$tw. 2Z8 Y HiMlml v sredo, dne 6. oktobra 1909. Leto XXXVII Velja po pošti: s= M ^fe 0 M Mtt W i^M ,jm ==Inseratl:^ ff ■ oIlPMPP \ I I III L| ■■ Lb H V upravništvo: s iHk H ~ ES H BE Hg Hj W wtf H m ■■ m H H MB ■ ■ ^H ■ H SO vlnirloT. Pri večkratneu leta 11-20 ^ JH ^H M Hj ^^HV VH ^B ob|avl]en|u primeren m^B MLJB H H BUL ,Jf HL^A e Izhaja: 11 mBr amm w mam m m M ^^ m res asa Br Uredništvo |e r Kopitarjevih alioah itev. 8/01 Rokopisi se ne vračalo; nefrankirana pisma M M ■b sprejemalo. — Uredniškega telefona štev. 74. mm Političen Ust za slovenski narod. Upravništvo {e v Kopitarjevih nlloah Mev. «. "M ■O 8pre]ema naročnino, lnserate in reklamaoll«. ™ '""' UpravnlSkega telefona štev. 188. —Ž Današnja številka obsega 6 strani. Na tleh! Goriški liberalizem jc — bil. Včeraj se ga je goriško ljudstvo otreslo za vselej; pri ožjih volitvah je z veliko večino obračunalo s slepivno svobodomiselnostjo in lažnivim agrarstvom. Splošna volivna skupina jc naša, v kmečkem razredu, ki voli v nedeljo, se liberalcem ne bo prav nič bolje godilo, ampak še slabše. Poglavitni premaganec v tem boju je liberalna hinavščina. Kakor hitro so liberalci uvideli, da se ljudstvo z njihovimi frazami ne zadovolji, ampak zahteva resnega gospodarskega dela, predvsem pa, da se mu ne jemlje njegovo krščansko prepričanje in se ne dotakne šole, so začeli sejati med goriško1 ljudstvo po svojih učiteljih^ agrarstvo. Laž je bila mati te strujc. Se na volivnem oklicu preteklega meseca je agrarno glasilo priporočalo svoje kandidate kot »katoliške« može; ko pa so znani goriški škrici, ki to stranko vodijo, spoznali, da se tudi že goriški kmet loči v dva tabora in ni vmesnih kalinov, ki bi na vsako iimanico zleteli, so se razgalili in par dni potem so zapisali: «Cerkev je bila že od nekoč nasprotnica prosvete, kar nam že zgodovina pripoveduje. Saj so tudi farizeji preganjali in umorili Jezusa, ki je prinesel prosveto. Katoliška cerkev, ki ie v srednjem veku edina imela (kot farizeji) ono malo vede, kar jo je bilo, v svojih rokah, je skrbno delala nad tem, da ugonobi že v kali vsak nadaljni razvitek prosvete in znala je odstraniti duševne bojevnike, ki so bili tu v blagor človeštva ... Jezus je učil prosveto in dal duhovščini nalog, učiti ljubezen rn prosveto, mesto tega pa uče oni sovraštvo in so proti prosveti!« Sploh so nasprotniki v tem volivnem boju večinoma slepili s starimi puhlicami, da vera nima s politiko nič opravka in da je Jezus učil tako, kakor liberalci pravijo. Za svojo neumnost, lažnjivost in ne-rodovitnost so dobili kazen za vse čase. Liberalno-agrarni učitelji, ki jim kmet drugače nikoli ni bil zadosti zarobljen, imajo zdaj čas premišljevati, ali' je bolj pametno po gostilnah zabavljati, Sokola ustanavljati in Kristusovo vero »reformirati«, ali pa se v šoli držati paragrafov. Liberalni advokati in trgovci bodo zdaj vedeli, da se njihov delokrog neha v pisarni in za blagajno — ne zato, ker so učitelji, advokati in trgovci, ampak ker so liberalci. Naš slovenski kmet pa, ki so ga liberalci proglašali za najbolj zagovedeno bitje na svetu, naš učitelj, ki so ga zasmehovali za »katoliškega dobičkarja«, naš akade- mični izobraženec in naš duhovnik, ki so jim veleli, da spadajo v sakristijo in ne v javnost — ti so zdaj bolj kot kedaj upra-, vičeni reči: Sejali smo, zato žanjemo in edini predstavniki slovenskega ljudstva smo mi: — liberalec v celokupnem sloven-. skem ljudstvu nima mesta, nima niti kotička — izgnanec je, škodljivec kakor plesnoba, ki jo treba preganjati, dokler sc jo docela ne prežene. Najprej zeleni Štajer, zdaj solnčna Goriška! Bili so tisti, ki so postavljali meje med slovenskim bratom na Goriškem in slovenskem bratom na Kranjskem, bili so tisti, ki so sovraštvo vnemah in ljudske strasti ščuvali, da bi lažje svoje seme sejali, bili so tisti, ki so kakor klada na cesti ovirali, da bi se vse slovensko ljudstvo od Mure do Adrije združilo v eni misli, enem čustvu, eni volji in enem delu: delu za blagor in veličino slovenskega ljudstva na temelju tiste vere, ki nam je omiko prinesla in nas ohranila žilave in zdrave! Danes bo po celem Slovenskem bilo v radosti in zadoščenju vsako naše srce — sicer pa je bil padec zadnjih ostankov liberalstva v Primorju samoposebi umeven. Korakamo dalje kakor po železnem zakonu narave; vedeli in čutili smo, da zmagamo. Liberalizem pomeni danes menj kot nič — tudi našim kranjskim liberalcem naj bo padec njihovih somišljenikov opomin, da so pešček in pegica na solncu, majhna grdoba na velikanskem obzorju — zato naj bodo ponižni in naj same sebe upoštevajo toliko, kot je res, namreč —nič. Goriška zmaga je najlepši preludij za dan 17. oktobra, ko se snidejo zastopniki vsega slovenskega ljudstva, da kronajo svoje delo, da ustanove vseslovensko ljudsko stranko! Pepeln poraz lilsralcev. G o r i c a , 5. oktobra. Strahovit poraz so doživeli liberalci pri današnjih ožjih volitvah. Njihove najhujše trdnjave so jih zapustile. Kraška prestolica Komen je padla! Naši so dobili tu večino. Ostali so liberalci v manjšini tudi v Kanalu in Solkanu, v domačih občinah liberalnih kandidatov. Manjka izidov še iz 30 občin; a že sedaj znaša naša večina 1649 glasov. Doslej je dobil Fon 9347 glasov, Manfreda 9345, Franko 7693, Križnic 7694. Socialisti so se volitve le deloma vzdržali, deloma so volili liberalce. Liberalci so poparjeni, pobiti. In kako tudi ne? Saj vedo, da polomu pri vo- LISTEK. Lolzetu Štreklln 9 allmm! Iz Sežanskega. Lojze Jerič iz Kobdilja, Strelec je, ki dobro cilja. Bil cesarski je vojak, Zdaj poslanec - korenjak! Vrgel Štreklja je, magnata, Te^a kraškega Goljata, Stisnil krepko ga čez pas, Da zastokal ž njim je Kras. Beži, beži Lojze Štrekelj, Čaka še Te drugih prekelj! Prost je Tvoje tlake Kras, Nisi bil in nis' za nas. Tam v Dalmac' ji išči uši, Pa tobak volilni puši, Daj za vselej todi mir. Vzel Te trtni je lutdir! Po napevu: »Al' me boš kaj rada imela«. Pahljač s čipkami (Paul Bourget. — A. Kalan.) (Konec.) Nekaj dni po tem večeru ostavila sem nenadoma Cannes zaradi hude bolezni svoje tašče, ne da bi bila še kedaj videla svojo varovanko na plesu pri Carlsbergu. Povedala mi je. da jc ladija, na kateri služi njen soprog, pri Ville franehe. Zato nisem se nič čudila, da mi ni drugi dan vrnila obiska. Mislila sem, da se takoj vrnem, ako tašča ozdravi; toda bolezen se je vlekla in jaz v tej sezoni nisem več prišla v Cannes. Okolnosti so bile pozneje take, da sem tu ostala tri zime, ne da bi kedaj prišla na Riviero in tudi ničesar nisem več čula o Mme. Journalt. Pozabila pa je nisem, a zaman sem pri pomorščakih povpraševala po njej. — »Journalt?«. odgovoril mi je neki admiral, »Journalt?« Kdo bo to? Jaz le vem, da je to izvrsten častnik, ki je sedaj v Kini. In drugi mi je na enako vprašanje odgovoril, da je baje v Novi zemlji, tretji pa jc dejal, da je v Brestu, ako sc popolno nc moti, pa sc hoče o tem natančneje poučiti ... Ob takih prilikah sem pozvedovala o mladi ženi, pa nihče je ni poznal. Mislite si torej lahko moje iznenadenje, ko sem našla zopet sledi za njo in na kak način! . . . Četrto zimo je bilo po onem plesnem večeru. Bila litvah slede še drugi polomi! V sledečem podajemo izid volitev, v kolikor je bil znan do 12. ure Občine Vjl. AIIUIC6 »al Anhovo . . . . flvber . . . . flvCe..... Ajdovščina . . . Banjšice . . . . Bate..... Bovec . . . , Breginj . . . . Brestovica . . . Brje..... Bilje..... Biljana . . . . Cerkno . , . . Čepovan . . . . Čezsoča . . . . Crniče . . . . Deskle . . . . Devin..... Dol-Otlica . . . Dornberg . . . Doberdob . . . Drežnica. . . . Dutovlje . . . . St. Ferjan . . . Gabrije . . . . Gabrovica . . . Gojače . . . . Gorjansko . . . Grahovo . . . . Grgar..... Kal .... d Kamnje . . . . Kanal..... Kobarid . . . . Kobljeglava . . Kojsko . . . . Komen . . . Kopriva . . . . Kožbana . . . Kred..... Sv. Križ . . . Libušnje . . . Livek..... Log..... Lokavec . . . . Lokev ..... Lokovec . . . . Lokve ..... Sv. Lucija . . . Mavhinje. . . . Medana . . . . Miren..... Nabrežina . . . Naklo..... Opatjeselo . . . St. Peter . . . . Pliskovica . . . Podgora . . . . Povir . . . , . Ponikve . . . . Prvačina . . . . Renče ..... Repen ..... Ročinj..... Rodik..... Rihemberg . . . sem za nekaj tednov v Niči obiskat svoje prijatelje. Moj stričnik Jaeques de Brčves ponudil se mi je za družbo, pa je zelo zanemarjal mojega moža in mene. Nisem si mogla razložiti njegove zadrege, ki sem jo hitro v svojih razgovorih ž njim opazila na njeni. Naenkrat pa, kakor to stori, kdor samega sebe premaga, mi reče stričnik: »Alice, dajte mi besedo, da mi ne bote zamerili . . . Jaz imam za vas neko neprijetno nalogo.« »Kakšno.« ga vprašani, sicer iznena-dena radi njegovega vedenja, vendar pa nisem niti od daleč slutila, da bi bila sploh mogoča kaka zveza med njegovo zadrego in med nekdanjo gojenko samostana v Marsejlle. »Še enkrat, kaj ne, da ne bote užaljeni?« »Jaz vam zagotovim, da ne . . . To mora biti kaj posebno važnega?« »Posebno važno, ne, pač pa nenavadno. Bil sem tako nespameten, da sem dal besedo, pa sem tega mnenja, da se mora beseda držati tudi tatu . . . Potem me pa tudi zanima vedeti, ali sem zvedel resnico... Tudi upam, da sc ne jezit; name zaradi tega. kar vam moram priznati? . . . Včeraj sem bil pri večerji skupaj z mlado žensko, ki je med lahkoživci znana pod imenom Manon Lescaut. Bila je iznenadena, ko je slišala, kar sem inimo- S. L. S. flgr.-liberal Občine s o u* Sedlo..........56 Sela ..... — Sežana .... 56 Skopo..... 4 Skrilje..........81 Slivno..... — Soča..........— Solkan .... 269 Sovodnje.... 144 Srpenica .... 18 Sebrelje .... 152 Sempas .... 73 Sempolaj.... — Šentviška gora . — Skrbina .... — Štanjel .... 60 Stijak ..... — Storje..........9 Temnica .... — Tolmin .... 359 Tomaj.....107 Trenta .... — Tribuša .... — Trnovo gor. . . — Trnovo kob. . . 38 Veliki dol . . . — Vogersko. ... — Vojščica .... 51 Volčc.....184 Vrtojba .... 159 Vrtovin .... 80 Zgonik .... 69 Žablje Vel. ... 45 Žaga..........2 Idrsko..........72 Osek.....127 Ozeljan .... 16 Šmarje .... — Zmaga je naša! Sedaj pa na delo po nove zmage! Liberalci morajo pasti tudi v nedeljo, 10. oktobra, v kmečkih občinah! Kmečka skupina! 10. oktobra, v nedeljo, voli goriška kmečka skupina. Zdaj ko so padli ljudski sovražniki v splošnem razredu, ni dvoma, da poderejo kmečki volivci liberalno podrtijo do tal, da nič od nje ne bo ostalo. Saj so kandidati, ki jih je Gabršček postavil, vsega usmiljenja vredni. Te bi človek ne volil, tudi če bi bili naši! Tu imamo na Krasu dr. Gregorina iz Trsta s svojo jokavo tržaško politiko in brez poznanja kmečkih potreb in teženj in pa ubogega Lojzeta Streklja, ki ga kmeti tako zelo ljubijo, da je že pri prvih volitvah padel — vsled »volilne pomote«, pravita »Soča« in »Edinost«, v resnici pa, ker zna tako izborno s trtami delati. V Tolminščini imamo Franca Miklaviča, neznano osebo giede povedal enemu svojih tovarišev, da ste vi v Niči. Vprašala me je: »Ali ste res vi stričnik gospe de Mčgret?« — »Da,« sem ji odgovoril. — »Ali jo večkrat vidite?« — »Ne tolikrat kakor bi rad in bi jo moral.« — »Vendar vi jo lahko obiščete. Obljubite mi, da opravite pri njej zame nekaj, kar vas nič ne veže, meni pa bi neizmerno ustregli . . .« — »Moj Bog, draga teta,« nadaljeval je Jaques, »jaz sem bil nespameten in slab iu sem ji dal besedo . . . Manon mi je tedaj rekla: »Jaz nisem bila vedno, kar sem sedaj. Bila sem omožena in sem vstopila v svet. Ime mi je bilo Mme. Journalt. To je skrivnost, ki jo zaupani vaši časti. Takrat in sicer pri neki posebni priliki katere se bo Mme. de Megret takoj spomnila, ako ji imenujete moje pravo ime, mi je bila ona zelo dobra. Jaz se ji zato še nisem zahvalila. Rada bi ji v spomin za to njeno izkazano mi prijaznost onega večera ako dovoli, dala neko stvar, katera meni sedaj več ne služi, odkar sem postala to, kar sem. Sicer ni to nobena dragocenost. To je pahljač iz slonovinc, ki sem ga dobila v dar od svoje stare matere. Ona vč za to. ker sem ž njo o tem govorila . . . Prosite jo, ker jc bila tako dobro oni večer na plesu, ki se ga gotovo spomni, z ubogo zavrženko. naj vsprejme to stvar kot spomin na to, kar sem bila, Kar pa nikdar več ne bom .. .« ponoči. S. L. S. ta ■o s 188 185 148 148 219 213 15 15 105 102 58 58 52 52 133 134 629 629 94 93 202 202 90 85 112 113 276 276 23 23 129 129 303 303 51 51 386 386 155 155 245 248 100 100 197 195 36 36 167 166 37 36 83 83 77 77 135 134 248 248 33 34 23 23 152 152 314 314 20 20 183 182 192 193 42 42 70 70 156 156 174 175 224 222 90 90 151 152 103 103 128 128 50 52 30 30 258 259 flgr.-liberal. o 5 n T £ * 65 70 82 82 78 85 165 165 121 118 73 73 60 60 138 138 351 351 67 68 134 134 65 69 26 26 136 136 15 15 3 1 99 90 44 44 193 193 62 62 127 130 9 9 145 152 147 147 128 129 29 29 95 95 57 57 119 118 30 30 52 53 151 151 94 94 152 152 92 92 3 3 112 111 79 79 339 338 108 108 131 132 274 272 88 88 63 62 147 147 192 192 100 103 64 64 276 275 i— o Jč KJ 'S e S 1 C u. *c £ 53 27 25 56 197 197 4 74 74 81 74 74 265 259 256 144 52 52 18 26 26 153 12 12 73 94 94 60 55 55 9 152 152 359 266 266 107 104 104 38 16 16 52 24 25 184 78 78 158 217 218 80 54 54 71 50 52 45 90 50 2 113 113 87 15 4 128 60 62 16 190 190 —. — mm in Vrtavfca, ki se najbolj zase tradi. v £(*• riškem okraju je Obljubek, mož. za katerega si ne bo nobeden peta brusil, nadalje nadučitelj Medvešček, ki je goriškim kmetom dobro znan. ker zahteva za učitelje plače, kakor -jih imajo uradniki VI. činovnega razreda, končno pa Anton Kiančič, uskok iz naše stranke, kateremu gotovo ne bo noben značajen človek dal glasu. Bog se usmili! Kandidati S. L. S. pa so: Za okrajno glavarstvo tolminsko: Dr. Anton Gregcr»čič, državni poslanec; Anton Kosmač, župan v Cerknem. Za okrajno glavarstvo goriško: Ivan Berbuč, profesor in posestnik v Gorici; Miha Ma'rinič, posestnik v Podsenici; Miha Zega, veleposestnik v Kanalu. Za okrajno glavarstvo sežansko: Dr. Henrik Stepančič, sodni svčtnik v Gorici; Franc Zlobec, posestnik na Ponikvah pri Avberu. Za te može bodo naši volivci šli v boj jn JO. oktobra bo zmaga naša. Nasprotniki so medseboj needini — kraška liberalna kandidata, tržaški advokat in ubogi Lojze, namreč nobenemu prav nič ne uga.ata in takozvani agrarci bodo zato najbrže kandidirali Abrama iz Tupelč in Vrana iz Tomaja. Naši somišljeniki pa so edini in bodo 10. t. m. kakor en mož Vrgli razbito liberalno vojsko, kolikor jo je šel ffli vedo, kal delajo? Vlada si na vso moč prizadeva, da bi se med češkimi in nemškimi poslanci doseglo sporazumljenje. Baje se res v par dneh skliče v tretjič seja.načelnikov. Ampak vladna prizadevanja ne bodo imela uspeha, ker se Nemci nočejo iztrez-niti. Dozdaj se je splošno mislilo, da imajo saj krščanski socialci s svojo lex Axmann le namen demonstrirati za »ogroženo« nemštvo, toda zadnji dogodki kažejo, da hočejo sankcijo te postave, resno izsiliti. Vlada je že ta torek nameravala v seji nižjeavstrijskega deželnega zbora izjaviti, da te postave ne more v sankcijo predložiti. a se je nemškega furorja zbala in odgovor odložila na petek. Zakaj, ni znano. Verojetno pa je, da hoče formulirati nov odgovor, ki bi Nemce men j »žalil«. Nemci napovedujejo namreč grozne stvari. Zborujejb in obljubljajo demonstracije. Krščanski Socialci so do vratu v tem vrtincu — Bog se jih'usmili! V nižjeavstrijskem deželnem zboru je vložen predlog za vzakonjenje nemščine kot edinega razpravnega in uradnega jezika. Zgodilo še je pa nekaj še hujšega. Včeraj je namreč na Dunaju magistratna komisija zopet zaprla novo češko Komen-skijevo šolo v Brigittenau in Hietzingu! Nemci sploh tako delajo in pišejo, kakor da bi res ne vedeli kaj delajo. Bivši minister Ebenhoch, mož plemenitega srca in treznih misli, se v »Reichsposti« zavzema za — absolutizem. Parlament je za nič, edina rešitev Avstrije je v absolutizmu. Tako hudo je strast Nemce zaslepila. S tem si sami kopljejo grob. Ako zdaj nočejo pogledati slovanski opoziciji v oko in dali čast pravici, pa bodo pozneje, kajti Slovanov ne bo noben absolutizem stri. In za vlado, ki je povzročila blazne izbruhe Nemštva, za vlado, ki jo Nemci krčevito vzdržujejo, da ji hočejo celo § 14. dovoliti, se potegujejo — slovenski liberalci. Ploj je zopet imel v Šent Janžu shod in zopet Bienertha hvalil, pravtako dela včerajšnji »Narod« z izmišljenimi brzojavkami razpoloženje za Bilinskega! Liberalci so za svojo vladno nemško politiko dobili občutno lekcijo pravkar na Goriškem in bodo šc občutnejše kaznovani, če pride do skrajnega. Naše ljudstvo zaničuje Bilinskijeve štipendiste. Kranjski deželni zbor. L j u b 1 j a n a, 6. okt. 1909. Prihodnjo javno sejo bo imel kranjski deželni zbor v soboto in ne v četrtek, kakor se je prvotno nameravalo. Na sporedu sobotne seje je, kakor smo poizvedeli, poročilo veritikacijskega odseka. Danes zboruje odsek za poslovnikovo jzpremembo, ki najbrže dovrši že danes svoje delo. Tudi druge važne zakonske predloge: lovski zakon, bančni zakon, šolski nadzorstveni zakon itd. so izdelane po odsekih. Želeti bi bilo, da se po odsekih izdelani zakonski načrti rešijo že v tem zasedanju. Pri deželnih zborih je ta napaka, ker jim vlada, za važno njihovo delo ne da dovolj časa na razpolago. Posvetovalna deželnozborska zbor-, niča ni nikdar prazna. Kadar pridemo vanjo, dobimo v njej naše poslance, ki proučujejo postave, izdelujejo poročila, rešujejo korespondenco, prirejajo interpelacije. Naša stranka je lahko ponosna na svoje neutrudljivo marljive poslance. Danes popoldne ima ob pol 3. parlamentarna komisija poslancev S. L. S. svojo sejo. Jutri, v četrtek, I.i. m., ob 5. uri popoldne je sklical načelnik S. L. S. poslanec dr. Šusteršič klubovo sejo, ki bo. v dvorani kluba S. L. S. ZVEZA Z NEMCI — DR. EGER. Liberalci pretakajo velikanske solze, ker je verifikacijski odsek ■ sklenil pred-e lagati deželnemu zboru; da bosta morala zapustiti zbornico poslanca Lenarčič in Višnikar. Ze včeraj smo na uvodnem mestu objavili temeljite razloge, ki so privedli poročevalca do tega sklepa; V svoji onemogli jezi so si liberalci izmislili, da bi morali izključiti iz zbornice tudi kočevskega poslanca dr. Egerja, češ, da zanj isto velja, kar za Višnikarja in Lenarčiča. Ker pa verifikacijski odsek ni predlagal, naj se tudi razveljavi mandat dr. Egerja, vpijejo, da so naši poslanci v zvezi z Nemci. Kakšen bi bil uspeh, če se razveljavi dr. Egerjev mandat, nam pokažejo te-4e številke: Mesto Kočevje ima 202 vo livca; podobčina je samo ena, ki ima 21 volivcev. Po načelih verifikacijskega odseka bi imela tedaj obfcina Kočevje vsega skupaj 223 volivcev: ker pa je dr. Eger dobil v mestu Kočevju samem 148 volivcev, je gotovo, da bi zmagal tudi. če bi podobčina zraven volila, ker je imel glasov nad polovico vseh upravičenih voliv-> cev. Drugačna je pa stvar v notranjskih in dolenjskih mestih. Na Vrhniki so izgubili naši vsega skupaj 331 glasov, v Postojni 19-. v Krškem 370, v Ribnici 196 itd. Če se pomisli, da je Lenarčič zlezel komaj z večino 21 glasov, potem se mora pač ozirati na veliko število vrhniških podobčin 331 glasov. S> Ki Sa Ma Predavanje. Včeraj, 5. t. m., je. predaval v S. Ki. S. Z. nje predsednik, dr. J.- E. Krek, 0. r a z k o 1 n i h bratih. Dvorana je bil4. natlačeno polna. Dr. Krek je v svojih zanimivih izvajanjih najprej orisal značaj, narodne in kulturne posebnosti slovanskih' narodov na Balkanu. Povdarjal je, kako so nam po rodu in jeziku enaki, od Mure do Carigrada je južnih Slovanov 15 milijonov. Tvorijo ogromno silo. Na Balkanu so Slovani najboij inteligentni element. Turško ustavno gibanje je po večini slovansko delo. Bolgarija je svoj čas izobrazila Midhat-pašo, ki je bil ondi sultanov namestnik, da se je lotil ustavnih reform in tudi zdaj so glavno oporišče mladotur-ške akcije makedonski Bolgari in Srbi, Mbnastir in Solun. Slovane čaka velika naloga na vzhodu. Vzhodni narodi so konservativni — zdaj ko evropski vlip čez-daljebolj sega v njihovo osrčje, stoje pred vprašanjem, ali propasti ali pa v Evropi priličiti. V tem kulturnem preobratu je naloga avstrijskih južnih Slovanov, da stopijo med svoje razkolne brate, iščejo stika z njimi in jih jamejo proučevati ter uži-veti v njihovo mišljenje in čustvovanje. Francozi in Angleži se zanimajo za balkanske Slovane, mi — nič. Govorn.k govori nato obširno o srbskem problemu in kako sovražniki Slovanov, zlasti Mažari, hujskajo ter skušajo odtujiti rodne brate, da ne bi se kedaj združili. Da mi Srbov iti Bolgarov ne poznamo, so krive tudi naše šole, posebno gimnazije, na katerih sc učimo Gudrun - lieda, slovanske literature pa komaj za spoznane. Ohranjenje Avstrije in evropske kulture je odvisno od tega, če se premosti brezno med katoliškimi in pravoslavnimi Slovani. Govornik priporoča nato toplo dr. Grivčevo: »Vzhodno vprašanje« in »Apostol s t v o .sv. Cirila in Metoda«. Poživlja vsa društva S. K. S. Z. po deželi, da začno svoje delo s predavanji o važnosti vzhodnega vprašanja in zbližanja slovanskih bratov! (Vel/ko odobravanje.) — Prihodnje predavanje bo v torek, 12. t. m. Predava F. Terseglav o Lex Axmann v zvezi s sedanjimi narodnostnimi' boji v Avstriji. — 19. t. m. bo predaval g." K r h n e. ŽALOSTNA ZNAMENJA V BOSNI. ? Kakor znano, je bil minole dni v Sarajevu občinski svet budimpeštanski pod nedolžno pretvezo, češ, da vrne obisk Sarajevčanov. Bosanska prestolica je madžarskim gospodom priredila sijajen sprejem; kakšen duh je vel iz vse priredbe in kako so razumeli gotovi krogi pomen tega obiska, priča najlepše dejstvo, da je , madžarske goste pozdravil bos. sekc. načelnik dr. pl. Feichtinger samo madžarsko in v svojem govoru povdarjal, kako velik , delež-i ima »ogrski genij« na kult. delu, ki'se je v Bosni izvršilo. Madžarski kulturni genij — kdo se ne smeje! In na to smešno kadenje se je drznil budimpeštan-1 ski,nadžupan dr. Fiilopp odgovoriti samozavestno, češ, kako stare so vezi, ki vežejo Ogrsko z Bosno in Hercegovino! Ni ga bilo med hrvaškimi mestnimi zastopniki moža, ki bi bil proti tej madžarski nesramni in oholi domišljavosti protestiral, I ki bi bil dvignil svoj glas za hrvatstvo in svobodo svoje domovine. To je žalostno znamenje, žalostno tembolj, če se pomisli, kaj so isti Mažari. ki si sedaj prilaščajo oblast nad Bosno, napravili iz hrvaške do-movine-matere — iz banovine. Ali je bo-senskim Hrvatom res prav, da pridejo izpod turškega jarma naravnost pod mongolski podplat? BOJI ŠPANCEV V AFRIKI. , M a d r i d, 6. oktobra. Listi poročajo, da se vlada pripravlja za stalno zasedenje osvojenih pokrajin v Maroku. V Maroku ostane stalne armade 30.000 mož. Vsled tega se bo seveda povečal vojni proračun. V .prihodnjem zasedanju kortesov se pričakuje zaradi tega burnih prizorov, ker namerava nastopiti opozicija proti maro- ški politiki ministrskega predsednika Mavre. Sicer se pa kortesi ne bodo še kmalu sklicali. OBSEDNO STANJE V ČRNI GORI. »Dnevni List« ima brzojavko iz Skop« Ija, da je položaj v Črni gori jako napet in da bo po celi kneževini proglašeno obsedno stanje in preki sod. REORGANIZACIJA TURŠKE VOJSKE. Pod novim režimom se vršd v turški vojski velike spremembe. Pred vsem si je nova vojaška oblast stavila nalogo, da uvede v armado red in disciplino, česar pod starim gospodarstvom ni bilo ravno v obilni meri najti. Razmere so se že izdatno izboljšale, tako da stare razuzdanosti skoro ni več med vojaki. Druga važna točka vojaške reorganizacije pa je povišanje stalne vojske; to se je doseglo z uvedbo splošne vojaške dolžnosti. Prejšnje čase so bili prebivalci celi-h mest in pokrajin vsled posebnih starih privilegijev oproščeni vojaške dolžnosti, tako n. pr. v Carigradu, Meki, Medini, na egejskih otokih itd. Iz vojaške službe so bili izključeni tudi kristjani in judii. Po novi vojaški postavi so odpravljeni vsi privilegiji Turkov in uveljavljena je za vse prebivalce brez razločka vere in narodnosti vojaška obveznost. Spremenjena je tudi službena doba, in služijo obvezanci v pehoti tri leta aktivno, v rezervi pa šest let; pri ostalih krdelih je aktivna službena doba določena na štiri leta, rezervna pa na pet let. Razen tega velja za celo vojsko še na-daljna služba v drugi rezervi (redif) po 9 let in nazadnje v črni vojski (mustafus) 2 leti. Turški državljan je torej skozi 20 let podvržen vojaškim dolžnostim. ZVIŠANJE TURŠKE UVOZNE CARINE, Berolin, 6. oktobra. Nemška vlada je principielno pritrdila, v slučaju da tudi dovoli zvezni in državni svet, nameravanemu zvišanju turške uvozne carine za štiri odstotke. IZGON AVSTRIJSKIH DRŽAVLJANOV. i Vrati s lav a, 5. oktobra. Iz Katta-! witze so izgnali več avstrijskih' državljanov ki so bili stalno naseljeni. Eden izmed njih je bil izgnan ,ker je kršil obrtni zakon; Svoji komptoaristki ni hotel dovoliti potrebnega počitka. Gotovi krogi so zahtevali od vlade, da se jih izžene. FRANCOSKO VOJAŠTVO OB NEMŠKI MEJI. Metz, 6. oktobra. Francosko vojno ministrstvo namerava pomnožiti vojaštvo v Pontu a Mousson, ki je oddaljen samo 12 kilometrov od utrdb v Metzu. V kratkem bo odposlala na mejo en bataljon. VOJSKA MED NEMČIJO IN ANGLEŠKO. London, 5. oktobra. Iz New Yorka se poroča: Generalni guverner Kanade je imel na nekem banketu govor, ki je vzbudi! veliko zanimanja. Govoril je o mednarodnem političnem položaju, in rekel, da ! nevarnost, ki preti Angleški od Nemčije, ni izmišljena radi političnih manevrov, temveč v resnici obstoji. V kratkem času bo prišlo do vojske med Angleško in Nem-; čijo, in takrat — je rekel — bo sveta dolž-1 nost Kanadcev, da priskočijo v pomoč svoji materni zemlji. Rojaki I Slovenke! Društva! Spominjajte se z darovi Slo* :: vencev v Št. llju! :: »Vi ste seveda odklonili ta dar,« vzkliknil sem, »in zato si očitate s temi besedami da ji te ljubeznjivosti niste izkazali . . . Vendar je že to nečuveno, da vam je gospod de Brčves sploh upal sporočiti ta nalog od propalice! ...« »On se ie strastveno zanimal zanjo,« odgovorila je Mme. de Mčgret. »Kakor mi je rekel, hotel je le vedeti, če ga ni nalagala. Zgodba, kako je Mme. Journalt od tedaj propala, je čisto vsakdanja. Živahna in koketna, bivajoča v bližini Niče in Monte Carlo je imela mnogo dvornikov med onimi neštevilninii visokimi tujimi gospodi, ki prihajajo tu sem od decembra do maja na kratek čas. Ob sijaju razkošja je tudi ona propadla, kakor toliko drugih. Iskana dolgo je bila konečno popolno pozabljena. Bila je sedaj izgubljena stvar, ki pa se ji je še vedno tožilo po izgubljeni časti. Morala bi jo razumeti, ker čudna njena misel: meni dati v spomin ta pahljač, je bila gotovo le prošnja, naj jo mi-lujem, naj sc jo spomnim v molitvi, naj ji ohranim v svojem spominu kotiček; bilo ie neko priznanje, da vse še ni umrlo v njej, in da je bila boljša nego njeno življenje. Tega jaz nisem razumela in zato sem brez očitanja vesti odklonila ta pahliač. Bila je prošnja ženske drugi ženski, četudi po posredovanju, za kater* sem se zanimala. Vkljub temu sem odklonila. — Čuj-te sedaj posledice. — Nekaj dni pozneje bila sem pri kosilu z mOžem in še enim ! obmiznim prijateljem v dvorani nekega večjega hotela v Monte Carlu.' Par korakov od naše mize je bila pokrita miza za šest gostov. Kmalu so prišli trije gospodje, med njimi moj stričnik in tri ženske, med njimi ona, ki mi je bila znana pod imenom Mme. Journajt. Mala ženska, skromna ih' živahna, ki me je toliko zanimala na plesu pri Carlsbergu, je postala sedaj, kar ste it uganili. Grdo posuta po obrazu, drzno oko, usta izzivajoča in v taki kričeče-drzni obleki, kakor kak reklamen lepak, Vsedla se je k mizi. Pogledala je okrog" sebe in je mene opazila ... In še po tolikih letih se nisem otresla vtiska propalice, ki me je zbodla s svojim zaničljivim posmehom. V njenih očeh je bilo sovraštvo in izzivanje, neka žaleča predrznost in srd, ki ga je težko zadrževala. Tako glasno je govorila in se smejala, da so vsi. nanjo pogledovali. Čula sem jo, kako v enomer kriči na strežnika, ker ji je do-nesel krožnik, ki ni bila ž njim zadovoljna: »Pojdite in povejte gospodarju, dii mu bom, ako nam bo še tako postregel kakor sedaj, zalučila krožnik v njegovo larfo.« Takih besed do tedaj ni rabila. Ves čas pa me je izzivajoče opazovala, kakor da bi mi kričala s svojim glasom, s svojimi kretnjami, s svojo predrzno glavo: »Vi vidite v meni samo propallco. To ste mi dali čutiti, ko ste odklonili mojo skromno ponudbo. Da, da, jaz sem res propaiica in se tudi vedem kakor pro-palica! . . .« Kar mi je bilo pri tem posebno hudo, je bilo to, da je sedel pri išti mizi ob njeni strani tudi moj stričnik. No, vsaj je sploh znana surovost te vrste ljudi po takih zakotjih vsepovsod. Bila sem nespametna, da sem prišla sem sicer res v spremstvu s svojim soprogom. Zelo sem bila kaznovana s tako soseščino. Moj stričnik je to od tedaj čestokrat obžaloval; takrat pa omahoval, bilo ga je sram, a ; vendar je čutil neko strast za to nesrečno bitje. Bila ni njegova prijateljica, pač pa enega izmed onih, ki so bili ž njo pri mizi. Ali je nesrečnica hotela mene mučiti s tem, da je stričnika zvabila za seboj? Ali je. hotela za vselej izbrisati misel na plemenito svojo ponudbo s tem, da je zaplela v svojo umazano zanjko onega, ki je bil tako nesrečen, da je posredoval v tej zadevi? Vsekako se je ta večer vrnila z Monte Carlo v spremstvu mojega stričnika, ko se je z dosedanjim očitno razšla. Nasledek je bil drugi dan dvoboj s pištolami, pri katerem pa na srečo ni bil nikdo zadet; nesreča pa je bila, da je moj nesrečni sorodnik ostal v zvezi s to osebo, ki ga je izrabljala namenoma z nekako grozovito hladnokrvnostjo . . . Vedno mi je bilo potem v mislil, da bi tega mojemu sorodniku ne bila uročila in da bi sama ne bila taka postala, ako bi bila jaz prijazno sprejela pahljač od nje .... Ko sem brala, da je umrla in zvedela za oglas, da se bodo prodajale njene stvari, oskrbela sem si katalog. Videla sem, da je v zapisniku tudi pahljač, zato sem sklenila, da ga kupim, da bi ga hranila in se spominjala, da se ne sme nikomur odkloniti kake prijazne ponudbe. Treba je pomagati dobrim, da postanejo še boljši in slabim, da ne postanejo še slabši.« III. Ljubeznjiva gospa je med tem pripovedovanjem potegnila iz svojega etui-ja ta pahljač, ki jo je spominjal, da je odklonila neko prijaznost in se sedaj tega kesa v svojem plemenitem srcu. Ogledal sem si to nadrobljeno slonovino, kjer so bile vdelane pagode in ptiči v lepem kitajskem slogu izza časa Ludovika XV. Krasni cvetovi čipk so ljubko odsevali iznad rumene vezenine in vonj dišečega parfuma se je prašil iz pahljača. Vrnil sem ta spomin gospej de Megret nekako ginjen in ne morem se tega sramovati, dasi sem slučajno tudi zvedel, kaj je bilo pravzaprav s tem pahljačem, kar hočem povedati brez ovinkov surovo, kakor se je zgodilo. Kmalu potem, ko izstopim z Mme. Alice iz avtomobila, dobil sem pismo in sicer od onega, ki je Mme. de Mčgret dražil pahljač pri razprodaji. Ta me prosi v pismu, da se snideva drugi dan. Bil jc to Dnevne novice. + Napadi na duhovščino. »Agrarci« goriškega liberalnega advokata Frankota so pri volitvah na Goriškem vzeli v svojem listu »Kmečki glas« posebno na piko duhovščino. V članku »Volivci z nami!« pravi »Kmečki glas«, da on ne ščuva proti duhovščini in da je taka trditev zlobna. A glejte lažnjivega hinavca! V istem članku. Ie nekoliko vrst niže, ščuva proti duhovščini tako-le: »In konečno. kdo plača duhovščino? Kmet in zopet krnet! Kmet donaša kronice za njih kongruov tužni kmet je oni, ki1 jim zida palače v stanovanje, tako prostorne, da bi pač to bile šole; bedni kmet je to. ki jim daje večkrat na leto bero; pozabljeni kmet jim plačuje maše; zanemarjeni kmet jim plačuje štolo (tudi za podelenje svetih zakramentov!), zatirani kmet jim plača vsako potezo peresa s svitlimi kronicairni. In borni kmetič prinese na sveto mesto svoj davek za »ofer« in očenaše!« Tako ščuva Frankovo glasilo kmeta proti duhovščini, ne pove pa, da zasluži advokat Franko eventualno v enem samem dnevu več, kakor kaplan v kakem zapuščenem kraju v celem letu. Zakaj ne razlaga »Kmečki glas« »bornemu kmetiču« nove odvetniške tarife? To bi bilo za »kmečko« glasilo hvaležnejše delo, kakor brezvestno ščuvanje proti duhovnikom, ki morajo po šestnajstletnih študijah takorekoč beračiti po hišah. Goriško ljudstvo pa je včeraj krepko odgovorilo hinavskemu liberalno advokatskemu »Kmečkemu glasu« in upamo, da v nedeljo korenito pomede z goriškim liberalizmom. ;+ Velikanske »rezerve«, ki jih ima baje še liberalna stranka med volivci splošne skupine na Goriškem, je videla v svojem preroškem duhu teta »Edinost«. Včerajšnje ožje volitve so pokazale, da teh rezerv nikjer ni. ampak da je rezerve hranila S. L. S. »Edinost« je že tako ostarela, da vidi duhove in rezerve, katerih ni. »Edinost«, »Edinost«, kaj bo še s teboj? Zadnjič si celo v računstvu opešala, ko si našla, da Jerič ni izvoljen, ker je napravila volivna komisija pomo'to, pa je bila pomota 'le pri »Edinosti«. Kaj bo še ta-ikrat, kadar bodo naže rezerve nastopile ,na TržaSkem in v Jjstri? Takrat se bo »Edinosti« pač poperfnoma zmešalo. rt-, Slovanski tuipel hočejo na Dunaju prirediti čeSki poslanci. PrVi naj bi se vršil 19. t. m. ob otvoritvi parlamenta. LHplegfiii bi se ga vsi slovanski poslanci to Stovani, ki prebivajo na Dunaju. 4- Narodni sporazum v Istri. Pred nekoMco časom se je sestavil v istrskem dež. zboru tafcozvani kompromisni odbor, 'ki sestoji iz desetih članov, pet Ita-JSimov in pet Hrvatov-Slovencev. Temu odboru predseduje deželni glavar. Naloga odbora je, ^a ukrene vse potrebno za rešene narodrfijga spora v Istri. Prvo svojo sejo bo imel 9. t. ip. v Poreču, kjer se bo razpravljalo o namenu tega odbora ter se bodo določile točke sporazuma. Temelj pogajanjem 'bodo predlogi, ki jih bo predložil dežefni odbor. +, Zoptfr povijanje tarifov na južni železnici je protestiral na predlog Stein-wenderiev tudi koroški deželni zbor. + Preme&čenje. Č. g. Adrijan Bru-men, kaplan pri Sv. Mariji Veliki in prov. pomorski častnik, ki pa je odložil svojo šaržo. »Videl sem,« mi je dejal, »da ste včeraj spremili gospo de Megret iz hotela des Ventes ... A.H ste toliko znani ž njo in alf bi jr sporočili, da jo ubogi bivši pomorski' častnik ponižno prosi, naj mu odstopi oni mali pahljač s čipkami, ki ga je oni dan izdražila pri razprodaji, ako sama nima posebnega vzroka, da bi ga obdržala . . . Vse vam bo tako jasno, ako vam povem, da se je Manon s pravim imenom imenovala Mme. Joumalt. Bil sem, mislim da prvi njen ljubimec ter sem ji podaril ta pahljač. Rad bi ga zopet imel za spomin na njo. Nisem pa mogel še naprej dražiti, vendar sem pripravljen gospej vrniti svo-to, ki jo je plačala zanj. Ko bi vi vedeli, kako je bila Ijubeznjiva! Ni mi treba praviti, da sem se mu izgovoril in da ne morem vsprejeti tega naloga. Tega tudi sploh nikoli nisem sporočil gospej de Megret., ker bi bila iz tega spoznala, da je bila njena znanka iz onega plesnega večera navadna komedijantka, katere se ni moglo ovirati, da bi ne pro-pala. Ona je gospej trdila, da jc dobila ta pahljač za spomin od svoje stare matere. Alt se je lagala? Ali je hotela s to lažjo stvar nekoliko popraviti? To bi pojasnilo njeno jezo v gostilni. Morda pa je s tem hotela le še dalje oslepariti gospejnega stričnika? No, naj bo kakorkoli, gospa ni o tem ničesar zvedela. Cemu bi ji tudi omajal njeno mnenje s pripovedovanjem tega sleparjema? Čemu bi vdiral v svetišče iluzije, kjer ona hrani podobo te neresnične Magdalene, ki jc tudi njej s tem, da jo je zlorabljala, izkazovala svoje spoštovanje po svoje. kancelisfv škofijski "pisarni, je premeščen j za kaplana k Sv. Jakobu v Trstu. ! — Premeščeni so: Finančni svetnik H. Kittag od ravnateljstva k davčni administraciji kot predstojnik; finančni komisar dr. R. Kermavner kot davčni referent od davčne administracije k glavarstvu v Rudolfovem; finančni komisar M. Spindler iz Kamnika k davčni administraciji v Ljubljani. — Wahrmunda hoče naučiti minister grof Stiirgkh vpokojiti, ker mož dela sams sitnosti. Menda je \Vahrmund s penzijo zadovoljen. — Poljedelski minister obolel. Kakor poročajo z Dunaja, je poljedelski minister dr. Braf obolel in mora ostati v postelji. Dr. Braf ima katar in mrzlico. — Tatovi. V Kostanjevici in nje okolici so se v noči od 4. do 5. oktobra oglasili na več krajih tatovi. Davčnemu kontrolorju g. Čebulju je odnesel uzmovič obleko, njegovi gospej pa nekaj dragocenosti. Na več drugih krajih je zmanjkalo perilo. Posestniku Cvelbarju iz Malenc pa so odpeljali par konj, vrednih 1200 K in mu za odškodnino pustili staro kljuse. — Prejšnji dan je bil namreč semenj, ki ga je obiskalo več Vlahov iz Hrvaške. — Železniško blagajno so neznani storilci odnesli iz postajnega urada v Po-žegi in jo potem na bližnjem polju odprli; odnesli so 900 K. — Četrti urednik »Srbske riječi« obsojen. V Sarajevu je bil minoli teden obsojen odgovorni urednik »Srbske riječi« Cimo Mitrovič na dva meseca ječe. Zanimivo je, da eden izmed obeh člankov, radi katerih je bil obsojen, svoj čas niti kon-fisciran ni bil. Sedaj so štirje uredniki »Srbske riječi« v ječi. — Proti razsodbi v veleizdajniškem procesu v Zagrebu je v imenu vseh zagovornikov prijavil ničnostne pritožbe dr. Hinkovič; pa tudi državni pravdnik Ac-curti je vložil ničnostno pritožbo. Obsojenih 31 Srbov je dobilo skupno 184 let ječe. Rešiti bo sedaj še 143 ničnostnih pritožb, ki so bile podane med razpravo. V včerajšnji seji dalmatinskega deželnega zbora je pozval poslance dr. T r u m b i č poslance, naj v znamenje žalosti nad obsodbami v Zagrebu zapuste zbornico. Poslanci so nato odšli iz dvorane ter se včerajšnja seja dalmatinskega deželnega zbora ni mogla vršiti ter je deželni glavar določil nadaljevanje seje na danes. — 200.000 dinarjev premoženja je zapustil srbski zdravnik dr. Kantakucen, ki je nedavno umrl v Karlovih varih, bel-gradski akademiji znanosti. — Tretjega morskega volka so vjeli minolo nedeljo ribiči blizu Senja. Žival je izredno velika in je bil lov silno nevaren, kajti doraščen som z enim samim udarcem preobrne manjšo jadrnico. Okreten je in močan, da se mu niti s harpuno ne more blizu, predno ni popolnoma zamotan v mreži, ki mora biti seveda izredno močna. Vjeti eksemplar meri 5 m v dolžini in tehta nad 700kg; odprtina žrela znašal km 10 cm ter ima tri vrste ostrih, koničastih zob, dolgih 4 do 5 cm. Pri lovu je imelo opraviti 14 mož. Roparico prepeljejo na Reko. Naj še omenjamo, da prihajajo te nevarne ribe v Jadransko morje zlasti s tuni, ki jih love. — Turistovske koče »Slovenskega planinskega društva«. Ključi koč »Slovenskega planinskega društva«, ki so v oskrbi osrednjega odbora, se dobivajo po sezoni samo pri osrednjem odboru v Ljubljani ali pa pri dolinskem izhodišču; tam pa le turisti v spremstvu društvenega vodnika ali nosača, ki je odgovoren za red in snago pri odhodu ter za plačilo pristojbin. Ključi se dobe, in sicer: za kočo na Kamniškem sedlu pri Karlu Prelesniku v Stahovici; Kadilnikove koče na Golici pri Kopišarju na Planini; Triglavske koče na Kredarici in Aljaževega doma v Vratih pri Klinarju (Požgancu), gostilničarju v Mojstrani; Orožnove koče na Črniprsti v hotelu »Triglav« v Bohinjski Bistrici in pri Stravsu. gostilničarju v Podbrdu; Vodnikove koče in Triglavske koče na Kredarici v hotelu »Triglav« v Bohinjski Bistrici; Turistovska hiša v Kamniški Bistrici je po zimi v oskrbi najemnika Urši-čeve kmetije v Kamniški Bistrici. — Iz davkarske službe. V pokoj je stopil davčni izterjevalec g. Martin Warl v Kranju. Namesto v Metliko prestavljenega c. kr. davčnega oficijala Valentina Novaka, dodeljen je c. kr. davčnemu uradu v Kranju g. Alojzij Lazar, absolvirani učenec VI. gimnazijskega razreda. — Gramofoni so zmagali pri sodišču. Najvišje sodišče je sklepalo o gramofonu in lastninskem pravu. Nekdo, ki je kupil lastninsko pravico od pisateljev in skladateljev za razširjanje in pomnoževanje operet, je tožil neko gramofonsko tvrdko, ker je delala gramofonske plošče z god-benimi in pevskimi točkami gledaliških predstav. Prvo sodišče jc tožitelju ugodilo, a vzklieno in najvišje sodišče je prvo razsodbo ovrglo. V utemeljitvi zadnje razsodbe je izjema lastninskega prava o gramofonih, ki dovoljuje mehaničnim instrumentom igranje glasbenih del. Gramofonska plošča ni razmnožcvalka, ker se ne more ž nje brati in nima tehnične samostojne eksistence; plošča tvori z gramofonom enoto. Gramofon je pa brezdvomno samo orodje za mehanično ponavljanje glasbenih del. To igranje vzbuja pravzaprav občinstvo k pravemu obisku gledališč in koncertov, kar koristi pisateljem in skladateljem. Kar se tiče pisateljev ne vpliva gramofon nič na prodajo tekstov gledaliških predstav. Štajerske novice. š Štajerski deželni uradniki. Vsi Štajerski deželni uradi stanejo skupaj 665.408 kron; od te velikanske vsote dobivata Slovenca, ki se za taka štejeta, okrog 9000 kron. Ker je eden deželni odbornik, imamo prav za prav v Gradcu samo 1, reci enega slovenskega uradnika izmed^ 187. Tako se Slovencem deli pravica na Štajerskem! š Poglavje v značajih. Nikakor bi ne pisal teh vrstic, ko bi se ne spominjal še pred ne ravno davnim časom priobčenih notic v liberalnem časopisju pod gornjim naslovom. Hvalili so svoje ljudi, kot najboljše, najbolj značajne, na naše somišljenike pa so vlivali cele golide blata. Zato hočem, v vzpodbudo liberalnemu časopisju, da bi isto začelo popisovati značaje v svojih vrstah, sledeče zapisati: V nekem kraju Spodnje Štajerske (ime zamolčim) živi mlad fant, bivši dijak, kateri je obesil šolo na kol, ter sedaj išče službe. Sicer ni nič sramotnega, če kdo išče službe, toda če kdo išče službe tako, to ni Bog ve kako lepo! Najprvo je potrkal pri neki katoliški tiskarni, in že v svojem krogu razglasil, da je dobil službo upravnika. Bil je v istem času tudi član domačega izobraževalnega društva, katoliškega seveda. Toda kaj mu je prišlo na pot, ne vem, vem samo to, da dotične službe ni dobil. Sedaj pa se je človek popolnoma predrugačil. Naenkrat je postal najhujši »'Narodni List-kar«, v katerem je blatil vse, izobraževalno društvo, kaplana in sploh vse, kar je katoliškega. In zakaj vse to? Nameraval je dobiti službo pri nekem liberalnem podjetju. Strašili so tudi po liberalnem časopisju tozadevni inserati. Pošiljal je cele kupe dopisov v liberalne časnike, po tri kolone je napolnil v listu napadov (glej »Nar. List« št. 34. in 37.), pa še mu je urednik v listnici večkrat zabelil: Pišite kratko in jedrnato, pustite malenkostne osebnosti, saj veste, da dolge dopise ljudje neradi berejo itd. Toda fant se ni poboljšal, ampak gonil svojo lajno naprej, a službe tudi pri liberalcih ni dobil. Udaril je zopet drugo struno, dal je inserat o sebi v »katoliški«, prej tako obrekovanj in za-zaničevani list. In tak človek da lahko v dopisu s svojim podpisom na svetlo: O značajih še govorimo! (»N. L.« št. 34. t. 1.) Ako se bodo še v »N. L.« sedaj napadi nadaljevali, tedaj si bomo še tega in več drugih značajev od blizu ogledali. Naj vendar širša javnost zve o narodno - napredni značajnosti! š Otvoritev nemške šole v Št. Lenartu. Iz Št. Lenarta nam pišejo: Tudi Otokar Kernstock namerava priromati v nedeljo k otvoritvi nove mučilnice. Da bo stvar lepše izgledala, bo tudi ples. V nedeljo se bo tedaj vrglo poleno tudi med otroke-šolarje slovenske in nemške šole. V koliko bo to v korist trgu Št. Lenartu in zaslepljenim starišem, bo pokazala bodočnost. š Poroka. Ljutomerski tržan, gostilničar in mesar g. Aleksander Vaupotič se je poročil z gospodično Josipino Eich-holzerjevo iz Puščave nad Mariborom. š Umrl je v Mariboru skladiščnik na južnem kolodvoru Kari Širnbrand. Bil je star šele 27 let. Telesne ostanke so odpeljali na Dunaj. š Tatica en gros! Elizabeta Ment iz Št. Vida na Koroškem, stara 21 let, je bila te dni pred mariborskim sodiščem. Ob-dolžena je namreč, da tuje premičnine nimajo pred njo miru, ampak da si jih ona brez vednosti lastnika prisvoji. Bila je v službi pri gospej Frisch v Mariboru, kjer je »pouzmala« različne stvari v vrednosti 181 kron. Za to njeno ljubezen do tuje lastnine ji je mariborska sodnija prisodila osem mesecev težke ječe. Rorofke novice. k Knez in škof krški, dr. Jožef Kalm, je zopet iz nevarnosti in že hodi okoli, opustiti je pa moral nameravano daljše potovanje na Francosko in v Španijo. k Nemški liberalci pod okriljem vlade. V nedeljo, dne 3. t. m., se jc vršila v Borovljah slovenska slavnost. Obljubili so udeležbo Sovenci iz Kranjskega. Znani vitez Burgcr, predsednik trgovske zbornice koroške, je vložil v deželnem zboru interpelacijo, v kateri protestira proti »vpadu« Kranjcev v Koroško; poziva, kakor so storile tudi »Freie Stimmcn«. Nemce, da sežejo pa »somopomoči«. Okrajno glavarstvo v Celovcu je prihod kranjskih Slovencev res prepovedalo. Nc pride nam na um, braniti morda naznanjene »Sokole«, a proti postopanju celovškega okr. glavarstva moramo najodločneje protestirati, ker hoče na željo koroških nemških liberalcev napraviti med Koroško in Kranjsko tako mejo, ki je v resnici ni več. Te meje pa vladni organi nc poznajo, če priredijo celovški nacijonalci na Kranjskem, n. pr. na Jesenicah, hujskajoče veselice. Nemške »vpade« v slovenski Rož pa krije vlada s tem, da nima nič proti temu, da se Celovčani zlasti t u r n a r j i, vozijo demonstrirat v Borovlje v manjših gručah, kjer se potem združijo v »velike gruče«. Tako podpira koroška vlada pod krinko nepristranosti hujskanje nemške klike na slovenskem ozemlju. Zagotavljamo koroško vlado, da bomo poskrbeli, da ta dozdevna meja med Kranjsko in Koroško izgine tudi izpred vladnih oči. Slovenci na Koroškem in Kranjskem se čutimo kot bratje, ki jih ne loči in ne more ločiti nobena deželna meja, tudi ne Karavanke! k Poslanec dr. Artur Letnisch sc je v torkovi seji hudoval na nekega slovenskega poslanca, ker jc v kranjskem deželnem zboru lani izjavil, da je koroška deželna zavarovalnica porabila ustanovni zaklad 200.000 K in da je morala nastopiti poniževalno pot zvišanja premij. Mož je pa samo pozabil priznati, da je to in ostane gola istina: Koroška zavarovalnica je res zvišala premije! k Nemški napis na postajališču Pod-gora? Na postranski progi Svetnavas-Borovlje zidajo na postajališču Podgora novo čakalnico, ki je imela dozdaj dvojezičen napis. Na novi čakalnici bi ga radi odpravili in nadomestili s samonemškim. Občinski odbor v Podljubelju je po poročilu v »Freie Stimmen« poslal na ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku tozadevno prošnjo za samonemški napis. To prošnjo je utemeljeval občinski odbor, ki so ga rešili pri zadnjih volitvah le še soc. demokratje, s trditvijo, da slovenski napis ni potreben in da bi slabo vplival na narodnostni mir v občini, ki je bila dosedaj mirna, brez nacionalnih bojev in da »domače ljudstvo nima interesa na kranjskem jeziku«. Sami so se udarili po zobeh. Če pravijo, da dosedanji dvojezični napis ni vznemirjal ljudi, zakaj neki bi jih odslej? Ogorčenje bi vzbudil le samonemški napis. Resno svarimo ravnateljstvo, da se nemškutarskim hujskačem ne vsede na lini, sicer bi morali govoriti naši poslanci pri železniškem ministrstvu v najostrej-šem tonu. Po zadnjem ljudskem štetju šteje občina Podljubelj 1078 Slovencev in le 351 Nemcev (pravzaprav nemškutar-jev). Slovenska občina Slovenski Plaj-berk, ki je pri tem tudi interesirana, šteje 820 Slovencev in le 74 takozvanih Nemcev. Hujskarij ne bomo trpeli! ljubljanske novice. lj Opozarjamo slovenske pevke in pevce na današnji sestanek »Ljubljane«. Sestanek se vrši v društvenih prostorih točno ob 8. uri zvečer. Nove pevke, novi pevci dobrodošli! Ij Velika prireditev »Ljubljane« v »Unionu«. Dne 17. oktobra priredi slov. glasbeno društvo »Ljubljana« svojo običajno vsakoletno veliko priredbo, ki bo letos tem veličastnejša in zanimivejša, ker bodo takrat zbrani v Ljubljani slovenski poslanci, slovenski župani in drugi zaupniki S. L. S. iz Kranjske, Koroške, Štajar-ske in Primorske, ki bodo 17. t. m. ustanavljali v Ljubljani Vseslovensko Ljudsko Stranko. Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« hoče ta dan pokazati najširši javnosti koliko je napredovalo v enem letu. Priredba bo aranžirana na najširši podlagi v vseh prostorih »Uniona«, čisti dobiček bo za pevski sklad tega živahno delujočega društva, ki je tekom leta nastopalo tudi pri vseh večjih prireditvah na deželi. Društvo samo ima samo enkrat na leto veliko priredbo v korist svojega pevskega fonda. Društvo je prepričano, da s svojim delovanjem ni samo ohranilo dosedanje simpatije občinstva, ampak jih je celo pomnožilo. Kakor čujemo bo v na-daljni zimski sezoni društvo priredilo tudi več družinskih večerov, ki so znani in priljubljeni po originclnih sporedih, sijajen Miklavžev večer in dva koncerta. Društvo se je zadnji čas povspelo zopet na višje stališče, kajti zbranih je v pevskem zboru »Ljubljane« že nad 130 pevk in pevcev. Vsekakor je z zanimanjem pričakovati društvene velike priredbe 17. t. m. na katero žc danes opozarjamo. v lj Novo vojaško oskrbovališče na Ko-dclovcm je že popolnoma dograjeno. Zgrajeno jc v paviljonskem stilu. Pekarna jc popolnoma moderna, peč bo lahko spe-kla v slučaju sile v 24 urah poldrug milijon hlebov. Poleg pekarne sta dve obširni skladišči za moko, oves, konserve in druge potrebščine. Za moštvo, gažiste in pisarne je posebno poslopje. Oskrbovališče dobi tudi dovlačnico s proge dolenjske železnice. Kdaj se vojaki preselijo, še ni znano. Ij Hribar — minister. Danes je prišlo ! v naše uredništvo nekaj Barianov vpra-, sevat, ako bo res postal naš župan mini-; ster. Okolu njih je hodil neki agent banke I »Slavije«, ki jc agitiral za zavarovanje pri »Slaviji« s tem, da postane Hribar minister in da bo kot tak vse, kar ni ž njim, spodil iz Ljubljane, tistim pa, ki se bodo zavarovali pri »Slaviji«, bo delil milosti in dobrote. Barjane smo seve potolažili, da Hribar gotovo Ljubljane toliko časa ne zapusti, dokler ne podere rotovža, od gospoda župana pa pričakujemo, da svojim agentom pove, naj ga ne štulijo na tak način med ekscelence. Ij Umrla je v 66. letu svoje starosti blaga mati svetnika trgovske in obrtne zbornice g. Ložar-ja gospa Marija L o-ž a r, rojena Dolinar. Pogreb bo v petek ob dveh popoldne. Naše najiskreneiše so-žalje! lj Karol Lier umrl. Dne 4. oktobra je umrl v Smichovu pri Pragi odlični češki gledališki igralec Karol Lier, star 66 let. Čast njegovemu spominu! lj Koncert zagrebškega »Kola« v Ljubljani bode definitivno v soboto, dne 6. novembra. Bratje Hrvati pridejo z najlepšim svojim mešanim zborom v Ljubljano, da dejansko pokažejo vzajemnost med Slovenci in Hrvati na glasbcno-kulturnem polju. Izvajali bodo same hrvatske skladbe, med njimi več narodnih pesmi. lj Slovensko dež. gledališče. Jutri v četrtek se vprizori drugič znamenita danska drama »R e v o 1 u c i j s k a svat-b a«, ki je dosegla tudi na našem odru največji uspeh. — V soboto, dne 9. t. m., se igra prvič izborna francoska veseloigra »Ljubezen bdi«, spisala Rob. de Flers in A. G. dc Caillavet. Glavne vloge igrajo ga. Borštnikova, markizo de Juvigny; g. Nučič, grofa Andrija de Juvigny; gdč. Kandlerjeva, Lucienno de Morfontaine; gdč. Wintrova. Jacquelino Carteret; g. Danilo, Cartereja in gosp. Bohuslav zgodovinarja Ernesta Vernčja. Ij Društvo slovenskih prolesorjev bode imelo v soboto, dne 9. oktobra 1909 ob osmih zvečer v gostilniški1 sobi »Narodnega doma« prijateljski sestanek. Odbor vabi prav vljudno vse častite ude in prijatelje društva k temu sestanku. lj Hud novinec. Ko je danes ponoči na Dunajski cesti stražnik opozoril nekega vojaškega novinca na nočni mir je ta začel še hujše kričati in mu je naposled moral varnostni organ napovedati aretacijo, kateri se pa ni uklonil, marveč sta morala priti na pomoč še dva stražnika, da so ga mogli odvesti na osrednjo stražnico. Tudi v zaporu je tako divjal, da so ga morali •obleči v prisilni jopič. lj Aretovana je bila po orožništvu !6-letna malopridna Marija Lamprechtova iz Sela pri Grosupljem, ker je na Viču pri nekem obisku ukradla srebrno žensko uro, neki branjevki v Šiški, pri kateri je kupovala sadje, je pa speljala ztitnsko ogrinjačo. — Tudi neka 53-letna delavčeva žena bode imela opraviti s sodiščem, ker je, ko je beračila po kolizeju, pri tem ukradla neki stranki svilnat dežnik. lj Aretovan je bil sinoči delavec Ivan Krivec, rodom iz Rogore pri Mariboru, ker se je bil vtihotapil v poselsko spalno sobo pri »Bavarskem dvoru« in tam sobarici Viktoriji Samčevi ukradel 20 K. Tudi drugim poslom je preobrnil vse žepe, a ni dobil denarja. Tat je šel po tatvini takoj v isti hiši se nahajajočo gostilno, kjer se je z ukradenim denarjem okrepčal in kmalu odšel. Po ovadbi ga je stražnik izsledil in aretoval na Marijinem trgu. Oddali so ga sodišču. lj Meteorologični mesečni pregled. Minoli mesec kimovec je bil sprva hladen, pozneje topel in prijeten. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 11-3°. ob dveh popoldne I9'5", ob devetih zvečer 14-4°, tako, da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 15-1°, za 03° nad nor-nialom; največ 27-8° dne 11., najmanj 5-6" dne 7. zjutraj. — Opazovanja na tlako-meru dado 735-6 mm kot srednji zračni pritisk tega meseca, za 04 mm pod nor-malonr, najvišje 741-2 dne 4. zjutraj, najnižje 728-S dne 1. zjutraj. — Mokrih dni bilo je 10, padlo je pa 666 mm dežja; največ 13-4 dne 23. zvečer, ko je obenem bliskalo in grmelo, edina nevihta tega meseca. — Prvi teden je bil neprijazen, potem pa so držali topli južni vetrovi temperaturo vedno na gotovi višini. — Megla je stala zjutraj 13-krat, sprva je kmalu zginola, proti koncu pa jo je potegnila do pozne ure. — Tekočega meseca vinotoka pride luna dne 19. popoldne v zemljino bližino. Razne stvari. Na potu na vislice zblaznel. Iz Varšave poročajo: Vojno sodišče je obsodilo zaradi napada na policijskega načelnika Jana Lange na vislice. V ponedeljek so hoteli izvršiti sodbo nad Langejem in so ga odpeljali iz ječe v tukajšni trdnjavi na morišče. Na potu k vislicam pa jc naenkrat zblaznel. Zaradi tega so obsodbo preložili ter odpeljali obsojenca v psihiatrični oddelek tukajšue bolnice. ZJrav-tiiki so kotištatirali, da je Lange zblaznel. Slučaj so naznanili vrhovnemu državnemu pravdništvu. .Turisti so mnenja, da sc blaznega ne more sodnijsko usmrtiti. Grozen umor štiriletnega dečka. Iz Milana pišejo: V bližnji vasi Rho je kmet Galimberti zalotil 11 letnega dečka Karola Vigano, ko mu je ukradel nekaj grozdja. Deček je bežal pred kmetom in je hotel preplezati nek plot. Galimberti jc dečka dohitel ter mu je z vilami prizadel več ran na nogah. Deček je padel nezavesten na tla. Galimberti je pograbil nezavestnega dečka ter ga je obesil na bližnje drevo, da bi ljudje mislili, da se je sam umoril. V nedeljo so truplo našli. Obdukcija je dognala, da je deček umrl vsled tega, ker se jc zadušil. Galirnberta so zaprli. Izdal ga je Viganov tovariš, ki je ccl dogodek opazoval. V drevesu umrl. Na grozen način je umrl 55letni posestnik Griffith-Hughes v Maltu (Lancashire) na Angleškem. Griffith-Hughes je splezal na nek hrast, iz katerega je hotel vzeti neko gnezdo. Padel •je v votlo drevo ter umrl v njem od lakote, ker njegove klice na pomoč nihče ni slišal. Po naključju so našli že na pol strohnjeno truplo v votlem drevesu. SEVERNI TEČAJ NI ODKRIT. C i k a g o, 6. oktobra. Geografska družba ne pripoznava Cooka ne Pearyja za odkritelja severnega tečaja. Tudi geografski klub v St. Louisu trdi, da severni tečaj ni odkrit. Telefonska in brzolavna poročila. NAŠA ZMAGA NA GORIŠKEM! Gorica, 6. oktobra. Opoldne ni bilo še iz 'šestih občin voiivnega izida, vsi drugi podatki so že zbrani. Po teh podatkih imata v splošni skupini doslej kandidata S. L. S.: F.on 10.762, Manfreda 10.758 glasov, liberalna kandidata dr. Franko 8779, Križnič 8795 glasov. Od šestih občin, iz katerih volivni izid še ni znan, so tri naše občine. Med liberalci je grozna poparje-nost. Takega poraza niso pričakovali. LIBERALCI PRI OŽJI VOLITVI NAZADOVALI! Gorica, 6. oktobra. Poraz liberalcev je strahovit, prava katastrofa, kajti dobili so pri ožji volitvi veliko manj glasov kot pri prvi. Dr. Franko je namreč pri prvi volitvi dobil 9358, pri ožji pa le 8779, torej 579 glasov manj; Križnič pri prvi 9429, pri drugi pa 8795, torej 634 glasov manj! Manfreda je imel pri prvi volitvi 10.477, zdaj ih ima 10.758, Fon je imel 10.471, zdaj jih je dobil 10.762. Naša večina bo znašala okroglo 2000 glasov! LIBERALCI PROPADLI TUDI V FUR-LANIJI. Gorica, 6. oktobra. Tudi v Furlaniji so pri ožjih volitvah za splošno skupino liberalci propadli. Vseh glasov -je bilo 15.856 (pri prvih volitvah 14.749); od teh so krščanski socialci dobili 8456 (7119), liberalci, s katerimi je glasovala velika večina socialnih demokratov, 7500 (5476). Zdaj ie torej izvoljenih na Goriškem 6 katoliških kandidatov, 3 slovenski (Jerič, Manfreda in Fon), 3 italijanski (dr. Fai-dutti. dr. Bugatto in Piccinini). Gorica, 6. oktobra. Krščanski socialist Faidutti je v mestu Gorici dobil 759 glasov, laški liberalni kandidat župan Bo.mbig je dobil v Gorici 2611 glasov, Faidutti pa -je dobil v Furlaniji toliko večino, da je zmagal z večino 1021 glasov. Laški liberalci so delali strahovito z denarjem. Izdali so nad 250.000 kron, katere so dobili iz Italije. VELIKO RAZBURJENJE V ŠTAJERSKEM DEŽELNEM ZBORU RADI RABE SLOVENSKEGA JEZIKA. Gradec, 6. oktobra. V današnji seji štajerskega deželnega zbora jc utemeljeval soc. demokrat učitelj Horvatek svoj predlog, naj država prevzame šolska bremena. Dr. Korošec jc v imenu »Slovenskega kluba« izjavil, da bodo Slovenci iz taktičnih ozirov glasovali za soc. demokratični predlog. Dr. Jankovič je nato utemeljeval svoj predlog glede posojil vinogradnikom, katerim naj bi se rok posojil podaljšal. Poslanec Pišek jc predlagal podpore oškodovancem, po uimah v laškem, Terglav oškodovancem v celjskem okraju. Poslanec Terglav je svoj predlog utemeljeval samo slovenski, zato Nemci niso hoteli glasovati za predlog in je predlog prodrl le s par glasovi. Posebno veliko pa je bilo razburjenje med nemškimi poslanci radi slovenske interpelacije dr. Ver-stovšekove, ki jo je stavil radi onesnaženja Pake. Pri čitanju slovenske interpelacije so šli vsi Nemci iz zbornice, v zbornici so ostali samo Slovenci in socialni de-mkratje. Slovenci so po prečkanju interpelacije v slovenskem jeziku zahtevali od glavarja naj zaključi sejo. Glavar ni hotel ugoditi, nakar so socialni demokratje ske-nili, da tudi oni zapuste dvorano. Deželni glavar je prekinil sejo za 10 minut. Po zopetni otvoritvi seje so zahtevali slovenski poslanci, naj glavar konstatira, ali je zbornica sklepčna ali ne. Nato je glavar zaključil sejo iu izjavil, da bo prihodnjo sejo naznanil pismenim potom. Med Slo- } venci je veliko razburjenje, ker so Neniei boteli vreči Terglavov predlog in so s to-4 liko strastjo nastopili tudi pri Verstovško-vi interpelaciji proti rabi slovenščinee v štajerskem deželneem zboru. Kedaj bo prhodnja seja, se še ne ve. SRBI SO — ZADOVOLJNI. Belgrad, 6. oktobra. Tu so listi obsodbo Srbov v Zagrebu objavili v posebnih izdajah. Vest, da so Srbi obsojeni le na ječo in nobeden na smrt, je v srbski javnosti povzročila veliko zadoščenje. Srbi smatrajo to za dokaz, da je Rauch propadel. POGAJANJA ZA DELOMOŽNOST ČEŠKEGA DEŽELNEGA ZBORA. Praga, 6. oktobra. Nemški minister Schreiner je imel danes posvetovanje z nemškimi poslanci, ki so izjavili na predloge čeških agrarcev in Mladočehov, da so pogajanja definitivno razbita in da se nič več ne pogajajo. Češki minister Začek je danes dopoldne odpotoval na Dunaj. OGRSKA KRIZA. Budimpešta, 6. oktobra. V politični situaciji je nastalo premirje, ker je večina poslancev zapustila Budimpešto. Wekerie se poda danes ali jutri na Dunaj. IZ KAPUCINSKEGA REDA. Dunaj, 6. oktobra. Na mesto patra Beno Auracherja, ki jc odložil mesto generalnega definitorja, je izvoljen za generalnega definitorja kapucinov pater Ful-genz. TURŠKI POSLANIK V PETERBURGU. Solun, 6. oktobra. Vali v Solunu, bej Damis, je odpotoval z avstrijskim Lloy-dovim parnikom »Gorizia« v Carigrad. Bej Damis je izjavil nekemu časnikarskemu poročevalcu, da bo imenovan za turškega poslanika v Peterburgu. Kot znano, je Damis po naročilu mladoturške stranke spremljal v aprilu tega leta odstavljenega sultana Abdula Hamida v Solun v vilo Alatini. RUSKI MORILEC ŽENSK. Peterburg, 6. oktobra. Našli so že tri deklice umorjene in razrezane na kose. Na vsakem truplu je bil listek: »Vzel sem ji denar za plačilo, ker oproščam svet žensk.« Policija je mnenja, da je morilec kak norec. Doslej morilca še niso zasledili. S SEKIRO UBIL ŽENO. Ustje (nad Labo), 6. oktobra. Včeraj je,ubil v prepiru s sekiro svojo mlado poročeno ženO kmet Staud v Hornih Ro-ketnicah. Morilec je pobegnil. EKSPLOZIJA PLINOVE NAPELJAVE. Stuttgart, 6. oktobra. Včeraj je tu v neki hiši eksplodirala plinova napeljava, ker se ji je neki delavec približal z gorečo lučjo. Vrata in okna večine stanovanj je razneslo, podrl se je tudi neki strop. Nek kuhar Hoffmann je dobil težke opekline, nek dijak se je zgrudil vsled plinovega za-strupljenja na tla, vendar so ga pravočasno rešili. DVOBOJ ZARADI ŽENSKE. Zgoreleč, 6. oktobra. Včeraj se je tu vršil dvoboj s pištolami v bližnjem gozdiču nekega častnika z medicincem Zeiske. Častnik je bil težko ranjen v spodnjem truplu. Vzrok dvoboju je bil prepir vsled neke ženske. UMOR V ŽELEZNIŠKEM VLAKU. Varšava, 6. oktobra. Na postaji Jakto-ro\v ob železniški progi Varšava-Dunaj so našli ustreljenega v železniškem vozu I. razreda Filipa Giebultowskega, ki je bil ravnatelj manufakturne tvrdke s platnom Zyrardo\v. Bržkone je ta umor maščevanje kakega odpuščenega delavca. MAŠČEVANJE ODPUŠČENEGA NATAKARJA. Krakov, 6. oktobra. Neki odpuščeni natakar je pred restavracijo »Royal« položil bombo, ki je eksplodirala s strahovitim pokom. Med gosti in pasanti je nastaia panika. Ko se je dim razpršil, se -je videlo, da ni nihče ranjen. Natakarja in še neko drugo osebo so aretirali._ leteorologicno poročilo. Višina n. morjem 306 2«, sred. zračni tlak 7360mrt. Č»s opazovanja 9, zveč. 7. ajutr 2. pop Srednja Stanje barometra v mm Temperatura po Celziju 7336 13 1 733 5 | 9 4 733 1 i 18 l Vetrovi sl. szali. sl. svzh. sl. jvzh. Nebo jasno megla skoro obl Ih 0. > 00 včerajšnja temp. 13 9", norm. 12'2°. Poslano. St. Vid nad Ljubljano, 4. oktobra 1909. Gospodom cbrekovalcem šentviške mizarske zadruge! Napadi, ki se dan za dnevom vrstijo po liberalnih listih na našo mizarsko zadrugo, so tako nesramni, da nam silijo v roke pero k ostremu odgovoru. Ti liberalni vrabci čivkajo, da je mizarska zadruga na robu propada, da ima samo še 16 članov, da pomaga našej baje falitni zadrugi še takozvana farovška hranilnica in posojilnica v Št. Vidu i. t. d. - S to ostudno gonjo, ki jo uprizarjajo ti brezvestneži po Š. Vidu, je zvezan očividno namen, zadrugi — slovenskemu mizarskemu pod« jetju — kolikor le mogoče materialno škodovati. — Zares zelo blagi namen! — Tega pa ne moremo in ne smemo več prenašati, za to bodi enkrat za vselej povedano to Ie: — Mizarska zadruga šteje danes22 članov in ne samo 16, kakor čivkajo obrekljivi vrabci; a zadruga jc izkazala že dve leti zaporedoma dobiček, kateri ravno najbolj bode izvestne ljudi, ki jo pred vso javnostjo grdijo. Če je tem dolgim nosovom, ki po v-sodi stikajo ž njimi, kjer nimajo ničesar iskati kaj na tem, da zvejo resnico, jim lahko ustrežemo, ter pokažemo črno na belo, da izkazujemo za leto 190S dobička 698 K 87 vin. Nadalje ovržemo lahko vsal dan infamno laž, da bi v naše podjetje zalagala svo; denar, župni kova posojilnica in hranilnica, nasprotne lahko rečemo, da imamo pri isti hranilnici naložei denar v dobro. - Obrekovati in dobri stvari škodo vati je toraj princip nekaterih šentviških naprednjakov kar pa kaže veliko omejenost in očevidno sovražnost do gospodarskega napredka v deželi. Da pa ne bodete mislili da smo voljni to početje prenašati nadalje brez odpora, izjavljamo da bodemo v prvem takem slučaju nepravičenega napada izvajati najstrožje konzekvence ter bomo dotičnika ki si bo osinelil še nadalje zadrugo obrekovati in smešiti ter jej potoni takih pisarij gmotno škodovatr sodnjisko zasledovali. — Toliko v znanje onim, ki mislijo da jih do danes še ne poznamo. — Toraj pamet in mir! Za odbor mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Ivan Pergant, t. c. načelnik. Rodbin! Ložarjeva in Klemenčeva naznanjata prežalostno vest, da je iskreno ljubljena, nepozabna soproga, ozir. mati in sestra, gospa Marija Ložar, roj. Dolinar danes ob 6. uri zjutraj po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 66. letu starosti mirno zaspala v Gospodu. Pogreb predrage rajnlce bo v petek dne 8 oktobra 1909 ob 2. url popoldne iz hiše žalosti Rečna ulica št. 6 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Trnovem. Nepozabna pokojnica se priporoča v molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 6. oktobra 1909. Razpisuje se ia in v Radoljici. Plača 70 K mesečno in prosto stanovanje. Prošnje naj se pošljejo na župni urad v Radoljici. 2778 3—1 Otvoritev gostilne. Podpisani dediči uljudno naznanjamo, da smo otvorili na JriSkovcu' novo gostilno, | kjer točimo pristna dolenjska vina. Dobč se tudi redno razna mrzla jedila. S spoštovanjem 278i i-i Grajzerjevi dediči. ) dolžnostih »Kmečke zveze za ljubljansko okolico". Na nedeljskem občnem zboru je govoril poslanec komerčni svetnik Povše o irogramu, ki naj bi ga poizkušala izvesti Kmečka zveza za ljubljansko okolico«. t Po inicijativi načelnika S. L. S., posl. šusteršiča, je sklenil deželni odbor, da se istanovi zaklad za izboljšanje zemljišč, za lobavo zdrave vode, za ceste itd., sploh :a izboljšanje kmetijstva v deželi. Poso-ilo za omenjeni zaklad znaša res vsoto 10 nilijonov kron, a to je upravičeno, ker jrvi in največji stan v deželi je kmečki, c.i zasluži, da se mu ustvarijo z melijoraci-ami boljši predpogoji za njegovo eksistenco. Tega zaklada mora biti tudi deležna ljubljanska okolica, ki potrebuje še mnogo melijoracij. Poleg izvršitve osuševanja Barja in uravnave stranskih potokov, ki se izlivajo v Ljubljanico, je še veliko močvirnih travnikov, tako od Gamelj do Skaručne, od Črnuč do Trzina, od Šmarja do Grosuplja in Št. Jurja. Skrbeti bomo morali, da se izboljšana, osušena zemljišča po primernih napravah namakajo, ker le tako bo mogoče doseči, da dosežemo uspehe v kmetovanju, kar bo gotovo tudi v korist Ljubljani. Izboljšati se morajo tudi še marsikatere naše ceste, mostovi. Med deželne ceste se mora sprejeti Ižanska cesta. Ljubljanska okolica naj se zveže z Notranjsko po cesti z Iga tia Cirknico, za kar se zanima tudi deželna agrarna komisija. Upamo zato, da se navedena prevažna cesta izpelje in se tako za 40 odstotkov skrajša zveza z Notranjsko. ^ Delati moramo na to, da preprežemo naš okraj z dobrimi cestami, da zvežemo z mostovi posamne kraje, če jih loči voda. Potreben je most, ki naj bi vezal občino Moste z dobrunjsko-štepansko občino, kar bi ne zahtevalo veliko stroškov. Nekaj vasi je oskrbljenih z vodovodi. Za mnoge vasi se morajo še napraviti vodovodi. Za Iško vas upa, da zdaj, ko je deželni odbor vse storil, kar je zahtevalo poljedelsko ministrstvo, da slednje pritrdi, da se ta prepotrebni vodovod brez odloga napravi. Tudi v vaseh ob Savi se bo moralo skrbeti za dobavo vode, ker tem vasem zdaj manjka vsled uravnave Save vode. Dokazati mora »Kmečka zv .« vsem Svojim stanovskim tovarišem, da se vedno trudi za kmečki stan. Prepričati mora tudi svoje zaslepljene nasprotnike, da imajo v njej svoje pravo mesto za obrambo svojih pravic. Pazljivo mora zasledovati vse pojave, bodisi v javnem, bodisi v politiškem ali v gospodarskem življenju. Po resnem posvetovanju naj zahteva od deželnega zastopa, da kmetom da, kar jim gre in kar potrebujejo za svoj gospodarski napredek. Odločilno besedo v deželnem zastopu ima zdaj S. L. S., ki si je stavila načelo, da povzdigne kmečki stan. Gotove pomoči naj bo od nje zagotovljen kmet, a potrkati hočemo tudi na duri državnega zbora in vlade, da dobimo pomoč za po-vzdigo kmetijstva. Država mora ščititi naše gospodarstvo z modro carino. Ce je podkrepila železno obrt z visoko carino na železne izdelke, stroje in orodja, ki jih kmetje ogromno mnogo nakupujejo, ima tem več pravice kmečki stan, da zahteva, naj se varuje s pametno carinsko politiko pred nevarno ptujo konkurenco. Zahtevati moramo, da se izvede obljubljena preosnova hišnorazrednega davka, po kateri bosta zadnja dva razreda oproščena tega davka, kar pomenja, da bo 72 odstotkov hiš v naši deželi prostih davka. Zupanom govornik toplo priporoča, naj skrbno prouče naredbo, ki jo glede na novo postavo o kužnih boleznih vlada v kratkem izda. Skrbe naj. da bodo o njej poučeni vsi živinorejci. Ako bodo vsi živinorejci razumeli to postavo, ki zagotavlja odškodnino za po kužnih boleznih obolelo živino, in če bodo pravočasno vse slučaje obolenja naznanili, bo zagotovljena odškodnina, jn v nekaj letih se bo zatrla marsikatera kužna bolezen, kakor se je posrečilo vladi pred leti, da se je popolnoma zatrla pljučna kuga govedi, ki je povzročila v Sudetskih deželah sto milijonov kron škode. Zdaj je ni že 17 let. Kolika dobrota za živinorejca, ako se mu ni bati živinskih kužnih bolezni. Saj je pred vsem živinoreja naša najboljša opora v našem kmečkem gospodarstvu. Vsi de-lujmo na to, da se stanovsko združimo in organiziramo. Sami hočemo odločevati o svoji usodi, in združeni bomo. ker smo močni, mogli doseči, kar nam treba za boljšo bodočnost. Koristili bomo tako tudi svoji mili domovini, ker trden, zadovoljen kmečki stan bo najboljši varuh naše zemlje. ki ostani last poštenega, vernega slo* venskega ljudstva. _ Marolt, »Nagrobnice«; ta zbirka ža-lostink za cerkvene in svetne zbore izide v par dneh v drugem popravljenem in pomnoženem natisu in jako priročni žepni obliki v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani. — 2e prvi natis, ki po vsebini i Zagrebška tovarna, tvrdke Henrik francka SinOV, v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sipovin. V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne. «1. Zaga V. Y1162,6:91. V. Tovarniška znamka. ni dosegel novega, je bil v par dnevih razprodan, novi pomnoženi natis z »Libero« in »Miserere« ob koncu pa bo dosegel šc več priznanja. Cerkvenim in društvenim pevskim zborom je zbirka neobhodno potrebna. Proda sc pod ugodnimi pogoji dajte jim SCOTT-ovo emulzijo in z veseljem bodete zapazili takojšnjo spreobrnitev k boljšemu ter poznejši krepki razvoj in novo življenje. Ie morslKoteremii majhnemu ljubljenčku, glede katerega imajo stariši še malo upanja, je prinesla Scott-ova emulzija zaželjeno rešitev. 2615 Scott-ova emulzija je vzor-emulzija-vzorna glede či-Pristna le s (o stosti svojih sestavin, lahke pre-bičemk°-"kot bave in posebne redilne moči. garancijskim znakom SCOTT-ovega ravnanja I Gena izvirni steklenici 2 K 50 vin. Dobi se v vseh lekarnah. Proda se v Gaberjah lepo posestvo obstoječe iz hiše, 2 kozolcev, poda, svinjaka lepega vrta, njiv itd. Jako je pripravno za gostilniški obrt, ker so lepi prostori v hiši, namreč so 4 sobe, klet in vse v najboljšem stanju ter blizu cerkve. Pogoji se izvedo pri županu Jakobu Kastelicu v Smarji, pošta Šmarje-Sap, Dolenjsko. 2780 i—i Sprejme se takoj mlad trgovski pomočnik v trgovino z mešanim blagom, pri tvrdki 2775 R. Butner, Vrhnika. 2-1 Sprejme se za boljše in mešano delo pri F. Milan Poljanšek-u, Dol. Logatec. 2779 3-1 Sprejmem več spretnih v stalno delo. Plača po dogovoru. I. Rebek, 2776 ključavničar, Celje. 5-1 v Škofjiloki št. 18. z večjimi sobami, s pritiklinami in sadnim vrtom, ležeča ob vodi in zato posebno pripravna za kakega obrtnika, ker se lahko uporabi vodna moč. Natančneje se poizve v kavarni Karlin, Skofjaloka. 2777 4-1 Novo! K Citaj! Najnovejše in najboljše sreds vo z a rast las, brk in brade jc Rastoi št. Deluje, da brke in brada posta-,.. . nejo gosti in dolgi, odstranja priliki m vsako drugo ko2no bolezen z glave. Naroči naj si • saka dr. ilna. Del je sigurno in ga mnogi zdravniki priporočajo. Imam mnogo zahvalnih in priznalnili pisem. Cena na vsako pašto franko. 1 lonček K .3-60, 2 lončka K 5'—. Pošilja sc po poštnem povzetju ali čc se pošlje denar naprej. Prosim, da sc naroči le pri meni pod naslovom: beharna pri Sv. Trojici. Dolnji tioljac šl. m, Slavonija. sme pač vsak kupovalec, tako tudi kupovalec pra-tike. Izbira pa nikakor ni težka, kdor le površno pogleda v ravno izšli letnik naše ..Družinske Pratike" s podobo sv Družine. Toliko in tako raznovrstnega beriva ne nudi nobena pratika in zatorej naj sc povsodi odločno zahteva le prava naša pratika. Cena 24 vin., po pošti 10 vin. več. Dobiva se povsod, kjer je pa ni, naj se naroči naravnost iz Ljubljane. — Somišljeniki širite jo povsod. 2358 Novo! r, Citaj! ir Najnovejše ln najboljše sredstvo za rast las In da lasje postanejo gosti in dolgi, to je Rastoi št. II. Odstranjuje prhljaj na glavi in vsako kožno bolezen. Deluje sigurno in ga mnogi zdravniki priporočajo. Cena franko na vsako pošto 1 lonček K 660, 2 lončka K 5*—. Pošilja sc po poštnem povzetju ali če sc pošlje denar naprej. Prosim, da se naroči le pri meni pod naslovom: Leharna pri Sv. Irojici, Dolnji tioljac st. 200, Slavonija. M Hrolašha pomočnika sprejme takoj v trajno delo R. Pretnar, kroj. mojster Sava, p. Jesenice, Gorenj. 2767 5-1 Dobro ohranjen 2758 3-1 ;ramojon se ceno proda. Zelo pripraven je za gostilničarje i. t d. — P. Cervan, Rožna dolina 165 pri Ljubljani. St. 2936 2774 3-1 Razpis. Službeno mesto redarja je popolniti pri mestnem županstvu v Postojni. Letna plača K 840. — Prosto stanovanje in službena obleka. Službo je nastopiti 1. novembra t. 1. Prednost imajo prosilci, ki bi bili porabni tudi za pisarniška dela. Prošnje je vložiti pri mestnem županstvu do 16. oktobra 1.1. Mestno županstvo v Postojni dne 4. oktobra 1909. G. Pikel s. r. župan. Marijin trg štev. 1. Največja zaloga najfinejših == barv ===== za umetnike, od dr. Sdionfelda & Co. Fine oljnate barve sa Študije, akvarelne trde la tekoče, tempera barve t tnbali, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlato ln raznobarvne bronoe. Pristno ln kovinsko zlato, srebro ln alumininm v llstlb. Štampllijske barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte in tnil. Slikarsko platno ln papir. Palete, ikatlje za fitndije. Čopiči za :: umetnike, slikarje in pleskarje. :: Najnovejši slikarski vzorol ln papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne suhe, kemične, ===== prstene ln rudninske barve.___ :: Priznano najboljše ln najizdatnejše :: = oljnate barve = za pleskarje, stavbne ln poblštene mlzarfe ===== ln hišne posestnike Itd. == :: priporoča • • Hdoif Hauptmann Prva kranjska tovarna oljnatih barv, Ilraežev, lakov ln steklarskega Ideja. = Prodaja najboljšega mizarskega — piT lima — po najnlil oenl, karboiineja samo boljše vrste, gipsa alabastra In stakaturnega za podo-2961 barje ln zidarje. | = Ustanovljeno 1832. ■■■ :: Zahtevajte cenike! ® :: |ra i verižico za m Kron t- Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja šlezijska tovarna: 1 prekrasno pozlačeno, 36 ur idočo precizijsko-anker-uro z lepo verižico za samo K 2-—, ter 3 letnim pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K 5'50, 5 kosov K 9•—. Pošilja proti povzetju prus.-šlezijska izvozna tvrdka A. GELB, Krakov 340. 2561 Za neugajajoče denar nazaj. 1 — 1 Ugodna pladlla na obroke. Prospekti zastonj. Kaj se prihrani z nabavo brzo-samopisnice STOEWER-Rekord Čas, ker se zamore napraviti do 14 udarov na sekundo. — Osobje, ker odpade nadležno prepisovanje pisem, in se more potom stroja napraviti takoj ===== do 20 prevdarnih kopij. — Denar: Da, ima se celo dobiček. ===== Dokaz: 11. pr. a) Nabava stroja stane K 650-, odpisnina 10"/o: Obrestovanje povprečno K 328 - po H<>/. _ b) Stroški za stroj, kakor trakovi, olje i. t. d. zjednačijo velike izdatke za črnilo, peresa, prihrani se na papirju ker zavzema pisava s strojem manj prostora. - Izdatki: Amortizacija stroja za leto K 62'-. Ohrestovanie naloženega denarja za stroj K 13"-. Stroški na leto K 75-. Izdatki na teden K 1.50. - Dohodki: Prihranek na plačilu osobja, teden 6 X 250 = K 15-. Dobiček na kopijah, tiskovinah, porto 7-50, iznaša K 2">'50 torej - tedenski prihranek K 21-. - Znese na leto K 21-- v 52- - K 1092'-. 1 Glavno zastopstvo za ESS STOEWER-Rekord LJUELJHNil, Šelenburgova ulica 7/1 U-3" Lastna mehanična delavnica. Zaloga vseh strojepisnih potrebščin, ».a mnaaa^mmmmamamaBma vreifienu-stanovitne apneno- fasadne -barve za prebarvanje hiš, cerkva, župnišč, šolskih in jav-mmammEsmmm nih poslopij priporoča po izvanredno nizkih cenah Hauptmann v Ljubljani Vzorci apneno - fasadnih barv brezplačno in poštnine prosto. Zaloga koles Piicti, (Stvrla), Globus, Regent in arugib Specialnih znamk ter posameznik delov. Izposojevanje koles prejem koles za emalllranle, : ponlklanle ter popravila : solidno in oeno. Kcrol ČdtnernlK Ljubijanfli Dunajska c. št. 9«. i Ravnokar sa Izšle nove dvo-i S stranske slovenske plošče i Cena 4'— krone ln po 2 K 50 v. Velika zaloga Bramofonov od S kron naprej. Dobi se tudi na mosečne obroke. Zato zahtevajte takoj brezplačno te cenihe (jranioionov raznih plošč. Fr W urar in optik rr. F. fc^lISL bjafcijana. Stari trg 26 295 1-1 prav močni za vino pripravljeni, eden del od žganja, v obsegu od litrov 56-70 od litrov 180-250 100-120 „ „ 250—450 120-180 „ „ 500- 700 nadalje sodi z vratican.i od 800, 900, 1100, 1200 1500, 1800, 4000 in 5000 litrov se dobijo prav po nizki ceni M I?ncif01l&fn v Ljubljani, poleg pri tvrdki M. SlMJslsKa 6* Ml. Kosler. pivovarne. Oprav. Stev. R 1. 657/9. 21. 2738 3-1 Oklic s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki. K c. kr. okrajnemu sodišču v Ljubljani oddelek I., naj vsi tisti, katerim gre kot upnikom kaka terjatev do zapuščine dne 20. avgusta 1909 umrlega g. IVANA ROZMAN, prelata iz Ljubljane, ne zapustivšega nobene poslednje naredbe, pridejo zaradi napovedi in dokaza svojih zahtev dne 18. oktobra 1909 dopoldne ob 9 uri, ali pa naj do tega časa vlože pismeno svojo prošnjo, ker ne bi sicer imeli upniki do te zapuščine, če bi vsled plačila napovedanih terjatev pošla, nikake nadaljne pravice, razen v kolikor jim pristoja kaka zastavna pravica. C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek I. dne 28. septembra 1909. Išče se 2750 3-1 gospodičina ki je zmožna podučevati otroke od 7 do 12 let. Hrana in stanovanje v hiši. Prošnje, opremljene s prepisi izpričeval, pod naslovom »Odgojlteljica« na upravo lista. Kupi se • v v Ljubljani. Ponudbe z opisom in ceno pod naslovom „Solidna stavba" na upravništvo „Slovenca" do 8. oktobra. St. 4682/09. Razglas. C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje s tem za dražbo sledečih odpadkov in drugega starega blaga pismeno konkurenčno razpravo: 300 kg ličje pletenine/ ' 2600 „ odpadkov trojnika, domačega platna, CJ C ca N 3 J- •Q O XI ca N 500 1800 1100 3200 2100 700 2300 200 3000 13000 600 „ črnega 3200 4500 v Vodniatu ob ZnloSki cesti tik dolenjske železnice na prodaj. Več sc poizve pri Adolfu Perlesu v Prešernovi ulici 7. 2744 3-1 „ jutnega „ hodničnega „ „ jutnih niti ,, vrvic vrvi „ vrvic (motvoza) „ papirja finega belega „ „ navadnega mešanega „ „ cigaretnega nečistega nadalje že rabljene jutne embalaže, še pripravne za zavijanje in, sicer: 4600 kg okoli 19000 kosov prevlek, tanka in redka tkanina 140—180 cm dolga, 80 cm široka okoli 9000 kosov prevlek, pleteninasta tkanina 180—220 cm. dolga 23—35 cm široka okoli 1300 kosov prevlek pleteninasta črna tkanina 180-220 cm dolga, 23—35 cm široka. • » kg litega železa (odlomkov) starega nepovitega „ „ „ ožganega „ kovanega železa, mešanega z žico in veznim železom „ železne pločevine, stare nezavite „ cinkove „ „ medene „ medi „ železnih iveri v zabojih „ medenih iveri bruto za neto „ medene pletenine stare nezavite ,, odpadkov stekla v sodih in zabojih bruto za neto Pismene, s pobotnico kake c. kr. blagajne o 10°/o vloženem vadiju, opremljene in z 1 krono za polo kolekovane ter na naslovni strani zavitka v napisom »Ponudba za prevzetje odpadkov" označene ponudbe vložiti se morajo najpozneje do 19. oktobra 1909 pri c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani. * G. kr. tobačna tovarna v £jubljani. dne 25. septembra 1909. 2715 3—1 c ca N O 3 b CQ 4000 4100 2700 400 680 100 100 700 400 35 2400 rboveljsbi kosovnikinorehovnik slednji posebno primeren za štedilnike in nasipne peči, priporoča od 50 kg višje do celih vagonov, zagotavljajoč najtočnejo postrežbo Ivana Treo Ljubljana, Cesta na Rudolfovo 2749 železnico št. 10. 3-1 Dež. lekarna pri »Mariji pomagaj'1 . Leustek Ljubljana, Res B jeva o. I zraven cesarja Franc Jožeforega jubil. most« priporoča ob sedanjem Času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto in sveže Dorševo med. ribje olje HftpSS Ijivo. Mala steklenica I K, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbor, učinka znano Tanno = chinin tinktura za lase, katera okrepžuje lasigče in preprečuje izpadanje las. — Cena steklenici z rabilnim na-vodom I K. 2700 Slovita Melasine astna in zobna deluje izborno proti zobobolu in gnjl-VUUfliobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. — Steklenica I K. Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognacaj Malaga, puma itd. razpošilja po pofiti vsak dan dvakrat. Prodasta se skupaj, poleg župne cerkve; v eni je prodajalna na dobrem prometnem prostoru za kramarsko in špecerijsko blago, krčma z mrzlimi jedili, žganjarna, ki obstoji že čez 50 let, ter tobakarna, ki obstoji že nad 20 let, Kdor želi kupiti, naj se potrudi ogledati. Pojasnila daje A. Bučar, Vrhnika. 2736 2-1 Odda se za f£*T november Tj£Q lepo stanovanje dve sobi, kuhinja ter velika jedilna shramba. Cena 300 K. — Naslov pove upravništvo »Slovenca«. 2763 1-1 S Domača elektrotehnična obrt : n. sm elektrotehnik i Gradišče štev. 17 j Š priporoča svojo elektroinštalacijsko obrt " S slav. občinstvu v mestu in na deželi za uva- \ S janje vsakovrstnih signalnih in varnost- 5 ■ nih električnih naprav, kot hišnih zvon- S J cev, budilk, telefonov i. t. d. Upeljujem in S 5 preskušujem strelovode na njihovo odvodno S S zmožnost na znanstveni podlagi. Izvršujem ! S tudi inštalacijo jakih tokov za moč in S J luč. — Postregel bodem vestno in točno. S i Pokličite me, ako Je Vaš električni obrat moteni Z m a ■ 2139 Velespoštovanjem (1) j j FR. SHX, domača elektrotehnična obrt Ljubljana j l Gradišče štev. 17. I | Podružnice Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve niice 2 Podružnice | Spile«, Celovec i - in Trst Spl|et, Celovec In Trst sprejema vloge na knjižice in na te- /Wtk 1/ O/ koči račun, ter je obrestuje po čistih • /2 /O tt*r Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu. t&ji | - DelclSlka glavnica - | - K 3,000.000. Rezervni fond K 300.000.