List 44. Tecaj XLI. i Izhajajo vsako sredo po celi poli V i • Veljajo . • V• tiskarnici jeniane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold . pošiljane po posti pa za eelo leto 4 goid. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr za eetrt leta 1 gold. 30 kr " r/ K 1 Ljubljani 31. oktobra 1883. # i cVjV/ - . Iř. i it i » ' • a . ^ « P ' v k • Obseg: Naznanilo in gla Presajanje starejih sadnih dreves sko teljsko društvo Slovensko teljsko društvo n Straž vzgojevati in učiti, da postanejo odkritosrčni in in i? n Narodna šola" v Ljublj Letno zborovanje društev: ;;Vdov Kako moramo otroke 1881. (Dalje.) Deželoi zbor kranjski Zakon deželni zbor vojvodine kranjske. (Dalje.) N dopi Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim -leta s katerim se prenarejajo nekatera določila volilnega reda za Novičar Haznanilo m Gospodarske stvari. Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se prične 1. dne januarija 1884 podukom v podkovstvu združen je tudi nauk o ogledovanji živine in mesá. Kdor želi biti sprejet v podkovsko šolo, mora se izkazati: Presajanje starejih sadnih dreves. Vrednišvo „Novic" prejelo je sledeča vprašanja Ali se smejo jabolčna in hruševa drevesa ka 1 terih debla so pri tleh največ pet starih palcev v pre spričevalom , da se je pri kakem kovaču za meru debela, brez kake škode (da bi se namreč posu kovaškega pomočnika izučil . z domovinskim listom sušila) presaditi ali 9 y s spričevalom svojega župnika ali župana je poštenega obnašanja 5 da Kako se imajo obrezati veje in korenine? Kedaj bil ajboljši čas za to? m da zna brati in pisati slovensko jerejca Revni učenci zamorejo tudi dobiti štipendijo po 60, slo ven s k Na ta vprašanja prijavimo odgovore skušenega sad vse drug oziroma oO forintov Prosilci za štipendije imajo predložiti sledečem d j prosim tud naj blagovolijo nam dopo ubožni list, spričevalo poštenega obnašanj slati v kratkih popisih svoje dotične skušnje, da jih objavimo na splošno korist! Odgovor. Tudi jablane in hruške, katerih debla in so ob zemlji potrdilo, da so uže dve leti kot kovaški pomoč- in niso še prest in 5 starih palcev v premeru debela ter da niso preveč rodila mo niki delali. Prošnje z dotičnimi spričevali imajo poslati rejo se brez nevarnosti, da se usušé, drugam presaditi vsaj do 15. decembra glavnemu odboru c. k. kmetijske Tako presajanje naj se v bolj kameniti, prodnati ali družbe v Ljublj suhi zemlji izvrši vselej v j a v bolj mok Sola traja do konca junija 1884. leta. Kdor pre- vlažni in ilovnati zemlji pa ob pomladanskem č y skušnjo dobro přestojí, more po postavi od leta 1873 jeseni se tako drevje lahko prec presaja, ko je listj patent podkovskega mojstra dobiti ,j ker sedaj brez pre- raz njega popolnem odpadlo, to je po krajnih in klima skušnje nihče ne more postati kovaški mojster v tej šoli je brezplačen, vsak učenec ima skrbeti da si za šolski čas oskrbi živež in stanovanj Nauk za ter tičnih razmerah od začetka oktobra pa do konca no vembra^, sploh do časa, ko začne zemlja dobro zmrzo vati potrebne šolske knjige. Stanovanj majhno plačo v šolski hiši. dobij Pomladansko presajanje izvede se pa po krajnih učenci za in klimatičnih razmerah najbolje od druge polovice me- Učenci naj se oglasijo vsaj dva dni pred šolskim skem č začetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah Ker seca svečana pa do konc iprila naj se drevje v zmrzlo zemljo nikdar nam- er in nikoli ne presaja. Potrebne jame za saditev je po slovenskih deželah še zmirom premalo v sadnega drevja morajo se pa nekoliko tednov, vsaj kaka podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih bo- dva meseca pred sajenjein pravilno prirediti. Izredno lezin, pa tudi premalo izurjenih ogledovalcev živine in dobro je, da se jame za jesenski presad uže pomladi mesa, toraj naj bi županstva svojo skrb obračala to ----- ,, - , ---,)----------J ^VmiUUJl, za pomladanski pa v jeseni izkopljejo. Kolikor veče je -----,----J "—J "'"J" k>axx K> UUIIVVJUJU J_ICI lu, ^/vxíiíia c t * JCOtílJX X£j A.U JJiJ C) U. xvuimui VtlD JC da dobi jvsaka občina vsaj enega dobrega kovača in drevó, katero se hoče presaditi, toliko bolj obširna jama ogledovalca živine in mesa Ljubljani 31. oktobra 1883. Karol baron Wurzbach predsednik e. kr. kmetijske družbe kranjske. Dr. Karol vitez Bleiweis začasni vodja. mora se za njegovo sajenje prirediti. Kedar se taka jama prireja, treba je izkopano zemljo pri izmetavanji drugo ocl druge ločiti ; najpreje posname se rušina raz dotični prostor, ter se na posebni kupček z zeleno stranjo na vzdol obrnj sklada. Potem se podrušna zemlja z za 5 dosto dolgo lopato dobro preštiha, ali pa z dobro mo tiko do 3 decimetre na globoko prekoplje in potem z lopato na posebni kupček zmeče; ta zemlja imenuje * se zemlja prve vrste ali dobra, redilna in rodovitna pravilno h kolu priveže ; kol pa ne sme biti tako visok * zemlj to naj se zopet iz nova dalje tako glo- da bi med veje vrha segal, nego še za boko koplje, da se slednjič napravi jama od % do 1 metra globoka. Ta sedaj pridobljena prst imenuje se naj se zopet na posebni kup zemlja ček zmeče druge vrste, katera dober decimeter krajši, kakor je deblo drevesa. Tudi naj se drevo tako prirejeno, kot je bilo povedano, za spoznanje globokeje posadi, kakor je preje na ker še kemično razkrojena. To velja o svojem mestu rastlo. dobrih, enakomernih in globokih tléh; ako so pa tla plitva, kamenita in peščena, morajo jame za nasad a ___A_____ ~ ~ r^A 1 J q 1 I/ ™ rrl takih velikih dreves biti od 3 metra globoke » na obseg v premeru pa 12/3 do nad 2 metra zasegati, ter se kamenje odstraniti in od drugod z drugo dobro zemljo nadomestiti. Sploh: kolikor je boljša, enakomernejša in globokejša zemlja, toliko manjša, a kolikor sla-bejša, plitvejša, kamenita in peščena so tla, toliko globokejša in na okrog obsežnejša jama mora se za nasad preskrbeti, ter mesto próda in kamenja od drugod dobra prst dovoziti. Tako drevo naj se za presad varno izkoplje ter naj v Stražica u je srednje-visoka gora nad vasjo Trnovo na Notranjskem. Na vrhuncu gore moralo je v svojem času neko poslopje stati, katero je bilo z zidom obdano, to priča sled razrušenega zida. Ta gora je po nekaterih krajih zeló, po drugih zopet manj strma tla so skalnata, deloma peščena se skrbno na to pazi, da se korenine ne čej pijo, odrgnej J ali celó ne odkreh Deževne plohe so zbog vedne paše skoro vso prst odnesle in samo kamenje je ostalo, z eno besedo , gora pravem pomenu besede pusti Kras. Njeno Stražica Je nejo, panja, strani in za kar je treba zeló paznega in opreznega posto-Obrežejo se pa potem korenine tako-le: vse po ^ KJ\JL Ub£JL\JlAJ J \J 1 jJiUl T ViJJl vvuvvfcv I^VA^W* površje meri z grabnom vred okoli 60 oralov skriž rasteče korenine naj se tako to liko prikrajšajo, da postane vsaka kor prosta panu bilo Pred 10 leti posrečilo se je bivšemu spretnemu žu-Valenčiču iz Trnovega, sosede prepričati, da bi dobro, „Stražico se preko druge ne drgne. Daljše in glavne stranske kor ako zdrave naj se nekoliko skrajsajo pogozditi, in kmalu potem se je s pomočjo vlade pričelo prekoristno delo. Nekateri on- [ so sicer obetali, da bodo one pa, katere so poškodovane ali bolne, naj se prikrajšajo do popolno zdravega lesa. Popolno bolne, suhe ali trohljive korenine naj se popolnem in gladko pri izrastku dotni posestniki oziroma ovčarj vsa drevesa, katera zrastejo na „Stražici pojedli ? dar se je pričeto delo pod vodstvom gosp veselo nadaljevalo. ven Valenčiča odstranij Rez naj se gladko od spodaj gori Do leta 1880. sadili so na skalnatih tleh „Stražice nekoliko poševni meri, prilično gledé premera tako-le / nikdar pa ne od zgoraj navzdol, ali v taki-le in ali lk men dokler so sveže emlj 5 Nježne pivne koren ali če se drevo iz 5 ne odstranjujejo; le suhe in mrtve naj se izmed njih emljo hitro presadi, naj se večinoma črne borovce. Zaradi suše v letih 187 1878. je sicer veliko drevja poginilo , vendar ga je na prostoru okoli 12 oralov tako gosto ostalo, da sta se lansko leto uže dva volka tam skrivala in danes najdeš debele in o dolge borovce. Od leta 1880 do odpravijo Isto tako naj leta 1883. zasadili so pod vodstvom gosp. c. kr. deželnega gozdnega nadzornika skoro 3/4 sveta cele gure s (kroni) vse nepotrebne veje, vejice tudi v vrhu ali drevesnem vencu £m[m[ bori. Od 100 vsajenih borovcev prijelo se jih drugi taki deli tikoma ob vejnim prstanu v premeru gladko odrežejo m odstranijo, kar se pa nikdar ne sme naravnost tikoma ob deblu doli izvršiti, ker bi na ta način prizadete rane enkrat veče postale bi se nerade obtekle rastle. Listni strži, kar je potrebnih, naj se neobrezani 60. Spomladi prihodnjega leta zasajena bode cela gora z revjem in v 10 letih videl boš na peščeni gori lep gozd. Ne želimo dotičnim drevojedcem še 10 let živeti, ker ne bi mogli toliko drevja prebaviti. Kakor smo rekli, dobé se v Trnovem nekateri ovčarji, kateri iz lahko um-ljivih vzrokov ugovarjajo pogozdovanju Krasa. Ako se pusté, a enoletni poganjki (mladike) na konečnih vejah pa pomisli, da imajo Trnovci še drugih pašnikov ali do popolno razvitih popkov in dobro vtrjenega Krasa nad 700 oralov, bodo zasajeni prostor lahko po naj se JUL iAJ V J. VS VI. v jf-r v v A « w * v^ — ' --w ^ - ^ ----W ^ ^ j ^ l L ~ V V/ V/ V JL tv JL V/ T tj M V/ VA V ^ ^ Cf j V JJ. Jk J^ a v/ ^ v ^ % — ^ — — ' lesa prikrajšajo, ne pa celi odrežejo, kakor bila je to grešali, tembolj, ker je bil deloma tako opustošen da (popolno odstranenje teh) dolgo časa sem stara in slaba navada. Tako drevó, ko je iz zemlje izkopano, na ko reninah in v vrhu pravilno obrezano, naj se zopet, ko se na prostoru 10 oralov še par ovac ni preživelo plač Drugi zopet pravijo: „Kdor delavce za pogozdovanje onega bode svet torej ker država plačuj si likor možno kmalu nazaj v zemljo posadi, da korenine ona priiastuje naš svet." Take in enake govorice so bolj sveže ostanejo jako nespametne nemožate. Državi ni potreba sveta Pred sajenjem tako pripravljenega drevesa naj se od katerega ljudje davek plačujejo, si prilastovati ali ob sredi v jami zabije v zemljo zadosta močen trden m kol, kateri naj se preje, kolikor ga ima v zemljo in dobri čevelj nad zemlj priti dobro spali tukaj varja krasti. — Saj imate gospoda okrajnega gla v katerega stavite polno zaupanje, posvetujte se kateri vam Vctrja, V naLCUCga »3ia»it\j iJViuu /J «.«; ci jj M, nj v , ž njim in ne poslušajte ondotnih kričačev osmodi, da je tako bolj trpežen. Ko je bil kol zabit, le slabo želé. Ko bode v „Stražici" les za posekati, se ve, da se ne bode privolilo, da bi ga kar en dan na naj se jama do primerne visočine s zemljo zasuje to se za nasad prirejeno drevo postavi ter se pod ko- posekali in tla zopet opustošili, ampak vsakemu opra renine ona zemlja prve vrste podkládá okolo korenin vičenemu se bode les izkazoval, to se pravi, gozd pola dobro nasuje 5 tako da so vse korenine s zemlj na vse strani in popolnem obdane Dalj od korenin se goma in pravilno vžival. Konečno obračamo se na našo vpljivno duhovščino razmeče in razloži v jamo raztolčena in zrahljan vina (prvi kup, ki se je pri kopanji jame naredil) ruše- učitelj vse izobražene domoljube naj ne zamude Sedaj nobene prilike, ljudstvo podučevati 9 da ne bode samo se porabi najprej še ona prst prve vrste, ako ni še vsa sebe sramotilo v jami, se nekoliko okolo drevesa z nogami potlači in na to se zasuje vsa jama z prstjo druge vrste, kar navadno okolo drevesa napravi nekoliko vzvišano površje, katero mora se tako prirediti, da od vseh strani proti deblu skledi podobno vdrto visi. Drevo naj se potem Šolske stvari Letno zborovanje društev: in to je mogoče, če se povsod in vselej lahko razodene, kakoršen je v resnici. Ako to stori, je odkritosrčen in , če se nikogar ne boji. Mi mu ne to stori takrat „Vdovsko učiteljsko društvo teljsko društvo" ' ; „Slovensko uci m „Narodna šola" v Ljubljani Imenovana društva zborovala so to leto v dan 18 , skoraj da nekoliko prekasno oktobra gospode učitelj ? zlasti za take ki jim železnica ne polahkava prihoda smemo onega hlapčevskega strahu usiljevati, ampak ga vedno navduševati, da se pred nami odkrije in razodene, kakoršen je v resnici, da je odkritosrčen. Moramo ga sami na to napeljavati, in to storimo, če smo sami dosti odkritosrčni. Povedati moramo tudi otroku, da nam je odkritosrčni grešnik ljubši, kakor potuhnjen junak in hinavstvo vedno zaničujemo. Kazati mo iz daljave v Ljubljano Ta dan je bila v jutro ob uri po vsakoletni navadi sv. maša pri sv. Jakobu žili so jo mil. prošt gosp. dr Slu- Jarc kot prvomestnik vdovskega učiteljskega društva. Prelepo petje poveličevalo je božjo službo. Ob 9. uri pričelo se je zborovanje v društveni sobi „slov. učiteljskega društva" (grof Bla- ramo otroku v besedi in dejanji, cla nam je hinavščina in potuhnjenost bolj zoprna, kakor vse druge napake. En del odkritosrčnosti je resničnost. Otrok mora pa imeti vedno priliko, resnico govoriti in prvo je pri tem pogum da jo me govoriti. Imeti mora temu in tega mu moramo sami dajati. Otroku - ---------- . „ u i - -f im b' ' moramo tudi zaupati in ga toliko časa za resničnega gajeva hiša na St. Jakobskem trgu^st. lJJj^i se je^pa, imeti? dokler gotovo nismo prepričani, da se res laže. Ako mislimo, da je otrok lažnik in on to vé, bode go- akoravno prostorna, vendar premajhna skazala za obilno število navzočih gg. učiteljev. # . Vdovsko učiteljsko društvo zborovalo je najprej. Predsednik mil. gosp. prošt J are pozdravi s toplo be tovo lažnik. Sami smo ga lažnika naredili sedo navzoče, potem pa prec omeni z žalenjem društvo zgubilo v teku leta po smrti dva uda i da je gosp. tako Na nekaj moramo pa tu le paziti. Otrok ima znabiti ojstro razumnost. Pripoveduje nam neki clogodjaj, pa ne popolnem kakor bi moral. Ali je neresnico govoril? Ne Kuharja (ki je bil tudi društveni odbornik) in gosp. ako je hotel resnico govoriti. Na voljo moramo gledati Kavšeka, ter povabi navzoče, naj v znamenje sočutja žaljenja vstanejo raz sedežev, kar se je zgodilo. Koj za tem pa prestopi gosp. predsednik s svojim Drugi otrok ima znabiti slab razum. Pripoveduj in nam nekaj, pa jako pomanjklj nepopolno. Ali se govorom veselejšim prizorom namreč slovesnemu praznovanju 6001etnega združenja kranjske dežele z mogočno Avstrijo N j eg katere slavnosti so odlikovali celo ar F dežele naše. Veličans t Jožef vo presvitli cesar in vla-sami z milostnim obiskovanjem vemu Akoravno se društveno načelništvo Njego-Veličanstvu o tej priliki iz zgolj ponižnosti ni je lagal? Ne, če je hotel resnico povedati. Zopet drugi ima znabiti prav živo domišljij nam nekaj prav živo, skoraj več, kakor je res, veduje. Ali je neresnico govoril? Ne, če je hot< ničen biti. Mi moramo toraj vselej na voljo gledati ir in pnpo il res še le otrok pove vsega milost da pre približalo in poklonilo, vendar Vladarj zrla društva, in podarila mu lepo svoto 100 gold, za njegove namene. Navzoči se s trikratnim „živio"- in slava"-klicem hvaležni skažejo za ta znameniti cesarski dar. Omeni mil. gosp. prvosednik pa tudi še druzega dokaza cesarske milosti, namreč poslavljenja in odliko potem preiskovati, od kot pride, da tako natančno, kakor bi moral. Ce pa zapazimo hoče otrok res lagati, ne vporabimo nikdar pregovora ki pravi: „Kdor se enkrat zlaže, mu več ne verjamemo, pregovor moramo popolnem 5 11 če prav resnico govori". Ta ovreči. Toraj mi bi otroku več ne verjeli, ker se je en krat zlagal, če tudi resnico govori. vanja z križići za zasluge treh udov društva (Praprot- resnice ne verjeli? Ali je to pravično? Ali bi mu toraj tudi Andrej Tomšič Ivan in Borštnik Janez) i ka tero naznanilo navzoči zopet z vnetim slavo-klicem po zdravijo Poslednjič omeni gospod govornik ugodnega stanja društvenega premoženja ki znaša z dnevom Kakor sem rekel, ta pregovor moramo opustiti, ker je res nespametno govorjenje, mi ne verjamemo resnice zato, ker jo je govoril človek, kateri se je enkrat zlagal. Zahtevati bi morali potem takem od otroka, cla bi se eptembra t. 1. 41.560 gold, v obligacijah, v gotovini pa nam vedn0 j ^ ako bi hoteli resnico 0d njega izvedeti še posebej 1479 gold 13 kr., skupaj tedaj 43.039 gold O kr Res reči se mora: očividen blagoslov Božj Ne očitajmo tudi nikdar otroku il Ti lažnik ker razlit je nad delovanjem tega društva (Dalje prihodnjič.) s tem mu njegovo notranje razžalimo ter mu pobivamo dobro voljo, za kar pa nimamo pravice, ker volja je lahko vsaki trenutek dobra, če prav poprej ni bila. (Konec prihodnjič.) Poducne stvari. moramo otroke vzgojevati in V ■ i ■ učiti i? ? Kako da postanejo odkritosrčni in resnični] Spisal J. Dimnik. Ako hočemo, da otrok postane kedaj prida človek in samostoj mora biti odkritosrčen in resničen ] XUUi3lUJV/JLIj U1U1W KJÍVÍ uuililtv/uivvu - --- Dokler pa otrok čuti, da je odvisen od druzih zeló boječ in radi tega nagnjen k malopridnosti , je Ker Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881 Spisuje Jos. Levi c ni k. (Dalje.) Naprej vozivši se gledali smo po vrhovih bomo zapazili kaj, kar bi bilo podobno Loretti tacega ni se nam hotlo pokazati. Pripeljali smo se zdaj do železnice, vozili se precéj dolgo vštric njenega tira e cla al nič se ta odvisnost njegovemu nagibu k prosti samovlad- kmalu pa se je zaobrnila cesta desni i spustila se nosti upira dežna je radi tega njegova podložnost le navi- zopet strmo navkreber, in fijaker povabil nas je k novi P ™tiiW Čp. nnatanfl to notuhnenie na- „peš-partiji". Ljubljanski gosp. Pirnat se je na glas ia * j^j íaui •^J^'b ^vvaav^i^v^v -- on se potuhne. Ce postane to potuhnenj vada. postane otrok hinavec in prilizovavec. To pa ne sme biti. pritoževal čez to , očital ciganskemu vozniku i kako da Otrok se mora vedno odkritosrčnega kazati nas je speljal na led, gospica Laheinerjeva pretolma K* čila mu je vse to, za kar se je malo brigal. Lezli in lezli smo počas navkreber, mala vas s cerkvijo vrh griča napolnila nas je z upom, da to je morda uže Loretto. Toda fijakar nam je s svojim kratkim „niente" razdjal naš up. Namesto zaželenega božjepotnega kraja čakalo nas je v razdrapani vasi vrh klanca celo kardelo bera-ških otrok, manjših in večih (med njimi celó „donda" [veliko dekle], o kateri bi bil človek smel pričakovati, da bi je beračiti moralo biti uže sram), obsuli so naša vozova, jeli pomaljati roke proti nam in tehtati nas za milodare. Vrgli smo jim z vsacega voza nekaj malega v kraj ceste, in ne kakor krščeni otroci, ampak kakor divja zverad spopadli so se eden spred druzega, kdo bo vgrabil darovani jim denar. Ker se nam je zunaj vasi spustila cesta zopet navzdol , in sta vozova drčala precéj naglo, mislili smo, da bomo s tem oprošteni nadležnežev. Pa, — kaj še! Vsi, in tudi oni, ki so bili pobrali vržene jim solde, leteli so v urnem teku za nami; iz razdrapanih koč ob cesti dohajal jim je še naraščaj ; vsi stegovali so nam roke nasproti, ter glasno besnjali za milodare. Poskusili smo še enkrat, z malim darom odpraviti jih, pa — zastonj« Ravs, kdo bo prej popadel vrženi jim denar, ponovil se je, al le gredé so bili vsi zopet za nami. Berače mojega rojstnega kraja imajo nekateri za „silne"; ali reči moram, da v primeri z onimi iz loretske okolice so oni še ;;vaša gnada". Skoraj pol ure podali so se sitneži za nami; potem začeli so še le zad ostajati drug za drugim. G-ričnati svet se nam je bil med tem precéj zeló razširil; na nekem okroglem homcu vgledali smo trd-njavsko mestice, bilo je Loretto. Škoda, da naša srca vsled nevolje nad voznikoma niso bila razpoložena, po vrednosti uže iz daljave pozdraviti sloveči božjepotni kraj. V podnožju loretskega homca je precejšna vas, ki se morda uže prišteva mestecu. Kakor so bili poprej nadležni beraški otroci, tako so zdaj tukaj zopet krč-marji brezili nad fijakarjema, naj pri njih sprežeta. Bog vé, če bi falota ne bila imela dosta slabe volje za to, ostati z vozovma tam, nas pa pustila zopet peš iti čez strmi klanec gor v mesto. Toda nevoljo sta nam vsem lahko brala iz obrazov, toraj peljala nas molčé naprej po zviti rajdni cesti, ki drži navkreber. Kolikor više smo se pospenjali na višavo , toliko bolj se je razširjal pred našimi očmi čudo-lepi svet. Vsa ta okolica je baje tako rodovitna, da se ponaša s častnim naslovom „žitnica It al i j e". Kakor daleč doseglo je oko, videli smo po ravninah prelepega žitnega polja vrstiti se z obširnimi vinogradi; višave so bile nakinčane z gozdiči oljkinega, smokovega in mandelj-novega drevja; v ozadju proti izhodu pa je svitlo migljalo valovje jadranskega morja. Resnično! rajski panorama ! ' Ko smo dospeli vrh homa, in se je cesta zaobrnila k levi, ter peljala nas skoz močnega mestnega obzidja vhod, pričakovali so nas ondi strežniki večih gostilnic, ter nam silili tiskana vabila in priporočila v roke. Tedaj zopet nekaj novega, nenavadnega. V tesni ulici, ki drži med hišami naravnost proti cerkvi, vstavila sta fijakarja vozova, in mi napotili smo se po romarski šegi nemudoma proti njej , da bi opravili svojo pobožnost. Ali zopet ni šlo prav hitro in gladko. Iz štacun, ki opa-sujejo cesto na obeh straneh, privrelo je barantačev cele sile, ki so nam prav z judovsko nadležnostjo ponujali svetinice, moleke, podobice in tisoč spominskih stvari na prodaj. Le z veliko nevoljo odpravili smo te silne smoleže od sebe. — Zdaj prišli smo na prostoren, jako prijazen trg , konec katerega kazala nam je prelepa z visoko kupijo kronana romarska cerkev, prvi Marijni bo^žjepotni kraj celega sveta svoje prezalo lice. Široke kamnite stopnice peljejo gor proti trem portalom svetiša, o katerem so neumrljivi rajni papež Pij IX. v svojem pismu (Breve) od 26. avgusta 1852. na pr. govorili: „Tu je kraj, kjer se časti od Boga tako ljubljena nazareška hiša, nekdaj sozi-dana v Galiciji, potem odzdigojena od svojih temeljnih ozidij, ter po očitnem čudežu prenesena bila čez neizmerne prostore zemlje in morja najprej v Dalmacijo (sedanjo hrvaško Primorje), in potem v Italijo. V tej hiši je bila od vekomaj izvoljena najsvetejša Devica brezmadežno spočeta, rojena, odgojena in od nebeškega poslanca pozdravljena kot milosti-polna in blažena med vsemi ženami." Več ko tri sto let poprej pa je uže drugi papež, Julij II., Loretto enako poveličal, rekoč: „V loretski cerkvi se ne nahaja samo podoba najsvetejše Device, ampak kakor pobožna vera trdi, tudi izba (Kammer) ali soba, v kateri je bila najsvetejša Devica rojena, kjer je odrastla, na pozdrav angelov spočela Odrešenika svetá, katero sobo so sv. apostoli posvetili v prvo cerkev, in ondi opravili tudi prvo daritev sv. maše." — Da nas je tedaj v to svetišče gnalo kot na perutnicah, kdo bi se temu čudil. Le škoda, da sem bil vsaj jaz od vseh ravno popisanih neprijetnosti tako nekako razburjen in omamljen, da nisem bil zmožen za nobeno pravo pobožnost. (Dalje prih.) Zabavne stvari. Podoba. Povést. Ruski spisal N. V. Gogolj. Preložil L. G. Podgoricaa. II. (Dalje.) Največa radovednost je vsem zagorela v licih, celó klicar je odprl usta, zadržal dvigneno roko in kladivce v njej — in poslušal. O začetku pripovesti so mnogi nehoté ozirali se v podobo, naposled pa so vsi jeli v pripovedalca strmeti tako, kakor je njega pripovedovanje bilo zanimljivo. „Znan vam je del mesta, ki je Kolomna imé mu", začel je pripovedati. „Tam je vse nepodobno drugim oddelkom Petrograda ; tam ni prestolnice, niti deželskega mesta; kedar prideta na kolomensko ulico, zdi se vam, kakor bi slišali, kako vas ostavlja vsaka mladostna želja, vsak zapal. Lê-sem ne prihaja bodočost, tù je tihota domá in počinek, vse, kar je umeknilo se hrupu v prestolnici. Semkaj se selê upokojeni uradniki, udovice, neimoviti ljudje, ki imajo znanstvo sè starešinstvom (senat) — in zato se le-sem odsojajo na vse žive dni; doslužne kuharice, ki po celi dan potičó se po tržiščih, nesmiselno razgovarjajo se z deželanom v mlekarski prodajalnici in ki vsak dan kupijo zapet kopejek kave, za štiri kopejke pa sladkora, a naposled cel odred ljudi, ki jih lahko imenujemo samo z eno besedo: pe-pelarje, — ljudi, ki imajo na svoji obleki, na obrazih, na laséh, v očéh nekovo žalostno pepelarsko vnanjost, kakor dan, kedar na nebu ni oblačine, ni solnca, kedar ni tako, ne tako, kedar pada megla in predmetom jemlje vso bistrost. Njim smemo prištevati odpuščene gledališke kapelnike , doslužene častne svétnike , doslužene Martove sinove iztaknenega oka in napuhnenih usten. Le-ti ljudje nimajo nikakoršnih strasti : jedó, ne ozirajo se v nič, molčé, ne mislijo na nič. Po njih sobah ni mnogo bogastva; časi najdete v kateri le štirioglato steklenico čiste ruske vodke, ki enako srčó jo po celi tem, Ta skopuh se je od druzih skopuhov razlikoval s da je mogel zahtevane novce preskrbeti vsakemu, dan brez vsakoršnega silnega priliva, ki izvira iz obi- stari beračici, pa tudi zapravljivemu dvorskemu mogotcu lega užitka, ljubega navadno ob nedeljah mlademu nem- Pred njegovim domom so rade ustavljale se najbliskot-škemu rokodelcu, temu junaku meščanske ulice, o svet- nejše kočije, ki je skozi njih okna časi gledala razkošne kih > ko je kralj vsemu hodniku, kedar mine dvanajsta svetske dame glava". (Dalje prih.) ura ponoči n Život v Kolomni je grozno samoten; redko kedaj se prikaže kakova kočija, razen te, ki v njej vozij se igralci, ki sè svojim gromom i se vončkanjem tom moti splošno tišino. Le-todi hodevajo peš drko-. tudi Politične stvari. izvoščik se često sam potiče todi in sena nese svojemu dlakastemu konjiču. Bivališče tù lahko za pet rubljev najmeš na mesec, in še kavo dobiš zjutraj. Udove uživajo pokoj , ki te so tukaj edine aristokratične rod- bine živé dobro, često pometajo svojo sobo, sè svojimi prijateljicami vred obravnavajo o dragini govedine in ohrovta; imajo često mlado hčerko molčečo malobe sedno, često ljubovidno stvarico, gnjusobnega psička in stensko uro sè žalostno tiktakajočim majalom. Poleg teh Deželni zbor kranjski. Do zdaj ni bilo mogoče, nam obširneje poročati o delovanji deželnega zbora kranjskega razun nekaterih političnih razprav in v kolikor je segalo tudi ono v obravnave deželno-zborske, kar so do zdaj poročale ,, No vice" o okrajnih cestah. Prinašati hočemo tedaj zdaj po razmeri važnosti bivaj tù gledališki igralci, ki jim plača ne dovoljuje ? da bi selili se iz Kolomne, ljudje svobodni, kakoršni so vsi umeteljniki, ki živé razkošj Sedé v halatih po obširneje ali bolj na kratko o posameznih predmetih deželno-zborskih obravnav, in to v prvi vrsti o gospodarskih : pravljajo samokrese, lep kartona (debel papir) vsa L. Ali naj b kojake domačnosti potrebne reči prijatelji, ter tako preživé jutro » jahajo , jutrom ali kartajo s in tudi zve- s kate p o s e b se se ložil klenila dežel post > lnim družbam davek na premije, kat dob J0 čer motijo se s tem, s čimur edinijo čaj". „ Poleg te mrline in tega aristokratstva v Kolomni biva navadna drobnjav in neznatnost. Da bi hotel to popisati kdo, to bi bilo težko tako , kakor ko bi kdo hotel sešteti množino golazni, ki gomezlja po starem d zavarovancev, znamenom, d 5 se z dohodk takega davka podpirajo prostovolj o- ž br amb e. tem vprašanjem pečal se je deželni zbor uže nekaj časa, letos pa zopet in bolj na drobno Gospo jesihu. Tù živé staruhe, ki pijančujo živé ob skrivnostnih sredstvih ki staruhe kakor mravlj ki ? seboj vlačijo stare cunje in perilo od Kalinkina mosta na trg, zato da oboje tam prodajajo po petnajst kopejk; izmeček, ■ ne našel s kratka: najnesrečnejši izmeček človeštva kateremu bi najdobrodejnejši politični gospoda sredstva, da bi ž njim zboljšal mu življenje." darski odsek deželnega zbora dobil je nalog, tudi o tem vprašanji poročati letos, in iz tega posneti je sledeče : Bolj in bolj zavaruje se premoženje, posebno poslopja ; ako ) valna ie po- in zaloge vsakovrstnega blaga zoper škodo ognja se škoda res primeri, povrniti jo imajo društva, kolikor bolj pa se množijo dobro tlj žarne brambe, toliko več se more zabraniti škode po „Jaz sem vse te naštel zato kako so ti ljudje često prisilj da da iščejo nagle požarih preteče, naravno je tedaj da vam pokazal, društva pripomorejo k vzdržavanji požarnih bramb zavarovalna . ker tre notne pomoči, da jim je posojilo zatišje in da o takih 0d delovanja požarnih straž vsaj pri zavarovanem imetju imajo one največ dobička prilikah med njimi prikazujó se posebni skopuhi ? ki tudi je znano, da zava- rovalnice res in brez sile dajejo tu in tam požarnim majhna posojila zavetujó sè zastavami in z velikimi stražam izdatne podpore obrestmi. Ti mali oderuhi so često neusmiljenejši od Naravna je tedaj misel, ravno pri zavarovalnicah vsakega velikega skopuha, zato ker vstajajo med bedo iskati pomoči za požarne straže Poprijela se je tudi in ostro označenimi ubožniškimi cunjami, Kakoršnih ne vlada te misli, in to po zaslišanji strokovnjakov vsake vrste vidi noben bogat oderuh, ki se peča le s temi, ki se posebno pa izmed zastopnikov zavarovalnih društev vozijo v kočijah zato jako zgodaj v njih srci umira Sad dosedanjih vladinih korakov bil je ta, da je vsakoršno človeško čutj u dala do vseh deželnih odborov „vodila katerih bi se Med takimi oderuhi je bil nekdo nu „ i-"X vA lunimi ^^ J ^ "" . . ., — —-- škodilo, če javim, da prigodek, ki sem jel pripovedati ga, seza v minoli vek, v vlado pokojne carice Kata bode morali držati deželni zbori ako hoteli sklepati tako naklado Po vodilih bi naklade ne smele presegati 2°/ rine II. Sami lahko umejete, da je pogled v Kolomno vseh premij, od tega puščati bi se moralo o in nje život moral znatno promeniti se. Torej med skopuhi je bil nekdo osoba, nenavadna v vsakem 10°/0 za poseben reservni zaklad, gospodarstvo in razdelitev tega zaklada imel bi v rokah dotični deželni odbor itd. „Vodilom" vladinim dodanega je nekaj poročila o inostranskem postavodajstvu o tej zadevi in pa stati- oziru, bivala je uže dolgo časa v tem mestnem oddelku. Hodil je ta človek v široki azijski obleki; njegovega __ . . . lica temna barva je kazala, da je z juga doma, ali kdo stičnega gradiva, iz katerega je razvideti, da zavaroval- '•azun ogerskih) na Kranjskem dobivajo na leto 157.000 gold, premij; od teh spada na G-rašk bil prav za prav rojen: ali Indijec, Grk ali Perzijec, nice ( tega mogel za gotovo povedati nihče. Visoka, skoro ^adna rast, strhli, ogoreli obraz in njegova neum-strašna barva, velike, nenavadno ognjene oči, po-vešene goste obrvi so ga močno razlikovale in očito med vsemi pepelnatimi bivatelji v prestolnici. Tudi njega bivališče ni bilo podobno drugim lesenim majhnim domkem. To je bila kamenena zgrada, podobna bivališčem po aj em 70.000 gold., na vzajemno banko „Slavijo u pa 30.000 gold. To kaže, da % vsega zavarovanja na Kranjskem imate omenjeni dve vzajemni zavarovalnici. _____01 , kako bi vplival davek, naložen zavarovalnicam, na zavaro- Gospodarski odsek je tedaj imel prevdarjati so ja nekdaj mnogo stavili Genoveški kupci vance same. In odgovor ni bil težak: Pri vzajemnih ki so zavarovalnicah bi gotovo morali ves tak davek pla imela nerazmerna, neenako velika okna sè železnim čevati ci sami, pri druzih zavarovalnicah križijem oknicami pa tudi skoraj nedvomljivo tako Novo breme na korist požarnih straž naložil bi se tedaj samo onim skrbnim posestnikom, kateri se zdaj uže zavarujejo zoper ogenj, največi dobiček od tega davka pa bi imeli zanikrneži, ki ne zavarujejo ničesar in tedaj od sosedov in dežele zahtevajo največe podpore ob slučaju požara. — Tudi poročila od druzih deželnih odborov niso bile priporočilne za tako postavo, in tako se je tudi v našem deželnem zboru (poročevalec bil je gosp. dr. Pokiukar) sklenilo, te zadeve še dalje opazovati pa tudi prevdarjati, ali bi se ne priporočilo prisilno zavarovanje zoper ogenj. Zakon j z . . dné........... s katerim se prenarejajo nekatera določila volilnega reda za deželni zbor vojvodine kranjske. (Dalje.) §. 33. Okrajni glavar mora v vsaki občini potrditi, da so se volilni možje zakonito izvolili, in ako se ne pokaže potreba nove volitve, katero je takoj napovedati z dodanimi vzroki, izvoljene volilne možé zapisati v volilski imenik, katerega je sestaviti po 22. §. 34. Kedar so volilni možje izvoljeni po vseh kmetskih občinah kakega okraja in je torej dovršen imenik volilnih mož, mora okrajni glavar izvoljenim volilnim možem izdati in vročiti po ukazu §fa 27. spisane izkaznice za volitev poslancev. Vročevanje izkaznic se sme naročiti tudi županu. Imenike volilnih mož tistih okrajev, katerih uradni sedež ni ob enem tudi volilni kraj, je s spisi o volitvi volilnih móž poslati okrajnemu glavarju volilnega kraja, ki je za volilni okraj določen, in od njega je izvedeti ter na izkaznice postaviti potrebne napovedi o tem, kje, kateri dan in katero uro bode volitev. Okrajni glavar na sedeži tistega volilnega kraja, ki je določen za volilni okraj, mora imenike volilnih mož vseh v en volilni okraj združenih političnih okrajev sestaviti v en glavni imenik volilnih mož volilnega okraja ter ga v dvojnem izvodu spisanega pripraviti za volitev. §. 35. Za izvršitev volitve poslancev vélikega posestva ter mest in trgov je volilcem z izkaznicami vred izdavati glasovnice, katere morajo biti prirejene za toliko poslancev, kolikor jih je voliti, ter imeti na sebi za volitve velikega posestva in trgovske zbornice uradni pečat deželnega oblastva, za volitve mest in trgov pa uradni pečat neposredno viših političnih ali izkaznice izdava-jočih občinskih oblastev (§. 28) in pa nadalje vsakakor to opazko , da se bode vsaka druga ne uradno izdana glasovnica štela za neveljavno. Namesto izgubljenih ali nerabno pokvarjenih glasovnic mora na zahtevanje volilcev izdati druge glasovnice oblastvo, kateremu pristoji njih prvo izdavanje, ali pa na dan volitve volilni komisar. Volilni komisar daje tudi za ožjo volitev (§. 50) potrebne glasovnice. §. 36. Vsakega volilnega razreda volitev, katero je izvrševati v pričo volilnega komisarja, vodi iz tistega vo- lilnega razreda vzeta volilna komisija, katera mora biti sestavljena tako: 1. Za volilni razred vélikega posestva iz štirih od volilcev in iz treh od deželnega načelnika imenovanih članov. 2. Za vsak volilni razred v §fu 8. naštetih mest in trgov iz župana ali od njega postavljenega namestnika, iz dveh članov občinskega zastopa volilnega kraja in iz štirih od volilnega komisarja imenovanih članov. 3. Za vsak volilni razred kmetskih občin iz treh od volilnega komisarja in iz štirih od volilnih mož imenovanih članov volilnega razreda. Volitev tistih članov, katere je voliti volilcem vélikega posestva ter mest in trgov, vršiti se mora z glasovnicami, katere po povabilu volilnega komisarja oddajo o začetku tega voljenja pričujoči in izkazani volilci, izvršujoč svojo volilno pravico in ono, katero kdo v volilskem razredu vélikih posestnikov zastopa. Presojati volilne izkaze pristoji pri tem voljenji volilnemu komisarju. Pri tem ne sme dopuščati nobenih ugovorov in protestov. Tisti, kateri so pri tem glasovanji dobili največ glasov, štejejo se, da so izvoljeni. Ako je onoliko glasov prejelo več osob, nego je k polnem številu potrebnih, razsodi med njimi žreb, katerega vzdigne volilni komisar. §. 41. Glasuje se v volilskem razredu velikega posestva, potem v mestnem volilskem razredu brez izimka z glasovnicami, po kmetskih občinah pa ustno. Kjer se voli z glasovnicami, smejo se rabiti samo uradno prejete glasovnice (§. 35), sicer volilni glas ni veljaven. Na vsako glasovnico je zapisati toliko imen, kolikor poslancev je voliti tistemu volilnemu razreda. Neposredno pred začetkom glasovanja se je volilni komisiji prepričati o tem, da je za vlaganje glasovnic določena volitvena posoda prazna. Glasovanje se pričenja s tem , da člani volilne komisije oddadó vsak svojo glasovnico. Na to oddajajo glasovnice drugi volilci; v to svrho jih en član volilne komisije kliče po vrsti, kakor so jim imena zapisana v volilskem imeniku. Volilci, kateri pridejo v volilni zbor potem, ko so bili uže po imenu poklicani, oddadó svoje glasovnice še le tedaj, kedar je prebran ves imenik, in zato se morajo zglasiti pri volilni komisiji. Predsednik volilne komisije prevzame od vsakega volilca glasovnico, ki mu jo ta zganeno podá, dene vsako posamič v volitveno posodo ter čuje nad tem, da nihče namesto ene same ne oddá po več glasovnic. Vsak volilec mora, oddajaje glasovnico, pokazati svojo izkaznico. §. 42. Da je volilec glasovnico oddal, to je zaznamenovati v volilskem imeniku poleg njegovega imena v razpre- delku, ki je za to pripravljen. Zapisnikar zapisuje to v volilskem imeniku, en član volilne komisije pa v glasovniku, v katerem je po imenu zapisavati osobe, ki oddajajo svoje glasovnice, pri volitvah po pooblaščencih v volilskem razredu velikega posestva pa tiste osobe, na mesto katerih zastopniki glasovnice oddajajo in te zastopnike. Glasovnik rabi za prigled, da so se oddane glasovnice v volilski imenik prav vpisale. §. 43. Tudi za ustno glasovanje veljá, kar §. 41. ukazuje, o začetku in nadaljevanji oddajanja glasov in o poka-zovanji izkaznic. Vsak po imenu poklicani volilec mora z natančnim oznamenovanjem imenovati tistega moža, kateri bodi po njegovi želji poslanec kolikor bode v njihovih močéh, da se v tem kraji marsikaj gledé pravega in boljšega napredka v splošnem Bog jih živi na kmetijskem obziru doseže in dožene Če pride na en volilni razred po dva ali po več mnogaja leta poslancem mora vsak volilec imenovati toliko i Ker so ljudski učitelji kot udj kr. kmetijske kolikor je voliti poslancev. volilskem imeniku je zapisnikarju pole g volilče vega imena v razpredelu, za to pripravljenem, zazna menovati, da je volilec oddal svoj glas družbe kranjske letnih doneskov (le za diplomo se p lača gold prosti, naj bi toraj celi mili domovini bilo nobenega učitelja več, kateri bi v prihodnje ne bil ud te slavne in prekoristne družbe. Na noge toraj za sploš Istočasuo piše en član volilne komisije glasovnik, in koristni napredek drugi član pa glasovni vpisnik Ljubljane Po deželnem zbo M minulo je glasovniku je po imenu zapisovati volilce, kateri zdaj deset dni, in glasovi o postopanji večine narodni h oddajajo svoj glas, in pri vsakem izmed njih tudi moža, poslancev so po stališči dotičnikov različni. Mi izreki* za katerega je glas oddan glasovni vpisnik je vsakega, kdor dobi en smo v zadnji številki „Novic" posebno iz stališča ed t od t ranke, da smo s postopanjem na za poslanca, po imenu zapisati pole njegovega imena število 1, in pri drugem glasu, ki pade nanj šte vilo 2, pri tretjem število 3 itd. pristavljati. (Konec prihodnjič.) rodne večine zeló zadovolj Pa kaže na to da je bilo vedenje narodne večine tudi jako srečno gledé na drugo nasprotno stranko deželnega zbora. Prvi Naši dopisi. Prem 28. okt Dan t. m dokaz temu so ojstro-strupene sodbe o zborovi manjšini, ki so se nahajale v nemških, nam in sedanji vladi zmiraj najbolj sovražnih listih. Po teh obsodbah in po dosedanjih samostojnih, zmernejib korakih sedanje manjšine deželnega zbora sme se pričakovati. da bode ona bil je za trnovsko v prihodnje hodila svojo zmernejo pot. Da je ta faro in celo bistriško dekanijo dan veselja, dan radosti. nada opravičena, razvideti bilo je še med zborovanjem Ta dan dobila je navedena fara in dekanija po dolgem, dež. zbora, ker izostal je koj po prvem v zboru storj večmesečnem prestanku zopet novega župnika de nem pomirljivem koraku iz javnih sej zborovih in iz sej kana v preč jako slo\ gosp Ivanu Urbančeku. Sprejem bil je finailč. odseKa najzlobnejši pristaš zborove manjšine dr. pl a še slovesnejše bilo je umeščenj (in Schr ey zadnj dni pa naznanjajo telegrami nasprotnih štalacija) novega preč. gosp. dekana dné 7. t. m. ali na dunajskih listov, da se je dr. pl. Schrey odpovedal roženkransko nedelj Pri tej zares prelepi veli poslanst To bi bilo znamenje, da si v prihodnj častni slovesnosti bilo je vseh skupaj 11 visokoc. go- gOSpodje véliki posestniki kranjski upaj spodov duhovnikov navzočih; a pobožnega ljudstva hajat brez pomoči „vélikega posestnika" dr. Schrey Za domače fare in cele dekanije privrelo bilo je pa skupaj mjr v deželi kranjski bi bil ta korak, ako se potrdi na tisoče — do velike gnječe in drenja. Obpotj do farne cerkve trnovske bilo je z maji, slavoloki in trans- zbora g0to\ gotovo koristen, in izrekoma narodna večina deželneg ne parenti bogato olepšano , a cerkev sama bila je pa se na§ deželni zbor prostovolj bo nesrečna, ako dr. Schrey zapusti zelenjem in drugimi cerkvenimi lepotijami v obilni meri tudi za zmiraj okrašena. Cerkveni govor izvršili so preč. gospod dekan sami; ni bil dolg, a bil je čvrst, jedrnat pre sunljiv za vsako pošteno krščansko srce Povedali so (F zadnji seji mestnega odbora ljubljanskega) se je sprejela konečná ponudba dežele, po kateri se ima dati mestu 6000 gold, odškodnine za to, da se odpové vsakemu in vsem skupaj brez razločka stanů toliko po prihodnj porab licealnega poslopja ljubljanske trebnega koristnega da ako se vse vresnici in íz- na dalje naznanil je g. župan Gras seli da je lada pelje, bode za vsakega posebej in za vse skupaj uže tukaj in tudi po smrti gledé prave sreče vse dobro in v redu. Bog ohrani in blagoslovi novega prečastitega gosp. dekana na novem njegovem mestu brezbrojna leta v prid in blagor izročenih mu ovčic čvrstega na duhu in zdravega na telesu! Jesen imamo letos tukaj privolila najemščino državnega vžitninskega davka v Zato Lj ubij mestu samemu pod pogoji ponudenimi izreče se c. kr. deželni vladi zahvala, in sklene se na dalj 5 v Gradec odposlati štiri mestne odbornike da se tam podučé, kako gospodari Gradec pri enako najetem vžitninskem davku jako ugodno in krasno (Za študentovsko kuhinj v privolil je Pozni pridelki so se in se v najlepšem vremenu posprav deželni zbor podpore 100 gold., zložili so pa tudi gosp Ijajo so sicer pičli, a vendar bode nekaj malega sebno repa se do sedaj dobro ponaša so Med vso letino poslanci sami v ravno ta 122 gold, v roke gosp poslanca K r s n i k 5 ki je denar očil gosp. mon je razun grozdje še najbolj obneslo. Pridelalo a pri se je memo preteklega leta skoraj nekoliko manj delek je pa in bode za dobro tretjino boljši od lanskega. Tukajšnjo šolo obiskuje letos zopet nad 230 raznovrstnih učencev in učenk (vsakdanjih in ponavljavcev) Dvorazrednice pa še ni in je tudi menda še kmalu ne bode. signoru kanoniku J dobrotljivost poslancev, pa naj Na pravem mestu je tu tudi zdaj podpi učenci svoj čas, kedar pridejo v dobre okoliščine zujejo hvaležnost svojo z enako dobrotljivostjo! ska (Glavni odbor c. k. kmetijske družbe) zboroval je preteklo nedelj sklepal o različnih zadevah Skle 14 dneh Pomladi še celó meseca maja posajene pletarske vrbe so se letos tukaj .lepo in prav dobro obnesle. Dne 25. t. m. volila je kmetijska podružnica v Bistrici nov odbor. Izvoljeni bili so pri tem sledeči go- da je nevarnost nilo se je med drugim: še to jesen, približno nakupiti in v Ljubljani po dražbi prodati še tri do štiri Muricodolske plemenske bike, ker so različnih krajev družbi došle pritožbe, da nimajo plemenskih bikov in da živinoreja vsled tega trpi škodo spodje: za predsednika preč. g. Ivan Urbanček, dekan trnovski; kot odborniki pa: Aleksander Ličan, najvišje Ivan nad odlikovani župan, posestnik in trgovec v Bistrici Škerjanec, ekspozit v Harijah in Martin Zarnik, ^ - ct-------- učitelj v Trnovem. Ti vrli in pa za pravi napredek nad kupiti letos večidel ovnov m (dan prodaje se bode razglasil še posebej). — Za ugo^ viške ovne oziroma ovce došlo je 40 prošenj, o oddaji sklepalo se bode kasneje, pa o nakupu samem sklenilo ozirom na pičlo državno podporo 300 gold, na se je z malo ovac. Sicer rešilo vse zavzeti gospodj bodo gotovo z veseljem vse storili ? se je več manj pomenljivih reči (Vabilo.) Kakor druga leta, praznovala bo tudi letos Šišenska čitalnica dne 11 zimski dvorani „Martinovo nedeljo" ter bo v to ime novembra v Koslerjevi „i,un »ihutv toi UKJ v tU Ulic Učili , SKiJCe C priredila besedo, katere program bo: godba, petje me- rednih razmer deželnega zbora in pri skupnem posvetovanji priznali so vsi navzoči soglasno potrebo, da se kar prej imenuje ban. skliče deželni zbor in se tako omogoči povrnitev šanega in moškega zbora, igra Eno doktor godba 5 Da se za prepotrebno blagajnico dru vzajemno dobrohotnostj pa jih zagotoviti tudi za prihodnost z mere ples in „bazar štva doseže temveč dohodkov, obrača se odbor čitalnice ^____^ do vseh rodoljubov z najuljudnejo prošnjo, da blagovo- novan"uže' v z varovanjem postavne raz lijo za b kaj poslati > Kar koli gg. podporniki izvolijo v bazar podariti bode hvaležno sprejeto. Domoljubni dobrotniki skazali so dosedaj pri vsaki priliki šišenski čitalnici prijazno nagnjenost torej upati, da se bode na odbor sme Najnoveja poročila trdijo, da bode nov ban ime- ekaj dneh, pa da bode vojak. Hrvatski prijavila je „Politik" pred nekoliko dnevi prav zanimiv dopis z Dunaja, v katerem se iz dobrega vira" poroča, da na Dunaji zeló veljavni krogi na to, da se Hrvatsko-Slavonska in Dalmatinska n delaj to prošnjo dobrohotno oziralo Darila za bazar, v efektih ali denarji z Bosno in Hercegovino združi v eno skupino in da tako nastopi trializem na mesto sedanjega dualizma in se o priporočata odbornika ? Anton K tajnik i (Slovensko gledališče.) Svetih, predstavljala se bode običaj žaloigra „Mlinar r. Drenik prvomestnik. dan novembra sprejemata Vse to pa po naših mislih znajo biti želje za prihodnost, pri rešitvi sedanjega hrvatskega vprašanja pa vsaj ? vseh Le ena enako tem in nj eg hč stavlja vlogo „Marice nadepolna ta, dnevu primerna i" , v kateri pred- mlada sestra bivših slovenskih igralk gospic Nigrinovih, ki so še vsem v dobrem spominu, Matilda Nigrinova. Novičar iz domačih in tujih dežel. konečno merodajni ne bodo oni vzori.__ ličnost pri vladanji omenjih dežel zna nastati "res ako Hrvatska tudi dobi bana vojaka. Bolgarska. — Pretekle dni obrnila se je nagloma pozornost vse Evrope na bolgarsko kneževino, o kateri je bilo dozdaj le redko kdaj govorjenje. — Povod temu dale so sledeče dogodbe: Ruska vlada poklicala je nazaj na Rusko dva adjutanta kneza Aleksandra, rodom Rusa, in to generala L es o va y Polsiko ne da se men Dunaja zasedanjem delegacij postal je se bilo knezu bolgarskemu to prej naznanilo pa, da bi se ga bilo vprašalo. Vsled tega in prej ko zato, ker je bilo knezu nagajanje ruskih vojakov preveč Dunaj zopet središče političnega gibanja, posebno gledé velike naše in pa sploh evropejske politike. Delegati pri tej priliki redno poprašujejo ministra vnanjih zadev odstavil je dne 28. t m J T ^J L f vl>j knez Aleksander vojnega ministra Red iger j a in ga odpustil iz bolgarske ar- ___— J! __ • i a • i • * - O o političnih naših razmerah šanje bolj ali menj odkrito ? in ta odgovarja na vpra po naravi predmeta made , pa je odpustil iz svoje suite tudi še vse drug< ka ruske podložnike, namreč polkovnika Log pitana M es il zdravnika Grimm Ob enem ugodnosti časa, marsikaj pa pové minister dostikrat tudi namenoma odločno , ker mu je pri tem dana prilika, vnanjim državam in sploh javnosti razodeti, kar se je nekaj časa z namenom prikrivalo. — Tako je minister pa je knez naročil, da se vseh 36 v ruski armadi slu žečih bolgarskih častnikov domů takoj telegrafično pokliče anjih zadev grof Kal noky tudi zdaj zagotovljal Začetkom mislilo se je sploh, da knez bolgar ski ni storil^ tako nevarnih korakov, re da bi bil poprej so naše vami > , da azmere prijazne z vsemi evropejskimi drža-avstrijsko-nemški zvezi, katera veljá enako, naj et prašal odločilnih velevlasti zdaj pa se kaže in saj merodajni avstrijski in nemški časniki trdij neprijetni so bili obema vladama se pokaže sovražnik od pad ali hod strani Aleksandra omenj o, kako čini kneza ? nevarnosti za evropejski mir sicer v tem pridružila se je letos tudi Laška vzdržavanje miru. namen te zveze je Posebno gledé Ruske rekel je minister, da so razmere ž njo redne, akoravno tamošnjo časništvo rado ščuje in bi se z ozirom na časništvo razmere ne mogl ne razvidi nihče, toda vse kaže tudi kneza Aleksandra siliti njegove oblasti, ako hoče države podpirajo. , da hočejo velevlasti mirnejšemu branenju da ga miroljubne evropejske Francoska imenovati redne da Tonkinsko vprašanje postaja bolj nas Ruska napadla, se ni bati bolj nevarno. Kitajska žuga vso svojo državo zopet z ozirom na tamošnje notranje razmere, pa tudi zato zapreti vnanjim državam, s katerimi nima posebnih ne, ker Ruska ve, da bi mi v tem slučaju ne bili pogodeb m Delegacije začele so uže reševati posamesne oddelke proračunov in Ogerska je baje pripravlj svoja dela dokončati uže dne 12. ali 13. oktobra likor se vidi vsa ko- baj Egipt huda 10 oseb na dan Kolera se zopet prikazuje, v Meki je a tudi v Aleksandriji umira jih za njo po sklepanja pa tudi naša delegacija ne bo zadržavala Presvitli cesar odšli so na Ogersko v Godelo cesarevičinja Štefanija peljala se je pred dvemi dnevi zopet glasiti. prvič na prosto z novorojeno princesinjo. Listnica vredništva. Gosp. M. C. na D.: Srčna hvala za poslano in za Čestitko! Zeló se veselimo, da se zdravější Velikonemški burši verni poslušalci vit. Schô nererja , napravili so prof. Maasenu pri začetku njegovega predavanja v novem vseučilišnem poslopji zopet škandal motiti po vrišu „omikanih" kričačev, temveč je predaval z motenjem poduka; prof. Maasen se ni dal •V • 1 • 1 // 1 «v. ... ves odloče čas Dekan E beti ki za red, mir bil moral skr Žitna cena v Ljubljani 24. oktobra 1883. Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 96 kr. banaške edno one škandale čast vseučilišča, odobraval je pa po 8 gold. 87 kr. 74 kr. - turšiee 5 gold. 60 kr. soršiee 6 gold rži 5 gold. 20 kr. ječmena 4 gold. 23 kr. klica Hrvatska Ministerski predsednik ogerski po- Prosa 5 Soid- 4 kr- — ajde 4 gold. 87 kr. — ovsa 2 gold. je v Budapešt poslance vseh strank hrvatskega 76 kr. Krompir 2 gold. 41 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Alojzi) Majer Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani