PREMUSKI PRfiVILNIKI GOSPCDABSKIH OBGJINIZACU
Rudarsko topilniški bazen v Boru
»Naša skupnost bo v prihodnjih Stevilfcah obj»vil« vcš pravJitiikov o preir.ijab. ki so jih spreiele gctu>o<iar&ke orga-nizacije po veljavnih preUpisih. Pri tetn bo povedala tudi ne. kaj mnenj o sprejetiii pravilnik ih.
rredvsem Je potrebno, da se spitmnimo. da se v sedanjem gj|;t<*snu lahko sredstva r,a izplafilo premij formirajo izključno Hz tWtega dela, s l.aterlra gospcdarske organizaciije sodolujejo pri dofciičku za pJače nad plačami po tanfnih postavkah. To dejstvo nedvomno v marsifcra otežkoča postaviiev pravilnlfca o prcmijab na talio osno-vo, ki bi mogla biti vedno najbolj 8timu)ati\ina. Doiočenl odstetek od deleža prl dotoičku, ki ga praviloma jemljeano kol osnovo za izdajanje srednlev *a prcmi-je, namrrč ni n»jno, da Je v zvezi s stvarno doseženimi rezulta-ti, ki bi jih b;lo ireba nagradfiti s premiJami.
Ne gl€de na to sUnJe pa lahko pravilniki o prcmijah tutfl t takem rfstemu formiranja sredstev za premije imajo zeln pomembne in po«R.Vno vlogo, če so dobro sestavljeni. S tega stališča bomo o jijih razpravliati v več člankdh, ki bodo 3e elediM.
Koj stimulirajo premije v Boru
Praviluik o premijah Ruaar-eko top.iln»škega bazena Bor doto&a premijs.ko nagrajevanJe za tista delovna mesta, na ka-terih delavci iin uslužbenci -an-ko s avojim trudom in boljSo «rgdn'zaciijo delovnega procesa in poslovanja prispevajo k po-ve&anju proizvodnje dn zoiža-nju )astne cene.
Zaivimivo je pripomoi!'*, da razuroejo pri osnovah za pre-mijsfco nagnajevanje »a zniZa-Bje laetne cene pod tem lastao cenc brez plaf in brez upravno prodajne  reiiie.
PravHndk določa fcrl vn*te nagrajevanja:
1.   Nii    delovnlh    messtih. kjer  je    mogoče     ugotovrti prihranek po osebah, kj de-lajo  na   teh mestih,    lrak-oc tudi  za osebe,    ki"; s  svojhn de.om in delovno orpaniza-cijo  prispevajo    k    presegl proizvodnega  plana;
2.    Na    delovnih    m&st«h predvsena vod.Lnih jm odgo-vornih Uolužbencev  v okve-ru  njihove   pristojnosti     za prekoračftnje    fizitnega oo. segia   proizvodnje,      iikort!-ščanje      rudne      substance, imanjšanje jzgub vtehnoJo-škem       procesu,       zni.žanja lastne    cene    i>n     znižanje pLaS po obratih   in v vsem podj-etju;
3.   Za    dasežene    posebne uspehe   Pr>  povečanju    do-bučka    z    ramimi    vrstami dviga    proizvodnje    in   de-lovne organizacije v podjet-ju.
Sredstva sklada za premije lz zineska, toj predstavlja 10 od-stotkov d«l«ia pri dobii^ku. ka. terega dobi gospodarska orga-nizacija od skupnega dobička, kakor tudi «z penalov plačanfih od de.aveev in uslužbencev, kd na določenih delovnih m^estih Biso ustvarilj pogoj-ev za pre-mBJsko nagraditev. Od tako for-miranih sredstev izloftijo za premiie, fc jih ugotavljajo po osnovah nave-den^h v točk,; 1 in 3. skupiKi 80 odstotkov, za na-grajevanje po osnovah iz točke 3 pa ostanek 20 odstotkov.
Za nagrajevanje po osnovaTi iz točk« 2 .izračunajo in izpla-žajo premije samo po kritju ustvarjenih premij po točki 1. Z drugimii besedami, če so srcd-stva   za   premijiko   nagrajova-
nje, k* so bila teločena zia Iz-plaouo prctnij po toiki 1 in 2, izčrpana z izplaičMi aa dosež&ne uspehe po pogojih ii točke 2 (predvsem vodiilni »n odgovorm us.užbenci) ne morejo dobsu aobene pren»ij«.
Tako v prvi vrsti stimulirajp d«lav<* na tisiih mejtih, na ka. terih ustvarjjjo prihraake pnl matenialu ali povečajo proiz-vodnjo. kakor tudi nadzornike v pasameinih obrafih. Vodiiln» in drugi odgovorni uslužbe.nci pa lahko osfcanejo včaaih kljub dosež-enemu uspebu birez pre-mije, ker so prenvi}stea sredstva že predhodoo izirpana.
Do take metode razdelitve sredstev, tol ao določena za premije, je priSlo zato, ker so ta sredstva om«j€na glede na to, da jih formirajo iiz deU <Jo-bička za plače, katorega formi-ranje n^ dzpe.jano po istih krl-terijih, po katerih izpolnjujejo pogoje za preroijsko nagrajeva-nje.
Znesak 20 odstolkov sredsrev aa premijiSko nagra.ievanje de-lavcev in uslužbencev za dose-žene uspehe pri povečauju do-biika z raznimi vrctami dvlga proizvodnje dn delovne aTgaM-zacije vna&ajo v poseben pre-mijsk-i sklad. Iz njega izplaču-jeio preniije na temelju do-kazanega prihranka, ustvarje-n«ga v letu dn» po sp,rejetr.h predlogih pasamezniih deiav. cev in iLslužbencev za dvlg proizvodnje ali za izboljšan]e delovne organiziacije. V naže.u z.naša premiija v taki'h pnimerih 0,5 odstotka doseženega pri-hranka v enem letu, lahko pa j-e tudi veija, če ie bil za talc predlog potreben dalj časa tra-jajoč žtudij in poseben trud predlagatelja.
Kaj obsega ptemijsko ncgrajevanje
S s'steraom premijskega na-grajevan>a so v Boru zajetii ae-lavct na določeniih delovnih me-(5tih, kjer je možno merjen]e prahraaka materiala in stopnja izkorišjenja surovi-n v jamskiih obratih in v flotaciji bakra tar pirita. Razen tega so v jamsklh obratf.h. na dnevnern kopu in v flot.acijj zajeti vs> nadzorniki, v elektrolizi raztanjevatci in pre-gledovalai kontaktov, v ele!c-tr.čnii centrajš kurjafi. vodilno osebje sušilnice in šefi izrcven — r.adzorniiki, v centralni delavn'-oj šef noirm za liv in normirci. v ^trugarski delavnic& poslovod-
ja, y pl^nskem sektorju inve-stitor Aa gradbeni teJuiik, v ko-mercialnem sektarju pa refe-rent za mednarodne taiife iia referent za tairife. Vse te osebe iiagrajujejo po potgojih, K1 sdm jih prej navedli pod točkio 1, to ]e tiste osebe. tei imajo prv«n-stveno pravico na prerraijo iz zneska 80 odstotkov skupnih sredstev, n^menj&nih za pre-miJsko nagrajevanje.
Direktar     podjetja,     tehuLčnl diirektor, guivai inženiirji, vodil. no os«bje sektorjev, še-fi oddel-kov  in služb,  upravniki    obra-tov,   tehnik»  —    poslovodje   in njiihovi namestmikii,  kakor  tudi nekateri  n^adzorniki so zajetl  v si'3tem   premijskega   nagrajeva-  j nja za   dosežene    prihranke po   ; posebmih    lcriterijih  za  splošne   j uspehe. Sr«<1.3tva za    premilsko   f nagrajevanje teh  oseb so  zaje-   " ta v 80 odstolkih skupnih s>red-  > st«  namenjenih    aa  premijsko   6 nagra.ievanjc,   toda   po   izločJt-   I V'  ustvarjeniih premij za osese,   | ki  prejmejo preirojo   po  zgora] naved-eni toiki 1.
Naše pripombe
Izloiitev doloienega odstotka Jz d<jleža gospodarske organiza-cije pra dobičk.u za premljsko nagrajevaiije predstavlja vseka-kar po našem mne-nju pom*nj-kljiivost v predpisih ali v na-Sem sistemu plač. Sredstev ia premije, k' ae fo.rmiiirajo H dela dobiirka za pJače v ve.javnem sistcn>u pl«4 po tarifnih postav-kah, ni mogoie v večini pnme-rov usklad«ti s kriteršj.i. pogo-ji in osnovamii aa premU&lco na-grajevanje. Od tod izhaja tudi sklep Bazena Bor, da se žaradi ublaaitve tega neskladja oprav-lja premijsko nagirajevanje iz sred^tev. do1očen!th za prem'je v dveh setapah«, na.iprej (Je-lavcem in nadzornikom (veči-norr.'a), šele nato po vodilnemu osebju. Tako je bila dosežena določena stabilnost iin Jasnost v pog^edu p.ravic ua premijo prl osehah prve skupiine, medtem ko je pri osebah druge skupirie vedno popolna negotovost ta-ko glede vtšine kakor tudi gle-de   pravice   na  premijo  sploh.
Taka metoda razdelitve je lahko stimulativna, če so na razpolago zadostna sredstva za premijsko na&rajevanje oseb >iz prve skupine in če pri tem ctstane dovolj sredstev za na-grajevanje oseb dz druge sku-P'ne, ker bodo v prvi vrsfn o-se-be lz druge skupine opravljale u&inkovito kontrolo prnvi-no-sti obračuna premij osebam iz prve skupi'ne, se bo interes za kontrolo pravdlnosbi obrafuna zmanjšal, ker ni več eko.nomslce zf^nte.resiranosti posameznikov. Pi' tem je vprašanje, ali Je pir fljetje .realno oceinllo mož-nosti realizacrije premij in all se lahlto iz razpoložlMvih &red-stev izvrši nagraj.evanje za cio-sežen« uspehe.
Prcmije za reaJio dolo^anje norm lahko po pravilmiku pre]-mejo 4 osebe dz biroja za nor-me v centralni delavnici (to Je za določanje norm v delavn'-cah) in 5 tehnikov biroja za študij  delovne  produktivnostii.
Ne d,a bi se -spuš5ali v raz-pravljanje o kvantitativnOh m-strumemtih  za obračun    preraij
Iz osnov do^eganja norm, smo mnenja. da tri za. reaimo dolo-čanj-e ruarm moorali bdti zaintere-sirani razen teh tudi drugl usluibenci, v prvi vrsti drektor in tehioi^ni drektor pod}etja kakor tud« šel' posameznnh ohratav. Točn<j je, da so nepnj-sredn« zamteresirane za dolo-Canje rea.raih norm osebe, za katere 3e po pravilaiku določe-no, da lahko iz te osnove prej-meio premijo. Pravtako pa ]e točno tudi to. da 4 normirci iz biroja za norme ali 5 tehnitoov iz biroja za študij delovne pro-duktivnost« ne bo sposobnih, d.a bi se uprli priitisku, ki prišel [z vrst več tiaoč delavcev, naj bi se norme zniial-e. Po drugi strani lahko dmaio tako direk-tor podjetja kakor tudii tehnte-ni direktor in šefi obratov go-tovo dovolj vpliva. da se mare-bitnemu pritisku uprejo, mne-nja pa smo, &a bi bilo potreb-no, da bi bil> nagrajeni. a»i da hi plačali penale, če n« bi bill izpolnjeni   dolotcni   pogott.
Kontrolna skupina kvaLitete proizvodov centralne delavnice dobiva premijo od odstotka, ugotavljenega iz razmerja med vrednostjo škartiranih dzdelkov »n vrednostjo skupne proizvod-nje delavnice. To premijo ^ii-ko zmanjšujeio na osnovi re-klamacij liz obratov. No, ta skupina prejema premijo prav-tako na temeliu znižania last-ne cene vseh obratov centratne delavn"ce. Mnenja srao, da ta druga osnova za premijo ue ustreza iunkcijii, kii jo opravlja kontrola. Znano je. da je mo-goče doseči znižanje lastne ce-ne tudi s slabšo kvaliteto. Ce je kontrolar stšmuliran za zr.i!2a-nje -lastne cene, bo tol©P!ral tu-di slabšo kvaliteto. Res j«, da bo računal tudi z morebitnlmii naknadnim'    reklamaoijiaral. fci
mu  zmanjišujejo  prernijo,    toda tudii  to je  vse  vprašanje  raC«*-
oa: kaj se bolj Uplača.
Kazumljivo i«, da se v lastoo ceao uslvarieno v obratu ae vkalkulira prodajna režija gie-de na to. da obrat nima aot>?-n«ga vpliva na te strojke. Iz-ločHev p.ait iz lastne cene ta posebno obračunavanje premij za znižanje pl^č pa tnora imeti y naših pogojiih popolooma <u-jemen. značaj. V blagovno <xe~ narnih odnos''h !n v tržaem go-spodarstvu, kakrino je naše, oi namreč bilo treba, da na dinac vložen v. praizvodnj-o oairoma prihranjen v proizvodnj« gleda-tno z istimi otmi. ne glede na to, a'4 je bil porab!j«n za ma-ter»al ali za delovno s'»o aH ta. katerikoli drug-i strošek, kt obremenjuje   proizvodnjo.
Med osnovam' za dosego premije ni elementov ažurnosti knjiigovodstva. Mislimo. da je to pomanjkljivost. AžurnoknJi-govodstvo, posebno pa skrajša-nje določ&nih Tokov za perlo-d»čne obra^un-a in letni zaklju^-ni račun je lahko izrednega po-mena. za pravilno poslovanje podjetja. Po drugi straai -alxko ima pravtako neažurno knjlgo-vodstvo 'n aamuda v izdelavl o"bračun.a neugodn-e poslecico za podietje. Mnenja smo zato, da bl bilo potrebno kot osnovo za pr€mij0 določiti tudi dose-go ažurnost« v knjigovodstvu ali skrajšanje določenih roicov. po drugji stra.ni pa bi bilo tresa določiti plačilo penalov za pr"-msre  prekorač-itve   rolca.
Ob koncu moramo vendairle poudariti, da je pravilnik o premijah Kudarsko top^-nišlce-ga bazena Bor, ne glede na ppi-pombe, zelo soHdw> izdelan la da bi mosel bili mnogim go-siodarskim organtizaoija>m za vz«r.
Božidar Race