60 LET REVOLUCtONARNIH SINDIKATOV
Delavci so se združili
Zahtevo za združilev sindlkalnega gibanja je pred šestdesetimi leti najmočneje izražai sam delavski razred po vsej Jugoslaviji 32 delega-tov se je v Beogradu na Slaviji zbralo na prvi kongres sindikatov Jugoslavije Delavci so ta-krat spoznali. da je na enoten pritisk buržoazi-jo potrebno odgovonti z enoinostjo borbenih vrst delavskega razreda.
Prvi je zanosno govoril predsednik sindikal-nega in partijskega sveta Beograda, Viada Ostojič. Takrat se je manifesiirala najpopol-nejša in braiska soiidarnost jugoslovanskega proletariata. Delegati so njegove besede poz-dravljali z dolgotrajnim ploskanjem. Na dnev-nem redu so biie tn toike, sestavljene kratko In jedrnato. vendar zelo pomembne: združitev. pravilnik centralnega sindikalnega sveta in enotnost gibanja. Obravnavale so jih komisije. Na kongresu so se izrekii za to. da centralni sindikalni svet Jugoslavije pristopi h Komuni-stični internacionali. V svet, katerega prvi predsednik je bil DuSan Pešifi, so izvolili 31 članov.
Čeprav nas loči od teh zgodovinskih dogod-kov 60 let, so vendarle tesno povezam z našo sedanjostjo Pomenili so uresničenje enotno-sti našega revolucionarnega delavskega giba-nja in njegove avantgarde, komunistične par-tije. V dneh od 20. do 24. aprila 1919 sta se
zvrsffla partijskl In slndtkalni kongres. na kaie-rih je imelo 432 delegatov dvojni mandat Tako je bila ie od prvega dneva komaj ustanovljena partija tesno povezana s svojim razredom. Z revolucionarnim navdušenjem so delegati pri-nesli v Beograd strah vladajočemu režimu ko-maj ustanovljene buržoazne države, ki je usta-novitelje obkoliia s (opovi. Zato je režim skte-nil, da uniči avantgardo delavskega razreda, Komunistično partijo. z Obznano in zakonom o zaščiti države, v katerih je bilo pod smrlno grožnjo prepovedano komunistično detova-nje. S tem je režim napovedal vladavino nasilja in brezpravja. Začela so se težka leta za delav-sko gibanje in partiio. ki pa se je pokazala kot neuničljiva sila Pod odločnim vodstvom tova-riša Tita. graditelja revolucionarnih misli, tvor-ca borbene strategije in taktike ter organiza-torja revolucionarne akcije so se naši narodi z nadčioveškimi napori vsa ta leta bojevati za svojo svobodo.
Zato se tahko danes s ponosom spominja-fno na začetke našega organiziranega sindi-kalnega gtbanja in njegove avantgarde - ko-munistične partije. ki sta nas pripeljala do mogoinih rezultatov v graditvi naše sociati-sttčne m samoupravne družbe.
DANE BESEDNJAK