Poštnina plačana v gotovini. številka 1 Din, Uprava; Mebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-55. Ček. račun: Ljubljana štev. 14.614. Izhaja vsak dan. razen ob ponedeljkih In po praznikih. GLAS NARODA Naročnina na meeec je 12 Din. Za tujino 20 Din^ Uredništvo! Ljubljane Nebotičnik, Gajeva ult^ ca št t. Telefon 38-586 Rokopisov ne vrečama Št. 33. Ljubljana, nedelja 9» februarja 1936 Leto IL Zenske so v ljubezni enake smrti: pridejo, če jih ne kličeš, in ne pridejo, če jih kličeš. Campoamor Dnevna pratika Nedelja, 9. februarja 1936. Katoličani: Ciril. Pravoslavni; 27. januarja, P- i sv. Jov. Ponedeljek, 10. februarja 1936. Katoličani: Skolastika. Pravoslavni: 28. januarja. Jcfrem. Dežurne lekarne v Ljubljani V nedeljo: Leustek, Resljeva cesta 1; Bahovec. Kongresni trg 12; Ko-motar, Vi$—Tržaška cesta. V ponedeljek: Dr. Piccoli, Tyrševa 6; Hočevar, ' Celovška cesta 62: Gartus, Moste—Zaloška cesta. Vreme Jugoslavija: Na celini in deloma tudi v Primorju prevladuje oblač-no. Ponekod celo sneži. Temperatura se ni znatno izpremenda. Pkv-'lie -8. Split 8. Napoved: Hladno vreme. Umerjen severni veter. V severnih predelih ponekod zjasnitve. Dunaiska napoved; V nižinah se temperatura ne bo mnogo izpreme-nila, pač pa se ho zvišala v plani -bah in aloskih predelih. V nižinah uladno. Obeta se jasno mirno vreme. Teden v verzih Zgodi se v tednu marsikaj, kar včasih res je zanimivo, za hip odpre vsem firbcem raj, prežene puščo sivo. U Parizu kronane glave so zbrale se v salonu ... in Žita cesarica že je sanjala o tronu Pri nas je sviral parlament lopato »povštertanc« Saj je predpust, no, salament. Pustimo roženkranc! t'' Ljubljani Bevc je razodel ljubezenske skrivnosti, ba ploščo za spomin ujel Podobe brhke je mladosti. ^ pobožen strah zamaknjeni °četje so strmeli, 'Požički, bolj nataknjeni * sodišču so hiteli. cvičke sramežljive so °lj malo govorile, Salonu s sklonjeno glavo Vse Srehe odpustile . . . J" Ga —. pa so Janezi odšli osegli v smuku sla\>o, ženici za parado se ^^ore kot res za stavo . . . Uidite drevi na Tabor b io! Izpolnite obljube! — Rešila se je vešal — Zagoneten požar — Pri naših dečkih v Ga-Pa — Dom utehe za pisemski Sirhec — Skrivnost hiše štev. 22 — Sijajen uspeh Cirila Pračka v Ga-Pa Makala Izpraznjena Halle Selasije obišče v kratkem mesto, da odlikuje vrle vojake Addis Abeba, 8. febr. Dopisnik agcritnje T. O. poroča, da je na južni fronti zopet nastopilo deževje. Radi tega so vse večje operacije obeh vojsk zastale. V bojih, ki so se vršili pred deževjem, so se tudi Abesinci na južni fronti bojevali po svojem gverilskem načinu. General Graziani je medtem poslal iz Dola v Negelli večjo množino municije in orožja. Abesinci so v kritju noči napadli spremstvo te pošiljke in jo zaplenili. Italijanske čete so na tej poti med Dolom in Negellijcm prišle večkrat v hud ogenj s četami rasa Deste, ki ^ so napadalo razne oddelke. Spremstvo pošiljke se je sicer z vsemi močmi branilo, toda ni moglo odbiti napada. Abesinskim oddelkom je poveljeval dedžasmač Bayene. Pri napadu so zaplenili 65 strojnih pušk. S severnega bojišča poroča dopisnik, da so abesinske čete prodrle že do Ilauziena, ki pa je za sedaj še V italijanskih rokah. Te čete spadajo k vojski rasa Kase, ki prodira severno od Makalc. Italijanske čete, ki so zapustile Molčalo, se niso mogle umikati po cesti Makale — Adua, temveč so se pomikale kar po raznih stranskih poteh v severo-zapadni smeri od Makale, ki je še edino prosta, ker rasa Imru in Bimij še nista mogla toliko napredovati, da bi severno od Makale prišla v stile z vojsko rasa Kase. Italijanski letalci sicer z vso silo bombardirajo abesinske čete, ki pa so teh napadov že popolnoma vajene. Abesinski protiletalski topovi stopajo ob takih prilikah _v srdito protiofenzivo in strmoglavijo marsikatero Ictalo. Kalcor javlja dopisnik, se je tudi na severu pričelo še močnejše deževje, kot je trajalo zadnje dni. Abesinske čete bodo zato polagoma, a sigurno napredovale. Ras Gukša je z italijanskimi četami zapustil Makalo. Iz Hararja poroča dopisnik, da so se čete rasa Nasibuja močno utrdile, tako da bo Italijanom zelo težko prodreti,_ če bodo na tem delu do jeseni, ko preneha deževna doba, sploh pričeli z odločilnimi napadi. _ ... Iz Desija poroča dopisnik, da bo najbrže cesar Hailc Selasije obiskal Makalo in pri tej priliki odlikoval vse vojskovodje, ki so pripomogli k veliki abesinski zmagi. .■■m—■ ir—™—— "■■ ■ —.. Sokolska goličava na Pohorju Maribor, 7. febr. Sokolstvo se dobro zaveda, da je telesno in duševno zdrava mladina najboljši porok za boljšo in srečnejšo bodočnost naroda In države. Zato je bila že od nekdaj skrb Sokolov, da nudijo naši mladini vso možnost in priliko za uveljavljenje na vseh področjih, kj so koristna duševnemu in telesnemu. zdravju. Lani se je v Mariboru ustanovila zadruga s smotrom, postaviiti sokolski mladini ličen planinski dom na Pohorju. Zamisel je takoj naletela pri vseh na veliko razumevanje in se bo uresničenje že letos J približalo koncu. Zadruga je kupila že lani vrh Pohorja takozvano Dober tek! Robijevo trato, ki nosi sedaj naziv. Sokolska goličava. Sokolska mladina je skozi vse poletje s prostor* voljnim kulukom uredila prostor, ki je sedaj primeren za zgradbo. Inž. Vičič je že dogoovil načr.c za kočo in slika modela priča, da bo imela sokolska mladina na Pohorju res prav lično zavetišče. Koča bo poleti služila letovanju sokolske dece in kot postojanka za sokolske planince. Pozimi pa bo dom zbirališče sokolskih smučarjev. Z gradnjo bodo pričeli letos v maju, v juliju pa ho že U/.ovala v koči sokolska deca. Snežni metež v USA NewyOrlc, 8. febr. Strahoviti snežni zameti, kakršnih ne pomnijo že desetletja, so v zveznih državah srednjega Zapada ustavili vsak promet- Mestoma je sneg visok od 2 do 8 metrov- Potnike nekega brzega vlaka, ki je ostat v zametu, so komaj rešili iz mučnega položaja. V snegu sta obtičala tudi dva tovoima vleka, ki sta popolnoma zasnežena. 40° C pod ničlo! Stockholm, 8. febr- Po vsej švedski divjajo siloviti snežni viha ji. Na mnogih mestih je prekinjen ves železniški in drugi premet, Najnižja temperatura je bila 40° C pod ničlo. Spopadi v Španiji Salamnca, 8. febr- Tukaj je prišlo do velikih uličnih spopadov med desničarsko in levičarsko stranko-. Pri tem je bila ubita en-a oseba. Da ima gospa Ivanka srečo? Y , —-------—L---------—---------- Tako mislite sosedi, ker ji vedno vse gladko poteče. Gospa Ivanka pa pojasni: Sreča je v delu in v pravilni izberi sredstev za gospodinjstvo. Tudi pri perilu. Terpentinov© milo Zlatorog, ki jaz žnjim vedno perem, da vedno belo in duhteče perilo. To milo pere skrajno prizanesljivo in perilo traja dolgo let. To srečo si lahko vsak privošči. Žetodee LpMJane |e proletarski Tonemo v alkoholn, tihotapci služilo milijone Ljubljana, 8. februarja ■ Mestni trošarinsk-i urad je zakl u-čil račune za minulo lečo in prijazni ravnatelj g. Zupan nam je prav rad dal zanimive podatke in nao-različnejša pojasnila, ki prav nazorno kažejo, kako je s prehrano Ljubljančanov. Pri teh računih pa ' seveda ni všteta z inkorporirani-mi občinami povečana ljubljanska občina, saj bodo mitnice šele 1. aprila prestavili na mejo Velike Ljubljane. Te preklicane miitnice so vzrok. d:v :e naše mostio skoraj najdražje v državi, saj so jih Zagreb in druga mestu že odpravila. Ljubljana pa trti m;-sliti še ne mo re na to. Pove it o mestnim očetom, kje naj dobe nadomestilo za trošarine, da bi h -ii občani zadovoljni ž njim, in sc tisti dan bi trošarine odpravili. Novi mestni svet naj pa vendar nre-mišl a, kako bi bdo mogoče zmanjšati bremena srednjim in vi Van slo jem na ta način, da bi višji sloji vseh dajatev ne mogli več zvaRi na nižje. Koitztmi ni padel Vsa javnost je preverjena, kako zaradi krizie in redukdi razvidno pada k on zum živil. Primerjanje konzuma lanskega in predlanskega leta pa prav zgovorno pripoveduje, da ta trditev ne drži v splošnem. Splošno tud1 mislimo, da narašča število prebivalstva, vendar je pa od predlanskega nn lansko leto ostalo vsaj enako, če že ni padlo. Zaradi redukcij rodbinskih doklad namreč usradisištvo beži iz mesta, da si poišče cenejših življenjskih razmer. Za Ljubljano seveda no-meni ta beg prav mnogo, posebno Se pa za naše kulturne institucije, kakor n. pr. za gledališča na’hu.iši udarec. Že zaradi oddaltenesti n d centra mesta uradnišfvo ne bo več moglo obiskovati večsrirh prireditev. prav tako pa tud1 pe bo več moglo sodelovati v odborih nahaz-ličnejš'h organizacij. Tn snet se z vso silo pojavi'a vprašanie zstižanfa najemnin, ki za naše mesto postaja vsak dan bolj važno in nereče. Ljubljana se bo praznila, dokler prav energično in odločno ne pocenimo stanovanj! Izprememb trošarinskih tarll namreč ni mogoče pričakovati, zato bo pa ogromna večina preb:val-stva smatrala le tistega za svn-'e-ga prijatelja in junaka, ki si ho pred volitvami upal z vso kora žo prav znatno znižati stanovanjske najemnine. Prav zelo na ž'vljen'e v Ljub'ja-ni podraž1 tudi tihotapstvo, ker mestrfii blaga.m odjeda jnTm-ne. Odkar so namreč od 1. 1932 odpravljeni spremn1 konfro'tii Usti. se z vnom. žganem in šp'ritem« lahko pravzaprav dela. kar hoče. S tihotapstvom nrislenarienih mi-Inonov je pa v na.redke ši’n primerih in z neznalnanl vsotami dc'c-žen tistf. ki pocenitev res čuti, saj vendar tihotapstvo bogati le posredovalce, Primaniklja' v mesi n' blagajni pa mora plačati konzument. Slabše živimo, edino to lahko ugotovimo iz tro-šarinske statistike Pojedli pravzaprav nismo nič manj, pač si pa več nemoremo privoščiti posebn h dobrot. vendar so pa razlike v splošnem prav majhne. Odrasli si pa priiirgab prav malo sai Ljubi'ana še vedno tone v alkoholu, zato ;e pa bridko in žalostno, ker prikrajšujemo otroke Vedno manj mater doji. vendar smo pa lani porabili 400009 kg manj mleka, kakor predlanskim. „Glas" je poceni ■ KINO SLOGA Telefon 27-30 DANES PREMIERA veseloigre pristnega humorja HANSI N I E S E Greti Theimer, Leo Slezak, Georg Aleksander in drugi Vaši prijatelji v filmu Ljubezen na dvoru Srečni In veseli dnevi v Ischlu Smeh in zabava! Film za prijatelje lova in lepe narave. Kot dopolnilo »V carstvu mravelj« in nov zvočni tednik. Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 Zdravi otroci pa nikakor ne smejo biti brez mleka in prav tako potr, bn-o je za deco tudi sadie. Nad 7000 vagonov sadja, namreč skoraj samih jabo'k je naši banovini lani dala dobra letina in 2000 vagonov sadja smo izvozili. Odrasla inteli-g uca porabi vedno več sadja, zato .e pa neusmiljeno, da smo lani našemu naraščaiu prT-gali ,'00.000 kg S; dia! Množina 50 vagonov v enem letu mam kakor prejšnje lete, je porazna za naše pojme o prehrani otrok. Tudi na trošarini smo pri tem popolnoma nepričakovano izgubT’ 125.000 Dni sai smo predlansko leto porabil1 607 vagonov, ham ie pa v Ljubi'ano priš’o samo ' '67 vagonov sad a in gob. Tudi' jajčka bi morali dobivati otroci in smo. tud teh lan porab1!! 489000 man' nego 1 1034. Ker je med tako. pno'"ti. smo pa vsa tega pora-b-l- II 660 kg več in gotovo so bili tegn^ zdraviu koristnega priboljška deležni tudi otroci. Sploh smo postali bolj sladkosnedi, saj smo porabili 1 vagon čokolade, kakao, keksov, piškotov, leota in drugih slaščic, namreč skupaj nekaj nad 11 vagonov Toda, kaj ta vagon pomaga, če smo pa zato pri sladkorju za 5 vagonov na slabšem. Tud: pri kavi in čaju se pozna, saj je bilo tudi teh dobrot lan; 100(1 kg man, zato smo pa porabili žitne kave in cikorije n3d 1700 kg ve\ Ali ne samo pri kofein, tudi drugače vsak dan bolj čutimo, da vse postaja vodeno. Sijajen uspeh €• Pračka v Ga-Pa Drugi dan zimskih olimpijskih tekem v Garmisch Partenkirchnu je prinesel nekaj pomembnih rezultatov. Poleg hokey-tekem so se vršile tudi tekme v smuku za dame in moške. V moškem smuku so prvič nastopili tudi naši jugoslovanski tekmovalci. Izredno težka proga je zahtevala od udeležencev kar največje tehn'čno zanle. Za tekmo je vladalo ogromno zanimanje. Seveda so Norvežani veljali spet za favorite, vendar pa ne s popolno gotovosfio. Prvo mesto v tej tekmi, ki je bila silno ogorčena !e dosegel znani Norvežan B:rger Rund. Izmed Jugoslovanov in Slovanov se je najboTše plasira] naš Ciril Praček, ki je prevozrl progo v času 5 minut in 39 sekund in dosegel 16. mesto, kar je izreden uspeh, kakršnega doslej v medna1* rodnih nastopih sploh še nismo Ww koM dosegli. Beseda dneva Šestero je reči, ki jih sovraži Gospod, in sedmero se jih studi duši njegovi: oči visoke, jezik lažniv in roke, prelivajoče nedol* žno kri; srce, ki snuje hudobne naklepe; noge, urno tekoče v hu* do; kriva priča, ki raznaša laži, in kdor prepire seje med brati' (Sv. pismo: pregovori, pogl- 6, 16 — 19.) Razgovori s čitatelji NAŠE UGANKE K naši veseli karikaturi v pred* zadnji nedeljski številki (»Glas naroda« je dobil v najem gostih no pri Figabirtu in je postal »Glaž naroda«) smo našim čile* teljem stavili dve uganki z na* grado v obliki lepe knjige za pra* vilno oziroma najboljšo rešitev obeh ugank. Prejeli smo več odgovorov, a noben ni zadel prave Pa nam ph še naročnik tam s Prekmurja: »Smo ugibali in ugibali o teh go* spodih tam za mizo, ampak je to težko, ker ne poznamo vseh-Nam morate že malo pomagati.-(e No, bomo pa malo pomagali. Torej k prvi uganki: kaj po* meni kretnja stoječega gospoda proti prihajajočemu gospodu? Gospodje pri mizi v prijateljski družbi so naši vodilni politiki iz raznih taborov: dr. Korošec (s pipo), dr. Kramer, dr. Puc in dr. Marušič (stoje). Prihajajoči go* spod je gospod ban. K 2. uganki: Nad čem se go* s pod je za mizo smejejo? — Do* bro si oglejte klobaso, ki jo je prerezal peti gospod (časnikar)' Več ne moremo pomagati, dru* go morate zdaj sami pogoditi- — Ne delajte si skrbi, čn sinko ali hčerka v šoli nima uspehov. Obrnite se na Akademski urad dela od 11 <1° 12 na ljubljanski univerzi. Priskrbel vam lio vestnega inštruktorja. — Dravinjska Podružnica SPD \ Slovenskih Konjicah ima redni občni zl>or v soboto 15. tm. ob 20 v dvorani Narodnega doma v .Slovenskih Konjicah. Članstvo naj se ga gotovo udeležil — Ga. Zlata Gjungjenac nastopi tudi v nedeljo v operi »Pri boleli konjičku« v vlogi »Inkognita«. ^ Gostičem bosta zapela »Zidano m n rolo« v Štritofov! priredbi. — Piši me ves svet v tiho, ne i"n' vem več živeti, je napisal Pave Drenovič v Karlovcu v parku P°' log kina. preden sc je obesil na dro' vo. Ril je sicer miren človek. t°( -' beda ga je pognala v smrt. so ga že mrtvega. . —SK Istra—Ježica vabi na obe"' zbor. ki bo v nedeljo 9. tm. ob P° 12 v kopališču g Štirna na Ježici — L luska univerza v Ljubljani-ponedeljek 10. tm. bo prof. dr. bfl-' Nahtigal nadaljeval predavanje slovanskih književnih jezikih in n,j . odnosu do slovenščine v Dela'-" zbornici. Začetek ob 20. Marilmr m— Narodno gledališče. Nedelja 9. februarja obb 15.: »Kaneva kanolista \Vjiiziga«. Ob 20.: »Zlato rudnik«. Zaduijič. Ol'o-boko znižane cene. — Ponedeljek, 10. februarja: Zaprto. m— Kino. Gnaljski: Vcselciigra: »Prijated jmoije žene«. Naš prihodnji film »Orne rože«. — Uni-°a: Sijajni dumajaki ton »Na po-silediniji postaji«. Paul Hoirbiger, 'Maria Andergast in Hans Moisier. m~ Brezposelnost. Koncem fcinusnja je bil!<> pri mariborski borzi dela prijavljenih 680 brez-boseliriih in sicer 439 moških In 241 žensk. Podpor je bilo izpla-čan h 85S72 dinarjev. m— Čuden vlom lec. Se neiz-sledanf vlomilec je med opcldan-skinn počitkom vCiomil v izložbe-ni> dkno Pirčeve brivnice na Ko-rc«$ki oesitii in te nje pobral nekaj ddr kreme in drugih mazil. m— Po čem so ribe? Na mari-boirsbam trgu prodajajo ribe po aslednjih cenah: mol 24 do 26 k nkg, borbboni 34 Din, karp: 10 Din. Drugih rib ni bilo. Celi© Proračunska seja mestnega svc ^ bo v petek 14. t. m.. Za mrtvega je proglasila okrožna sodnija v Čepu Mihaela Urat-Dka 6z Dobrič, občina St. Andraž bri Vedenju. Prišel je leta 1915. v Halioiji v rusko ujebš.vo in nd lakirat ni za nji m ne sluha ne duha več. Alkoholnih pijač smb pop H ia- na področju cet.Vke občine P-275 92 lil vina, 1.749,66 lil piva 111 279.50 hi žganja. Popravilo nasipa ob Savinji. Ptt občini St. Pahni se bo poprav ba« že zadnje čase razdejan: na-Ijb ob Savinji in bo za nabavo '"',7 kub. m lomiiljeliega kamna v boiiedetjiek, 24. t. m. jama ustna tociutoija v tehničnem razdelku ^krajnega gla\,atstva v Celju. Pogu.b.i F anike S ermceki, ki je vršil v petek, 7. t. m., je j^d vse veličasten. BDago po-rShbeo so spremljali na zacmji Poti vsi Caljuni, mmoigo je bilo tu-okoliških prebivalcev. Pred hišo žalosti v Gregorčičevi ul. 5. Bom tildi® za maš pisemski ilrfoec ___ - - - - V poštarskem mravljišču na ljubljanski glavni pošti premalo frankirana pa sodijska in Seveda v te kraje, ki so tako od« davčna pisma in tiskovine. Za daljeni ni mogoče dostavljati po* premalo frankirana pisma plačajo šte vsaki stranki v hišo, temveč prejemniki dnevno povprečno 500 za Orle n. pr. pušča selski pismo« dinarjev, za sodriijska pisma 1 na mostnem pokopališču so rfeli člani C-PD in »Oljke«. Ob mrteni grolbu se je poslovila oc bokojmee predsednica »Kola jug. 'Ls;ter«. Številno množice, ki so c0, Faniko Stermecki spremljale v'1 za dni poti, ji bodo ohranile a!ten spomin. n., b()rt. V nedaljo 9. feibr. ob 15. .(C Dlaioiiji prijateljska tekma med A'K Maribor : SK Cellje. Ob ' ,0 na se bo pričela predtekma. , Umrl je v četrtek v bdlmici 67-ni,!11 l 0^e Sertič, delavec te Stra-L bri Konjicah mu ^ Podstava. V Vir-. miju je v stamovdnju 411etncmu nanju Antonu Miheliču podsta-n "lbgo prevžitkar Anton Grdino S ,evon.ia. Mihelič je nerod-Pnri u . si zlomit levo nogo boh ^0m se zt^rav' v ooh" tiivca*?^ Si res PO'bo^il'a tega vsi-vp,x" sedaj imam vsaj vsak ai»r1loTOr|e<1 tCr ga ^ i,Glas“ stane 12 Din Ljubljana, 7. febr Ljudje, ki postavajo tu in tam pred našo glavno pošto navadno nimajo niti približnega pojma, koliko ogromnega in važnega de* la opravijo tukaj vsak dan vestni poštni uslužbenci in uslužbenke. Prijazni g. direktor ing. Vagaja in uslužni upravnik pošte Jane* Žič sta našemu poročevalcu do* volila, da si je pod vodstvom uradnih načelnikov ogledal posa mezne delovne prostore. Poštni aparat je ob modernem prometu seveda močno komplici* ran in prostori današnje glavne pošte, pač ne odgovarjajo več za* htevam časa. V tesnih, zatohlih sobah mora uradništvo, natrpa* no kakor mravlje v mravljišču, dan za dnem opravljati, te važne in odgovorne posle. Kakor člo* vek prestopi delovni prostor, mu pade na pljuča težak vzduh, da se mu skoraj zvrt v glavi. V oddelka za pi$:a$a V oddelku za pismensko pošto je morda najbolj živahno, saj je v času od 22. do 27. decembra lanskega leta bilo žigosanih samo navadnih pisem za krajevni pro« met čez 250.000 Če prištejemo k temu v tem času še tranzitni pi* semski promet, dobimo število čez 300.000. Pri tem pa seveda niso všteti časopisi. Tiskovin od* premi glavna pošta dnevno 3 do 4 tisoč. Ves pisemski poštni urad je porazdeljen na tri prostore. V enem pripravljajo in sortirajo vreče, kamor potem skladajo sor* tirana in za odpremo pripravlje* na pisma. V drugem prostoru sor tirajo pisma. Sortira se vse po progah tako, da pride jugoslovan ska pošta posebej, tuja posebej, od tuje pa je zopet popolnoma ločena ameriška pošta, ki ima svo jo posebno omaro s predali. Ameriško pisemsko in časopisno pošto dobiva naša glavna pošta po dvakrat do štirikrat na teden, vselej po trideset do petdeset vreč. Pred. božiče-m pa je tudi ta narasla toliko, da jo je bilo ob eni sami pošiljki 139 vreč. Dnevni promet Dnevni promet, to sc pravi promet, ki ga mora opraviti glav« na pošta tekom 24 ur, znaša normalnih dneh 250 do 300 vreč V tem so všteta pisma, ki jih po* šta sprejme in ona, ki jih odpravi Ob sredah, ko pridejo na vrsto še tedniki, naraste to število na 350 vreč. Zgodi se pa. tudi, da znaša kdaj promet eno samo noč 175 vreč. Mesečno znaša ta pro* met okrog 100.000 vreč. PORTO — 2500 DINARJEV Naše čitatelje utegne zanimati, koliko znaša dnevno porto, ki ga morajo plačati Ljubljančani za _____HU za dnevno okrog 1000 dinarjev, prav toliko pa tudi za davčna pisma, tako da plača Ljubljana dnevno za porto okrog 2500 dinarjev. Na pošti je pri sortiranju pisem do* ločen poseben uslužbenec, oz ir o* ma po potrebi dva. ki kontrolira* ta pisma glede frankiranja. V ko* likor so pisma premalo frankira* na, jih takoj naknadno frankira jo s porto znamkami, ki jih morajo pismonoše, v čijih dostavni oko* Kš spadajo, plačati sproti, tako da je porto*pristojbina na pošti pla* čana že prej, preden jo naslov* Ijenec poravna. Da zmorejo te stroške, imajo pismonoše stalne predujme in je potem njihova stvar, da'od naslovljencev izAirja* jo zneske za porto. Ljubljanski dostavni okoliš za pisma je zelo obširen, zmagovati pa mora vse to delo 32 mestnih dostavljalcev in 2 selska pismo* okoliša je seveda to število zda* noša. Z ozirdm na razsežnost leka premajhno in bi bilo treba za prvo silo najmanj še šest no* vih moči. »Zakaj jih torej ne namestite?« Ni kredita Šef oddelka skomigne z rame* ni, češ; »Odkod pa ste, da ne po* znate stare pesmi? Ni denarja, ni kredita«. Ista pesem je kriva, da mestu na novo priključenih delov ljub* Ijanskc okolice ni bilo še mogoče priključiti poštnemu dostavnemu okolišu. Pošta ima že itak dosta« vo v nekaterih krajih izven mest* ne moje. Tako se dostavlja daleč venkaj na Ižansko cesto, na Ilo* vico, na Rudnik in celo na Orle. noša pošto na Rudniku. Tudi v mestu samem povzroča dostava precej skrbi, zlasti odkar so nastale velike stavbe, kakor Nebotičnik, Rdeča hiša na Po« Ijanah, in šc nekaj drugih večjih zgradb, ki bi po številu prejeto pošte same zadostovale za en okoliš enega pismonoše. Enako tudi kolonija na Gradu. Krilate prijateljice Poročevalcu se . že vse vrti v glavi, ko gleda, opazuje in poslu« ša. Vzlic kramljanju gre delo nemoteno dalje. Niti sekunde ni zastanka. Komaj so prinesli pošto iz nabiralnika, je že sortirana v kupe. Še malo, pa bo v predalih, kamor spada. »Izvrstno poslujete«, pravim uradniku, medtem ko mi plešejo v glavi pred očmi številke in pi* sma in tiskovine. »Čudim se vam« »Zdaj dopoldne ni nič čudnega, priti bi moral zjutraj ob 5h, ko se gnete v tejle luknji 44 ljudi«. . »Toliko«. »Toliko. In vse dela, vse mrgo* li, kriči in hiti. Ta vzduh! Človek je kakor pijan. In pomočnike ima mo tudi, ki skrbe za higijeno«. »Pomočnike?« »Da. Saj vidite, da se strop in stene po barvi ne ločijo od tak Potem si lahko mislite, kakšne »prijateljice« so tu doma«. »Krilate?« me je zaščemelo po životu. Uradnik se zasmeje: »Če hočete, postrežem lahko z na j novejšim pridelkom«. »Hvala. Rajši v ponedeljek«. »Pridite ob 5h?« »Pridem. Na svidenje!« Da ne bo prepozno: Izpolnite oMpIse! Ljubljana, 8. februarja Naši javnosti in zlasti našim brav-cem jo še v spominu, kako je naš ljudski »Glas naroda« zaključil svojo poročilo o veliki gospodarski konfe-ronci, ki je bila 26. januarja v Ljubljani in ki jo izzvala v mogočno vsedržavno manifestacijo za najbitnejše življcnske interese. Takrat smo kot verni kronisti ljudskega mnenja zapisali preprost slovenski izrek, ki so ga na konferenci med seboj ponavljale posamezne skupine, ki ao se razhajale s konfornce: Obljuba dela dolg. Po tej konforenci, ki je predvsem obravnavala vprašanje našega lesnega gospodarstva, ki so ga hudo zadele sankcijo, je bila v Ljubljani te dni obširna anketa glede vprašanj?, izvrta in kupčije živine. Od prv« kon evenoe sta minila že dva tedna in v javnosti se že postavljajo vprašanja, v koliko so izpolnjene obljube in načrti, ki so bili storjeni ua takratni konferenci. V tem smislu smo se obrnili na nekatera odlična mesta v našem gospodarskem svetu, kjer smo izvedeli, da so tozadevno kriza slovenskega lesa še ni premaknila z mrtve točke. Podvzeti so bili sicer posamezni koraki, za katere je spet izšla inicijativa iz Slovenije. Toda o kakšnem vidnem uspehu ni moči ničesar poročati. Največji vPtimi-sti so postali najveeji pesimisti. V, pesimizmu pa jo težko reševati gospo darska vprašanja. In tako gre spet stara pesem svojo zmagovito pot čez Slovenijo: usodni dnevi za gospodarski obstoj. V politiki so na mestu različne kombinacije in če treba tudi teoritiziranje. v gospodarstvu Pa obveljajo samo dejanja. Tuši PospIšII molči Pretresljivo pričevanje generala Georgesa Po pogreta inž. Lo|za Pikla Ljubljana, 7. iebr. Nesrečnega LoijZ'Jta so pripeljali v Ljubljano in.žla počiva ped rožami pri Sv. Križu. Solz niso mogli zadržati pogrebci ob pogledu na njegovo potrto mater in vdovo. Vse je sočustvovalo z njima fin z malim Jernejčkom. Krsta je bila zasuta v vencih in pevci »Ljubljane« so zapeli žalostinke. Zamišljeno so stopali za krsto generalni ravnatelj -IPD g. Skubic z gen. tajnikom g. Pogačnikom in ravnateljem g. Loskotom iz Trbtr velj fin vsi drugi gospodje TPD, zastopniki vseh revirjev in tudi trboveljskih nacionalist, in tržanov ter sploh znanci s Posavja, rudarski glavar g. ing. Močnik z urad-niStvom, organizacije itiženjerjev s prevodnikom Jugdsl. udruženja rudarskih in topilniških inžen erjev g. univ. prof. inž Gostišo na čelu, nadalje Postojnčani in dolga vrsta prijateljev. Ker je bil poko'ni rez. loflioir v vojni, je imel vojaški kon-dukt s častno čato ter vojaško godbo in spremljalo ga je izredno mnogo akt. oficirjev z dolgo vrsto članov Udruženja rez. oficirjev. 7, bolestjo so vsi mislili, kako škoda je tega predobrega in tudi italentiranega moža. Zanimiva je res njegova težka žlvljenska pot. Lojze Pikel je tudi v službi vedno stremel, da dokonča svode študije in ves svoj prosti čas je presedel nad knjigami, dokler lani ni na ljubljanski tehn. fakulteti postal inženjer. Hotel je pa še vfiŠ;e lin napraviti tudi filozofski doktorat, naposled se je pa nameraval habilitirati na vseučilišču. Silno vztrajni Lojze je bil predvsem znanstvenik in mislec, saj je izumil več prav koristirh zboljšani parnih kotlov, za bolj ekonomično izrabo kuriva, razen tega je pa v ml ali-ših letih tudi pisateljeval in v »Ljubljanskem Zvonu« tar dmgih revijah objavili več prav lepih črtic in novel, ki so odkrivale velik lirski talent. Ko smo direktorja licejske knjižnice dr. Šlebingerja kot nekdanjega urednika »Ljubi,i. Zvona« vprašali o njegovem delu na literarnem polju, je samo vzdihnil: »Škoda zlate duše!« Lojze je bil nenavadno načitan, saj je poleg drugih jezikov perfektno pisal in govoril tudi francoščino. V Trbov-tjah, kjcT je služboval po prevratu, te bil pa Lojze tudi vodja nacvona-KstO'V in se z vsem ognjem udele-zeval društvenega življenja. Častne salve — in težko smo se poslovili od priiafelia, ki nam vedno ostane v najlepšem .spominu. Rešila se je vešal Sarajevo, 8. februarja Vred okrožnim sodiščem je bila zaključena dolgotrajna pravda proti morilcem Danila Pandurevida, moža glavne obtoženke Ane Pandurevida. V zvezi z dvema moškima je bila Ana obtožena da je zastrupila svojega moža s strihninom. Obsežna obtožnica očita Ani, da je na premišljen način in v sodelovanju z drugimi osebami skovala morilni naklep in ga končno tudi izvršila, jlforilko Ano je sodišče obsodilo na dmsmrfno ječo. Jedva je ušla smrtni kazni na vv!šalili. Ostala »sodelavca« pa sta bila obsojena na malenkostno kazen. Aix en Provence, 8. febr. Včeraj je bilo končano zasliševanje obtožencev. Za Kraljem in Rajičem 'je prišel na vrsto Pospišil, ki je govoril, v kolikor je sploh govoril, brez tolmača, kor obvlda francoski jezik dobro. Pospišil je najinteligentnejši izmed obtožencev. Vznemirjenost, ki jo je kazal med zasliševanjem drugih dveh obtožencev, je bila vidno večja, ko je še sam stopil pred predsednika sodišča. Sprva sploh ni hotel odgovarjati na stavljena vprašanja, predsednik pa mu je po službeni dolžnosti vseeno stavil vsa vprašanja, ki so v zvezi z njegovo soudeležbo pri marsejskem atentatu. Šele pri popoldanskem zaslišanju se je obtožencu razvezal jezik in je tedaj na dolgo in široko pričel pripovedovati nekaj podrobnosti, ki pa niso v nobeni zvezi z dejanjem samim. Na ponovna vprašanja predsednika je končno opisal svoje bivanje na Madžarskem in svoj prvi sestanek z Rajičem. Priznal je tudi, da mu je bilo odrejeno, naj bo v Parizu na razpolago Kvaterniku. Namena svojega odhoda v Versailles pa ni hotel izpovedali. štejem dneve, . karambole... Ljubljana, 7. februarja. Je res hudo, kadar ni pravega dela. Kako že pravi tista pesem? »štejem ure, štejem dneve •..« No, iz ur »o dnevi, iz dni so leta, kaj ne, če pa. ni vredno šteti ur in let in dni, začno na policiji šteti karambole- Našteli so v dveh dneh tri. Ako bi jaz navrgel še enega, ki pa je minil brez policije, bi imeli kar štiri. Naj bo v božjem imenu- Zakaj se ne bi malo potrkali. Sa je predpust in natrkati se ga itak ne moremo, ker »nema budžetame mogu črnosti«, kakor znajo lepo povedati na našem jugu- Avto in voz pred hotelom Pred »Lloydom« sta se srečala na tovornem avtomobilu šofer Anton Sotlar in na tovornem vozu hlapec Martin Dimeč- Prvi služi pri Dolinarju na Poljanski cesti, drugi pa pri Prvi zidarski zadrugi. Vendar se pa nista »prav mil’ spogledala«, ampak sta Se obe vozili malo potrkali. Hujše nesreče ni bilo, le na avtomobilu je poškodovan blatnik- Na Ambroževem trgu je šofer Zvezne mlekarne s svojim avtom poljubil tramvaj, ki je vozil v smeri od Mestnega, trga. Avto je baje vozil preveč ognjevito- Končno besedo o tem srečanju pa bo menda izreklo sodišče- Dva kolesarja sta se pomerila pa na Tyrševi ce* sti pred hišo št. 55. Bila sta to strugarsM mojster Viktor Lov- | renčič Jz Novih Jarš in neki po- I Po Pospišilovem zaslišanju je pred I sodnik sodišča obrazložil vlogo Paveliča, Kvaternika in Perčeviča pri organizaciji marsejskega zločina, nakar je prišlo na vrsto zasliševanje prič. Vseli prič je pozvanih na proces 64. Štiri pričo pa so se zaradi bolezni opravičile. Državni tožilec se je odrekel njihovemu zaslišanju. Prvi jo bil včeraj zaslišan general Georges, ki ga jo tedanji vojni minister maršal Pčtain določil za osebnega spremljevalca blagopokojnoga kralja Aleksandra na njegovem potovanju • po Franciji, General Georges je v "pretresljivih besedah opisal zadnje trenutke pred atentatom in atentat sam. Do solz ginjen ob spominu na tragične trenutke marsejske žaloigre je nato v daljšem govoru predočil sodišču bol francoske vojske ob izgubi kralja-zaveznika. Za generalom Georgesom so bili zaslišani še številni drugi očividci, med njimi šofer marsejske prefekture Foissac. Nato pa je inšpektor notranjega ministrstva Simonovič orisal po avtentičnih dokumentih pričetek in ves razvoj teroristične akcije doma in v tujini. Razprava traja dalje. ročnih. Lovrenčič je dobil, pri tem poškodbe na glavi in nogi ter so ga morali z avtom prepeljati v bolnico. Vozil je baje po napačni strani, kar je menda zakrivilo nezgodo- Iz Frančiškanske ulice je pa pripeljala neka kmetska ženska proti Tyrševi cesti, ko je po tej v emeri od Evrope pridirvel avto, ki je hotel zaviti v Frančiškansko ulico- V zadnjem trenutku sta menda kmetica in šofer poskušala preprečiti nezgodo, a je bilo že prepozno. Radovedno oje je pogledalo skozi šipo v avto in jo razdejalo na kose. Ker pa je bila nezgoda res samo smola sta se menda oba udeleženca mirno pobotala- Ganljiva zgodba kandisfa Winziga Maribor, 7. februarja. Kar je danes aktualno, je obenem tudi polno komike in tragike vse obenem. Tako je v življenju fn tudi v teatru, (n kar je glavno: publiki zelo prija, ko sliši raz odra vse tisto, kar si upa komaj misliti, posebno ko še vidi proteste, ki bi v resničnem življenju stali slehernika — glavo. Na odru se pove lahko marsikaj, toda ost mora biti pnišpičena na posebno sorto komike ali tragike. Dunajčan Lichtenberg je napisal komedijo »Kariera kanclista \Vin-ziga« in te dni jo uprizarja mariborsko gledališče v rcžiii Vubljan-skega režiserja Bratka Krefta. Ne vem, kdaj je bila komedija napisana, za naše in še katere razmere pa je kar »od danes« bi rekah Saj je v njej toliko resničnosti in sodobnosti, da sicer preče; nedostopni Mariborčani ploskajo kar ob odprti sceni. Kako da ne bi? Sai je menda že sleherni imel željo pri- soliti svojemu predstojniku zaušnico in evo: Winzig je tisti, M ilš prisoli finančnemu ministru! Seveda je posledica klofute kolosalna: Winzig postane sekcijstoi šef. To je mogoče samo na odru ... Publika se pni igri kolosalno zabava. Vpraša na primer finančni minister kanclista Winziiga: — Koliko site imeli plače, ko ste pred petnajstimi leti nastopili službo? — — Nekoliko več kot sedaj... — pravi VVinzig. In publika zopet ploska. Značilno kaj ne, posebno ker je parter poln uradništva... ★ Bratko Kreft je pni Mariborčanih priljubljen. Za niegovimi »Ma* lomeščani«, j,e navdušila sedaj še režija »Kanclista \Vinziga«. Kreft nam je obenem tudi predstavil v večjih vlogah igralce, ki so bili doslej nekako zapostavljeni. Milan Kovič je s krcaoiiio Winz!ga pokazal, da spada med boliše igralce in njegovo podajanje vpliva na publiko osvežujoče. Naslednji veliki uspeh je zabeležil Makso Furvan kot finančni minister. K tej dvojici le prišteti še Branko Pasberger-jevo kot Anico. ¥ Kdor se hoče od srca nasmejati in se pozabavati ob nekaterih trpkih resničnostih, naj pohiti v gledališče. —ob.— — Za 2.180.— Din na karneval v Nico s posebnim vlakom »Putnika«. V ceni je vključena vožnja III. razreda tja in nazaj, prehrana in prenočišče za 5 dni v Nici, izleti v okolico in vstopnice za karnevalski sprevod. Za II. razred doplačilo Din 440.— Prijavo sprejemajo vse biljetarnire »Putnika« do 10. t. m. Potni list ni Potreben. Odhod iz Ljubljane 19. februarja ob 9.57 uri, povratek v Ljubljano 27. februarja ob 4.19 uri. SVARILO! Dober glas naše že 50 let povsod znane in odlične terpen tinske krem6 za čevlje »SCHMOLLPASTA« je že marsikaterega špekulanta zamikal da je začel potvarjati zakonito zaščiteno opremo naših skati j ic in uporabljati v ta namen prazne rablje1'9 Škatlijice SehmoHpaste za te potvorbe. Fe dni se agenti neke take »tvornice« vozijo v avtomobilih okrog m prodajajo SchmoMpasto v rabljenih škatlicah. Kroma, ki se v teh škatlicah nahaja, je izdelan« brez vsakega strokovnega znanja in je seveda čisto zanič, ter usnju samo škoduje. Svarimo torej p. n občinstvo gg. trgovce pred nakupom take P°' narejene kreme, ki se že na prvi pogled spozna, ter prosimo, da vsakega prodajalca, ki bi se kje pojavil, takoj prijavijo najblržnji oblasti. Unio družba z o. z. tovarna kem. tehn. izdelkov, Maribor ES Od plesalke do kraljeve ljubice Kako se je dvignila in kako je padla lepa Lola Pred d obrtali tremi tedni je poteklo 75 let, kar je zapustila naišo sioiliamo dolino očarljiva lepotica in plesalka Lola Miomtez, to- Etiza Gilibertova, ki je bila zlasti na bavarskemu dvoru znano osebnost. Prinesla je življenje španska plesalka Lola Montez še je te veltkomestmih globin Povzpela na rob krailijevskega Prestola. Kio ii je bilo 28 let jo je Prvič videl bavarski kralj Lud-vik I. Črnolasa in črnooka^ Lola i'e bila krasna kakor blesteči čr- oniks. Šestdesetietnega kralja ]e ua mah očarala, da jo je vzel k sebi. Toda prestolno mesto “lonakovo je ni tako simpatično šprejelo. Monakovčani so imeli kjeer radi svojega kralja, toda PravUlbo so slutili, da se kralj Podaja s to Ijubezniijo na pota im v krempilije temperamentne pustolovke. Ko so je Lola v očarlji-Vem Plesu kazala Monakovča-Ppm na odrskih deskah dvornega Središča, so morali! biti vsi hod-n,!hi zaistraženi s polcijo. Vendar Pp sl kralj ni zaradi ljudskega Nezadovoljstva zavoljo njegove bubezni do lope plesalke kai beu! ^jave. v vvitelsbaški rezidenoi je 1,1 o namreč tako mrtvo im ne-zpansko dolgčas, da je v to mr?-v,||o šefe lepa Lola prinesla iskri-c° življenja jaštvom razgnati pobunjeno in | ra/zburjemo mmožiioo. Odpuščeni proEesorji Naslednjega dne je kralj odpustil vse univerzitetne profesor, je, ki so netili upor proti Loli. Ta dogodek je Lolo silno razveselil lin že si je domišljala, da ji bo končno le uspelo pokori ti trmoglave in uporne Bavarce. Toda uračunala se je. Dobila je sicer telesno stražo, ki jo je spremljala na vsak korak. Toda spričo ljudske ogorčenosti v Monako-vem se Lola niti v senci bajnetov rti čutila dovolj varno. Strašno se je bala za svoje življenje. Padec Lelin In kraljev V tistih usodnih dneh, polnih revolucijskega ozračja, je Lola zagrešila usodno napako. Namesto da bi mirno počakala razvoja dogodkov, je šla na ulico in ta ko naravnost izzivala svoje sovražnike. Množica je navalila nanjo in bi jo malone linčala, ako hi je z orožjem ne ubranila njena telesna straža. In bi se i'. ne posrečilo zbežati v neko cerkev, kjer se je v trepetu skrila pred razbesnelo množico. Naslednjega dne je dal kralj zapreti univerzo To pa ie seveda že pomenilo odprt boj. Krali Ludvik se je zanaša' na svojo vnrisko 'n poličko Toda položaj je bil zanj izgubljen V najbolj kritičnem trenutku se je kralj odločil, da se Loli odpove. Billo pa jc že prepozno. Ljudstvo se ni zadovoljilo s tem dekretom, ki jie odrejal, da mora Lola zaipuistiiti Monakovo tekom ene ure. Z Lolo vred je padel tudi kralj. Moral se je odpovedati prestolu. Blodnja križem sveta Poslej je Lola blodila križem sveta, brez oddiha in miru. Lepa pustolovka se je kar dvakrat omožila in s tem zagrešila bigamijo, za kar je bila tudi v ječi. Potem je nekaj časa nastopala na manjših odrih v Newyorku. S svojim možem je nato odšla v Kalifornijo, kjer pa se je njen mož us'trelU, ko ile zvedo, da je bila nekoč leoa Lola liju biča ba-varskega kralja. Po tej tragični moževi smrti se je Lola preselila v Avstralijo, odkoder pa se je povrnila v Amerika, vsa bedna m obubožana. Tu je tudi umrla leta 1861. popolnoma zapuščena in pozabljena od vsega sveta Vse svo'e življenje je ta krasna žena ljubila pustolovščine Ib so jo vrgle v najviišje višine družab nega življenja in nato zmlete v nižino, kjer ie bedno končala ta lepa španska plesalka in kraljevska 'juhica. Nekronana kraljica , Lolin vpliv na njenega braljuv-skega oboževalca je čedalje bolj rNsel. Začela se je vmešavati v državne posle in tu uveljavljati svojo volvo m kaprice. Na njeno željo je kralj odpustil mimistrske-Predsednika Abela, kar ie sa-Še povečalo Lolino predrz-"ost in častihlepje Pustolovst, u v ic pričelo silno mikati: vedela 5® sicer, da ne mor- nostati kra 9'ca, vendar pa je hotela za vsa-L e no popolnoma obvladal' tarega kralja. Pri tem je hladm1 Peumala. češ čc sc mi to posre '• Potem utegnem postati nekro N/ina kraljica in nevidna vlada >Ca Bavarske, iaz, nekdanja sPanska plesalka. Navdušeni študenti v V Monakvem je čedalje boi refe Prebivalstvo je pr-staja* nJ°rčeno. Kljub temu pa s' Lok' J.nmv z ničemer prizadeva’? ri dobiti naklonjenost ljudstva ' njene privržence ie spadah j''P0 neka: dvorinnnv, ki iiim k , 'n izposlovala pri kralju viso '"osta, in peščica monakov I nv- študentov, ki so gle-dali 11 samo krasno cotičoo žen iev\ ^ revohioionamem letn 1S-T k, Sc Posebno zavrelo v Monn c!o )n1, Lakrat ie več sto štn ]e 1 ,v zbralo pod oknom Lo r ’ .so ii priredili nekakšet nie, l,.c'tiko podoknico z jodfe-nr..,n.m nrepevaniem Nad takim ^' -okpfeami je imela lepa Lola Or,,/? dopadenie Medtem ko st in > V^onorn študenti fe Lola nar Elin * i n, ''N -’'m metala čokolado M)remcnit m s'e ’F ti | riit '-n iv demomstrarfdo nro kral: pkrat jo ie komat rešil ki »c dal s noliciio in vo- prenevn! ti Lola nanje vlivala Skrivnost hiše št. 22 čuden zločinec gre v past Dolgo časa so vvashigtonsko policijo držali v napetosti čudni dogodki, ki so se odigravali v hiši štev. 22. na Lincoln-Streeti, dokler ni slednjič tej stvari vendarle prišla na sOed. V tej hiši se je bil lani avgusta dogodil skrivnosten umoir dveh starih zakoncev gospoda in gospe Jones. Našli so ju zaklane v posteljah. Vsa prizadevanja kri ‘Tirna,listov, da bi izsledili morilca, so ostala brezuspešna. Komaj dober mesec poznajo se je v Iste hiši odigral dvrig zločin Neki slikar, ki je imel svoj atelje v podstrešnih prostorih, je bil pod no. napaden težko ranjen in or op-. Tudi ta zločin 'e ostal nekaznovan. ker sc napadani slikar, ki je d ilgo visel med ž vlltinjom in smrtjo, niti najmanj ni rnoge mommiti. kako sc je vse dogodi’ :n ni mogo' dat' nnVelji najma" šega podatka. M bi io napel in na sled tega skrivnostnega mo-‘Ilca Proti koncu lanskega leta je bi1 izvršen v tei strahotni hiši vv’ vlom. Zdaj na ic bife tam stanu-točim strankam dovoli tega str a šema in druga za drugo so se iz w',lile. zlasti ko so se v zadnjen 'asu dogaiale v hiši šc drug' skrivnostne reči: tako na pr. je ivlio nonoči često stišati mile ie xani‘n in vzdrhovaniie. Skratka z'i duhovi so shra.ši'ii v tei hiš' iv v ec sc fe 'e balo. Policija ic :f' >nkrat pretokoma vse kote od k le ti do strehe n vse zaman. Hišni gospodar Dvight ie bi’ slcdniiTč primoran znižati najemni- no celo na petino normalne cene, a noben najemnik sc ni več oglasil Tako je hiša stala nekaj časa prazna. Dokte ni vendar dobila spot enega naucminffca. To je bul neki srednješolski profesor, ki se ie useilfil v stanovanje umorjenih zakoncev Jones. Morda mu ni bi lo ničesar znamo o grozotnih dogodkih v tej hiši. Tilni, samcati mož jc bil ves dam z doma, priti anal jie samo pomoči spat. Neke noči koncem januarja je stražnik na ulici pred hišo zaslišal revolverske strele. ki so se razlegali iz prvega nadstropja. Vdn! je v hišo, in je pred profesorjevim stanovanjem naše! ležečega v mlaki krvi — hišnega go-spodarja Dvighta. Novi najemnik ga je bil ustrelil ker to ni bil nikakšen profesor, miipak detektiv, ki je hote! kot lajemmik razkriti tajno hiše. To mi je tudi uspelo Ko je Dvight po loči z drugim ključem prav potihoma odpri vrata, ic detektiv mkoij ustrelil. Veliko noči le zastonj čakal, da ga obišče neznan1 riočimec Zdi se. da jc Dvight svoja grozodejstva počenjal! v blaznosti \kn n,stanc pri živltenju. ga hod1*' o Uv". »iirj: en.-nx-;l: v hlT7riir"-i — Zakaj je pa naša primadona hmes tako lezna? — Samo pet vencev so ji prim" 'Ii pred zastor. — Nr, na? — Nič: no pa! Sest jih je namreč morala plačati. — Čudno je to, včasih letam ves dan po mestu, pa ne srečam nobene znanke! — Kar natakni si nemoderen klobuk, pa boš prav gotovo srečavala vse!________________________ Položni ma alriškifc bojiščih Po 4 mesecih vojne Potekli so že štinie meseci, odkar se bijejo hude bitke na afriških bojiščih. Londonski list »Times« je ob tej priliki napisal zanimiv pregled položaja na severnem bojišču in ugotavlja, da so zadnje italijanske in abesinske vesiti o vatikanskih zmagah na obeh stiraneh silno pretirane.^ Gre za manjše delne uspehe, ki jih pa odgovorni abesinski in jtalijanski krogi iz lastnih prestrižnih Interesov prikazujejo kolikor mogn-, če sijajno. Zanimivo pa je, da italijanski komentarji, ko prinašajo pomočlila o novih uspehih italijanskih čet, prav nič ne govore 0 kakem zboljšanju položajev _ 'f strateškem pogledu, kar bi bilo po toiMkšniih »Sijajnih« uspehih povsem naravno. Res je, da _ so italijanski komunikeji na videz nekoliko manj pretirani kakor abesinski, čudno pa je, da se italijanske čete po vsakem uradnem poročilu o »nadaljnjem pro-diiramiju« navadno vedno nekoliko — umaknejo . . . Tako je na pr. neko italijansko poročillo pred kratkim javijo da druga divizija čmtih srajc že od 21. januarja dalje stalno napreduje mimo prelaza Varle, že naslednjega dne pa je i talili ausiki komunike sporočil, da ie ta divizija z uspehom branila to važno postojanko pred sovražnim napadom. Neko drugo ’ iaxdt:a snet močan protinapad italijanskih čet pri prelazu Abaro. ki se pa nahaja še bdj proti jingu im — za Italijansko fronto,. Glede bitke v Tembijemu sodi »Times« da je splošni vtis ta, da so It alkani na 'eh nostonamkati uspel# samio v toliko, da so zadržali sovražnika v niegovem nevarnem proriiraniit in s tem obdržali v svoiih rokah glavne zveze z zaledjem, ki Trn ie pretila že resna nevarnost: niso pa niti za las napredovali. Tako so torei Italijani po štirih mesecih ogorčen'h hnrb. v aterh so imeli mnogo večje izgube, kakor to sami priznavajo, v bistvu In,segli te neznatne strateške uspehe. Niih čete na severu danes še vodno tain. kler so bde v novptnhrn lanskega leta. na 'nžtipoi na io zadnji Gra- 1 zintviev tisneH strateško brez ^ vsakega pomena MAŠČEVALEC Kriminalni roman. 37 Drugi del Cliiiorda je pričel dušiti dim. Saje so se vsipale za njim in ...u silile v nos in usta. Zdaj je začuti, kako pričenja hitreje drseti; -dimnik je namreč postajal čedalje širši. Naenkrat pa je omahnil in bliskoma šinil navzdol, ker se je tu dimnik odcepil im vodil v pralnico. Nesreću Gliftord je še skušal zadržati padec, toda že je s silnim truščem priletel na sred.) velikega ognjišča. Žerjavica je kar frčala na vse strani, im to je bila staroeva sreča, sioer hi -se mu bila vnela obleka. Med nič hudega sluteče perice, ki so pravkar prale in živahno klepetale, je zviška treščila pošast, vsa črna in sipajoča ogenj na vse strani — pravi, pravcati vrag. Divje so zakričale in kot bi trenil, že ni bilo nikjer nobene več. Nekdo pa ni pobegnil. To je bil pes, velika angleška doga kj je delala pericam družbo. Ta se je zdaj zakadila v Clifforda in ga trdo zagrabila za bedro. Zunaj pa je tropa peric vsa hkratu čebljala v hišnega gospodarja, ki je pritekel na vik in krik, in mu pripovedovale o vragu, kako je priletel skozi dimnik. Iz ust je bruhal ogemj, zdaj pa sc tam notri bori s psom. Jn res, slišalo se je besno lajanje, vmes pa pravo peklensko tuli j orite CHfford se je na vse kriplje otepal doge, pri tem pa mu je ' spodrsnilo im padel je v korito, potno luga. V tem so prihiteli v pralnico gospodar in še nekaj pogumnih mož. Za njimi so v grozd kukale noter ženske. Ravno se je dvignili iz korita Clitford, s katerega je curlijala črna voda. »Za božjo volijo, dimnikar je to. In pes ga je pograbil. O, ubožec, ubožec!« s.o zdaj zakričale ženske v globokem sočutju. Nekaj rok je hitro pograbilo psa. ki se je še vedno besno žagano! v svojo žrtev. Cliforda. ki je bil ves onemogel, pa so odnesli iz pralnice In ga brž odpravili v bolnico. . Jack razdaja zaklade. Po Moffivnem odhodu je postalo v Jackov; skrivnostmi hiši še tišje. Jim je prihai-al zelo redko in še takrat je vedno bil samo v BMzini družbi, za ostale domače v hiši se niti zmenil ni. Tom pia je žalostno samevali. Bridko je občutil praznino, ki jle nastala z M olivnim odhodom. Edino veselje mu je bSa vožnja s podmornico. Zadnje čase je Jack delal dolge vožnje s 1 eropjem, »n sicer ne več samo po Temzi, ampak je odplul daleč ven na široko morje. Edvard je postal Jackova desna roka. Jack ga je pošiljal na razne kraje in Edvard s-e včasih po več tednov ni vrnil domov. Takrat je Bessie vedno ostala popolnoma sama. Dnevi so ji potem potekali enolično n hrepc-n?5ev je pričakovala njega, ki je bil čedalje dražji njenemu srcu. Tako je nekega dne zopet sedela v svoji sohi im vezla ter v skrbeh mislila na Edvarda, ki zanj ni vedela ne kje houlli, ne kaj dela, niti kdaj se povrne. Nenadoma je zaslišala znane korake in še preden je utegnila skočiti k vratom, so se že odprla in že je biča v Edvardovem objemu. »Oh, Edvard, vendar si že prišel! Tako sem hrepenela po tebi«. »Ali ros?« jo je podražil. »Me imaš res tako rada, Bessie?« Očitajoče ga je pogledala, potem pa ga je burno objela in poljubila. »Kre pa si hodil toliko časa? O, to ni prav, Edvard!« »He, to je zelo važna državna tajna, draga maja. So stvari, ki jih ne smem povedati. Toda ne skrbi sc, nič slabega nisem počel.« »Ai je to mogoče kaj v zvezi s 'tisto nenadno naglico, ki je nastala tisti dan tvojega odhoda?« »Tako je, draga. Ko bi te peljal zdajle v zakladnico našega gospodarja, bi videla, da je povsem prazna.« »Kaj, alli ste odnesli vse zaklade?« je začudena vprašala. »Vse. Ves denar je namenjen ubogim im tiistm, ki so prišli po nesreči oderuhom v roke. Tako Jack trosi svoj denar.« »Ah, Edvard, to je edinstven človek«, je navdušeno vzkliknila. »Toda, kaj pa sedaj, ko .e razdal vse, kar je imd?« »Ne skrbi, draga. Ti niti ne slu-fš, kakšna sredstva ima on na razpolago. No, poslušaj: prebral ti bom neko novico iz »Timesa«: Kakor smo že poročali je pred nekaj dnevi v nokavskem prelivu zaloti!- silen vihar veliko prekomorsko ladjo »Britania« in jo vrgel ob čeri. Večina potnikov ii posadko so mogli rešiti, ladja pa se je potopila. Izguba je tem večja, or je imela ladja natovorjenega zlata v palicah, in sicer v vrednosti 800.(X)0 funtov sterlin-gov. Ves ta zaklad je sedaj iz-gubijun, kor so potapljači ugotovili, da se je ladja pregloboko pogreznila. »Ah« je vzdihnila Bessie, »vibo gi ljudje — tako strašna simi jih je doletela — Kaj pa z zakladom?« »Tega bo dvignil Teror«, je de.ia! Edvard. »Zdaj" pripada ta deear Sistemu, ki ga dvigne iz gčo bine.« »Kdaj pa mislite dvigniti ta zaklad?« »Te dni. Jaz pojdem s svojim gospodarjem tja.« »O, vzemi me s seboj, Edvard«, ga je pričela prositi Bessie. »Zaprosi gospodarja, naij dovoli, da grem tudi jaz«. Edvard je z užitkom gledal to lepo dekle, ki ga je tako milo prosilk). »Dobro, sporočil bom Jacku tvojo željo. Toda, da mi ne boš potem očitala, če ne bo dovolil.« Bessie im Edvard sta se razgo-varjalu dokaj tiho, vendar je ves | niiin pogovor slišal nekdo, ki je stal zunaj pri vratiti in prisluškoval. Zdaj pa je hitro izginil skozi vrata na drugi strani hodnika. »No Eliza,« je vprašal Jim, ko se je Eliza vrnila v sobo in tdio zaprla vrata, »ali si kaj slišaia«. »Mnogo več, kot sem pa upala«. »Tako? No, pripoveduj, žeto sem radove dem«, »Moja slutnja, o kateri sem ti oni dan priipovedovača, se je urestiičilh. Jack je razdal vse«. »Za- vraga, kaj, vse je razdal?« »Pst, ne govori tako glasno. Lahko naju kdo sliši in potem — potem sva izgubljena!« »Torej je res vse vzel vrag?« »Da, toda čez nekaj dni bo zakladnica spet polna. Baje se je potopila neka ladja, ki je imela natovorjenega mnogo zlata.« »Da bi le vedel, kje je tista zakladnica. Jaz nisem Jackov zaupnik in ne vem za vse njegove skrivnosti«. »Toda Dick, ki se je zdaj prelevil v Edvarda, on gotovo ve za vse Jaokove skrivnosti!« je pos-n Eliza. Jim je skrčil pesti. »Oromska strela — če bi — saj me razumeš — eh, potem mene ta zdlenec ne bi prav uič oviral-« »•Bravo, Jim! Ampak Edvard >e zuo hraber in previđen.« »Jaz pa še bolj Eliza! Za vselej bo utihnil, kadar — «, je tiho nadaljevali, — »kadar bo izginil. Jack, ki se ga edinega bojim«. »Zato bom pa že jaz poskrbela, J lm.« »In si res trdno odločema to storiti, Eliza?« Jima je stresalo ob tej mišji. »Zakaj pa ne? Ti je zopet padlo srce v hlače? Ze tako sem ti morala dolgo časa prigovarjati, da si dobil malo- korajže, in zdaj, ali naj pričnem znova?« »Ti ne veš, koltko s tem tvegava!« »Misliš? Ničesar s-e ne bojim in dokazala ti bom, da je lahko ženska mnogo bolj pogumna, kot pa najmočnejši moški«. »O, saj tudi jaz nisem strahopetec«. »To navsezadnje res nisi, pač pa matodušnež. Saj pripoznavaš sam, da se bojiš Jacka. Zato se ga pa jaz prav nič ne bojim in — otn mora izginiti!« Iz domačih gafev 'mmM«jMiwiiwriiiiiiiiiMiiiiii 'in■■■nnm mw STA SO KOSOVEL: Kaj smo Kuj drugega smo kot leteči ptiči, ki so za njimi vsi bežeči griči? — Sič več, nič več / In kuj smo kakor ladje brez krmilu, ki smer je v dolgi vožnji izgrešila in tisoč sreč ! Kuj drugega kot veter, ki ne gane, ko vidi, da v vesoljstvu ne obstane nobena reč?! In nič več kakor listi padajoči, v pripeki solnca izgorevajoči — Sič več, nič več / Stano Kosovel je tolminski rojak iz domaja. Svoje pesmi ob« javlja po revijah. Naša je vzeta iz Ljubljanskega Zvona. Kosovci živi kot novinar v Ljubljani. Banka v srajci 1 o se ni dogodilo prj nas (dasl bi se gotovo kak podoben primer našel tudi pri nas), ampak se je dogodilo v Berlinu in je zbudilo toke senzacijo, da je to celo rad o razširil po svetu, fn je stvar tudi zares interesantna. V sredo namreč je bila berlinska kriminalna policija poklicana v neko stanovanje, kjer baje leži neka 85-letna obubožana ženska mrtva v postelji, in da vse okoliščine kažejo da n.en 37-letni nečak, ki to že dolgo ča$a ž njo skupaj stanoval, na njeni smrti ni povsem nedolžen. Kriminalni uradnik je ugotovil, da ženska ni mrtva, pač pa da v sami nesnagi dobesedno pogina. Ubogo sestradano starko so nemudoma prepeljal; v bcln;5n;co. Njen nečak, ki je bil v enakem propadlem stanju, pa se je branil iti v bolnišnico in se je hranil — ko mu je usmiljen sosed prinesel čisto srajco, — sleči svojo gnusno-uma-zano srajco. No. in potem so od-krili nekaj čudovitega. Ne samo na svojem telesu, v srajci in gatah, ampak tudi v vseh žepih suknjiča in hlač in celo zn podlogo v klobuku je imel mož skritega polno denarja! V zavitkih, v krpah, v mošnjičkih lastnega izdelka — povsod denar, v kovancih in v bankovcih, v skupnem znesku okoli 2500 nemških mark. Pri prciskovan'u njegove obleke je denar kar doževal na tla. Ko so v bolnišnici preoblekli starko, ko so našli tudi 500 mark, k* jih je nosila na telesu pod svojini razcapanim perilom. Seveda je po* licija na to še natančneje preiskala stanovanje teh dveh strašnih revežev — in je prišlo na dan še več denarja; vmes nekai tisoč pDrigov, nadalje več svalkov srebrnega denarja in snopičev bankovcev po 20 in 50 mark in tudi nekaj dolarjev. Skupno so nabrali okok 9000 mark, ki jih je policija začasno zaplenila, dokler se ne ugotovi, odkod ta denar. Kakor vse kaže, starka in rien nečak nista pri zdravi pameti. Astrološka napoved za 9. februar. Današnji stavi Lune so si nekam nasprotujoči: na eno stran so dobri, na drugo pa slabi. Ugodni so za vse ljubavne zadeve, V vsakdanje praktično življenje pa pninašajo težave in ovire. Marsikoga lx> danes zavedla kaka duševna bol. Tudi v zdravstvenem pogledu dan ni ugoden in Ito vznemirjal nervozne ljudi. Dan je v spOašnem vznemirljiv In nemiren. ^ za 10. februar. Dan je precej podoben prejšnjemu. Naklonjen je ljubezni!. smubce prav srečen dan. Tudi za umetmlike danes dobri izgledi. V poklicnem življenju pa utegnete limeti neprisotnosti; grozijo neuspehi, neisogliadja s šefi in podobno. Janezek se jokal Mamica sočutno vprašuje? —Jaz se ne bom niiikiali Ženih Nočem da bi imel oitroke, katere bi potem tepli1! kot mome! . . No, če ne boš hotel imen atrdk, tiih ipa tudi tepsti ne bo treba, — Kaj pa, če jih bo ona skrivaj valila! NAJNOVEJŠA POROČILA Zagoneten požar Ljubljana, 8. febr. Starhemberg v Rim Rim, 8- febr. Tukajšnji politič-hi krogi pričakujejo, da bo v kraf-obiskal Rim avstrijski zvezni l>odkancelar knez Starhemberg. kakor znano, ni bilo pri pariških Razgovorih nikakega direktnega Razgovora s kiikšnim italijanskim ^sttkpnikom. Sicer je italijanski ambasmlor Grandi v Londonu pohval preko Pariza v Rim, ni se pa tam zadržal niti trenutek. Iz tega ticdi, da Mussolini ni popolnoma točno Informiran o razgovorili v 1‘arizu. Knez Starliemberg, kate« R®Sa bo Mussolini sprejel v pala-<)gled v stališče sedanje nove francoske vlade. Razumljivo je, da bosta oba državnika točno prerešetala vsa vprašanja, ki se tičejo srednje Evrope, podonavskega pakta, abesinske zadeve, sankcij in DN, dalje restavracije Habsburžanov In Nemčije- Zanimivo je, da ni točno znano, kaj sta zunanji minister Flandin in knez Starhemberg v glavnem pretresala, politični krogi v Parizu pa so mnenja, da je sedanji odhod Starhemberga v Rim v zvezi s posveti v Parizu. odredil umik se italijanski oddelki umaknejo. Pri umiku se Italijani niso skoro nič branili, pač pa so italijanski letalci z vso silo bombardirali abesinsko prodirajočo vojsko rasa Kaše in Sejuma, da bi na ta način krili nmik lastne vojske- Ita-ijani vsako vest o padcu Makale strogo cenzurirajo in poročajo, da poleg manjših bitk ni ničesar novega na obeh frontah. Kal ho x zaporo petrolep? Pariz, 8. febr- TO. poroča iz en©ve, da so na seji pododobora Za Prepoved uvoza petroleja v Ita-‘jjo in njene kolonije prišli glede Preyoznih ladij do zaključka, da ,na®a kapaciteta teh prevoznih n<3ij okoli 356.000 ton brutto. Od jih je okoli 254 000 ton v a 'ploataciji. ne da bi se računn- 0 še onih 70 000 ton, ki se noha-Jajo v italijanskih rokah in pre- aza.i° v vzhodno Afriko. Pri pre-j XPtk uvoza petroleja bi seveda Riale veliko vlogo ladje onih dr-(USA, Japonska, Nemčija), 1 niso članice DN. Zato bi bilo potrebno, da se omenjenim državam stavijo predlogi, pod katerimi bi Se zavezale, da njih prevozne ladje ne bi prevažale petroleja, Iti je namenjen *n Italijo in njene kolonije. V slučaju, da bi katera izmed čl-anic DN hotela prodati svoje prevozne ladje, bi bilo vprašanje v duhu DN najlažje rešeno, ako bi te ladje kupila ena ali več diržav, ki so članice DN. V slučaju pa, da bi nečlanice DN prevažale petrolej v Italijo, je prišel pododbor do zaključka, da bi se moglo to preprečiti le z velikimi težkočami- Zanimiva pravda Ljubljana, 7. febr. ) Pne 4. t. m. se je vršila zn ni« ..Z* pravda pred tukajšnjim so« ' ,sčem. G. Ivan Ažman iz Hraš ,)r' l-escah je vložil tožbo proti ' ftnlačku iz Radovljice. decembru je srosko načel« x° °bvestilo p. Ažmana, da je vladen, ker jt govoril nekaj o 'n uglednih osebnostih d.'*' ' P°ZVi|ni g. Balanč je izjavil, G aU- t0 ,n naprcj pravil, jjk zman je zaradi tega tožil g. - ■anca. G Ažmana je zasto« nai -vz.,iia.ua it /.oslu« la VC|kat dr. Dinko Puc Ra« ^ le bil obsojen na 7 dni za« ti ,4 *>°8<>jno na eno leto Plača« škemora tU(-h vse pravdne stro« i»Olas(t |c zabaven Specialista za tra-like pod kliueem Zagreb 8. februarja Na llrvatskem in zlasti v Zagrebu sta U"garskegu kralja Borisa da mvlalj'i cta razgovore načete v Parizu. Tudi list »Mir« Piše zelo ugodno p pariških razgovorih glede morebitnega vSto pa Bolgarije v Balkansko zvezo im j ; mnenja, da bo ta konk Boi-gari.ii samo logična posledica se-damjega mednanodnega položaja. — De Rono je po pariških vesteh na zadnji seji Velikega fašističnega sveta priporoča! Mussoliniju čimpreišmi kompromis z Društvom narodov, in to iz go- spodarskih razlogov, ki sSito Italijo k čedalje večjemu ^ popuščanju v abesinski afer. Tudi Vatikan se še nadalje trudi v Parizu im Londonu, da bi se dosegel kompromis, ki bib bili za Italijo zdai morda še časten. Pariz in London pa sta še vedno močno rezervirana. Na Španskem so nemiri na dnevnem redu. V andaleškem mestecu Rus je-- na nekem velikem strokovnem zborovanju prišlo do krvavih spopadov med političnimi nasprotniki. Truma levičarskih radikalov je z divjim streljanjem udrla v občinski dom in ga zasedla. B:ln je več mrtvih in ranjenih. Iz Mehike pa poročajo o spopadih med komunisti in vojaštvom v mestu Alixoo, kier je bilo tudi veliko žrtev. Zmagalo ;e vojaštvo. V Londonu traja že več dni štrajk uslužbencev velike Smith« fieldove centrale za razdeV-evante mesa. Štrajk je povzročil v mestu občutno pomamkanie mesa —Posebni vlak na Dunaj, priredi »Putnik« ta ceno Din 290.— v 111. razredu za Din 390,— v II. razredu tja in nazaj. Izlet se vrši v priliki »Dunajskega velesejma«. Odhod iz Ljubljane 7. marca povratek v Ljubljano 12. marca. Prijave sprejemajo vse »Putnikove« biljetarnice do najpozneje 25. februarja. Nadalje pripravlja »Putnik« za velikonočne praznike izlet v Palestino in Egipt. Odhod 80. marca iz Ljubljane, povratek 22. aprila. Potnikov specijalni izlet na Grško se vrši vd 8 do 15. aprila. Za vse te izlete dobite podrobnejše informacije v biljetarnici »Putnika« Gnjeva ul. (poleg nebotičnika). Svengali, znani doljnovidec, je navdušil vso Ljubljano Občinstvo se je v kinu Matici izvrstno znba* va.lo in kritika soglasno hvali Svengali ja. ki ie odnotoval na gostovanje v Sofijo. Na povratku obišče Češkoslovaško- Oglašuj v „Glasu" Pri naših dečkih v Ga-Pa Pismo našega posebnega poročevalca Garmich-Partenkirchen, 6.II. Dames živimo pod mogočnimi utiša otvoritve IV. zimske olimpijade. V torek zvečer sem se odpeljal v Ga—Pa ves obupan glede snega. Danes ga je skoraj že preveč! Od Salzburga dalje je »uspešno« snežilo in napravilo najboljše razpoloženje v vlaku. Cariniki so bili to pot res »milostmi« posebno v Salzburgu, tako, da je potovalo z nami dokaj tisoč naših »izvoznih« po polovični ceni. Babilon v vlaku Miinchem je bili v znamenju olimpijade. Drugi kolodvor je za Ga—Pa pravi babilon. Revija za dame, posebno one, ki so rade pisano obločne. Z vsega sveta potniki, obloženi z kovčegi, na vsakega po 6 — 8 oblik in velikosti jih pride. Damski svet pa ima s seboj še zaloge klobukov, take s peresi, po sredi, počez im še druge, prav čude vrste. Angleži, Japonci, pa Bolgari in n e ve m še kdo, Jugoslovana sva bila samo dva, drugi so bili že vsi v Ga—Pa. V Muinchemu mi pomoli neznana gospa 15 pfenigov in vizitko s Prošnjo, naj ji pišem. Cernu? vprašam, pa pove, da radi znamk. Vizitk je imela najmanj 200 v torbici tolikokrat po 15 pfenigov je pa »vložila« v podjetje. No, radoveden sem k ni: ko jih bo prejela vrnienih. Babilon tudi v Ga - Pa Ob 7.07 smo odbrzeli v Ga— Pa, kamor smo prišli ob %9, Babilon! Se sploh ne da popisati, kot v mravljišču. Smetana boljših 10.000 iz vsega sveta. Promet ogromen! In, čudovito, vse »klapa«, kot bi dejali po miš e. Stanujem nekaj korakov za »Vilo HeilenO'«, kjer imajo bivak naši fantje. Zjutraj kaj zgodaj na noge, pa bajti na utice. Leica ima dosti dela, »streljam« z velikimi kalibri. Po ulicah sc že pomikajo ckine raznih držav. Oboroženi s periskopi Vse je nervozno, v napetem pričakovanju. Ob pol 11 pridejo Fiihrer, Gobe lis in Hess. Ulice, ki vodijo k sikakallnici, so vse natrpane. Vojska in mladina z godbami na čeki hiti k slavnostim. V stadijonu je že tisoče in tisoče ljudi. Eni z zrcalnimi napravami, nekakimi periskopi. Edinstven pogled. Zunaj zaore klici. Hitler je prispel. Godbe zaigrajo himno, strel poči in ves stadijon zadrhti, roke se dvigajo, Hitler se je pojavil na balkonu. Gotovo 500 fotografov je usmerilo nanj objektive. Narod besni od nav-dušeja, ko so prvi prikorakali trije Grki. Država za državo koraka, vsaka nacija drugače oblečena, oni kričeče drugi so bolj unešeni. Senčar s trobojnico Pri vhodu se pojavi naš Senčar z jugoslovansko trobojnico. Postaven fant, velikan med drugimi od naše ekipe. Mimo Hitlerja marširalo vsi narodi s svojimi najboljšimi. Sonja, božanska Sonja Henie, je popularna, da je kaj, vse jo pozdravlja in dekle, ki je bila vsa v dragocenem belem krznu, se je samo smehljala. Elj, smeh svetovne prvakinje. Dobro so se ji podale bele hlače in ruska kučma. Snežni metež dosegel višek, ko se je začelo. Nagovor, potem je pa Hitler razglasil. da so se začele olimpijske igre. Bogner je položil olimpijsko prisego, potem pa se je stadifon ob navdušenem viku dobro uro praznili. Naši dečki so vzbudili pozornost Ovacije vsem narodom, naši dečki so bili sprejeti s precejšnjo pozornostjo. Sploh pa je bilo tako: Kdor je bil bolj pisano oblečem., bolj so jim kričali. In naši so bili enotno temno oblečeni, skromno in športno! Saj ne gre za parado! Vsaj pri nas ne. Tisoči in tisoči so vdrli h koncu na stadijon poti balkon in vpili: VViiir woilen um serem Fiihrer se-hen!« Pred Fuhrerjevim avtom tBuor sc je pojavil, nakar se je navtiušemije bližalo vrhuncu. Pomili so me k vhodu in sem se znašel pred i iihrer.evim avtom, ki je pravkar prihajal. Tako, na dva metra sva bila blizu. Navdušenje se ne da popisati. Mislim, da so vsi še posebno veseli zaradi snegu, ki ga do pred dnevi še ni bilo. Gnidovec utrujen Se kratek obisk pri naših fantih, ki sio dobro oskrbovani v vili Helena. Trenirajo, da je veselje. Jakopič, Smolej im še nekaj drugih se je odpravljalo na progo za bob na trening. Gnidovec nekaj boleha, so dejali, pa bo najbrže samo utrujen. Kunstelj ipa na vrhu piše in piše. . . zraven ima tolmača od o-limp. odbora. Seveda ne za pisanje, za družbo! Na stopnjicah sreča n Isteniča. Kako je? Dobro 1 Jutri zjutraj je smuk, zato bomo vsi »ausrikali« na progo. Kako bo? Ali že ob 7 zjutiraj. Se ugotovitev, da sem porabil pet metrov filma za' 120 posnetkov. Okrog 100 m ga bo treba za vse dni. HvaJa bogu, da je »Pemtz blizu in da je »Perpantrca« še dovolj. . . V pokaj dneh bodo slike že v Ljubljani, na Aleksandrovi cesti 8 v izložbah. Rajko Kos. Gledališče Drama Začetek ob 36. uri Nedelja 9. Ob to. uri Veselja božja pot Izven Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20. uri Direktor Čampa Izven Globoko znižane cone od 20 Din navzdol. Ponedeljek 10. Zaprto. Opera Nedelja 9. Ob 15. uri Boccaccio Izven Znižane cene od 80 Din navzdol na korist Udruženja igralcev ob 20. uri Pri belem konjičku Izven Znižane cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek 10. Zaprto. „Glas" je zanimiv NALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najuuinjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo slažbe, plačajo samo po 25 par za beseda Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. -Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilo Iščem sobico Katerf gospodar bi bil pripravljen dati sobico v zameno za nekaj ur dela na dan, bodisi na vrtu ali drugače. Ponudbe pod znač-Ko »zamena«. Samcu, uradniku nudim skrajno ceneno stanovanje in vso oskrbo, na željo tudi hrano. Ponudbo na ogl. odd. »Glasa naroda« pod »Kot doma« ali lahko zahtevate moj naslov te-lefonično. Ženitve in možitve boljših krogov po sređujemo najvest neje Razpošiljamo informativne pro spekte proti predplačilu Din 10.— v poštnih znamkah diskretno. Velika izbira odličnih partij obojega spola. Naročite takoj prospekte! . fRezor« Zagreb — pošta 3 Bodeče žice tupi večjo množino Tanhar. žeje pri Medvodah. z' . PREMOG »Stanovsko« (4900 kal.) 100 kg. Din 36.— postavljeno na dom LOJZE RESMAN trg. kuriva Borštnikov trg 2. Tel 13-5,3 Maksimalne cene kruha je določil občinski svet v Zagrebu. Zadnji čas se je primerilo več slučajev navijanja cen kruha, zaito so bile kazni proti navijalcem poostrene. Kakršnokoli službo želita dva mladeniča, ki sta brez posla, pridna, čvrsta, zanesljiva, sposobna za slugi ali kaj be Jo poslati na podobnega. Ponud-upiavo pod značko »Pridna in zanesljiva«. ► ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«. ŽAGO VENECIJANKO železne sestavne dele novejše konstrukcije z okovanim mostom vred, proda Karba, mehanik, Ljutomer. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«» Ciftimo zalogo do 20. februarja Izjemoma Najbolj el Najcenejše I HranilRBlmiižice ! prodate ali kupite najbolje potom moje pisarne Solidno poslovanje. Priložite znamkol Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Tel. 38-10 vezane, oreh furniran ponlzklhcenah, najmodernejše izdelane. otomane in modroce doclte pri tvrdkah 0. MflCflS-KčiiL SITM Holfoai nllttii.il Telefon 28-10 38-5$ je številka, katero pokličite pri naro-čevanju svojih oglase* o uQlase* navG*£xr# Ufta* •"'„r.v-iedS * — * .'S w " . * C J vw ? . Ai ^ ’ - :o -1 ' ' 3 Perje čohano « « gosje Puh sivi « beli . Blazine . . . Pernice . . . D 16.-« 36.-« 80,-150.-« 34.-« 90.- dalje « « « € « Posteljina — Zagreb Ilica 76/32 Vzorci brezplačno. NI IDEALNEJSEGA SREDSTVA ZA OTROKE, STAREJŠE LJUDI IN REKONVALESCENTE (PO OPERACIJI, PORODU, GRIPI I. T. D.) KOT J® S SADNIMI SOKOVI, MALINO,, LIMONO, VROČIM MLEKOM I. SL. RADENSKA JE NAJBOGATEJŠA NAŠA VODA PO RAZNOLIKOSTI ZDRAVILNIH SESTAVIN (JOD, LITO. KALCIJ, BROM, FOSFATI, MANGAN ITD.) SLEHERNEMU BO KAKA NJENA SESTAVINA SIGURNO DOBRODOŠLA I Izdajatelji Josip Fr. Knamč. — Uredniki Milan Zadnrk. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.