socialno delo letnik 35 - december 1996 - št. 6 visoka šola za socialno delo ljubl¡ana Izdajateljski svet Vika Beve Vito FlalУи ^ ^ tr . . Andreja Kavar Vidmar UPOŠTEVANJE DRUŽINE V DELOVNEM PRAVU UVOD V družboslovni literaturi se v zadnjem času pogosto pojavljajo teme, kot so us- klajevanje delovnega in družinskega življenja, družini prijazno delovno okolje, delavci z družinskimi obveznostmi in podobno. Ljudje postajajo vedno bolj občutljivi za kakovost življenja nasploh, kamor sodi tudi razmerje med svetom dela in družino. Usklajevanje delovnega in družin- skega življenja je načeloma spolno nev- tralno, vendar se praviloma povezuje z vprašanjem zaposlovanja in dela žensk. Prevladujoči model delitve domačega dela in skrbi za otroke je tak, da ženskam navadno nalaga večja bremena. Nara- ščanje občutljivosti za pravice človeka, med katerimi je ena prvih enakost pred zakonom, in naraščanje deleža žensk med zaposlenimi sta potrebo po usklajevanju delovnega in družinskega življenja še ok- repila. ' Moderni management se vedno bolj zaveda pomena družine za delavce in za uspešnost podjetja. Vendar to vprašanje ni novo. Delovno pravo je že v svojih začetkih vsebovalo norme, ki upoštevajo družinsko življenje delavcev, npr. omeje- vanje nočnega dela žensk. Tudi danes je delovno pravo tista pravna disciplina, ki vsebuje največ norm o upoštevanju dru- žinskih razmer zaposlenih. Pravna podlaga upoštevanja družin- skih razmer delavcev na področju dela je pomembna za socialno delo v podjetjih. Pomoč delavcem pri reševanju težav, ki jih imajo v zvezi z delom, je po zakonu o socialnem varstvu (11. in 18. čl.) storitev socialnega varstva. V prispevku nameravamo prikazati delovnopravne norme, ki v Sloveniji ure- jajo usklajevanje delovnega in družinske- ga življenja, jih ilustrirati z nekaj podatki iz drugih držav in spodbuditi razmišljanje o obstoječi in bodoči ureditvi. PREGLED PRAVNIH VIROV Za razmerje med delovnim in družinskim življenjem so pomembne nekatere določ- be Ustave republike Slovenije iz poglavja o človekovih pravicah in temeljnih svo- boščinah. V Sloveniji so vsakomur zagoto- vljene enake človekove pravice in temelj- ne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično in drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izo- brazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Zagotovljena je svoboda dela. Vsakdo prosto izbira zapo- slitev. Vsakomur je pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto. Država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to var- stvo potrebne razmere. Starši imajo pra- vico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Delovna razmerja delavcev, ki delajo pri organizacijah in delodajalcih v Repub- liki Sloveniji, se urejajo v skladu z ratifici- ranimi mednarodnimi konvencijami, za- konom o temeljnih pravicah iz delovnega 495 ANDREJA KAVAR VIDMAR razmerja (ZTPDR, ki se uporablja kot re- publiški zakon), zakonom o delovnih raz- merjih (ZDR), kolektivnimi pogodbami oziroma splošnimi akti. Od uveljavitve ZDR 24. 4. 1996 se je pravni sistem delov- nih razmerij temeljito spremenil. Slove- nija je postala samostojna država, sprejela je ustavo, postala članica Mednarodne or- ganizacije dela, sprejela je konvencije MOD, ki jih je ratificirala nekdanja Jugo- slavija, sprejela je vrsto zakonov, ki pose- gajo na področje dela, sklenjene so bile številne kolektivne pogodbe (Žužek 1994: 8). Področje dela še ni sistematično urejeno in usklajeno s spremembami v političnem in gospodarskem sistemu, kar povzroča pravne probleme in številne de- lovne spore. Kolektivne pogodbe (v nadaljeva- nju: KP) združenja delojemalcev (sindi- kati) in delodajalcev, v okvirih, ki jih postavljajo državni predpisi, podrobneje urejajo pravice in obveznosti delavcev. KP so lahko za delavce ugodnejše kot zakon, ne smejo pa predvidevati manjših pravic. Na območju države veljata splo- šna kolektivna pogodba za gospodarstvo (SKPG) in kolektivna pogodba za nego- spodarstvo (KPNG). V veljavi je 30 KP za posamezne dejavnosti in dve KP za po- klice (zdravniki in novinarji). KP so za položaj družine zanimive v dveh pogle- dih: kot avtonomni pravni viri in kot izraz pojmovanj, ki jih imajo o družini sindikati in delodajalci. Način, kako so pogodbeni partnerji upoštevali družinsko življenje delavcev, izraža posebnosti posameznih dejavnosti, praktične probleme, razmerja moči in stališča o družini in o delovni in družinski vlogi delavcev in delavk, mater in očetov. V nadaljevanju bomo najprej povzeli tiste konvencije Mednarodne organiza- cije dela (MOD), ki so pomembne za obravnavano temo, nato pa bomo, sledeč sistematiki ZDR, prikazali tiste institute delovnega prava, pri katerih slovenska zakonodaja in KP urejajo posamezne vidike usklajevanja delovnega in družin- skega življenja. KONVENCIJE MEDNARODNE ORGANIZACIJE DELA Slovenija je ob vključitvi v Mednarodno organizacijo dela z aktom o notifikaciji nasledstva (Ur. 1. RS 54/92, MP 15/92) sprejela obveznosti iz konvencij MOD, ki jih je ratificirala nekdanja Jugoslavija. Za obravnavano temo so pomembne kon- vencija št. 3 o zaposlovanju žena pred in po porodu iz leta 1919, ki je bila leta 1952 revidirana s konvencijo št. 103 o varstvu materinstva, konvencija št. 45 o zaposlovanju žensk pri podzemeljskih de- lih v rudnikih vseh kategorij, konvencija št. 89 o nočnem delu žensk v industriji, konvencija št. 111 o prepovedi diskrimi- nacije pri zaposlovanju in konvencija št. 156 o enakih možnostih delavcev in de- lavk in njihovem enakem obravnavanju (delavci z družinskimi obveznostmi). Posamezne konvencije MOD se ne prile- gajo več povsem sodobnim družbenim, ekonomskim in tehnološkim razmeram. Na nekaterih področjih je nacionalna zak- onodaja presegla raven pravic, predvide- nih s konvencijami. V vsakem primeru pa konvencije predstavljajo mednarodno pravno garancijo določenega položaja de- lavcev in delavk. KONVENCIJA ŠT. 103 O VARSTVU MATERINSTVA Konvencija št. 103 priznava ženskam pravico do porodniškega dopusta in do prekinjanja dela zaradi dojenja. Vsaka ženska, za katero velja kon- vencija, ima pravico do porodniškega dopusta na podlagi zdravniškega spriče- vala, v katerem je naveden predvideni da- tum poroda. Dopust mora trajati najmanj 12 tednov, od tega je treba najmanj 6 ted- nov izkoristiti po porodu. V času porod- niškega dopusta ima ženska pravico do denarnega nadomestila in zdravstvene pomoči. Zdravstvena pomoč zajema predporodno pomoč, pomoč ob porodu in po porodu. Izvaja jo diplomirana babi- ca ali zdravnik. Če je treba, se zagotovi bivanje v bolnišnici. Upoštevati je treba prosto izbiro zdravnika in bolnišnice. Višino denarnega nadomestila določi 496 UPOŠTEVANJE DRUŽINE V DELOVNEM PRAVU nacionalna zakonodaja tako, da je zago- tovljeno vzdrževanje matere in otroka v dobrih higienskih pogojih in na dostojni ravni. Ženskam, ki nimajo pravice do po- rodniškega dopusta, je treba zagotoviti socialno pomoč, če za to izpolnjujejo po- goje cenzusa. Če ženska otroka doji, je upravičena v ta namen prekiniti delo za eno ali več obdobij, katerih trajanje določi nacion- alna zakonodaja. Prekinitve dela zaradi dojenja morajo biti vračunane v delovnik in plačane, če tako določajo nacionalna zakonodaja ali kolektivne pogodbe. V času porodniškega dopusta je po- rodnici prepovedano odpovedati delov- no razmerje. KONVENCIJA ŠT. 45 O ZAPOSLOVANJU ŽENSK PRI PODZEMSKIH DELIH .. V RUDNIKIH VSEH KATEGORIJ Bistvo konvencije je vsebovano v 2, čle- nu: »Nobena ženska, ne glede na starost, ne sme biti zaposlena na podzemskih de- lih v rudnikih.« Nacionalna zakonodaja la- hko predvidi izjeme za osebe, ki so na vo- dilnih položajih; za osebe v zdravstvenih in socialnih službah; za vajence (smisel- no: vajenke), ki morajo zaradi strokov- nega izobraževanja opraviti določen del staža na podzemskih delih v rudnikih, in za vse druge osebe, ki morajo v določenih primerih odhajati na podzemska dela v rudnikih zaradi opravljanja del, ki niso fizična. KONVENCIJA ŠT. 89 O NOČNEM DELU ŽENSK V INDUSTRIJI Mednarodno urejanje nočnega dela žensk ima zgodovino že iz časa pred usta- novitvijo MOD. Na diplomatski konfe- renci 1. 1906 v Bernu je bila sprejeta konvencija o prepovedi nočnega dela žensk, ki jo je do leta 1914 ratificiralo 13 držav, med njimi Avstro-Ogrska. Prepo- ved nočnega dela žensk na slovenskem ozemlju je torej veljala že tedaj (Kyovsky, Radovan 1975: 186). Ko je bila leta 1919 ustanovljena MOD, je že na prvem zasedanju sprejela konvencijo o nočnem delu žensk. Konvencija iz leta 1919 je bila delno revidirana leta 1934 in nato leta 1948. Revidirano konvencijo št. 89 iz leta 1948 je ratificirala SFRJ. Značilnost konvencije št. 89 je, da nočnega dela žensk ne prepoveduje povsod, ampak samo v določenih dejav- nostih. Za industrijska podjetja se po tej konvenciji štejejo industrija vključno z ladjedelništvom, gradbena podjetja, rud- niki in kamnolomi. V teh pojetjih je nočno delo žensk, ne glede na njihovo starost, prepovedano. Izraz »nočni čas« pomeni po kon- venciji obdobje najmanj 11 nepretrganih ur, ki ga določi pristojna oblast in mora vključevati najmanj sedem neprekinjenih ur med 22. uro zvečer in 7. uro zjutraj. ^ Pri prepovedi veljajo tri vrste izjem: konvencija ne velja za ženske, ki so na vodilnih mestih ali na odgovornih mestih tehnične narave in za ženske, ki delajo v zdravstvenih in socialnih službah ter ne opravljajo fizičnega dela. Ne uporablja se v primeru prekinitve dela zaradi višje sile ter v primeru, ko je treba preprečiti kvar- jenje surovin ali drugih hitro pokvarljivih materialov. Če zaradi posebno resnih okoliščin zahteva nacionalni interes, se lahko prepoved nočnega dela žensk z od- ločitvijo vlade in po posvetovanju z zainteresiranimi organizacijami delodajal- cev in delavcev ukine. O ukinitvi pre- povedi mora vlada obvestiti generalnega direktorja Mednarodnega urada za delo v svojem letnem poročilu o izvajanju kon- vencije. Prepoved nočnega dela za ženske po konvenciji MOD št. 89 je po odločbi Evropskega sodišča (zadeva Stoeckel) v nasprotju s 5. členom Direktive Evropske skupnosti o enakem obravnavanju mo- ških in žensk na področju dela. Članice Evropske Unije, ki so ratificirale konven- cijo MOD št. 89, so jo dolžne odpovedati (Biagi 1995: 38). To bo morala storiti tudi Slovenija, če se včlani v Evropsko Unijo. Mednarodna organizacija dela priporoča ratifikacijo modernejše konvencije o nočnem delu št. 171. 497 ANDREJA KAVAR VIDMAR KONVENCIJA ŠT. 111 O DISKRIMINACIJI PRI ZAPOSLOVANJU IN POKLICIH Konvencija št. 111 iz leta 1958 sodi v skupino konvencij, ki se nanašajo na te- meljne človekove pravice. Konvencija št. 111 kot diskriminacijo definira vsako razlikovanje ali dajanje prednosti na te- melju rase, barve, spola, vere, političnega prepričanja, nacionalnega ali socialnega porekla, ki izniči ali ogroža enake mož- nosti ali postopek pri zaposlovanju ali poklicih. Za diskriminacijo se ne štejejo posebni ukrepi varstva ali pomoči, ki jih predvidevajo druge konvencije ali pripo- ročila MOD. Vsaka članica lahko opredeli kot nediskriminatorske vse druge potreb- ne ukrepe v korist posebnih potreb oseb, ki jim je splošno priznano varstvo ali posebna pomoč nujna zaradi spola, sta- rosti, invalidnosti, družinskih dolžnosti in socialne ali kulturne ravni. Diskriminacija delavcev z družin- skimi obveznostmi v tej konvenciji še ni izrecno prepovedana, lahko jo pre- povedo države članice same. ^;'^ ' ' * KONVENCIJA ŠT. 156 - O ENAKIH MOŽNOSTIH DELAVCEV IN DELAVK IN NJIHOVEM ENAKEM OBRAVNAVANJU (DELAVCI Z DRUŽINSKIMI OBVEZNOSTMI) Konvencijo št. 156 je Generalna konfe- renca MOD sprejela leta 1981. V pream- buli ugotavlja, da konvencija MOD št. 111 o diskriminaciji glede zaposlitve in pok- lica iz leta 1958 ne navaja izrecno razlik, ki izvirajo iz družinskih obveznosti. Zato so potrebne dopolnilne norme. Pream- bula konvencije 156 opozarja zlasti na 14. odstavek uvoda Konvencije OZN o od- pravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979, ki govori o tem, da se države podpisnice »zavedajo, da je treba spreme- niti tradicionalno vlogo moškega in žen- ske v družbi in v družini, da bi dosegli popolno enakost med moškimi in žen- skami«. Generalna konferenca MOD ugo- tavlja, da so problemi delavcev z dru- žinskimi obveznostmi širša vprašanja, ki se nanašajo na družino in družbo in jih je treba upoštevati v državni politiki. Treba je zagotoviti dejansko enakost glede možnosti in obravnavanja med delavci in delavkami z družinskimi obveznostmi ter med temi delavci(-kami) in drugimi de- lavci(-kami) (preambula, 7., 8. in 9. odst.). Konvencija št. 156 se uporablja za delavce in delavke z obveznostmi do otrok, za katere skrbijo, če jim te obvez- nosti omejujejo možnost, da se pripra- vijo, vključijo, sodelujejo ali napredujejo v gospodarski dejavnosti. Uporablja naj se tudi za delavce in delavke z obvez- nostmi do drugih članov družine, ki jim je nedvomno potrebna njihova nega in pomoč. Državam nalaga, da preprečujejo diskriminacijo delavcev z družinskimi ob- veznostmi in jim omogočajo, da delajo, kolikor je mogoče, brez konflikta med zaposlitvijo in družinskimi obveznostmi. Delavcem z družinskimi obveznostmi je treba zagotoviti prosto izbiro zaposlitve in upoštevati njihove posebne potrebe glede delovnih razmer in socialne var- nosti. Pristojni organi morajo ustrezno ukrepati, da bi javnost bolje razumela načelo enakih možnosti. Delavcem z dru- žinskimi obveznostmi je treba omogočiti, da postanejo in ostanejo sestavni del de- lovne sile in da se po odsotnosti zaradi teh obveznosti ponovno vključijo v delo. Družinske obveznosti ne smejo biti same po sebi razlog za prenehanje delovnega razmerja. Določbe konvencije se lahko uveljavijo v zakonih, kolektivnih pogod- bah, sodnih odločbah ali na drug pri- meren način. ENAKOST IN DISKRIMINACIJA V KONVENCIJAH MOD Enakost pred zakonom je temelj pravič- nosti. Enakost pomeni, da je treba enake primere obravnavati enako, primere, ki so v relevantnih vidikih različni, pa različ- no. Iz tega ni razvidno, kdaj je neenako obravnavanje upravičeno (Faundez 1994: 3). Vprašanje je, katere so tiste pomem- bne značilnosti, zaradi katerih je treba primere, ki so si sicer enaki, obravnavati različno. Razlikovanje mora ustrezati iz- kušnjam iz vsakdanjega življenja. Skrajno pojmovanje enakosti, brez upoštevanja posebne narave nekega dejanskega in 498 UPOŠTEVANJE DRUŽINE V DELOVNEM PRAVU pravnega položaja, lahko pripelje do neenakosti (Šturm 1996: 3). Konvencija MOD št. 111 in številni drugi mednarodni akti prepovedujejo diskriminacijo na podlagi spola, konven- ciji MOD št. 45 in 89 pa prav zaradi spola prepovedujeta delo pod zemljo oziroma nočno delo. Konvencija MOD št. 156 pre- poveduje diskriminacijo delavcev z dru- žinskimi obveznostmi in hkrati zahteva, da je treba upoštevati njihove posebne potrebe. Tako imenovana pozitivna diskrimi- nacija v delovnem pravu je utemeljena, če so med delavci pomembne razlike. Sposobnost roditi otroke je bistveni vidik, po katerem se ženske razlikujejo od moških, zato varstvo materinstva ni v nasprotju z enakostjo pred zakonom. Je razlika, zato morajo biti matere glede ma- terinstva drugače obravnavane kot tisti- (-e), ki to niso, v vseh drugih pogledih pa morajo biti obravnavane enako. MOD meni, da je obveznost skrbeti za otroke in druge skrbi potrebne družin- ske člane pomemben vidik, po kateri se zaposleni razlikujejo. Zato je treba de- lavce in delavke, ki imajo družinske ob- veznosti, glede teh obveznosti obravna- vati različno, v vseh drugih pogledih pa enako. Vprašanju enakosti namenja pravna teorija v zadnjem času veliko pozornosti. Na področju zaposlovanja in dela je še posebej aktualno v povezavi z ukrepi za zagotavljanje enakih možnosti tistih, ki so (bili) v manj ugodnem položaju. (Faun- dez, Mills) DRUŽINA V DELOVNOPRAVNI ZAKONODAJI IN KOLEKTIVNIH POGODBAH Slovenska delovnopravna zakonodaja in kolektivne pogodbe izraz »delavec« na- jvečkrat uporabljajo za oba spola. V tem tekstu ga bomo uporabljali na enak način pri navedbah, povzetih iz pravnih virov. Instituti delovnega prava, ki upoštevajo družinske okoliščine delavcev, bodo opi- sani v skladu s sistematiko ZDR. OPREDELITEV KROGA DRUŽINSKIH ČLANOV Krog družinskih članov je opredeljen v družinskem pravu. Delovna zakonodaja in kolektivne pogodbe ga v primerih, ko upoštevajo družinske razmere delavcev, različno definirajo. Komisija za razlago SKPG je sprejela naslednje stališče: V krog družine delavca štejemo ožje družinske člane: zakonca, otroke (za- konske in izvenzakonske) in posvo- jence, ki jih je delavec po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih dolžan preživljati in jih je dejansko preživljal. Kolektivne pogodbe dejav- . nosti lahko tako opredeljen krog ožjih družinskih članov razširijo (razlaga 4. t. 44. čl. SKPG). V kolektivnih pogodbah je krog družin- skih članov razširjen v skladu z razlogi, zaradi katerih se upoštevajo družinske razmere. RAZPOREJANJE DELAVCEV V DRUG KRAJ I Po ZDR (2. odst. 52. čl.) se lahko s KP določijo primeri in pogoji, pod katerimi je mogoče razporediti delavca na delo iz enega kraja v drugega brez njegove privolitve. SKPG določa, da delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegovega privoljenja, če pot na delo in z dela traja v normalnih okoliščinah z jav- nimi prometnimi sredstvi več kot 4 ure, matere delavke z otrokom do treh let pa, če traja pot več kot 2 uri. KPNG ima enako formulacijo, le čas je skrajšan na 2 uri oziroma 1 uro. KP dejavnosti so var- stvo razširile v različnem obsegu. Zvišu- jejo starost otrok, prepovedujejo raz- porejanje samohranilcev in delavcev z otroki do treh let. Nekatere KP ugodneje obravnavajo matere kot očete. Razpore- ditev v drug kraj je omejena tudi, če de- lavec neguje težje duševno ali telesno prizadetega družinskega člana. Več KP za primer, da razporeditev delavca zahteva spremembo bivališča, določa, da mu je treba v drugem kraju zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in 499 ANDREJA KAVAR VIDMAR možnost šolanja otrok. Nekatere KP nava- jajo »obvezno šolanje«, druge osnovno in srednjo šolo. Ena KP v zvezi z razporeditvijo v drug kraj vpeljuje pojem »edini skrbnik otroka«. Pojem edini skrbnik zajema vse primere, ko za otroke skrbi samo en ro- ditelj (oče ali mati) ali oseba, določena kot edini skrbnik z odločbo pristojnega organa. Do pravic, ki jih določa KP za edi- nega skrbnika, je upravičen tudi delavec, ki skrbi za otroka, ki prejema družinsko pokojnino po drugem roditelju aH preživ- nino od drugega roditelja. Do teh pravic pa ni upravičen delavec, ki živi z drugim roditeljem v izvenzakonski skupnosti. PRENEHANJE POTREB PO DELAVCIH IZ OPERATIVNIH RAZLOGOV Pri določitvi delavcev, katerih delo po- stane trajno nepotrebno, se med drugim upošteva tudi socialno stanje. Kot ele- ment socialnega stanja zakon navaja šte- vilo nepreskrbljenih družinskih članov. KP pri ugotavljanju socialnega stanja upo- števajo dohodek na družinskega člana. Kriterij »socialno stanje« je v posameznih KP razčlenjen (glede na starost in število otrok), preciziran (za nepreskrbljene se štejejo otroci, ki živijo z delavcem v skup- nem gospodinjstvu in nimajo lastnih sredstev za preživljanje) ali dopolnjen (negovanje otrok, zakonca ali staršev s telesnimi hibami, bolezen v družini ali in- validnost). Začasna odsotnost z dela zaradi izrabe porodniškega dopusta oziroma dopusta za nego in varstvo otroka in težje prizadetega invalida ter nosečnosti ne sme biti upoštevana kot kriterij za ugo- tavljanje nepotrebnih delavcev (6. al. 1. odst. in 2. odst. 36.b čl. ZDR). Delovno razmerje zaradi nujnih op- erativnih razlogov ne preneha nosečnici in delavki oziroma delavcu, ki je odsotna (odsoten) z dela zaradi porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka (3. al. Зб.с čl. ZDR). Te delavke oziroma delavci so lahko uvrščeni med presežke, lahko jim je tudi odpovedano delovno razmerje, vendar jim 6-mesečni rok, med katerim še lahko ostanejo v de- lovnem razmerju v organizaciji, začne teči šele z dnem, ko se vrnejo na delo. Samo s soglasjem delavca lahko pre- neha delovno razmerje obema zakon- cema, ki sta zaposlena v isti organizaciji, delavcu, katerega zakonec je prijavljen na zavodu za zaposlovanje kot nezaposlen, in delavki oziroma delavcu samohranilcu z otrokom do dveh let starosti ali z otrokom, ki je zmerno ali teže moten v duševnem ali telesnem razvoju (4. odst. 36.d ČL). Z delavci iz 4. odst. 36.d člena ZDR je po SKPG izenačen tisti, katerega zakonec je z dokončnim sklepom v drugi organizaciji določen kot presežek. Opo- zoriti velja, da zakon ne vsebuje določbe, ki bi v tem primeru partnerja v življenski skupnosti izenačevala z zakoncem. Krši- tev 36.C in 36.d člena ZDR je prekršek, ki se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev za pravno osebo in naj- manj 5.000 tolarjev za odgovorno osebo (5. t. l.odst. 132. čl. ZDR). : , d&^ i*ili Tï04;S DELOVNI ČAS V poglavju o delovnem času se v ZDR na družinske razmere nanaša 45. člen ZDR: Kadar terjajo koristi predšolskega otro- g ka, lahko delavka sklene delovno raz- merje oziroma ima pravico, da začne . delati s krajšim delovnim časom od pol- nega, vendar ne manj od polovice pol- q nega delovnega časa. Po prenehanju o razloga za delo s krajšim delovnim ča- f) som začne delavka opravljati delo s pol- b nim delovnim časom. Delavka ima pravico do plače po dejan- skem delu. V zavarovalno dobo se ji tako delo šteje kot delo s polnim delovnim ča- som (2. odst. 204. čl. Zakona o pokojnin- skem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ). Te pravice ima po določbi 86. člena ZDR lahko oče otroka, če se tako sporazumeta z materjo delavko. V posamičnih KP je glede delovnega časa določeno, da delodajalec ne sme za- htevati od delavca, da dela več od pol- nega delovnega časa, če neguje ožjega 500 UPOŠTEVANJE DRUŽINE V DELOVNEM PRAVU družinskega člana, kar je potrebno po mnenju zdravnika, ali v primeru, da si za čas nadurnega dela ne more zagotoviti varstva otrok. Po drugi določbi je treba za delo, daljše od polnega delovnega časa, pridobiti predhodno soglasje mater s predšolskim(-i) otrokom(-i). LETNI DOPUST IN ODSOTNOSTI Z DELA nt Letni dopust Minimum letnega dopusta je po zakonu 18 delovnih dni. Zakon navaja razloge za povečan letni dopust. Pravico do po- večanega letnega dopusta imajo poleg drugih delavci, ki negujejo in varujejo težje telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadeto osebo (4. odst. 56. čl. ZDR). Najbolj pogosto gre za nego družinskih članov, vendar zakon izrecno ne zahteva sorodstvene vezi med de- lavcem in osebo, ki jo neguje. Merila za podaljšanje letnega dopusta iz teh razlo- gov določajo KP. Pri odmeri dodatnih dni letnega dopusta po tem kriteriju nekatere KP izrecno postavljajo pogoj, da mora taka oseba živeti z delavcem v skupnem gospodinjstvu. Večje število KP po tako imenova- nem socialnem kriteriju odmerja staršem dodatne dneve letnega dopusta. Številne KP, vendar ne obe splošni, dajejo več do- datnih dni letnega dopusta materam kot očetom, oziroma, izenačujejo položaj očetov samohranilcev s položajem mater. Upoštevana sta starost (predšolski, 7 let, 10 let, 15 let) in število otrok. Npr.: »materam z otroki do 7 let starosti in oče- tom samohranilcem, če otrok živi pri njih - 3 dni«. Če otrok ne živi pri materi ali pri očetu samohranilcu, ni dodatnih dni let- nega dopusta. Letni dopust je tisti insti- tut, pri katerem so delavci oziroma očetje, če niso samohranilci, najbolj prik- rajšani in diskriminirani. S tem je v bistvu prikrajšana družina. Prednost materin- stva pred očetovstvom je izrazita. To ni v skladu s konvencijo MOD št. 156 o enakih možnostih delavcev in delavk (de- lavci z družinskimi obveznostmi), niti z ustavo Slovenije, po kateri država varuje materinstvo in očetovstvo. Oče in mati imata enake pravice in obveznosti do otrok po predpisih družinskega prava, za- to bi moralo tudi delovno pravo, vključno s KP, pri dopustu enako obravnavati očete in matere. Letni dopust se lahko deli. Delavec mora v prvem delu izkoristiti najmanj 12 delovnih dni, drugi del pa najpozneje do 30. junija naslednjega leta (2. odst. 31. čl. ZTPDR). Izjemoma delavec, ki v tekočem koledarskem letu zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni ali porodniškega dopusta ter dopusta za nego in varstvo otroka ni mogel izrabiti letnega dopusta, ali pa je bila izraba prekinjena, lahko izrabi ce- lotni letni dopust do 30. junija nasled- njega leta (1. odst. 58. čL ZDR). Odsotnost z dela z nadomestilom plače Delavec ima pravico do odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin do sedem delov- nih dni v posameznem koledarskem letu z nadomestilom plače (1. odst. 61. čl ZDR). Primere določajo KP. Odsotnosti z dela do 7 delovnih dni z nadomestilom plače so v večini primerov povezane z do- godki v družini, kot so poroka, rojstvo, smrt, selitev ipd. (SKPG). Nadomestilo pripada delavcu tudi v primeru obrambe pred nesrečo, višje sile, ki neposredno grozi delavcu in njegovi družini, ali zaradi posledic take nesreče, ter v primeru težke nesreče ali hude bolezni ožjega družinskega člana. Občutljivost za družinsko življenje izraža določba v neki KP, da se delavcem zagotovi nadomestilo za 1 dan ob vstopu otroka v prvi razred osnovne šole. Omen- jena KP pri odsotnostih z dela z nadomes- tilom izrecno izenačuje posvojence z biološkimi otroki in posvojitelje s starši ter partnerja v izvenzakonski skupnosti z zakoncem. V neki drugi KP je predvideno do 7 dni odsotnosti z nadomestilom za spremljanje otroka na klimatsko okre- vanje, če tako odredi zdravnik. Po eni KP sme biti delavec odsoten z dela z nadomestilom, če išče nujno zdravniško pomoč zase ali za otroka, ven- dar največ tri ure za posamezen primer in ne več kot 20 ur na leto. 501 ANDREJA KAVAR VIDMAR Ob institutu odsotnosti z dela z na- domestilom je krog družinskih članov v nekaterih KP razširjen. Nadomestilo npr. pripada ob smrti člana družine, kamor so poleg zakonca, otroka in staršev delavca všteti tudi drugi družinski člani, ki so z umrlim živeli v skupnem gospodinjstvu, in bližnji sorodniki: stari starši, brat, ses- tra, zakončevi starši. Odsotnost z dela brez nadomestila plače Delavec ima tudi pravico do odsotnosti brez nadomestila plače v primerih in ob pogojih, določenih s kolektivno pogodbo (1. odst. 62. čl. ZDR). Po neki KP se lahko delavcu odobri odsotnost z dela več kot 7 dni brez nadomestila, če skrbi za otroke brez varstva ali bolnega družinskega člana. Pravico do odsotnosti z dela brez nadomestila plače ima tudi delavec z otrokom do tretjega leta starosti, če se njegovi interesi uskladijo z možnostmi delovnega procesa (2. odst. 62. čl. ZDR). Od delodajalca je odvisno, aH bo tako od- sotnost dopustil. V tem času delavec nima pravic in obveznosti iz delovnega razmerja (mirovanje pravic). Ta čas šteje v zavarovalno dobo, če so plačani pri- spevki. Ugodnost mirovanja pravic je predvsem v tem, da ima delavec pravico nadaljevati delo, ko otrok dopolni tri leta starosti, ali tudi prej, če se tako spora- zume z delodajalcem. PRAVICA DO VRNITVE .il Delavec, ki odide z zakoncem, ki je bil poslan v diplomatsko ali konzularno predstavništvo v tujini, ima pravico do vrnitve v organizacijo, v kateri je bil zaposlen pred tem. Pravica do vrnitve se lahko zagotovi tudi zakoncu delavca, ki je poslan na delo v okviru mednarodnega tehničnega ali prosvetnokulturnega sode- lovanja ali v gospodarsko predstavništvo ter v lastna in v mešana podjetja v tujini (67. čl. ZDR). Za partnerja v življenski skupnosti zakon pravice do vrnitve ne predvideva. VARSTVO MATERINSTVA Delavke v delovnem razmerju imajo pra- vico do posebnega varstva med nosečno- stjo, porodom in v zvezi z materinstvom (1. odst. 76. čl. ZDR). V okviru varstva ma- terinstva ZDR obravnava prepoved dolo- čenih del za ženske, posebej za nosečni- ce, prepoved nočnega dela v industriji in gradbeništvu, prepoved nadurnega in nočnega dela za noseče ženske in delavke z otrokom do enega oziroma tretjega leta starosti in porodniški dopust. Zakon ne ureja vprašanja zaposlova- nja nosečih delavk, ki je v praksi zelo pe- reče. Po sodni praksi in stališčih pravne stroke dejstvo, da kandidatka za sklenitev delovnega razmerja ni navedla, da je no- seča, doslej ni veljalo za razlog preneha- nja delovnega razmerja zaradi zamolčanja ali dajanja neresničnih podatkov. Taka je tudi praksa Evropskega sodišča, ki ima diskriminacijo zaradi nosečnosti za nepo- sredno obliko diskriminacije. Odklonitev zaposlitve noseče ženske zaradi dodatnih stroškov bi bila v nasprotju z določili Ev- ropske Unije (Engels 1995: 3). Prepoved določenih del za ženske Prepoved določenih del zaradi varstva materinstva je v ZDR formulirana na naslednji način: ■ Dela, ki lahko škodljivo in s povečano L nevarnostjo vplivajo na zdravje in psi- u hofizične sposobnosti žensk, ki jih le-te : ne smejo opravljati, zlasti zaradi varstva ' materinstva in še posebej v nosečnosti, I se določijo s posebnim predpisom, ki ga t« izda republiški upravni organ, pristojen ij za zdravstveno varstvo (76. čl., 2. odst.). Ta predpis še ni sprejet. V konkretnih primerih o tem, ali so pogoji na do- ločenem delovnem mestu taki, da bi lahko škodljivo in s povečano nevar- nostjo vplivali na zdravje in psihofizične sposobnosti delavke, odloča strokovnjak medicine dela (Žužek 1994: 84). Delo žensk na podzemeljskih delih v rudnikih je, razen izjemoma, za ženske prepove- dano s konvencijo MOD št. 45. 502 UPOŠTEVANJE DRUŽINE V DELOVNEM PRAVU Analiza citirane določbe ZDR po- kaže, da gre za tri skupine del, in sicer: (1) tista, ki jih ženske ne smejo opravljati v času nosečnosti, (2) tista, ki jih ženske ne smejo opravljati zaradi varstva poten- cialnega materinstva, in (3) tista, ki lahko škodljivo in s povečano nevarnostjo, torej bolj kot na moške, vplivajo na zdravje in psihofizične sposobnosti žensk. Pri prepovedi del iz druge in tretje skupine gre za vprašanja, ki presegajo zdravstveni vidik. Zakaj zakon varuje re- produktivno sposobnost žensk, ne pa tudi moških? Ali je povečana nevarnost določenih del za posameznike odvisna od spola ali (tudi) od drugih lastnosti? Katere so tiste psihofizične sposobnosti žensk, na katere določena dela bolj vpli- vajo kot na moške? Kako uskladiti nave- deno obliko posebnega varstva žensk, ki je izražena kot prepoved določenih del, s svobodo dela? Katera je v tem primeru ti- sta pomembna razlika, zaradi katere je treba ženske drugače obravnavati kot moške? Pričakovati je, da bosta ta vpra- šanja formalno rešili nova delovna za- konodaja in sodna praksa, ki ji bo sledila. Ker še ni predpisa, ki ga napoveduje 76. člen ZDR, se glede prepovedi del za noseče delavke uporablja 125. člen prej- šnjega zakona o delovnih razmerjih iz leta 1978. Po tej določbi nosečnice ne smejo opravljati del oziroma nalog, ki so jim prepovedana po posebnih predpisih. Nosečnice pri takih delih je treba raz- porediti na drugo ustrezno delo. Pravico, da nosečnica na drugem delovnem mestu obdrži plačo, kot bi jo prejemala na prejšnjem delovnem mestu, razen če je plača na delovnem mestu, na katero je razporejena, ugodnejša, določa tudi zdaj veljavni ZDR (77. čl.). Prepoved nočnega dela žensk v industriji Nočno delo povzroča v družinah težave zaradi problemov pri organizaciji vsak- danjega življenja in zato, ker moti stike med družinskimi člani (Carpentier, Ca- zamian 1977: 44). Za tradicionalne po- glede na družino je še zlasti moteče nočno delo žensk. Prepoved nočnega dela žensk v industriji in gradbeništvu je urejena v skladu s konvencijo MOD št. 89 o prepovedi nočnega dela žensk. Delavke v organizaciji s področja industrije in gradbeništva ni mogoče razporediti na nočno delo, če bi ji delo v tem času one- mogočilo najmanj sedem ur počitka med 22. in 7. uro naslednjega dne (1. odst. 45. čl. ZTPDR). Od prepovedi so v skladu s konvencijo prepisane tri vrste izjem: za delavke, ki imajo posebna pooblastila in odgovornosti ali ki opravljajo dela v zvezi z zdravstvenim, socialnim, in drugačnim varstvom delavcev; ko je nujno, da se nadaljuje delo, pretrgano zaradi višje sile, ki je ni bilo mogoče predvideti, in da se prepreči škoda na surovinah ali drugem materialu; ko to zahtevajo zelo resne dru- žbenoekonomske, socialne in podobne okoliščine, pod pogojem, da dobi organi- zacija za uvedbo takega dela soglasje pris- tojnega organa (2.-4. odst. 45. čl. ZTPDR). Republiški upravni organ, pristojen za delo, odloči o soglasju po poprejšnjem mnenju inšpekcije za delo, upoštevaje kriterije, določene s kolektivno pogodbo. Več kot tretjina KP omejuje nočno delo žensk. Kljub izpolnjenim pogojem ga ni mogoče vpeljati, ko gre za težja fi- zična oziroma zdravju škodljiva dela, ko je mogoče opraviti nočno delo z moško delovno silo in če proizvodne zmogljivo- sti v dnevnem delovnem času niso polno izkoriščene, oziroma, če delo ni ustrezno organizirano. Taka ureditev pomeni sicer večje varstvo za delavke, a omejuje zaposlovanje in razporejanje delavk ozi- roma daje pri nočnem delu, ki je bolje plačano, prednost moškim. Nobena KP ne predvideva, da se lahko delavke od- rečejo tej ugodnosti. Za delavke, ki kljub omejitvam de- lajo ponoči, so v štirih KP predvideni do- datni dnevi letnega dopusta, in to v večjem številu kot za moške, ki opravljajo nočno delo, npr. za ženske 3 dni, za moške 2 dni. Po eni KP pripada delavkam na nočnem delu dodatni odmor med de- lom. Nočno delo ima škodljive in nepri- jetne posledice za moške in ženske (Car- pentier, Casamian 1977: 70). Prepovedi nočnega del samo za ženske ni mogoče ANDREJA KAVAR VIDMAR Utemeljiti z bistveno razliko glede vpliva na moške in ženske. Prepovedi nočnega dela za ženske samo v navedenih dejav- nostih tudi ni mogoče opravičiti s kakšno bistveno razliko med delavkami na teh področjih in delavkami v dejavnostih, kjer nočno delo žensk ni prepovedano, npr. v zdravstvu. Prepoved izhaja iz dru- žbenih razlogov, iz tradicionalnega poj- movanja vloge žensk. Kot smo že navedli, je prepoved nočnega dela žensk v na- sprotju z direktivo Evropske Unije. Porodniški dopust Med nosečnostjo in po porodu ima de- lavka pravico najprej do porodniškega dopusta, ki traja 105 dni, in nato še pravico do dopusta za nego in varstvo otroka, ki traja 260 dni (80. čl. ZDR). Na podlagi spričevala pristojnega zdravst- venega organa lahko delavka nastopi po- rodniški dopust 45 dni pred porodom, obvezno pa 28 dni pred porodom (2. odst. 41. čl. ZTPDR). Porodniški dopust po naravi stvari izrabi biološka mati. Le v primeru, da inati umre, zapusti otroka, ali če je na podlagi izvida in mnenja pristo- jne zdravstvene organizacije trajno ozi- roma začasno nesposobna za samostojno življenje in delo, lahko porodniški dopust izrabi delavec-oče otroka ali drug de- lavec, ki otroka neguje. Ta oseba ima pravico do porodniškega dopusta v ob- segu, zmanjšanem za toliko dni, kolikor je mati to pravico že izrabila, najmanj pa za 28 dni (2. odst. 86. čl. ZDR). ji Če delavka rodi mrtvega otroka ali če otrok umre, preden ji poteče porodni- ški dopust, ima pravico podaljšati porod- niški dopust za toliko, kolikor je po mne- nju zdravnika potrebno, da okreva po po- rodu in duševnem stanju, ki ga je pov- zročila izguba otroka, najmanj pa za 45 dni; v tem času ji pripadajo vse pravice iz porodniškega dopusta (44. čl. ZTPDR). Delavka ima v času porodniškega dopusta pravico do nadomestila plače po zakonu o družinskih prejemkih (ZDP). Porodniški dopust je pravica de- lavke. Iz formulacije, da ga obvezno nas- topi 28 dni pred porodom, izhaja, da je porodniški dopust pred porodom tudi obveznost. Po ZTPDR se organizacija ozi- roma delodajalec kaznuje za prekršek, če ne zagotovi pravice do posebnega varstva delavcev, mlajših od 18 let, in žensk, pa tudi drugih pravic, s katerimi se zagotav- lja varstvo materinstva (t. 9., 1. odst. 89. ČL ZTPDR). Zakon ne določa minimal- nega obveznega trajanja porodniškega dopusta za mater po porodu; ker pa je treba po konvenciji MOD št. 103 najmanj 6 tednov porodniškega dopusta izkoris- titi po porodu, menimo, da je teh šest ted- nov obveznih. Za primerjavo navajamo belgijsko ureditev, po kateri je porodniški dopust obvezen 7 dni pred predvidenim datu- mom poroda in 8 tednov po porodu. Na zahtevo delavke se porodniški dopust la- hko podaljša na 14 tednov po porodu (Engels 1995: 4). Zanimivo je tudi stališče Evropskega sodišča (zadeva Hofmann), po katerem Direktiva o enakem obravnavanju moških in žensk varuje ženske na dva načina. Prvič zagotavlja varstvo biološkega stanja ženske /biological condition/ med no- sečnostjo in toliko časa po njej, da se ji povrnejo normalne fiziološke in men- talne funkcije. Drugič pa varuje poseben odnos med žensko in njenim otrokom /special relationship between a woman and her child/ v obdobju, ki sledi noseč- nosti in porodu (Blanpain 1991:121). Omejitev nadurnega in nočnega dela Za delavko z otrokom do enega leta sta- rosti velja prepoved nadurnega in nočnega dela (40. čl. ZTPDR). Delavki z otrokom, starim od enega do treh let, se sme naložiti, da dela več kot polni de- lovni čas oziroma ponoči, samo po njenem predhodnem soglasju. Te pravice ima tudi delavec-oče otroka oziroma de- lavec, ki neguje otroka, vendar le, če mati umre, zapusti otroka, ali je trajno ali začasno nesposobna za samostojno živ- ljenje in delo (1. odst. 86. čl. ZDR). Po ZTPDR roditelj sme samo- hranilec z otrokom, mlajšim od sedem let ali težkim invalidom, delati dlje od pol- nega delovnega časa ali ponoči samo, če v to pisno privoH (3. odst. 40. čl. ZTPDR). 504 UPOŠTEVANJE DRUŽINE V DELOVNEM PRAVU PRAVICE DELAVCEV, KI SKRBIJO ZA OTROKE Delavci in delavke, ki skrbijo za otroke, imajo obveznosti, ki jih drugi zaposleni nimajo, in iz tega razloga uživajo nekatere posebne pravice. Otrokovi posvojitelji imajo pod enakimi pogoji ustrezne star- ševske pravice (2. odst. 43. čl. ZTPDR). V določenih okoliščinah lahko nekatere pravice uveljavijo drugi delavci, ki niso starši otrok, za katere skrbijo. Dopust za nego in varstvo otroka Porodniškemu dopustu sledi dopust za nego in varstvo otroka, ki ga je mogoče izrabiti kot odsotnost z dela 260 dni ali tako, da upravičenka oziroma upravi- čenec dela polovico polnega delovnega časa na dan do 17. meseca otrokove sta- rosti (80. čl. ZDR). Zakon ureja podaljšanje dopusta za nego in varstvo otroka za dvojčke ali hkrati več živorojenih otrok, za težje tele- sno ali duševno prizadetega otroka ali ne- donošenčka (81. čl. ZDR). Iz 80. člena ZDR izhaja, da je to pravica delavke (»ima delavka pravico do /.../ dopusta za nego in varstvo otroka«). Dopust za nego in varstvo otroka ima de- lavec, oče otroka, če se tako sporazumeta z materjo-delavko. Gre za prenos pravice do denarnega nadomestila oziroma do siceršnjih pravic iz delovnega razmerja (Žužek 1994: 91). Kateri od staršev bo uporabil dopust za nego in varstvo otroka, je sicer odvisno od njunega dogo- vora, vendar gre za pravico matere. Pri- meri, ko dopust za nego in varstvo otroka izrabi oče, so redki. Način izvajanja dopusta za nego in varstvo otroka se določi s posebnim pred- pisom, ki ga izda republiški upravni or- gan, pristojen za varstvo družine, v so- glasju z republiškim upravnim organom, pristojnim za delo (82. čl. ZDR). Ta pred- pis doslej še ni bil izdan. Sprejet je bil zakon o družinskih prejemkih, ki ne ureja načina izrabe dopusta za nego in varstvo otroka. V zvezi s tem se lahko pojavi nekaj vprašanj. Ali si lahko mati in oče ta dopust delita tako, da ga izkoristita zaporedoma oziroma izmenoma, vsak nekaj? Ali ga lahko izrabita hkrati, vsak s polovico polnega delovnega časa? Dopust za nego in varstvo otroka je formuliran kot pravica (»delavka ima pravico«), ven- dar delavka z njo ne more prosto razpola- gati, saj zakon določa, pod kakšnimi pogoji je mogoč prenos na očeta oziroma drugo osebo. Izrecno ni določeno, da se lahko delavka temu dopustu odreče. Menimo, da to lahko stori. Pravice do od- mora med delom, dnevnega in teden- skega počitka in letnega dopusta so formulirane na enak način (»delavec ima pravico«), pri čemer je določeno, da se delavec pravici do odmora med delovnim časom in do dnevnega in tedenskega počitka ne sme odpovedati (55. čl. ZDR). Delavec se tudi ne more odreči pravice do letnega dopusta, niti se mu ne more ta pravica kratiti (2. odst. 32. čl. ZTPDR). Glede dopusta za nego in varstvo otroka ni analognih določb. e Delavka oziroma delavec, ki izrabi dopust za nego in varstvo otroka, ima pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom o družinskih prejemkih. Med evropskimi državami Švedska najbolj podpira delitev dejanskega ukvar- janja z otroki med starše. Cilj družinske politike in politike enakosti je paziti na to, da bodo moški in ženske lahko združe- vali starševstvo in praktično skrb za otroke /practical child care/ s plačanim delom (Numhauser-Hennig 1995: 94). V prvem letu otrokove starosti imata oče in mati pravico vsak do 180 dni odsotnosti z nadomestilom. Če želita, lahko to pravico prepustita drug drugemu, razen 30 dni. S tem je oče bolj ali manj prisiljen izrabiti vsaj teh 30 dni. Če ima otrok samo enega od staršev, ta lahko izkoristi vseh 360 dni. Predvidena je tudi plačana odsotnost z dela zaradi bolezni otroka v trajanju na- jveč 120 dni letno, 2 dni odsotnosti letno za stike s šolo, največ 60 dni za nego hudo bolnega ožjega sorodnika (če gre za AIDS, 240 dni) in podobno Qbid:. 99). Krajši delovni čas Delo z delovnim časom, ki je krajši od polnega Cpart-time) je zelo razširjena oblika fleksibilizacije delovnega časa 505 ANDREJA KAVAR VIDMAR oziroma delovnega razmerja nasploh. Delo s krajšim delovnim časom v mnogih državah opravljajo predvsem ženske, ven- dar se glede tega podoba spreminja. Nekateri ugotavljajo, da je do fleksibili- zacije na področju dela prišlo zaradi potreb delodajalcev po prožnejšem upra- vljanju človeškega dejavnika in vzpodbu- janju zaposlovanja, ne zaradi potreb zaposlenih (Engels 1995: 17). Slovenska zakonodaja obravnava delo s krajšim delovnim časom zaradi potreb predšolskega otroka v poglavju o delovnem času (45. čl. ZDR), ostale razloge za delo s krajšim delovnim časom od polnega pa ureja v podpoglavju o var- stvu materinstva in pravicah delavcev, ki skrbijo za otroke. Delavka ima pravico delati polovico polnega delovnega časa na dan, dokler otrok ni star tri leta, če mu je glede na njegovo splošno zdravstveno stanje, na podlagi mnenja pristojne zdravstvene or- ganizacije, potrebna skrbnejša materina nega (84. čl. ZDR). Kljub izrazu »materina nega« ima to pravico tudi delavec, oče otroka, če se z materjo-delavko tako spo- razumeta (86. čl. ZDR). Prenos te pravice je mogoč pod enakimi pogoji kot prenos pravice do dopusta za nego in varstvo otroka. Delavka ali delavec ima pravico do plače po dejanskem delu, v pokoj- ninsko-invalidskem zavarovanju pa se tako delo upošteva kot polna zavarovalna doba (2. al. 2. odst. 204. čl. ZPIZ). Možnost krajšega delovnega časa je predvidena tudi za nego in varstvo pri- zadetih otrok. Eden izmed staršev, ki neguje in varuje težje telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadetega otro- ka, ima pravico delati polovico polnega delovnega časa na dan (1. odst. 85. čl. ZDR). V takih primerih zakon ne daje prednosti materi, oba starša obravnava enako. Delavec ali delavka ima v takem primeru pravico do plače po dejanskem delu, v zavarovalno dobo pa se tako delo šteje kot delo s polnim delovnim časom (2. odst. 204. čl. ZPIZ). Časovno pravica dela s krajšim delovnim časom ni ome- jena. Traja lahko, dokler je potrebno. SKPG določa, da se razporeditev delov- nega časa v takem primeru uredi z dogo- vorom med organizacijo oziroma deloda- jalcem in staršem, ki to pravico uveljavlja. SOLIDARNOSTNE POMOČI Solidarnostne pomoči so po KP pred- videne v primeru smrti delavca ali ožjega družinskega člana, če ga je delavec vzdrževal. Določene so v višini od 1 do 5 povprečnih neto plač. Najvišja višina po- moči je predvidena za najožje družinske člane delavca, ki je umrl zaradi nesreče pri delu. Neka KP določa, da se odpravnina ob upokojitvi v primeru smrti delavca iz- plača najožjemu družinskemu članu. Če je več družinskih članov z umrlim v enaki sorodstveni zvezi (npr. otroci), lahko na- vedena ureditev povzroči spore. Sporna utegne biti tudi z vidika dednega prava, îîi Solidarnostna pomoč po KP pripada tudi ob daljši bolezni delavca, elemen- tarni nesreči ali požaru, ki prizadene de- lavca in njegovo družino ter ob izjemnih socialnih težavah delavca in njegove družine. NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE Nadomestilo za ločeno življenje pripada delavcu, ki je napoten na opravljanje de- la, ki ima za posledico ločitev od družine. Osnova za nadomestilo so stroški za pre- hrano, ki presegajo običajne stroške, ki bi jih delavec imel, če bi živel skupaj s svojo družino. Delavec ni upravičen do povračila stroškov za ločeno življenje, če odkloni primerno družinsko stanovanje v kraju zaposlitve ali če se je preselil v družinsko stanovanje, družine pa ni preselu. Poleg stroškov za ločeno življenje se po nekaterih KP delavcu lahko prizna tudi povračilo za občasno potovanje k družini. SKLEP Slovenska delovna zakonodaja in kolek- tivne pogodbe vsebujejo številna določi- la, ki upoštevajo družinske razmere de- lavcev. KP obravnavajo mnoga drobna 506 UPOŠTEVANJE DRUŽINE V DELOVNEM PRAVU Vprašanja, ki pa so za prizadete delavce(- ke) in delodajalce pomembna. Nekatera določila se pojavljajo le v posameznih KP. Vendar imajo KP dejavnosti dokaj visoko raven splošnosti, kar pomeni, da veljajo za razmeroma širok krog zaposlenih. Pravice mater in drugih delavcev, ki skrbijo za otroke, so v slovenskem delov- nem pravu praviloma večje, kot zahtevajo ratificirane konvencije MOD. Edino pra- vica do prekinitve dela zaradi dojenja ni navedena niti v zakonu niti v KP. V zakonu in KP nismo naleteli na izrecno upoštevanje obveznosti, ki jih imajo zaposleni do staršev ali drugih starejših oseb. Zakon omenja negovanje telesno in duševno prizadetih, nekatere KP nego hudo bolnih družinskih članov. Skrb za stare postaja iz demografskih razlogov vedno težje breme srednje, »sendvič« generacije, ki ima obveznosti do otrok in staršev hkrati. Potreba po var- stvu otrok se z odraščanjem zmanjšuje, za stare pa narašča (Bellace 1995: 130). Že v zakonodaji, še bolj pa v nekate- rih KP, je izražena pozitivna diskrimina- cija žensk ali kar diskriminacija moških, zlasti očetov. Slednje je v nasprotju z rati- ficirano mednarodno konvencijo, ustavo Slovenije in družinsko zakonodajo. Oče in mati imata enake pravice in dolžnosti do otrok, vse KP pa ne dajejo obema enakih možnosti, da bi jih uresničevala. Čeprav gre za posamezne norme, njihov seštevek pokaže, da je za nekatere KP značilno tradicionalno pojmovanje vloge moških in žensk pri delu in v družini. Konvencija MOD št. 156 pa izrecno pou- darja potrebo po spreminjanju tradicio- nalnih vlog moških in žensk v družini in družbi. Posamezne KP priznavanje ugodno- sti za delavce z družinskimi obveznostmi pogojujejo s skupnim gospodinjstvom ali s tem, da otrok živi pri starših ali enem od staršev. Tako je npr. pri letnem dopustu. Morda pa bi prav tisti, ki ne živijo skupaj, potrebovali več časa za druženje med dopustom. KP upoštevajo zlasti popolno druži- no in družino z enim staršem (samohra- nilec, edini hranitelj, edini skrbnik). V določenih okoliščinah, zlasti v primeru smrti, KP v krog družinskih članov vključijo tudi ožje sorodnike. Niso pa — če izhajamo iz gramatikalne razlage posa- meznih določb — dovolj upoštevane posebnosti dopolnjenih in drugih oblik družine. Pogosto se uporablja izraz delav- ka-mati (redkeje delavec-oče). V praksi za otroke skrbijo tudi druge osebe, npr. za- konci za otroke iz prejšnjega zakona svo- jih partnerjev ali stari starši za otroke brez staršev. Elementi tradicionalnega pojmova- nja vloge spolov v naši zakonodaji in KP se kažejo tudi v prepovedi nekaterih (ra- zen dela pod zemljo še ne določenih) del za ženske, zlasti pa v prepovedi nočnega dela žensk v industriji. Vključitev Slove- nije v evropske integracije bo zahtevala spremembo ureditve nočnega dela. Če primerjamo slovensko ureditev s tujimi, ugotovimo, da je na normativni ravni upoštevanje družinskih obveznosti delavcev v veliki meri zagotovljeno. V šte- vilnih državah so rešitve, ki so v Sloveniji običajne, šele vpeljujejo. Npr. razvit sistem otroškega varstva, odsotnost z dela z nadomestilom za nego družinskega člana, porodniški dopust in dopust za nego otroka s 100% nadomestilom plače ipd. V ZDA je bil porodniški dopust uza- konjen šele leta 1993 (Bellace 1995:125). Delodajalci so ga omogočali že prej, ker želijo iz ekonomskih razlogov obdržati sposobno žensko delovno silo, vendar to ni bilo obvezno. V danskem raziskovalnem projektu o družini prijaznih delovnih mestih je bilo ugotovljeno, da številni ukrepi temel- jijo na domnevah o potrebah družin z majhnimi otroki in pogosto ne ustrezajo dejanskim potrebam zaposlenih (Holt, Thaulow 1995). Potrebe delavcev z dru- žinskimi obveznostmi bi bilo treba v Sloveniji natančneje ugotoviti. Poleg de- lovnopravnih predpisov so za usklaje- vanje delovnega in družinskega življenja pomembne tudi »institucije, ki obkrožajo svet dela« (Engels 1995: 18), zlasti otro- ško varstvo, trgovine (poslovni čas) ipd. Delavke in delavci, ki imajo dru- žinske obveznosti, bi morali imeti več 507 ANDREJA KAVAR VIDMAR možnosti, da se odločijo, katere pravice bodo izkoristili in katerih ne, saj so življenske razmere in poklicni cilji posa- meznikov(-nic) različni. Pereč je problem varstva pravic. Mediji poročajo o eklatantnih primerih kršitev določb o varstvu materinstva in pravicah delavcev, ki skrbijo za otroke. Empirične analize ni. Prav tako je raz- meroma malo sodnih odločb o vpraša- njih, ki zadevajo upoštevanje družine v delovnem pravu. Obstoječa ureditev je razmeroma toga. V dejanskem uresničevanju delov- nopravnih norm prihaja v stiku med že novim gospodarskim in še starim delov- nim pravom do nezakonitih »rešitev«. Novi koncept delovnega razmerja postav- lja v ospredje dvostranskost, večjo pogod- beno svobodo, večje možnosti dogovar- janja (Mežnar 1996). Pogajanja med pra- viloma šibkejšimi delavci(-kami) in moč- nejšim delodajalcem lahko poslabšajo položaj delavcev(-avk). Pri omogočanju dogovorov, ki bodo upoštevali interese obeh strani, ima lahko socialno delo pomembno vlogo. Kakor so določbe o upoštevanju družinskih razmer na področju dela nuj- ne in v slovenski ureditvi ugodne, lahko povzročijo, da so delavci z družinskimi obveznostmi manj fleksibilni, organiza- cija dela zahtevnejša, to pa bi postala — utemeljeno ali ne — ovira pri zaposlovanju. Delavec(-ka), za katerega velja posebno varstvo, je obtežen s pravi- cami. Individualne razmere se ne upošte- vajo, pravica postane dolžnost. Ker je pot do sodnega varstva dolga, relativno ob- sežnih pravic ni mogoče učinkovito varovati. Ob primerjavi slovenske ureditve z določbami konvencije MOD št. 156 — ki jo je Slovenija dolžna upoštevati — lahko ugotovimo, da slovenska notranja uredi- tev vsebuje zaščitne norme, ki delavcem in delavkam z družinskimi obveznosti do- voljujejo krajši delovni čas, daljši dopust, prepovedujejo določena dela ipd. Zelo malo pa je določb, ki bi spodbujale k spremembi tradicionalnih vlog, k izo- braževanju, napredovanju in k združe- vanju družinskega življenja in poklicne karierire za oba spola. De lege ferrenda je bistveno vpra- šanje, ali so opisane norme tiste, ki so naj- bolj potrebne oziroma primerne za us- klajevanje delovnih in družinskih obvez- nosti. Delavci in delavke z družinskimi obveznostmi potrebujejo tako ureditev, ki jim bo ob skrbi za otroke in druge družinske člane omogočala socialno var- nost in individualno izbiro, ustrezno konkretnim razmeram vsakega posamez- nika ali posameznice oziroma družine. Družini prijazno delovno okolje pa po- staja vedno bolj pomembno tudi za us- pešnost podjetij in drugih organizacij. Literatura J. Bellace (1995), United States of America. V: R. Blanpain (ur.), The Harmonisation of Working Life and Family Life. The Hague: Kluwer Law International. M. BiAGi (1995), Italy. V: R. Blanpain (ur.), The Harmonisation ofWorlcing Life and Family Life. The Hague: Kluwer Law International. R. Blanpain (1991), Labour Law and Industrial Relations of the European Community. Deven- ter: Kluwer Law and Taxation Publishers. J. Carpentier, p. Cazamun (1977), Night work. Geneva: International Labour Office. C. Engels (1995), Belgium V: R. Blanpain (ur.), The Harmonisation of Working Life and Family Life. The Hague: Kluwer Law International. 508 UPOŠTEVANJE DRUŽINE V DELOVNEM PRAVU J. Faundez (1994), Affirmative action: International perspectives. Geneva: International Labour Office. H. Holt, I. Thaulow (1995), Family-Friendly Workplaces. Copenhagen: The Danish National In- stitute of Social Research. Komisija za razlago SKP za gospodarstvo (1995), 10 razlag in mnenj. Pravna praksa 14, 21: 13. R. Kyovsky, A. Radovan (1975), Konvencije in priporočila Mednarodne organizacije dela s komentarjem. Ljubljana: Center za samoupravno normativno dejavnost. D. Mežnar(1996), K novemu razumevanju delovnega prava. Pravna praksa 15,13:1. N. Mills (ur.) (1994), Debating Affìrmative Action. New York: Delta. A. Numhauser-Henning (1995), Sweden. V: R. Blanpain (ur.), The Harmonisation of Working Life and Family Life. The Hague: Kluwer Law International. L. Šturm(1996), Ustavnosodna presoja načela enakosti v Sloveniji. Pravna praksa 15, 15: 2-5. I. Žužek (1994), Zakon o delovnih razmerjih: Neuradno prečiščeno besedilo s pojasnili. Ljub- ljana: Gospodarski vestnik. 509 Anica Klemenc-Žvikart POSREDOVANJE SOCIALNE SLUŽBE V POSTOPKIH DODELITVE OTROK SODELOVANJE CENTRA ZA SOCIALNO DELO V SODNEM POSTOPKU DODELITVE MLADOLETNIH OTROK M. IN J. Obravnava družine se je začela 25. 5. 1995 po predlogu sodišča, da v razvez- nem postopku opravimo svetovalni raz- govor med zakoncema in pošljemo so- dišču predlog za dodelitev mladoletnih otrok in poročilo o premoženjskih in so- cialnih razmerah zakoncev. Iz razvezne tožbe je bilo razvidno, da so med zakon- cema nesporazumi in se je žena odločila za razvezo zakonske zveze, ki je postala nevzdržna. Mati se je z otrokoma odselila k svojim staršem. V tožbi zahteva, da se mladoletni hčerki dodelita v nadaljno vzgojo in varstvo njej. Svetovalnega pogovora sta se 8. 6. 1995 udeležila oba zakonca. Z razvezo sta se strinjala. Težave so nastopile pri vprašanju vzgoje in oskrbe otrok. Vsak zakonec je želel otroke zase. Mož je nava- jal, da ima boljše pogoje kot žena. Očital ji je, da ima premalo časa za otroke, tako kot je imela premalo časa zanj. Očital ji je nezvestobo in nerazumevanje zanj. Žen- ini očitki so bili podobni: da je bil partner slab mož, da je bolj poslušal svoje starše, pri katerih je družina živela v skupni hiši, njo pa zapostavljal. Očitala mu je, da ni imel razumevanja zanjo. Na moje vpra- šanje, kdo je negoval deklici, ko sta bili še majhni, je odgovorila, da oba. Ali meni, da je mož slab oče? To ravno ne, je odgo- vorila. Otroke je negoval toliko kot ona (povijal, hranil, vozil v vrtec). Na podob- na vprašanja je tudi oče povedal, da je mati v času, ko je bila z otroki, z njimi lepo ravnala in jih ni zanemarjala. Težave so nastopile, ko je odprla obrt in je bila veliko odsotna, vendar je čas, ko je bila doma, porabila za otroke. Med pogovo- rom sta se zakonca neprestano obtože- vala za probleme, ki sta jih imela kot part- nerja. V pogovoru sem jima poskušala predstaviti dejstvo, da se njuni hčerki ne ločujeta od staršev in da je zanju zelo pomembno, kakšen odnos bosta starša imela po razvezi. Glede na to, da nista želela obnoviti zakonske zveze, se nista bila pripravljena vključiti v daljši sve- tovalni proces. Menila sta, da je glavni problem samo to, komu bodo dodeljeni otroci. V začetku sta se v medsebojnem pogovoru takoj obtoževala in stopnjevala konflikte. Mož je predlagal tudi rešitev, da se starejša hčerka dodeli njemu, mlajša pa materi, če ne gre drugače. Vztrajal je tudi, da vprašam otroke, pri kateremu izmed staršev bodo ostali (punčki sta stari 4 in 7 let). Vztrajal je, da preverim pogoje (prostorske) obeh star- šev, češ, da bodo hčerke živele pri njem v lepši, bolje opremljeni hiši; žena ni po- stavljala zahtev po preverjanju moževih razmer. Svetovalni razgovor je trajal uro in pol. Ob koncu sta si starša prišla nekoliko bliže. Ugotovila sta, da sta hčerki čustveno navezani na oba starša, da imata oba zago- tovljene formalne pogoje za oskrbo otrok (zaposlitev, stanovanje). Za trenutek sta 511 ANICA KLEMENC-ŽVIKART bila pripravljena resnično prisluhniti drug drugemu, vendar do dogovora o oskrbi otrok in dodelitvi ni prišlo. Daljšo obravnavo pri centru za socialno delo sta odklonila, saj sta menila, da bo sodišče odločilo, komu bodo dodeljeni otroci. Na očetovo željo sem 19. 6. 1995 obiskala na domu mater z otroki, da preverim, ali ima primerne stanovanjske razmere. Na primeren način sem se pogo- vorila tudi z deklicama. Povedali sta, da se veselita obiska pri očetu, ker bodo šli sku- paj na morje, mami bo sicer takrat malo dolgčas, vendar bosta potem šli z njo v planine, tako da bosta tudi z njo. Mlajša punčka je na preprost otroški način pove- dala, da si želi, da bi lahko šli naslednje leto skupaj na morje z mamo in očetom. Starejša sestrica pa jo je okarala, da ven- dar ve, da mamica in očka ne stanujeta več skupaj in da tudi na morje ne bosta sla skupaj. ■■?>'-«Г|'«^П f.ri^'t». >- -.-î Iz pogovora sem seveda ugotovila, da si kot večina otrok tudi ti deklici želita oba starša. -ir\f^.,^t:* ...л;--' t-srn-^^iv-i-^n Obravnava pri centru za socialno delo je bila končana s sestavo poročila so- dišču 29. 6. 1995. Sodišče bo dodelilo otroka enemu ali drugemu zakoncu ali tretji osebi ali vsakemu enega, npr. starej- šo hčerko očetu, mlajšo materi. V poročilu sem navedla, da imata oba roditelja pogoje za oskrbo otrok. Predlagala sem, da se oba otroka dodelita materi, da pa oče ohrani z njima čim več stikov. Poudarila sem, naj otroka ostaneta skupaj, saj bi bila še njuna ločitev zanju prehuda. Razvezne sodbe še nismo pre- jeli. Pogosto pa je ta podobna našemu predlogu in je pričakovati, da bosta de- klici dodeljeni materi. KOMENTAR K PRIMERU V pogovoru z zakoncema je bilo čutiti prizadetost zaradi ponesrečenega part- nerskega odnosa. Potrebe otrok so ostale nekje v ozadju. Pogovor je bil ves čas čustveno napet, poln obtoževanj. Part- nerja sta si predstavljata dodelitev otrok kot dokončno zmago nad drugim, kot dominantno pravico do odločanja o življenju otrok. Drobnarije v življenju drugega predstavljata kot velike napake. Svetovalni pogovor je časovno ome- jen. V tem času bi morala biti priprav- ljena spoznati in razumeti, da je treba ob prekinitvi njune zveze marsikaj narediti tudi za otroke; da bosta ostala starša svoji- ma otrokoma in da morata drug drugemu priznati pravico do starševstva; da morata razlikovati med svojim medsebojnim od- nosom in odnosom do otrok; in da bosta za svoje otroke oba ostala njihova starša. Center za socialno delo ima v sod- nem postopku dodelitve otrok zelo malo možnosti za poglobljeno obravnavo (po- gosto samo en pogovor in sestava poro- čila). Ljudi je težko motivirati za sodelo- vanje, saj pričakujejo, da bo njihov kon- flikt rešilo sodišče. Pogosto se drama nadaljuje vse življenje, če se zakonca ni- koli zares ne soočita, ampak le na hiter način uveljavljata svojo pravico; včasih si v ta namen razdelita tudi otroke. V gornjem primeru je trajala obrav- nava pri centru za socialno delo mesec dni. Z zakoncema bi bilo treba delati naprej. Obstaja bojazen, da bo oče, ki ne bo uveljavil svoje pravice, čez čas sprejel omejitev in vse bolj opuščal stike z otrok- oma. Ne bo se čutil odgovornega, ker sta »materini«, ч Zdi se, da bi bilo za otroka bolje, če bi bila dodeljena obema staršema in ne samo enemu. S svetovanjem in tehniko mediacije bi dosegli dogovarjanje med staršema. Motivacija za to pa je manjša, ker bo sodišče dodelilo otroka samo enemu (četudi morda samo enega). DODELITEV MLADOLETNE L.' PODATKI O DRUŽINI Izvenzakonska partnerja Z. in S. sta živela skupaj dve leti in pol. V začetku 1. 1994 se jima je rodila hčerka. Družina je živela pri Z. mami v lastni hiši (stara železniška ču- vajnica). S. se je preselila k Z. iz kraja A. v starosti 17 let; izhaja iz romske družine. Z. jo je spoznal med služenjem vojaškega roka. Z. je odraščal samo ob materi. Oče mu je hitro umrl. Živi na vasi. Hiša stoji 512 POSREDOVANJE SOCIALNE SLUŽBE V POSTOPKIH DODELITVE OTROK na samem. Sosedje so zvečine kmetje — tipično slovensko kmečko podeželje. Njuna izvenzakonska skupnost je raz- padla v začetku 1.1995. 21.3. 1995 S. vloži zahtevek za urad- no dodelitev otroka — želi, da otrok živi pri njej. Nima stanovanja (začasna names- titev) in ni zaposlena. 22. 3. 1995 Povabimo partnerja na pogovor. 29. 3. 1995 Otrokov oče Z. pride na pogovor — otroka ne da, dopušča pa stike, vendar samo na njegovem domu, kjer so se tudi že stepli, tako da je posre- dovala policija, in ve, da to ni primerno mesto za stike. Druge možnosti pa ne dopušča. 31. 3. 1995 Policijsko poročilo o pretepu — nedosledno — datumi se ne ujemajo — podatki upoštevajo zlasti oče- tovo izjavo. 3. 4. 1995 Zdravniško potrdilo o dosedanji oskrbi deklice L. 4. 4. 1995 Patronažno poročilo in obisk patronažne sestre na centru za so- cialno delo. Pove, da oče ne dopušča stikov matere z otrokom. 5. 4. 1995 Pogovor s S. in sosedo, kjer S. živi (prideta samoiniciativno). S. pove, da ne more do hčerke. Partnerjeva mati in partner zaklepata pred njo vrata in ji grozita. Želi hiter postopek. Soseda je na strani S., obsoja Z. in njegovo družino. Z njimi ni v sporu, je celo njihova daljna sorodnica. 6. 4. 1995 Povabimo na pogovor Z. 7. 4. 1995 Z., otrokov oče, pride na pogovor. Pove, da otroka dobro oskr- bujejo. Otrokovo mater predstavi kot človeka brez vsake pozitivne človeške lastnosti. Na dejstvo, da je mati pred od- hodom hčerko še občasno dojila, gleda zviška — nepotrebno »zizanje«, otrok take mame ne potrebuje. Očetu predlagam stike na centru za socialno delo — načeloma se strinja. Ne dovoli pa, da bi mati otroka odpeljala do- mov. Kot razlog, da ne pusti materi od- peljati otroka, navaja, da ga ne more preživljati (nima stanovanja in službe) in da je grozila, da ga bo ubila. 10. 4. 1995 Na pogovor prideta župnika iz domačega kraja in širše žup- nije. Župnik, ki je služboval v kraju A., od koder je S., želi povedati več o romski kul- turi. Domači župnik pa pove, kako je S. živela pozneje, in več o družini, kjer je živela - ugodno za S. 10. 4. 1995 Zaprosilo Centra za so- cialno delo kraja A. za poročilo o razme- rah, v katerih živi S. 11. 4. 1995 Moj obisk na očetovem domu in pogovor s sosedom, ki se ni želel izpostavljati. Povedal pa je podatke v ko- rist otrokove matere. Stanovanjske razmere očeta sicer niso najboljše, vendar družina lahko živi tam. Pogovor z otrokovo staro materjo je bil zelo oviran, ker ga je prekinjala oče- tova nova partnerka in poudarjala, da želi soodločati o otroku (čeprav v družini živi šele mesec). Poskuša čim bolj očrniti otrokovo mamo. Pove, da je razvezana in so ji poznani postopki pri centru za so- cialno delo — sama je imela velike težave. Otrokovo staro mater povabim na pogo- vor na center za socialno delo, kjer bo lažje povedala svoje mnenje, ker naju ne bodo motili. 11.4.1995 Še istega dne se oglasi na centru za socialno delo otrokova stara mati. Pove, da je S. z otrokom slabo rav- nala. Želi, da otrok ostane pri očetu (pri njenem sinu). Pove, da ima S. samo 3 razrede osnovne šole in da nič ne zna. Novo partnerko hvali, čeprav se ji ne zdi prav, da je prišla tako hitro. 11. 4. 1995 Zaprosilo Centru za so- cialno delo kraja B. za poročilo o raz- merah očetove nove partnerke Ane. 12. 4. 1995 Vabilo otrokovim star- šem. Ч 13. 4. 1995 Pogovor s S. in Z. o otroku. V pogovoru s partnerjema se mi je posrečilo oba usmeriti v svetovalni proces pri psihologinji, ki je članica naše strokovne komisije (je družinska tera- pevtka). Odnosi med starši so bili prenapeti, da bi bilo takojšnje odločanje primerno. Sprejela sta možnost, da po končanem svetovanju skleneta dogovor. 14. 4. 1995 Začetek obravnave pri psihologinji. Več obiskov. Svetovalni 513 ANICA KLEMENC-ŽVIKART proces pri centru za socialno delo za- časno miruje, prav tako miruje odločanje po upravnem postopku. 19. 4. 1995 Otrokova mati pride na lastno željo na pogovor. Sporoči, da je do- bila službo, in prosi za pomoč pri ure- janju stanovanja. Dam ji nekaj naslovov za najemno stanovanje (pri zasebnikih). Dosedaj je dobivala denarni dodatek, se- daj ga ne potrebuje več. Napotim jo na občino za urejanje socialnega stanovanja. 26. 4. 1995 Poročilo Centra za so- cialno delo iz kraja A. Podatki o S. so do- bri. Izhaja iz romske družine, vendar s to družino ni bilo težav. Pomoč sta ji ponud- ila mati in brat, ki je glasbenik in bi ji po- magal, če pride domov z otrokom. S. je naprej razmišljala, da bi se vrnila nazaj v A. s hčerko, če ji partner ne bi vzel otroka. 12. 5. 1995 S. ponovno pride na po- govor. Pove, da je partner pri psihologinji pristal, da lahko obišče hčerko. Pove, da jo izzivajo, ko pride na obisk, in jo žalijo. Sama kljub temu gre, ker tako pogreša otroka. Pove, da si je stanovanje uredila pri sorodnici otrokovega očeta. Ob obi- skih vidi, da jo hčerka pogreša. 23. 5. 1995 Pogovor s psihologinjo Zdravstvenega doma — pove, da sta part- nerja sklenila dogovor o obiskih matere pri otroku. Sodelujeta v svetovalnem procesu. 7. 6. 1995 Otrokova mati pride na pogovor. Pove, da ima ponovno težave s stiki. Bivši partner jo nadleguje in poni- žuje. Obupana je in ne verjame več v us- pešnost svetovalnega pogovora. Pove pa, da bo na dogovorjen datum vseeno šla k psihologinji. Sporočila bo, ali bodo nada- ljevali s svetovalnim pogovorom ali bo treba stvari reševati po upravni poti z od- ločanjem. 14. 6. 1995 Otokova mati pride ponovno na pogovor. Pove, da bo sve- tovalni pogovor potekal naprej. Ima stike s hčerko, vendar mora pri tem veliko potrpeti. Partner in njegova nova ženska jo ponižujeta in sramotita. Pove, da je bila na pogovoru pri županu za ureditev soli- darnostnega oz. socialnega stanovanja. Če bo kaj prosto, jo bodo poklicali. 3. 7. 1995 S. ponovno na centru za socialno delo. Pove, da živi pri fantu v sosednji občini. Fant ima hišo, v kateri je lepo stanovanje in bi lahko vzela hčerko k sebi. Ima zaposlitev in stanovanje. Še zmeraj teče svetovanje pri psihologinji. 12. 7. 1995 Ponoven dopis Centru za socialno delo kraja B. za poročilo o so- cialnih razmerah očetove nove partnerke (na naš prvi dopis ni bilo odgovora). 12. 7. 1995 Pogovor s psihologinjo v zdravstvenem domu. Pove, da zadeva še ni zrela za odločanje. Vidi določen napre- dek — stiki potekajo dokaj redno. Part- nerja sta pripravljena sodelovati. Mogoče bosta prišla do dogovora. Odločanje po upravnem postopku miruje. Mati otroka nas bo obvestila, ko bo svetovanje končano. 2 24. 7. 1995 Poročilo Centra za so- cialno delo iz kraja B. o razmerah očetove nove partnerke. V poročilu so predvsem podatki o razveznem postopku in težavah okrog otroka in dodelitve otroka. Otrok je bil dodeljen materi in je deklico vzela s seboj, ko se je preselila k Z. Stike z oče- tom dopušča in ima urejene preko centra za socialno delo. 7. 9. 1995 Otrokova mati je pred- ložila ambulantni zapisnik o pregledu hčerke. Med obiskom je otroka peljala k zdravniku, ker je bila punčka zanemar- jena — umazana in bolana. Na to je opo- zorila otrokovega očeta. Zahtevala je, da jo otrokov oče nese na kontrolni pregled. 8. 9. 1995 S. pride na pogovor, ker ji bivši partner grozi. O grožnjah je obves- tila tudi policijsko postajo. Pove, da part- ner obtožuje otroško zdravnico, da je pristranska, prav tako center za socialno delo. Pove, da ne želi več sodelovati v sve- tovalnem pogovoru, ker se partner ne drži dogovorjenega, in želi, da se stvar od- loči po upravnem postopku. Uvidela je, da otrok potrebuje oba starša. Priprav- ljena je dopuščati stike z očetom, če bo otrok dodeljen njej. Tudi sedaj se je držala dogovor- jenega, saj bi lahko kot mati otroka ob- držala, ker ni bil nikomur dodeljen, a ga je vseeno pustila pri očetu v upanju, da se bosta dogovorila. 514 POSREDOVANJE SOCIALNE SLUŽBE V POSTOPKIH DODELITVE OTROK 12. 9. 1995 Na pogovor pride Z. Pove, da materi v času, ko so dogovorjeni stiki, ne bo dal otroka, ker se boji, da mati ne bo redno dajala otroku zdravil, saj niti na uro ne pozna. Želi nadaljevati sve- tovalni postopek. Želi telefonsko številko psihologinje. Misli pa, da S. ne bo več sodelovala. 15. 9. 1995 Poročilo psihologinje, v katerem ugotavlja in pojasnjuje potek svetovanja. Navaja, da ima otrokova mati resnično nizke sposobnosti in da mar- sičesa ne zna, vendar je pripravljena sodelovati, se učiti in se trudi, da bi pri- manjkljaj nadomestila. Do otroka je čust- vena in topla. O otrokovem očetu pove marsikaj slabega, vendar pove, da ima tudi dobre lastnosti in priznava potrebo otroka po očetu. V svetovalnem procesu je prišla do spoznanja, da sta otroku potrebna oba starša in je pripravljena to tudi omogočiti, če bo otrok dodeljen njej. Otrokov oče je bolj tog, bivšo part- nerko želi nekako izločiti, jo ocenjuje kot popolnoma nesposobno in slabo. V sve- tovalnem procesu je sicer malo popustil, omogočil je stike, vendar se jih večkrat ni držal. Njegove sposobnosti so sicer neko- liko višje, vendar je njegov odnos do otro- ka bolj hladen, formalen, poudarja zlasti svojo pravico in nesposobnost matere. V poročilu se psihologinja nagiba k dodelitvi otroka materi. Svetovalni posto- pek pri psihologinji je končan. 26. 9. 1995 Obisk na domu pri S. v njenem novem stanovanju pri fantu. Ugo- tavljam, da so stanovanjske razmere do- bre (boljše kot pri otrokovem očetu). Družina njenega novega partnerja jo je lepo sprejela in ji je v oporo pri njenih prizadevanjih, da dobi hčerko. 29. 9. 1995 Na pogovor pride S. Pove, da ji partner grozi in da hčerka pri očetu ni dobro oskrbovana. 8. 10. 1995 Vabilo partnerjema za pogovor pri centru za socialno delo, z na- menom poskusa poravnave. 10. 10. 1995 Na pogovor prideta oba starša. V pogovoru jima predstavim dosedanje dogajanje, kot ga vidim jaz, ki nisem čustveno obremenjena z razpadom razmerja in gledam »od zunaj«. Njuno situacijo jima dobesedno narišem: 515 ANICA KLEMENC-ŽVIKART Moja naloga v tej situaciji je bila us- meriti pogovor, da se bosta »slišala« in da se bosta pogovarjala o otroku, ne o med- sebojnih nerazrešenih konfliktih. Na koncu pogovora sta se starša nekoliko več pogovarjala o otroku. Priznala sta si pravico do starševstva in ohranitev stikov obeh z otrokom, ne glede na to, komu bo dodeljen. Do sklenitve dogovora ni pri- šlo, želela sta, da o tem odloči center za socialno delo, da pa bosta upoštevala od- ločitev in se pozneje dogovorila o stikih, ko bo jasno, komu bo otrok dodeljen. 11. 10. 1995 Poročilo socialne de- lavke, ki zajema ugotovitve v postopku in predlog za dodelitev mld. L. materi. Več možnosti za ohranitev obeh staršev in njunega odnosa do otroka dopušča situa- cija, kjer je otrok dodeljen materi, ki si ne lasti otroka toliko kot oče. Pripravljena je sodelovati s centrom za socialno delo in psihologinjo ter se trudi za vzpostavitev starševskega odnosa. Otrokov oče je sicer v svetovalnem procesu nekaj pridobil in je pripravljen nekoliko več sodelovati, vendar v prvi vrsti uveljavlja svojo pravico. Pričakovati je, da bo odločitvi nasprotoval, vendar vidimo možnost, da bo po pravnomočnosti odločbe priprav- ljen sodelovati v postopku dogovarjanja za ureditev čim pogostejših stikov. 13. 10. 1995 Zapisnik o posvetu strokovne komisije centra za socialno de- lo v sestavi socialna delavka, psihologinja in otroška zdravnica. Komisija po pre- gledu dokumentacije predlaga dodelitev L. materi. 16. 10. 1995 Vabilo staršema na ustno obravnavo. 26. 10. 1995 Zapisnik o ustni obrav- navi. Starše seznanimo s postopkom in mnenjem strokovne komisije ter jim damo možnost, da za sklep povejo svoje mnenje in želje. Seznanjena sta z mož- nostjo pritožbe zoper odločitve, če se ne strinjata. Shema ključnih akterjev v procesu svetovanja in odločanja in njihov vpliv 516 POSREDOVANJE SOCIALNE SLUŽBE V POSTOPKIH DODELITVE OTROK 30. 10. 1995 Odločba o dodelitvi mld. L. materi. Z utemeljitvijo, s podatki in ugotovitvami v postopku. 6. 11. 1995 Na pogovor pride otrok- ova mati. Prejela je odločbo in želi otroka. Dopušča možnost dogovora o čim po- gostejših stikih. 13. 11. 1995 Na pogovor pride oče otroka. Prejel je odločbo. Še zmeraj ni popolnoma prepričan, ali bo otroka izročil. Razmišlja o pritožbi — pritožbe ne vloži. Stike otroka z mamo dopušča. Po pravnomočnosti odločbe bo otroka izro- čil, želi čim pogostejše stike. Želi čas za razmislek. Rok za pritožbo še ni potekel. Ne vemo, kakšna bo očetova odločitev. Po pravnomočnosti odločbe je možna proti očetovi volji upravna izvržba (s poli- cijo do otroka). To pa je pot, ki otroku povzroča škodo, zato upamo, da bo oče premislil o predlogih, ki jih je prejel v procesu svetovanja, da bo otroka izročil materi ter uredil z njim čimveč stikov. Otroka naj bi izročil v prostorih centra za socialno delo prvo sredo po pravno- močnosti odločbe ob določeni uri. KOMENTAR K PRIMERU DODELITVE MLADOLETNE L. , V postopku za dodelitev je ves čas čutiti boj med staršema in težnjo za uveljavitev pravice. Je primer izrazite »nekomuni- kacije« med partnerji. Čeprav se pogovar- jata, se ne slišita in razumeta. Govorita drug mimo drugega. Oba sta pod moč- nim vplivom čustev ob razpadu izvenza- konske skupnosti. Otrokova mati je v zelo hudi situaciji. Odvzet ji je otrok, vržena je na cesto, brez denarja, brez stanovanja, marsičesa ne ve, vendar išče sredi dru- gačne kulture. V začetku se oba borita, da bi potegnila socialno delavko v koalicijo proti drugemu partnerju. Temu se je zelo težko upreti, še zlasti v materinem primeru, ko je v svoji preprostosti in z nižjimi sposobnostmi sama nemočna. Ravno z ohranitvijo nepristranskosti v postopku je mogoče povabiti obe strani v svetovalni proces. Ljudje sodelujejo, če la- hko verjamejo, da si tudi na njihovi strani, oziroma, da razumeš obe strani. Mogoče je v mojem primeru vsaj v začetku manj- kalo nekaj te nepristranskosti. Zato je mati dobila občutek, da delam v njeno ko- rist, oče pa, da ga ne razumem dovolj. V tem primeru želim poudariti, da imamo pri odločanju o dodeHtvi otrok na centru za socialno delo več možnosti za delo s klienti, saj zakon predpisuje obrav- navo in odločanje strokovne komisije. Ljudi je lažje pridobiti za svetovanje in sodelovanje. î Res pa, če se nam ne posreči vklju- čiti ljudi v svetovalni proces, mora biti odločitev sprejeta po upravnem postop- ku v roku dveh mesecev, kar je za tako za- htevne življenjske situacije, kot je razpad skupnosti in dodelitev otrok, odločno premalo. V primeru izstopa težnja očeta po izločitvi otrokove matere iz sfere od- ločanja in skrbi za otroka, s tem da jo želi predstaviti kot popolnoma nesposobno in za otroka celo nevarno. Otrok je v tem primeru premajhen, da bi izrazil željo. Otrokova mati deluje bolj pozitivno, pripravljena je na sklenitev kompromisa, ne dovoli pa, da bi jo oče izločil. V svetovalnem procesu sta oba part- nerja pecej pridobila, vendar ne dovolj, da bi se pogovarjala na zreli ravni in razlikovala svoj konflikt od vprašanja starševstva. Upravni postopek se je v zadevi do- bro posrečil. Izdana je bila odločba o do- delitvi po predpisanem postopku. Obrav- nava je potekala šest mesecev in pol. To je še vedno prekratek čas, da bi lahko partnerja v celoti uredila intenzivna ču- stva po razpadu izvenzakonske skupnosti in se osredotočila na koristi in pravice otroka. V postopku sta hkrati potekala ugo- tavljanje, pri katerem od staršev ima otrok boljše pogoje (zbiranje podatkov in informacij), in svetovalni proces v smeri razumevanja vloge partnerjev-staršev po razpadu njune zveze. Če ocenim oba procesa, bi rekla, da je bilo slednje manj učinkovito. Morda ravno zaradi težav pri umestitvi v nevtral- ni, nepristranski položaj pri obravnavi. S partnerjema bi bilo treba v prihod- nje še veliko delati v smeri izboljšanja 517 ANICA KLEMENC-ŽVIKART njune komunikacije in čisto konkretnih navodil in pomoči materi pri oskrbi otroka. Menim, da je z odločitvijo, da se otrok dodeli v oskrbo in vzgojo materi, ta možnost bolj verjetna, saj bo mati iskala pomoč in tudi oče bo moral pri uveljav- ljanju svojih pravic (stiki) sprejeti pot do- govarjanja, ne pa uporabljati »zakon močnejšega«. Materina situacija je še toliko težja, ker je v kraju sama, označena z drugo kulturo (Romka). A okolje je pravzaprav na njeni strani (sosedje, žup- nika), tudi zato, ker se jim zdi nespre- jemljivo ravnanje otrokovega očeta, da ima istočasno razmerje z dvema žen- skama in eno »vrže na cesto« zaradi pri- hoda druge. V strokovni odločitvi centra za so- cialno delo pa je pretehtalo dejstvo, da je otrokova mati pripravljena na dogovar- janje in priznava pravico otroka do očeta, čeprav sta oba partnerja v odnosu dokaj nezrela. Obravnava pri centru za socialno delo je z izdajo odločbe končana. Nadalj- na usoda otroka pa je odvisna od tega, ali bo oče nadaljeval samo z uveljavljanjem svoje pravice (pritožba in v končni fazi posredovanje policije pri izvržbi), ali pa bo pripravljen za dogovarjanje — pri- tožbeni rok je še odprt. SKLEPI IN PREDLOGI ' ' ' ' Iz opisanih primerov je razvidna obrav- nava pri centru za socialno delo v primeru dodelitve otroka pri sodišču ob razvezi zakonske zveze in dodelitev otro- ka ob razpadu izvenzakonske skupnosti. Menim, da je pri postopku pred sodiščem v ospredju odločanje in ugotavljanje for- malih pogojev za oskrbo otrok. Postopek je krajši in manj poglobljen. Mnenje za so- dišče izdela samo en strokovnjak — na- vadno socialni delavec. Sodišče pogosto odloči skladno s predlogom centra za so- cialno delo. Ljudje so manj motivirani za sodelovanje, ker pričakujejo, da bo so- dišče odločilo namesto njih. Obravnava pri centru za socialno delo v primerih iz- venzakonskih skupnosti je po moji oceni temeljitejša. Udeleženih je več strokov- njakov (zakon predpisuje strokovno komisijo). Istočasno je mogoča vključitev v svetovalni proces. Upravni postopek je sicer omejen, vendar je svetovalni proces lahko zato daljši, kar je za tako težko situacijo, kot je razpad partnerske zveze, potrebno. Prav tako je treba razrešiti kopico osebnih in odnosnih težav, ki so včasih kot vrh ledene gore, ki zakriva resnične težave in njihovo reševanje. Velike gmote problemov rešimo na ta način, da jih poskušamo razdeliti na os- novne nerešene probleme, zato pa je potreben čas in trdo delo vseh udele- žencev — to je koristno za življenje ljudi in ne samo za zadostitev administrativ- nim zahtevam dobro izpeljanega uprav- nega postopka na centru za socialno delo ali tožbe na sodišču. V drugem primeru je prikazana dvo- jna metodična pot do rešitve (svetovanje in upravni postopek). So pa težave na centru za socialno delo v razmejitvi upravnega postopka in svetovanja. Oba postopka vodi ista služba in so ljudje v dvomu, koliko se lahko odprejo s svojimi težavami, da jim podatki ne bodo škodili pri odločanju. Pri našem centru za so- cialno delo je prednost v tem, ker je maj- hen in imamo zunanje strokovnjake (psi- hologinja, zdravnica). V veliko centrih za socialno delo pa so vsi strokovnjaki zaposleni na centru za socialno delo. Ravno zaradi tega se mi zdijo zanimiva razmišljanja o posebnih družinskih so- diščih, ki naj bi prevzela odločanje po upravnem postopku. V letošnjem letu je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve poslalo centrom za socialno delo vprašalnik, v katerem jih zanima naše mnenje glede ureditve posebnih družinskih sodišč, ki naj bi jih vnesel nov zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Odgovori centrov za socialno delo so bili različni. Sama menim, da bi bilo dobro, če bi družinska sodišča odločala o teh zadevah — tudi pri razpadu izvenzakonske skup- nosti. V praksi je zaslediti, da naše odločbe 518 POSREDOVANJE SOCIALNE SLUŽBE V POSTOPKIH DODELITVE OTROK O dodelitvi otrok in ureditvi stikov v tu- jini niso veljavne, ker drugod izvenza- konska skupnost ni izenačena z zakonsko zvezo. Tudi konvencija o otrokovih pravi- cah (9. čl.) govori, da je lahko otrok samo z odločitvijo v veljavnem sodnem postop- ku ločen od svojih staršev, če je to v nje- govo korist, če gre za zanemarjanje, ali če starša živita ločeno. Tako naše odločbe v tujini niso izvršljive (če partner ob raz- padu izvenzakonske skupnosti otroka od- pelje v tujino, čeprav je otrok dodeljen z odločbo centra za socialno delo roditelju, ki živi v Sloveniji). Partner, ki mu je bil otrok dodeljen z odločbo centra za socialno delo, pa nima možnosti predlagati sodnega posto- pka, ker mora sodišče vlogo zavreči, saj po naši zakonodaji v teh primerih ni pris- tojno za odločanje. Poudariti moramo, da tudi v prime- ru oblikovanja družinskih sodišč nikakor ne smemo zanemariti delež centrov za so- cialno delo pri odločanju. Kot sem poka- zala v primerih, je obravnava na centru za socialno delo temeljitejša in je pomem- bna ravno zaradi možnosti vključitve v svetovalni proces, kjer lahko partnerja dobita pomoč pri urejanju svojih resnič- nih težav in se pozneje na bolj zreli stop- nji dogovorita o organizaciji lastnega življenja in življenja otrok po razpadu 2^eze. Kajti ravno vpogled in razumeva- nje dogajanja je resnična, prava podlaga za reševanje problemov. Samo formalno, administrativno odločanje in zbiranje po- datkov, dokazov, je za tako kompleksno in zahtevno področje odločno premalo. Z organizacijo posebnih di-užinskih sodišč (sodniki naj bi imeli dodatna psi- hološka znanja) bi odpadla tudi dvojnost vloge centrov za socialno delo (odločanje in svetovanje). Tako bi bilo odločanje preneseno na sodišča, centrom za so- cialno delo pa bi ostalo poglobljeno sve- tovalno delo, sami postopki pa seveda ne bi smeli biti ozko časovno omejeni. Po moji oceni bi bila potrebna naj- prej pot na center za socialno delo in šele potem bi bil vložen zahtevek (predlog, mogoče tožba) za odločanje pri sodišču. Šele takrat, če postopek na centru za socialno delo ne bi bil uspešen. Prav tako pa naj bi nov zakon vnesel tudi možnost dodelitve otrok obema staršema (vzajemno starševstvo). Seveda kot možnost, saj v vseh primerih ne gre z dogovarjanjem. In ravno v primerih vza- jemnega starševstva bi se lahko starši pri centru za socialno delo v podrobnosti do- govorili o pomembnih vprašanjih otrok- ovega življenja in skupni skrbi zanj. Tu bi imel pomembno vlogo strokovnjak, ki bi z metodo mediacije staršem pomagal, jih vodil pri sklenitvi dogovorov o organi- zaciji skupne skrbi za otroka. Mediacija bi bila metoda dela na centru za socialno delo. Na ta način bi ohranili pravico staršev, da ostanejo starši, čeprav je njuno partnerstvo razpadlo. Nihče ne bi imel občutka, da mu je starševska vloga ome- jena, ali pa da so mu z dodelitvijo dana večja pooblastila in pravice odločanja o življenju skupnega otroka. Ravno tako bi se ohranile dolžnosti obeh staršev do otroka in ne bi bilo možnosti prelaganja vse odgovornosti za otrokovo življenje na tistega, ki mu je otrok dodeljen. V praksi so te »grešnice« v velikem številu matere, ki morajo odgovarjati, če se otroku v življenju »zalomi«. So pa pogosto v situa- ciji, ko morajo že tako nizke preživnine sodno izterjati od bivšega partnerja, ki niti ne ve, da otrok potrebuje hlače, ma- jico, kaj šele, kako mu gre v šoli, kaj dela v prostem času — ni treba, saj je bil dode- ljen materi. Na koncu bi znova poudarila, da je za življenje ljudi po tako stresnem do- godku, kot je razpad družine, zelo pomembno, da se po svojih sposobnostih soočijo s problemi in jih poskušajo s po- močjo strokovnjaka predelati in prerasti. V takih primerih je samó formalno, ad- ministrativno odločanje, pri katerem od staršev bo otrok živel, premalo. Še tako dober člen zakona je le podlaga za uvelja- vljanje pravice. Pri odločanju o življenju skupnega otroka bi nad zakon postavila pomen dobrega, zrelega dogovora med starši — pot do tega pa je zahtevna in terja dobro strokovno obravnavo, ne le zbi- ranja dokazov. 519 ANICA KLEMENC-ŽVIKART Literatura G. Čačinovič Vogrinčič (1992), Psiliodinamslá procesi v družinslci slaipini. Ljubljana: Advance. — (1990), Paradigmatske osnove socialnega dela z družino. Socialno delo 29.163-168. — (1991), Socialno delo z družino, Ljubljana: VŠSD. E. V. Frankl(1993), Kljub vsemu rečem življenju DA. Mohorjeva družba. T. Gordon (1989), Družinski pogovori. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše. A. R. Johnson (1993), Midva: Psihologija romantične ljubezni. Ljubljana: Ganeš. M. Cerar (1993), Večrazsežnost človekovih pravic in dolžnosti. Ljubljana: Znanstveno in publi- cistično središče. P. Lussi (1990), Sistemski nauk o socialnem delu. Socialno delo 29. 81-94. *^ E. Lukas (1993), Družina in smisel. Mohorjeva družba. A. Miller (1992), Drama je biti otrok. Ljubljana: Tangram. v Z. Pavlovič (1990), Psihološke pravice otrok. Ljubljana: Društvo psihologov Slovenije. i' R. Skynner, j. Cleese (1994), Družine in kako v njih preživeti. Ljubljana: Tangram. B. Stritih (1994), Prispevid 2a Studi; socia/flega de/a. Interno gradivo. Ljubljana: VŠSD. ' — (1993), Iskanje novih možnosti pri reševanju kompleksnih osebnih in socialnih problemov. Socialno delo 32,1:19-28. K. Zupančič (1992), Otrokove pravice in njihovo varstvo v domačem pravnem sistemu. V: A. Šelih (ur.), Pravni vidiki otrokovih pravic. Ljubljana: Časopisni zavod Uradni list RS. 520 ob 40. obletnici VŠSD Marija Ovsenik SOCIALNO DELO V ORGANIZACIJAH - DA ALI NE? NEKATERE DILEME SOCIALNEGA DELA V SLOVENIJI DANES UVODNI ORIS PROBLEMATIKE Naslovno problematiko bomo obravna- vali tako, da bomo skušali poiskati pot do smiselnega načina snovanja elementov za odgovor na naslovno vprašanje, s tem da bomo vprašanje najprej zožili. Želimo odgovoriti na vprašanje (di- lemo), ali socialno delo v podjetjih danes ima svoje mesto ali ne. Razlog za postav- ljanje takega vprašanja se skriva v dejstvu, da se v zadnjih letih nahajamo Slovenci v izredno turbulentni situaciji; zaznamujejo jo naslednja dejstva: • prehod na tržno gospodarstvo v ekonomiji, • večstrankarski sistem v politiki, • privatizacija lastnine nad sredstvi za proizvodnjo v pravnem sistemu, • problem drage države in • zaostreni pogoji poslovanja zaradi neizogibne preusmeritve na nove trge (zaradi slovenske državne osamosvojitve in vojne krize na ozemljih Balkana). Vse to bremeni slovensko gospodar- stvo in kot posledica se v zadnjih letih zmanjšujejo možnosti za zaposlitev ljudi (stopnja brezposelnosti znaša več kot de- set odstotkov, ali drugače, v Sloveniji danes nima dostopa do delovnega mesta nad 125.000 ljudi). Ob vsem tem je treba imeti pred očmi tudi dejstvo, da se celotna svetovna družba nahaja na predhodu (tranziciji) iz nekdanjega »industrijskega obdobja«, ki postopno, a neizbežno odhaja v zgodo- vino, v novo »postindustrijsko in post- kapitalistično« obdobje (Drucker 1993), v katerem bo pogoje in možnosti življenja in dela oblikovalo predvsem znanje, ki bo v razmerah splošno tehnične dostopnosti do informacij ponudilo možnosti nepo- srednega telekomunikacijskega povezo- vanja vsakogar z vsakomer, ne glede na to, na katerem delu našega planeta živi (^information superhighway) (Naisbitt 1994: 63). Znanje bo tako vse bolj pridobivalo na pomenu in v takih razmerah bo človek kot individuum vse bolj izrazit, saj bo imel znanje in informacije in bo zmožnej- ši prevzemati »individualne odgovorno- sti« (Drucker 1993: 210). Domnevajo celo, da bo prišlo do pomembnega prehoda iz časov in raz- mer, v katerih so poslovno in dejavno- stno aktivnost, podjetnost in iniciativnost gnala zlasti podjetja/organizacije ibusi- ness-driven), v čas in razmere, ko bo gnanje dejavnostne in poslovne iniciative prešlo v roke in na raven individua. Posa- mezniku bodo namreč dostopni sklopi povezav telefona, televizije, ISDN pri- ključkov in računalniških sistemov. Opre- mljen bo torej z možnostjo telekomu- niciranja in bo ne le zmožen, temveč tudi verjetno voljan prevzemati večji delež odgovornosti in pooblaščenosti. Ob tem poudarjajo, da bo krepljenje posamez- nika pripeljalo do nujnih sprememb v načinu dela, gibanja in igre ljudi in seveda tudi do sprememb v načinu gle- danja ljudi drug na drugega (Naisbitt 1994: 63). 521 MARIJA OVSENIK Iz povedanega sledi, da je treba ori- sano situacijo v Sloveniji obravnavati več- ravninsko in večplastno. Kompleksnost problematike na tem našem majhnem prostoru je vsaj dvoplastna: • prva je ta, ki jo doživljamo Sloven- ci v sedanjih poosamosvojitvenih letih, • druga pa je tista, ki ni nič manj očitno prisotna, a je planetarno-globalnih razsežnosti. Te pa ne zanimajo le posa- meznikov, ampak prizadevajo vse dežele sveta. Gre torej za velik val sprememb in novosti v globalnih razsežnostih, hkrati pa znotraj tega velikega svetovnega vala ne more nobena dežela prezreti svojih lo- kalnih posebnosti in aspiracij. Ob tem ni povsem jasno, kaj je vzrok in kaj posledica dejstva, da avtoma- tizacija, robotizacija in informatizacija de- lovnih procesov odrekajo delo in zapo- slitev manualnim delavcem, vabijo pa z najrazličnejšimi priložnostmi in možnost- mi izobražence. Govorimo tudi o velikem valu prestrukturiranja, preoblikovanja in redefiniranja ne le delovnih procesov, temveč tudi tradicionalnega fenomena »zaposlitev« samega. Kaj torej pomeni 10 ali več odstotna nezaposlenost v neki deželi? Na vprašanje bi določneje odgo- vorila podrobnejša analiza na osnovi prej redefiniranih pojmov, prenesenih iz ol> dobja industrijske družbe. Ti ne sodijo več v splošne razmere, možnosti in priložnosti nastajajoče »post-industrijske« in »informacijske« družbe. Dodaten problem je vprašanje, v kakšnem tipu novopečenega kapitalizma/ privatništva danes v Sloveniji pravzaprav v resnici živimo. Sedanji razpon tipov kapitalizma se kaže na kontinuumu, na katerega enem ekstremu je najbolj grobi zgodnji kapitalizem, na drugem pa npr. Druckerjeva »postkapitalistična« družba. Slovenski kapitalizem se očitno poskuša čimprej postaviti na noge, ven- dar ob dejstvu neizkušenih kadrov raje prevzema metode »zgodnjega« kapita- lizma kot prosvetljenost Druckerjevega »postkapitalizma« (Drucker 1993). Iz tega posledično izhajajoči številni stečaji podjetij naravnost bruhajo brez- poselne, ljudje pa se ne ozavedo trde resnice valovanj svetovnih družb, novih postulatov in novih možnosti in prilo- žnosti dela in življenja ljudi. Često se ljudje v podjetjih (tako neposredni delavci kot tudi managerji) ne zavedo dovolj hitro dejstva, da se pod- jetje tudi tam, kjer ne grozi stečajni šok, notranje organizacijsko brezobzirno pre- ureja. Če je bil nekoč ideal podjetja rast podjetij v veliko organizacijo, je danes nekaj povsem drugega. Nekdanji gigan- tizem, katerega »notranja organiziranost« se je zgledovala praviloma po temeljnem funkcijskem, divizijskem in matričnem modelu organiziranja, v mnogih podjetjih ni več mogoč. Notranje organizacijska hierarhična piramida doživlja udarce: njen srednji del (srednje vodstvo) eno- stavno izginja, ker ni več potreben. S tem se celotno podjetje notranje preureja (re- organizira) oblikovno v nekaj, česar dos- lej nismo poznali: primer »deteljičaste organiziranosti«, »panskega satovja«, kon- cept »ribiške mreže«, »trapezoidne organ- iziranosti« oz. managementa. Ti postulati prehoda iz »industrij- ske« v »informacijsko« družbo očitno neusmiljeno meljejo tudi »organizacijo organizacij/podjetij« in s tem podjetja ljudi postavljajo v povsem nove pogoje dela in življenja. Skratka, sprejeti moramo dejstvo, da tudi med nami odločno nastaja nov svet, ki se mu ne moremo izmakniti; kaže nam edinole čimprej se vživeti vanj, dejavno in dostojanstveno. Naslovno vprašanje je postalo aktu- alno kmalu po slovenski državni osamos- vojitvi, ko so celo v vladnih krogih nekateri javno poudarjali slogan »Socialo ven iz podjetij!« Podjetja so s tem dobila javno pod- poro v tem, da so v sicer težkih poslovnih situacijah začela zanemarjati skrb za so- cialno oskrbljenost zaposlenih ter za so- cialne pogoje dela. Med množičnim odpuščanjem so se med prvimi kandidati za odpust v prenekaterih podjetjih znašli tudi (ali še prav posebej) tam zaposleni socialni delavci. Vprašanje in omenjeni slogan sta motivirana ekonomsko produktivistično. 522 SOCIALNO DELO V ORGANIZACIJAH - DA ALI NE? očitno pa Sta imela tudi moralno-etične posledice. Ker taka situacija oz. raz- položenje v vodstvih slovenskih podjetij očitno še traja, se zastavljeno vprašanje kaže kot upravičeno. KAJ JE S TEORIJAMI V zadnjih letih smo se glede vprašanja, ali socialno delo sodi v podjetja ali ne, v slo- venski praksi znašli pred problemom, ki ga ne znamo rešiti, oz., nanj ne znamo enostavno odgovoriti. Kadar v življenju ne znamo več ži- veti, kadar nam torej zmanjka primernih odgovorov na vprašanja v praksi, se na- ravno in logično napotimo k iskanju od- govorov v teorijo, v znanstveno znanje, ki je v načelu zasnovano širše in globlje in zato presega zgolj posamezne primere iz prakse. Je pa metodično preverjeno in sintetizirano v znanstvenih in zato sploš- no veljavnih in splošno sprejetih teorijah. Prav v teorije zaokroženo znanje pa nam pri reševanju zagat v praksi prav- iloma pomeni tudi osnovno in najbolj zanesljivo poučno informacijo. Zato se družba, ki svoja prizadevanja gradi prav na proizvodnji znanja, informacij, tudi imenuje informacijska družba. Taka dru- žba vlaga v ta namen med 3 in 5% svojega kosmatega nacionalnega proizvoda za gradnjo in oblikovanje znanja. Za naše vprašanje sta v tej razpravi aktualni vsaj dve teoriji: teorija organiza- cije in teorija socialnega dela. Glede na našteto mnogovrstnost za življenje in delo bistvenih temeljnih orientacij pa se v razmišljanja sama po sebi vsiljujejo tudi tista o vprašanju paradigem, ki »niso le os- novna (ali dominantna) teorija« v smislu priznanih znanstvenih dognanj, temveč prav tako tudi metafizična spekulacija, ki znanstvenikom v določenem časovnem obdobju daje ne le modelne probleme, ampak tudi modelne rešitve. Navsezadnje je paradigma tudi sklop splošno sprejetih prepričanj, ki dobijo konkretno obliko v učbenikih in klasičnih znanstvenih delih. Odpira se torej vprašanje, kaj je s te- orijo organizacije in kaj s teorijo social- nega dela. Kaj pravi prva (o organizaciji) in kaj druga (o socialnem delu)? Ali spadata fenomena skupaj ali ne? In če, kakšno je ali naj bi bilo njuno razmerje? Kaže se torej poučiti o splošnem znanju — v okviru določene paradigme pač —, da bi mogli logično, utemeljeno in argumen- tirano graditi praktični odgovor — pose- bej za konkretni primer prakse sloven- skih organizacij. Žal je tu vtis naslednji: Tako organizacijo kot tudi socialno delo kot fenomena so v industrijskem ob- dobju razumevali tako, kot je narekovala kartezijansko-newtonska mehanistična paradigma, ki je znotraj širše subjekt- filozofične paradigme (1450-1950) vla- dala v vsem času industrijskega obdobja (Lay 1988: 131). To obdobje pa je - še zlasti v zadnjih 100 letih — uspelo zgraditi obsežno in razvejano mrežo ustanov prakse socialnega dela in omogočiti povečevanje nacionalne produktivnosti (v ZDA) v povprečju v višini 3,5 in 4% letno. Ni pa se ne enemu ne drugemu po- dročju posrečilo izoblikovati splošno sprejete in obče veljavne teorije vse do časa resnega oporekanja mehanicistični paradigmi. To prinesejo desetletja po letu I960 z nastankom holistično orientirane »eko- loške revolucije«, ki začne dokazovati nesmiselnost tradicionalne zamisli o raz- voju in zagovarjati zamisel o »enakoprav- nosti vseh bitij«. Značilno je, da organizacijskim mis- lecem stoletnega obdobja še vse do danes ni uspelo spraviti v enciklopedije splošne izobrazbe takih osnovnih pojmov, kot sta organizacije in management. Namesto tega pa ob koncu obdobja prihaja do pobud za redefinicijo takih osnovnih po- jmov iz obdobja industrijske družbe, kot so: delo, korporacija in preustrojitve kor- poracije in managementa v smeri nje- govega razvijanja k novemu »vodenju«. S tem, da so organizacijski misleci predlagali redefiniranje pojma »delo«, pa je v proces redefiniranja temeljnih orga- nizacijskih pojmov logično vključen tudi pojem »socialno delo«. Iz navedenega izhaja, da je »industrijsko obdobje«, ka- terega odzven sta tudi stroki »organizacija 523 MARIJA OVSENIK in management» in »socialno delo«, prej znašlo v zgodovinskem zatonu, kot pa jima je uspelo razviti temeljne pojme do tolikšne dorečenosti in zanesljivosti, da bi to mogla tudi formalno potrditi mod- erna (četudi mehanicistično usmerjena) znanstvena misel. Ni prišlo do znanstve- ne kodifikacije temeljnih pojmov, ampak nasprotno, do njihovega prezrtja in pred- logov za redefiniranje. V skladu z nave- denimi ugotovitvami je tudi dejstvo argu- mentiranih trditev, da se niti na področju organizacije (in managementa) niti na področju socialnega dela v tem stoletju ni posrečilo razviti obče veljavne teorije. *»; Naslovno vprašanje, socialno delo v organizacijah da ali ne, očitno skriva v sebi mnogo bolj nedorečeno proble- matiko, kot je videti na prvi pogled. Znanost v smislu splošno sprejete in obče veljavne teorije organizacije in manage- menta kot tudi socialnega dela ne more dati zadovoljivega odgovora. Ker imamo torej opravka kar z dvema nedorečenima strokovnima področjema hkrati in v med- sebojni logični zvezi, pomeni, da se vpra- šanje pred nami postavlja celo kumula- tivno in da je stopnja zapletenosti skoraj nepregledna. Očitno presega možnosti želenega hitrega in učinkovitega prak- tičnega ukrepanja. Nad problemom se je smiselno globoko in sistematično zamis- liti in z ustvarjalno intuicijo, ki jo omo- gočata konstruktivna kritika in intenziv- no raziskovanje, iskati odgovore. KAJ POMENIJO NAVEDENE UGOTOVITVE? Nikakor ne, da morda področji organi- zacija in management na eni in socialno delo na drugi strani nista uspeli do sedaj razviti in uveljaviti nikakršne logično smiselne in uporabne teorije. Splošno znano je, da ti dve strokov- ni področji obstajata. Obstajata pa lahko le tako in s tem, ko so številni avtorji vanju prispevali pomembne tehtne in podkrepljene prispevke. Zato teh dveh strokovnih področij kot znanstvenih dis- ciplin s prav določeno intencionalnostjo ni mogoče ne negirati in tudi drugače ne znanstveno zavračati. Navedena ugotovitev je le trditev, da so teorije na teh dveh področjih pred- vsem avtorskega značaja, se pravi, da moramo za vsako teorijo, ki jo poznamo in kakorkoh navajamo, navajati avtorja, ki je zanjo pač odgovorna oseba. In drugič, to tudi pomeni, da je za ti dve področji značilen dialog, ki še ni zaokrožen v splošno sprejetih in obče veljavnih teorijah, ki bi jih mogH uporab- ljati brez vsakokratnih navedb pogovarja- jočih se avtorjev. Nihče se torej ne more sklicevati na apriorno veljavnost svojega sklepanje in ugotovitev, kakor je to mor- da mogoče v primeru postopkov raču- nanja v matematiki, statistiki in drugod, kjer avtor ni več pomemben. Naša trditev glede avtorstva ima v sebi zlasti moralno- etično komponento, ki je v tem, da je vsakokrat, tako v teoretskem kot tudi v praktičnem delu, na obeh imenovanih strokovnih ali znanstvenih področjih pošteno natančno vedeti, kdo je oseba, ki kaj trdi. Uporabnik mora imeti možnost vedeti, čigave in kakšne trditve (teorije) upošteva. To je sicer splošno pravilo znan- stvenega dela, toda v primeru naših dveh strokovnih oz. znanstvenih disciplin ga je treba vsaj za zdaj še posebej imeti pred očmi. diiiui t OD KOD TEŽAVE ' ] ^"^ V TEORIJI SOCIALNEGA DELA IN MANAGEMENTA? Mogoče je domnevati, da ni zgolj naklju- čje, da si ne »organizacija« ne »socialno delo«, ki sta oba otroka pretekle tradi- cionalne »industrijske« družbe, zgrajene na »subjektivni filozofiji«, nista zgradiH obče veljavne teorije v času aktualnosti industrijske družbe. Možen razlog za ta neuspeh je v dejstvu, da se obe ukvarjata s človekom in odnosi med ljudmi, kar že v samem načelu ne sodi v sklop »mek- hosa« (zmanjšanja problema/predmeta na katerikoli manjši del), temveč bolj v sklop »biosa«. In če je tako, pomeni, da mehani- cistična paradigma ni bila zmožna ra- zumeti, še manj pa primerno razlagati snovi, ki že v načelu zahteva uporabo 524 SOCIALNO DELO V ORGANIZACIJAH - DA ALI NE? nekega od te paradigme povsem drugač- nega pristopa in metodike. Kartezijanska delilna metoda se je pokazala nemočno in zato omejeno in neustrezno kot splo- šna raziskovalna metoda in pristop že ob nastanku kvantne teorije (1925). -:j4 v raziskovanju strukture atoma je namreč naletela na meje svojega dometa, npr. Heisenbergovo načelo negotovosti, ki je poleg drugega postavilo pod vprašaj tradicionalni koncept vzročnosti; zama- jala se je dotedanja »konceptualizacija stvarnosti«, ki se je pomaknila v smer »fik- cije«. Pokazalo se je namreč, da situacija stvarnosti ni tako enostavna, saj na vseh »ravneh stvarnosti implicira konceptuali- zacijo kot enega izmed bistvenih elemen- tov«. Î* S tem je postala vprašljiva tudi znana kartezijanska teza o dveh kulturah: o ob- jektivni stvarnosti na eni ter o mental- nem konstruktu na drugi strani. ? Hkrati pa je še od časov odkritja drugega zakona termodinamike ostajalo neodgovorjeno vprašanje možnosti ob- stoja živih organizmov, saj se je teza na podlagi tega zakona, češ da se živi orga- nizmi ne obnašajo v skladu s tem zako- nom in so zato »notorična izjema glede na naravne zakone«, zamajala. Tezo o »nenaravnih sistemih« ponavlja tudi V. Pa- reto. Vse do sredine 20. stoletja so torej mislili, da se lahko živi organizmi upirajo naravnim zakonom (drugemu zakonu ter- modinamike) le s tem, da si pomagajo z nekimi »triki« v proizvodnji lokalnih zmanjšanj entropije. Tu se zastavlja kategorično vpra- šanje, v čem se je tradicionalna kartezijan- ska metoda v preučevanju, razumevanju in razlaganju pojava živih organizmov izkazala za neučinkovito, nezmožno, omejeno in zato neustrezno. Poglejmo Cartesijev pristop pobliže: Sleherni problem, ki ga bom raziskoval, bom razdelil na toliko delov, kolikor je mogoče in potrebno, da se ga reši na- jbolj skladno. Pri iskanju vmesnih čle- nov, kakor v pregledih problemov bom našteval sleherno podrobnost v tako ši- rokem obsebu in do take podrobnosti. da ne bom ničesar izpustil (Descartes 1957: 4647). Rekli bi: logično, dosledno, pravilno. Toda vrag se skriva v podrobnostih. Des- cartes je ob tem očitne lastnosti živih or- ganizmov povsem prezrl. Katere? Ne veliko. Zadoščalo je že to, da je prezrl, da imajo živi organizmi vsaj eno bistveno lastnost sine qua non: obstajajo lahko edinole kot enote, celote, na prav določenih ravneh, sicer propa- dejo in umro. Vse dokler ostajajo živi, obstajajo kot enote, celote, ki jih nikakor ne sme- mo deliti na še manjše dele. Kajti, če jih začenemo členiti (razsekavati), v trenut- ku propadejo, izgubijo lastnost živih or- ganizmov. Videti je torej, da je Descartes v svoji metodi prezrl prav te vrste ranljivost, ki ji je podvržen ves živi svet in ki obstaja edinole kot svet živih organiz- mov. Pri tem ne pride v poštev, če ga hočemo preučevati kot živega, nikakršna domnevno dosledna členljivost na manj- še dele. Živi organizmi torej preučevalcu po- stavljajo določen pogoj, sicer za življenja nočejo biti proučevani. V primeru kršitve tega zanje bistvenega pogoja umro, pro- padejo kot živi in se spremene v neživo snov. Kot živi torej ne morejo obstajati, ne da bi bili ob tem celota — avtopoie- tična enota. Preučevanje onstran tega po- goja torej ni mogoče. Isti pogoj postavi pred raziskovalca živih organizmov še drugi pogoj ali ome- jitev: ni mogoča ponovljivost eksperi- menta, saj živega organizma ni mogoče ubiti dvakrat. Za živ organizem je smrt enkraten dogodek, njegovo življenje ni ponovljivo, nihče ga ne more živeti dva- krat in nihče ne more živeti namesto drugega. Zato je živo bitje enkratno, neponovljivo, je neke vrste »epoche«, za katerega velja edinole statistična množica enote. Kartezijanski dualizem v smislu medsebojnega ločevanja telesa in duše je možen edinole na konceptualnem polju, medtem ko v praksi ne pride v poštev. Iz tega izhaja, da mehanicizem kot splošno 525 MARIJA OVSENIK veljavna metoda na polju raziskovanja živih organizmov in živega sveta naleti na ovire, na izvedljivostne omejitve, kar pomeni, da ta splošno priznana metoda znanstvenega raziskovanja sploh ne more biti splošna, saj vsaj za pol našega sveta kognitivno ni uporabna. Iz tega izhajata dve ugotovitvi: 1. Ni čudno, da so vse do srede našega stoletja mislili, da so živi orga- nizmi tisti del našega sveta, ki se ne ravna v skladu z »naravnimi zakoni« in so torej glede na drugi zakon termodinamike »nenaravni sistemi«. 2. Tradicionalna kartezijansko-new- tonovska zgolj mehanicistična metoda ni bila zmožna preseči svojih lastnih ome- jitev in nam danes težko razumljive zmote, po kateri se živi organizmi držijo pri življenju s pomočjo nekakšnih nepo- jasnjenih »trikov«. Takega nerazumevanja živega sveta v znanstveni misli ni premagal niti nastop splošne teorije sistemov v petdesetih letih našega stoletja, četudi je prinesel spoznanje, da niso vsi sistemi le izolirani, zaprti (ki izmenjujejo z okoljem materijo, energijo in informacije), ampak obstajajo tudi odprti, ki to izmenjavo dopuščajo. Kaže, da je šele okoli leta 1970 prišlo do dveh, za primernejše metode raziskovanja in preučevanja živih organiz- mov (in s tem tudi organizacije življenja in socialnega dela) pomembnih novosti. Prva je I. Prigoginovo odkritje disi- pacijskih struktur 1. 1967 in »neravno- težja« kot vira reda — da torej neravno- težje prinaša red iz nereda. S tem je bilo pojasnjeno, da je res mogoče, da se v odprtih sistemih entropija zmanjša, s čimer je bilo pojasnjeno tudi to, kako je mogoče, da se organizacijska kompleks- nost poveča, ne da bi bil s tem kršen dru- gi zakon termodinamike. Ta Prigoginov dosežek utemelji in uveljavi teorijo o neravnotežju. Za te dosežke je Prigogine prejel Nobelovo nagrado 1.1979. Druga, za ustreznejše preučevanje živih organizmov pomembna novost iz okoli leta 1970 pa je Maturanovo odkritje »cirkularne organizacije« in vpeljava kon- cepta, znanega pod imenom autopoieza (grš. auto = samo, poiesis = produkcija, kreativnost), ki so ga razvili in poimeno- van med leti 1968-1975 čilski biologi H. Maturana, F. Várela in R. Uribe. Zanimivo je, da je konceptu vzelo kar 10, 20 in več let, da je obkrožil svet. V zadnjih nekaj letih pa se je zanimanje zanj začelo uve- ljavljati tudi v doktorskih preučevanjih — ne le v biologiji, od koder koncept izvor- no izhaja, ampak tudi v socialnih vedah, kot so pravne, družbene vede, družbeno zdravstvo ipd. Avtopoieza artikulira take teme, kot so npr. cirkularna organizacija, samo- referenčni sistemi ipd., in na nov način afirmira pojem samoorganizacije. Nanaša se na značilnosti živih sistemov v smislu neprekinjenih procesov obnavljanja in reguliranja procesov, samoobnavljanja znotraj živih sistemov, ki tako vzdržujejo svojo identiteto, celovitost in svoje struk- ture. Očitno je torej, da vse do pred nekaj leti kartezijansko-newtonovski mehani- cistični pristop k proučevanju in artikuli- ranju fenomenov, kot je življenje živih organizmov in njihovih skupnosti, v pri- meru človeka, torej družbene skupnosti, ni imel ustrezne alternative. Preučevanje človeka kot živega bitja in njegovih družbenih skupnosti na številnih ravneh medsebojnega povezovanja (tudi v orga- nizacije) se lahko očitno šele zdaj nasloni na temeljni pristop, ki bistveno upošteva posebnosti biosa in se zato ne more ori- entirati zgolj po lastnostih mekhosa. Na osnovi teh ugotovitev je mogoče domnevati, da socialne vede, kakor sta za našo razpravo veda o »organizaciji in managementu« in veda o socialnem delu, vse doslej, do vpeljave koncepta o avto- poiezi, niso imele v znanstveni in filozof- ski misli za svoje posebnosti primerne metode proučevanja oz. raziskovanja in artikuliranja pojavov na področju živih organizmov. Če pa je tako, ni zgolj naklju- čje ugotovljeno dejstvo, da se ne enemu ne drugemu izmed omenjenih strokov- nih oz. disciplinarnih področij vse doslej ni posrečilo razviti in uveljaviti svoje splošno sprejete in obče veljavne teorije. Očitno drugačne sploh ni bilo mogoče. 526 SOCIALNO DELO V ORGANIZACIJAH - DA ALI NE? saj tradicionalna znanstvenoraziskovalna kartezijansko-newtonovska metoda sploh ni bila prilagojena tem področjem. Logi- ka stroja pač ne more pojasniti logike živega organizma. Socialne vede torej v nekem smislu očitno še danes tičijo na svojih začetkih. Prav zaradi zanje neprimerne raziskoval- ne metode so v primerjavi z naravoslov- nimi in tehničnimi vedami že stoletja v sorazmerno podrejenem položaju, tako glede strokovno izrazne moči kot tudi glede vpliva v družbeni skupnosti; soraz- merno teže namreč trdijo, da je določena konkretna situacija taka ali drugačna. Ker so torej tehnična vprašanja videti razme- roma laže rešljiva kot vprašanja človeka in družbenih razmerij, često »mehka« vprašanja ostajajo še naprej nerešen problem, medtem ko tehnološki razvoj očitno stalno prednjači pred družbeno- socialnim in človeško kulturnim. Seveda ni mogoče pričakovati, da bi mogel že samo koncept avtopoieze bist- veno popraviti omenjena nesorazmerja. Razveseljivo pa je, da je novi koncept avtopoieze očitno konstruiran prav za preučevanje živih organizmov, in zato pomeni vsaj opozorilo na to, da je ver- jetno tudi na področju metodološke para- digme mogoče napraviti še korak naprej od tistega, ki je bil narejen že v letu 1637. Razmeroma živahno poseganje po konceptu avtopoieze v doktorskih pro- učevanjih na področju socialnih ved v zadnjih letih pa opozarja, da bi lahko s tem in podobnimi novimi pristopi napra- vili korak naprej tudi na takih disciplinar- nih področjih, kot sta veda o organizaciji in managementu na eni in socialno delo na drugi strani. Zato ga bomo kratko uporabili v nadaljevanju razprave. Po mnenju S. Beerà koncept avto- poieze omogoča preseganje sedanjih interdisciplinarnih preučevanj, ustvarja možnosti za uveljavljanje metasistemskih konceptov ter vodi družbo stran od očit- nega povzročanja disciplinarne paranoje, ki danes nastaja z oblikovanjem vse ožje opredeljenih znanstvenih in strokovnih disciplin. Te sicer razvijajo vrhunske spe- cialiste, a posamezne discipline ob tem razvijajo vsaka zase specifično termi- nologijo in jezik, ki jim onemogoča med- sebojno tvorno sporazumevanje. Moder- ne družbe se — kot trdi S. Beer — v resnici razvijajo v smeri nekakšne paranoje in paradoksa, saj je družba vrhunskih spe- cialistov vse manj zmožna ustvarjati zdra- ve družbene celote, družba pa tako vse bolj postaja »dezorganiziran prah množi- ce nepovezanih, zanemarjenih, izoliranih in demoraliziranih posameznikov«. AVTOPOIEZA Videti je, da koncept avtopoieze poskuša popraviti in izpopolniti metodološki pri- stop k raziskovanju in artikuliranju na- ravnih pojavov prav tam, kjer ima (za primere živih organizmov) bistveno in očitno nedopustljivo pomanjkljivost prav znana kartezijanska, izključno mehanici- stična »delilna« metoda (metoda delitve celote na vse manjše dele) brez vsakršnih drugih ozirov in omejitev. Koncept avtopoieze je naravnan na izhodiščno raziskovalno točno enote/ce- lote; noben živ organizem ne more obsta- jati in živeti drugače kakor le kot enota/ celota. Obstajanje za življenje zmožne enote/celote je namreč za žive organizme pogoj sine qua non: če ta pogoj ni iz- polnjen, živih organizmov enostavno ni. Koncept avtopoieze je torej temelj- na teorija orgnizacije živega. Maturana in Várela svojo razpravo o avtopoiezi vpeljujeta z naslednjimi uvod- nimi trditvami: Neko vesolje — stvarnost — nastane, ko se določen prostor razdeli na dvoje in se opredeli enota. Predmet znanstvenega raziskovanja ne tem te- melju je, kako izumiti (invention), opisati in rokovati (manipulation) enote. V splošni izkušnji opazimo žive sisteme kot enote, ki se predstavljajo kot avtonomne entitete osupljive raznoliko- sti, z zmožnostjo samoobnavljanja. Nji- hova avtonomnost je videti tako očitno bistvena značilnost živih sistemov, da so pri opazovanju kratko malo videti žive. Seveda se ta avtonomnost — ki je v tem, da se kljub nenehnemu izkazovanju samozagotavljajoče zmožnosti ohranjati 527 MARIJA OVSENIK svojo identiteto skozi aktivno izravna- vanje deformacij — zdi doslej njihova naj- bolj varljiva ^elusive) lastnost. Avtonomija in raznovrstnost, ohran- janje identitete in izvor variacij v načinu ohranjanja te identitete pomenijo temelj- ne izbire prezentirane fenomenologije živih spominov, ki so jim ljudje stoletja dolgo posvečali svojo radovednost glede razumevanja življenja. Če je kartezijanski pristop k preuče- vanju živih sistemov poudarjal le fizikalne dejavnike in se je darwinski pristop us- merjal zlasti k razlagi izvorov raznovrst- nosti in genetike pojava živih organiz- mov, je zdaj mogoče, s konceptom avtopoieze, oba tokova fizikalno-kemij- skih in evolucijskih razlag živih organiz- mov povezati v novo celoto. Molekularna analiza utegne omogočiti razumevanje re- produkcije in variacije, evolucijska ana- liza pa, kot se zdi, skuša pojasniti način, ko so lahko ti procesi nastali. Namen koncepta avtopoieze je razkriti naravo žive organizacije. /.../ Želimo ra- zumeti organizacijo živih sistemov gle- de na njihovo značilnost enovitosti ^ /unitary character/ (Mingers 1995). Ob tem Maturana in Várela pripominjata, da bosta v tem svojem namenu spošto- vala mehanicistični pristop. Naš problem je živa — živeča organizacija. Ker pa se or- ganizacija kot taka nanaša na relacije, se ne bomo zanimali za lastnosti kompo- nent, ampak zlasti za procese in relacije med procesi, ki se udejanjajo med kom- ponentammi. Pri tem bomo imeli pred očmi dvoje: 1. vsakršna razlaga, do katere se bomo dokopali, v bistvu pomeni refor- mulacijo fenomena, in 2. vsako razlago oblikujejo in dajejo opazovalci. Posledica tega je, da moramo razli- kovati tisto, kar je konstitutivno za feno- men sam, od tistega, kar nasprotno spada v domeno opisa (domain of description) in torej naših interakcij z njim in njego- vimi komponentami v tistem kontekstu, v okviru katerega dani fenomen pač opazu- jemo. Pojmi domene opisa ne spadajo v konstitutivno organizacijo pojava, ki ga želimo pojasniti. Razlaga utegne imeti različne oblike, pač glede na naravo po- jasnjevanega pojava. Zategadelj se pri pojasnjevanju gi- banja padajočega telesa zatečemo k last- nostim materije, k zakonom, ki opisujejo obnašanje materije, upoštevajoč njihove lastnosti (kinetični in gravitacijski zako- ni), medtem ko si pri pojasnjevanju or- ganizacije kontrolnega (nadzorstvenega) obrata skušamo pomagati z relacijami (to je razmerji), ki jim morajo ustrezati dejan- ske fizikalne komponente, in ne z identi- fikacijo njihovih komponent. Pri tem izhajam iz domneve, da ob- staja organizacija, ki je skupna vsem živim sistemom, ne glede na njihove kompo- nente. Ker je naš predmet taka organiza- cija in ne posebni načini njihovega ude- janjenja, ne bomo upoštevali razlik med razredi, tipi ali vrstami živih sistemov. Ta način mišljenja ni nov, saj ga poznamo eksplicitno iz mehanicizma. Zato trdimo, da so živi sistemi stroji, pri čemer imamo pred očmi nekaj vidikov: 1. upoštevamo le neanimistične vidike; 2. poudarjamo, da žive sisteme o- predeljuje njihova organizacija, ki jo je mogoče pojasniti tako kot katerokoli dru- go organizacijo v smislu relacij, vendar ne med lastnostmi komponent; ^ït 3. opozarjamo, da izhajamo pri tem iz dinamizma, ki je za žive sisteme očiten, na kar namigujemo tudi z uporabo izraza »stroj«. Zategadelj si zastavljamo fundamen- talno vprašanje, kaj je organizacija živih sistemov, kakšne vrste so to in kakšna je njihova fenomenologija, ki vključuje re- produkcijo in evolucijo, obe pogojeni z njihovo enovito organizacijo. Organizacija živih sistemov je ena iz- med vrst samoproizvodnje (self produc- tion) oz. avtopoieze. Tako organizacijo je mogoče udejanjati z neskončnim števi- lom struktur. Povzeto po Maturani in Vareli ter Mingersu je eksplicitna definicija avto- poietičnega sistema oz. avtopoietičnega 528 SOCIALNO DELO V ORGANIZACIJAH - DA ALI NE? Stroja naslednja: avtopoietični sistem je dinamična enota, organizirana v obliki in smislu mreže procesov proizvodnje (transformacije in destrukcije) kompo- nent, ki proizvaja komponente in ki 1. skozi njihove interakcije in trans- formacije nenehno znova regenerira in udejanja — uresničuje prav to mrežo pro- cesov (relacij, razmerij), ki jih je proiz- vedla, in 2. konstituira dani avtopoietični si- stem (stroj) kot konkretno enoto v pros- toru, v katerem te komponente obstajajo, tako da specificirajo topološko polje nje- govega uresničevanja-udejanjanja v smi- slu oz. v obliki take mreže. Hkrati s to konstitucijo pa se določajo tudi meje avtopoietičnega sistema, ki vzpostavljajo tudi njegove zunanje meje. Te pa vzpostavljajo površine, na ka- terih se določajo tudi prednostne inter- akcije (znotraj-zunaj), meje in območje katerih zagotavljajo, da je avtopoetični sistem ločljiv od svojega ozadja. Tak sis- tem kratko imenujejo avtopoetični sistem ali kratko avtopoieza in je značilen za or- ganizacijo živih sistemov. Avtorji navajajo, da ima tak avto- poietični sistem tri vrste relacij, in sicer konstitutivne (odgovorijo na vprašanja, kje, do kod sem), kakovostne (odgovorijo na vprašanje, kaj je moja vsebina) in relacije reda (ki odgovorijo na vprašanje, kako, po katerih načinih živim, se ob- našam). Pri tem je treba še enkrat opozoriti na avtonomijo živega organizma kot ce- lote, ki je ena najznačilnejših lastnosti avtopoieze. Glede na to, kaj sistemi proiz- vajajo, jih delimo na avtopoietične (vse spremembe podrejajo v prid vzdrževanju organizacij samih sebe) in alopoietične sisteme (ki imajo za proizvod svojega funkcioniranja nekaj, kar je od njih raz- lično), npr. avtomobil. Izguba avtopoieze v sistemu pa ima za posledico njegovo dezintegracijo, razpad in zaradi preki- nitve zaokrožene celote avtopoietičnih procesov samoobnavljanja žive enote avtopoietični živi organizem doživi svoj konec. AVTOPOIEZA JE TOREJ »VSE ALI NIČ« Koncept ali teorija avtopoieze je teorija živih sistemov oz. živih organizmov. Zgradba življenja v tej logiki je mogočna. Naštevajo naslednje zaporedne ravni: živa celica, organ, organizem (rastlinski, žival- ski, človeški), skupina ljudi, organizacija (kot ustanova človeškega kolektiva), sku- pnost (npr. interesno povezanih ljudi), družba (npr. v državni skupnosti) in tudi nadnacionalni sistem. Zagovorniki konce- pta avtopoieze torej ne štejejo le resnično bioloških živih sistemov, ampak v sklop avtopoieze vključujejo tudi praktično vse socialne oz. družbene in združbene enote in celote življenja. Ni sicer še doseženo popolno soglasje, ali je človeške sisteme dovoljeno obravnavati enako avtopoietič- no kot biološke sisteme, vendar se mnogi strokovnjaki izjavljajo v prid možne in do- voljene uporabe koncepta tudi pri razis- kovanju in artikuliranju socialnih siste- mov. Beer npr. trdi: »Da, človeške skup- nosti so biološki sistemi« in kohezivna so- cialna »ustanova je neke vrste avto- poietični sistem«. Trdijo tudi, da zdaj ni mogoče več opravičevati uporabe biologije za zani- kanje individua, češ, da je človeška vrsta, družba ali celotno človeštvo tisto, ki se mora regenerirati v evoluciji življenja, »in bi zato posameznik postal nepomemben ter bi se moral podrediti vrsti«. Avtorji avtopoieze gradijo svojo teorijo na »opa- zovalcu«, ki je človeško bitje. Pomen tega pa je, da je vselej le človek kot opazovalec tisti, ki reče, karkoli je izrečeno. Ma- turana je svoja raziskovanja zastavil s postavitvijo vprašanja o spoznanju: kako živa organizacija spodbudi in omogoči spoznanje nasploh in samospoznavanje še posebej. Samo človek, ki postane opa- zovalec, se zmore zavedati samega sebe, in to skozi samoopazovanje. Avtopoietični sistemi se povezujejo po poti strukturnega združevanja, to pa o- mogoča graditev avtopoietičnih sistemov na višjih ravneh, tj., nastajanje in ohranja- nje avtopoietičnih sistemov višjega reda. Avtopoietični sistemi v ožjem bio- loškem smislu praviloma obstajajo v 529 MARIJA OVSENIK fizičnem prostoru, če gre za fizikalne žive enote. Vendar je mogoče razumeti pro- stor tudi v konceptualnem, abstraktnem smislu, saj je znano, da je mogoče po- imenovati domeno, v kateri potekajo procesi in obstajajo enote, tudi v koncep- tualnem in abstraktnem smislu. To je la- hko osnova in razlog, da je upravičeno in mogoče kot avtopoietične in žive tretirati ne le biološke, temveč tudi družbene in socialne organizme. Zamisel o avtopoiezi je mogoče obravnavati spoznavno-raziskovalno ko- ristno in plodno tudi v metaforičnem smislu. Tako razširjeno razumevanje avto- poieze pa nam omogoča v njena prouče- vanja vključiti tudi etične in politične implikacije. Poleg bioloških opozarjata avtorja tudi na kognitivne implikacije koncepta o avtopoiezi in načenjata raz- pravo celo o temah kakor lepota, svoboda, dostojanstvo. '?{П*^ Konceptu in teoriji avtopoieze pa pripisujejo še drugačne zmogljivosti: 1. avtopoieza naj bi bila zmožna pri- pomoči k temu, da presežemo tradicio- nalni dualizem med vedenjem in delo- (va)njem, s tem da se ta razlika odpravi, saj naj bi veljalo, da delovanje implicira vedenje in vedenje se naravno izrazi kot delovanje. ;> пз > 2. poleg tega naj bi Eigen-Schuster- jeva vpeljava koncepta hiper-ciklov nuk- learno kislinskih ciklov kot minimalnega sistema omogočala premestiti vrzel med neživljenjem in življenjem: 3. opozoriti velja na dejstvo, da je za avtopoietični sistem, ki je opredeljen kot enota, značilen in odločilen pojav, ki ga poznamo pod pojmom organizacija. Pri tem se zdi pomembno dejstvo, da v avto- poietičnih sistemih (katerekoli ravni ali reda) fenomen organizacija karakterizi- rajo s pojmoma relacija in relacije relacij. Če pri tem izraz poslovenimo v razmerja, opazimo, da je nedvomno najbolj po- globljen slovenski raziskovalec organi- zacije F. Lipovec opredeljeval pojem organizacije vsebinsko in kakovostno kot razmerja med ljudmi že v letih 1969-87. Seveda je to opredeljeval na specifični ravni avtopoietičnih sistemov, pri avto- poietistih imenovani organizacija (v po- menu ustanove) oz. institucionalizirani kolektivni subjekt, ki ima znotraj sebe razmerja (med ljudmi). Lipovec je, ne da bi vedel, za koncept avtopoieze v pojavu organizacije zaznal prav isto vrsto opre- deljujočega kakovostnega kategorično splošnejšega pomena, ki mu avtopoietisti pravijo relacije. Naletimo na sklad teoretsko-razi- skovalnih ugotovitev, ne glede na to, za katero stroko, deželo ali disciplinarno raziskovanje gre. Vse to kaže na nedvom- no visoko stopnjo zanesljivosti obrav- navanih vidikov in dilem, stekajočih se v vidik avtopoieze. Opogumljeni želimo stopiti še korak dlje: Opisani koncept avtopoieze, katere- ga temeljni pojem so relacije (razmerja), je očitno prav tako uporaben tudi na po- dročju socialnega dela, saj tudi ta v svo- jem značilnem pojmu »pomoč drugega« v sebi impHcira nič drugega kot medsebo- jna razmerja med ljudmi. Iz tega izhaja, da se lahko ob avtopoiezi konceptualno bogati tudi stroka/disciplina socialnega dela. Vse to na svoj način potrjujejo tudi raziskovanja tematiziranja kategorije de- lovnega prispevka s pomočjo izvirne me- tode sekvenčne analize, ki je skladno z bistvom fenomena organizacije, skritim v razmerjih.