Poštnina plačana v gotovini Maribor, sreda 25. julija 1934 Stev. 166 Let6 VIIL CXV.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uradnlitvo In uprava: Maribor, Geapoaka ul. 11 / Talafon uredništva 2440, uprave 2455 Izhaja razan nadalje in praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja mestino prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani / Poštni čekovni račun št. 11.409 JUTRA Poljska stremljenja na Baltiku K obiskom poljskega zunanjega ministra Baltiške države Litvanska, Letonska in estonska spadajo med najmanjše državne organizme v Evropi, so pa zaradi svojega zemljepisnega položaja in soseščine treh velesil, Nemčije, Poljske in Rusije, zlasti v sedanjih mednarodnih kombinacijah zelo velikega pomena. Francoski načrt jih vključuje tudi v vzhodni varnostni pakt in prizadevanja diplomatov se v Kaunasu, Rigi i*1 I nu stopnjujejo v vseh smereh. V prvi povojni dobi je skušala dobiti v teh ^ treh državah dominantni upliv Ne m č i j a, da bi jih uporabila v svojih načrtih proti Rusiji, še bolj pa proti Poljski. Enaka stremljenja je pa pokazala pozneje tudi Rusija, dočim si te dni prizadeva največ Pridobitev na svojo stran Poljska. Poljski zunanji minister Beck se prav sedaj mudi v Taliinu, glavnem mestu Estonske, od koder odpotuje v Rigo in nato najbrže tudi v Kaunas, kjer bo njegovo delo gotovo najtežje, kajti prav Litvanska je tista izmed treh baltiških nasledstvenih držav, ki dela tako Nemčiji kakor Poljski ter celo Rusiji največ preglavic. Med Nemčijo in Litvansko stoji Me m el, med Poljsko in Litvansko pa Vilna. Razmerje je zaradi teh dveh mest postalo že cesto nenavadno napeto in bile so potrebne resne intervencije Društva narodov. Obmorsko mesto M e m e 1 (litvansko Klajpeda) leži ob severnem koncu Kur-skega zemeljskega jezika, onkraj preliva, in tvori z ozkim obrežnim pasom ozemlja, segajočim do reke Memla (litvansko Nemunas), t. j. do nemške Vzhodne Prusije poseben samoupravni korpus pod nadzorstvom Društva narodov, sicer pa pripada Litvanski. Ozemlje je bilo nekoč popolnoma litvansko, priselili pa so se med Litvance Nemci, zlasti agrarni magnati in trgovci ter ustvarili tako nemško narodno manjšino, ki so jo do 1. 1918. stalno venčali še nemčurji, kakor n. pr. pri nas na bivšem Štajerskem. Nemci prav za prav niso imeli do Memla in tega ozemlja nobene pravice, a so vendarle dosegli posebno avtonomno zaščito, ki je v vsej Evropi docela svojevrstna. Prav iz tega pa izvira tudi vsa nespravljivost med Litvansko in Nemčijo. Me-nielski Nemci in nemčurji skušajo namreč ohraniti še dalje svoj gospodujoči položaj in nadaljevati raznarodovanje Lit-Vancev. ti se Pa seveda upirajo in skušajo ponemčevanje ne le zaustaviti, ampak spraviti k litvanski narodni in državni zavesti tudi renegate. Društvo narodov je moralo v teh sporih že večkrat posredovati, in prav te dni se je Nemčija obrnila zopet z novo pritožbo proti Litvancem na Anglijo, ki je po prevratu sopodpisala memeljski statut. Vendar spor med Litvansko in Nemčijo zaradi memelskega ozemlja daleč ni tako oster in obsežen, kakor je med Litvansko in Poljsko zaradi Vilne. Vilno (litvansko Vilnius) je anektirala Poljska po zmagovitem spopadu s sovjetsko Rusijo 1. 1920. Te aneksije pa Litvanska nikoli ni priznala in smatra mesto še vedno za svoje. Še več, v litvanski ustavi stoji črno na belem, da je Vilna glavno mesto Litvanske, ne Kaunas (Kovno), kjer je sedaj sedež vlade in parlamenta. Vilna je oddaljena od litvanske meje le nekaj več kakor Maribor od avstrijske. Mesto šteje preko 200.000 prebivalcev, vilnska vojvodina (poljska administrativna enota) pa nekaj več ko milijon. V mestu so Poljaki, Litvanci in Belorusi, zahodna o-kolica je večinoma litvanska, vsa ostala vojvodina pa ima ogromno belorusko večino. Spor med Litvansko in Poljsko zaradi tega ozemlja ie torej več ko zanimiv, prepirata se prav za prav za nekaj, kar dejansko ni ne litvansko ne poljsko, ampak belorusko! Belorusi, ki so v sovjetski Rusiji danes brez moči, da bi se lahko zavzeli za to svoje narodno ozemlje, morajo seveda stati ob strani in molčati. Kaj jo boljševiškim Rusom, ki prav za prav nikjer nimajo nobenega ruskega ozemlja izven Rusije, za narodne interese malega beloruskega naroda, ki šteje v celoti komaj 5 milijonov duš in je razkosan na tri države, Rusijo, Poljsko in Le-tonsko! V zadnjem času pa so se pojavile trdovratne govorice, da se Poljska in Litvanska pogajata zaradi rešitve vilnskega vprašanja. Baje je Poljska pripravljena že takoj dovoliti Litvancem v nekaterih zahodnih okrajih vilnske vojvodine široko narodno a v t o n o m i jo, kateri naj bi v določenem roku let sledil plebiscit za končno definitivno pripadnost. Govori se celo tudi o plebiscitu za samo Vilno, kar pa moramo sprejeti zaenkrat še z veliko rezervo. Najbrže s plebiscitom tudi Litvanci sami ne bi bili zadovoljni, ker kdo ve, kako bi izpadel? Na vsak način pa je gotovo, da si želi Poljska kakorkoli poravnati srditi spor z Litvansko, ker jo ovira pri izvedbi zasnov njene baltiške politike. Poljska bi namreč rada zavzela tu dominirajoči položaj in ustvarila iz Litvanske, Letonske in Estonske instrument svoje zunanje politike. Beckovo potovanje v njih glavna mesta je namenjeno tem prizadevanjem. zato moramo počakati na njegove rezultate, preden izrečemo nadaljnjo sodbo. -r. Premirje v nemški notranji politiki NOBENIH SPREMEMB DO SEPTEMBRA. SKRIVNOSTI OKOLI PAPENA. HITLER POJDE NA DOPUST. BERLIN, 25. julija. V političnih krogih -e zatrjuje, da bo vladalo v nemški notranji politiki do meseca septembra premirje in se do takrat ne morejo pričakovati nobene spremembe v vladi. Do takrat bo ostala tudi nerešena nadaljnja usoda podkaneelarja Papena, ki naj bi po vesteh postal poslanik pri Vatikanu. Med tem se pa S|iši \z okolice apena, da ^ ge enjloSča nam prikazuje ogromen vsemirski svet, neko nebeško meglenost, katere obrisi v vsemirju imajo približno slično obliko, kakor jo ima severnoame-riški kontinent. Astronom Wolf, ki je znan tudi pod imenom Kolumb v raziskovanju nebeških megel, je prvi fotografiral to meglo in jo nazval »ameriška megla«. Velikanski svet zvezd, neizmerna skupina teh živih in ugaslih solne, se svetlika z nevidljivo svetlobo. Svetlobni žarki teh zvezd so ultravioletni in jih zato naše oko ne more videti. Žarki teh zvezd pa tudi niso namenjeni človeštvu. Ultravioletne žarke, ki jih izžareva vse-mirje v nepopisnih količinah, ujame samo fotografska plošča. Za svetlobno morje teh žarkov so naši organi vida popolnoma slepi. In okrog teh zvezd se prav gotovo vrte planeti, na katerih je življenje, na katerih žive živa bitja. Toda teh svetov ne bo naše oko nikda/r videlo, čeprav bi zgradili čudežne teleskope za gledanje teh daljin. Ljudje, ki žive na teh planetih, so za nas popolnoma nevidna bitja v pravem smislu besed. Ljudje na teh planetih so kakor duhovi v bajkah. In če tudi bi imela ta bitja trdna telesa in čeprav bi se nam približala, bi jih mi ne mogli videti. Iz teh milijard in milijonov milijard zvezd ali solne izžarevajo žarki, ki lahko prebijejo več metrov debelo svinčeno ploščo. In če primerjamo s temi žarki naše Rontgenove žarke, ki prodro komaj skozi tenke lističe kovin, si že lahko predstavljamo čudežno moč svetlobe teh skrivnostnih zvezd ali ugaslih solne. In če sft obljudeni ti planeti okrog teh zvezd, bogve s kakšnimi očmi jih gledajo ljudje, ki žive tam gori. Človeško telo je v njihovih očeh podobno steklu, najdebelejši zidovi trdnjav so za njih prozorni in v notranjosti gora vidi njihovo oko žile rudnin. Oni lahko vidijo skrivnosti, ki so za večno skrite našemu očesu. Po njihovih glavah roje misli, ki so tako vzvišene, da nam za vse to primanjkuje pojma in predočb. In ali so tudi ti ljudje take zveri, kakor je človek na tem svetu? Niso, prav gotovo niso, ker biti ne morejo. Mi tu na našem planetu, na naši zemlji smo od ure ustvarjanja preživeli šele prvo sekundo svojega življenja, in kje je torej še naša bodočnost? Ljudje na planetih tam gori v vsemirju pa žive že več milijonov let in jih je narava obdarila z nam nepojmljivimi sposobnostmi. Predočimo si, da so ti milijoni let od postanka naše zemlje, doba enega dneva in ene noči. Točno o polnoči se je pričela zgodovina našega planeta. Mlada zemlja je dobila trdo skorjo in bila je obdana s težko atmosfero, nasičeno z raznimi plini in parami. Okrog pete ure zjutraj so se pričele atmosfere pare pretvarjati v oceane. Nastal je jutrnji svit, ko so se pričela v morjih pojavljati prva enostanična bitja. Med enajsto in dvanajsto uro dopoldne so nastala prva več-stanična bitja. Kopna zemlja je pusta in prazna in ni še sposobna, da bi bito na njej življenje. Minila je že peta ura popoldne, ko so se pojavili v morju prvi mehkužci. Približevala se je osma ura na večer in v Evropi že cveto palme in poganja velikanska praprot ogljene dobe. Kazalci na vsemirski uri so kazali deveto uro in petdeset minut, ko so se pojavili strašni zmaji pradobe, ki so za- stran 3. Olajšanje pri vsakodnevnem d C 1 U nudi čokolada PROIZVOD: „UNION‘, ZAGREB za nakladalne postaje ob železniški progi Limbuš—Fala: Janko Šumenjak, vodja trsnice v Pekrah pri Limbušu; za nakladalne postaje od Sv. Lovrenca do Trboj: Ivan Mravljak, ekonom in sadjar v Vuhredu; za nakladalne postaje ob železniški progi: Ormož—Ivanjkovci: Ivan Kosi, okrajni kmetijski referent v pok. v Pod,goricah pri Veliki Nedelji; za nakladalno postajo Središče: Anton Kolarič, župan v Središču; za nakladalne postaje ob železniški progi Bučečovci—Slatina Radenci—Gornja Radgona: Jožko Glaser, upravnik banovinske trsnice in drevesnice na Kapeli pri Slatini Radencih; za nakladalno postajo Gornji Cmu-rek: Viktor Meitz, posestnik in član občinskega odbora v Tratah; za nakladalno postajo v Beltincih: inž. Franc Mikuž, ravnatelj semenogojske postaje v Beltincih; za nakladalne postaje Dravograd—Prevalje: okrajni kmetijski referent v Prevaljah; za nakladalne postaje ob železniški progi Poljčane—Zreče: okrajni kmetijski referent v Konjicah; za nakladalne postaje Rače—Hoče: okraj ni kmetijski referent za okraj Maribor, desni breg; za nakladalno postajo Cir-kovci: okrajni kmetijski referent v Ptuju; za nakladalne postaje Ljutomer, Križevci in Veržej: okrajni kmetijski referent v Ljutomeru; za nakladalne postaje ob železniški progi Puconci—Hodoš: okrajni kmetijski referent v Murski Soboti; za okraj Dolnja Lendava: okrajni kmetijski referent v Dolnji Lendavi. V krajih, za katere ni postavljen komisar, izvrši pregled in razredbo sadja komisar iz najbližjega kraja ob izvoznikovih stroških za pot; če bi tega ne bilo, pa okrajni kmetijski referent. Za svoje de lo prejmejo člani komisij in komisarji nagrade v znesku 80 Din na dan iz sredstev državnega budžeta. Komisije in komisarji vrše svoje posle po določilih III. odd. cit. pravilnikov. Odredba z dne 3. avgusta 1933. VIII. št. 2602/3 se razveljavi im člani komisij ter se komisarji, imenovani s to odredbo, razrešujejo dolžnosti, kolikor niso s pričujočo odredbo vnovič postavljeni v funkcijo. vladali v morjih, na zemlji in v zraku. Moč njihovega vladanja na zemlji je trajala skoro uro in pol. Vsemirska ura je pokazala, da se kazalci nagibajo proti enajsti uri pred polnočjo in zaman iščejo oči na našem planetu pračloveka, čeprav se na njem že pode sesalci. In kdaj se bo pojavil prvi človek? Ob pol dvanajstih, ob tričetrt na dvanajst? Daleč je še do tedaj. Manjka samo še minuta do nove polnoči in o človeku še ni sledu ne glasu. Končno! Štiri in trideset sekund pred polnočjo se pojavi na odru sveta pračlovek, praded krapinskega človeka. V četrti sekundi pred polnočjo je pričel vladati krapinski človek. V tretji sekundi pred polnočjo pa je pričel graditi Keops svojo piramido, in tako se je vsa ljudska kultura skrčila na čas, ki je krajši od migljaja zvezde. Mi torej živimo na naši materi zemlji šele komaj 34 sekund, dočim bitja na planetih onih vsemirskih megel žive in se razvijajo najbrže že sto in sto let vse-mirske dobe. Kako siromašni smo mi ljud je v svojem pojmovanju od onega, kar nam je skrito, in vendar smo tako vzvišena bitja, da nam je dano vsaj toliko, da to nekako pojmujemo in lahko s svojim razumom prodiramo v skrivnosti matere narave. Ali nismo dolžni zato ceniti svojega življenja kot najdražje blago? Postanimo prava miselna bitja in dvignimo glave ter opustimo to večno nagibanje k zemeljski skorji. Učimo se spoznavati brezpomembnost in svojo veličino, pa bomo postali med seboj pravi bratje, ki bomo imeli dovolj razumevanja in ljubezni drug napram drugemu. Stran 4. Mariborski »V e Č e r n I k« Jutra. V Mariboru, dne 25, VIL 1934, MARIJ SKALAN: 104 »In kakšne so hiše v Teotibuacamu? Kakor v Semisirisu?« v »Niso tako velike in razkošne, a okra-*ene z zlatom. V notranjosti nimajo stopnišč, v terasna nadstropja vodijo le odstranljive lestve. Sredi prestolnice je najvišje svetišče solnčnega Intija, azte-škega Raja. Vse je zgrajeno iz brušenega kamenja in zlata. Druga božanstva imajo še več manjših svetišč. Blizu dvora se dvigajo naše piramide. Za njimi je gledališče, v katerem nastopajo naši junaki. Ah, kako rada gledam njihove spretnosti.« »Tudi jaz jih bom gledala.« »Da, tudi ti. Dvorjanka moja boš. Solnčno in lepo bo tvoje življenje ob strani moža, ki ga ljubiš, ker vreden je tvoje ljubezni.« »Hvala ti, gospodarica moja, princesa princes!« »Veseli se vrnitve! Tudi jaz se Jj veselim. Vrnem se v deželo tvoje lepe mladosti, k svojim, ki me ljubijo in jih jaz ljubim. Konec bo ponižanja in trpljenja semisirskega. Ah, sovražim Semisiris, kakor ljubim Teotihuacan. In vendar mi ni žal tega, kar sem preživela v njem. Roman Iz prazgodovine človeštva. če ga nikoli ne bi bila videla, ne bi bila to, kar sem. Ko so me poslali na dvor Semiša Ofirisa, so dejali, da me pošiljajo zato, da se naučim kulturnih navad, namesto tem sem se pa naučila opazovanja in spoznavanja življenja. Videla sem vse odtenke človeške hinavščine, laži, strasti in zlobe. Kako vse bistrejši in globlji je zdaj moj pogled!« »Prosi božanstvo, o princesa, da se srečno konča naš beg! Kaj bi bilo s teboj, plemenita, če bi nas izsledili in ujeli...« »Ne dobe me žive; rajše skočim v vodo in se utopim.« »Čuj!« je vzkliknila Ista in napela ušesa. »Klic orla...« »To je znak straže.« »Kaj se je zgodilo?« Deklici sta skočili kvišku in planili k izhodu. Njuna čuvarja sta razgrnila zelenje in se ozrla v globino, na galejo, Na krovu je že stal Savadagak, obdan od svojih vojščakov. Hip nato se je pognal s trojico na breg in splezal po njem v smeri straže na robu goščave. Deklici sta vztrepetali. »Kaj je?« je vprašala princesa. »Ne vem, gospodarica,« je odgovoril prvi stražar. »Morda se bližajo zasledovalci.« »O Inti!« »Pojdita na pomoč!« je vzkliknila Ista. »Pojdita, pojdita!« je pritrdila princesa. »Ne rabiva vaju tu, če je v nevarnosti naša skupna usoda.« »Ne smeva, gospodarica,« je odgovoril stražar. »Pribočnik nama je ukazal ostati pri vaju. Če naju bo potreboval, naju bo poklical.« »Bojim se,« je vzkliknila Evalasta. Med tem je Savadagak s svojimi vojščaki že dosegel rob goščave in stražarja, ki je dal opozorilni znak. Brez besed je dvignil roko in pokazal na goličavo. V oddaljenosti nekaj sto korakov so jezdili na konjih trije Atlanti. »Abusirisovi vojščaki!« je zašepetal Savadagak. »Nje so poslali za nami.« Azteki so se še previdneje stisnili v svoja skrivališča med zelenjem ter naperili proti zasledovalcem Arikdinilino orožje. »Pazite!« je zaukazal pribočnik. »Ne storite ničesar brez mojega povelja.« Njegove sokolje oči so prebadale dež in meglo, da bi razločno opazile obrise trojice konjenikov. Jezdili so nekaj časa na desno, potem so se pa razdelili m Šport Kolesarske dirke za prvenstvo dravske banovine. Ker je Kolesarska zveza prepovedala juniorjem dirkati na pragi Maribor - Ljubljana, bodo juniorji dirkali le na 70 km dolgi progi Celje - Ljubljana. Si rt juniorjev bo v nedeljo 29. t. m. v Celju ob 9.15 pri kilometrskem kamnu 70.095, cilj bo v Ljubljani pred gostilno Kačič na Tyrševi cesti 58. Seniorji bodo startali ob 7. pri kilometrskem kamnu 134.095 v bližini mestnega vodovoda v Mariboru. Mariborska kolesarska podzveza, službeno. Kolesarska zveza v Zagrebu je potrdila za kolesarska sodnika Andreja Ružiča in Franja Kebriča, ker sta položila izpit s prav dobrim uspehom. Predsednik. SK Železničar:Varaždinski SK. V nedeljo 29. tm. se bo odigrala v Mariboru zanimiva nogometna tekma. Srečala se bosta v prijateljski tekmi znani Varaždin ski športni klub, ki je bil že večkrat pro-vincijski prvak zagrebške nogometne podzveze, in SK Železničar. Tekma se bo odigrala na igrišču SK Železničarja na Tržaški cesti s pričetkom ob 17.30. Dva poraza SK Ptuja v Murski Soboti. Preteklo nedeljo je gostoval SK Ptuj z dvema moštvoma v Murski Soboti tor odigral dve prijateljski tekmi proti SK Muri. Prvo moštvo SK Ptuja je bilo poraženo s 3:2, rezerva pa v razmerju 6:3. Lahkoatletsko tekmovanje poedincev za prvenstvo Maribora bo 28. in 29. tm. na igrišču SK Železničarja na Tržaški cesti. ' Tekmovanje za državno nogometno prvenstvo se bo nadaljevalo v nedeljo 29. tm.. in sicer se bodo srečali v Ljubljani SK Ilirija in ASK Primorje, v Za-gtebu Gradjanski:Hašk, v Splitu Split: Sašk, v Beogradu Bask:Radnički SK (Kragujevac), v Zemunu S:parta:SSK, in v Velikem Bečkereku prvak podzveze: Jugoslavija. Avstrijski boksarji pridejo! V soboto 4. avgusta bodo nastopili boksarji graškega kluba »Heros« proti boksarjem SK Železničarja. Dvomatch bo na unionski verandi. GAK v Mariboru. Graški nogometni prvak GAK bo 4. in 5. avgusta gostoval v Mariboru ter odigral prvi dan proti SK Železničarju, drugi dan pa proti ISSK Mariboru prijateljsko tekmo. Tekmi bosta najbrže odigrani zvečer ob umetni razsvetljavi na igrišču ISSK Maribora. Jadralni letalci. V četrtek dne 26. VII. ob 19. bo v gostiln: Majhenič v Studencih važen sestanek. Udeležite se polnoštevilno! Sokolstvo Sokolsko društvo Maribor I. Pozivamo vse br. člane in s. članice, da se točno udeleže glavnih skušenj za zlet v Zagreb, in sicer v petek t. tedna. Načel-mštvo. Ptuj Smrtna kosa. Ponoči od 22. na 23. t. m. je po dolgi mučni bolezni umrl tukajšnji notar g. Anton Carli v 59. letu starosti. Rodil se je v Ljubljani 1. januarja 1876, v Ptuju pa je imel svojo pisarno od 25. novembra 1925. Zapušča ženo Marijo in pet nepreskrbljenih otrok. Pokojnik je bil dobra duša, družaben in v vsakem oziru koncilijanten mož. Blag mu spomin, žalujočim pa naše globoko sožalje. Pogreb bo v sredo 25. t. m. na mestno pokopališče. Huda nesreča se je zgodila v nedeljo 22. t. m. na javni cesti v Vurbergu tik pod gozdarsko hišo grofa Herbersteina. Nek ptujski avto je privozil od Sv. Martina proti Ptuju; dohitel je na navedenem mestu 8-letno hčerko posestnika iz Rogoznice, občina Korena, Matildo Fra-dlovo, ki je korakala s svojimi starši proti Vurbergu. Na šoferjevo znamenje so sc starši izognili na desno stran ceste, Matilda pa na levo stran, tako, da je bila šoferju pot odprta. Otrok pa je približno dva metra pred drvečim avtom nenadoma skočil na cesto in se hotel pridružiti svojim staršem. Ker ni bilo več mogoče se izogniti, je avto Matildo udaril s tako silo, da je obležala nezavestna. Avto je otroka pobral in ga pripeljal v ptujsko bolnišnico. Poškod- ba je smrtno nevarna in se še ne ve, ali ji bodo rešili življenje, ker je še vedno v nezavesti. Nevarno se je ponesrečil 17-letni Jožef Leskovšek, mizarski vajenec pri mizarskem mojstru Murku. Spleza! je na slivo, da poišče že dozoreli sad. Veja pa se mu je nenadoma zlomila in vajenec je padel na plot in se nevarno poškodoval ter si zlomil tudi desno nogo nad kolenom. Reševalci so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. in odšli vsak v svoji smeri proti goščavi. Srednji se je v ravni črti bližal ubežnikom. Azteki so vedno razločneje videli njegovo krepko postavo in iskrega konja, a genili se niso. Ozirali so se samo v častnika in čakali povelja. »Ujeli ga bomo živega,« je zašepetal Savadagak. »Pazite! Če razjaha konja in stopi v goščavo, planite nanj od zadaj, ga zgrabite za vrat in spravite na varno!« Azteki so se neopazno skrili pod zelenjem, se razvrstili in pripravili na indijanski skok. Prežali so na Atlanta kakor tiger v zasedi. Zasledovalec se je previdno približal goščavi in prisluhnil. Slišal je šumenje slapa, skočil s konja in ga privezal k prvemu drevesu. Nato je pričel raz grinjati zelenje in siliti proti strugi, toda napravil je samo nekaj kratkih korakov. Preden se je zavedel nevarnosti, je že začutil za seboj rahel šum in dvoje krepkih rok mu je stisnilo vrat, da ni imel več časa zakričati. V naslednjem hipu je bil že na tleh z zvezanima rokama in nogama. Pritisk na vratu je odnehal, zato pa mu je nekdo potisnil pest listja v usta in mu zavezal oči. Zvezan in razorožen je obležal negibno na tleh. Niti poskušal se ni osvoboditi vezi in dvigniti. Huda krava je z rogovi nevarno poškodovala 10-letno Dragico Hreničevo, hčerko delavca iz Bednje Težko poškodovanega otroka so p: di v ptuj- sko bolnišnico. • Policijska vest. Policija je aretirala 41-letnega brezposelnega delavca Miho Švajgla iz sosedne občine Rogoznica zaradi prepovedanega povratka v Ptuj, odkoder je za vedno izgnan. Izročili so ga sodišču. Skrivnosti božjega stvarstva Dognanja astronomov o vesoljstvu. Kako veliko je vesoljstvo? Na to vpra šanje še vedno r.i dokončnega odgovora. Vsako leto globlje prodira človeški duh vanj, a do konca mu ne pride. Danes vemo, da se razprostira okrog 300 milijonov svetlobnih let okrog nas, premer znane nam vesoljnosti znaša torej 600 milijonov svetlobnih let. Kaj je svetlobno leto? Svetloba se giblje z brzino J00.000 kilometrov na sekundo in to je komaj ena svetlobna sekunda! Naš solnč ni sistem je v primeri z vesoljnostjo neznatno majhen. Od solnca do zemlje rabi svetloba komaj 7 minut. Toliko časa potrebuje, da prepotuje pot 126 milijonov kilometrov. Do najbližje zvezde stalnice je razdalja za kakšni dve svetolobni leti. Toda današnja astronomija računa s stotinami, tisoči in milijoni, celo stomilijoni svetlobnih let. V prejšnjem stoletju so se zvezdoslovci bavili bolj z raziskovanji sistema Rimske ceste, danes pa jih zanimajo predvsem spiralne pramegle, to so samostojni sistemi Rimskih cest, ki nimajo z našim svetovnim sistemom nobene zveze in vsebujejo tudi sami mi- Vellk ropot. »Hiša naših sosedov se je zrušila.« »Tako, imel sem pravkar pogovor s svojo ženo.« Mali o Posolilo KDO MI POSODI hranilno knligo mariborske Mestne hranilnice v znesku 30.000 Din proti mesečnemu odplačilu. Ponudbe pod »Sigurno jamstvo« na upravo lista. 3022 Kupim Službo dobi FRIZERSKO VAJENKO sprejmem. N. Novakovič, frizer, Studenci, Aleksandrova cesta 43. 3032 Pasno VINOTOČ NA KALVARIJI (Jan) stara in nova vina. 3002 Vsako množino 3024 postrv kupi Velika Kavarna, Maribor POSTELJA 6(T Din, ~ Omara 90 Din, predalnik, trd les 180 Din naprodaj, Židov-ska ulica 4-I-, dvorišče. 3030 STAVBIŠčA za kadetnico in ob Zg. Radvanjski cesti tudi na obroke naprodaj potom pisarne Vetrinjska ulica 30-1. 3026 Sobo odda SOBO. čisto, veliko oddam dvema osebama- Ruška cesta 3-1., desno. 3031 ODDAM SOBO, lepo opremljeno, s posebnim vhodom dvema boli Šim a ose-,bama, ev. s hrano. Strossma-ierjeva ulica 9, pritličje. 3029 OPREMLJENO SOBO oddam enemu ali dvema gospodoma. Maistrova ul. 17-1!.. vrata 12- 3023 GOSTILNIČARJI, POZOR! 9 hi dobrega vina, liter po 5 Din. Vprašati Radvanjska cesta 10. 3025 ka«. LEPA SOLNČNA SOBA v mirnem delu mesta s posebnim vhodom, z uporabo kopalnice z mrzlo in toplo vodo, centralna kurjava se odda s 1. avgustom 1934. Podrobnosti v upravi »Večerni-2925 Oglašujte lijone in tudi milijarde zvezd. Posebne zasluge za raziskovanje spiralnih megel ima sloviti ameriški zvezdoslovec prof. Hubble z observatorija na Montu Wil-sonu. Njegovo delo nam je dalo nekakšen zadovoljiv pregled vesoljstva. Daljave, ki nas ločijo od spiralnih prainegel, se seveda ne dajo več meriti v starim geometričnim načinom merjenja kotov, temveč samo še s pomočjo spektroskopa in ostroumnimi natikam!. Kakšno delo pa je to, si lahko predstavimo, če zvemo, da je Hubble fotografiral v nekoliko letih samo na majhnem kosu severne nebesne poloble 44.000 pramcgel. Na nekih mestih je šlo do 300 pramegel na površino, ki ni večja od navidezne površine meseca. Vsega, skupaj bo kakšnih 75 milijonov pramegel. In vsaka ima, kakor rečeno, na milijone in tudi milijarde zvezd. Zanimivo je, da so pramegle v pasu Rimske ceste bolj redko posejane, kar je nelogično, če je res, da nimajo nobene zveze z našim svetlobnim sistemom. Ugibali so za vzrokom in so našli, da mora biti v prostoru Rimske ceste mnogo temnili oblakov, nakopičene redke materije, ki pa venar požirajo svetlobo pramegel. Na nekih mestih so ta nakopičenja kozmične prašne mase bolj redka in tani skozi sevajo nekatere Spiralne megle. Vsaka izmed 75 milijonov svetlobnih sistemov ima milijardo-kratno maso našega solnca, a vendar je vesolinost kot takšna prazna. Povprečna oddaljenost pramegle od pramegle je milijon svetlobnih let, srednja gostota vesoljnosti je zato fantastično majhna; en gram materije gre na prostornino 100 bilijonov kubičnih kilometrov. Premer ta čas znanega vesoljstva znaša, kakor rečeno, 600 milijonov svetlobnih let. To pa gotovo še ne predstavlja njegovih meja. Na ta ali na oni način se bo znanosti gotovo posrečilo, da bo segla še globlje v prostorje. Po cenitvi, ki gotovo ni pretirana. ie v prostorju, ki ga poznamo, kakšnih 75.000 bilijonov zvezd, to je solne. V vsako sMfi in Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA D1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d. predriavnik STANKO DETELA v Mariboru.