nad 125 ccm se plačuje posebni občinski davek po stopnji: —• 15 %>, če je vozilo prodano pred potekom enega leta od nabave; — 10°/o, če je vozilo prodano po poteku enega leta do dveh let od nabave. Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača občini, v kateri ima prodajalec stalno prebivališče.-* 2. člen V tarifi se pri tarifni številki 3, 2. točka te tarifne številke črta; besedilo 1. točke pa se spremeni in na novo glasi: »1. od naravnega vina, vinskosadnih pijač in penečega vina 6 °/e*. 3. člen Izvršni svet Skupščine občine Sevnica se. pooblašča, da izda prečiščeno besedilo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. 4. člen Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje. St. 422-16/83-4 Sevnica, dne 26. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Sevnica Jože Bavec 1. r. 1696. Na podlagi 23., 24. in 25. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) in 86. člena statuta občine Sevnica je Skupščina občine Sevhica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1983 sprejela ODLOK o spremembi odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 1995, oziroma za določena področja do leta 2000 1. člen 2. člen odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 1995, oziroma za določena področja do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 11/79) se spremeni tako, da se glasi: »Izvršni svet Skupščine občine Sevnica pripravi in v prvi polovici leta' 1984 predloži skupščini občine osnutek, v drugi polovici istega leta pa predlog dolgoročnega plana občine Sevnica.* 2. člen 6. člen se spremeni tako, da se glasi: »Za delo v zvezi s pripravo dolgoročnega plana občine Sevnica se sredstva zagotovijo v občinskem proračunu.* 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-7/83-1 Sevnica, dne 26. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Sevnica Jože Bavec 1. r. 1697. Na podlagi 172. člena statuta občine Sevnica, 55. člena zakona o združenem delu in 9. točke 38. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Sevnica na seji dne 26. decembra 1983 sprejela ODLOK o začasnem zagotavljanju sredstev za vzdrževanje lokalnih cest 1. člen S tem odlokom se določajo obveznosti družbenopolitične skupnosti pri zagotavljanju sredstev za izvršitev planskih nalog na področju vzdrževanja in rekonstrukcije lokalnih cest v občini Sevnica v letu 1984. 2. člen Skupščina občinske skupnosti za ceste Sevnica' določi program vzdrževanja lokalnih cest, ki ga izvaja Cestno podjetje Novo mesto, TOZD za vzdrževanje Krško. 3. člen Za izvedbo nalog po programu iz prejšnjega člena se sredstva zagotavljajo: — z delom prodajne cene bencina in plinskega olja — z letnimi povračili za uporabo cest — s samoupravnim združevanjem sredstev — s samoprispevki občanov — s sredstvi po tem odloku . 4. člen Do sklnitve samoupravnega sporazuma združevanju sredstev v občinski skupnosti za ceste se uvaja s tem odlokom začasni občinski prispevek v višipi 0,70 0/» po osnovi BOD iz dohodka. 5. člen Začasni prispevek iz dohodka se obračuna mesečno ob dvigu sredstev za osebne dohodke. 6. člen Sredstva začasnega prispevka, uvedenega po tem odloku, se usmerjajo na občinsko skupnost' za ceste Sevnica, ŠL žiro računa 51610-842-046-4218 gospodarstvo: 51610-842-046-4223 negospodarstvo: 51610-842-046-4239 občani. 7. člen Sredstva začasnega prispevka se lahko uporabijo le za namene ,iz drugega člena tega odloka in skladno s 84. členom zakona o cestah. Nadzor nad namensko uporabo sredstev, zbranih po tem odloku, opravlja občinska skupnost za ceste občine Sevnica. 8. člen Začasni prispevek po tem odloku se prične obračunavati od 1.1. 1984 dalje. 9. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o začasnem zagotavljanju sredstev za vzdrževanje lokalnih cest Uradni list SRS, št. 23/82 in 1/83. 10. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-23/83-3 Sevnica, dne 26. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Sevnica Jože Bavec 1. r. 1668. STATUTARNI ODLOK o popravku statuta Skupščine občine Sevnica 1. člen Statut občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 8/78, 25/80, 8. 82) se popravi: V tretjem odstavku 205. člena se za besedo podpredsednika doda -in člane Izvršnega sveta«. 2. člen Črta se drugi odstavek 206. člena statuta. 3. člen Ta- odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 011-1/83-1 Sevnica, dne 26. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Sevnica Jože Bavec 1. r. SLOVENSKE KONJICE 1699. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 20. členu zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1-7/79), 3. členu zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni lis-t SRS, št. 3-182/82) in 163. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 15. decembra 1983 sprejela ODLOK o spremembi odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Slovenske Konjice in o zagotavljanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1983 1. člen V odloku o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Slovenske Konjice in o zagotavijanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 19-1027/82, 36-1674/82 in 28-1233/83) se v prvem odstavku 7. člena stopnja »0,30 0/o« spremeni na stopnjo »0,60 0/e«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Uporabljati se prične 1. 1. 1984 dalje. St. 320-27/83-1 Slovenske Konjice, dne 15. decembra 1983. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r. ŠENTJUR PRI CELJU 1700. Na podlagi 9. člena in 8. člena določila samoupravnega sporazuma o temeljih plana 'Komunalno cestne skupnosti Šentjur pri Celju za obdobje 1981—1985 je skupščina Komunalno cestne skupnosti Šentjur dne 21. decembra 1983 sprejela naslednji SKLEP 1. Spremeni se prispevna stopnja za modernizacijo lokalnih cest v občini Šentjur od sedanje 4,98 "/e na 1,5 % z veljavnostjo od 1. 1. 1984 dalje od bruto OD v breme dohodka. 2. Spremeni se prispevna stopnja za vzdrževnje komunalnih objektov in naprav v občini Šentjur od sedanje 0,90 “/e na 1,2 "/o z veljavnostjo od 1. 1. 1984 dalje od bruto OD v breme dohodka. 3. Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Šentjur, dne 21. decembra 1983. i Predsednik skupščine Jakob Pisanec 1. r. ŽALEC. 1701. Skupščina občine Žalec je na podlagi 23. člena za-■:ona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 n 4/78) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št 19/78. 34/79, 9 80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dna 13 decembra 1983 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnil vali odloka o proračunu občine Žalce za leto 1983 1. člen V odloku o proračunu občine Žalec za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 13/83) se drugi člen spremeni tako, da se glasi: din Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 190,183.000 od tega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna 170,440.000 — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 1,100.000 — sredstva izločena na posebno partijo žiro računa proračuna 18,643.000 Pregled spremenjenih prihodkov občinskega proračuna in nijihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna. "Sredstva izločena na posebno partijo žiro računa proračuna v znesku 18,643.000 din se uporabijo za intervencije v porabi hrane, za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv ter izgradnjo skladišč za občinske blagovne rezerve." 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-4/83-3 Žalec, dne 13. decembra 1983. Predsednik Skupščine občane Žalec Viljem Petek 1. r. 1702. Skupščina občine Žalec je na podlagi 50. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) ter 27., 28. in 173. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 7. decembra 1983. sprejela ODLOK o spremembah odloka o pripravi dolgoročnega plana občine Žalec 1. člen Spremeni se 2. člen odloka o pripravi dolgoročnega plana občine Žalec (Uradni list SRS, št. 13/82) tako, da se glasi: »Izvršni svet skupščine občine Žalec pripravi in predloži Skupščini občine Žalec do 31. decembra 1983 predlog smernic za pripravo dolgoročnega plana občine Žalec." 2. člen Spremeni se 3. člen odloka tako, da se glasi: "Izvršni svet Skupščine občine Žalec pripravi in do konca maja 1984 predloži Skupščini občine Žalec osnutek, do konca oktobra 1984. leta pa predlog dolgoročnega plana občine Žalec." 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-1/83-3 Žalec, dne 7. decembra 1983. 2. člen Spremeni se 4. člen tako, da se glasi: Predsednik Skupščinei občine Žalec Vlije« Petek L r. VSEBINA SKUPŠČINA SR SLOVENIJE 1611. Resolucija o politiki družbenega in gospodarskega razvoja SR Slovenije v 1984. letu 2397 1612. Zakon o proračunu Socialistične republike Slovenije za lete 1984 2404 1613. Zakon o spremembi zakona o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letu 1983 2412- 1614. Zakon o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letih 1984 in 1985 2412 1615. Zakon o spremembah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks 2413 1616. Zakon o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu *984 2414 1617. Zakon o spremembi zakona o ureditvi obveznosti obračunavanja amortizacije za določena osnovna sredstva za leto 1982 in 1983 2415 1618. Zakon o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1984 2415 1619. Zakon o dopolnitvi zakona o zagotavljanju sredstev za pospeševanje konvertibilnega deviznega priliva od izvoza blaga domače proizvodnje in storitev za ___.leto 1983 2415 1620. Zakon o dopolnitvi zakona o določitvi obveznosti prispevka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije v Železniškem gospodarstvu Ljubljana 2416 1621. Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb 2416 1622. Odlok o odstopu dela posebnega republiškega davka od prometa proizvodov občinam v letu 1984 2118 1623. Odlok o določitvi in razdelitvi skupnega zneska deviz za potreoe republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji za leto 1984 2418 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 1624. Odlok o spremenjenih aeležih odstopljenega dela posebnega republiškega davka od prometa proizvodov občinam v letu 19S3 2423 1625 Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o pristojbinah za zdravstvena spričevala in potrdila za živali ter o kriterijih in merilih za določitev pristojbin za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja 2423 1626. Odlok o Izločanju dela konvertibilnega deviznega priliva za pokritje potreb republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji za leto 1984 2424 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 1627. Odredba o višini neobdavčljivega dela dohodka pri davku od skupnega dohodka občanov za leto 1983 2424 1628. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1934 2424 1629. Pravilnik o organizaciji službe varovanja materialnih in drugih dobrin v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter državnih organih in o splošnih pogojih za opravljanje dejavnosti organizacij združenega USTAVNO SODIŠČE SR SLOVENIJE Stran 2436 2437 2437 2439 dela, ki opravljajo storitve varovanja 1630. Družbeni dogovor o skupnin osnovah in merilih ter pogojih za uveljavljanje pravic in odgovornosti iz dela pri Izvajanju del v tujini 2429 1631. Odločba o razveljavitvi določbe CO točke 9. člena pravilnika o disciplinski in materialni odgovornosti delavcev DO Steklarna Hrastnik, TOZD Avtomatska predelava steklene mase Hrastnik 2436 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 1632. Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta 1633. Sklep o uskladitvi nadomestil osebnega dohodka za porodniški dopust 1G34. Sklep o določitvi zavezancev za plačilo prispevkov, osnp\re za obračunaxanje, višino in način plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v posebnih primerih zavarovanja iz 16., 17. in 18. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za leto 1984 1635. Sklep o osnovah za odmero pravic in za obračunavanje in plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za v tujini zaposlene zavarovance 1636. Sklep o načinu izvajanja pokojninsko-invalidskega zavarovanja in osnovah za odmero pravic in za obračunavanje in plačevanje prispevkov za pokojninsko • in invalidsko zavarovanje za zavarovance iz 9. in 13 člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 1637. Sklep o načinu izvajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter o osnovah za odmero pravic in obračunavanje in plačevanje prispevkov za za-varovance-kmete in člane njihovih gospodarstev, ki se jim ugotavlja osebni dohodek 1G38. Sklep o višini pokojninske osnove za odmero starostne pokojnine zavarovancu, ki po L januarju 1966 ni imel najmanj enega leta zavarovanja Iz katerega se vzamejo osebni dohodki za izračun pokojninske osnove 1629. Sklep o pogojih, načinu, osnovah in rokih za plačilo prispevkov za vštevanje časa opravljanja samostojne dejavnosti v pokojninsko dobo 1610. Sklep o natančnejših pogojih za vštevanje časa opravljanja del pri sečnji,, obdelavi in spravilu lesa v pokojninsko dobo 16-11. Sklep o pogojih, načinu, osnovi in rokih za plačilo prispevkov za vštevanje časa opravljanja kmetijske dejavnosti v pokojninsko dobo 1642. Sklep o pogojih, načinu, osnovi in rokih za plačilo prispevkov za vštevanje časa opravljanja športne dejavnosti v lastnosti vrhunskega športnika v pokojninsko dobo 1643. Sklep o pogejih, višini in načinu plačevanja prispevkov za uveljavitev dobe, ki so jo prebili jugo-slovanski državljani pred 1. januarjem 1965 na delu v tujini 1644. Sklep o pogojih, višini in načinu plačevanja prispevkov za podaljšano zavarovanje 1645. Sklep o pogojih, višini in načinu plačevanja prispevkov za čas neplačanega izrednega dopusta oziroma prestajanja zaporne kazni med trajanjem delovnega razmerja 1646 Sklep o kriterijih za ugotavljanje zmanjšanja zmožnosti premikanja zavarovancev za najmanj 70 % 1647. Sklep o višini potnih stroškov in najvišjem znesku selitvenih stroškov, za zavarovance in delovne invalide 1648. Sklep o kriterijih in pogojih, ped katerimi se kmetom v primerih elementarnih nesreč odpisani ali zmanjšani nrispevki štejejo za plačane 1649. Sklep o natančnejših pogojih kdaj se šteje, da jc zavarovanec preživljal svoje družinske člane 2442 2442 2445 2445 2446 2447 2448 2448 2449 2158 Stran 1650. Sklep o določitvi novih stopenj povečanja zava- rovalne dobe ni delih in nalogah v rudnikih v SR Sloveniji, na katerih se je zavarovalna doba že doslej štela s povečanjem in stopenj povečanja zavarovalne dobe na novih delih in nalogah v rudnikih v SR Sloveniji 2450 1651. Sklep o reviziji del v grafični industriji, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem 2451 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1652. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju ljubljanskih občin 2452 1653. Sklep o višini stroškov tehničnih pregledov (Ljubljana) 2452 1654. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Brežice za leto 1983 2152 1655. Odlok o začasn »m financiranju proračuna občine Brežice v I. trimesečju 1984 2433 1656. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Brežice 2453 1657. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskim davku na promet proizvodov in od plačil za storitve (Brežice) 2455 1658. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah (Brežice) 2455 1659. Odlok o višini prispevne stopnje za financiranje programa stanovanjske gradnje v srednjeročnem obdobju 1981—1985 za manjšino, ki ni sprejela aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov za obdobje 1981—1985 Samoupravne stanovanjske skupnosti Brežice, 2455 1660. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Celje) 2456 1661. Odlok c spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve (Celje) 2457 1662. Odlok o določitvi stopenj prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji (Celje) 2458 1663. Sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Celje od i. januarja 1984 dalje 2458 1664. Sklep o javil' razgrnitvi osnutka zazidalnega načr- ta Stari trg S 3 Ograde — dopolnilna gradnja in osnutka zazidalnega načrta Veljka Sinja gorica Cerknica — dopolnilna gradnja 2439 1665. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Metnaj (Grosuplje) 2160 1666. Poročilo o izida glasovanja na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka v KS Metnaj (Grosuplje) 2461 1667. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Kamnik za leto J982 2461 1668. Odlok' o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kamnik v prvem trimesečju 1984 246? 1669. Odlok o spremembi odloka o zazidalnem načrtu za območje zazidalnega otoka BS - 3 Novi trg Kamnik 2462 1670. Odlok o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v občini Kamnik 2462 1671. Odlok o spremembah odloka o proračunu občine Laško za leto 1983 246« 1672. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Liško v <. trimesečju 1984 2467 1673. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Laško) 2467 1674. Odlok o spremembah odloka d posebnem občin- skem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Laško) 2468 Stran 1675. Odlok o plačevanju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (Laško) 2469 1676. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Litija za leto 1983 2471 1677. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Litija za 1. trimesečje 1984 2472 1678. Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o davkih občanov (Litija) 2472 1679. Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov In od plačil za storitve (Litija) 2473 1680. Odlok o cenah za geodetske storitve (Litija) 2474 1681. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi samo- upravnega sklada Za intervencije v kmetijstvu ter porabi hrane občine Litija o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 2475 1682. Odlok o določitvi amortizacijske stopnje za osnovna sredstva in sredstva skupne porabe organov občine Litija in njihovih delovnih skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij, ki se financirajo iz proračuna občine Litija v letu 1983 2475 1633. Sklep o vredno »ti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (Litija) 2475 1684 Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od J. januarja 1984 dalje (Litija) 2175 1685. Odlok o spremembah n dopolnitvah odloku o davkih občanov (Ljubljana Center) 2477 1686. Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Ljubljana Center) 247$ 1687 Odlok o spiememoah odloka o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1983 2479 1688. Odlok o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1984 2480 1689. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o davkih občanov (Ljubljana Siškai 2462 1C90 Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Ljubljana Šiška) 2183 1691. Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta za območje SS U Podutik II. faza 1. etapa (Ljubljana Šiška) 2484 1692. Odlok o spremembi odloka o proračunu dhčine Sevnica za leto 1383 2484 1693 Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Sevnica za I. trimesečje 1984 24W 1694. Odlok o spremembi odloka o davkih občanov (Sev- n ca> 2485 1693. Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Sevnica) ajg; 169« Odlok o spremembi odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Sevnica za obdobje od lota 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja do leta 20Ki (Sevnica) 2487 1697 Odlok o začasnem zagotavljanju sredstev za vzdrževanje lokalnih cest (Sevnica) 3417 1698, Statutarni odlok o popravku statuta Skupščine občine Sevnica 2488 1699. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Slovenske Konjice in o zagotavljanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 24M 1700 Sklep o spremenili prispevne stopnje za modernizacijo lokalnih cest v občini Šentjur pri Celju 2489 1701. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine 2alec za leto 1983 2489 170? Odlok o spremembah odloka o pripravi dolgoročnega plana občine Žalec 2489 Predpisi o prekrških 1983 (republiški in zvezni zakon o prekrških) Sredi poletja 1983 je bil sprejet novi republiški zakon o prekrških. Čeprav gre za nov zakon, kar bi kazalo na to, da gre tudi za novo ureditev, za nove sistemske rešitve, je novi zakon sprejel vse bistvene novosti in sistemske rešitve, kakor jih je oblikoval že zakon o prekrških iz leta 1977, sočasno pa je skušal uveljaviti spoznanja in izkušnje naše zakonodajne in pravosodne prakse ter teorije, ki sprejemajo za temeljno smer zakonodajnega urejanja prekrškov zagotavljanje večje stopnje pravnega varstva človeka in občana. Da bi bila zbirka čimbolj uporabljiva v neposredni praksi, je dodano tudi neuradno prečiščeno besedilo zveznega zakona o prekrških s katerim se kršijo zvezni predpisi. Pomembne značilnosti novega zakona je avtorica dr. Alenka Selihova podala v uvodnih pdjasnilih. Cena: 320 din Delo dr. Marijana Pavčnika obravnava teoretično zahtevno tvarino, ki ima hkrati tudi praktični pomen. Predmet avtorjevega proučevanja so formalni viri prava v jugoslovanskem pravnem sistemu, med katere uvršča ustavo, zakone, uredbe, samoupravne splošne akte, moralo in takoimenovane družbene standarde. Potem ko avtor v uvodnem poglavju ugotovi tesno povezanost in medsebojno vplivnost materialnih in formalnih pravnih virov, posveti osrednjo pozornost poglavitnim vrstam formalnih virov prava — tako tistim, ki nastajajo organizirano, kot tistim, ki kot družbena pravila nastajajo spomano — njihovim značilnostim in njihovim medsebojnim razmerjem. Na koncu se ukvarja še s sodbo kot aktom, ki ustvarjalno dograjuje pravo in ga ne šteje med formalne vire prava. Avtor pa ni osvetlil le teoretične specifičnosti, ki so lastne formalnim virom prava v okviru jugoslovanskega pravnega sistema, ampak je tudi nakazal rešitve, kako preseči probleme v neposredni praksi, s katerimi se srečujejo tisti, ki formalne vire prava oblikujejo in potem te vire prava tudi sami uporabljajo. Zato bo to delo zelo dobrodošlo zlasti pravnikom in drugim, ki se ukvarjajo z nomotehniko in ki nemalokrat nalete na probleme, ki jim jih bo pomagalo razrešiti omenjeno avtorsko delo. Cena: 720 din Izdaja časopisni zavod Uradni Ust SRS — direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi V Ljubljani — Naročnina za leto 1982 650 din. Inozemstvo 1800 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni pc izidu vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana, Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/VI1 — Telefon direktor uredništvo, se kretar. šel računovodstva 224 323. prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211 814 - Žiro račun 50100-603-403Z3 - Oproščene prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za Informiranje št. 421-1/72