i 9 Q 9 ------ ---------- ----------* Kupujte pri lastnem podjetju I DRUŠTVENA NABAVNA ZADRUGA V LJUBLJANI (LJUDSKI DOM) ima v zalogi: vse potrebščine za krof, telovadne obleke, telovadne čevl|e. poslovne tiskovine In knjige za odseke. Tiskovine za Čebelico. — Zaloga knjig „Orlovske knjižnice*1. — Zaloga vseh potrebščin za šminkanje igralcev. — Sprejema vloge v Centralno Čebelico. Zahtevajte cenik I Naša Sloga Ljubljana, Poljanski nasip 10 izdeluje orlovske zastave, zastave za Marijine družbe, cerkvene bandere, trakove, mašne plašče, baldahine itd. — Ima veliko zalogo svile in blaga za zastave ter za mašna oblačila itd. — Popravila se izvršujejo v najboljšo zadovoljnost. Cene nizke, postrežba točna. — Proračuni. načrti in pojasnila brezplačno Naša domača Kolinska cikorija |e Izborna in Izdatna Zelo priporočamo! TRGOVINA MARIJA ROGELJ priporoča veliko zalogo laznmrstneui blaga za plašče, obleko m peri o. brisače namizne prte. servijete, • vilih. line nogavice za otroke, dame in gospode in veliko izbiro domačega izdelka. Perilo za dame in gospode. Izgotovljene obleke in plašči: za velike in male. predpasniki za odrasle in otroke iz listra klota, kontenine in Sifona. Blago dobro prav nizke cene! L. Mikuš, Ljubljana Mestni trg štev. 15 priporoča svojo zalogo dežnikov, solnčnikov In Izprehodnlh palic Popravila izvršuje, točno in solidno. POZOR r r e v a £ S KLOBUKE, SRAJCE kravate, dež. plašče, dežnike in dr. modno blago kupite najceneje pri .A M ERIKA N(!U“, Ljubljana, stari trg 10 Edini slovenski zavod o rez tulege kapitala le Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. Dunajsko cesta 17 Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požuru : u) rimiovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časomgradbe: bi vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žilo in krmo 2. Zvonove proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v iiovomjtanovlieuem živ l Je n s kem oddelku zavarovanje na dozi volje in smrt, olroSke dole, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Skupno premagamo skupne težave I MLADOST LETNIK XXII JANUAR 1929 ŠTEVILKA 1 Dr. G. Rožman: Bratje, kako bomo rastli v novem letu? V s o In c e, k luči in toploti gre naša rast! K luči: Bratje, spoznajmo letos še bolj svoje orlovsko zvanje! Vsakemu izmed nas bodi jasno, kaj morajo Orli izvršiti v sebi in v svojem narodu! V sebi izkujmo kremenite značaje, neupogljive volje, jekleno trdnost in doslednost v načelih! Vesele in vriskajoče naj so nam duše, njih radost cvete iz miru vesti in čistosti fantazije in urejenosti čuvstvovanja. V narodu kažimo vsem, ki so blage volje, pot, ki jo hodi novi orlovski rod: »ne v požrešnosti in pijanosti, ne v nečistosti in nesramnosti, ne v prepiru in nevoščljivosti«:, ampak v čistosti in resnici in ljubezni. Vživeti se skušajmo vedno bolj v duh socialne pravičnosti, vzajemnosti in skupne pomoči! Iz študija socialnega vprašanja preidimo v delo in življenje socialnega človeka! Uredimo in utrdimo svojo enotno fronto, da bo nezlomljiva, prožimo roke bratskim dušam na vse strani, da izvojujemo zmago kraljestvu božjemu med našim ljudstvom! K toploti: Ljubezen in navdušenje za orlovstvo mora z novo silo zagoreli v naših srcih, da bo njegov plamen ogrel vse, ki še od daleč hladno motrijo naše vrste. Pravo bratstvo združuje naše duše v eno samo toplo in lepo družino. Iz bratstva bo uspevalo naše delo, da zgradimo vzorno in dosledno svojo organizacijo s požrtvovalnostjo, odkritosrčnostjo in vnemo. Rušenje, zahrbtno in neiskreno nerganje je in mora biti Orlu tuje in ogabno. Sirili vedno mlade in uspešne orlovske ideje, zbirati fante, ki so nepokvarjeni, v prijetno orlovsko gnezdo, negovati in s pravim orlovskim duhom napolniti mlade in najmlajše, podvojiti število zavednih, doslednih Orlov, to je naloga naša v novem letu. K božjemu Solncu, h Kristusu rastemo! Rastimo v živi veri, v neustrašeni in odločni borbenosti za Kristusa Kralja! Utrdimo zvezo z Gospodom v presv. Evharistiji! Zlasti naši prazniki naj so tudi mogočna zunanja manifestacija duha in ognja božjega, ki gori v naših dušah. V duhovnih vajah naj vsak odsek letos obnovi temeljito svoje versko življenje. Bratje, nikar ne preslišite vabila v Dom duhovnih vaj, tam vas čaka milostno prerojenje', po kakršnem koprne vaše mlade duše. Bratje, ali bo v novem letu vaša rast res k Itlči, toploti in Kristusu? Zdi se mi, da čujem odmev vaših duš od vsepovsod: Bo! Bratje, Bog vas blagoslovi! Piosveia in vzgoja Venceslav NVinkler: Pri nas smo taki . . . Pri nas smo laki, da merimo z razpetimi rokami pomladni svet, ko jutro še gori. .4 pod veter se sklonimo v bridkostno misel in iščemo besedo za veliko spoved. Takrat zasanjamo okrog ognjišča o daljnem Lepem, Svetem in sklenemo roke k molitvi. In jaz v besedo toplo zagorim in pravim, pravim sveto zgodbo božjih dni. Vsi sanjamo in vsi imamo čudno velike oči. Dr J D-: Za disciplino. >Brat Orel, kako te ljubim, ker vidim, da ne poznaš discipline samo iz vojnega zakonika, nego tudi disciplino svojih želja, ki jo je orlovski nauk vklesal v tvoje srce.« Tako je lepo zapisal iskren prijatelj Orla v 10. številki lanske »Mladosti«. Orla ljubimo; ljubimo ga zaradi vrlin, ki jih že ima ali ki se zanje vsaj resno trudi; ljubezen do Orla vzbuja v nas med drugim tudi njegovo stremljenje za disciplino. V disciplini je lepota in moč orlovstva; vsaj to je gotovo, da bi brez. discipline Orel ne bil ne lep, ne močen. Za lepoto je treba reda. Kako lep je pogled na urejene vrste telovadcev, katerih vsak gib služi lepoti celotne oblike. En sam korak izven reda, en sam gib, ki ne spada v skupnost telovadbe, moti lepoto nastopa in jo lahko docela pokvari. Reda je treba tudi za moč katerekoli skupnosti. Pravimo, da je moč skupnosti v organizaciji, namreč v tem, da je vsak del skupnosti na svojem mestu in po svoje služi celoti. Znana je pripovedka o udih, ki so želodcu odpovedali službo, češ: »Kaj bomo delali za te, mari skrbimo vsak zase.« V telesu je postal nered, ki bi bil kmalu uničil vse telo. Ni šlo drugače; udje so se morali spet oprijeti reda in spet po določenem redu začeli delati za skupno dobro. Kjer ni reda. po katerem se vrši delo za skupnost, tam ni organizacije, tam ni močne skupnosti, tam je k večjemu le množica poedincev, ki se le še slučajno nahajajo skupaj, pa se kmalu razidejo. V redu je delavno, veselo življenje. Kako živahno je na fantovskih večerih, ki poznajo red. O pravem času je orlovska družina zbrana; brez pametnega razloga nikdo ne izostane; nikdo predavatelja ne moti; razgovor poteka gladko; nikdo drugemu ne sili v besedo. Organizacija, ki se drži reda, je lepa in močna; delavna in polna življenja. Kjer je red, tam — pravimo — je disciplina. Toda disciplina ni toliko v zunanjem redu. Ako postavimo v vrsto lesene vojake, je red tudi med temi vojaki, ne moremo pa reči, da je med lesenimi vojaki disciplina. Red postane disciplina šele po volji poedincev, ki se hočejo držati reda. Disciplino lahko imenujemo voljo večje ali manjše množice, da dela za skupni cilj, ne da bi hotel kdo hoditi svoja pota. V tej volji je disciplina, v redu pa v toliko, v kolikor je ta red izraz volje, ki red hoče. Včasih je volja poedinca prešibka, da bi mogla vzdržati red. Šibko voljo v poedincih podpre močna volja voditelja, naj si bo ta voditelj kake vrste predstojnik ali v organizacijah predsednik, načelnik, vaditelj. Vendar je v resnici lepa, trajna disciplina le tam, kjer prihaja disciplina iz svobodne odločitve poedincev. Celo pri vojakih, kjer disciplino podpirajo stroge kazni, si dobri predstojniki ne žele izsiljene discipline; veseli so svojega službenega dela le, ako vidijo, da vojaki sami red hočejo in ga z veseljem vzdržujejo. Tem bolj je taka notranja disciplina potrebna organizaciji, kot je Orel, ki hoče, da se poedinci za organizacijo svobodno odločajo. Orel potrebuje zase ljubezni svojih članov, ne prisiljenega tlačanstva. Dober član Orla se zaveda, da je organizacija vredna njegove skrbi in ljubezni; dobro hoče Orlu; brez reda v organizaciji pa je procvit Orla nemogoč; zato vsak član Orla hoče red; svobodno se odloča za to, kar red zahteva. V tej svobodni volji poedinih Članov, da v redu delajo za procvit skupnosti, je disciplina, v taki notranji disciplini predvsem pa lepota in moč orlovstva. Resno hoteti delati za skupnost, zatreti v sebi želje, ki skupnosti nasprotujejo, to pa zmore le, kdor je discipliniran tudi sam v sebi. Naše duševno življenje izkazuje vsak čas celo vrsto doživljajev, zlasti celo množico raznovrstnih želja, od katerih se vsaka hoče bolj ali manj uveljaviti. Te želje je treba držati v redu, vzdržati je treba med njimi disciplino z močno voljo, ki želje obvladuje in dovoljuje, da se jim le toliko ugodi, kolikor je prav za celokupnost duševnega življenja. Čim bolje kdo z močno voljo obvladuje svoje želje in vzdržuje med njimi potrebni red, tem bolje je sam v sebi po notranje discipliniran. Zunanja disciplina, ki prihaja iz notranje urejenosti, ni več izsiljena, ne mrka, hladna, ampak je hotna, vesela, topla, oživljena po volji vsakega poedinca, ki z veseljem, dasi ne vselej lahko, podreja svoje želje skupnim ciljem. Disciplina, izvirajoča iz notranje urejenosti poedinih članov organizacije, to je, kar nam Orla dela tako ljubega. Veselimo se lepote javnih nastopov Orla; naše telesne oči gledajo pri teh nastopih lepo urejene vrste telovadcev in njih kretnje; preko teh vrst in kretenj pa gleda naša duša v duše Orlov, v dušah pa moč volje in discipliniranost želja, brez katerih bi nikdar ne bilo lepote zunanjega nastopa. Pri slovesnem sprejemu govornik, ki sprejema nove člane Orla, med drugim stavi tudi vprašanje: »Ali obljubite, da boste v moški disciplini za čast in procvit orlovstva delali vselej in povsod ?« Zakaj: v moški disciplini? Za čast in procvit svoje organizacije morejo delati člani le v disciplini, le v redu, brez katerega ni resničnega dela za skupnost. V organizaciji, kakršna je Orel, pa disciplina za trajno ne prenese nič izsiljenega; svobodno se je Orel odločil za svojo organizacijo, svobodno se hoče držati discipline, organizaciji potrebne. Za to disciplino pa je treba močne, res moške volje, ki obvlada želje in jih podredi koristi skupnosti. V tej moški disciplini je lepota in moč orlovstva. Povest. I. Novi kaplan v Prečnem dolu, mali Vojteh Jeklin, je prišel k večerji tih in pobit. Stari župnik Simon Jamnik ga je precej časa pustil pri miru, da se izcemeri, ako je tega potreben, potem pa mu je rekel kar moči glasno in sočutno, da se je zdelo kaplanu malce mešetarsko: »No, gospod Vojteh, ali ste bili pri patrih?« »Bil sem in sem izročil patru gvardijanu tistih deset maš, ki ste jih dali zanje.« »Kako se je vam godilo, ali so vam bili patri všeč?« »Prijazni so bili in dobri, če pomislim, da se ne poznamo. Kruha so dali, 'M sem ga iz vljudnosti jedel, pa pol litra vina, in družbo mi je delal mlad pater Dioniz, sva se po domače menila.« »Aha, Dioniz, ta jih ima za ušesom,« je zrastel gospod župnik, »ko sem prosil za našo nedeljo za drugo mašo, je hotel voziti se, češ da ne bo spovedoval truden, a komaj je hlapec odšel z vozom po cesti ponj, ali ni prišel za vodo nekdo, ki ni bil nihče drugi nego Dioniz.« »To je bilo skoro razžaljivo,« je poskušal kaplan Jeklin. »Čemu, kaj še,« je hitel župnik. »Saj smo na kmetih in gledamo na jedro. Kaj bo razžaljivo, saj se ni na nobeno stran zgodila krivica. Vesel sem bil, da je prišel.« Vojteh je pogledal župnika, češ tako debele kože jaz nimam, pa bi jo vsaj radi zabave hotel. Pa se je opogumil in vprašal: »Ali se je pater vozil nazaj ?« »Kaj še, postregel sem patru, kakor gre, tudi mu ponudil voz, pa je rekel, da se mu zdi lepše peš hoditi. Hodi, sem si mislil, ampak ne bom hlapca podil, da bi se delal kakor da patra vozi nazaj. Dovolj je bila včerajšnja prismodija.« Gospod Vojteh je dejal sam sebi: Mladi paler Dioniz je svobodoljuben in požrtvovalen, hočem ga imeti za prijatelja kolikor smem z menihom, zakaj vidim, ne da se pa ne! »Čakajte, je pristavil župnik, prihodnji teden se bova peljala v samostan, imajo neki praznik, tedaj boste videli vse patre, ker bomo pri kosilu.« Ob spominu na patre se je čemerni mož razblažil: »Reza, prinesi liter belega vina!« Gospoda Vojteha je obšla sumnja: Napojiti me hoče, da bi iz mene vse izvlekel, kakšen sem. Pa naj izvleče mojo revščino, vidi pa se, da smo v vinskih krajih. Župnik je nalil, in sta pila. »To vino je iz vinograda, ki mi ga je zapustila moja mati. Nisem ga bil željan, a materin dar se ne sme zametavati.« Gospod župnik ni tako kisel, kakor se mi je zdel, preden sem poskusil njegovo vino, je sodil kaplan. »Torej, gospod kaplan, zakaj ste bili žalosten, ko ste prišli k večerji. Šele četrti dan, pa bi že povešal glavo!« »Ne vem o žalosti, pač pa me je razjadil neki prizor, ki sem ga danes doživel.« »No, kaj pa je bilo?« »Vračal sem se čez savski most skozi našo Veliko vas. Mrak se je delal in fantje so peli pod lipo: Regiment po cesti gre... Ko sem prišel do njih, se je eden izmed njih obrnil iz kroga, globoko se odkril in priklonil ter narejeno pozdravil: dober večer, gospod kaplani Nič nisem odgovoril, ker sem se k sreči takoj domislil, da gre za dogovorjeno norčijo in bi se mi zakrohotali, ako bi jim bil dal priliko. Ko sem bil mimo, so zapeli: Rožic ne bom trgala..., nato pa še tisto: Živo v lice zarudela, ko je stopil on pred njo.'Še nikdar nisem občutil, da je ta poslednja pesem tako posiljeno nepristna in neokusna.« »Ne pohujšajte se nad pesmijo!« je stresel župnik glavo. »Pustite jo ali jo pa izboljšajte, zakaj tega Vas prosi, glasno prosi in še povrh kliče kakor lačna žival fantovska duša. Žele si kruha, pa ga ni, da bi ga jim lomil v njih rast in okus. Preko dvajset let samevam med tem ljudstvom in sem opešal, da nisem utegnil streči vsem potrebam, prosil sem večkrat za kaplana, pa ga zame niso imeli, dokler nisem učakal Vas, gospod Vojteh. Spoznalj boste, da so naši ljudje boljši, nego se kažejo. Povsod pa se fantje izmikajo duhovniku, ker se boje, da jim bo neznosen jarem vrgel okoli vratu. So pač prihodnji gospodarji!« »Ampak ne spoštujejo duhovnika. Čul sem klic: Kaj bo ta žaba, najbrž ker sem premalo zrastel. Vendar je eden pripomnil: Majhna žaba daleč skoči.« »Gospod kaplan, Vi poznate našo zgodovino in veste, da so si duhovniki to veljavo, ki jo imajo v narodu, krvavo prislužili in vsak nov duhovnik si jo mora prislužiti na novo, res nismo vsi enaki, toda na vsakem hoče ljudstvo najti neko lastnost, ki koristi, zato je nezaupno, dokler človeka ne spozna. Ljudstvo ima bistre oči ter ob času tudi zrelo sodbo.« »Razumem Vas, gospod župnik. Razumem tudi patra kapucina, ki je rekel, da si je na Sušaku prislužil brke. — Ali ne bi kazalo, gospod župnik, tudi pri nas ustanoviti Prosveto.« »Zakaj ne? Jaz si jo želim! Kar lotite se. Za knjižnico bom sam dal nekaj primernih knjig in može pri posojilnici bom naprosil, da dajo vsako leto čim večjo podporo za prosvetne namene. Za prostor ni zadrege, za prvi čas bo zadostovala velika soba v stari šoli.« Gospod Vojteh se veseli: »Če je tako, bo kmalu živo krog nas.« Ne bo brez trnja in pelina,« je zaključil gospod župnik. Takšen je bil pogovor med starim velikim župnikom in mladim majhnim kaplanom. O ta moj župnik, se je radoval kaplan Vojteh na poti v kaplanijo, za nedostopnega velja in čemernega, pa je pokazal tako nepričakovano blagost in vnemo za napredek, da ga bo Vojteh vedno spoštoval. Močen pomočnik mu hoče biti, pred vsakim važnim korakom ga bo prosil za svet in po njegovi besedi ravnal. Še dolgo je slonel na oknu, kadil svojo braziljko in gledal na zvezde; lepe nade so mu poganjale iz srca, videl je župnijo prerojeno, in tisti, ki je največ za to storil... Proč izkušnjavec, poberi sel... Ne meni Gospod, ne meni, ampak Tebi bodi vsa čast, tako je pobožno ustavil tok svojih misli v to smer... Počajte fantiči, bomo videli, kako hitro vas bo minil posmeh, ko 1 vos te spoznali, da mala žaba res daleč skače — proč satan — žalitve in osornosti zoper svojo osebo hoče prezirati. Nosil bo tiho svoj križ... Prišel mu je vnovič na misel župnik. Zahvaljeval ga je v svojem srcu in čudno se je domislil patra iz Detelove povesti, ki si je med dobrimi pravili tudi to pametno postavil: Semper reverendissime loqui de patre guardiano. (Vedno najspoštlji-veje govoriti o očetu gvardianu.) Osvojil si je to pravilo, da bo vedno naj-spoštljiveje govoril o gospodu župniku. (Dalje.) Venceslav VVinkler: Vlak. Vlak buči in (mo pesem poje: tisoč me jih (pietlo je v mopočen stroj, tisoč jih gradilo ozko cesto, tisočim življenje nosim in pokoj. Vlak buči in črno pesem poje. Skozi okno se naslonil je kurjač, zastrmel je preko puste zemlje: v dalji je začni otrokov lačnih plač Dr. Fr. Jaklič: Po mnogih zmotah in zablodah. V svojih Žalostinkah ima prerok Jeremija stavek: »Blagor možu, ki je nosil jarem Gospodov od svoje mladosti.« Predragi Orel! Ti si se odločil, da ti bosta kazala pot skozi življenje tvoja vest in pa Kristus; po krščanskih nravnih načelih si se usmeril. Pot poštenja je pa neštetokrat težka in strma, saj mora človek napovedati boj lastni naravi, v kolikor je nagnjena k zlemu, in pa nazorom in načelom sveta, ki so tako zelo protivna načelom Kristusa in njegove Cerkve. Ko pa že nosiš jarem Gospoda leta in leta, ti morda včasi vstaja misel: »Toliko mojih sovrstnikov vse drugače živi, ne vzamejo vsega tako zares, zato so pa veseli in njih srce se raduje ob tolikih užitkih. Ali je bilo pametno od mene, da še jaz nisem krenil po tej zložni, radosti polni cesti življenja?« Kolika zmota in prevara bi bila, če bi se ti vdal takim pomislekom! Vedi namreč, da je poštenost, čednost, čistost sicer nekaj težkega, toda Bog že na tem svetu bogato odškoduje vse žrtve zanjo. Le pošten, kreposten, čist fant je res iz dna duše vesel; le srce takega fanta uživa pravi in trajni mir, uživa sladkost zavesti, da je prijatelj božji in da je njegovo življenje pravilno proti cilju naravnano. Če bi ti gledal v duše onih tovarišev, ki stojijo na drugačnih načelih glede nravnosti in se udajajo najnižjim nasladam, bi videl v njih ne radosti in vesele brezskrbnosti, ampak kes, žalost in stud nad seboj in nad vsem. Ko se ti na zunaj morda rogajo, te v srcu blagrujejo in zavidajo, ker neizrekljivo grenko je, zapustiti svojo vest, Boga in poštenje. V dvanajsterih člankih boš letos gledal življenjsko pot moža, ki je brez dvoma eden od največjih osebnosti, kar jih je kdaj hodilo po zemlji. Sv. Avguštin je to. Bil je velenadarjen po umu, njegovo srce je bilo izredno dovzetno in željno ljubezni in lepote. Pa je zabredel v nevarnih letih v grehe poltenosti in njegova duša je postala žalostna in nesrečna do obupa. Ko pa se je dvignil kot zgubljeni sin ter je po mnogih zmotah in zablodah skesano potrkal na hišo dobrega Očeta, se je na mah umaknila vsa tuga iz srca, postal je miren in srečen. Tudi on je sicer skušal po svoji vrnitvi, da je krepost težka, okušal pa je tudi, kako jo neprestano spremlja dušni mir, veselje in blaženost. Naj te njegova skušnja potrdi v tvojih prelepih orlovskih načelih! I. Prvi vtisi. V francoski severnoafriški alžirski provinci Constantine stoji ob križišču železnic mesto Bouk Aliras, in sicer prav na onem mestu, kjer je nekoč bilo Avguštinovo rodno mesto Tagaste in kjer je veliki spokornik doživljal prve vtise mladosti, ki se slehernemu vtisnejo tako globoko v dušo, da jih ni mogoče več zabrisati. Mikavna je njegova okolica. Proti severu se vrstijo skupine gričev, porastu h s hrasti in smrekami ter polnih divjačine, ob pobočjih pa zelenijo oljčni nasadi in se ovijajo vinske trte. Iz višavja pri brzi jo v sireče se doline in ravnice živahni studenci in potoki. Na jugu pa se preliva zelenje in življenje v vedno resnejšo samoto, prostrana Sahara širi iz daljave svoj zločesti dih. Nad južno pokrajino se smehlja polna nebesna modrina in sobice bogato lije luč in toploto. In kot se sedaj v S o uk Ahrasu srečujejo železnice, lako je bilo tudi starodavno mestece Tagaste križišče cest, ki so spajale Kartagino in druga pristanišča z vzhodom, jugom in zapadom. Po teh cestah je hitela državna pošta in so se počasi pomikale trgovske karavane, odmeval je korak rimskih legij in so domačini počasi stopajoč prepevali svoje punske pesmi. Na sejmih v Tagastah so se videli trgovci in kupci bele in rjave barve v vseh njenih odtenkih; kmetje so pritovorili poljske in vrtne pridelke, južni nomadi so prignali dolge črede goved, koz in ovac. Tagaste so imele svoje kamenito gledališče, kopališča in druge stavbe, značilne za rimska mesta: smeh latinske kulture in umetnosti se je srečaval z resnobno preprostostjo domačega punskega življa. In tu v Tagastah je imel tik ob mestnih vratih Avguštinov oče Patricij svojo hišo. Srednje bogat posestnik je bil, imel je zunaj mesta polja in vinograd, oljčni nasad in gozde. Bil je sicer punskega rodu, toda že predniki so se bili polatinili. Dosegel je čast dekuriona, člana mestnega sveta, in parada je družno z vodstvom kmetije in z lovom polnila njegovo življenje. Za višje ideje ni imel smisla, afriška nasilnost in sirovost se je dala voditi le želji po udobnosti in prijetnosti. Bil je pogan, pa ne iz prepričanja, ampak ker so bili višji sloji v Tagastah takrat še vedno poganski, da s tem poudarijo svojo svobodo in neodvisnost od državnih zakonov, ki so dajali krščanstvu vedno večjo prednost. Šele ob koncu življenja je prejel krst. Avguštinova mati Monika, dvajset let mlajša ko mož, je bila pa vse drugačna osebnost. Bila je potomka stare krščanske družine, ki je hranila zvestobo Kristusu tudi ob časih, ko so tulili levi in so se meči bliskali nad glavami Kristusovih privržencev. V svoji mladosti je imela še to ali ono napako, v šoli življenja in trpljenja je pa duhovno vedno bolj zorela v svet-ništvo in je s svojimi čednostmi tiho, pa zato še tem bolj uspešno delovala na moževo srce; začel jo je občudovati in — posnemati. Rodil se jima je še sin Navigij in ena hči, ki je bila pozneje redovnica v Hiponu; njun up in ponos je pa bil sin Avguštin. Njegova mehka čud, živahna domišljija, lahkota v razumevanju in žgoča častihlepnost so jima od njegovih prvih let govorili o njegovi lepši bodočnosti. Dne 13. novembra leta 354. je zagledal luč sveta. Prvo vzgojo so mu dali ne starši — to bi bilo po tedanjih nazorih manj častno zanje — ampak sužnji. Osobito rad se je še v poznih letih spominjal sužnje-starke, ki je bila že materina odgojiteljica na domu Monikinih staršev; ob gojenkini poroki je pa še ona prišla v Patricijevo hišo ter se ljubeče zavzela za prikupnega dečka Avguština. (Dalje.) Venceslav Winkler: Dež. V lihi pesmi dež šepeče preko sirek lesenih. I .sc besede lega dneva v sponah so jeklenih. Mati daleč, sestra daleč, dalje vse molčijo, moje misli so otožne, z njima govorijo. Sredi polja drevo rasle, oj drevo v samoti, ni nanj solnca, ni nanj zarje, ni nedeljske poti. Bratje daleč, sestre daleč, dalje vse molčijo; samo tihe pesmi dežju z njima govorijo. Vsej slovenski javnosti v svobodni domovini! Naši zatirani bratje pod fašistično Italijo krvave iz neštetih ran. Dan za dnevom zapuščajo politični in gospodarski bedneši nesrečno gmdo in se zatekajo k nam po pomoč in podporo. In tu se začenja za nje nov križev pot. Slovenska javnost ne pozna niti v najširših obrisih te strašne tragike, ki jo preživljajo na naših tleh vedno nove trume teh bednih brezdomovincev. Brez sredstev, strehe in dela tekajo navadno brez uspeha od vrat do vrat zaprtih domov. Sila je prikipela do vrhunca, pomoč je nujna. To žalostno spoznanje je izsililo ustanovitev meddruštvenega odbora za pomoč primorskih emigrantov, ki ga sestavljajo po svojih delegatih: »Jugoslovanska Matica«, »Slovenska Straža«, »Organizacija jugoslovanskih emigrantov«, »Soča«, »Kolo jugoslovanskih sester«, »Klub primorskih Slovencev« in »Klub Primork«. Odbor se zaveda, da bo uspela ta podporna akcija le v koncentriranem prizadevanju vse slovenske javnosti in najboljših njenih sinov. Kol prvi svoj korak smatra zo potrebno, da se obrne z gorečo prošnjo na vse naše časopise, da otvorijo v podporo nesrečnih beguncev in v znak narodne manifestacije takoj stalno kolekto, kjer naj se tedensko izkazujejo vsi došli prispevki v lajšanje bede in trpljenja tega najbolj preganjanega dela našega naroda. Vsaik najmanjši dar pomenja gmotno in moralno pomoč ter izraz solidarnosti našim trpinčenim bratom. Meddruštveni odbor za pomoč primorskih emigrantov. Franjo Strah: Bj]0 jg jn gpet bO lepO . . . (Spomini na brnski tabor 1. 1920.) Brno . . . Beseda, ki je nenadno vzrastla pred Mi ter hipoma objela vse one mnoge, ki so bili v različnih državah zbrani pod prapori katoliških ideij. Beseda, ki je postala sprva hrepenenje mnogih tisoče v, zatem priča velike moči katoliške misli, naposled spornim na dneve, ko je vsa slovanska mladina slavila praznik svojega povojnega vzleta in prisegala sebi, narodu in vesoljstvu, da bo vsikdar zvesta svoji ideji in dotedanjim potom. * * H« Od tedaj je prešlo že šest hit im sedmega pol! Doba torej, ko je spornim na tako mogočne dogodke že kolikor toliko urejen in pogled nazaj dokaj bolj kritičen. S tega stališča mi bo o stvari pisati mnogo lažje. Kajti koj po doživljenih dneh stoji človek vse preveč pod svežim vtisom dogodkov, ki se sicer vtisnejo neizbrisno v dušo in ga potem spremljajo skozi življenje po vseh njegovih potih. Takšno je Brno zame! Sicer pa ta spis nima namena, opisovati tistih dni v Brnu na dolgo in široko. Pokazati hoče le dotično potovanje zgolj z vesele in splošno zanimive strani. To pa spet le v tolike, kolikor prihaja v poštev pisec sam. in njegova ožja družba. V okviru tega bodi ta spis posvečen spričo letošnjega potovanja v Prago propagandi temu novemu našemu potovanju k bratom Čehom na sever. Brno! Kadar se še po tolikih letih spomnim nanj, mi je vselej toplo pri srcu, posebno razpoloženje pride vame, premišljujem, premišljujem, ves sem v tistih dneh, znova in znova se spovračam z veselo mislijo nanije, vidim jih — in pred očmi mi jasno lebdi Pragu! Ker vem, da se bo v Pragi vse tisto ponovilo v povečani obliki. Tistikrat je bilo navdušenje za izlet vsesplošno. Po vseh odsekih se je govorilo o Brnu, o Čehih, o velikih dneh, ki se bližajo... Suj je bilo prvič, ko je slovenski Orel klical svoje sinove pod prapor in jih odvedel čez mejo, k najbližjim bratom1 na sever. S hrepenenjem je vsak član gledal na tiste velike dni, ki so se o i'lovstvu obetali v glavnem moravskem mestu. O njih je toliko pisala »Mladost«, govorili so o njih drugi časniki, okrožnice, dopisi s centrale, mnogi sestanki po odsekih. Vse je tisto leto služilo le tem dnem, vsepovsod se je govorilo le o Brnu, vse drugo je stopilo samo od sebe v ozadje. Razmere so bile tedaj bistveno drugačne od današnjih. Bila je doba, ko je Se vsepovsod dihalo povojno razpoloženje, vse njega dobre in slabe strani. Denarja v splošnem ni manjkalo, nihče se še ni vprav dobro zavedel njega vrednosti. Na drugi strani pa je bilo orlovstvo v tisti povojni dobi še v stanju največjega navdušenja, v dolbi silnega ognjevitega razmaha, ki se je kazal prav povsod. To navdušenje se je zlasti izživljalo v mnogih izletih po deželi. S te strani gledan, je bil bm&ki izlet kar najlepša prilika za novi, še silnejši pogon navdušenih orlovskih borcev. Pač ni čudno tedaj, če se je za potovanje zglasilo že koj spočetka izredno mnogo članov, članic in drugih orlovskih prijateljev. Uspešni propagandi in vestni, vsestranski pripravi vodstva se jo posrečilo zbrati za potovanje k bratom Čehom dotlej še ne doseženo število orlovskih vrst (502 iz Slovenije, 550 iz Hrvatske, skupno 1052 Jugoslovanov). Saj pa smo se tudi 1.1920. razstavljali s Čehi v Mariboru z navdušenimi klici: »Bog živi, bratje Čehi! Na svidenje v Brnu! Pozdravljeni! Živijo, živijo...! Zdar Buh! V Brno nas je šlo 502, potovanje je stalo 1200 kron, zdaj 750 Din. Tokrat smo šli le v Brno, zdaj gro naša pot še dlje, čez Olomuc v Prago. Znatno daljša pot, po najlepših krajih bratske zemlje — kako bo torej letos s Prago? Naj tudi ti spomini storijo svoje. Da bo še Praga, kakor je bilo in je še Brno pomnik slovensko-češke vzajemnosti, tople, iskrene medsebojne slovanske ljubezni in orlovskega bratstva. V to delajmo vsi! 1. Triperesna deteljica sc pripravlja in dolbi še četrto pero. Da, Brno! Leto dni poprej, preden se je tabor vršil, so dobili odseki iz Ljubljane takšno vest. K nam jo je prvi prinesel predsednik Tone, ki je bil zastopal odsek pri nekem občnem zboru v Ljubljani. Tam so govorili o tem in Tone je doma vsem fantom potem razlagal stvar na fantovskem sestanku. »Kdor pojde, mj se prijavi!« je pozval h koncu. »Jaz gotovo,« sem se oglasil. »Tudi jaz pojdem« je dodal Tone. »In jaz!« je povedal še brat Janko. Triperesna je tako vznaetla že ob prvem pozivu. Oglasili so se brž še nekateri, pa so se tudi vsi brž skesali. Nekdo izmed njih je to utemeljil tako, svetovaclavskim orlovskim dnem«. Ta odsek bo skrbel zlasti za prehrano naraščaja, ki bo po možnosti brezplačna. Njegova briga bo nadalje, oskrbeti vso zalogo hranil za prehrano nas Jugoslovanov. Odsek bo tudi nadzoroval cene v paviljonih na Stadionu, pozval in zaprosil bo praške restavratorje in hotelirje, da bi se ob priliki slavnosti držali zmernih cen, da ne bi istih prekomerno poviševali. članice praških orlovskih društev so sklenile, da bodo k brezplačni ali ceneni prehrani naraščaja prispevale na ta način, da bodo dnevno od svojega dela hrane odtrgale po en košček sladkorja in po nekoliko zrnov kave in praženega ječmena. Pač izredna požrtvovalnost in znak posebne uvedevnosti čeških deklet za skupno stvar. Za rediteljsko službo bo v tistih dneh potrebno najmanj 1000 mož; samo na stadionu bo treba 480 rediteljev. Cela organizacija rediteljstva je poverjena orlovskim društvom veliko Prage, in sicer tako, da bo v vsakem društvu en glavni reditelj, ki ho v dotičnem društvu osnoval skupine po 10 do 15 rediteljev, jim določil voditelje, kateri bodo tvorili vodstvo vseh skupin, podrejeni pa bodo glavnim rediteljem v društvu, ti pa stoje in delajo neposredno po navodilih generalnega reditelja, ki ga določi glavni pripravljalni odbor. Vse potrebno je storjeno, da bodo za tuje obiskovalce Prage pripravljeni tolmači za vse jezike ter tudi voditelji za razkazovanje mesta. Polog Prage si bomo Slovenci ogledali tudi okolico, nemara bomo napravili tudi več krajših izletov v pokrajino. V praških mestnih šolah bo prostora za prenočišče 25.000 osebam. Razen v šolah pa bodo številne udeležence prenočili tudi po drugih javnih stavbah ter je pripravljeno v ta namen že 40.000 vojaških siaimmjač. Propaganda v inozemstvu. Čehi so spretni organizatorji, v njih je dovolj trgovskega duha, znajo izkoristiti vsak moment, združiti minejo vljudnost in prijaznost z vsiljivostjo, ki potem tudi kot takšna v nobenem slučaju ne odbija. Zato se je tudi češko" orlovstvo potrudilo in razširilo svojo uspelo propagando širom sveta. V vse države so razposlali uradne odposlance, ki so obiskali in osebno povabili na orlovske slavnosti vse katoliške organizacije ter razne odlične osebnosti,, ki naj bi prišle v poštev tudi za sestavo posebnega mednarodnega častnega predsedstva, ki ga nujno zahteva takšna mednarodna prireditev. Tak delegat češkega Orla se je mudil tudi v Jugoslaviji, pri Hrvatih v Zagrebu in pri Slovencih v Ljubljani. Obiskal je Francoze, Belgijce, Švicarje, bil je v Španiji, v Nemčiji, v Poljski. V Ameriki se mudi že več mesecev prof. MAdl, ki potuje tamkaj od društva do društva (v združenih državah Severne Amerike je znatno število Čehov in Poljakov, ki so v ogromnem številu [do 50.000] organizirani v »Kat. Sokolu«),, navdušuje in pripravlja vse potrebno za Prago. Gotovo je, da bo udeležba rojakov Čehov in Poljakov iz daljne Amerike zelo velika in bo presegala mnoge druge delegacije tudi iz bližnjih držav. V oktobru je obiskal msgr. dr. A. , Kol is ek, univ. prof. iz Bratislave kot delegat češkega Orla. Anglijo. V Londonu se je sestal z angleškimi katoliškimi krogi in jih povabil na svetovaclavske slavnosti v Prago. Delegata je sprejel kardinal Bourne, obiskal je voditelja angleških skautov. F. F. Corballisa, častnega tajnika katoliške pisarne za mednarodne stike, lorda Iddesleyghn, ter organizacijskega tajnika zveze katolikov, sira Harry W. Walbacka. Angleški katoličani bedo letos obhajali 100 letnico ločitve. Priredili bodo izlet na Poljsko in v Češkoslovaško, katerega se namerava udeležiti okrog 100 oseb. Izlet bodo z ozirom na slavnosti v Pragi izvedli v juliju in bodo 5.-7. julija, torej v glavnih dneh žlebi,, ostali v Pragi. Tudi angleški skauti se bodo svetovaclavskih dni v Pragi udeležili z večjo deputacijo. N e kliče Praga zastonj! Zdavnaj že vemo, da je Praga mesto, kjer je vstalo slovanstvo, kjer se je zavedlo svoje moči in skupnosti in krenilo na nov pohod kot združena moč in sila proti vsem notranjim in zunanjim sovražnikom slovanskih rodov. Od tu, iz tega središča je vzšlo že toliko koristnih, velepomembnih idej in zamisli za dobro vsega slovanstva, da nosi Praga po vsej pravici naziv: zibelka slovanstva! Tudi ni brez pomena častitljivi naslov, ki ga pogostokrat slišimo v najbolj resnih zadevah: matjuška Praga! V Pragi gleda Ceh svoje vse. Prago smatra vsak Čeh kot resnično središče vsega češkega kulturnega, gospodarskega, socialnega ter sploh vsega javnega življenja. Tako v sedanjosti, v preteklosti in tudi v dneh, ki šele prihajajo in bodo prišli. Praga je za Čeha simbol vse češke moči, vse slave njih junaških sinov, vsega njih prizadevanja v davnih dneh za svobodo in neodvisnost svoje domovine. Če gledamo Prago kot tako, kot središče vsega češkega in slovanskega narodnega gibanja in prizadevanja, kot ognjišče in žarišče vsega slovanstva, potem nas že s tega gledanja veže pa rodna dolžnost, da Prago vsaj spoznamo, da jo vsaj enkrat obiščemo. Že zato bi morali z nami v Prago vsi Slovenci, ki količkaj poznajo slovensko, češko in splošno zgodovino vseh Slovanov. Praga je bila že v davnih stoletjih sedež čeških kraljev. Tudi sveti Vaclav je bil eden čeških kraljev v oni dobi, ko je bila Češka še pred zavzetjem po Habsburžanih svobodna zemlja z lastno državo in kraljem. Sveti Vaclav si je pridobil zlasti velikih zaslug za svoje ljudstvo. Zaradi tega ga pa češki narod tudi tako vneto časti kot svojega narodnega borca, voditelja in svetca, zaradi tega tudi ves češki narod složno slavi letos 1000 letnico njegove smrti. Tudi zato je dolžnost Slovencev, da se te pomembne slavnosti udeležimo v kar najlepšem številu. S tem pokažemo Čehom, zlasti katoliškemu ljudstvu, da razumemo njih čuvstva ob takih prilikah, da se ž njimi radujemo ob njihovih praznikih, da jih skupno ž njimi slavimo, da smo katoličani sploh eno občestvo, ki v vsakem slučaju koraka v eni sami strnjeni vrsti. In končno še eno, fantje! Še to, kar tiče neposredno le samo nas Orle, splošnem pa tudi ves naš slovenski katoliški svet. Gotova stvar je že, da bo končno tudi v Ljubljani mednarodni tabor vseh katoliških telovadcev. Saj zato pa vendar gradimo Stadion, da dobimo ž njim priliko in prostor za takšen nastop. Določeno je, da se bo tak mednarodni telovadni nastop in tekme za svetovno prvenstvo katoliških telovadcev v Ljubljani vršil leta 1931., torej že čez dve leti. Do takrat bo morebiti dograjen že naš Stadion in moral bo biti dograjen. In bo tudi dograjen. Gre torej v bližnji bodočnosti za mednarodno prireditev pri nas na Slovenskem, v Ljubljani. Na to prireditev bomo vabili, kakor to delajo vsi takšni prireditelji, vse prijateljske katoliške telovadne organizacije, zlasti one iz bratskih slovanskih držav. Gotovo je, da nam bodo tistikrat Čehi najdražji in najštevilnejši gostje. Seveda se moramo najprej mi skazati vredne takšnega obiska. Praga nam nudi zato pripravno priliko, ki jo je le izkoristiti treba. Storimo torej letos svojo dolžnost napram Čehom, da jo bodo čez dve leti tudi oni nam mogli z veseljem in navdušenjem vračati. Storimo to dolžnost v polni meri, da bo v polni meri tudi povrnjena. Vsak član, vsak resničen Orel, zaveden Slovenec in pravi Slovan mora vse storiti, kar je v njegovih najboljših močeh, da bo naša pot v Prago kar najčastnejša, najlepša in najštevilnejša. Pomczi Bog in vsi složno na delo! Po svetu okrog. Telovad ha. iz Japonske. Tudi v zemlji daljnega vzhoda se budi počasi smisel za dobrine sporta in sistematično telovadbo, za telesno vzgojo sploti. V eni zadnjih številk smo že na kratko poročali, da se Japonci zanimajo za orlov-stvo sploh ter za prihodnje letne orlovske slovesnosti v Pragi posebej, katerih se po večjem zastopstvu nameravajo tudi udeležiti. Japonska je za telovadbo po evropskem načinu nova dežela in je zategadelj važno, kdo so bo tamkaj prej uveljavil. Češki listi poročajo, da je češki Sokol v zadnjem času navezal zelo tesne stike s Tokijem (Tokio je glavno mesto Japonskega cesarstva). V listih se bere, da je Japonska že oficielno prosila ČOS, da ji pošlje inštruktorja, ki bi naj vzgojil japonski vojski dobrih in zdravih častnikov. ČOS je japonski vladi v to s vrbo predložila znanega telovadca, ki je leta 1922 na ljubljanskem sokolskem izletu pri tekmah • ■dobil prvo mesto. Šole za sodnike (seveda telovadne) je priredil češki Orel koncem lanskega leta v Pragi, Brnu in Olomucu. Skupno je posečalo te šole 3 bratov in 48 sester. Športni stadion v Pragi bodo gradili. Mestna občina praška je že razpisala natečaj za načrte. Nagrade za te načrte so precejšnje: I. nagrada znaša 30.000 Kč (ena češka krona približno 2 Din), II. nagrada 22.000 Kč, III. pa 15.000 Kč. Poleg tega je za nagrade nadaljnjih načrtov določenih še 33.000 Kč. Novi stadion bodo postavili na južni strani mesta na bregu Vita ve. Katoliški Sokol ali Orel. Organ čeških katoliških Sokolov' v Ameriki »Katol. Sokole vabi k diskusiji, če ne bi bilo v interesu organizacije in ozkih zvez z orlovsko organizacijo v domovini primemo prem en iti dosedanji naziv »Katol. Sokol z »Orel ;. Za to izmeno dela propagando zlasti navdušen orlovski delavec br. Janeček, župnik iz Detroita, ki že pri vseh katol. sokolskih ameriških slavnostih nastopa v orlovskem kroju, katerega je 1. 1922. prinesel z brnskega tabora. Na zadnjem občnem zboru Katol. Sokolu je tozadeven predlog br. Janečka propadel le z nekoliko glasovi, teda zdaj se mnenja obračajo ugodno. Evropska olimpijada. Kakor znano, se vrši vsalca štiri leta izmenoma v različnih svetovnih mestih svetovna olimpijada, na kateri se telovadci in športniki iz vsega sveta kosajo mod seboj. Nekaterim vnetim športnikom pa je štiri leta predolga doba, zato so začnii širiti misel, da bi se med vsako olimpijado^ torej tudi vsake štiri leta prirejala posebna evropska olimpijada. Tekmovalo naj bi se predvsem v lahki atletiki in plavanju. Doslej pa so bila takšna prizadevanja brezuspešna. — Švedi so tudi predlagali posebne Severne igre, katerih naj bi se udeležilo samo pet severnih držav: Anglija, Finska, Švedska, Nemčija in Norveška. Te igre naj bi se vršile 1930. leta in je zanje že vse pripravljeno. Istega leta bi pa Nemci radi priredili posebne bojne igre, ki jih Nemci zlasti po vojni vneto goje (ker sicer armade nimajo in na ta način vežbajo bojne in sploh vojaške spretnosti). K lem bojnim igrani bodo morda povabili tudi Francoze. Iz Poljske. -Letošnje leto bo Poljska priredila splošno poljsko razstavo, ki naj pokaže razvoj poljske države v 10 letih svobode. Ta razstava se bo otvorila 15. maja 1929 ter se bodo vršili ob tej priliki tudi razni poljski in vseslovanski kongresi. Ta razstava se bo vršila v Poznanju, kjer bo v dneh 29. in 30. junija ter 1. julija t. 1. tudi vseslovanski sokolski zlet. Za prireditev se briga zlasti mestni župan Ciril Ra tajski, ki je obenem glavni inicijator omenjene razstave. Na sokolski zlet v Poznanj bodo šli tudi jugoslovanski Sokoli. Prijavljeni so še Sokoli iz Češke, poljski Sokoli iz Nemčije, Belgije, Holandske, Francije, Brazilije in iz Severne Amerike ter ruski Sokol v emigraciji. Vabljen i so tudi bolgarski Junaki. Češki Sokol šteje 342.727 članov, 68.709 višjega in 147.162 nižjega naraščaja. Organizacija ima 53 žup (okrožij) z 3136 društvi. Lastne domove ima 697 društev, a letnih telovadišč je 1357. Češki Orli svojemu umrlemu pesniku. Koncem novembra lanskega leta je minulo pet let, kar je češki Orel zgubil enega svojih najboljših sinov, vnetega organizatoričnega delavca, pesnika K. D. Lutinova. Pokojni Putinov je umrl 29. novembra 1923 ter je ob priliki petletnice njegove smrti priredilo Šram-kovo okrožje spominsko svečanost na njegovem grobu v Prostjejevu. Br. Dolanskv, predsednik okrožja, je na pesnikovem grobu spregovoril v okviru »Kaj je Lutkiov bil orlovstvu« lep, topel spominski govor. Dalje je na grobu ob tej priliki govoril v imenu titerarno-u metu iške družine inž. Ružička ter h koncu še sedanji prost ejevski župnik, br. Dragonn. — Tako se je orlovstvo dostojno oddolžilo spominu velikega -pokojnika, ki slove -kot tvorec naziva »Orel« v češki telovadni organizaciji. Ko se je namreč leta 1908. govorilo o samostojnem imenu tedanjih telovadnih odsekov v združenju čeških krščanskih socialistov ter o možnosti -naziva »Kat. Sokol«, je bil Lutinov tisti, ki je pokazal na podobno organizacijo pri Slovencih, ki nosi ime »Orel«. Isti naziv je nato sprejela tudi češka telovadno organizirana mladina. Butinov je dal češkemu orlovstvu tudi -prvi list. Izdajal je namreč v »Ječminku« samostojno telovadno -prilogo »Oreh;, ter je v istem listu takoj potem, ko si je organizacija osvojila ime »Orel«, zapel prvo orlovsko himno »Hej Orli... Br. Lutinov je ljubil organizacijo nad vse ter se ji je ves posvetil. Bil je tvorec prve orlovske akademije v Prrstjejevu. Orlu Je tudi posvelll svoje izdane pesmi (»Orli fanfary«). Slovenski Orli se pokojnega orlovskega pesnika zlasti spominjajo po njegovi veličastni skladba, ki se je kot slavnostna fanfara predvajala na orlovskem taboru v Brnu. Orlovstvo in film. Češki Orli se filma prav pogosto poslužujejo v svojih društvih. Zlasti predvajajo filme s športno vsebino. Imajo pri osrednjem vodstvu poseben kino odsek, ki bo v kratkem izdal priročno knjižico za društva, v kateri bo navedeno vse potrebno glede filma in kina sploh. Tudi oficielni orlovski list, polmesečnik »Orel«, prinaša stalna poročila o filmu. Španci na praškem zletu. Celo iz daljnega zapada Evrope se pripravljajo številni Člani katoliških mladinskih organizacij, da pridejo na zlet slovanskih katoličanov. Prvič v zgodovini kat. organizacije bodo stopili v ožji stik s svojimi slovanskimi somišljeniki Španci. Treba je omeniti na prvem mestu španske kat. skavte, znane pod imenom »Esploradores«. Ti so se prvi odzvali orlovskemu povabilu v Prago in se pripravljajo v večjem številu; organizirani so španski skavti v vojaškem duhu. Da seznani španske kat. organizacije z orlovskim delom in bodočim praškim zletom, je odpotoval na Špansko oči poslanec češkoslovaškega Orla prof. dr. Vahal.v. Poleg skavtov so se odzvali povabilu v Prago zlasti španski kat. akademiki. Njihova organizacija, ki šteje 10.000 članov, je razširjena na vseli 13 španskih univerzah. Samo na oarcelonski univerzi je včlanjenih 2000 kat. akademikov v tej organizaciji. Talca bodo poslala tudi športna društva teh akademikov del svojih članov v Prago. Iz kraja t kraj Sv. Jurij ob Ščavnici. Poslovno leto je za nami; pred menoj je zadnja številka Mladosti«. Nekako lužno mi je. Čitani poročila, pa trpim pri tem. Ne, kakor da so majhni uspehi, ki so jih dosegle posamezne naše edinice. Ne! Kavno nasprotno. Moja boi prihaja od znotraj, iz dela domačega odseka. Na fantovskih sestankih smo govorili o društvenem domu, pri telovadbi živo pogrešali telovadnice. Še govorimo o domu, telovadnico še pogrešamo. Ali kako priti do cilja? Kako smo rešili naš odsek? Pred letom dni. Res, prav živi so bili naši sestanki, ali kako smo stali drugače? Naša duša, podpredsednik, g. kaplan daleč od nas, na bolniški postelji. Notranje delo je pa spalo. Naraščaj? Ko je bil v telovadnici vodja, ni bilo Mladcev ali obratno. Tajniško poslovanje: šlo je polagoma v spanje. Že je ponosno dvigal naš nasprotnik glavo, češ, kmalu se razvije žalni sprevod za odsekom, še smo sicer stali tako na zunaj, ali znotraj nas ni bilo več. In potem, ali nas je poživel čudež? Ne! Delo. Gosp. kaplan, podpredsednik, je spomkidno dobo spet prišel v našo sredo. Prijeli smo oberočno. Tekme so bile pred durmi, v blagajni suša, hipna pomoč neizogibna. Šli smo na delo. Uspehi so bili naši. Na tekmah smoi vtaknili v žep malo diplomo, pri odsekovno-oriiški tomboli dobiček, pri naraščaju novo življenje, v poslovanju nov preokret. V filmu samo se tako hiti. Brat, 31. maja vojak, pri Telovski procesiji Orel v kroju, 21. junija naši novi tajnik, v Ljubljani korporativno z odsekam telovadec, naš skupni izletnik čez Vintgar, Bled, Brezje. A tajnik je na decembrskem občnem zboru propadel s predlogom,, da se prične s predpripravami za društveni dom. Predlagal je delo, — a mi smo ga zavrnili. Ko nam je sedela smrt pozimi tako rekoč na vratu, ali smo klecali. To bi nas ubilo; delali smo. Preko vseh ovir smo obnovili društveno delo. Zbirali smo. Tekme, tombola, naš uspeh; uspeh pa v delu. Delo je rodilo sad pri »Mladcih«. Za društveni doni nas pa straši delo, straši razvalina razpadle opeke zanj, kup tramov, ki trohnijo dan na dan. Naš društveni dom stoji pred nami v obliki strašne pošasti. Križem roli čakamo farnega patrona sv. Jurija, da ubije lega zmaja — za vedno, ubije pa polagoma tudi naša društva. To je moja boi. Vidim sicer mnogo, mnogo moči, ki bi delale za društveni doni, med nami, kakor izven nas, ali vidim tudi naše spanje. Srce mi stiska bridka bol, vest mi 'Očita: »Tudi ti si kriv, saj tudi ti ne delaš!« Bratje, zavedajmo se, da nam naše društveno delo pod tujo streho ubija voljo, krade zlati ča% da nas ubija dušno in telesno. Na delo po zgledu premogih za naš društveni dom. — Bog živi! Brat J. Šiška. Če se prav spominjam, je v začetim preteklega leta napisala »Mladost« med drugim tudi besede: »Vsak odsek se mora vsako leto vsaj enkrat oglasiti v »Mladosti« s kratkim poročilom, kako se v odseku dela in živi. Te besede so mi prišle danes na misel, ko sem premišljal, kako je to, da se ravno Ši-škarji nič ne oglasimo, saj se še mnogi drugi fantje na kmetih in v hribih, pa gotovo nimajo take priložnosti kot mi, ki smo v mestu. — Torej, kolikor časa sem že pri »Orlu« in prejemam »Mladost« ter jo prebdiram, še nisem našel v njej nobenega dopisa iz šiške. Zato pa sem se odtočil, da nekaj malega sporočim o nas. Saj je morda že kdo mislil, da v šiški nimamo svojega odseka, ker se nič ne izve o nas, čeprav Šiška ni več vas, kot pravi ona pesem: Pa sem v šiško vas van- drov...« Seveda vsega ne morem našteti, kar se je pri nas že važnega zgodilo v zadnjem času; le nekatere stvari naj omenim. — Lansko leto smo praznovali desetletnico našega orlovskega odseka. Priredili smo tedaj javno telovadbo, ki je s sodelovanjem nekaterih drugih odsekov, prav lepo uspela,, le žal, da je bila bolj slabo obiskana. — Do lanskega leta smo imeli telovadbo v samostanski dvorani, kar je pa bilo silno sitno in nerodno, ker smo morali dvorano večkrat prepustiti prosveti im pevcem, dasi smo imeli mi pravico do nje. Meseca junija pa smo dobili na razpolago šolsko telovadnico. V nekaj mesecih smo si zlasti na orodju, katerega prej nismo imeli, precej opomogli. Tudi nekaj novih članov je pristopilo. — V poslednjem času imamo pred očmi posebno dva cilja: pripravljanje za tekme v mesecu marcu in pa za orlovski tabor v Pragi. — Za tekme pridno vadimo: »Socialno ekono-mijo« obdelavamo na fantovskih večerih, proste ter obvezne vaje pa pri telovadbi. Kajti letos si hočemo pridobiti častno diplomo na tekmah, seveda Be bo šlo. Saj je lansko leto le malo manjkalo, da je nismo »trefnilic. — Zlasti pa imamo '»dalekosežne načrte< za dosego dragega cilja: udeležiti se hočemo v čim večjem številu orlovskega tabora v Pragi. — Odbor je že pridno na delu. Praških slavnosti se bodo udeležili izbrani Člani na stroške odseka. Zato pa pridno prirejamo igre), od katerih sd dobiček delimo s prosveto na polovico. Za svečnico nameravamo prirediti družabni večer, kar bn tudi nekaj »notri« prineslo. Poleg tega je odbor izdal bloke z listki po 2 Din za »praški fond«. Večina fantov z navdušenjem sodeluje, zato tudi vsi pričakujemo zaželenega uspeha. Naj za danes te vrstice zadostujejo, prihodnjič pa zopet kaj! — Bog živi! »Višnjev nagelj«. Katolički »Orao« — Beograd. Prva pomembnejša prireditev tukajšnjega šele prebujajočega se Orla se je vršila dne 2. decembra 1928. Priredili smo ta dan orlovsko akademijo v proslavo desetletnice osvo-bojenja v dvorani poleg cerkve Kristusa Kralja. — Ves spored je bil zelo pester in za tukajšnje razmere zelo dobro izbran. — Izvajale so se letošnje članske proste vaje, vaje v zastopu; članice so prvič nastopile v novih slov. orliških krojili s »Slepčevo tožbo«; zopet druga skupina članic je v izbranih kostimih izvajala hrvat, simbolične vaje. — Med posameznimi tel. točkami so se odpele po ena srbska, hrvatska in slovenska narodna pesem. — Posebno lepa točka je bila »Trnjulčica«, ki so jo s petjem izvajale Orličice. — Ves spored je delil v dva dela krasen nagovor br. predsednika tukajšnjega kaplana g. Tomaža Ulaga. V odločnih in jasnih besedah je orisal namen in cilj našega dela. Prireditev je bila otvorjena z orlovsko, zaključena pa z državno himno in živo sliko. — Občinstva je bilo nepričakovano veliko, tako da se je moral marsikdo vrniti, ker ni bilo prostora, — dokaz, da ima naš Orel tudi v prestoli« prijateljev in zato tudi bodočnost. — Z novim letom začnemo z redno telovadbo in fantovskimi sestanki, o čemer Vam še poročamo. Tudi na Prago resno mislimo. — Bog živi! — Br. Stanko. Ruše. V spomin br. predsedniku Konradu tiodcu! Leto gre k zatonu! Tudi Tvoje življenje je šlo h koncu! Zapustil si nas sredi dela za procvit orlovstva dne 30. decembra ob pol 9. uri zvečer. Zapustil si nas teden dni pred proslavo petletnice ustanovitve ruškega "i" Konrad Godec. »Orla«! Do zadnjega si imel voljo, da delaš za nas. Klicali smo Te k igralni vaji, a Ti. dragi Konrad si se zgrudil; čez dva dni si pa šel po plačilo k Vsemogočnemu. Bil si res pravi Orel. Od Tebe se moramo učiti, s kakšno potrpežljivostjo moramo prenašati trpljenje tega kratkega življenja! — Odšel si dragi! Ni Te več? 0, si še med nami, čeravno ne bomo več videli Tvojega obraza, ne bomo več slišali Tvoije moške besede), vendar Tvoj duh ne odide od nas. Vsa orlovska družina žaluje za Teboj in Ti kliče: Z Bogom, brat! Do svidenja pri našom uaj-višjem Vzoru! — Z Bogom brat! Ti kličeta tudi Tvoja najzvestejša tolažitelja v Tvoji bolezni! Z Bogom brat. Ti kličejo vsi fantje, ki so Te hodili obiskovat. Zadnji Bog živi Ti tudi kliče Tvoj Lojze. Sv. Frančišek Ksaverij v Savinjski dolini. (Bratje, čitajte vsi ta dopis, da vidite, kako odsek tudi sam brez posebnega vodstva doseže lahko lepe uspehe, ako so člani navdušeni in pravilno pojmujejo orlovstvo. Odseki, ki ste sami sebi prepuščeni — posnemajte Orle Ksaverijance. Op. ur.) Dober tucat fantov članov in za nameček še prav toliko Orličev in Mladcev tvori naš orlovski odsek. V nekdanji stari šoli. v župnišču, je nastanjena naša moderna orlovska visoka vzgojna šola. V tej sobi, kjer so si častiti naši prednamci bistrili duha in blažili srca, novodobna plemenita orlovska ideja po zamisli Krekovi ogreva in preraja srca vseh naših fantov, ki imajo voljo vzgajati, izobraževati in utrjevati se umsko, nravno im telesno po smernicah naše prelepe organizacije ter imajo smisel za res pravo, pošteno in lepo fantovstvo. — Pač so našemu orlovskemu poletu stavljene.na pot najrazličnejše, neredkokrat prav težke ovire, ki so vzrok, da orlovska misel pri nas tako počasi prodira in napreduje. A ljubezen in veselje do organizacije odtehta in nadomesti še tako sijajne življenske prilike in ugodnosti, katere same jia sebi še niti daleč ne nudijo zadostnega jamstva za dober uspeh in napredek, ako manjka pravega smisla za organizacijo, ako ni razumevanja, še bolj pa veselja in ljubezni do dela. Kjer pa to je, tam uspehi tudi ob najtežavnejših okoliščinah ne izostanejo. Zato mi v upapolni nudi veselejše bodočnosti vztrajno nadaljujemo započeto delo, kljub našemu težkemu položaju in mnogokratnim trenutnim neuspehom. — Evo našega dela v preteklem letu 1928: Telovadne večere smo v zimskih mesecih januarju, februarju in marcu združevali s pripravo na prosv. tekme. Ker izobraženih predavateljev nimamo na razpolago, nam pač ni preostajalo drugega, kot da se v iSoeialno ekonomijo« »zaverujemo« sami. In smo se tudi. Na vsakem telovadnem večeru je po 1—2 urni telovadbi prišla na vrsto >neizogib-na in težko pričakovana ekonomija«. Pa smo se je takoj privadili, ko smo spoznali, da hrani ta sicer drobna in na prvi pogled malo »odljudna« knjižica v sebi premnogo dragocenih, tudi za nas kmečke fante važnih in koristnih življenskih naukov. Težje umljiva vprašanja nam je tolmačil br. predsednik, skupno pa smo predebatirali vsako vprašanje in si tako osvojili dokaj prekoristnega znanja o pravem socialnem gospodarstvu. II koncu naše »šole« seveda nismo pozabili pridejati še pesmi in še kaj za šalo in za res, kar j‘e včasih tudi potrebno in še koristno. Torej so bili ti naši telovadni večeri obenem tudi fantovski sestanki, ki so nam nudili poleg poštenega fantovskega veselja in razvedrila še mnogo drugih dobrin, katere burno vedeli prav ceniti šele na naši poznejši živ-Ijenski poti. — Na fantovskih sestankih so predavali člani sami. — Na okrožne tekme 16. aprila v Šoštanju nam je v prijeten spomin dobljena velika diploma s pristavkom: prvenstvo v okrožju. Ali mar to nič ne velja? — Dne 17. maja se jo vršila II. odsekovna javna prireditev, prirejena v svrho kritja finančnih zadev pri stavbi še vedno neizdelanega društvenega doma. Uspeh je bil spričo slabega vremena prav zadovoljiv. — Tabora S. O. Z. 1. julija na Stadionu Smo se tudi udeležili. Ta veličastni nastop nas je iznova navdušil za velike cilje or lovstva. Vrnili smo se poživljoni za novo delo v naši krasni organizaciji. — Izleta je priredil odsek dva. Dne 19. avgusta na VranSko, kjer se je vršila odsekov,na prireditev. Dne 2. septembra pa smo obiskali svoje planinske brate in sestre v Solčavi, ob priliki njih prireditve. »Modemi konj« nas je potegnil gor in dol prav hitro in v veselem razpoloženju, katerega nam ni skalilo niti mokroto obetajoče vreme, tako da so ljudje radovedno opazovali »vesele Ksa-verijance«. Težkega srca smo se ločili od pogleda na ta zares krasni planinski svet, a vendar veseli, ker je naš izlet popolnoma dosegel svoj namen: pouk in razvedrilo. — Večina članov stalno sodeluje pri dramatičnih prireditvah Prosv. društva. — Vredna je orlovska organizacija, da se ji zaupamo v vzgojo* da ji posvetimo svojo življensiko pomlad. Vredni so cilji orlovstva, da zanje zvesto delujemo. — Bog živi! vsem bratom širom naše lepe Slovenije in še preko njenih mej od brata Franceta. Urednikov radio Vsem dopisnikom: Poročila o delovanju posameznih odsekov morajo biti taka,, da so šola vsem drugim odsekom. Predvsem naj povedo, kako dosega odsek uspehe, kako se širi in vodi fante, kakšne ovire ima in kako jih cdstranjuje itd. Dveh stvari ni treba poročati: 1. gole statistike, kakor se podaja na občnem zboru odseka, ker te suhoparne številke drugih odsekov ne zanimajo in jim tudi premalo povedo, dasiprav so verna stika delovanja (vsaj vnanjega); 2. naukov, ki so namenjeni bratom dotičnega odseka. Marsikateri dopisnik hoče z dopisom bodriti in poučevati brate lastnega odseka. To naj stori doma pri fantovskem, sestanku. V »Mladosti« pa je premalo prostora, da bi mogla prinašati dopise, ki so namenjeni le peščici bralcev, ne pa vsem. Odnekod je došel sledeči poziv: »Mladost je joolnolctna, dajmo ji pravo fantovsko snov in življenje.« Uredništvo prav zelo pozdravlja to misel. Mlada naj bo res »Mladost«, odsev mladega fan lovstva, A pred vsem ste bratje poklicani, da pišete res fantovsko. Od drugod je prišla želja, naj bi se otvorili posebni »fantovski pomenki« v našem listu, v katerih bi se fantje v obliki dopisov in pisem med seboj razgovarjali. Kar pero v roke! Prav rad bo urednik dal nekaj prostora na razpolago. Pričakujem Vas, fantje, da se oglasite na »fantovskih večeri h?, ki jih ot varja na Vašo željo »Mladost«. Sv. Jurij ob Ščavnici. Dopis sem nekoliko skrajšal iz razlogov, ki sem jih navedel v sporočilu »vsem dopisnikom«. Ne strašite se dela za lasten Dom! Kakor je razvidno iz Tvojega dopisa, imate že nekaj materiala zbranega. Začnite z delom in z zbiranjem. Počasi pojdei, vsega naenkrat ne morete, a vsako leto nekaj, pa boste v kratkem imeli svojo lastno streho. Paziti morate le, da ne zaidete v prevelike dolgove, ki bi Vas še bolj trli kot zdaj »tuja« streha. Rajši počasi, a vztrajno, kot naenkrat palačo brez finančnega temelja. S korajžo hi smotrenim lelom boste dosegli, kar želite. K temu samo še pristavljam: Bog blagoslovi Vaše delo. »Višnjev nagelj«. Samo izjemoma priobčujem Tvoj dopis, ker je pač prvi. A prihodnjič moraš pripisati polno ime. Urednik mora poznati svoje sotrudnike, izda jih pa nikomur, saj zna molčati in se zaveda svoje uredniške dolžnosti: molčečnosti. Fant »Orel« iz Središča. Tvojo željo, ki je želja tudi drugih čitateljev »Mladosti«, sem javil, kakor vidiš, vsem dopisnikom. Z vsem, kar si napisal, se pa ne strinjam. Ali »Mladost« »res piše tako učeno, da jo le težko razumeš«? Tu pa tam morda je kakšen članek tak, da zahteva več truda, da ga je treba čitati dva- ali trikrat — ali je to morda napak? Saj se moramo vedno bolj in bolj izobraževati, mar ne? K temu nas prisilijo nekoliko bolj »učeno« pisani članki. Če pa kateri bratov takoj vrže list proč, ko naleti na kaj težje razumljivega, ta vloge našega lista ne razume, in ne bo nič napredoval v izobrazbi, kar je vendar tudi namen, zaradi katerega je v organizaciji. Socialno ekonomijo nazivaš »vsem do grla sito (!), le zelo šolanim ljudem razumljivo«. Čitaj vendar v današnji številki dopis od Sv. Frančiška Ksa-verija v Savinjski dolini. Če so jo tam kmečki fantje, ki imajo samo par razredov ljudske šole, mogli razumeti brez tuje razlage, jo morejo razumeti tudi fantje v Središču, seveda če jo hočejo. Kdor ne uvidi, da je danes vsakemu samostojnemu gospodarju, obrtniku in delavcu znanje socialne ekonomije nujno potrebno, temu seveda ni pomoči. Ako bi bilo mogoče, bi ga morali postaviti za sto let nazaj. — Pa saj vem,, da nisi tako hudo mislil, napisal si pa prav fantovsko. Oglasi se še večkrat! Bog Te živi! Rogatec. Poslani spis: »Za vstajenje mladostnega življenja« vsebuje resnične in lepe misli. Za tisk bi ga bilo treba pa še popraviti in misli urediti, ker se parkrat ponavljajo. Morda bo primerno za kotiček: »Fantovski večeri«, ako se bo otvoril. Pa prihodnjič piši samo po eni strani. Če bom hotel dati spis v tiskamo, ga bom moram prepisati, ali ni škoda za čas? Dopisniki s papirjem ne smejo varčevati — drugače pa le varčujte, kolikor morete. To in ono Nove knjige. Knjige Družbe sv. Mohorja za 1. 1928. Petero knjig za 20 Din v lepi opremi, za nizko doplačilo pa še tri, je dar Mohorjeve družbe za 1. 1928 slov. narodu. Če pomislite, da šteje družba letos nad 51.000 naročnikov, lahko izračunate, koliko lepih knjig je s tem prišlo zopet v roke našemu dobremu ljudstvu. Urednik, pisatelj F. S. Finžgar, se je glede vsebine in oblike potrudil, da dobi izobraženec in preprosti bravec v teh knjigah obilo duševne hrane. Te knjige so zrcalo in živa priča slovenskega življenja in duha v preteklosti in sedanjosti. Njihova vsebina je kar najrazličnejša in privlačna. K o 1 e d a r za 1. 1929 (str. 160) je središče Mohorjevih knjig, ki se tudi največ rabi. Dosedanja okusna zunanjost in ilustracije k posameznim mesecem so tudi letos ostale. Novo pa je v koledarskem delu pod črto na levi pogled v zgodovinsko pomembne dneve. Poleg koledarskega dela pa ima še pestro vsebino, ki dobro informira o najvažnejših vprašanjih v svetovni politiki, o katoliški veri, o komunizmu, o alkoholu in radiju. Ima tudi precej aktualnih ilustracij. — Narte Velikonja: Višarska polena (Sloven- skih večernic 81. zvezek, 1928 (str. 208). To je ena najlepših povesti,, kar jih je dosedaj izdala ..Mohorjeva družba. Življenje našega človeka se nam tu slika, njegova ljubezen do grunta, njegove vrline, tudi njegove napake. Nič ni prisiljenega, vse je naravno; nič ni dolgočasnih poglavij, vse pripovedovanje oživlja pogled v nove zarje. Enaka sodba vsakogar, ki je io povest prebral, se glasi: zares kvasno! — Silvo Kranjec: Kako smo se zedinili (str. 142). Naša najnovejša zgodovina se nam tu predstavlja, naše osvobojenje in zedinjenje, postanek naše kraljevine. Dogodki pred desetimi leti,, o katerih niti slutili nismo, ker jih časopisje ni moglo in ni smelo objavljati, se tu obnavljajo pred našimi očmi, in vse junaško in smotreno delo naših požrtvovalnih voditeljev in borcev do 4. decembra 1918, do postanka naše države. Če hočeš razumeti dogodke, katere komaj po imenu poznaš iz časopisov, n. pr. kaj določa krfski pakt, kako jo prišlo do kongresa zatiranih narodov v Rimu, kaj je z ženevsko deklaracijo itd., pridno prebiraj pričujočo knjigo! — Dr. J. Mal: Zgodovina slovenskega naroda; najnovejša doba; zvezek 7-(str. 192). Vsi Mohorjani so željno pričako- vali nadaljevanje dr. Grudnove Zgodovine slovenskega naroda. Le-te zadnji 7.vezek je izšel <1. 1916. Težka -bolezen dr. -Grudna od 1017 do smrti 1922 mu je onemogočila nadaljevanje začetega dela. Zato se je dela lotil dr. Mal in kot sad njegove marljivosti imamo že pred se-boj 7. zvezek Zgodovine. V tem je obdelal eno najvažnejših dob naše zgodovine, namreč: Veliki francoski prevrat in slovenske dežele. Ker v mnogih h i šali še žive spomini te dobe iz pripovedovanja starih očetov in pradedov, bo knjiga tem bolj zanimala. Knjigo krasi tudi mnogo lepih slik. — Življenje svetnikov, 5. zvezek (str. 465—576). Tudi na dušne potrebe našega vernega ljudstva se ozira Mohorjeva družba in nam v letošnjem zvezku podaja znanstveno obdelano življenje svetnikov, katere praznujemo od 13. do 31. marca. — Poleg teh knjig je pa Družba izdala še tri knjige za doplačilo, in sicer: Franc Černe: Živinoreja (str. 320). Ta knjiga ne bi smela manjkati v nobeni 'kmečki hiši. Knjiga ima dva dela: 1. splošna, 2. specialna živinoreja. Splošna živinoreja obsega v glavnem nauk o krmilih ter živalsko higijeno. V specialnem delu pa je pisatelj obdelal govedorejo, konjerejo, ovčjerejo in prašičerejo. Iz tega je razvidno, da je knjiga zelo pregledno urejena ter sno-v naravnost dovršeno obdelana. Poleg navadnih slik krase knjigo tudi barvaste slike pasem, kakor jih dosedaj še nobena slovenska knjiga o živinoreji ni imela. Bratje-, kmečki fantje, za vas je ta knjiga lep prispevek za praktično socialno ekonomijo. — Dr. M. Jehart: Iz K a ir e v -Bagdad. Slike iz svetopisemskih dežel (str. 178 + 24 strani slik). Apologija knjige vseh knjig, sv. -pisma, je to dr. Jehartovo delo, ne samo navaden potopis. Tudi med nam-i se včasih slišijo napadi na verodostojnost sv. pisma. Kdor hoče sv. pismo braniti, mora temeljito poznnfi najnovejše pridobitve raznih ved, ki so v zvezi s sv. pismom. V ta namen je pisatelj bival 7 mesecev v -krajih svetopisemskih dogodkov in v pričujočem delu opisuje svoje bivanje v Egiptu in na Sinaju ter na podlagi egiptovske zgodovine dokazuje verodostojnost sv. pisma stare zaveze. Čitajte to knjigo, da -boste oboroženi z znanjem o sv. pismu. — Leopold Turšič: Tiho veselje (str. 106). Prijatelj orl-ovstva, L. Turšič, ki je 30. -maja 1927 umrl kot župn-i-k v Krškem, je pred smrtjo izročil te pesmi Mohorjevi družbi. Ljubke, lahko razumljive pesmi se bedo vsakemu priljubile, kdor jih bo prebiral, in iz njih boste vedno globlje spoznavali ljubeče srce svojega prijatelja. Vital Vodušek: Pesmi. 1928. Samo- založba (str. 104). Eden naijm-lajših se nam predstavlja s svojo zbirko pesmi. Dobro premišljene, v srcu občutene, iz verne duše zajete, segajo do srca in vlivajo v dušo čisto veselje, tolažbo in upanje. Zbirka je razdeljena v štiri oddelke: Sveti Frančišek, Večer, Luč in Božič. Ljubezen sv Frančiška Asiškega veje iz teh pesmi in njegova i>ot in kliče in vabi k posnemanju. Pot v nebo nam kažejo. Ta in ona in tretja bo kaj dobro služila za deklamacijo pri božičnicah, akademijah in drugih mladinskih prireditvah, saj hranijo v sebi polno globokih misli in religioznih čuvstev. Odrešenje. Sedem govorov o Jezusovem trpljenju. V -stolni cerkvi sv. Nikolaja govoril dr. Mihael Opeka. V Ljubljani 1929 (str. 78). Založila prodajalna K. T. D. H. Ničman. — Bliža se sv. -postni čas, v katerem nam vsako leto živo stopa pred oči največja drama v človeški zgodovini, odrešilno trpljenje Jezusovo. Nič ni človeškemu srcu bolj blizu, bolj drago, kakor ravno Gospodovo trpljenje in Njegova smrt, saj ga je to odrešilo. Zato pa človek kar hrepeni po tem, da bi se čim globlje utopil v to strašno-veli-častno skrivnost. Stolni govornik dr. M. Opeka nam- jo je v lanskem postu karmoč lepo in globoko obrazložil in sedaj nam jo je podal še v posebni knjigii,. da morejo črpati uteho svoji duši tudi vsi tisti, ki govorov niso mogli poslušati. Bratje, v postnem času se včasih uglobite v vsebino teh govorov, pa se boste iz njih -učili neskončne -ljubezni božje in se tudi naučili svoj življenski križ vdano v voljo -božjo nes-iti. Poslovni izpiti. Pod tem naslovom so bili v 12. številki lanske »Mladosti« med imeni bratov, ki so dovršili celoten izpit iz poslovanja (tajnik, blagajnik, poslovnik, čebelica) pomotoma izpuščeni naslednji: Leop. Grebenc (Št. Rupert), Maks Kurent (Št. Rupert), Matija Koprivec (Vrhnika), Franc Bergant (Moravče). Vsebina 1. številke: Dr. G. Rožman: Bratje, kako bomo rasti i v novem letu? — Prosveta in vzgoja: V. Winkler: Pri nas smo taki. — Dr. J. D.: Za disciplino. — Anton Komar: Fantiči. - V. \Vinkler: Vlak. — Dr. Fr. Jaklič: Po mnogih zmotah in zablodah. — V. Winkler: Dež. — Vsej slovenski javnosti v svobodni domovim! -Fr. Strah: Bilo je in spet bo lepo! — V. Winkler: Mladost v sebi. — V. Wmkler: »Auf biks«, fantje! - Fr. Strah: In šli so v Maribor. -Organizacija : br Strah: Praga kliče! — Mednarodni orlovski tabor v Pragi. — Fr. Strah: In še zato, i nitje! 1 o svetu okrog: Telovadba. — Iz kraja v kraj: Sv.Jurij ob Ščavnici. — šiška. — Katoliški »Orao« — Beograd. — Ruše. — Sv. Frančišek Ksaverij v Savinjski dolini. — Urednikov radio. — T o i n o n o : Nove knjige. — Poslovni -izpiti. — Sliki: Orlovska družina v Solčavi. — t Konrad Godec. IMIMimillMMIIIIMIHIHimilllllMIIMIIIIIIMIIIIIlillMIIMIMMIIMIIIIIIIimMIIIMt O palo (jr opli original z zaščitno Jamčim za brezhibno delovanje! Vse potrebščine in nadomestne dele vedno na zalogi LUD. BARAGA Ljubljana, Šelenburgova 6 znamko In orlg. potrebščinami mnilHIIHIIIIlMIIIIIHIlilllllllllllllliniHlIlllllllllllllllllllllllllllUllllllllHIIIH Specialna mehanična popravilnica Telefon štev. 2980 Šolske zvezke raznovrstne poslovne knjige Itd. dobavlja p. n. trgovinam najceneje Knjigoveznica K.T.D. v Lfubl|anl Kopitarjeva ulica št. 6/II Prodajalna K. T. D. H. Ničman v Ljubljani priporoča svojo veliko zalogo šolskih in pisarniških potrebšč n. Opozarja tudi na krasne molitvenike in vse potrebščine Marijinih družb Prodajalna K T. D. 11. Ničman. v Ljubljani opozarja na svojo veliko zalogo poučnih knjig lastne založbe Prav posebno pa priporoča govore dr. M. Opeke „Brez vere”. Din ti'—, „Za resnico1*. Din l()’->-, „0 dveh grehih1*. Din 12'—, „Velika skrivnost**, Din 18"-, „Zgodbe o človeku**. Din 28--. Po pošti D V50 več. Vzajemna posojilnica v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi c. poleg bolela „Union** obrestuje hranilne vloge na.ug dneje Varnost nudijo lastna palača, nad po lovica delnic hotela „UNION*”, hiše in zemljišča. — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. — Denar s • naloži lahko tudi po pošt položnicah. | ^rP glasilo Slovenske orlovske zveze v Ljubljani, izhaja ™***™* 17. v mesecu. Urejuje dr.Gregor Žerjav. Vodnikov trg 4. List izdaja konzorcij „Mladosti** (dr. Joža Basaj, Ljubljana, Dunajska cesta 88). Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (K. Čeč). — Upravništvo je v Ljubljani. Ljudski dom (pisarna Društvene nabavne zadruge). — Uredništvo je v Ljubljani, Ljudski dom (Slov. orl. zveza). — Naroča se: Upravništvo „Mladosti**, Ljubljana. Ljudski dom. — Naročnina: Za redne člane in starešine brezplačno, za vse druge Din 30"— letno; posamezna številka Din 2'50 Za naročnike izven Jugoslavije po dogovoru USTANOV U J E N A L E T A 1889 MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA GRADSKA ŠTEDIONICA LJUBLJANA PREŠERNOVA ULICA Telefon štev. 201G Poštni ček 10.533 Stanje vloženega denarja nad 360 milijonov dinarjev Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. - Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu na j višje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilniČ-nega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter vso davčno močjo. V prav radi tega nalagajo pri njej sodišča, denar oedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popol- noma varen.