SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejemati velja:
Za celo Uto predplačan 16 (Id., za pol leta 8 (ld., za četrt leta i (14., sa jidta
mesec 1 (Id.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za cela leto 12 (Id., «a pol leta 6 (Id., za ietrt leta 3 (ld., ta jeden mesec 1 (ld. V LJubljani na dom pošiljan velja 1 (ld. 20 kr. več na leto. Poiamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema npravnlStvo in ekspedlclja v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice It. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, uviemfli nedelje in pramike, ob pol 6 ari popoldne.
i^Jtev. 145.
V Ljubljani, v petek 26. junija 1896.
Letnili XXXV.
navodilo ogerskim škofom.
V sredo smo objavili navodilo, katero je rimska kurija poslala ogerskim škofom.
To navodilo je v liberalnem taboru vzbudilo največjo nevoljo, najboljši dokaz, kako je bilo potrebno. Vsi liberalni ogerski listi naravnost zavračajo resne opomine rimske stolice ter v ognjeviti ogorčenosti trdijo, da so vsi opomini, vsa očetovska navodila odveč in nepotrebna, češ, da ogerska višja in nižja duhovščina je vedno izvrševala svoje dolžnosti.
Tako piše „Pester Lloyd":
„Navodilo je .mutatis mutandis' na las podobno onemu, katero je rimska kurija poslala nemškim škofom, ko je v Nemčiji nastal kulturni boj. Leto potem, ko so vstopili v veljavo novi cer-kvenopolitični zakoni, je kougregacija izdala podobne opomine ogerskim škofom, kar vsakdo tako tolmači, da smo na Ogerskem že v kulturnem boju; versko obsedno stanje je proglašeno v deželi. Tako je umevno, da vojskovodja vse svoje moätvo opozarja na vestno izvrševanje dolžnostij, tako je umevno, da kongregacija sega predaleč, česar bi ne storila za časa miru".
Vendar pa, piše dalje „Pester Lloyd", v deželi ni sledu kulturnega boja. Zato je obžalovanja vredno, da so pisatelji navodila v nasprotju s plemenito naklonjenostjo sv. očeta do Ogerske poslušali zlobne nasvete nepoklicanih in pristranskih oseb. Ne samo obžalovati, temveč obsojati moramo, da kongregacija daje svete in opomine ogerskim škofom o stvareh, ki ne spadajo izključno v cerkvene zadeve, temveč se tičejo državnih interesov. Eonečno naglaša vladin list, da navodilo namerava podkuriti kulturni boj. Iz vsega pa se vidi, da je navodilo jako poparilo ogerske vladne kroge.
„Bud. Hirl." meni, da navodilo pomenja pri-četek kulturnega boja, dasi se mora priznati, da so bili opomini na ogersko duhovščino že desetletja opravičeni. Po mnenji tega lista pa navodilo ne bode imelo nobenega vpliva, ker se ogerska duhovščina ne da primerjati z duhovščino druzih narodov. — Ogerska ni izključno katoliška, in s tem treba računati. Najbolj pa se repenči ta list zaradi točke, ki govori o pravicah vseh deželnih jezikov.
„Alkotmany", glasilo ogerske ljudske stranke pa piše:
„To navodilo iz Rima je orožje katoliške cerkve, katero bode uporabljala v skrajnih slučajih, ko bode pretila nevarnost cerkvi in vernikom. V tem slučaji nastopi cerkev z vso svojo veljavo ter zahteva strogo duhovsko disciplino in odločno vodstvo svetnih katolikov. Ko so se kovali proticerkveni zakoni, je sv. oče prosil in svaril; a sedaj, ko je država obrnila bodalo na srce cerkvi, ko hoče duhovščini omejiti prostost žive besede ter jo zapirati in uničiti: oglasi se star», slavni Rim, uvrsti duhovščino ter jej da povelje, da svoje stališče brani na smrt in življenje, in da je ubegli vojak, kdor zapusti svojo postojanko. Boli nas, da je Rim moral to storiti. A če je bil kateri višji ali nižji duhovnik, ki doslej ni poslušal opominov in prošenj, ta se naj sedaj vzdrami, odvrže naj vse ničeve pomisleke, kajti cerkev in domovina sta v nevarnosti. Ko je vsplamtel nemški kulturni boj, je kongregacija do-poslala nemškim škofom jednake opomine. Skoraj vsi duhovniki in škofje so poslušali opomine in se podvrgli cerkveni disciplini. Izgnali ali zaprli so one, ki so bili vsled tega v nasprotji s svetno oblastjo. To preganjanje je ustvarilo nemški centrum, ki je pod vodstvom pogumnega Windhorsta v desetih letih premagal Bismarcka ter priboril polagoma katolikom mnogo prejšnjih pravic." To so v res-
nici resne in pogumne besede katoliškega lista, ki bodo ohrabrile mnoge omahljivce ter jim odprle oči, da so bili na nevarni poti do popolne odvisnosti od požidovljenega javnega mnenja, katero narekujejo ogerski in dunajski židovski listi.
Dunajska „N. Fr. Pr.", ki pri vsaki priliki zagovarja mažarski šovinizem, 8 prstom kaže na dunajskega nuncija Agliardija kot provzročitelja rimskega navodila ter opozarja višje kroge na dunajske antisemite, ki so baje provzročili to „križarsko vojsko". Po naših mislih pa ni trebalo šele „zlobnih nasvetov nepoklicanih oseb," temveč je rimska kurija sama uvidela nujno potrebo, da v pomenljivem trenutku ogerske tisočletnice opozori na žalostne razmere, ki so se razvile v zadnjih letih ter končale s civilnim zakonom. Rimsko navodilo je zgodovinski dokument, katerega resnih opominov ne zaduše vsi plačani in prostovoljni židovski časnikarski težaki.
Kmetijske zadeve v državnem zboru.
(Spisal poslanec Pr. Po v še.)
(Dalje.)
Kužne živinske bolezni.
Važni so tudi predlogi kmetijskega odseka glede sredstev, katera bi se imela izvršiti v namen zatiranja raznih kužnih živinskih bolezni, ki delajo velikansko kvar in škodo našim živinorejcem. Še malo poznata je ta veda in kakor druge države, mora tudi naša skrbeti za ustanovitev pre-izkovališčnih znanstvenih zavodov, kateri bi zamogli podati sredstev toliko v zatiranje, kolikor v zabra-njevanje raznih kužnih bolezni.
Za kmetijsko gospodarstvo je glavnih pogojev to, da se mu zagotovi sigurnost produkcije in mar-sikater umen gospodar, ki si je prištedil kaj novcev,
LISTEK
«.~v~~n.-v.-n_
Izlet v Pompeje in na Vezuv.
(Spisal Fr. Kovačič.)
(Dalje.)
Od 1. 1500—1631 je Vezuv popolnoma miroval, kraterji so se zasipali, v kratkih letih je ozelenel, nastale so mlade šume, po katerih se je pasla goveda, kakor nekdaj ob času starih Rimljanov. V tem času se je pri Puzzuolih vzdignila iz zemlje gora „Monte Nuovo" in tudi sicilijanski vulkan — Etna — je neprenehoma deloval.
Dne 16. grudna 1631 se je zbudil iznenada strašen orjak, to je bila jedna najstrašnejših proval.
Gosti oblaki dima in pepela so ob belem dnevu zatemnili nebo in napravili temno noč, ki je sezala celo do Tarenta.
Do 500 centov težko kamenje je letelo 20 km daleč. Močen potres je še povečaval strahoto. Naposled se je sedem strug lave razlilo iz novega kraterja, ki je z grozno silo drla v ravnico in uničila Bosco Reale, Torre Annunziata, Torre del Greco, Resina in Portici. Do tri tisoč ljudij je v tej katastrofi izgubilo življenje.
Posebno močno je bruhal zopet I. 1707 od maj-nika do avgusta; gosti pepel je pokril na debelo napoljske ulice.
L. 1779 je razžarjeno kamenje letelo 700 metrov visoko. Pri provali I. 1794 je lava drla s toliko silo naprej, da se je pri Torre del Greco izlila v morje tako, da je morska voda daleč naokoli zavrela.
V	našem stoletju so bile osobito močne pro-vale 1, 1804, 1805, 1822, v decembru 1850, v maj-niku 1855, v juniju 1858, in zlasti 8. decembra 1861, ko je bilo mestice Torre del Greco popolnoma uničeno. To provalo je opazoval slavnoznani učenjak Aleksander Humboldt.
Potem je zopet miroval do novembra 1865, ko se je naenkrat silna lava razlila iz žrela. L. 1869 in 1870 je zopet miroval.
V	prosincu 1. 1871 je zopet začel bruhati in je posebno strašno delal od 24.—30. aprila 1872. Na vse strani je drla lava s strašno silo v dolino. 26. aprila zjutraj je prišlo veliko število radovednih gledalcev na Vezuv, kar iznenada izbruhne lava z večjo silo in jih je dvadeset pokopala v svoje goreče valove.
Drla je s tako silo naprej, da je v 12 urah pritekla pet kilometrov daleč in jeden kilometer na široko. V obče je pri teh provalah pokrila prostor od pet četvornih kilometrov.
Kamenje je letelo 1300 metrov visoko in je celo pri Cosenzi padalo na zemljo. Do tri milijone lir škode je napravila ta provala v obližju Vezuva.
Ta krater se je polagoma zasul, toda l. 1878 se je zopet odprl in od tega časa pridere skoro vsako leto lava na dan. Časniki so nam v zadnjih letih večkrat poročali o novih provalah, ki se pa ne morejo primerjati z velikimi erupcijami.*)
Za opažanje vulkanskih pojavov je na Vezuvu poseben meteorologični observatorij na nekem holmcu 676 m visoko. Ima tudi umeten stroj za opažanje potresov (seismograf).
Vračajoč se iz Vezuva, smo izbrali drugo pot. Prav kotali smo se v nižavo po strmem keglju ; na srečo se ni mogel nobeden pobiti, ker so se nam noge vdirale do kolena v zdrobljeno lavo in zrnasti pesek.
V globoki dolini, kakih 150 metrov pod kraterjem, smo našli velikansko polje nakopičene in deloma še goreče lave, katero je Vezuv zadnja leta izbruhal. Neznosna vročina je odsevala daleč okoli in ker je precej močno dežilo, slišalo se je čudno
Nekateri potniki si tukaj jajca pečejo, kuhajo vino i. t. d., mi smo si pa sušili premočeno obleko.
Počasno ugašuje razbeljena drobovina zemeljska, njena vročina sega do 1000° R, ko pride iz kraterja. Ko ugasne, je temno-rjava, ostra in krhka.
*) Ravno ko sem prepisaTal te vrstice, so prinesli časniki in popotniki glas, da Vezuv zopet močneje deluje, meče kamenje in lavo, toda v manjli meri.
/ ■
bi si nakupil lepšo plemeno živino, ko bi ga ne strašila nevarnost raznih kužnih bolezni, ki tako po-gostoma napadajo naše domače živali. In dejansko ne more se mu zameriti, ako ne vloži v nakup lepe pa dragocene plemene živali velik kapital, katerega mu brzo uničiti more kako nesreča, nastala n. pr. po kužni živinski bolezni. Prav temu, da imajo Švicarji zavarovalnice za živino proti kužnim boleznim, je pripisovati tudi v nemalem delu, da ondotna živinoreja stoji na visoki stopinji popolnosti.
V	ministerstvu za notranje zadeve imajo že mnogo materijala, statističnih podatkov, tikajočih se števila živine v celi državi, raznih bolezni, na katerih pogine največ živali — in skrbno urejujejo sedaj ta ogromni nabrani materijal v namen, da se izdela zakonski načrt za zavarovanje živine. Glavni predpogoj za vspešno delovanje zavarovalnice za živino proti nezgodam pa je, da se sploh strogo izvršuje veterinami zakon, ki, če se spolnuje, zamore dokaj pripomoči, da se zabranijo razne kužne bolezni. Odkar se je 1. 1883 zaprla pet, ali vhod govedi iz Rumunije in iz Ruskega v našo državo, posrečilo se je zatreti povsem prej tako pogostoma med našo živino zahajajočo govejo kugo, ki je pustošila silovito in za več sto milijonov goldinarjev škodovala naši državi. Sedaj je že deset let preteklo, da te kuge ni več med našo govedo.
Druga huda bolezen, ki je mnogo govede pobrala osobito v severnih deželah naše države, oso-bito tam, kjer krmijo govedo z odpadki iz sladkornih in žganjarskih tovarn — je pljučna kuga, vsled katere se je pogostoma zaprl vstop naši živini v Nemčijo. Vsled sklepa drž. zbora pred 3 leti, ki je dovolil c. kr. vladi, da sme odškodovati gospodarje, katerim pobije živino, če tudi le na sumu, da je ukužena po pljučni kugi — je vlada v tem oiiru jako vztrajno postopala in posrečilo se je s tem, da je skoro pojenjala poprej tako silno razširjena pljučna kuga med govedo.
V	to porabila je vlada v teh 3 letih 1,555.602 gl. in sicer povrnila je živinorejcem za pobite živali na Nižje Avstrijskem 93.278 gl., na Gor. Avstrijskem 22.655 gl., na Moravskem 423.822 gl., v Sieziji 23.000 gld., v Galiciji 28.698 gld., na Češkem 962.149 gld.
S tem, da se je povsem zatrla nekdaj strahovita goveja kuga, da je upati, da se tudi pljučna kuga zatre, je že dokaj storjenega v varstvo živinoreje in dan predpogoj za zavarovanje živine. Toda še treba doseči, da se ne bo tako pogostoma prikazovala in zanašala gobčna in parkljena bolezen pri govedi, rudečica pri prašičih, prašičja kuga i. t. d. Zato treba med drugim, da se ustanovi potreben tak zavod, ki se bo bavil s tem, da išče po sredstvih, s katerimi bi se dalo odpomoči tudi v teh boleznih. Tak znanstven zavod imel bi med drugim tudi opazovati razvoj raznih bolezni, n. pr. koliko časa traja inkubacijska doba (to je koliko dni traja vstrupljenje, dokler izbruhne bolezen) in to pri raznih boleznih, kajti dejansko se je pokazalo pri le-
Na solncu in dežju se polagoma razdrobi in tako nastane zrnasto kamenje, črn pesek in prah, ki pokriva ves Vezuv.	(Dalje sledi.)
Iz WorislLofen-a,
dne 22. jun.
(Dalje.)
Dne 10. junija sem zapustil dom ter odrinil proti Ljubljani. Povem naj, da sem moral 9 krat spremeniti vlak, prej ko sem došel v Worishofen. Vozil sem se čez Trbiž in Beljak v Lienz, prvo mesto na Tirolskem v pusterski dolini. Tu sem prenočil. Posebnega se mi ni pripetilo, le v Beljaku sem na kolodvoru stopil k trumi koroških Slovencev, vračajočih se s sv. Višarij. V sredi so imeli čisto mlado dekle iz Vrhnike, ki je rekla, da potuje v Ameriko, da ima tam sestro in da jo bo agent v Inomostu spravil naprej. Vsem se je to zdelo zelo sumljivo in svetovali smo dekletu, nevtegoma nazaj na Vrhniko iti, da ne pride v mrežo kakemu dekliškemu trgovcu, iz katere bi pozneje ne mogla lahko uiti. Kaj je storila ne vem, vlak je odkuril naprej ob Dravi proti Tirolam.
Sedel sem sam v železniškem vozu, nekoliko čmeren, kakor je bilo vreme čmerno, kajti vseskozi je pljuskal dež ob okna. Tudi sedaj ni nič boljše, dež vsak dan, kar je zelo neugodno za Kneippovce,
tošnji prašičji kugi, da veterinarne naredbe za dobo zaprtije niso zadostovale.
Določila se je namreč zaprtija za kontumacirane prašiče na 3 tedne in pokazalo se je, da je bolezen še le v 6 tednu izbruhnila.
Veda živinozdravilstva ima še dokaj razkriti, v to pa treba posebnega z vsemi znanstvenimi sredstvi oskrbljenega preiskovaličča in ako se le posreči izumiti to, da se pričetek kužnih boleznij zamore spoznati, bo s tem že mnogo doseženega, ker bo mogoče naglo že v pričetku zatreti nadaljno razširjatev kuge.
Takemu zavodu bi bila nadaljna naloga, pridelovati razni cepilni materijal, katerega bi živino-zdravniki po vseh deželah zamogli zanesljivo pristnega dobivati. Vspehi s cepljenjem prašičev proti vroči rudečici, šenu itd. so očividni in v novejšem času prihajajo tudi glede cepiva proti pljučni tuberkulozi govede kaj ugodna poročila. In prav glede te je želeti, da bi jo če ne povsem zatrli, vsaj zdatno omejili, to pa ne le v prid živinoreje same, ampak tudi v veliko korist človeštva, kajti dognana resnica je, da mnogo ljudij naleze tuberkulozo vsled mleka, povžitega od krav, bolnih na pljučah-tuberkulah, in žal, da je takih krav silno veliko, ter hočejo živino-zdravniški učenjaki celo trditi, da izmej starih krav jih je skoro četrtina tuberkulozno bolnih I
Da bi ta grozna številka veljala za vse pasme, dvomim, priznavam pa, da se nahaja zelo mnogo tuberkuloznih krav v Holandski in Simendolski goveji pasmi.
Kaj zanimive so sledeče številke, katere kažejo, kako previdno je osobito materam postopati glede dajanja mleka otročičem in mladini sploh. In da po mleku od tuberkulozne krave zamore otrok res dobiti tuberkulozno pljučno bolezen, je verojetno, kajti to je dognana stvar, da otroci, ki dobivajo mleko od mater ali am, bolnih na tuberkulozi, skoro vsi postanejo tuberkulozni.
Zato pa naj se izbirajo le mlade, popolnoma zdrave krave, od katerih imajo otročiči dobivati mleko, katero naj se tudi navadno prej zavre in le od povsem zdravniško preiskovanih in zdravo našlih krav se more mleko surovo rabiti.
Obsežna, od raznih zdravnikov po Tirolskem v vseh delih izvršena preiskovanja so pokazala, da je od otrok, ki so umrli na tuberkulozi, odpadlo v okraju Inomost 10 odstotkov na take, pri katerih se je dognalo ali konštatiralo, da so uživali mleko od tuberkulozno bolnih krav.
V okraju Bregenškem je sploh odpadlo 20 odstotkov, v Feldkirchenu 22 odstotkov! Nasprotno pa je število na tuberkulozi umrlih otrok v južnem Tirolskem, koder goje trto in olje in se žive le malo z mlekom, dokaj manjše in sicer v okraju Tridentskem 5 odstotkov, v Roveredskem 5 odstot., Tione 7 odstotkov.
Dognano je tudi, da zbole otroci, ki vživajo mleko od krav, zbolelih na gobčni in parkljenej kugi. Zato naj se osobito otrokom, četudi zavreto nikdar ne daje mleko od kužno zbolelih krav.
ki vseskozi bosi ali na pol bosi letajo v Worishofen-skem blatu.
V Lienzu sem prenočil zato, da sem se po dnevi vozil v trdnjavice Franzensfeste čez Brenner. Brenner je najnižji prelaz preko glavnega gorovja Alp (1370 m), znan že starim Rimljanom. L. 1772 je Marija Terezija oskrbela boljšo cesto, družba juž. železnice pa železniško črto, ki je stala 32 mil. gld. Ta železnica veže po najkrajši poti južno Nemčijo z Italijo in spada mej orjaška tehnična dela novejše dobe. Ima 30 predorov in 60 mostov, strmec od Sterzinga do vrh Brennerja 1 : 44, od vrha do Ino mosta 1 : 40. — Železnico je dovršil 1. 1867 K. pl. Etzel, kateremu je vrhu Brennerja ob železnici postavljen spomenik. Na vseh krajih štrle kvišku vrhovi visocih gora raznih oblik in imen.
Dne 17. junija sem ostal v Inomostu, ki je poleg Solnograda glede krasne lege najlepše mesto nemških Alp.
Ne bom opisoval, kaj sem vse tu znamenitega videl in občudoval, n. pr. grobni spomenik cesarja Maksa I. v frančiškanski cerkvi, grad Ambras, hribček Isel, na katerem je hrabri Andreas Hofer zbral vrle tirolske kmete in trikrat zaporedoma mesto Bavarcem iz rok izpulil itd. Zlasti sem bil vesel, da sem naletel na devetdnevnico v čast presv. Srcu Jezusovemu, ki se je obhajala v cerkvi oo. jezuitov v spomin posvečenja dežele Najsv. Srcu 1. 1796. — Cerkev je bila krasno okinčana in razsvetljena z
Iz teh razlogov stavi kmetijski odsek predlog, da se osnuje tak preiskovalen zavod, ki bo mnogo zamogel razkriti, kar je še sedaj nepoznatega.
Ako se posreči „tuberkulin* res vporabiti kot sredstvo proti tuberkulozi živine, storjen bo velik korak k boljšem in če bo tuberkulin tudi le v toliko pripomogel, da se bo z vcepljenjem v goved zamoglo zanesljivo spoznati, da je goved tuberkulozna, bo vsaj to pripomoglo, da se omeji taka živina.	(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 26. junija.
Mažari in tostranska polovica. V zadnjem času se je pričelo na ogerskih tleh živahno gibanje, naperjeno bolj kakor poprej proti tostranski državni polovici in njenim „pogubonosnim" — an-tisemitom. Na javnih shodih in v zbornici se na dolgo in široko slikajo nečuvene .krivice", katere provzročujejo avstrijski prebivalci „miroljubnim in za občni blagor vnetim Mažarom", vlada se kliče na pomoč zoper neukrotljive sovražnike in v kratkem se bodo osnovala društva, ki bodo z vsemi mogočimi sredstvi odbijala „neopravičene" napade z avstrijske strani. Poleg tega so pa proglasili „ljudski osrečevatelji" geslo, ki popolno zasluži, da je nekoliko natančneje razmotrivamo, glasi se namreč: „Ne kupujte v Avstriji, posebno na Dunaju" in „Ne prodajte jim ničesar." Ako primerjamo to geslo z onim protisemitov, ki se glasi: „Ne kupujte pri Židih," uvidimo takoj, kdo ima pričakovati koristi od gesla mažarskih prenapetežev. Veliki ogerski kupci in trgovci so, kakor v obče židje, in teh se že zdaj kolikor možno ogiba zavedno avstrijsko prebivalstvo, dobro vedoč, da ga žid vselej opehari in da je zanj veliko bolje, ako se ga popolno ogiblje. S tem geslom bomo torej Avstrijci popolno zadovoljni in se imenovali presrečne, ako bo našlo v vseh židovsko-mažarskih krogih povoljen odmev. Nasprotno bodo pa občutno zadeti ravno ogerski židovski trgovci. — Kje je našel kak ogerski žid bolj masten zaslužek, kakor ravno na Dunaju na žitni borzi in pri raznih kreditnih zavodih ? Ako pregledamo listine, na katerih so zaznamovane razne kride, najdemo nešte-vilno vrst ogerskih Židov, ki so pobegnili čez mejo z „mastnim zaslužkom", z namenom, da se ne prikažejo več. Iz tega je razvidno, da ne bodo trpeli avstrijski narodi nikake škode, ako se uresniči zgoraj navedeno geslo, pač pa sami židovski matadorji. Tostranska polovica pričakuje komaj trenutka, ko ne bode več delala konkurence moka iz ogerskih mlinov in raznovrstna živina, ki preplavlja avstrijske trge in tlači cene avstrijskim pridelkom.
Ogerska poslanska zbornica je imela predvčeraj poslednjo sejo v tem zasedanji. V tej seji ni imela zbornica nikakega druzega opravila, nego da sta posl. Hollo in Meszlenyi razodela svojo veliko nejevoljo nad odgovorom ministerskega predsednika na njuni interpelaciji. Na to se je seja zaključila in s tem tudi pomladansko zasedanje in sicer to-
električnimi lučmi — Inomost ima električno razsvetljavo, tudi mali "Worishofen — kje smo še mi. — Ljudstva vse polno, že jedno uro pred začetkom so bili vsi prostori zasedeni.
Začela se je pobožnost vsak večer ob lltS. uri Najpopreje se je soglasno zapela nalašč v ta namen zložena pesem. Vsak je imel v roki listek s tekstom in peli so zelo lepo in navdušeno, da se je cerkev tresla. — Po pesmi je stopil na prižnico jezuit dr. Zenker, tirolski rojak, nalašč v to poklican iz Prage, poprej akademični pridigar v Inomostu. Ze dolgo nisem čul tako lepega govora: misli, besede, glas govornikov, povdarki, akcija — vse popolno, dovršeno. Povedal je, kako je bila tirolska dežela pred 100 leti v nevarnih časih posvečena presv. Srcu Jezusovemu in zgodovinski dokazoval, kako je ravno udanost temu božjemu srcu rešila Tirolsko v najbolj kritičnih položajih. Govoril je navdušeno, vse je bilo ginjeno in si brisalo solze z očij. „Ljubimo domovino" — je rekel — ki ima tako slavno zgodovino, a ljubimo tudi kat. Cerkev, drugo nadnaravno domovino, ki Las je pri sv. krstu rodila, pod katere skrbjo smo vzrasli. In to ljubezen pokažimo z živo vero iu z zvestim spolnjevanjem zapovedi!
Po pridigi so bile litanije o presv. Srcu, potem je moški zbor zapel neko pesem o tem predmetu veličastno, — še sedaj mi zveni v ušesih ; na koncu blagoslov.
krat brez kraljevega odloka. To daje povod nekaterim listom, da pišejo o eventuelnem predčasnem razpuščenju ogerskega parlamenta. Po mnenju nekaterih časnikov je namreč mogoče, da se skliče poslanska zbornica k izvanredni seji, v kateri se naznani poslancem, da so odslužili poslaniško dobo. Ta misel je tem verojetneja, ker se tudi v uradnih krogih zatrjuje, da se vrSe nove volitve meseca oktobra.
Za dopolnilne volitve v Belgiji, ki se vršč 5. julija za poslansko zbornico, se vršč po mestih in deželi velike in vsestranske priprave. Volilna borba je že v polnem toku. Stojita si nasproti krščanska in socijalistična stranka, ki izgublja polagoma vedno več tal mej belgijskim prebivalstvom. V mestih, koder so imeli socijalisti pred kratkim še moČDo zaslombo, imajo vedno manj vpliva, kajti odtujujejo se jim ne samo meščani, marveč tudi uradniki in učitelji, ki so bili pred malo časom še zvesti pristaši socijalne demokracije. V mestih torej ne morejo imeti socijalisti nikake nade na zmago, nasprotno pa dobivajo več tal mej kmečkim prebivalstvom, posebno pa v biuseljski okolici in v okrajih vestflanderskem in brabantskem. V poslednjih okrajih se pred nedavnim časom niti liberalci niso upali postaviti svojih kandidatov, sedaj pa že z velikim vplivom rogovilijo vredni potomci Marksa in En-gelsa. Vkljub temu je še dovolj upanja, da se tudi volilci v kmečkih okrajih jednako svojim sovrstnikom v mestih oproste socialističnih spon ter pokažejo židovskim hlapcem, da ue marajo trobiti v njihov rog.
Kretansko vprašanje. V zadnjih poročilih smo pojasnili delovanje grške vlade za zatirane prebivalce na otoku Kreti kakor tudi zahteve kretan-skih zastopnikov v zadevi tega važnega vprašanja, ki so zapopadene v takozvani kalepški pogodbi. O posamnih točkah so se sedaj tudi posvetovali zastopniki evropskih velevlastij ter sklenili, da ne bodejo poprej mirovali, dokler turška vlada ne izjavi, da bode ustregla vsem določbam. Vodstvo te diplo-matične akcije je prevzel avstro • ogerski poslanik baron Galice, ki kaže veliko naklonjenost zatiranemu prebivalstvu. Jako pomenljivo je tudi, da so vsi ostali zastopniki dobili od svojih vlad nalog, da morajo vspešno podpirati korake avstro-ogerskega poslanika. Poleg odobren j a določil imenovane kalep&ke pogodbe zahtevajo poslaniki, da se v najkrajšem času skliče narodna skupščina, na kateri se bode razmotrivalo vprašanje o avtonomiji otoka Krete po vzgledu one na otoku Samos, in da se s posebnim odlokom pomiloste vsi politični kaznjenci ter na ta način postavijo meje obestranskemu nasprotstvu. Kolika krivica se godi prebivalcem Krete že z ozirom na samostojnost, katera jim je bila zajamčena 1. 1878, je najboljši dokaz, da se od i. 1889 ni sklicala še nobena narodna skupščina in da so vsi dohodki potovali v turško vladno blagajno, iz katere prebivalstvo ni dobilo niti vinarja.
Nemiri v Mali Aziji. Poleg že znanih vstaj v Zeitunu ter na otoku Kreti se pojavljajo v novejšem času veliki nemiri tudi mej maloazijskimi Drusi, posebno v mestih Hauran in Suweida. Število vstašev v teh dveh krajih znaša po poročilih iz Carigrada 7000 do 8000, v resnici jih je pa gotovo še več. Da bi udušila ta upor, je odposlala turška vlada 23. t. m. 25 Redif-batalijonov, od katerih jih je bilo šest odmenjenih za Kreto. Govori se, da je ondotna turška posadka v veliki nevarnosti in daje več javnih poslopij v Suweidi popolno razdejanih. Posadka vojakov v Kanaw»tu je popolno v oblasti vstašev in ako ne dojde v najkrajšem času zdatna pomoč, je po nji. Dosedaj je zaznamovati že več manjših bojev, v katerih so bili večinoma poraženi turški vojaki. V teh praskah so padli tudi trije štabni častniki. — V Mali Aziji sedaj skoro ni moči najti kraja, kjer bi vladale normalne razmere, prebivalstvo celega polotoka je v največji meri razburjeno. Splošne razburjenosti pa ne bo moči zatreti z vojaško silo, kakor meni v svoji zaslepljenosti turška vlada, marveč le potom pravičnih preosnov.
Dnevne novice.
V L j u bi j a u i, 26. junija.
(Za cesarja Ferdinanda,) ki je umrl dne 29. junija 1875, bode jutri ob 10. uri v stolnici slovesna sveta maša.
(Iz seje c. kr. deželnega šolskega sveta due 18. junija 1896.) Drugo učiteljsko mesto ua štiri-razrednici v Spodnjem Logatcu je dobil Alojzij Pin; drugo učit. mesto na trirazreduici v S ški Karol Ro-žanec, do sedaj v Špitaliču na Štajerskem ; učiteljsko mesto pod Gradom pri Novem mestu Franc Grai-land; stalno so nameščene Ivana Piller na peto in Roza Hfibal na drugo učiteljsko mesto v Postojni.
—	Začasno je vpokojena Gabr. Gogala na Raki.
—	Nekaterim dijakom iz okrožja kranjskega gimnazija se je dovolilo, da bodo smeli vstopiti v ljubljanske gimnazije.
(Dnevni red) izrednej seji občinskega sveta ljubljanskega v soboto 27. dan junija 1896, ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. 1. Predsedstvena naznanila. 2. Citanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. 3. Poročila pravnega in personalnega odseka: a) o dopisu deželne vlade glede pristojbin in odstot-nine od pravnih opravil, katera zadevajo odkup hiš in zemljišč v regulačne namene; b) o dopisu deželnega odbora radi dopolnitve darilne pogodbe, ki se tiče sveta pred muzejem; c) o prošnji zdravstvenih slug Nikolaja Rus in Ivana Košiček za , nagrado; č) o zadevi rekurza ml. Karola Tauzher gledč širine Novih ulic; d) gled6 oddaje razpisane službe blagajničnega praktikanta; e) o dopisu občinskega sveta v Brnu za odposlatev gospodskej zbornici avstrijskega državnega zbora prošnje gled^ občinskih doklad železnicam predpisanega davka. 4. Stavbinskega odseka poročilo: o prošnji Josipa Dr-mastije, da se opusti naprava projektovanih cest po njegovem, c. in kr. vojnemu erarju za zgradbo vojaške bolnišnice prodanem svetu v Vodmatu. 5. Policijskega odseka poročilo o kolesarskem redu.
(Knežji dvorec) z vsemi zemljišči in inventarjem je kupila na včerajšnji javni sodnijski dražbi kranjska stavbinska družba za izklicno svoto 42.227 gld. 30 kr.
(Premeščen) je gospod France F i n ž g a r, ka-pelan v Bohinjski Bistrici, začasno kot duhovni pomočnik na Jesenice.
(Vožne olajšave ua c. kr. državnih železnicah za katehete.) C. kr. generalno vodstvo je duhovnikom katehetom dovolilo one olajšave, kakor jih imajo c. kr. profesorji.
(Kako mrjo na Bledu tujci.) Na Bled je prišel iskat zdravja znani in imoviti 451etni Franc Leidinger, restavrater v Hotel de France na Dunaju. Zdravil ga je švicarski kalvinec Rikli, kateri se kot ino-zemec jako dobro počuti na slovenski zemlji. Leidinger je bil pri njem samo pet dni, dne 15. t. m. zvečer zboli za srčnim krčem, umira vso noč in v jutro 16. t. m. zatisne oči za ta svet. Nikomur ni bilo mar, da bi poslali po duhovnika. Rikli je v velikih skrbeh, kako spraviti mrliča v mrtvašnico, da bi njegovi kolonisti, katerih ima že kakih 50, ne izvedeli, kaj se je zgodilo. Zato prikriva mrliča ves dan in pozno zvečer ga d4 odpeljati najprej po jezeru na čolnu in potem še-Ie po cesti na pokopališče. Tukaj je ležal mrlič štiri dni. Nihče njegovih sorodnikov ali prijateljev ni prišel k blagoslovljenju trupla, katero se je dne 19. t. m. popoldne odpeljalo na Dunaj. Tako mrjo na Bledu tujci.
(Za spomenik pokojnega kanonika Klnna) je darovalo katol. polit, društvo 25 gld. — Nadaljni event. darovi naj se blagovole pošiljati odboru kat. polit, društva, oziroma blagajniku g. Feliksu S t e g-n a r j u ali pa našemu uredništvu.
(Iz Velesovega.) [Izlet.] Tukajšnja šolska mladina je dne 17. t. m. pod vodstvom svojega gosp. učitelja napravila izlet. K temu izletu se je pridružila tudi šolska mladina iz Olševka pod vodstvom gospoda župnika A. Volca. Izlet je bil namenjen na Možjance, vsled slabega vremena bilo je treba pretrgati pot ter se ustaviti v Olševku. Izleta se je udeležilo 112 otrok obeh šol. Bili so dobro pogoščeni z jedili in pijačo. Po jedi se se vršile otroške igre in petje, koje oboje je vodil gospod učitelj J. Petkovšek. Pri obedu govoril je otrokom gosp. župnik A. Vole ter v prijaznih besedah spodbujal otroke k pridnosti in ubogljivosti. S trikralnim „Zivio I" na presvetega očeta in presvitlega cesarja zapeli so otroci cesarsko pesem. Da se je izlet tako dobro obnesel, bodi v imenu šolske mladine izrečena srčna zahvala nekaterim dobrotnikom, kateri so raz-ven otroških doneskov še posebej darovali v ta na-
men. Ti dobrotniki so : Č. g. Blaž Petrič, župnik iz Velesovega, je daroval 1 gld., Jan. Sajovic (Gri-šič) 1 gld., Jak. Koželj (Olševk) 1 gld., J. Sajovic ml. 40 kr., Jož. Dolinšek (Olševk) 20 kr., Mihael Stempihar 20 kr., Andrej Zamer (kovač v Olševku) 20 kr. Nadalje gre hvala nekaterim dekletom iz Olševka in drugim, ki so pomagale, tolikanjemu številu otrok skuhati jedila in otrokom streči. Hvala gre posestniku Mih. Kernu vulgo Stirohu iz Olševka, ki je prepustil prostore, da so mogli otroci pod streho jesti. Prepevaje so šli naposled otroci proti domu ter se razšli, svesti si, da jim ta dan ostane v trajnem spominu.
(Iz Polh. Gradca) 24. junija. [Raznoterosti.] Ker se je uže nekaj gradiva nakupičilo, ga Podgrajci tudi radi pošljemo med svet. Osnovala se je pri nas Raiffeisnova posojilnica, koje načelnik je župnik, č. g. J. Laznik. Šteje uže 34 udov. Združena je s Crnoviško občino. Število je res majhno, a upati je, da se pomnoži. Imamo še dobre gospodarje, ki se branijo pristopiti tej tolikanj koristnej zadrugi. Krivi temu so hujskači, češ, saj dobiš denar, kjerkoli hočeš na posojilo. Dal Bog, da bi to naše dete pro-cvitalo in krepko rastlo I Kakor znano, bodemo 2. avgusta imeli birmo. Ker že ni bila 7 let, nadejati se je obilnega števila birmančkov in botrčkov. To bodo pele orgeljce in piščalke! V zadnji tretjini m. augusta bodemo tukaj obhajali 100 letnico našega za cerkveno petje velezaslužnega, pokojnega skladatelja, Gregorja Riharja. Dan in vspored slavnosti se bode še m. julija objavil. Tudi povodom te redke slavnosti nadejati se je obilne vsestranske udeležbe v našem „Gorskem zakotji". V torek, 23. dan t. m. okoli Vsi L ure dopoludne gorelo je na Selu, župnija Polhovgrajska, po domače pri Pečanu. Pogorela je hiša. Pravijo, da je najbrže zapalil kateri izmed mimoidočih vojakov, ki so imeli svoje vaje od Polhovega gradca čez Selo proti Skofji Loki. Naj bi višji vojaški krogi strogo prepovedali vojakom, ki imajo svoje vaje po hribskih seliščih, kaditi mimo lesenih, s slamo kritih poslopij. Cesto se zgodi, da vrže tak vojak še gorečo smodko ali cigareto v kako slamo, ne zmeneč se za pretečo nevarnost. Davica, katera se je pri nas uže od prosinca sem oglašala ter aprila in maja tudi dokaj mladih bitij iz šolske mladine pokosila, sedaj pojenjuje. Vsako drugo leto skoraj obišče nas kaka epidem. bolezen. Kako neogibno potreben bil bi nam in sosed, hribovskim občinam zdravnik s sedežem v Polh. gradcu ! Dokaj posla bi imel. Radostno bi ga vsak bajtar pozdravil. Pa čemu tarnam in vpijem v puščavo — še izprašane „babice" nima naša tako obsežna župnija; čemu bi nam bil še zdravnik ? ? Vodovod se nam obeta, ako bodemo pustili šnops in marljiveje pili vodo. Prav je.
(Zdravstveno stanje v Ljubljani) od 14. junija do 20. junija 1896. Novorojenih 12, vmrlih 7. Med njimi za vratico (davico) 1, jetiko 2, za raznimi boleznimi 4 ; med njimi 2 tujca in 3 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škarlatico 7 in vratico 12.
(Novi brod čez Savo.) C. kr. deželna vlada je posestniku Mat. Kunstu iz Spod Ribčev, okraj Kamniški, dovolila za pet let brod čez Savo.
(Obsojen.) Zaradi javnega nasilstva bil je pri deželnem sodišču obsojen v 3 mesečno težko ječo dne 24. junija Janez Perne iz Repenj, ker je napadel dne 15. aprila s sekiro v službi deželnega da-carja Janeza Porent-a. Sodniki so mu privrgli vsakih 14 dnij post. Plačati bo moral tudi stroške. — Imenovani „kontrobantiral" je že dalje časa z vsemi pijačami.
(Poskusen samomor.) Slaboumni posestnikov sin Fr. Škerlj iz Zarečice, občine Trnovo, se je 21. t. m. z britvijo nevarno ranil.
(Vtouii je) včeraj popoludne v Ljubljanici kakih 6 let stari sin gosp. Josipa Verovšeka. Nesrečnež je padel raz zidanega mostu v Kurji Vasi ter je nekaj časa klical na pomoč, a ker ta ni bila pravočasno na mestu, je našel smrt v valovih. Vsi poskusi, ga
zopet oživiti so se izjalovili.
*
* *
(Birina v lavaut. škofiji) bo 28. junija v Ma-renbergu, dne 29. jun. v Muti, 30. jun. v PerniČah, 1. julija v Soboti, 2. jul. v St. Jerneju, 4. jul. na
Wien,
I Bezlrk, Stefa nsplata
Nr. 11, Parterre
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
Menic in vrednostij
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
Eemšniku, 5. julija na Breznu in 6. julija pri Sv. Ožbaltu.
(Norice s Štajerskega.) Župnijska cerkev v Po-ličanah bo posvečena 30. julija. — Minulo sredo se je poročil pasar g. Karol Tratnik z gdč. Fil. Kre-garjevo. — Volilski shod skliče dne 29. junija dež. poslanec dr. Jurtela pri sv. Marjeti nižje Ptuja v gostilni Miklovi ob treh popoludne. — Na kresni dan je silno debela toča padala po Rogatcu in okolici, tako da je drobila opeko na strehah. — Dne 5. julija ob treh popoludne prirede v Smartnu na Paki v gostilni „pri pošti" srečolov na korist društva za zidanje cerkve. — Gosp. Jernej Pernat, kaplan pri Veliki Nedelji je prestavljen k Sv. Ilju pod Turjakom in gosp. Andrej Bračič od Sv. Ilja k Veliki Nedelji. Gosp. Alojzij Rožman, kaplan v Ko-
strivnici je stopil v začasni pokoj.
*
* *
(Obsojen urednik.) Dne 23. in 24. t. m. je bil pred porotniki obtožen g. Anton Jakič, urednik „II Pensiero Slavo" ; obtožnica pravi, da je razžalil za-darskega načelnika Trigarija, grajajoč ondotno občinsko upravo. Urednik Jakič je bil obsojen na osem mesecev ječe, pravdne troške, denarno kazen 300 gl., in izgubo kavcije 150 gld. Zastopnik obsojenčev je prijavil ničevno pritožbo. — Urednika Mate Mandiča, ki je bil pred par meseci obsojen na dva meseca v ječo, je vsied pritožbe najvišje sodišče oprostilo.
(Nadobuden dijak.) Iz Zemuna se poroča nekemu zagrebškemu listu, da je zavratno napadel dijak četrtega razreda ondotne realke, Miloševič, svojega profesorja za matematiko zato, ker mu je zapisal neugoden red. Mladi zločinec je ustrelil s samokresom na profesorja ; ker ga ni zadel, je planil k njemu ter ga s samokresom nevarno ranil na glavi. Profesorja so odvedli v bolnišnico, napado-valca pa v ječo. — Zopet nov sad novodobne brez-verske šole.
Društva.
(Akademično tehnično društvo „Triglav" v Gradcu) javlja, da priredi v soboto, dne 27. junija svoje IV. redno zborovanje v gostilni „zur Dreifaltigkeitssiiule", Karmeliterplatz. Dnevni red zborovanja je sledeči: 1. Citanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo častnega soda. 4. Slučajnosti. Začetek ob 8. uri zvečer.
Telegrami.
Dunaj, 26. junija. Presvetli cesar je daroval za budimpeštanske reveže 4000 gld.
Dunaj, 26. junija. Gospodska zbornica je rešila v današnji seji vse predloge dnevnega reda, mej temi tudi zakon glede triodstotnega posojila za Kranjsko povodom potresne katastrofe. Ministerski predsednik grof Badeni je na to po cesarjevem povelju zaključil pomladansko zasedanje.
Lino, 26. junija. V kaznilnici Garsten je navstala revolta. Dve kompaniji lovcev sta odšli, da napravita red.
Petrograd, 26. junija. Včeraj je odšel v Moskvo minister za javni promet, da pregleda progo od Moskve do Carigrada, po kateri se pelje car 27. t. m. Slovesen vhod v mesto izostane.
Rim, 26. junija. Včeraj se je vršil slovesni javni konzistorij v „Sala regia", pri katerem je papež izročil kardinalski klobuk
novim kardinalom, mej drugimi Sembrato-viču iz Levova in dr. Hallerju iz Solno-grada.
Rim, 26. junija. V italijanski koloniji Eritreji je nastala neznosna vročina, ki je dosegla 50 do 55 stopinj Celzija. V Kassali morajo vojaki, ako hočejo spati, z vodo namočiti posteljno opravo.
London, 26. junija. Iz Jokohame se poroča, da jo pri zadnji povodnji nezgodi našlo smrt 27.000 ljudij, poškodovanih je bilo pa
8000.
Havana, 26. junija. Španjski vojaki so v dveh bitkah premagali vstaše. Poslednji so izgubili 35 mož, mej njimi vodjo Octavija Hernandez.
Svilnati damasti 65 kr.
do gld. 14*65 meter — istotako tudi črna, bela in barvena Hennebergova «vila od 35 kr. do gld. 14-65 meter — gladka, progast», križasta, vzorčasta, damasti itd. (okolu 240 raznih kakovostij in 2000 raznih barv, vzorcev itd.) poštnine in carine prosto na dom. — Vzorci obratno. — Dvojnati pismeni porto v Švico.	30 9—5 6
Tovarne za svilo G. Henneberg
c. in kr. dvorni zalagatelj, Curlh.
s^ Preizkusili in priporočili
so sloviti vseučiliščni profesorji in zdravniki
tinkturo za želodec lekarja Plccolija v Ljubljani (Dunajska cesta),
katera je ugodno učinkujoče, želodec krepčujoče, slast in pre-bavljenje pospešujoče in telo odpirajoče sredstvo. — Steklenicica velja 10 kr.	121 (50-19) 1
Tujci.
24. junija.
Pri Slonu: Weber, Ornstein, Winter, Sovine iz Gradca.
—	Heckendorn, Santi iz Trsta. — Waniczek, Löwy, König, Weinberger, Sabkath, Brunner, Gradar, Fischer z Dunaja. -Poljanec iz Žirov. — Vošnik iz Šoštanja. — Muri s Koroškega.
—	Nauheim iz Prankobroda. — Lenček iz Blance. — Stern iz Lipsije.
Pri Maliču: Fischer, Orszay, Hammel, Schweighofer, Lihotzky, Ritsehl, Dubsky, Kreutner, Oresnig z Dunaja. — Schutz iz Trsta. — Goldstein, Disler, Makuc iz Gradca. — ITadmin, Resch iz Kbensee-a. — Mottony iz Nötseh-a. Pri Hoy du: Jegljič z Dovjega. Pri Juinem kolodvoru: Golješček iz Gorice. — Hetlman iz Trsta.
Pri Bavarskem dvoru: Schneller iz Koprivnika. — Lacker iz Gor. Mozelja. — Strebel iz Norimberka. -- Totter, Wafchiezek z Dunaja.
Pri avstrijskem caru: Košir iz Preserja. — Schuller iz Boh. Bistrice.
Meteorologidno poročilo.
2o
26
čas opazovanja
9.' zvečer
7. zjutraj 2. popol.
Stanje barometra v mm
Hfz
Temperatura po Celziju
Vetrovi
Nebo
~T7-o j si. sever | 3iž
729 2	16-9 I si. ssvzh. I oblačno 19 5
729 7	17-2 I sr zah. [ dež
Srednja včerajšna	temperatura 17-7°	in za 1-0° pod normalom.
JÍ i
O
S™ »
468 1-1
Zalivala.
Povodom izleta šišenske šolske mladine na Rožnik dne 24. t. m., na kateri dan je prejelo tudi več šolskih otrok prvo sv. obhajilo, darovali so gg. b r a t j e K o s 1 e r piva, gosp. J. C. Ju vančič vina, gospe Ana Knez in Ana Juvančič pa obilo kruha. — Tem blagim dobrotnikom, kakor tudi vsem onim šolskim prijateljem, ki so z denarnimi doneski pripomogli, da se je do 200 šolskih otrok primerno pogostiti moglo, izrekata podpisana najtoplejšo zahvalo. Povrni Bog!
V Šiški, dne 25. junija 1896.
Janez Jeras,	Ant. Javoriek,
predsednik kraj. šol. sveta.	šolski voditelj.
Zavarovalno društvo „Unlo oatholloa" liče pod jako ugodnimi pogoji marljivega, poštenega in spretnega
veščega slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi.
Lastnoročno pisane prošnje sprejema do 1. JnllJa t. 1 glavni zastop „Unlo oatholloa" v Ljubljani, Kongresni trg št. 17. ___ 459 5—4
Za gozd blizo Zagreba liöe se
gozdni čuvaj (Waldhüter),
oženjen, zmožen slovenskega ali hrvatskega jezika, ki zna tudi brati in pisati.
Ponudbe sprejema: V. Gasparln v Zagrebn, Tren-kova ulica, Gabričeva kuča.	461 3—3
pripravljen iz gorskih malin z najboljšo vonjavo itd. X kg. v steklenici 65 kr., pol kg. 35 kr.
Lekarna Trnkoczy,
T^jubljana. 447 2
Vsakdanja razpošiljatev s pošto.
.SHSHSEETBSSE
423
Vsled podiranja hiše
A v Spitalskih ulicah št. 6 ^
U	se je pričela popolna	U
i
fl
ft s razprodaja manufakturnega blaga i ft
Fr. Petrič-a.
f K
rH
ft
flj Prodajalo se bode pod tovarniško ceno ^ WRT Le kratek čas.	^
S i
Dunajska t> o !• z a.
Dn£ 26. junija.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4*.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
101 gld. 30 kr.
101 122 101 122 98 954 349 119 58 11 9 44 6
35 60 15 90 90
50 95 80 76 53 50 65
Dn6 25. JnnlJa.
4% državne srečke i. 1854, 250 gld. . . 6* državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
41$ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4$ Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne ieleznice 3% .
„	„ južne železnice b% .
„	„ dolenjskih železnic 4 %
144 gld. 30		
155		50
189		50
99		—
138		25
126		50
106		75
112		—
98		50
99		25
223		50
169		75
129		50
99	n	50
Kreditne srečke, 100 gld........199
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	137
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld........69
St. Gen6is srečke, 40 gld.......69
Waldsteinove srečke, 20 gld......61
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld.	156
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3395
Akcije tržagkega Lloyda, 500 gld. . . .	416
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	102
Dunajskih lokal, železnic delniška družba	61
Montanska družba avstr. plan.....77
Trboveljska preraogarska družba, 70 gld. .	158
Papirnih rabljev 100........127
gld. - kr.
75 . 25 .
75 , 75 '
M" Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje z» igube pri irebanjih, pri iižrebanj«
najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev narofiil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„IE ERC V H"
WolizeilB it. 10 Dunaj, liriihilfintram 74 B.
jf Pojasnila TEB6 v vseh gospodarskih in flnsnčnlh stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špskulsoi|skih vrednosti',fc MPirjsv in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega oorestovanja pri popolni varnosti B0- naloženih fflavnic.