ROLETARSTVO
•	lamelne zavete ' žaluzije ■rolete
■	profili za fasade
■	kovintki izdelki
•	Mstavni in nadomestni d»l'«rolete in žaluzije

no i€
Sentjemejska c. 13
68000 Novo mesto
tel. /fax: 368 (0) 68/23-673, 323-673
mobitel: 0609/622-585
D0U.'KJSK) LIT
Št. 18 (2386), leto XLVI • Novo mesto, četrtek, 4. maja 1995 t Cena: 130 tolarjev
trar e“i"f j
flilt
tjo K 'IdiP'
10» ■M*
K
0
0
0
DOLENJSKI list DOLENJSKI LIST 3 DOLENJSKI list*-
dolenjski list dolenjski list
DOLENJSKI list
dolenjski list dolenjski list H DOLENJSKI list I DOLENJSKUISTj
Slovenija delavcem neprijazna
Prvomajsko srečanje na Debencu - Albert Vodovnik: revščina se veča, nekateri še v blagostanju - Svet je vklenjen v strah - Delavci potrebujejo sindikat
DEBENEC NAD MIRNO - Na Debcncu, znanem prizorišču prvomajskih proslav in poznani izletniški točki, je bila 1. maja osrednja praznična prireditev Dolenjcev. Slavnostni govornik na shodu je bil Albert Vodovnik, predsednik Sindikata kovinske in elektroindustr je Slovenije.
PFK)DAJk^servisni center
6«Pfto ^ka vas 28/e
Brežice 1 el./Fax.: 0608/61-450
Son^JEJEDRSKIH
kSoA?KOVVTEKU
lef?
m
JW|
0
K
ni«11 0 0 0
i
S ŠSfŠSptZSZZ
M navljali onrA 1 čcsar so mora,i ob-;f#|	m?. °Praviti obsežne
ts^gMaastiS
ijA aienzij^n k . v sodov novih di-Pfečju2a nnik°VOSt!ter tako v Pov-d°slej prc .fma?JSal1 Prostornino • ijačrtu nLi^.9elan,h odpadkov. Po
2S° doscdaniihak HedCn V Proces dali
POnovnopan{tHdOVljihpredelaliin
baru
Vodovnik je rekel, da nam ne sme biti vseeno, če sredi bogastva raste vedno večja revščina in se blagostanje razporeja vedno bolj neenako. Če nam te porajajoče se družbene razlike niso mar, potem bo pri nas pravičnost postala zgolj prazna beseda.
Svet je vklenjen v strah pred brezposelnostjo, revščino in pred prihodnostjo. Ko je Vodovnik omenil to, je rekel, da vse preveč politikov več ne loči resnice od laži. Nepošteno prepričevanje, da bodo privatizacija in druga gesla desničarske ideologije pospešili gospodarsko rast in ustvarili nova delovna mesta, vse to je brez podlage. Vodovnik je izrekel pred številnimi obiskovalci prvomajskega
Z DR. TAJNIKARJEM O RUDNIKU SENOVO
KRŠKO - Danes ob 16. uri se bo v Krškem minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar sestal s predstavniki lokalne skupnosti in Rudnika Senovo. Tema razgovora bo problematika zapiranja rudnika.
TEOLOGI O SPRAVI
STIČNA - Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani vsako leto pripravi povelikonočne tečaje, namenjene slovenskim duhovnikom kot stalno obliko izobraževanja. Letošnji tečaji so potekali na temo Moč odpuščanja in sprave, prispevali pa naj bi svoj delež k teološkemu in antropološkemu razumevanju narodne sprave ob 50. obletnici konca 2. svetovne vojne. Na območju širše Dolenjske so tak tečaj pripravili v stiškem samostanu, kjer sta v sredo, 26. aprila, dopoldne predavala dr. Bogdan Dolenc in dr. Marijan Turnšek.
na4 os v Dolenjskem listu
t>rečna: Novomeški visoki let na6-stlm?em' denar, jaz tebi statut n« 9. stranj:M *nj'a nekdanjo posebno šolo?
^ čas brez Pravljic
n» 13 Xrfnlnt* ZU Pr°mocU° CViČka
—^^ju Romi grozili policistom

•A.
rwv .
v *, • *. ' •*/ ■
X 's
V °biskova^T-^M' Že od nekdaj Gorjanci za I. maj privabi-■>e p.	letos pa i,, n°Je Mo tudi letos. Le da so včasih ljudje v glavnem
btitg t >nu avtomnh ! > na Gorjancih skoraj toliko avtomobilov, kot ljudi. Pa Slan?sanioparLj '	S»eča je bila pri Miklavžu, kjer so bile prostrane
f«ve fr p	e• vsak avto pa je imel svoje kurišče. Pri Gospodični
% Se.P°^0jena zdmt>r°^av‘l‘ n<di starejši Novomeščanki, ljubiteljici na-Mile/la £ 'V'ca ‘k Suzana Furlan (desna) in upokojena medicin-
srečanja na Debencu poziv za boj proti goljufijam. Le-te omogoča država, ki podpira gospodarski kriminal.
*
Sedanja Slovenija je delavcem neprijazna. Bogatim se vrača lastnina, a ne njihova ali lastnina prednikov, pač
pa premoženje, ki je bilo ustvaijeno v letih odrekanja po vojni. Iz delavskega delničarstva skušajo nekateri kovati dobiček. Ob vsem tem lastno slovensko pamet in znanje razprodajamo.
Igor Vizjak, predsednik ZSSS Novo mesto, ki je tudi pozdravil navzoče, je poudaril, da delavci potrebujejo sindikat. Stranke potrebujejo delavce samo pred volitvami.
M. LUZAR
PRVOMAJSKO SREČANJE NA DEBENCU - Slavnostni govornik Albert Vodovnik je menil, da se izrojevajo napovedi, da bo konec komunizma prinesel mir in blaginjo. Obstaja pa možnost za nekaj drugega: v krizi in družbenih spremembah lahko kdo spre delavca in kmeta in ju lahko začne razvrščati po barvah. Sedanje razmere so v resnici najbolj grob zgodnji kapitalizem, čeprav jih delavcem in kmetom prikazujejo kot tržno gospodarstvo. (Foto: L. M.)
18. dolenjski knjižni sejem
Od 8. do 12. maja v avli tovarne zdravil Krka - Otvoritveni večer bo prekmurski - Vrsta prireditev
V nedeljo začetek dirke Po Sloveniji
Otočec središče dogajanja
NOVO MESTO - Od nedelje, ko se bodo kolesarji iz celega sveta najprej pomerili na prologu v Grosupljem, pa do sobote, ko bo Ljubljana pozdravila končnega zmagovalca, bodo slovenski ljubitelji športa in še posebej kolesarstva spremljali 3. dirko Po Sloveniji, na kateri bodo letos prvič nastopili tudi poklicni kolesarji. Tudi letos bo večina dogajanja na Dolenjskem, enotedensko pribežališče kolesarske karavane pa bo Otočec.
Čeprav je konkurenca na letošnji dirki močna kot še nikoli do sedaj, pa dolenjski kolesarji, ki bodo vozili v treh moštvih - v slovenski mladi reprezentanci, novomeški Krki in krškem Sava Projektu - niso brez možnosti za uspeh. V tokratnem Dolenjskem listu boste našli posebno prilogo, v kateri si o dirki Po Sloveniji in Dolenjcih, ki bodo na dirki nastopili, lahko preberete več.
KLIMA NAPRAVE
ŽE OD 160.000 SIT DALJE BREZ PD
DOBAVA, MONTAŽA, SERVISIRANJE
TEL 068/324-442 068/67-270
NOVO MESTO - Novomeška knjigarna Mladinske knjige, KUD Krka in Knjižnica Mirana Jarca priredi od 8. do 12. maja 18. dolenjski knjižni sejem. Sejem bo v avli tovarne zdravil Krka, otvoritev pa bo v ponedeljek, 8. maja, ob osmih zvečer. Gost otvoritvenega večera bo pesnik in pisatelj Feri Lainšček, letošnji nagrajenec Prešernovega sklada za literaturo, na otvoritvenem večeru bodo sodelovali še igralec Miki Roš, povezovalka Norma Bele ter glasbenik Vlado Kreslin. To bo torej pravi prekmurski večer v Novem mestu. Knjižni sejem bo odprt vsak dan od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, na njem pa bodo razstavljene knjige vseh slovenskih založb, ki so izšle od lanskega do letošnjega maja, Knjižnica Mirana Jarca pa bo postavila razstavo ob 100-letnici filma.
V času sejma bo še več drugih prireditev. Tako bodo v sredo, 10. maja, ob 8. uri zvečer predstavila monografijo Stiška opatija prof. dr. Jožeta
Mlinariča, ki bo tudi gost večera, moderator pa bo dr. Stane Granda. V četrtek, 11. maja, zvečer pa bodo gostje mladi dolenjski ustvarjalci, naslednji dan, v petek, ob enih popoldne pa se bodo predstavili literati novomeških osnovnih in srednjih šol.
V LJUBLJANI SEJEM UČIL
LJUBLJANA - Sejemska vrata Gospodarskega razstavišča bodo od 9. do 13. maja na široko odprta vsem, ki se tako ali drugače ukvarjajo z izobraževanjem. Na sejmu Učila bo več kot 120 sodelujočih ustanov in organizacij, v njegovem okviru pa bodo potekali tudi Dnevi slovenskega izobraževanja, ki bodo ponudili bogat spored športnih, kulturnih in strokovnih prireditev.
KMETICE NA PTUJU
POSAVJE - Od 21. do 24. aprila je bila v minoritskem samostanu na Ptuju odprta tradicionalna razstava Dobrote slovenskih kmetij, katere lahko z posebnimi, izvirnimi in privlačnimi izdelki našo turistično ponudbo močno popestrijo. Razstava je pokazala, da se kakovost izdelkov iz leta v leto izboljšuje, gospodinje pa da so sposobne in voljne vzdrževati tradicionalna znanja in običaje. Na Ptuju so se predstavila tudi društva kmetic iz Posavja. Zlato priznanje za skutni zeliščni namaz je prejela Jožica Gru-bič iz Podbočja. Srebrno priznanje so prejele: Marija in Lea Colarič iz Kostanjevice za pšenični kruh z dodatki, Karolina Imperl iz Sevnice za pletenico, Fanika Žibret iz Dobove za orehovo potico, Antonija Kozinc iz Sevnice za krofe, Irena Kranjec iz Brestanice za kekse in Slavka Preskar iz Gornjega Lenarta za dimljeni sir. Bronasta priznanja pa so prejele: Nada Resnik iz Brestanice za pšenični kruh, Zofija Grubič iz Podbočja za mešani kruh, Olga Leskovšek iz Pišec za koruzni pečenjak, Anica Cizelj iz Sromelj za orehovo potico, Veronika Fabinc iz Brežic za janževe upognjence, Zinka Razum s Senovega za poltrdi sir in Capra Podgorje sirarna Jelovec iz Sevnice za poltrdi kozji sir.
Pomlad ob Krki in Savi
26 slikarjev na veliki slikarski koloniji
OTOČEC - Galerija Otočec organizira od 4. do 11. maja likovno kolonijo Pomlad ob Krki in Savi. Sodelovalo bo 26 slikarjev iz vse Slovenije, ki bodo ustvarjali v Šentjerneju, Kostanjevici, v Pišecah in na Bizeljskem, likovno kolonijo pa bo spremljala vrsta prireditev. Največja pokrovitelja kolonije sta Krka Zdravilišča in Zavarovalnica Triglav, poleg njiju pa je še več drugih pokroviteljev. V soboto, 13. maja, od poldne do petih popoldne bo prodajna razstava v koloniji nastalih del v prostorih pleterske kartuzije; otvoritev razstave teh del pa bo v petek, 19. maja, ob osmih zvečer v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici. Po otvoritvi bo v gostilni Žolnir v Kostanjevici večer z ansamblom Gaucho in gosti.
JAVOROVICA PRIVABILA VELIKO LJUDI - Zveza borcev Novo mesto, Krajevno združenje ZB NOB Šentemej in Skupnost borcev Cankarjeve brigade so v ponedeljek, I. maja, pripravili tradicionalno srečanje na Javorovici. Svečana proslava je bila posvečena 50-letnici zmage nad fašizmom, krajevnemu prazniku KS Šentjernej, mednarodnemu prazniku dela ter spominu padlim in pomorjenim borcem 4. bataljona Cankarjeve brigade, ki so izgubili življenje 16. marca 1944. Mnogo udeležencev ponedeljkovega srečanja je pustilo avtomobile doma in so se na Javorovico odpravili peš. Tokrat so prišli pohodniki organizirano iz treh smeri: prva je vodila po poti Gorjanskega bataljona preko Vrhpolja, Mihovega, Kobil in Praga, druga iz Pleterja in tretja iz Kostanjevice. Navzoče je pozdravil župan občine Šentjernej Franc Hudoklin, slavnostni govornik je bil dr. Avguštin Lah, v kulturnem programu pa so sodelovali mešani pevski zbor Ajda, sentjemejska godba in recitatorji osnovne šole. (Foto: T. Gazvoda)
VREME

Do konca tedna bo sončno in toplo vreme.
Praznik Kočevja
Slavje bo to soboto
KOČEVJE - Na posvetovanju aktiva ZB NOV, ki je bilo 28. aprila, so se udeleženci dogovorili, da bodo to soboto, 6. aprila, ob 1L uri proslavili 50. obletnico osvoboditve mesta. Nadalje so se na istem posvetu dogovorili, da bodo borci z območja kočevske in osilniške občine sodelovali še nj na proslavi 50-letnice osvoboditve 14. maja v Ljubljani, na Ljubelju 1.0. junija, v Taborski steni nad Čabranko 24. julija in na praznovanju občine Kočevje 3. oktobra. Izražene so bile še pobude o proslavi zmage 18. divizije v Koprivniku, ki pa naj ne bi bila 14. novembra, ampak prej, ko so dnevi bolj topli.
Razpravljali so še o nekaterih drugih zadevah.
Naj zgodovina presodi
“Kako naj se ne spominja tistih časov, kdor je bil pregnan s svo-je domačije ali je trepetal v vrsti, ko so odbirali talce, preživel taborišče, na kogar so streljali in metali bombe, tisti, kisejeprebi-jal skozi obroče ofenziv, preživel Ilovo goro ali Javorovico 44? Ali ob 50-letnici ne bi smeli slaviti, kar je slavil tedaj ih slavi danes ves s vet, ko je bil končno strt fašizem, ki je kriv za desetine milijonov žrtev? Spomin na to preteklost je lahko nauk, nobeno prikrivanje zmote nič ne koristi, resnico je treba spoznati in znati prenesti!" je na prvomajski proslavi na Javorovici zatrdil dr. Avguštin Lah in dodal, da željo po spoznanju, žal, ne kažejo razlage, da bi bil osvobodilni boj bratomorna vojna, štiriletni boj proti partizanom pa ro-doljubje: če to govorci verjamejo, je le nova zmota.
Priborjena svoboda je svoboda za vse, nedvomno pa je škoda za ugled naroda, ker nekateri demokracijo pačijo s prepiri, vendar bo zapisano tudi to, kako smo znali izkoristiti svobodo in njene vrednote. “Borci, aktivisti in simpatizerji NOB pričakujemo, da nam nihče ne prisoja tistega, česar nismo zakrivili, kar je prinesla vojna. Resnico bo oblikoval čas, popraviti krivice pa je modrost, iskanje in zaupanje. Zgodovina vsak dan piše resnico in sodbo: razložila bo, kar vidijo generali šele po vojni, "je dodal dr. Lah.
T.G.
I
ps
S-:'
Varčevanje pri zdra\ju
Zdravniki v Sloveniji so v letu 1994 predpisali več kot 13 milijonov receptov, kar je največ v zadnjih 30 letih. Ali je imela Slovenija rekordno število bolnikov ali je tolikšno število posledica razsipnosti? Domnevna zdravniška ■“radodarnost” je postala širom države vroča tema, saj predvsem zdravstveno ministrstvo in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zahtevata varčevanje z zdravili. Resnica je, da v tej polemiki nihče še natančno ne ve, zakaj je zdravstvo v Sloveniji tako drago. Mogoče bi državni uradniki radi naredili red na način, ki od njih zahteva najmanj truda. Zdravnikom bi ukazali, naj predpisujejo manj receptov, državljanom v poduk pa bi naložili participacijo. Uradniški pameti pa ne bi smeli dati preveč oblasti, čeprav se vsakdo strinja, da je tudi v zdravstvu potrebno varčevanje. Čc mislijo državni uslužbenci zdravnika prisiliti, da bo ves čas razmišljal, ali je napisal že preveč receptov, sc bo mogoče dogajalo, da zaradi varčevalne vneme nekateri bolniki ne bodo dobili zdravil, ki bi jih nujno potrebovali. Ce Slovenija misli narediti konec razsipnosti tako, da bodo njeni državljani po zahodno sofinancirali nakup zdravil, to počne v času, ko je na vratih mnogih revščina. Kaj lahko pomeni varčevanje v zdravstvu?
KRISTIJAN ZUPANČIČ, uslužbenec MORS-a iz Novega mesta: “Tudi na tem področju se mora narediti red, zato se zavzemam za te omejitve. Za marsikoga se bolniška dobi na lepe oči, drugi, zares bolni, morajo bolni za stroje. Zdravi odhajajo v pokoj, komisije so na osnovi priporočil zdravnikov nemočne. Omejitve naj bodo, vendar naj zajezijo prevarante in špekulante. Za bolne naj se naredi še več na poti do njihovega zdravja.”
FRANC KLUN, socialni podpiranec iz Dolenje vasi pri Ribnici: “Prejemam 13.000 do 14.700 tolarjev. Živim sam, odkar mi je sestra umrla. Ne vidim na eno oko, slišim slabo, križ me Imli, sekira mi je padla na nogo, star sem 83 let. Nekatera zdravila dobim brezplačno, druga pa je treba plačati. Zdravil naj vsak dobi, kolikor jih resnično potrebuje, to pa najbolje ve njegov zdravnik. Nekateri morajo nujno dobiti zdravila, sicer lahko umrejo.”
IVANKA BRINOVEC, upokojenka iz Kočevja: “Bila sem na treh operacijah. Zdravnik mi včasih reče, zakaj nisem prišla že prej k njemu. Nekateri pa ; zdravstveno varstvo izkoriščajo. Sem tudi dopolnilno zavarovana, a moram kljub temu nekatera zdravila plačali. Za resnične bolnike zdravila morajo biti. Za upokojence pa bi morala biti zdravila sploh brezplačna, saj smo dolgo plačevali zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.”
LEON URBANČIČ, prodajalec v prodajnem centru Mercatorja - Kmetijske zadruge Trebnje: “Revežem se že zdaj dogajajo po svetu in pri nas krivice, zdravstvo pa pri tem ni nobena izjema. Bojim se, da bi bili prav oni tisti, ki bi na svoji koži najbolj občutili kakšne omejitve pri izdajanju receptov. Kdor nima dobrih zvez, je ponavadi povsod prikrajšan, zdi pa se mi, da tega pacienti v našem zdravstvu resnično ne bi smeli občutiti."
JOŽICA METELKO, gospodinja s Pečja pri Sevnici: “Zdravstvo bi moralo bolj varčevati, a ne pri receptih. Pri zdravilih bi lahko precej privarčevali, Če bi lahko pacienti vrnili še neuporabljena, povsem uporabna zdravila, za katera ugotovijo, da jim ne ustrezajo. Ni prav, da morajo bolniki včasih čakati na sjrecialista tudi po 1 leto! Prav zato bi morali zdravstveno službo kvečjemu še pojačati, nikakor pa okrniti v škodo prebivalstva."
VINKO STOPAR iz Boršta pri Brežicah: “Ne strinjam se, da država varčuje pri zdravstvu. Morala bi varčevati na primer pri policiji in pri poslanskih jflhčah. Če je namreč človek bolan, si zasluži normalno zdravstveno oskrbo, ne pa da plačuje za vsako najmanjšo storitev posebej, hkrati pa nanjo še dolgo čaka. Tak način zdravstvene oskrbe nas bo pač prisilil, da si bomo morali zagotoviti minimalen zdravstveni standard preko zavarovalnic.”
VERICA ŠVAB iz Krškega: “Nimam posebnih izkušenj z zdravstvom, saj sem razmeroma zdrava, če pa poslušam komentarje ljudi, se mi ne zdi prav, da sc pravice do zdravstvenih storitev zmanjšujejo. Treba bi bilo odpraviti tudi dolgo čakalno dobo, da prideš do specialista, hkrati pa skrajšati pot do njega, saj se lahko bolniku v času, ko hodi od enega do drugega zdravnika, stanje še poslabša. Država bi lahko bolj varčevala pri vojski,”
NADA RADOŠ, prodajalka iz Metlike: “Tisti, ki ima denar, se bo lahko zdravil, kdor pa nima, temu sc slabo piše. Revež bo očitno ostal brez vsega, tako vsaj kaže po zadnjih ukrepih, s katerimi se zmanjšujejo pravice Slovencev na področju zdravstva. Prispevki se ob tem seveda nič ne manjšajo, zato bomo prisiljeni Čedalje bolj varčevati, da bomo imeli ral kod vzeti v primeru bolezni, saj nikoli ne veš, kaj te še čaka."
MARIJA KLOBUČAR, obrtnica iz Črnomlja: “Zelo sem zaskrbljena nad dogajanjem v zdravstvu, šc posebej, ker sem tudi sama bolna. Bojim se predvsem za zdravila, da jih ne bi dobila. Sicer pa zelo malo šc računam na zdravstvo, ker vidim, kam vse to pelje. Ne vem, kaj se bi) dogajalo z bolniki, ki nimajo denarja niti za sproti, kaj šele da bi varčevali za primer bolezni. Bojim se, da se jim ne obeta nič dobrega,”

m
er-*,«'.
Proslave za konec vojne naj končajo sovraštva
Bogdan Osolnik: Sočutje z vsemi, ki so trpeli
NOVO MESTO - Tu je bila 27. aprila proslava ob 50. obletnici konca 2. svetovne vojne. V kulturniškem delu dobro obiskane prireditve sta nastopila Partizanski pevski zbor iz Ljubljane in Pihalni orkester Krke-Zdravilišč iz Straže, ki soju udeleženci lepo sprejeli.
Franci Koncilija, župan občine Novo mesto, ki je na proslavi govoril prvi, je poudaril, daje vsaka vojna za njene udeležence zlo. Povedal je, da pozdravlja pobudo predsednika Milana Kučana za postavitev spomenika, ki bi pomenil znamenje sprave. Tako znamenje, je poudaril Koncilija, presega razprtije, ki so bile na delu v 2. svetovni vojni.
Slavnostni govornik na prireditvi je bil Bogdan Osolnik. Govoril je, kot je rekel, kot Novomeščan, kije tako kot številni drugi med 2. sv. vojno posvetil svoje moči in ideale boju za osvoboditev slovenske domovine. Govornik je menil, da so prebivalci Novega mesta in Dolenjske pomembno prispevali k zmagi nad fašizmom in da so bili med tistimi v Sloveniji, ki jim je ta vojna povzročila mnogo trpljenja.
Osolnik je izrazil naj toplejšo zahvalo vsem za pomoč partizanom; ta pomoč pomeni človeško nesebičnost, ki se je ne da opisati z besedami. Menil je, da je za bratomorno vojno na Dolenjskem krivo vodstvo slovenske kolaboracije. Kot jc rekel, so imeli tudi drugod po Evropi sodelavce okupatorja in večina evropskih protifašističnih gibanj je tako kot slov-
* Zmaga nad fašizmom je temelj sedanje organiziranosti sveta in samoodločbe narodov. Brez te zmage bi bila Evropa celina tiranije, je poudaril Bogdan Osolnik. V zvezi z današnjimi razprtijami v Sloveniji je rekel, da zgodovine sicer ni mogoče spremeniti, lahko pa jo je preseči, kot jo je preseglo življenje samo. Nekdanji borci in udeleženci osvobodilnega gibanja iskreno želijo, je poudaril Osolnik, da bi zaznamovanje konca 2. sv. vojne in zmage nad fašizmom pomagalo preseči nekdanje delitve in sovraštva.
ensko povezovala boj za osvoboditev z zahtevami po pravičnejši družbi.
Osolnik je ob koncu izrekel globoko zahvalo vsem, ki so v času 2. svetovne vojne sodelovali v boju proti nacizmu in fašizmu, ta boj podpirali ali trpeli v izgnanstvu, ječah in taboriščih, izgubili drage svojce, ter izrazil sočustvovanje vsem, ki so kakor koli trpeli in žalovali.
M. LUZAR
•	Vprašanj smrti, preteklosti, krivde, odgovornosti ni mogoče reševati drugače kot s simbolnimi gestami. (S. Hribar)
•	Nobenega problema ne reši ista zavest, ki ga je ustvarila. (Einstein)
Belokranjci slavili 50 let zmage
— - ______________________
Dr. Ivan Kristan slavnostni govornik na belokranjski proslavi ob 50-letnici zmaji' in prazniku dela - “Sprava ne more rehabilitirati kolaboracionizma,” je poudarja
SEMIČ' - Udeleženci osrednje belokranjske proslave ob prazniku dela in obletnici konca druge vojne so prišli na Smuk nad Semičem brez nageljnov v gumbnicah in brez pesmi na ustih, pa tudi novih delovnih zmag niso naštevali. Kljub temu je slavnostni govornik dr. Ivan Kristan, predsednik državnega sveta, spomnil na nekaj zgodovinskih resnic, katerih se slovenskemu narodu ni treba sramovati.
Dr. Kristan je govoril o treh obletnicah, ki obeležujejo težnjo k boljšem življenju: ustanovitev OF kot simbol boja proti narodovem uničenju, praznik dela kot simbol boja za socialne in politične pravice delavcev ter konec 2. vojne kot praznik zmage nad fašizmom, največjim zlom tega stoletja. Popustljivost mednarodne skupnosti do srbske agresije je primerjal s popuščanjem Hitlerju.
Dr. Kristan je spomnil, da je bila Slovenija v okviru Jugoslavije članica zamovitc protihitleijevske koalicije in da se je vojna dejansko končala na slovenskih tleh. “Oboje nam daje pravico, da s ponosom prosljavljamo osvoboditev in zmago nad naci-fašizmom, ki je slovenski narod obsodil na uničenje,” je dejal in opozoril tudi na velike prispevke Bele krajine k osvoboditvi in graditvi državnosti. “Konstituiranje slovenske države med vojno je omogočilo pot, ki je pripeljala 1991 do samostojnosti.”
Nacizem in fašizem sta bila proti demokraciji in veri v človeka ter za totalitarni rasistični sistem. “Zdaj se žal srečujemo s poskusi prevrednotenja NOB in rehabilitiranja kolaboracije z okupatoijem. Opozarjati moramo na bistvo NOB in ocenjevati dogajanja izpred 50 let s stališča njihovih objektivnih posledic in ne sub-
jektivnih motivov posameznikov, ki so se odločili za sodelovanje z okupatorjem,” je menil in dejal, da je pri tem treba upoštevati, da so okupatorji razkosali Slovenijo in obsodili narod na

\ I #
iic : <&
PROSLAVA NA SMUKU - Le malo nad domačijo pesnika Lojzeta Krakarja, na mestu, kjer je bila ustanovljena prva belokranjska četa, so s pomočjo belokranjskih kulturnih skupin in semiških šolarjev pripravili proslavo, še pred njo pa mašo v cerkvi sv. Lovrenca. (Foto: B. D. G.)
uničenje, daje ravno oborožen1 zoper okupatorje preprečil te »' da so NOB vodile patriotične s-združene v OF, in da je bilo f® reševanje slovenskega naroda tis je združilo kristjane in koti"1®' “Nosilci aktivne kolaboracije torjem so delovali proti NOB v utrjevanje okupatorjeve obl®11'1" še posebej jasno prišlo do izr^ ustanovitvi domobranstva* lo po volji Nemcev in delov®0"
• Po mnenju dr. Kristana je simbolično dejanje sprave že »P Ijeno, zato ni potrebno novo vrste, le zagotoviti je treba non» sobivanje še živečih pripa*1"^ medvojne generacije nasPr0,f taborov. “Mlajšeje potrebno!®' meniti zgodovinskega bremen* J pustiti, da živijo svoje lastno "'U in odgovarjajo samo za svoja : dejanja, da bodo sklepali pni' j va in se ženili med seboj. Sp111 j pomeni zanikanja dejstva, 0*0 pri nas oborožen upor, na dw J ni pa kolaboracija ne more P0^ Ijati zgodovine in ne more rati kolaboracionizma. 8praV.° opraviti vsak pri sebi, z <*rij j aktom seje ne da zapovedajj^/j
:
okriljem nemške oborožene J dosego nemških vojaških v Dokaz je tudi prisega. Ce b1 Hitler, se številni izg11* taboriščniki ne bi nikdar
‘■Vi
a
domov.”
B. DUŠIČO'
m
Revozov dobiček že “porabljen
Milijarda tolarjev za kritje izgube iz prejšnjih dveh let - Od 74.000 avtomobili^ ______jih tri četrt izvozili - V Novem mestu delajo najkvalitetnejše clie A
NOVO MESTO - Lansko poslovno loto je novomeški Revoz zaključil z dobičkom. Skupni promet te firme je znašal 88,65 milijarde tolarjev, kar je tudi ob upoštevanju inflacije v zadnjih letih znatno povečanje glede na prejšnji leti - 46,7 milijarde tolarjev leta 1992 in 57,47 milijarde tolarjev leta 1993. Revozov neto rezultat v lanskem poslovnem letu znaša približno milijardo tolarjev, kar je še posebej spodbudno, saj je prejšnji dve leti Revoz zaključil z izgubo: 305 milijonov tolarjev leta 1992 in 469 milijonov leta 1993.
V Revozu so lani naredili skoraj model.
okoli 85.000 avtomobilov; ^
loveoOL,
račun*!0.
bodo večino izvozili, v Sl°v00'L; Renaultovimi avtomobili rac ^
četrtino avtomobilskega tr^a0/ vozu sc prrpravlajajo na veCJ ^ tičijo, in sicer v karosernieo, N -izdelovali dele za karoserij
avtomobil.
74.000 avtomobilov, od tega nekaj manj kot 52.000 renaultov 5 (13,2 odst. več kot leto poprej) in 22.280 cliov (76,6 odst. več kot leta 1993, ko so v Revozu pričeli izdelovati ta model), kar je skoraj 27 odst. več kot v “suhem” letu 1993 in 23 odst. več, kot so predvideli s prvotnim proizvodnim načrtom. Na začetku lanskega leta so načrt popravili, saj sc je močno povečalo povpraševanje po njihovih avtomobilih, in to v prvi vrsti zaradi vladnih spodbud v Franciji za zamenjavo več kot 10 let starih avtomobilov, pa tudi zaradi večje prodaje novih avtomobilov v večini zahodnoevropskih držav.
Nasploh pa je Revoz tri četrtine vseh avtomobilov, ki sojih lani naredili v Novem mestu, izvozil. Skupaj so lani izvozili 65.740 avtomobilov (47.110 R 5 in 18.630 cliov), kar pa je še vedno za dobrih 9 tisoč manj kot leta 1992 (74.776), ko so v Novem
• Na nedavni tiskovni konferenci je predsednik Revoza Bernard Coursat povedal, da sta tako R 5 kot clio v Sloveniji cenejša kot v Franciji, in sicer R 5 za okoli desetino, clio pa malo manj.
mestu izdelovali R 5 in R 4, priljubljeno katrco. Na domačem trgu pa so prodali 8.250 avtomobilov, od tega 4.600 R 5 in 3.650 cliov. Pri tem je treba povedati tudi to, da so lani v Novem mestu po merilih kakovosti, ki so v Renaultu zelo stroga, delali najbolj kvalitetne clie od vseh Renaultovih tovarn, kjer izdelujejo ta
Letos naj bi v Revozu naredili kar
ENERGY — KLIMA, OGREVANJE, PLIN
KLIMATSKE NAPRAVE
Naj vas poletna vročina ne preseneti.
Ponujamo vam udobje prijetno hladnega okolja pri največji vročini.
POSLOVNI PROSTORI, GOSTINSKI LOKALI, DELAVNICE, STANOVANJA.
Svetujemo, dobavimo in montiramo klimatske naprave najvišje kakovosti.
Zelo ugodne cene!
Pokličite na številko 068-322-101 ENERGY, d.o.o., Novo mesto, Cankarjeva 3A.
KLIMATSKE NAPRAVE
:#
Ljubljansko pismo
50.000 ljudi prisiljenih spfS priimke. Marca 1928 je i®e j0v*I kon št. 383, ki je celo prepoj
dajati otrokom “slovanska * j|f Izseljenih je bilo veliko.5',--	' n>žj>n tS
Bera zločinov, ki nikoli ne sme v pozabo
Podatki o tem, kaj je naredil fašizem še pred drugo svetovno vojno
LJUBLJANA - Te dni se izteka že 50 let od vojaškega zloma fašizma in nacizma. Ta dogodek bosta Evropa in svet proslavila kot zgodovinsko dejanje svobodoljubnega človeštva, ki seje odločilo ohraniti male narode pred iztrebljenjem, Slovenci pa naj bi si še vedno ne bili na jasnem, kaj “zaznamovati”: osvoboditev, konec vojne ali - “zmagoslavje poražencev”.
Namesto prerekanja, kdo je bil med 2. svetovno vojno “na pravi strani”, si oglejmo, kakšno trpljenje je fašizem prizadejal Slovencem pod Italijo že pred 2. svetovno vojno, kakšno med to vojno v t.i. Ljubljanski pokrajini, pa bo še slepim jasno razvidna volčja narava te šovinistične, genocidne ideologije!
Med obema vojnama je v Julijski krajini živelo 300.000 Slovencev in okoli 180.0001 Irvatov. Zaradi ukrepov fašističnih oblasti jih je bilo okoli 100.000 (od tega približno dve tretjini Slovencev) izseljenih. Večinoma so odšli v čezmorske dežele ali v državo SI IS. Pred posebnim fašističnim sodiščem jih jc bilo 544 obsojenih, od tega 36 na smrt, skupaj pa so bili vsi obtoženci obsojeni na 4.900 let zaporne kazni. Med letoma 1923 in 1927je bilo na ozemlju Julijske krajine zaprtih 488 večinoma slovenskih osnovnih šol, 4.000 društev s knjižnicami, ukinjenih 300 gospodarskih zadrug, 137 ljudskih hranilnic, uničenih in razdejanih pa več kot 20 drugih nepremičnin slovenske manjšine. Leta 1923 se je začelo tudi jroitalijančevanje slovenskih imen. Samo v Tržaški pokrajini je bilo
slovenskih uradnikov in n
dnikov, zaposlenih pri rinskih službah, finančnih “ in podobno. Nezaželenih )	^
kar dve tretjini učiteljev ccjšnje število duhovnikov-Tarsko prebivalstvo se jc z °bal1	|
močij izseljevalo na južno j; sko, predvsem v Maribor, L vi našlo nov dom deset tisoč Lpj B j Celju, na Ptuju tcrv Ljug -Kranju se je naselilo 20 nancev, medtem ko sc je k* . e jr avtohtonih prebivalcev Jm'J:. pk nečije izselilo v druge kr*l (p-ratne Jugoslavije. Že prcP čun dokazuje, da je bil* n ' da)' možna številka pregnan .j.'# manj 80.000. Iz podatkov 'Js ske statistike leta 1936paJe “V
• Fašisti so načrtno * Slovenec tudi med drugos* pr vojno. Samo v Ljubljans*,Lj# jini so italijanski vojak' 45' 1943 pobili 5.757 moških p žensk. Ustrelili so 1.030 h^ptii111
lesno poškodovali 6.138"J® «1 j' 1.618 žensk. Samo na + gs* umrlo 4.650 Slovencev. ^ 36.885 ljudi. Po slovenskih ^ so Italijani porušili 483 zg' podeželju pa še 13.390. > fj vali so 756 mestnih m jpl' | deželskih hiš. Poleg tega » a janski vojaki ropali in P|j^^ 1
no, da se je na izpraznjen P pj Julijske Benečije prlS°1
128.767 Italijanov, od teg* j
49.040 in 2.059 v Postojno. ^ jo -Toda večina je le kljub0'	1 J
ma. Tigrovci so se fašizmu1 l^g po robu z orožjem, p«	,
peli in molili slovensko K J
; pa so zato te01 -
Tako so na Bazovici leta trelili štiri slovenske rodo Občinah pa leta 1941 Pp“ jC
1
Druga plat iste zgi>'
/I
dbe V ii<;
m
čevanje siovenkc lastni ( lanov, ki se je začelo 13-1 s požigom Narodnega d‘:'m |0n" Mar naj bi zmaga na ' Jf je Slovencem v času ^ dejal toliko gorja, res ne ‘	,
dostojne počastitve? j
Št. 18 (2386), 4. niiijb

k«ttij*v0
Vse pomembnejše mešane kmetije
Kmetijski minister dr. Jože Osterc na Studencu - Pogovor s sevniškimi kmetijci -Lani prvič oddali več kot 5 milijonov litrov mleka - Otvoritev oskrbovalnega centra
seminar ZA GOZDARJE IN drevesničarje
Ljubljana - d™-
darln b*.? .°^°‘dinamično gospo-vaniu it A)<Ja” Vrzdencc v sodelo-stvom nk°?VSklmi 8°2darj' P°d v°d-Nemri?re^aVatC^a ^ Schmidta iz darie ji6.0rgani2ira seminar za goz-5. maia d„revesničane, ki bo od 3. do bljani in Kn^mar bo Potckal v Lju-
sš^ssttrsr*
STUDENEC - Lani so sevniški rejci prvikrat oddali več kot S milijonov litrov mleka. Letos pričakujejo, da ga bo še za desetino več. Direktorica sevniške M-Kmečke zadruge Andreja Jamšek je na pogovoru s kmetijskim ministrom drjožetom Ostercem na Studencu še povedala, da so lani odkupili 1200 govedi, da skušajo čim več vhlevljati, a ker doma ni telet, jih morajo uvažati. Opozorila je na težaven teren za mlečno pridelavo, da velikih stroškov s 70 zbiralnicami mleka sami ne zmorejo več pokrivati, in na težave pri prodaji mesa, posebno v zadnjih dveh mesecih.
Dr. Osterc je povedal, da strategija razvoja slovenskega kmetijstva sloni na družinski kmetiji. Poudaril pa je, da hitrost uresničevanja te strategije, ki jo je sprejel parlament, ni odvisna le “od nas, ki delamo v kme-
tijstvu, ampak tudi od možnosti razvoja gospodarstva”.
Zatem je minister dejal, daje upal, da je ostalo več zadružne misli kot soodgovornost kmetov in vodstev zadrug za njihov razvoj. Poudaril je,
v VSOBOTO
sentjernejska
CVICKARIJA
m Šentjernej. Vsobot0)6.
hin«iiV.b° "a šentJern«jskem
kar u TVradicl0,la,na <*'«-J« organizira vino-
ffi^štvo Šentjernej, nim „ se lx,°t> 16- uri s kulturna s P„r'^lln,om- nadaljevalo
--h£Tuhvrnzabav02
Mr l^OVANJE
MLADIH čebelarjev
Sevihc^-NJj' Čebelarsko društvo
Snovni šoli vdRV«.°b°l°’ 6' ma-ia’ na čanic in t, v V Bos,anJu regijsko sre-
ievPoSavkThaQnjem,Kadihčcbelar-
UMMČT
stohiicamin|j' tržIli Petek se je med
met" so^nf trl° judi-Vcliko pro-
v kioskn Sn,r. prcdvfm prodajalke Pred	in zelenjave kier ie
12°' mlcko
sifček 2nn cik k?š 600’smetana 400, Učunal hih 10.tolarjev. Deladini je “^bompifia^lSOin
NOV OSKRBOVALNI CENTER - Sevniška M-Kmečka zadruga z 90 zaposlenimi, 148 člani in poldrugo milijardo tolarjev prometa letno je lani in letos porabila za naložbe več kot milijon mark. V tem znesku je všteta tudi gradnja Oskrbovalnega centra Studenec. Kot je povedala direktorica zadruge Andreja Jamšek, je donosnost naložb v takem kraju z majhno kupno močjo majhna in gre potemtakem bolj za “investicijo na socialnem principu." Na posnetku: kmetijski minister (ob direktorici Jamškovi) je prerezal vrvico pred novo pridobitvijo Studenčanov, poleg ministra pa so jim čestitali še: direktor Zadružne zveze Slovenije Franc But, podpredsednik poslovnega sistema Mercator Alojz Klemenčič, s priložnostnim kulturnim sporedom pa pevci loškega mešanega zbora Primož Trubar in otroci studenške šole. (Foto: P Perc)
Pregovori in reki
•	A ko se bo vino pilo za potrebo, bo zdravilo, kar pa se čez mero žre, živi strup seveda je. (Slomšek)
•	Dolenjec, če je bolan, ne gre k zdravnici, gre le k lodrici (sodčku), pa vince skuha, da spravi iz trebuha.
•	Kdor veliko pije, ga kmalu zvije.
•	Kdor v jezi pije in v žalosti molči, nikdar dolgo ne živi.
•	Kdor z duhovni hodi brat, nima s čim orat.
•	Dokler se blešči lemež, kmet ni revež.
•	Marsikateri kmet je gibčen pri plesu, a okoren pri drevesu.
•	Kdor matere zemlje ne časti, tanje sadu vreden ni.
•	Dokler je čep pri sodu moker, vsak mi je boter.
•	Kdor pridno dela, mu jesti diši, zdrav ostane in lahko spi. (Slomšek)
ijski nasveti
Kosa ne sme preveč v živo
P°darjenjeZa^'niu najvcčji del slovenskih kmetijskih površin, zato gosjem, kako s travnato110 ^'pliva< na usPeh kmetijstva v celoti. Sodeč
ahtevaj da d Mportibljajo mehanizacijo, postaja vse pomembnejša Sako površ ni6 3 obvarovati pred mehanskimi poškodbami. I^stu, kjer je , k.° P°škodbo je treba takoj popraviti, saj bi se sicer na Sresivno ščavi ™/*a ru‘^a Poškodovana, razrasle zeli, predvsem zelo
aajkoristncjč;|. crav ln detelj; če je le-ta poškodovan, tvegamo izumrtje 2naš-Cn'’ lb|Jnikako aVm travne ru*’e ‘n razrast plevelov. To predvsem
LUasa S do 7*,or ne smemo kositi preveč v živo. Višina košnje naj nct.0nskih tleh J. Pa dosežemo tako, da višino kosilnice (bobna) na e e s kosilnjconfravnamo	cm nad de™- Pazljivi pa moramo biti
hVr;!v'nja j^/P/olad' s košnjo pohiteti, je znano. Pravi čas za siliran->.,av'l°je, da	- atenja’ to je v P™' polovici maja. Splošno veljavno
L/nejša košnja zgosti travno rušo, podobno pa velja tudi I S| Propad,,„C C'U) Pašo- Generativni poganjki ob zgodnji košnji in ija pa je tako žel^Ct(at'Vn'Se ,na ta radun Se bolj razrastejo, posledica
t/Paša potp|''a trav>njufahko povzroči tudi nepravilna tehnika paše: ali prenizb dczevnern času na premokrih tleh, če je trava previjalo ohrem’ • ^ ^as Ppčitka travne ruše prekratek in če je pašnik pako PUsli ntvt niCn’ torei Preveč površno popasen. Na travni ruši k/čazaSelP; odbe tudi preveč na debelo natrosena gnojevka, ki de°jej0 predr t' ° skori° ,ako trdo, daje nežnejše pašne rastline ne „ 2nu, ščavi,, • ,t0 Pa se mnogo lažje posreči plevelom, predvsem m L 'ni odm ln krebuljiei, ki se potem razbohotijo na pašniku. Za 4 aektar Crek zadošča največ 20 do 25 kubičnih metrov gnojevke
Inž. M. L.

Janez Kralj že trikrat kralj cvička
Za trg 3.000 steklenic
DOBRUŠKA VAS - V 23 letih, odkar na Dolenjskem poteka prireditev Tbden cvička, je najvišji naslov za najbolje ocenjen cviček na glavni pokušnji že devetkrat romal na gorico Vinji Vrh. Dvakrat je imel najboljši cviček Jože Lindič, po enkrat Ivan Andrejčič, Janez Povšič, Jože Selak in Maijan Kirar, kar trikrat pa si je ta laskavi naslov pridobil Janez Kralj.
Vinogradnik Janez Kralj si še ni dodobra otresel skrbi in vsega, kar je v lanskem letu sprem-
Janez Kralj: “Vedelsem, da imam dober cviček, vendar se naziva kralja cvička nisem nadejal. ”
ljalo njega in njegovo vino z naslovom kralj cvička, že je prišla novica iz kostanjeviškega gradu, daje letošnja komisija med 163 vzorci cvička spet izbrala njegovo steklenico za najboljšo. “Vedel sem, da bom dobil dobro oceno, saj je bil najvišje ocenjen že na lokalni pokušnji v Škocjanu. Tedaj jc prejel 16,08 točke, tokrat so mu dali precej več, kar 16,40 točke. TUdi moje dolenjsko belo vino se je dobro odrezalo in je pristalo na šestem mestu. Vesel sem, ko dobim takšno potrdilo, da kot vinogradnik in kletar delam prav,” vesel pripoveduje letošnji kralj cvička.
Kraljev cviček bodo organizatorji 23. tedna cvička, ki bo od 12. do 14. maja v “cvičkovi galeriji” v Kostanjevici, ponudili v sedemdecilitrski buteljki s posebno nalepko. Romal bo do pomembnih ljudi in ustanov po vsej Sloveniji, ponudili pa naj bi ga tudi po dolenjskih gostinskih obratih.	j p
da mora si slovensko kmetijstvo prizadevati za vrhunsko kakovost, predvsem pa za to, kako prodati blago. Le 30 odstotkov slovenske zemlje obdelujejo “čiste kmetije”, kar je po mnenju dr. Osterca premalo, to pa še ne pomeni, da težimo k adminstrativne-mu povečevanju kmetij. “Mešane in dopolnilne kmetije bodo igrale vse bolj pomembno vlogo, ker bodo omogočale dohodek iz več virov. To so tiste kmetije, kjer večino dela opravijo sami. Take mešane kmetije imajo na Finskem in Švedskem pomebno vlogo,” je povedal dr. Osterc.
P. P.
GNIL KROMPIR
NOVO MESTO - Pred časom so se tu mudili predstavniki belgijske firme, ki Sloveniji in tako tudi novomeškemu območju dobavlja semenski krompir. Belgijci so odnesli domov vzorce semenskega krompirja, ki je začel kmetom na novomeškem območju v njihovih kleteh kmalu po nakupu hitro gniti in so ga zato vrnili prodajalcu. Po analizi v Belgiji bo jasno, zakaj je krompir - gre menda za eno pošiljko iz tujine - zgnil.
KOLESARSKI DAN PO VINSKI CESTI
KRŠKO, BREŽICE - Bizeljsko-sremiška vinska cesta bo konec maja oživela s pomočjo kolesarjev, ki se bodo udeležili prve take kolesarske dirke na tem koncu. Dirka bo služila promociji Posavja, oživljanju vinske ceste in vpeljevanju kolesarske poti. Pripravljajo jo: Kolesarsko društvo Master Team Krško, Občinski turistčni zvezi Krško in Brežice ter turistična društva z Zdol, iz Sromelj, Pišec, Bizeljskega in Kapel. Vožnja bo po osnovni progi od Krškega proti Kremenu, Zg. Pohanci, Sromljam in Pišecam ter po krožni progi Pišece-Globoko-Kapele-Bizeljsko-Pišece. Informacije na tel. (0608)70-125.
PRVIČ NI ŠLO PO SREČI - Derža-ničevi (na sliki Liljana) so jeseni ostali brez pridelka, zato bodo po praznikih prvič obirali jagode pod tuneli. Zdaj razmišljajo o predlogu podjetja Troti, da bi si izgubo dobička delno nadomestili z lubenicami.
EN
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr. Julij Nemanič
Razpored ogledov vinogradov
Ob prisotnosti svetovalca za vinogradništvo
Na osnovi izkušenj v preteklih letih bodo ogledi vinogradov in svetovanje potekali delno po načrtu, ki ga tokrat objavljamo, delno pa se bo možno dogovoriti se za izredni obisk, praviloma ob ponedeljkih.
1. ŠTAJERSKI DEL POSAVSKEGA RAJONA: 10. maja, 2.
junija in 5. julija.
Sromlje ob 9. uri Zdole ob 11.30 Stara vas ob 14. uri Sremič ob 16. uri.
(Pokličite svet. sl. Brežice tel. (0608) 61-165 ali Krško (0608) 22-352)
2.	MELT1KA-SEMIČ: 12. maja, 14. junija in 7. julija
V	Metliki od 8. do 14. ure po razporedu, ki bo dogovorjen s svetovalno službo na osnovi vaših predlogov, vsakokrat posebej.
V	Semiču med 15. in 19. uro po razporedu na osnovi dogovora s svetovalno službo.
(Pokličite svet. sl. Metlika tel. (068) 58-585 ali Črnomelj 51-265)
3.	PODGORJANSKO OBMOČJE: 17. maja, 16. junija in 12. julija.
Občina Novo mesto, Hribi ali
v bližini ob 8. uri
Občina Šentjernej na Tolstem
Vrhu ob 10. uri
Občina Krško v Podbočju ob
12. uri
Občina Brežice na Veliki Dolini (ali okolici) ob 15. uri. (Tel. št. svet. sl. N. mesto (068) 321-944, Šentjernej (068) 81-369)
4.	ČRNOMELJ: 19. maja, 21. junija in 14. julija
Plešivica ob 9. uri Perudina ob 12. uri Doblička ali Tanča Gora ob 15. uri
Stražnji Vrh ob 17. uri.
5.	NOVO MESTO: 24. maja, 23. junija in 19. julija
Trška Gora ob 8. uri Kuzarjev Kal ob 10. uri Mirna Peč ob 12. uri Straža ob 15. in 17. uri.
(Tel. št. svet. sl. v Mirni Peči (068) 78-006, v Straži (068) 83-102)
6.	SEVNICA - TREBNJE: 26. maja, 28. junija in 21. julija
Sevnica (okolica) po dogovoru ob 9. uri Malkovcc ob 12. uri Šentrupert ob 15. uri Trebelno ob 17. uri (Pokličite svet. sl. Sevnica tel. (0608) 82-725 ali Trebnje (068) 44-942)
7.	TREBNJE - ŽUŽEMBERK: 31. maja, 30. junija in 26. julija
Gradišče ob 9. uri Ratež ob 11.30 Šmaver ob 14.30 Lisec ali Dvor ob 16.30 (Tel. št. svet. sl. Žužemberk (068) 87-610)
8.	ŠKOCJAN: 15. maja, 19. junija in 17. julija
Kraj po dogovoru ob 12. uri in po potrebi tudi ob 14.30.
(Svet. sl. Škocjan tel. št. (068) 76-099)
Vsak četrtek bom obvezno dežurni v pisarni v Novem mestu med 8. in 13. uro, praviloma tudi ob ponedeljkih med 9. in 11. uro. V tem času pokličite na tel. št. (068) 321-181 ali pridite osebno v Gubčevo ul. št. 15, Novo mesto.
Poleg mene bo pri ogledih (po potrebi in možnostih) tudi dipl. inž. Smiljana Tomše, specialistka za varstvo rastlin.
Obstajajo opazovanja vremenskih pogojev za razvoj različnih bolezni in škodljivcev ter se na osnovi ugotovitev pripravijo navodila. Najbolj natančno in pravočasno dobite navodila o potrebnih škropljenjih na tel. odzivniku 98-23 (izven omrežne skupine 068 kličite 068-98-23), ki dela 24 ur na dan. Ko dobite zvezo z odzivnikom, poslušajte toliko časa, da slišite tisto, kar vas zanima, šele ko se začne ponavljanje vsebine, pomeni, da ni več drugih obvestil. Odzivnik pa vas avtomatično izklopi, ko ste slišali obvestilo od začetka do konca v celoti.
Za dogovor o natančnem kraju ogleda pokličite svetovalca, ki ima na skrbi vaše območje.
Spremljajte redno vsa obvestila v Dolenjskem listu in lokalnem radiu ter preberite letake, ki jih pripravlja svetovalna služba! JOŽE MAUEVIČ, dipl. inž. agr.
Ob jagodah nimajo časa tarnati
Na sadjarski kmetiji Deržaničevih tudi zunajsezonske jagode - Poleti še lubenice? -Prodajajo sami, a tako kot drugi sadjarji pogrešajo dobro prodajno organizacijo
ARNOVO SELO - V eni najbolj znanih sadjarskih vasi v Posavju, v Arnovem selu, je te dni vse v cvetju. Pri Deržaničevih, ki so se že pred časom odločili za sadjarstvo, pod tuneli na 80 arih površin prvič cveti tudi 42.000 sadik jagod. Če bo vse po sreči, bodo po prvomajskih praznikih že obirali slastne sadeže.
Jagode so pridelovali že prej, lanskega septembra pa so po pogodbi s krškim Tronom zasadili še nasad za zunajsezonsko pridelavo. Žal ravno za njihove jagode niso dobavili tunelov pravi čas, zato so ostali brez jesenskega pridelka in s tem po nekaterih računih brez kakih 18.000 mark izkupička, s katerim bi si lahko povrnili del vlaganj.
sadja,” pravi Darko Deržanič.
Trije pari odraslih rok (poleg Darkovih in Liljaninih še mamine) so
mnogokrat premalo in ker sta otroka oba še predšolska, si večkrat pomagajo s sorodniki in sosedi ali najamejo tudi druge delavce. Posebej nad jagodami pod tuneli bi morali ves čas bdeti. Sicer pa bodo šele jeseni lahko ugotovili, kako sc jim splača naložba.
B. DUŠIČ GORNIK
“Nismo vedeli, da bo z jagodami toliko dela,” pravi Liljana, ki je ob našem obisku skupaj še z nekaj ženskami ravno končala tridnevno tlako - pulile so plevel. Deržaničev nasad je zdaj napadla še ena nadloga - njivska preslica. Kaže, da je črna folija niti malo ne moti, saj jo dvigne ali preluknja.
Družina nima časa tarnati, saj jo delo kliče še v druge nasade. Njihov glavni pridelek so jabolka, kijih obirajo na okrog 8.000 drevesih. Imajo tudi manjši hruškov nasad, nasad običajnih jagod, 1000 breskev in še vinograd z nekaj manj kot 5.000 trtami.
Do pred nekaj leti so ves pridelek prodajali Agrarii iz Brežic, vendar zdaj k njim odpeljejo le še hruške. Vse ostalo prodajo sami - na domu, preko sindikalnih organizacij, v tovarniških menzah in na stalni stojnici na tržnici v ljubljanskih Kosezah. “Konkurenca je velika, vendar mnogi kupci že vedo, da je najcenejše sadje v resnici najdražje, pa se zato vračajo k naši stojnici, kjer dobijo vedno enako kakovost
\helenamrzukar} gospodinjski kotiček
Priljubljene jedi s fižolom
Od nekdaj jc bil fižol priljubljena in tudi poglavitna hrana. Ža revnejše družine, ko je bilo meso na mizi samo ob praznikih, fižol pa dan na dan, je veljal rek: “Dokler bo fižol na svet, trebuh bo napet...”. Fižol je živilo z bogato hranljivo vrednostjo in to drži predvsem za njegove beljakovine, zaradi katerih velja fižol za “nemastno meso”. Danes se sorazmerno malo uživa fižol, čeprav svetujejo, naj bi bil na mizi vsaj enkrat na teden.
Med povrtninami ima suh fižol visoko energijsko vrednost, saj jc v 100 g kar 335 kcal. Ih vrednost je zaradi ogljikovih hidratov, ki zavzemajo 55 odst. od vseh sestavin v fižolu. Lupina suhega fižola je celulozna in težje prebavljiva. Ž rednim uživanjem fižolovih jedi telo bogatimo s fosforjem, magnezijem, kalcijem, železom in kalijem. Ker vsebuje fižol malo natrija in veliko kalija, učinkuje diuretično. Vsebuje tudi vitamine iz B skupine, karotin in vitamin C.
Za pravilno in zdravo pripravo jedi fižol najprej preberemo, nato dobro operemo in čez noč namakamo. Kuhamo ga večino v isti vodi, v kateri smo ga namakali, saj le tako izkoristimo tudi hranljive snovi, ki so se izlužile med namakanjem.
KISLO ZELJE S FIŽOLOM. Za štiri osebe potrebujemo 250 g suhega fižola, 500 g kislega zelja, ščep kumine, 4 stroke česna, 1 čebulo, 150 g suhe slanine, 1 žlico moke, sol in poper po okusu. Namočen fižol in zelje skuhamo ločeno skoraj do mehkega. Slanino narežemo na kocke, jo prepražimo skupaj s čebulo, dodamo moko in premešamo. Nato primešamo fižol in zelje ter zalijemo z vodo, v kateri sta se kuhala. Jed dobro premešamo, začinimo in kuhamo še 20 minut. Postrežemo z ajdovimi ali koruznimi žganci. Namesto slanine lahko jedi dodamo pusto zmleto svinino ali govedino. Tako bo jed manj kalorična in zaradi velike količine balastnih snovi zelo zdrava.
11386), 4. maiii 1995
DOLENJSKI LIST
3
ttti* IZ MAŠI H OBČIM ttMII
Novomeški visoki let
Zakaj letališče?
NOVO MESTO - Oživljena zamisel o asfaltiranju letališča v Prečni je sama po sebi imenitna stvar. Tudi ko njeni buditelji zagovorniki razlagajo, da bo letališče koristih razvoju Novega mesta in regije, je še vse v redu. Vprašanje pa je, če je letališče res tisto, kar Novo mesto v tem trenutku najbolj potrebuje.
Revoz si upa trditi, če sodimo po besedah enega od njegovih predstavnikov, da letališče ne bo preprečilo izolacije, ki grozi Dolenjski. Potrebna je hitra in zanesljiva povezava s svetom po zemlji. Namesto da Dolenjska hlastne po ponujenem državnem denarju, odobrenem za gradnjo letališča, naj napne vse sile in prepriča slovenske politične veljake, da vsaj dovolijo nadaljevanje gradnje avtomobilske ceste južno od Višnje Gore, če te naložbe že nočejo sami plačati.
Pomislek, ki ga sproža nov vat pripravljenosti za vlaganja v Prečno, je lahko tudi ta, ali ni prav nikakršne možnosti, da bi Dolenjska uporabljala za menedžerske polete že urejeno in vsaj za enkrat mirujoče letališče v bližnjih Cerkljah ob Krki. Ker se Dolenjska poteguje za Prečno, je videti, kot da takih možnosti ni. Ali je pri tem ovira previsok plot na meji med Posavjem in Dolenjsko?Ati Dolenjska ne more na pisto v Cerklje zaradi morebitne vojaške odločitve, da bo aerodrom v Cerkljah ostal vojaška letalska postojanka? Poznavalci namreč zatrjujejo, da je objekt v Cerkljah registriran kot športno letališče.
Najnovejši visoki let ideje o novomeškem aerodromu mogoče pomeni nekakšno nadaljevanje zgodovine. Česar ni uspelo Prečenčanom vsiliti Jugoslovanska ljudska armada, jim bo podarila Slovenska vojska, ki ji pri tem pomaga v dobri veri župan občine'Novo mesto. Slovenska vojska mogoče res ne želi imeti v miru ničesar s tem bojda športnim in turističnim letališčem, a je potem pravcata dobrotnica, če tako velikodušno plačuje uresničevanje želja civilne družbe.	AL L UZAR
Podpis pogodbe o sodelovanju
Stiki Brescia-Novo mesto
NOVO MESTO - V soboto, 6. maja, se bosta tukaj srečali delegaciji italijanske province Brescia in mestne občine Novo mesto. Predsednik avtonomne province Brescia ing. Costanzo Valli in župan mestne občine Novo mesto Franci Koncilija bosta takrat podpisala pogodbo o sodelovanju omenjene regije in novomeške občine. V okviru italijansko-slo-venskega srečanja bodo pripravili 6. maja v Novem mestu tudi pogovore novomeških podjetnikov s predstavniki podjetij iz Brescie. Srečanju predstavnikov Brescie in Novega mesta bo, kot so napovedali na nedavni tiskovni konferenci v Novem mestu, prisostvoval Janko Deželak, minister za ekonomske odnose in razvoj.
Sodelovanje med Brescio in Novim mestom je vse do sedaj ostalo nad vsakdanjimi političnimi razhajanji med Italijo in Slovenijo. “Politika nas ni iztirila,” je župan Koncilija na nedavni tiskovni konferenci označil delo ljudi, ki v obeh državah navezujejo stike.
Bramac pokrije največ slovenskih hiš
Lani naredili in prodali 12 milijonov strešnikov - Največji tržni delež v Sloveniji -Največji dobiček na zaposlenega - Kmalu še bobrovec in zareznik
DOBRUŠKA VAS - “Bramac” iz Dobruške vasi pri Škocjanu je ena najstarejših in najuspešnejših mešanih firm pri nas. Večinski lastnik je Bramac Avstrija, ostala lastnika pa še Strešnik iz Dobruške vasi in Kograd iz Dravograda. V slovenskem Bramacu je zaposlenih 100 ljudi v dveh tovarnah, in sicer 70 v Dobruški vasi, Kjer je tudi sedež podjetja, 30 pa v Dravogradu.
VLOMIL V OSNOVNO ŠOLO NA PREVOLAH
PREVOLE- V torek, 18. aprila, je neznanec vlomil v osnovno šolo na Prevolah in odnesel razna živila v vrednosti 150.000 tolarjev.
Njihove zmogljivosti znašajo 15 milijonov betonskih strešnikov na leto, s čimer lahko pokrijejo 1,5 milijona kv. metrov streh, kar znese okoli 7.000 streh stanovanjskih hiš. Izdelujejo 3 modele betonskih strešnikov v štirih barvah in zanje dajejo 30-let-no jamstvo. V Bramacu se radi pohvalijo, daje njihova proizvodnja ekološko povsem čista, da so njihovi strešniki narejeni zgolj iz naravnih materialov in da je njihov proizvodni proces tak, da ni odpadnih voda.
Leta 1991 so začeli proizvodnjo s 5 milijoni strešnikov, lani sojih izdelali že 12 milijonov, za letos pa načrtujejo 13 do 14 milijonov strešnikov. Medtem ko je prejšnji Strešnik, predhodnik Bramaca, polovico svoje proizvodnje prodal v druge takratne jugoslovanske republike, je Bramacu po osamosvojitvi ostala tako rekoč le Slovenija. “Kar 90 odst. svojih izdelkov prodamo v Sloveniji, nekaj malega smo lani izvozili v Rusijo, prodajamo pa še na Hrvaško in v Hercegovino, kamor odpeljejo po trije tovornjaki priklopniki na teden,” je povedal direktor inž. Jernej Klemenc.
Lansko leto so zaključili zelo us-
BAJČEVA RAZSTAVLJA
ŠMARJEŠKE TOPLICE - Od so-bote, 29. aprila, je v hotelski veži
Zdravilišča Smatješke Toplice postavljena prodajna razstava novomeške likovne ustvarjalke Danje Bajc. Razstavlja okrog 30 svojih novejših slik, ki so motivno uglašene predvsem na dolenjsko krajino' in njene izginjajoče starožitnosti.
PRVO SREČANJE
ŠKOCJAN - Tu so pred časom izvedli 1. revijo pevskih zborov občine Škocjan. Nastopilo je šest zborov v različnih zasedbah.
V
PRVIČ V SVOJIH PROSTORIH - Dolenjsko društvo za cerebralno paralizo ostaja nevladna, nestrankarska in prostovoljna invalidsko-humnitama organizacija. Združuje starše otrok s cerebralno paralizo, strokovne delavce in druge občane. Po 13 letih delovanja so pred dnevi, ko so pripravili redno letno skupščino, prvič dobili v najem lastne prostore v Domu starejših občanov. Uporabljali jih bodo za dmštveno dejavnost in osnovno pisarniško potovanje. Med odmevnejše akcije društva v preteklem letu si štejejo organizacijo dveh zdravstveno-terape-vskih kolonij, odprtje razvojnega oddelka v vrtcu, šolo za starše in delavnico za vzgojitelje in negovalce, zbiralno akcijo za Dona in Petro ter pridobitev društvenih prostorov. V program dela za letošnje leto so zapisali, da si bodo prizadevali zagotoviti enake možnosti otrokom, mladostnikom in odraslim s cerebralno paralizo in poškodbami glave. Na sliki: Zora Tomič, predsednica Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenija, izroča sliko, darih Sončka, predsedniku dolenjskega društva Iztoku Suhadolniku. (J. Pavlin)
Šentjernej dobiva novo podobo
Nov način parkiranja na glavnem trgu naj bi prinesel večji red, poostren pa bo tudi nadzor - Začetek gradnje nadzomištva Elektra v gramoznici - Revizijska komisija
ŠENTJERNEJ - Šentjernej je pred prazniki na nekaterih delih že začel spreminjati svojo podobo. Najbolj opazna je nova ureditev glavnega trga, kjer seje med drugim spremenil tudi način parkiranja, ki naj bi vnesel več reda. Sed^j naj bi tudi strožje nadzorovali čas parkiranja, ki je bil sicer tudi že prej omejen na eno uro. Nove cestne označbe prinašajo tudi rumeno cono za pešce, ki je zavarovana s stojali.
Glede na to, da so nekatere vpadnice v Šentjernej neurejene, potekajo tudi dela na nekaterih cestnih odsekih. Thko so sanirali 2,6 kilometra ceste Šentjernej - Mršeča vas, pol kilometra ceste Zameško - Kostanjevica in cesto Ostrog - Šentjakob. Sedaj poteka obnova 3 km dolge makadamske ceste Ban - Javorovica z navozom peska in izkopom cestnih jarkov za meteorne vode. Šentjernejčani so se vključili v akcijo “Očistimo okolico”, ki bo zaradi velikega števila črnih odlagališč trajala en mesec. Z ministrstvom za promet in zveze tečejo po-
govori tudi o ureditvi glavnega križišča, saj naj bi bil načrt narejen v Ljubljani.
Kljub prizadevanjem šentjernej-skega sveta, da bi zaustavili pričetek gradnje novega nadzomištva Elektra v Šentjerneju v severnem delu opuščene gramoznice na Turopolju, je javno podjetje Elektro Ljubljana kot investitor za pričetek del pridobil vsa soglasja in dovoljenja upravnih organov - tako lokacijsko kot gradbeno dovoljenje, zato so v drugi polovici aprila že začeli z gradnjo.
Trenutno je v izdelavi tudi ureditveni načrt Kobila, ki bo po predvidevanjih končan do jeseni letos, zajema pa regulacijo potoka Kobila od kamnitega mosta v Šmarju do Šmalčje vasi, opredeljuje pa tudi določen prostor ob potoku, predvsem zaradi priprave 17 parcel za indivi-dulano stanovanjsko pozidavo. Zaradi pogostih poplav Lačnega potoka v Dolenj i Stari vasi je še na pobudo KS Šentjernej Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto naročilo izdelavo lokacijskega dovoljenja za regulacijo Lačnega potoka skozi Dol. Staro vas, hkrati pa je občina Novo mesto naročila izdelavo dovoljenja za izgradnjo mostu preko Lačnega potoka pri gasilskem domu. Lokacijsko dovo-
009^DkSSkŠkrd'naCi*a za Dolenjsko in Belo krajino
SDSS
SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
Vse člane in simpatizerje Socialdemokratske stranke vabimo na predstavitev političnega programa stranke in kulturni večer, ki bo v petek, 5. maja 1995, ob 20. uri v dvorani občine Škocjan. Gost večera predsednik SDSS g. Janez Janša.
* Prav zaradi komunalne ureditve
Šentjerneja je občinski svet imenoval odbor za gradbeno - komunalno dejavnost, ki bo pospeševala sicer zelo dolgotrajne postopke. Na zadnji seji so tudi predlagali komisijo za revizijo poslovanja nad celotnim imetjem sedanjega premoženja občine Šentjernej, suj med ljudmi kroži veliko ugibanj o poslovanju KS, podjetja Prag..., komisija za revizijo bo bdela nad delovanjem ustanove, ki bo izvajala revizijo.
ljenje je tik pred izdajo, manjka le še nekaj soglasij lastnikov zemljišč ob mostu oziroma priključenih na most.
pešno, delničarji bodo dobili dividende, po ustvarjenem dobičku na zaposlenega pa so v samem vrhu med podjetji v Sloveniji. “Dosegamo vse evropske norme glede produktivnosti in kakovosti, kar se kakovosti tiče, pa smo boljši od povprečja v koncernu, v katerem je 160 tovarn po celem svetu,” se je pohvalil direktor. Vse naložbe gredo v smeri humanizacije dela in v začetku prihodnjega leta bodo vsa težka dela opravljali stroji.
Letos naj bi, kot rečeno, naredili 13 do 14 milijonov kosov strešnikov, v Sloveniji naj bi jih prodali 12,5 milijona in tako zavzeli 35 odst. trga, ostalo pa.nameravajo izvoziti na Hrvaško in v BiH. “Če pa bi se razmere na jugu nekdanje Jugoslavije umirile, in slej ko prej se bojo, v treh izmenah ne bomo mogli zadostiti potrebam,” napoveduje Klemenc. Kar se tiče delovnih razmer in plač, pa pravi: “Pri nas je treba delati 8 ur na dan,
dm
Jernej Klemenc
in to zavzeto. Plače so visoko nad tistimi, kijih določa kolektivna pogodba, in ni se še zgodilo, da jih do 15. v mesecu ne bi bilo. Če je 15. v mesecu sobota, je plača najkasneje v petek ob, tri četrt na dve!”
Do leta 2000 bodo začeli delati še betonski bobrovec in zareznik; tako kot za sedanje strešnike, bo tudi za ta nova izdelka veljala 30-letna garancija.
A. BARTEU
DOLENJSKA BANKA V ŠKOCJANU - Pred prazniki, v sredo, 26. aprila, so v Novšakovi hiši sredi Škocjana odprli enoto Dolenjske banke. To je že 22. enota te banke, imajo pa jih v 8 občinah. Nova občina Škocjan ima okoli 3.500prebivalcev, zanjo pa je značilna živahna obrtna, gostinska, trgovinska in druga dejavnost, ki jo opravlja kakih 30 obrtnikov, ki so večinoma komitenti Dolenjske banke. Za otvoritev so Škocjanci pripravili prisrčen kulturni program. Na sliki:-direktor Dolenjske banke Franci Borsan in škocjanski župan Janez Povšič z uslužbenci enote. (Foto: A. B.)
Zdravilišče prijaznih ljudi
Zdravilišče Dolenjske Toplice eno najstarejših, najlepših in najboljših - Za 12 milijonov mark naložb
DOLENJSKE TOPLICE - Dolenjske Toplice so eno najstarejših in najbolj znanih slovenskih naravnih zdravilišč. So pa tudi eno najsodobnejših in najlepše urejenih. Lani so namreč v akciji Izbiramo najbolj urejeno zdravilišče v Sloveniji v kategoriji manjših zdravilišč osvojile prvo mesto.
V zadnjih letih so zdravilišče, ki sodi v sklop družbe Krka Zdravilišča, dodobra preuredili in dogradili. Največja pridobitev je gotovo nov objekt za potrebe zdraviliške zdravstvene dejavnosti, imenovan Zavetje zdravja, vključno z novim, tretjim termalnim bazenom; velik zalogaj je bila preureditev Kopališkega in Zdraviliškega doma. Kopališki dom, v katerem je večina od skupaj 280 ležišč, ima po novem 4 zvezdice. “Po velikih delih v našem zdravilišču je bilo lansko leto prvo leto poslovanja v normalnih razmerah,” pravi direktor Marjan Čeme, “in tudi leto potrditve pravilnosti take investicijske odločitve.” Obseg poslovaja se je namreč precej povečal, tako kar se tiče njihove glavne dejavnosti, medicinske rehabil itacije, povečalo pa se je tudi število gostov v hotelskem delu. Skozi celo leto je bilo zdravilišče povprečno zasedeno 81-odstotno.
Celotni investicijski cikel v letih 1991-1993 je veljal okoli 12 milijonov nemških mark, pri čemer je seveda levji delež prispevala mati Krka, ki je tudi izključni lastnik družbe Krka Zdravilišča. V lanskem letu je 140 zaposlenih v tem zdravilišču ustvarilo 8,5 milijona mark bruto prometa. V primerjavi z letom poprej so lani v Dolenjskih Toplicah našteli 82.500 nočitev, kar je sploh največ doslej, dobra polovica nočitev gre na račun samoplačnikov, 14 odst. pa je bilo tujih gostov.
Lani so zaživele tudi specialistične ambulante, za katere so dobili koncesijo že leto poprej. V
Marjan Čeme
revmatoloških ambulantah ordi-nirajo specialisti iz ljubljanske rev-matološke klinike, v fiziatrični pa domači zdraviliški specialisti. Fizi-atrična ambulanta dela vsak dan, revmatološka enkrat na mesec, poleg tega pa v zdravilišču dvakrat na mesec deluje še samoplačniška ortopedska ambulanta.
Sedaj, ko so velika in draga dela mimo, bodo obnovili gostinsko tehnologijo, zlasti na področju priprave hrane. S klimatizacijo hotelskega dela zdravilišča in restavracij bodo naredili bivanje še prijetnejše. Na ravni Krke Zdravilišč potekajo aktivnosti za pridobitev mednarodnega standarda kakovosti ISO 9001, kar jim bo zlasti na zahtevnejših trgih prineslo še dodaten ugled.
“Nikakor pa ne bomo šli v serijski tip zdravilišča, ampak bomo še naprej poudarjeno gojili osebni pristop do vsakega gosta, ostati hočemo zdravilišče prijaznih ljudi,” pravi Čeme. V kraju pa hočejo sodelovati z vsemi, ki jim je do takega sodelovanja, od turističnega društva do šole. S pomočjo matere Krke bi radi letos naredili obvozno cesto, tako da bi lahko zdraviliški kompleks zaprli za promet.
A. B.
Novomeška kronika)
OGLEDALO - Na križišču Rag0*' ske in Ulice Marjana Kozine je *e dalgo časa razbito cestno ogledalu Križišče je zelo prometno in zato je ogledalo toliko bolj pogrešajo. Ke' je ogledalo cestno, se meščani in obiskovalci sprašujejo, kdo ga mora po; praviti, ali komunalci ali cestarji a'1 mogoče Zupanci.
POSOJILO - Znani novomeški glasbenik in veseljak, ki včasih tabor' na prostem blizu županove pisarne," rad bil ne le muzikant pač pa tudi prevarant. V imenitno gostilno Storovje. ki pa ni v Novem mestu, si je prlSe sposodit 700 mark, češ da gre Nemčijo pomagat ženi, ki se ji je v,el daljnji državi zgodila nesreča. Mar* je dobil, potem pa jih nikakor mogel vrniti. Kakšno je trenutnost# zmeri
je tega dolžniško upniškega razi ne vemo. Verjetno pa se posojirojjj malec spretno izogiba, saj v zadnje ; času ni mel pod očesom podplutbe’ | PARKIRIŠČA - Škoda da ni vsas dan 1. maj. V Novem mestu je zaO praznik toliko praznih parkirnih mes
in to zastonj!
SKRB ZA OKOLJE - Ekolog'g°'
I vorijo o smetišču pri Prepihu.
! tam ni več videti nikakršnega smeti
■ torej ga ni! Vse je že tako lepo p krito, da bo nekdo kmalu dobil P nanje za najlepšo zelenico daleč I okoli!
Ena gospa je rekla, daje D°^L ska banka v Kandiji samo tfi■ , močne”podjetnike, saj i'na a težka vhodna vrata, da jih spin* morejo odpreti podhranjeni I jenci, slabotne gospodinje, c!cr~L ] in drugi bančno nezanimiv P merki.
SUHCrKANJ^ CCCBIŽ
UREJANJE OKOLICE AJDOVCU - Znano je, da so rj,
ružnične šole v Ajdovcu, na
/ Šmihelu v zelo slabem stanju
Zužcl11'
so pred kratkim na šolo v -	^.
berku starši naslovili prošnjo,'naj
______ x:__L!*___knKil izbOlJ5 ' .
mere v čim hitrejšem času ‘zlr -v0re Ker je denarja za vzdrževanje ■ malo, so sc starši v Ajdovcu o j- |ef zirali in v petek in soboto del ^ urejevali okolico šole. Žal Je sami ostalo vse pri starem, oh, & ostajajo prepuščeni milosti obči
TRADICIONALNO SR^ NJE PRI KOMANCI - L
krajani krajevne skupnosti Zuž|v
.	'	... J	.. 1 .	. Ilrtflll«* .
berk v velikem številu zbrali n# -pji cionalnem prvomajskem sreča J Komand. Vreme je bilovlepo, ^ nizacija gasilcev GD Žuženj ^|D odlična, ansambel Nuria ban dober.	* več
KNJIGE SAMEVAJO - ** pi let v kulturnem domu n:l.T,zar- i samevajo knjige. Tako kot za zc ( sko zbirko Marjana Marincb^jic I nima ustreznega prostora, kjer_. j knjige lahko na suhem in var [J. 1
‘V Šentjernej11 spet kino
jčaf'
ŠENTJERNEJ - Šentjern<j.E in okoličani so si v petek P^ii Ijšcm premoru spet lahko og ^ film v kinu v dvorani osnovn' v> V poskusnem času bo prC vsak petek ob 20. in 22. uri
NA A VTOMOBILSK-- gy,-TUDI DOLENJCI - Vsob0,.^)fd Gospodarskem razstavišču M J ta 19. avtomobilskega salona’0(F I je ogledalo rekordnih več ko * jj /
obiskovalcev. Predstavilo sep^jifjjj kaj dolenjskih podjetij: IGM Kll
"iz
| iz Dobruške vasi, “Se-rrta pf
mesta in Tesnila iz Trebnjega. .p V
rnesiu m tesnita iz	-',,A7ttvj,
rovalnica Tilia pa se je P* ,ptr skupaj s svojim zavarovane 'pit,» jetjem Avtogolant iz Novega j je v nekaj letih postal največ! 'pip? , jalec izpušnih cevi v Sloveni)1’ , pil
I jalec izpušnih cevi v .SVovcnv-^,
1 tako nadaljuje vsestransko I s svojimi partnerji.	.
igr
Št. 18 (2386), 4. majal
Črnomaljski drobir
DPRTI . Belokranjci so ljudje prtega značaja. To so nedavno spet PJJ tuili črnomaljski občinski svetniki, so nekajkrat glasno povedali, ^ na seji pogrešajo novinarje. Kot emo in slišimo, ponekod novinar-e postavljajo pred vrata in jim zapirava??	v Črnomlju pa jih
svf»t	zel°> da je eden od
cpj nm,	S6 **0 predlagal prestavitev
iih hKLretj ledcn v mesecu, da bi se Ann^,ežil°tudi več novinarjev, mani	‘ Svetnik Mužar je naj-
skpJ ^Va redna udeleženca sej občin-Dolit’^SVe[a obsodil nepoznavanja to nH nC a.^eccde- Če lahko novinarki
“iSKfflSgK&Si
zdavm • mcnJen‘ svetnik ima očitno že tične J ? sabo vsai P™' razred poli-dom. fdCmije- K Politiki je že toliko ' i rrkan’dajC spro2d večtedensko pre-■ netknm’ z.ocJluj'tv>j° kasete s posli ! Vseslc„rv/f Pa Sk°raj manjšo afcro-k i niso razn^ ^.zarad' ‘e8a> ker nekateri ! dvema2aHellVelikanskerazlikemcd na <WdeVi!nia: 1 ■nc uvrstili točke dnevn^o'11 * * * * * * * ^ 10 ^ urnaknit» točko z k noS?rcda'.Ra2lika je v tem, da po 3 d n['.aInIlt0^kene obravnavajo. 1 Črn„m°iM ’ 400 CIGANOV -občine S j J-a 2 “osamosvojitvijo” davnn Precej pridobil. Se ne-,mpl ................ z več kot 600
Hn.,„ ^ -^erruc precej pi Rom? la°Pravka * vec kot 600 (*rog wJj'h-je v drnornaliski občini
gsjj-sssasa
skupnost? pr!padaJ° romsk' narodni
S©«!!«*
' Črnomaljski občinski
g&RRagS
škim 'nak(H,m0r:1 napovcd s sodni-
vinTskeKklet^kimetliške
'košnjo Vinski pr,Prav'jajo za
i
Uri’ V sobot en ek’.19- maja' ob 12-
2asadili Čeničtr3-'ko 1,01,0 ob 18-llri n,ariborsK “rf°'o'stare trte z Je b<Hlo ) ,?; ^n,a'Dvc ur* Pozne-
sssf5.’-5a=as:
2nbo odPeKPi^ai!,.^Uzejski vlak-
n°' majaP ob 7 a?JUhIJ;‘nc v sohol°,
prisPel oh i0lo,Lv Metliko pa bo
Seni za mhH' ^anim'v bo pred-'Pomm.l [" ‘ldmo, ki se ne
ca^^izaneS^^^Hjeg'
SfjSšpE
.............
Cn PredlacaiT zaseda,1ju sveta bi n?Sla,utaohč'n aniandma k 7.
S^g§3S
bet dna,;pricleri^n,J‘29-junij-roj-<17- oktoberBS?!8 *,C'? SCp'Cm' O'°Pfedvid?ii H nikl 80 da|j-
H, ?®gal, na hi °V J°2e Vencelj ^ k'a?apraznu e?, prepusti|i obča-‘•^li kor jim eJ ti tipominske dne-HUr J b°’ ° ga niso us' Svetnik SLS l'aSei„endarle m. dr s Predlogom, ‘bdi o?SVe'a, po,?,"3!1’ki Pr'bajajo
adiMrnefdv™pop(>5'i
MŠŠ IZ MAŠI H OBČIM MŠtŠ
f tllliP < ^	i	" flH—P
Tl meni denar, jaz tebi statut
Politična preigravanja v občinskem svetu - Podprli delitev obveznosti na dve občini - V osnutku proračunu 116-milijonska luknja? - Trd boj za sofinaciranje države
ČRNOMELJ - črnomaljski svetniki so pred prazniki predelali 16 točk dnevnega reda. Med drugim so namesto Jožeta Grdiše, kije bil imenovan za tajnika občinske uprave, potrdili mandat v svetu naslednjemu na listi stranke SKD - Antonu Filaku iz Gribelj.
O predlogu statuta občine z vnesenimi dopolnili ni bilo razprave, kljub temu pa je zanj glasovalo le 12 od 19-ih svetnikov, kar ni zadostovalo za dvetretjinsko večino. Ker je predsednik komisije ocenil, daje statut usklajen med strankami, je bil izid glasovanja presenečenje, a le za nekatere. “Danes seje vzdržalo 7 svetnikov, kar je enako, kot če bi bili proti. Naj povedo, zakaj! Alije to vezana trgovina?” se je spraševal predsednik komisije.
In odgovor druge strani: “Nismo proti statutu, vendar nas zanima, zakaj ni bil sprejet na dnevni red predlogo financiranju strank. Bilje dogovor. Rekli smo, da bomo pogojevali!”
ODOBRENA VSA JAVNA DELA
METLIKA - Lani so v metliški občini tarnali, ker so jim precej oklestili programe javnih del, ki sojih prijavili. Letos pa so jim odobrili vse programe. Tako bo v komunalnih javnih delih delalo 19 ljudi.
GLEDALIŠKA PREDSTAVA V METLIKI
METLIKA - V soboto, 6. maja, ob 2().uri bo v kulturnem domu v Metliki nastopilo amatersko gledališče iz Prečne s komedijo Žarka Petana “Evstahij iz Šiške”.
CEPCEV IN SLAME ŠE DOVOLJ
METLIKA - Ko so metliški svetniki razpravljali o osnutku občinskega proračuna in izvedeli, da lahko vplivajo le na četrtino proračunske porabe, so bili nekateri prepričani, da so-v prepričanju, da lahko vplivajo na celoten proračun - v resnici mlatili prazno slamo. "Nič se ne bojte, "jih je potolažil eden od svetnikov, “cepcev je še dovolj, slame pa tudi. ”
Zdaj seje torej pokazalo, da gre res za trgovino. Kakšno? SLS si je z glasovi na volitvah in po merilih, ki jih je potrdil svet, priborila 1,5 milijonov tolarjev, medtem ko vsem ostalim strankam skupaj pripada le 1,2 mili-
• Ker ima občina premalo sredstev, se bo morala pošteno truditi za pridobitev republiškega sofinanciranja projektov. Janez Kure (SKD) je zato menil, da jih mora občinska uprava na vsaki seji obveščati, na katerih razpisih se poteguje za republiška sredstva. Zahtevali so podrobnejši prikaz nekaterih postavk. O sprejemu proračuna bodo verjetno odločili prihodnjilč, tokrat pa so sprejeli le sklep, ki bo omogočil objavo razpisov za izvedbo del.
jona tolarja. “Kje je morala, da ob vseh funkcijah, ki sojih dobili, hočejo še denar?” so se spraševali nekateri. Statut je torej v resnici padel že pri sprejemanju dnevnega reda.
Sprejeli pa so delitev obveznosti in stanja proračuna ter obveznosti in prihodkov do leta 2000 med občinama Črnomelj in Semič. Črnomaljci so potrdili predlagano delitev obveznosti
za primanjkljaj iz lanskega zaključnega računa: 96 milijonov za njihovo in 12 za semiško občino. Tudi precejšnje obveznosti, ki zapadejo v odplačilo do leta 2000, ter prilivi naj bi se po predlogu večinoma delili v razmeiju 80: 20 (obveznice, deponija Vranoviči, cesta Osojnik-Jugorje).
Svetniki so tokrat obravnavali tudi osnutek občinskega proračuna za leto 1995 s 667 milijoni priliva in s 116,5 milijona primanjkljaja. Za delo krajevnih skupnosti naj bi namenili 10 milijonov. Izpostavili so novo KS Sinji Vrh, za katero v proračunu še ni predvidenih sredstev, ker še ni statuta občine. Pravijo pa, da ji bo pripadal del denarja od KS Vinica. Veliko je bilo še govora o KS Talčji Vrh in Adlešiči, ki sta zadolženi in imata blokirana računa. Obregnili so se v stroške za investicijsko vzdrževanje občinske uprave, ki se zdijo visoki v primerjavi s sredstvi za šole, vendar so izvedeli, da mora občina vzdrževati 4 stavbe. Alojz Turk (SLS) je menil, da je za materialne stroške občinske uprave predvideno preveč denarja, zato naj se 3 milijone od tega nameni za modernizacijo cest v KS. (Odgovor: “Nujna je nabava novega avtomobila in računalniške opreme.”) Menil je tudi, da bi morali jurjevanje (2 mio sit) organizirati tako, da bo donosno.
B. DUŠIČ GORNIK
PRAZNOVANJE POMLADI PRI SEMIČU
SEMIČ - V nedeljo, 7. nmjn, bo od 10. do 18. ure pri podzemni jami Mahkovec športno-rek-reacijska zabavna in naravovarstvena prireditev, ki nosi simbolični naziv Praznovanje pomladi. Organiziran bo ogled osvetljene jame, spust jamarjev v prepad, prikazano bo reševanje, občinsko letalstvo z zmajarji, jadralnimi padalci in modelarji. Udeležite se lahko krosa, pastirskih športnih iger, prisluhnete mladim instrumentalistom, ljudskim godcem ali se pridružite zelenemu Juriju in veselici. Avtomobile lahko pustite ob glavni cesti, do prireditvenega prostora pa pridete po drugem levem asfaltiranem odcepu s ceste Semič - Črnomelj (800 metrov od Semiča). Če bo slabo vreme, bo prireditev naslednjo nedeljo, 14. maja.
KONCERT GODBE NA PIHALA
ČRNOMELJ - V soboto, 6. maja, ob 20. uri bo v kulturnem domu v Črnomlju redni letni koncert črnomaljske godbe na pihala, ki se bo tokrat predstavila v novih uniformah. Solist bo Franc Žugelj s trobento, gost večera pa Dolenjski oktet, ki letos praznuje 25-letnico. Slavnostni govornik bo črnomaljski župan.
Denar ni bil ne zapit ne zakartan
Metliški svetniki tudi v drugo niso sprejeli osnutka proračuna za letošnje leto • Odhodki še vedno večji od prihodkov - Kakšne so v resnici plače metliških “občinaijev”?
METLIKA - Metliški svetniki so minuli teden že drugič razpravljali o osnutku občinskega proračuna za letošnje leto in ga tudi tokrat zavrnili. Menili so, daje bilo pripomb preveč, da bi ga lahko sprejeli, nekatere pa je zmotilo tudi to, daje odhodkov še vedno za 4,6 milijonu tolarjev več kot prihodkov.
Razprava je v glavnem tekla o zaseda. S tem bi znatno zmanjšali pri-
odhodkih proračuna, eden od svetnikov pa je menil, da bi morali vztrajati, da bi državna uprava plačala najemnino za občinske prostore, ki jih
Živi borci ne pričakujejo opravičila
Govor Lada Kocjana
TREBNJE - S svečano aka-
demijo ob 50. obletnici zmage
nad fašizmom so Trebanjci v
dvorani kulturnega doma, polni
borcev, predvsem gubčevcev, aktivistov in občanov, dostojno obeležili ta spominski dan. V kulturnem sporedu so sodelova-
li Občinski pihalni orkester TVe-
bnje pod vodstvom Igorja Ter-
šarja ter Moški pevski zbor
KUD Emil Adamič Mokronog
in ženski pevski zbor pod vod-
stvom Staneta Pečka. Spored je
ozaljšala s priložnostnim besedi-
lom še moderatorka Zvonka
Falkner. V dvorani je bilo ob marsikateri pesmi opaziti globoko ganjenost, zlasti ob “Na oknu glej obrazek bled”, je v resnici marsikomu zvabila na lice
tudi solzo. Občinstvo je spontano polglasno zapelo.
Slavnostni govornik, general major Lado Kocijan, sije ob jubileju zastavil za Slovence dvoje ključnih vprašanj. Na prvo, ali je fašizem predstavljal nevarnost za naš nacionalni obstoj, je postregel z vrsto zgodovinskih utemeljitev. “Drugo vprašanje, ki si ga zastavljamo ob tem jubileju, pa je, kako je mogoče, če je že v času skrajne krize nacionalnega obstanka nekaterim popustila nacionalna zavest, da se danes, po vsem spoznanju, da je bilo sodelovanje s fašizmom zgodovinska zmota, pri nas še pojavljajo ljudje, ki ne samo zagovarjajo, temveč celo prepričujejo, daje bila kolaboracija s fašizmom opravičljiva. Ne, nihče od nas živih borcev ne pomišlja in ne pričakuje, da bi se nam kdo opravičeval za kolaboracijo, pričakujemo pa, da se poklonijo spominu žrtvam, ki so žrtvovale življenje v antifašistični borbi, in da se opravičijo tistim, ki so preživeli strahote fašističnih zaporov, taborišč in preganjanja.” P. P.
POSTALI GOSPODAR NA SVOJI ZEMUl- Trebanjski župan Ciril Pungartnik je v priložnostnem nagovoru na slovesnosti ob 50. obletnici zmage nad nacifašizmom poudaril, da ima vsak pravico do svojega mnenja, spoštovati pa je treba, kar je napisala evropska zgodovina. Pungartnik je ob koncu prireditve počastil narodnega heroja in častnega občana Staneta Potočarja, se mu zahvalil za njegov prispevek k osvoboditvi in pokončno držo termu čestital na predvečer dneva upora za njegov rojstni dan. (Foto: P Perc)
manjkljaj. Kljub temu da proračun v osnutku ni bil uravnotežen, so menili, da ne gre razmišljati o novih obdavčitvah občanov, saj so mnogi na robu
• Precej časa so svetniki v razpravi namenili plačam župana in šestih zaposlenih v občinski upravi. Slišati je bilo, da je prav, da ima župan za polovico večjo plačo kot je povprečje v občini, ne pa daje njegova plača kar nekaj sto odstotkov večja. Župan je odgovoril, da o plačah ne odloča občinski svet, ampak so uravnane po predpisu, ki velja za državne organe, organe občinskih skupnosti in javne zavode. Sicer pa bodo svetniki prejeli v roke tudi pregled plač zaposlenih na občini, da bodo lažje presodili, ali so plače metliških “Občinarjev” res tako astronomske.
preživetja. Pač pa bi se porabniki proračuna morali obnašati varčno. Župan Branko Matkovič je pojasnil, da letos manjka denaija, ker so ga lani porabili preveč, a ni ne zapit ne zakartan, temveč vložen v naložbe.
Eden od razpravljalcev je bil prepričan, daje proračun sestavljen brez
Adlešičani so se zaplanirali-kajpazdaj?
Že 8 mesecev z blokiranim računom
ADLEŠIČI - Krajevna skupnost Adlešiči ima že več kot 8 mesecev blokiran žiro račun, ker se je zainvesti-rala podobno kot KS Talčji Vrh, le da je dolg le-te manjši. Primanjkljaj KS Adlešiči je več kot milijon tolarjev, obresti pa ga še večajo. Kako bodo dolg poravnali, še ne vedo, znano pa je, kako je nastal.Krajevna skupnost je računala, da bo postala investitor 3 km do 4 km dolgega odseka vodovoda. Kot je na podeželju običaj, ob takih poslih do naj večje mere vključijo prostovoljno delo in prispevke krajanov, zato so računali, da bodo z denarjem za vodovod lahko naredili še cesto. Cesto za Obrežje in Gorence so res asfaltirali, vendar denarja zanjo ni bilo in za nameček je odpovedalo še krajevno vodstvo.
V krajevni skupnosti, tako vsaj je povedal svetnik Jankovič, so računali, da bo dolg prišel med obveznosti občinskega proračuna, strokovni delavci iz občinske uprave pa pravijo, da občina ni podpisala nobene pogodbe in tako proračun nima obveznosti iz tega naslova. Jankovič še trdi, da tudi KS ni podpisala nobene pogodbe, je pa podpisala izmero asfalta, ko je bil ta že narejen. Če je to res, ali je torej Cestno podjetje Novo mesto delalo na zaupanje?
Kako iz tega labirinta? Večina v občinskem svetu meni, naj se krajevna skupnost izvleče sama, kar ji bo v poduk za bodoče bolj odgovorno ravnanje z denarjem in planiranje. Nekateri so bili mnenja, da bi Adlešičanom dali kvečjemu kredit, sicer pa naj dolg vračajo iz sredstev za delo svoje krajevne skupnosti. Adlešičani pa menijo, da bi lahko občina poravnala njihov dolg, saj lani menda niso dobili nobenih sredstev za razvoj KS. To, da niso nobenih, po tolmačenju iz občinske uprave ne drži, verjetno pa drži, da so dobili manj, kot bi lahko, če bi bili zelo aktivni.
B. D. G.
pravega programa, strategije, da v njem ni določeno, katero področje ima prednost pri razvoju. Zlasti pa je osnovni namen financiranja, da so čez čas vidni rezultati, saj financiranja, ki je samo sebi namen, ne potrebujejo. Se posebej jih je motilo, ker za razvoj drobnega gospodarstva ni namenjen niti tolar, premalo pa tudi za turizem in kmetijstvo, za reprezentanco občine in ureditev parkov in ulic pa preveč. Ob tem je na županov račun priletel tudi očitek, da je pozabil na nekatere predvolilne obljube. Župan je dejal, da preprosto ne vidi finančnih virov za vse, kar je obljubil, sicer pa svetniki odločajo le o četrtini proračuna. To so eni sprejeli z ogorčenjem, drugi pa so dejali, naj jim povedo, o čem sploh lahko odločajo.
M. BEZEK-JAKŠE
TEMEUITO OBNOVUENA CERKEV SV JEDRTl - Ključar podružnične cerkve SV. Jedrti v Skovcu, 80-letni Nace Urbančič iz Škovca (na desni), je bil v nedeljo, potem ko je trebanjski župnik Janez Celar po maši blagoslovil temeljito obnovljeno cerkev, med najbolj zadovoljnimi farani. Namreč tudi obrtnika, avtoprevoznik Jože Piškur (na posnetku na levi) in zidar Jože Kravcar, ki sta veliko prispevala za obnovo fasade, strehe, zvonika in električno zvonjenje, sta poudarjala Urbančičeve zasluge za prenovo cerkve. V zadnjih petih letih so vanjo vložili okrog 40.000 mark. Trideset gospodinjstev iz Škovca in Gornjega Podboršta je med drugim opravilo za obnovo cerkve iz 18. stoletja okrog 1.400 ur. Doslej niso prosili širše družbene skupnosti za pomoč, zdaj pa bodo zanjo zaprosili, da bi uredili še vsaj stopnice na zvonik in nabavili klopi. (Foto: PF)
Stroka naj le pripravi odločitve
Polemična razprava na trebanjskem občinskem svetu o 16 milijonih tolaijev posojila, najetega pri novomeških cestaijih - Katere KS bodo letos dobile večji kos pogače?
TREBNJE - Generalno seje treba dogovoriti, da strokovne službe ne bodo sprejemale odločitev, ampak jih samo pripravljale, je, nezadovoljen s poročilom občinske strokovne službe o porabi 16 milijonov tolarjev lani najetega posojila pri novomeškem cestnem podjetju, poudaril svetnik (SLS) Anton Fortuna na zadnji seji občinskega sveta v IVe linjem.
Svetnik Ivan Vovk (ZLSD) je dobil željeno razčlenjeno poročilo za posamezne krajevne skupnosti. Iz tega je razvidno, daje levji delež, skoraj tretjina (4,6 milijona) omenjenega posojila, porabljen v KS Trebelno, slaba petina (2,9 milijona) v KS Šent-lovrenc, nad milijon posojila so porabili še za dela v KS Trebnje, Mirna in Dolnja Nemška vas. Vovk je natančno izračunal, daje tako sleherni krajan Trebelnega “dobil” 2.590 tolarjev posojila, Mirenčan 589, Šentruper-čan 547, Mokronožan pa 336 tolarjev. In ker Vovk ni slučajno tudi predsednik sveta KS Mokronog, je brž pravičniško pristavil lonček za “svojo” krajevno skupnost in za vse tiste, ki so bile lani deležne manjšega deleža. Predlagal je namreč, da bi “že po-
jedeni kos pogače” upoštevali pri letošnji delitvi proračunskega denarja za ceste oz. komunalo.
Anton Fortuna seje (še kar naprej) spraševal, kdo je sprejel te odločitve o najetju in razdelitvi posojila, saj je on odločno zanikal, da bi kot bivši odbornik občinske skupščine in član izvršnega sveta pri tem kakorkoli sodeloval. Župan Ciril Pungartnik (LDS) je spomnil, da so posojilo najeli zaradi plačila del, opravljenih v 13 KS, po njihovih programih, poprej usklajenih na sejah izvršnega sveta in občinske skupščine. Pungartnik je še razložil, po kakšnih merilih je občina prispevala KS. Poudaril je, da noben gradbeni odbor ni ostal pod 30 odst. prispevka občine za posodobitev cest, je pa seveda odvisno, kdaj je kdo as-
faltiral. KS Trebelno kot demografsko ogrožena in redko poseljena krajevna skupnost je lani dobila nekaj več denarja, prejšnja leta pa druge KS. Svetnika (DeSUS) dr. Franc Žnidaršič in Janez Kovačič nista bila za
* Strokovna služba občine TVebnje je poročala, da so 16 milijonov tolarjev blagovnega brezobrestnega kredita najeli pri Cestnem podjetju Novo mesto kot izvajalcu asfalter-skih del s sklepom 29. skupne seje vseh zborov trebanjske občinske skupščine novembra lani, kreditno pogodbo so podpisali decembra, rok vračila sredstev pa je bil 15. marec 1995.
to, da “bi se nategovali za nazaj”, menila sta, da so bila sredstva pametno porabljena, verjetno pa je problematično predvsem to, ker so bila porabljena vnaprej. Toda tudi iz tega “se vidi aktivnost”.
P. PERC
KMfafe IZ MAŠI H OBČIM
Loški potok že ima svoj občinski statut
Anton Žagar (KS Draga) je predlagan za podžupana
LOŠKI POTOK - Na redni seji občinskega sveta, kije bila 20. aprila, so svetniki z manjšimi popravki potrdili statut in tako odprli občinskim organom pot k reševanju problemov. Temu pa bodo sledili razpisi delovnih mest. Ugotovili so tudi, da svetnik ne more biti podžupan. Maks Lavrič (KS Draga), ki je bil izvoljen na to mesto, bo ostal samo svetnik, za podžupana pa je predlagan predsednik sveta KS Draga Anton Žagar. Zaradi nekaterih nejasnosti so izvolitev preložili na naslednjo sejo.
Svet je imenoval tudi komisijo za delitev premoženja in dopolnitev odloka o začasnem financiranju strank. Predvidevajo, da bodo stranke po zakonu o volitvah za to leto prejele 48.000 tolarjev, ki jih bodo delili glede na število glasov. Po poročilu župana so bila vsa prizadevanja, da bi še letos dobili telefonsko centralo, zaman in se letos ne bo nič spremenilo. Celotna izvedba bi stala približno 160 milijonov tolarjev. Sedanje podjetje Telekom ne upošteva prejšnjih dogovorov, dejstvo pa je, da bo morala Ribnica primakniti izdaten del potrebnega denarja, saj je pri posodobitvi izpadel le Loški potok, kljub temu da je prispeval sredstva tako kot ostali deli nekdanje občine.
Za posodobitev še vedno makadamske ceste Loški potok-Nova vas morajo pridobiti nov izvedbeni projekt. Predvidena rekonstrukcija bo stala 50 milijonov tolarjev. A. K.
Zakaj kri v urinu?
Kritika, kije sprožila val pripomb
KOČEVJE - “Pretekli teden smo imeli dan odprtih vrat Melamina, a so prišli na obisk le šolniki. Oglasil se ni noben član občinskega sveta in noben predstavnik Zelenih, tistih, ki imajo o Melaminu vedno polna usta kritike,” je pod točko razno zadnje seje občinskega sveta 26. aprila pokritiziral občinski svetnik Srečko Štefanič, zaposlen v Melaminu.
Predsednik Zelenih mu je odgovoril, da ga takrat tri dni ni bilo v Kočevju. Spet drugi je menil: če je problematika Melamina zanimiva za občinski svet, naj Melamin povabi svetnike na ogled tovarne, lahko pa bi imeli kar tam tudi sejo občinskega sveta.
Nekdo je poudaril, če je Melamin res tako nedolžen pri onesnaževanju okolja in ima urejeno varstvo pri delu, odkod potem toliko krvi v urinu delavcev in toliko povišanih jetrnih testov, kar ugotavlja medicina dela. V drugih slovenskih mestih ob podobnih organskih obolenjih zaženejo vik in krik, le v Kočevju je vse tiho. Še največ pripomb je zaradi gnojevke Kmetijskega gospodarstva, ki je biološki proizvod in le smrdi, škodljiva pa ni.
J. P.
S težkim srcem dvignili roke
Pripombe za morebitne nepravilnosti pri lanskih občinskih izdatkih so še možne - KS ni pravna oseba - Vsi bi radi denar za glasove župana, ki zakonito pripadajo ZLDS
KOČEVJE - Krajevna skupnost ni pravna oseba. Tako določilo je bilo na predlog SKD po dolgi razpravi vneseno v statut občine Kočevje, ki so ga sprejeli na zadnji seji občinskega sveta 26. aprila. Sicer pa so na podlagi poprejšnjih razprav in predlogov v prvotni osnutek statuta vnesli še več drugih določil.
Na isti seji so sprejeli tudi zaključni račun proračuna občine za lani, vendar z nekaterimi pripombami. Tako
Kostelske turistične
TURISTIČNE SMREČICE -Turistično-športno društvo Kostel je kupilo 50 smrečic, ki jih bo posadilo pri balinišču oz. banki.
MAKETA PEŠPOTI - Maketa Kostelske pešpoti že stoji. Drugi kostelski pohod planincev in drugih bo 20. maja.
VEČ LUČI - Križišče Fara-Potok je bilo doslej le slabo osvetljeno. Zdaj bodo tu postavili močnejšo javno razsvetljavo.
PONATISNILI ZEMLJEVID -Ta teden bo izšel ponatisnjeni zemljevid Zgornje Kolpske doline. Prejšnja naklada je že pošla.
PLOČNIK MED ŠOLAMA -Narejen je načrt pločnika od stare šole v Vasi do nove v Fari, ki je potreben
bodo del zaključnega računa, ki govori o investicijah, še obravnavali in sprejemali. Isto velja za Itas v stečaju. Tudi na sumljive postavke pri odhodkih lahko svetniki še opozaijajo, nakar bo odbor za finance presodil, če so bili izdatki izplačani v smislu dobrega ali slabega gospodaija. Že na
Opozoril je, daje bil sklep sprejet nezakonito in ne res soglasno in da bo, če ne bodo upoštevali njegove dopolnitve dnevnega reda, zahteval od župana, naj zadrži izvajanje nezakonite-
ga sklepa o tem. Razprava je bila živahna, svetnik Jože Hobič (SLS in
seji je Urban Dobovšek (LDS) izrazil sum, da bi na primer v občinski stavbi lahko vgradili alarmne naprave
za pol ceneje. Zaključni račun je bil nato s še nekaterimi pripombami in dopolnili “ne z lahkim srcem” spre-jet.
Kot je že običaj, se je zapletlo že pri določanju dnevnega reda, ko je svetnik Tone Rakovič (neodvisni) predlagal, naj bi na dnevni red vnesli razpravo in sklepanje o mnenju za imenovanje načelnika upravne enote.
Počastili dan vstaje
bivši poslanec) pa je med drugim opozoril, da je praksa pač taka, da bi moral Rakovič dati pripombo oz. pritožbo takoj po glasovanju na seji ali pa med sejo, na kateri je bilo omenjeno mnenje sprejeto. Rakovičev predlog so svetniki z večino glasov zavrnili.
Zapletlo se je spet pri razpravi o “Sklepu o financiranju glasov župana”. Iz razprav je bilo videti, da bi si denar za glasove župana (gre za 1,647.360 tolarjev) rade razdelile vse stranke ali pa vplivale na ZLSD, ki ji ta denar po zakonu pripada, ker je župan kandidiral na njeni listi, naj bi denar ali njegov večji del razdelila v razne druge namene (del plačila načrtov za novo šolo itd.).
Sprejeli so še začasna sklepa o plačah občinskih funkcionarjev in sejnini funkcionarjev občine. Zelo
a/S“ffi5i/SXn,,8ls- Odgovorno do zgodovine TELEFON ZA TABORNIKE -	in bodočnosti
živahno je bilo pri točki pobude in vprašanja svetnikov ter točki razno. Točko poročila predsednikov od-
Na območju Žage že nad 20 let tabo-
Točko poročila predsednikov od borov pa so za javnost zaprli in smo morali novinarji s seje.
J. PRIMC
rijo poleti tabornikii z Gorenjske in od dru ' ~......................
NA ZAPRTI SEJI OITASU
KOČEVJE - Župan Janko Veber je v petek posredoval novinarjem del razprave in sklepa o prodaji zemljišč okoli Rudniškega jezera, o čemer so razpravljali in sklepali na zaprtem delu seje občinskega sveta dva dni prej. Stečajni senat Itasa Kočevje je pred kratkim po svojem sklepu na licitaciji odprodal 37,5 ha zemljišča okoli Rudniškega jezera po 0,4 DEM za kvadratni meter. Licitacije seje udeležil le podjetnik Gril iz Grosuplja (že prej je kupil rudniško separacijo), ki je tako po omenjeni ceni zemljišče kupil. Po sklepu občinskega sveta naj bi občina Kočevje uveljavljala predkupno pravico za to zemljišče in župan je že posredoval vlogo stečajnemu sodišču, naj zadrži podpis pogodbe. Sklenjeno je že, da bo sodišče podpis pogodbe o prodaji zadržalo, dokler stečajni senat ne bo obravnaval vloge oz. pritožbe občine.
V SREDO OTVORITEV
KOČEVJE - V sredo, 10 maja, bodo v okviru Zdravstvenega doma Kočevje odprli prostore za nujno medicinsko pomoč. Tako se po 30 letih delovanja pod skupno streho uresničuje želja zdravnikov, da bodo končno le lahko nudili nujno medicinsko pomoč v primernih prostorih.
urugod. Turistično društvo je zaprosilo podjetje Telekom, naj v tem kraju postavi javno telefonsko govorilnico.
DENAR ZA POSTELJE - Tudi na območju Turističnega društva Kostel si želijo pomoč za urejanje zasebnih turističnih sob. Taka pomoč je bila prej dana predvsem na območju sedanje občine Osilnica, za Kostel pa ne, čeprav sta za denar zaprosila zasebna gostilničarja Samsa in Južnič.
KOČEVJE - Na mestni ploščadi v Kočevju je bila 27. aprila proslava dneva upora proti okupatorju. Ob tej priložnosti je govoril predsednik ZB NOV občine Kočevje Nace Kar-ničnik, ki je bil tudi udeleženec tega upora. Orisal je takratne zgodovinske dogodke.
Župan Janko Veber pa je govoril o odgovornosti mlajše generacije, ki ji pripada tudi on, do pravilnega vrednotenja zgodovine, predvsem pa za bodočnost in razvoj občine. Ta razvoj naj bo tak, da bo pripomogel tudi k uspešnemu razvoju države Slovenije. Opozoril je tudi na nekatere nejasnosti v zvezi z oblikovanjem novih občin in o neurejeni razmejitvi pristojnosti med občino in državo (upravno enoto), kar v kočevski občini še vedno sporazumno in dogovorjeno rešujejo, čeprav se pojavljajo tudi težave.
Ob tej priložnosti je bil izveden kulturni program, v katerem so sodelovale skupine Kočevske godbe.
J. P.
JUTRI PREDSTAVITEV KRONIKE
KOČEVJE - Jutri, 5. maja, ob 18. uri bodo učenci osnovne šole Ob Rinži, ki so člani zgodovinskega krožka, predstavili v prostorih Muzeja (Šeškov dom) svojo raziskovalno nalogo pod naslovom “Iz kronike osnovne šole Kočevje”.
RIBNICA:
V NEDELJO SPET VOLITVE ŽUPANA
RIBNICA - Drugi krog nadomestnih volitev za župana bo to nedeljo, 7. aprila. Kot smo že poročali, sta sc iznted petih kandidatov, o katerih so volilci glasovali v prvem krogu volitev pred 14 dnevi, uvrstila v drugi krog Jože Hinko (SDSS) in Franc Mihelič (SKD).
Planinci na braniku slovenstva
NAGRADE OB JUBILEJU -1. nagrado si je na razstavi fotografij, ki je na ogled v sevniški galeriji prislužil posnetek Igra senc, avtorice Judith Zgonec - Tscherfin-ger, 2. nagrado je dobil Aleš Gunstek (“Mam nove gojzerje, pa jih šparam"), dve tretji nagradi pa Vinko Šeško za posnetka Viharnik in Triglav" ter “Počitek." Predstavili so tudi priložnostno brošuro. V kulturnem sporedu sta na gradu sodelovala Miha Dovžan in Jožica Kališnik, na Lisci (na posnetku), kjer je številne zbrane planince pozdravil še čili Tonček Čebular, pa sevniška pihalna godba in učenci boštanjske osnovne šole. (Foto: P. Perc)
90 let Planinskega društva Lisca Sevnica-Krško
SEVNICA, LISCA - Visok jubilej 90-letnico je Planinsko društvo Lis-ca Sevnica-Krško obeležilo najprej z otvoritvijo razstave 50 čudovitih fo-
Kdo ukinja nekdanjo posebno šolo?
20 let samostojne osnovne šole Ane Gale v Sevnici - število otrok, seje v 10 letih za pol zmanjšalo - Dvomljivo razvrščanje otrok - škodljiva ihta z integracijo
SEVNICA - “V naši okolici je v zadnjem času dostikrat slišati, da bo šola Ane Gale v Sevnici ukinjena, ker je premalo otrok. Nedopustno je, da se o tem govori in morebiti že razmišlja, dokelr se temeljito ne pretehtajo vse možnosti, predvsem pa strokovni vidik. Starši naših otrok so v enakem položaju kot naše manjšine v sosednjih državah, kajti največkrat jih širša skupnost (ne)hote obravnava enako, kot velja to za večino. Strokovni delavci moramo stati našim varovancem in staršem ob strani, še več: moramo se truditi za ohranitev vsaj sedanje ravni, nikakor pa dopustiti nazadovanja,” je strnila misli ob 20-letnici Osnovne šole Ane Gale njena nekdanja ravnateljica Fanika Zemljak, kije kot defektologinja še vedno zaposlena na tej sevniški šoli.
sabljamo okrog 2 odst. otrok, in se bojimo, da bi prevladale takšne rešitve, ki se zdijo le na prvi pogled cenejše in boljše za vzgojo in izobraževanje naših otrok. Pred leti začeti projekt o integraciji je naredil kar nekaj škode našemu področju. Integrirati otroke s posebnimi učno-vzgojnimi potrebami z otroki v osnovni šoli zahteva izjemno strokovnost in večkrat-
Ko so se v šolskem letu 1973/74 oddelki Posebne osnovne šole pri OŠ Sava Kladnika v Sevnici osamosvojili, so bili porodni krči izjemno težki, saj v sevniški občini ni bilo ljudi, ki bi se zavzemali za razvoj posebne šole. Po zaslugi Franca Pipana, takratnega ravnatelja OŠ Sava Kladnika, pa je po besedah Zemljakove v sevniško javnost le prodrlo spoznanje, daje treba duševno prizadetim nuditi boljše možnosti, šoli pa omogočiti samostojno pot. S samoprispevkom občanov so prenovili stavbo bivšega zdravstvenega doma in jeseni 1974 se je vanjo že preselila Posebna osnovna šola. ib domuje šola še danes.
Šolske reforme so prinašale marsikaj, na kar niso mogli vplivati. Ob sedanji pripravi nove šolske zakonodaje vodstvo oz. učitelji OŠ Ane Gale niso imeli vpogleda vanjo. “Ne gre za
to, da bi dvomili o strokovnjakih, pač pa se zavedamo, da v Sloveniji uspo-
• “Po 20 letih samostojnosti OŠ Ane Gale in po vseh pridobljenih izkuš-njah se ne bi mogla sprijazniti, da bi šel naš zavod rakavo pot. Že več let ugotavljamo, da se število otrok pri nas zmanjšuje in da je prijavljanje otrok za razvrščanje iz šol v sevniški občini zelo različno, da nekateri zatrjujejo, da takšnih otrok sploh nimajo. Žal si upam trditi, da naša občina ni i^erna v Sloveniji, da ne bi imela otrok, ki potrebujejo specialno pedagoško obravnavo. Nelogično je, da seje število otrok na naši šoli od 75 v desetih letih več kot za pol zmanjšalo. Vzrok za to mora tičati drugje,” poudarja Zemljakova.
Praznik dela počastili s kupi smeti ob cestah
Dan zemlje Sevničani vzeli resno
Fanika Zemljak
no pretehtavanje sleherne odločitve,” pravi skeptična Zemljakova.
SEVNICA - Tukajšnji občinski oddelek za prostor in Komunala sta ob dnevu zemlje pripravila sicer hvalevredno čistilno akcijo in odvoz kosovnih odpadkov. Akcija je potekala 22. aprila. Številni krajani, ki so resno vzeli na znanje ta poziv in ob cestah pripravili kupe raznih odpadkov, se zdaj jezijo na or-ganizatoije akcije, češ zakaj neki komunalci niso prišli po smeti, ali brijejo norce iz njih in jim morda želijo s smetmi, vsem na očeh, “polepšati” še celo prvomajske praznike!? Organizatorje je očitno presenetil odziv ljudi, zato so pač menili, da so v obvestilo javnosti vnesli dovolj ohlapno varovalko, da bo odvoz smeti oz. odpadkov z vozili Dinosa potekal “v tednu od 24. aprila dalje.” Toda ta teden je bil prekratek in občani negodujejo, da bodo čakali na kamione za odvoz še tja do Pankracija. Najbolje, da prihodnjič začnejo akcijo že takoj po velikonočnih praznikih ali pa jih sploh ne dražijo s tako slabo izpeljanimi zadevami, se hudujejo ljudje.
P. P.
tografij iz planinskega sveta v galeriji na sevniške gradu, L maja pa pred Tončkovim domom na Lisci. Govorniki, med njimi sevniški župan Jože Peternel in starosta sevniških planincev Lojze Motore, sta veliko povedala o pestri zgodovini društva, ki je shodilo 29. novembra 1905, ko je bil v Sevnici shod za ustanovitev Posavske podružnice slovenskega planinskega društva (SPD).
Posavska podružnica SPD je bila sedma po vrsti v Slovenije, njeni ustanovitelji pa so bili učitelji, sodniki, uradniki, duhovniki, trgovci in podjetniki. Skratka, ljudje, ki so v programu planinske organizacije videli način boja proti takratnemu nemškem potujčevanju v naših krajih.
Prizadevni šolski upravitelj na Raz-borju Blaž Jurko, nekakšen posavski Jakob Aljaž, je že 3 leta pred ustanovitvijo podružnice uspel s pomočjo prispevkov kasnejših članov podružnice zgraditi kočo na Lisci. To naj bi bila peta slovenska koča v naših gorah. Kočo so planinci do danes večkrat obnovili. S 140 do 260 člani pa je bila podružnica po 1. svetovni vojni med najmočnejšimi v Sloveniji. Zgradili so še večjo kočo, junija 1944 pa so partizani, obveščeni, da nameravajo Nemci na Lisci namestiti stalno postojanko, obe koči požgali. Po vojni je vodstvo društva prevzel zagnani Tonček Čebular in leta 1952 je Lisca dobila enega najlepših domov v zasavskih hribih - Tončkov dom. Konfekcija Lisca Sevnica je prevzela dom v začetku sedemdesetih letih in ga temeljito obnovila.
Drobne iz Kočevja
• Slovenci se obnašamo kot podgane, ki imajo premalo življenjskega prostora. (C. Zlobec)
* Slabost, ime ti je ženska. (Shakespeare)
SPET SPUŠČAJO PARO-0® dopoldne so ženske poslušaje P1 kanje pare, ki so jo spet izpuha * kemične tovarne in ugotavljale: di ta para nam je vračunana pn c tralnem ogrevanju stanovanj ga je pristavila, da jo spušMjP kajoče pare ponoči prebuja. Tret] f je takoj dodala, daje to tudikon* no, saj sc mož ob piskanju prebu potem je lepo.
ČIKI PRED ŠOLAMA - W srednjo šolo in gimnazijo je P , cigaretnih ogorkov. Kaže, djjc® J dijaki veliko strastnih kadile kadilk. Pri nas je sicersv0£l0 tn). demokracija, da se vsak lahkota l plja po svoji presoji, velja p odlok, po katerem je PreP°vetaVj|i onesnaževati okolje in odtne. odpadke. Resje sicer, da so tej P bi včasih rekli hlevčki, vendar je . ba, resnici na ljubo, povedat’, okoli hlevov in svinjakov	Lt.
ga posestva lepše kot okoli om
nih ntiJih črvi	..rt
"'kolesarji na pločnik;
KOLESARJI NA rLuu V Kočevju ni kolesarskih stez, V predvsem mladi kolesarji ’	,
nekateri mopedisti vozijo K . pločnikih. Če jih kdo opozU tega ne počenjajo, ga šc naflOJ Baje se boje voziti po cesti, N
“EESB>S!
pri Kočevju pravijo, da so as» . bili leta 1971 in je zdaj poP°'% razpadel. “Slab asfalt je sla. , t makadam”, trdijo. SpommjaL, starih zlatih časov, ko jim Je vaščan Kure preskrbel najprej vasi, nato pa šc asfalt. Zdajc da se bo rodil novi Kure.
OBČAN SPRAŠUJf. MEDVED ODGOVAW\
-	Se strinjaš s pripombo,	(
ključni račun občine kot Zg Rdeči kapici?	. ,,tni
-	Se, a z dodatkom, da gre no za pornografsko izdal0'
Ribniški zobci
ZUPAN NE BO DOBNo ,-r UE - V petek pred prvim volitev za župana je bilo v ^ živahno. Predstavitve kand* gj jii župana sta organizirala »
SKD in zato sta ta dva *c^„rS[ilJ)
in zato sta ta dva ka' .jp dobila največ glasov in se uv* drugi krog. Alojza Češarka je reklamirala pri Miklovi hiš* pof pana dobre volje” in so> vol j0;p tregli s pivom, da so bil* r . e# volje. Kandidata Lovšin m her, oba samostojna, pa sta. atj. f stavila le s skromnimi p|a zdaj je znano le, da Rib*1' j„tiv bodo imeli skromnih župan • gcf župana dobre volje ne. To > j slaba piše.	v
VSAKO SOBOTO K Vsako soboto vabijo na P'
tišče Vrba (in ne pod vrbo,
cujcjo nekateri).	. o . W,
ZAJEMALI SO ZRA^psS* predstavljanjem programa ^ ^0 nekateri prisotni zehali na 0fl Predsednik Janez Janša Je vor zaključil in izrazil up, slušalci le zajemali zrak za brih vprašanj.
( SevmškipaU^,
ZLOM NOGE ROKOMA! GA NAVDUŠENCA - Pr*'L £ tnija privržencev rokome :plS, niške Lisce na polfinalni te m offa v Murski Soboti je na., bodrila svoje moštvo, za)0J za Sevničanc zmagovite** 2e, J tekme navdušenje toliko j na' ; največjo smolo je imel zan®WJ: jač Jurko, bolj znan se^sfj športnemu občinstvu kot u afli, j ker na tekmah v sevnišk1 0|I1''v,£^ sije med zmagovitim "ple*
lih navijačev najprej zvil nog ■. n* pa ob večerji celo zlomu, ^v*.. ral po mavec. Kaj šele b°. ni tekmi polfinala s P°mur. 0 pol i ■ ci, ko vsi pričakujejo na** iiVj dvorano in zanesljivo ztoo i's
Gotovo pa je, da pot do zm	. I
lahka.	•**
1^1
*hka.	r-č'\ |N >
jREČA‘».pr
TANČ-NOST^Tradicim^iiiNjj majski srečelov sevniškm P jev tokrat ob 90-letnici PD inii * ca-Krško, je postregel *.. v£čp'V gradami. Tisti, ki so kupil* 0\t , nih srečk, so se tolažil* . jjPU srečo. Nad to pa se nima , | zevati Sevničan Marko » J’„ota j Jurkovi koči zelo natancp > pn , koliko tehtajo mesnine, k'J	\ j
vsakdo potchtal z roko m ^ 35» tolarjev ugibal, če se * si s K približal dejanski tez* pos .r j prislužil, da bobo dobro of3ji, l njegove. Markoje ligam ■, ja L.) tanko do grama, saj je<)CC'’ jelitjj-1 tajo mesnine 5.160 gram ^ j > pa je pokazala natanko	.

C!%
~~ ——   —.—-	■/
NIKOMUR ne bo škodilo -nekaterih krajih krške občine so Krajan, v svojih nabiralnikih pred s kit	Novo mesto,
dT <SC Vas dovo,imo obvestiti, katf -.ne Preciavanje iz CPF za vse Dre« voz'l--- in želimo, da se SalnVanja ,udeležite-” Včasih je
Šr ,vrvndpisov *e°ristilo vsem. KosL)OBRO-da SENE VIDI-
2g®SSXgi5Ri
^Steseart
IH;
težav-^Hbr° F)0,cgnila za sab<> kup odločili nh eviz!je’ za katero so se ni bilo dnb„menjavi vodstva- Pa ie 5e
ftt*y5SSSS!»5
S?.R3SSiSSi£
cžicah
Br«°kft«wVITE ZA SEB0J! -
čcPvahznuncbovee potrebno p|a:
Vsakcga lasin ?rab° CCSt’kl Jc doletcl ,0rja. Tem! ka rc8ls,rironcga trak-‘oristi izopniii? !?■V Preteklosti trak-
Jfc niso regis,raa'|iak°’da ,rak,orJcv da še nanr#.‘ nra 1 z nJlm Pa 50 seve-
Wv, ?apreJ veselo delali na rvslith in
■Dokaz °
je namreea‘Vah,,r/ktoris,ovza “sfe Bogdan M Pr®.d ^asom predlagal zdaj zavzcm J|aŠl^’ 'St' ^ovek> ki se je
KRATEKteg0V0 ukini,cv-
ZaP>snika nr • 9Min - Potrjevanje ma|nost sneTib" T je veasih for’ z<do zanimivr! e g,č pa ute8nc bit'
ssaas^čass
S5KSKf3®SttS
Snemajo. C c Plšej°. ampak tudi
Že'^SiNMELO-TaobČina
?P°niin mn' .°b4lnski praznik v b||žajočo oh|Z,5k° čet0 pa tudi na
OhCi,fa5izmom se"rPCO Zmagc nad
s^sp^sea
■	2?pi5ecedeMr^a,Pišece-oktet
> Sku ČC' bloški zhn ca Skupina KUD
! nte>cšani7lhor S>ara vas-Bizelj-
i i *bQ Janina cv’.,- ka vas- moški : i Srp^UD iw> kije ob Krki, moški
■	j Cvjc- mešan i mo5ki zbor KD
( zb0rnZbor Rt ,nzbor KD Dobova,
I v^KUd Brež^eBrežice in mcšani
| J ^Čdrig	~~~  -----____
i '^SSSS&HSff-
MM \1 NAŠIH OBČIM ttfrfafe
Za boljšo telesno pripravljenost
Šola zdravega življenja v Nerezinah že sedmo leto - Zdravilna klima in telesna vadba - K udeležbi vabijo zdaj tudi upokojence in njihove svojce iz drugih občin
KRŠKO - Šola zdravega življenja, ki jo je pred 7 leti osnoval krški sindikat, še vedno živi, vendar v spremenjeni obliki. Zdaj Stane Iskra v sodelovanju s Počitniško skupnostjo Krško in turističnim podjetjem Aleja vsako leto pripravlja posebne programe, namenjene najbolj upokojencem. Programje namenjen vsem, ki jim usiha mišična moč ter zmogljivost srca in dihal.
Šola zdravega življenja je bila sprva namenjena otrokom in odraslim s težavami na dihalnem sistemu, vendar je družbeni interes za sofinanciranje te dejavnosti zamrl (z otroki je bilo treba
VIDEM PAPIR: TERJATVE VDELEŽE
KRŠKO - V aprilu je uspel narok za prisilno poravnavo v krškem podjetju Videm papir, saj je velika večina upnikov soglašala s predlagano finančno sanacijo podjetja, Ki jo predlagal prisilni upravitelj Martin Drgan. To bodo izvršili tako, da bodo nekatere terjatve spremenili v lastniške deleže podjetja. Videm v stečaju, ki je lastnik Videm papirja, je umaknil vse ugovore zoper Skladove terjatve do Videm papitja, Sklad za razvoj pa je pristal na to, da polovico svojih terjatev spremeni v trajni kapital podjetja Videm papir. Prisilna poravnava se torej razvija ugodno za podjetje Videm papir, ki bo lahko poslovalo brez bremena izgub iz preteklih let v višini 16,5 milijonov mark.
Tamburica jev
CII	• • • v	v
Sloveniji zevec kot sto let
15. srečanje tamburaških skupin Slovenije
ARTIČE - Po končanem 15. srečanju tamburaških skupin in orkestrov Slovenije, ki je bilo minulo soboto v Artičah, je predsednik strokovne žirije Damir Zajec (član je bil tudi Julije Njikoš iz Hrvaške) ocenil, da se kakovostna raven tamburaške glasbe v Sloveniji dviguje. Na srečanjih ni več tako množične udeležbe, ampak je poudarek bolj na kakovosti.
Tamburica je zelo star instrument v našem prostoru, poznamo ga že dobrih 100 let, letos pa bo tudi 100-let-nica prvega tamburaškega orkestra v Sloveniji. V Sloveniji deluje okrog 40 tamburaških skupin, približno polovica od teh jih redno vadi. V Artičah se je zbrala večina najboljših, pogrešali pa so revijski orkster Akord iz Celja, tamburaški orkester FS Ivan Navratil iz Metlike, ki je lani zelo prijetno presenetil s koncertnimi skladbami, orkester FS Iskra iz Kranja in ptujski tamburaški orkester.
Med osmimi udeleženci letošnjega srečanja (med njimi so bili tokrat prvič tudi Tamburaši iz Dragatuša pod vodstvom Antona Grahka) sodita po Zajčevem mnenju v sam vrh artiški orkester in orkester Mandolina iz Ljubljane. Med manjšimi sestavi je opozoril na tamburaško skupino AFS France Marolt iz Ljubljane, zvezdo stalnico - orkester Bisernica iz Reteč in na tamburaško skupino PD Cirkovce, ki je zelo napredovala. Po končanem srečanju je predsednik žirije dal tamburašem napotke za bodoče delo in jih opozoril na napake, ki jih delajo.
Artičani so v preddverju kulturnega doma pripravili tudi manjšo razstavo, sicer pa poskrbeli, da se je prireditev prelevila tudi v družabno srečanje tamburašev. Posnetek prireditve bo TV Slovenija predvajala v septembru.
B. D. G.
poslati še vzgojiteljico, zdravnico), programi pa so se nekako najbolj “prijeli” med upokojenci.
Dr. Jelka Pleško Gorenc, specialistka medicine dela, ki je v začetku Šoli zdravega življenja veliko pomagala s strokovnimi nasveti, je ugotovila, da
• Sponzor šole je vsa leta Zavarovalnica Triglav. Programi se odvijajo običajno v Nerezinah na otoku Lošinju, kjer je izredno ugodna zdravilna klima, še posebej junija, ko je vse še v cvetju (žajbelj!). Šolo zdravega življenja bodo letos organizirali v treh terminih: od 5. do 15. in od 15. do 25. junija ter od 5. do 15. septembra. Krog udeležencev Šole zdravega življenja bi radi razširili, zalo vabijo k sodelovanju tudi Dolenjce.
se 80 odstotkom udeležencev poveča splošna telesna pripravljenost in zmogljivost pljuč. V času 10-dnevnega oddiha se udeleženci uče dihalnih vaj, hoje in jutranje telovadbe, razgibavajo zakrnele sklepe in mišičje z gim-
Traktoristi oproščeni povračila za uporabo cest
Sejo nadaljujejo 11. maja
BREŽICE - Brežiški svetniki so v torek, 25. aprila, začeli s 5. redno sejo in jo v večernih urah med obravnavo predloga statuta prekinili. Na predlog statuta je bilo namreč vloženih 61 amandmajev, svetniki pa so v torek prišli do 30. člena, zato bodo sejo nadaljevali 11. maja. Župan Jože Avšič je predstavil svoje aktivnosti in aktivnosti občinske uprave v času med dvema sejama, pri čemer se je osredotočil na težave okoli Adrie Caravan in Avtoservisa, saj zadeve še vedno niso urejene.
Svetniki so potrdili Darka Bu-kovinskega za načelnika upravne enote Brežice kot tudi pokroviteljstvo nad praznovanjem 50-letnice gimnazije Brežice in sodelovanje pri 3. sejmu obrti in podjetništva v Brežicah. Strinjali so se s predlogom scenarija svečane akademije ob 50. obletnici zmage nad fašizmom, ki bo 8. maja v Posavskem muzeju v Brežicah. Svetniki so imenovali predstavnika občinskega sveta Miho Škrleca v gradbeni odbor za dograditev osnovne šole Velika Dolina in izgradnjo telovadnice.
Na predlog Slovenske ljudske stranke so svetniki odpravili sklep, ki ga je sprejel izvršni svet skupščine občine Brežice maja lani. Ta je določal višino letnih povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za traktorje, odvisna pa je od moči traktorja. Zaradi tega sklepa narašča število neregistriranih traktorjev, ki jih je po nekaterih ocenah okoli 1.300, registriranili pa 864, prav neregistrirani pa na cestah ogrožajo promet.
I. G.
TEHNOTRADE Rajeo, d.o.o..
Cesta prvih borcev 24 68250 BREŽICE
Tel.: (0608) 61-666, Fax.: (0608) 61-888
Objavljamo prosto delovno mesto
KOMERCIALNEGA DIREKTORJA
Razpisni pogoji:
Kandidat mora razen splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
-	5 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu v komerciali
-	diplomirani ekonomist ali diplomirani komercialist.
Kandidata bomo sprejeli takoj za nedoločen čas.
Pisne prošnje z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi.
nastičnimi vajami, razvijajo sposobnost sproščanja in pomirjanja živčne napetosti, se učijo meditacije v gibanju in se odločajo za druge aktivnosti, na primer za nabiranje zdravilnih zelišč in podobno. Stane Iskra, ki je avtor in vodja programa, opozarja zainteresirane, naj pred prijavo opravijo pregled pri zdravniku. Lansko leto so imeli v eni izmeni tudi po 100 upokojencev, sicer pa je za organizacijo najlažje, če se zbere skupina 30 do 40 ljudi.
B. D. G.
HRANILNICA ZDAJ ENOTA BANKE CELJE
KRŠKO - Včeraj jev krškem začela obratovati tudi poslovalnica Banke Celje, ki je nastala s pripojitvijo Mestne hranilnice Krško. Ta bo doslej nudila popoln bančni servis za občane in zasebnike: vodenje sredstev, odpiranje računov, varčevanje, kreditiranje, plačilni promet s tujino.
NOVA IMENA V OBČINSKEM SVETU
KRŠKO - Ker so nekateri svetniki prevzeli funkcije, ki niso združljive z mestom v občinskem svetu, je ta občinski organ dobil štiri nove svetnike. Namesto Danila Sitega je sedež v svetu dobil Jože Tomažin s Senuš, namesto Vinka Baha Alojz Kerin iz Straže pri Krškem, namesto Tomaža Petana Ivan Rime iz Krškega in namesto Nika Somraka Justina Molan z Rake.
VRATA ODPIRA BREŽIŠKI SEJEM
BREŽICE - V sredo, 10. maja, ob 10. uri bodo v montažnih objektih v obrtni coni ob brežiški obveznici odprli Brežiški sejem obrti in podjetništva. Na sejmu, ki bo odprt do nedelje, 14. maja, bo razstavljajo in prodajalo 132 razstavljalcev iz domače občine in iz vse Slovenije.
TUdi invalidom možnost, da lahko odrastejo
Svetovalni dan Zveze za cerebralno paralizo
KRŠKO - Sonček je Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, ki združuje 14 regijskih društev, Društvo za pomoč po nezgodnih poškodbah možgan Vita in dobrodelno fondacijo Društvo Sonček. Posavje je eno redkih okolij, kjer osebe s cerebralno paralizo oz. s kombiniranimi motnjami, njihove družine in strokovni delavci niso povezani v društvo, zato sta se Zveza in krški Center za socialno delo odločila pripraviti svetovalni dan v Krškem.
Svetovalni dan bo v torek, 9. maja, in se bo začel ob 10. uri z okroglo mizo “Odrasel sem - ali mi boste to omogočili?” v zeleni dvorani Hotela Sremič. Na njej bodo spregovorili o zagotavljanju pogojev za odraščanje te vrste invalidov ter podali oceno stanja in možnosti v Posavju. Od 14. do 16. ure bo istem hotelu osebno svetovanje staršem, odraslim osebam s cerebralno paralizo in drugimi oblikami invalidnosti, na katerem bodo sodelovali sodelavci Zveze in Centra za socialno delo, Anka Osterman z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in mag. Janez Drobnič z Zavoda za zaposlovanje.
Od 16. do 17. ure bo na Radiu Posavje - Studio Brežice kontaktna radijska oddaja na to temo z odprtim telefonom (vprašanja zbirajo že ves teden pred oddajo na tel. (0608)62-402 ali 62-204). Ob 18. uri bo v Kulturnem domu Krško še kulturni večer, na katerem se bodo predstavili otroci OŠ dr. Mihajlo Rostohar iz Krškega, OŠ Brežice, OŠ Ane Gale iz Sevnice, VDC Krško, INDE-VDC Sevnica ter lutkovna skupina centra Sonček iz Maribora s predstavo “Veveriček posebne sorte”.
B. D. G.
GASILCI OKREPILI SILE - Minuli petek je 138 mladih gasilcev iz občine Brežice zaključilo štirimesečno usposabljanje za nižjega gasilskega častnika. Možnost za okrepitev gasilskih trst z mladimi usposobljenimi kadri je izkoristilo 70 odst. društev v občini. Njihovi člani so štiri mesece obiskovali strokovni seminar, in sicer vsako soboto dopoldne ter vsako nedeljo popoldne. Na fotografiji je devet novih nižjih častnikov, s katerimi se je okrepilo GD Kapele. (Foto: B. D. G.)
Turistični podmladek
Dan šole Jožeta Goijupa iz Kostanjevice
Boljši turistični jutri
KOSTANJEVICA - Da je kosta-njeviška osnovna šola ena izmed najlepših pri nas, lahko pove že bežen pogled: veliko število zbranih umetnin priznanih svetovnih umetnikov, ki so v šolski galeriji na hodnikih starega dela šole, razstava skulptur, eden največjih mozaikov v državi na južnem delu šole, umetnina pa je že sam vhod v šolo, delo Toneta Kralja. Šolo obiskuje okoli 270 učencev, vsako leto v aprilu pa praznuje svoj praznik v spomin na kostanjeviškega umetnika Jožeta Gorjupa.
Letošnje praznovanje so polepšali še učenci turističnega podmladka, saj so na republiškem tekmovanju Turistične zveze Slovenije zasedli odlično tretje mesto. Mojca Abram, Simona Baznik, Mateja Bizjak, Maja Colarič, Kristina Jordan, Petra Kuhar, Barbara Luštek, Hermina Pezdirc, Saša Sintič, Lea Unetič, Eva Žibert, Žiga Gliha, Grega Jordan, Matjaž Požgaj in Damjan Sintič so geslo tekmovanja Turizmu pomaga lastna glava vzeli zares in skupaj z mentorji Katarino Zahrastnik, Melito Skušek in Matejem Suhačem izdelali projekt, ki so ga predstavili tudi domačinom. Pri od-• krivanju zanimivosti mesta in možnostih razvoja v dolenjskih Benetkah pa so sodelovali vsi učenci: razstavo Kako skrivnostna si, moja Kostanjevica, je prejšnjo sredo v Galeriji Božidar Jakac odprl mag. Jurij Smer-delj, pomočnik direktorja zavoda za šolstvo RS in predsednik komisije za vzgojo in izobraževanje pri Turistični zvezi Slovenije, predstavil pa se je tudi dolenjski kvintet trobil.
T. G.
ODPRLI SO LEKARNO NA VIDMU
KRŠKO - Včeraj dopoldne je magistra farmacije Alenka Koritnik Dular na Vidmu odprla lekarno, ki so jo prebivalci krške občine na levem bregu reke Save že težko pričakovali.
Pomoč potrebuje vse več mladih
Mednarodna humanitarna pomoč je zelo dobrodošla tudi pri reševanju socialno ogroženih družin - Aktivisti prepoznavajo primere, delijo pomoč in pomagajo pri oskrbi
BREŽICE - Vsebina dela organizacije Rdečega križa se spreminja in je odraz časa. “Zdaj vse več (judi potrebuje materialno pomoč, ki jo je k sreči ravno pravi trenutek obogatila mednarodna skupnost, ki dovo(juje, da 10 odstotkov pomoči za begunce razdelimo domačim socialno ogroženim družinam,” pravi Mira Davidovič iz brežiškega RK.
Pomoči sicer ni toliko, da bi jo lahko delili vsak mesec, vendar pa kljub temu družine z več otroki, ostareli in zdravstveno prizadeti občani zdaj lahko poleg rabljenih oblačil in obutve (to je bila običajna pomoč pred leti) dobijo tudi pakete s hrano ter novimi higienskimi potrebščinami, odejami in obutvijo.
Razdeljevanje pomoči in prepozna-vanje pomoči potrebnih občanov je v veliki meri odvisno od zagnanosti ljudi v krajevnih organizacijah Rdečega križa, še posebej od vodilnega človeka, ki ga je včasih težko dobiti. Lani so aktivisti RK v 19 krajevnih skupnostih (le v dveh od teh krajevna organizacija ne dela) razdelili 413 paketov pomoči ogroženim domačim družinam, kar znaša, če vzamemo najnižje cene, 5,4 milijona tolarjev.
Aktivisti pri prepoznavanju pomoči potrebnih občanov upoštevajo osnovne kriterije Centra za socialno delo in izpolnijo poseben obrazec, na osnovi katerega potem primerjajo
stanje v posameznih družinah. Na nekatere primere opozori Center za socialno delo ali tudi patronažna služba. “V zadnjih letih ni toliko razlike v številu družin, ki prejemajo pomoč, kot v njihovi strukturi. Predvsem med ogroženimi prihaja v os-
Mira Davidovič
predje nova kategorija - mlade družine. Mladi so končali šolo, si ustvarili družino, imajo otroke, a so ostali brez službe v breme staršev ali pa, če so šli na svoje, zdaj ne morejo živeti.
* Organizacija RK poleg tega še vzpodbuja krvodajalce k darovanju krvi, skrbi za zdravstveno vzgojo v šolah, strokovno usposablja sredtye-šolce iz prve pomoči in vodi poizvedovalno dejavnost, še posebej po vojni v Hrvaški in Bosni. Od 526 hrvaških beguncev sta v brežiški občini zdaj ostali le še dve družini, medtem ko je tam še vedno 84 beguncev iz Bosne. Tem podaljšujejo status, delijo denarno pomoč (1200 tolarjev na mesec) itd. Občinska organizacija pripravlja tudi vsakoletna srečanja ostarelih občanov po krajevnih skupnostih. In še to, njen edini vir prihodka prihaja od usposabljanja za prvo pomoč za voznike motornih vozil. Zdaj upajo, da bodo podobno usposabljanje prevzeli tudi za potrebe civilne zaščite.
Pn ostalih kategorijah (ostareli, bol-ni)je potrebna bolj pomoč v oskrbi ” razlaga Davidovičeva.
B. D. G.
Znani dobitniki Župančičevih priznanj za 1994
Plakete občine Čmoipelj ne bodo podelili
ČRNOMELJ - Ob letošnjem jurjevanju bodo podelili tudi Župančičevo plaketo in priznanja, medtem ko plakete občine Črnomelj za leto 1994, ki je najvišje občinsko priznanje za izjemne dosežke, ne bodo podelili. Prispele predloge bodo upoštevali ob ponovnem razpisu za plaketo ob koncu leta.
Župančičevo plaketo za leto 1994 bodo na predlog ZKO podelili akademskemu kipatju Jožetu Vrščaju iz Črnomlja, avtoiju številnih malih plastik, spomenikov in slik. Vrščaj je za svoje male plastike, še posebej za skulpture iz pleksi stekla, doma in v tujini prejel že več priznanj in nagrad. Večkrat je razstavljal, v zadnjem času pa si prizadeva za povezovanje belokranjskih likovnikov v društvo Artoteka, katerega predsednik je.
Župančičeva priznanja bodo podelili dvema posameznikoma in eni skupini. Učiteljica razrednega pouka na OŠ Mirana Jarca v Črnomlju Bernarda Starešinič ga bo prejela za večletno uspešno vodenje otroške folklorne skupine na tej šoli, ki je ena najboljših v Sloveniji, in za vodenje otroškega raziskovanja ljudskega izročila. Priznanje bodo podelili tudi Bogomiri Kure, profesorici na Srednji šoli v Črnomlju, ki je v 24 letih službovanja na šoli postavila na oder 9 gledaliških del. V Kul-tumo-umetniškem društvu Jasa, ki ga vodi, so začeli svojo umetniško pot tudi dijaki, ki so danes uspešni kulturniki. Glasbenemu ansamblu HOP - Cefizelj iz KUD HIP HOP Črnomelj, ki razveseljuje najmlajše in njihove starše v občini_ in po Sloveniji, bodo podelili Župančičevo priznanje za plodno in ustvarjalno delo, prvo tovrstno v občini in v Beli krajini.
V
Sest profesorjev, pet desetletij
V Dolenjskem muzeju odprli razstavo v počastitev 50-letnice delovanja Akademije za likovne umetnosti v Ljubljani - Dela šesterice profesorjev grafike
NOVO MESTO - Dolenjski metropoli je kot vse bolj uveljavljenemu in pomembnemu središču slovenske grafike pripadla čast, da z likovno razstavo počasti 50-letnico delovanja Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Razstavo so pripravili v okviru 3. Bienala slovenske grafike Otočec-Novo mesto v Dolenjskem muzeju, odprli pa sojo na predvečer praznika dneva upora proti okupatorju. Predstavljena so dela šestih nekdanjih in sedanjih profesorjev grafike na ALU: Božidarja Jakca, Rika Debenjaka, Bogdana Borčiča, Zvesta Apollonia, Branka Suhyja in Lojzeta Logarja. Da je Novo mesto pravi kraj za tako razstavo, govori tudi dejstvo, daje bil med ustanovitelji in prvi rektor Akademije naš rojak Božidar Jakac, njen sedanji profesor, ob tem pa še pobudnik in predsednik Slovenskega grafičnega bienala pa je prav tako Novomeščan, Branko Suhy.
Suhy je s kritično zastavljenim nagovorom začel slovesnost ob otvoritvi razstave. Ponovno je opozoril na pomen bienala slovenske grafike, s katerim se Novo mesto vpisuje v slovenski kulturni prostor, in na težave, s katerimi se srečuje, predvsem zaradi delovanja bienalu nenaklonjenih posameznikov. S 3. bienalom, katerega sestavni del je tudi ta razstava, je Dolenjski muzej postavil najkvalitetnejšo razstavo v vsej svoji zgodovini. Ker je po zaslugi bienala nastala že tudi lepa zbirka grafik, bi bilo
prav, da bi v muzeju uresničili zamisel o urejenem prostoru za arhiv grafik.
Višja kustodinja Umetnostne galerije v Mariboru Meta Gabršek Prosenc je predstavila razstavo in orisala pomen na nji predstavljenih likovnikov, ki so v petdesetih letih delovanja Akademije kot pedagogi in ustvarjalci prenašali svoje bogate izkušnje na mlajše rodove ter postavili temelje slovenski grafiki, ki je glas o našem narodu ponesla v svet. V šesterici profesorjev, katerih dela na
BIENALNA RAZSTA VA - Z razstavo Profesorji grafike se je v Dolenjskem muzeju zaključila vrsta prireditev v sklopu 3. bienala slovenske grafike, ki pomeni kakovostni vrh v razstavni zgodovini Dolenjskega muzeja, kot sta ocenila predsednik Bienala Branko Suhy (desno) in akademik Ciril Zlobec (na sredi), direktor muzeja Zdenko Picelj (levo) pa se s tem seveda strinja. (Foto: MiM)
NOVA RAZSTAVA V GALERIJI HAMER
SLOVENSKA VAS - V Galeriji Hamer v Slovenski vasi pri Mokricah bo od danes od 18. ure odprta razstava “Utrinki gotskega stenskega slikarstva”, ki sojo pripravili skupaj z Restavratorskim centrom R Slovenije in akademskim slikatjem Ivanom Bogovčičem, priznanim restavratorjem, ki izhaja iz teh krajev. Otvoritev bosta z glasbenim nastopom popestrila brat Bernard Rajbar, cistercijan, in Marko Okorn.
V skladu s sklepom sveta zavoda
Srednja tekstilna šola Sevnica
objavlja javni razpis za oddajo del:
čiščenje šolske zgradbe
1.	Naročnik: Srednja tekstilna šola Sevnica
2.	Predmet razpisa: čiščenje šolske zgradbe
3.	Razpisna dokumentacija oziroma vse informacije v zvezi s pogoji, oddajo in vrednostjo razpisanih del so na razpolago v ravnateljstvu zavoda, in sicer v času od 15.5. do 19.5.1995, od 8. do 11. ure.
Možen je tudi ogled zgradbe in prostorov.
4.	Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika:
Prednost imajo ponudniki, ki nudijo kvalitetne usluge ob ugodni ceni del, ki imajo boljše reference in ki nudijo naročniku morebitne druge ugodnosti.
5.	Oddaja ponudb:
Rok za oddajo ponudb je 26.5.1995 do 10. ure.
6.	O izbiri bodo ponudniki pisno obveščeni v roku 30 dni po izteku razpisa.
Poznajo vsa Poljanska dolina
ZKO Črnomelj je izdala knjigo Mete Štaudohar Spomini poljanske babice -Slovesna predstavitev knjižnega prvenca v Predgradu na avtoričin 81. rojstni dan
PREDGRAD - V soboto, 29. aprila, zvečer je bila dvorana tukajšnjega Kulturnega doma premajhna za vse Poljance, ki so prišli na kulturni večer, posvečen “njihovi” babici Meti Štaudohar. Prav na ta dan je praznovala 81. rojstni dan, ob tej priložnosti pa je slovesno spravila na svet še enega “otroka” - knjižni prvenec Spomini poljanske babice. Jubilej in izid knjige so Predgrajci pospremili s kulturnim programom, v katerem so nastopili domači godbeniki in ženski pevski zbor ter tamburaši iz Sodevcev. O knjigi, ki jo je izdala črnomaljska ZKO, in njeni avtorici je spregovorila dr. Marija Makarovič, izbrane odlomke je prebrala Katarina Špehar, nekaj besed pa sta povedala tudi predsednik črnomaljske ZKO Mirko Čadonič in tajnica Ksenija Khalil, kije še |>osebej zaslužna za izid.
vojno in po nji znajti, kakor jc mogla, da jc lahko opravljala svoj poklic in pomagala pri lažjih in težjih porodih. Ko jc obiskovala porodnice, jc videla in slišala marsikaj zanimivega, spoznala je stare običaje, ki so zdaj že izginili.
V knjigi je zbranih 50 kratkih resničnih zgodb, ki jih je Štaudohar-jeva doživela, ko je kot terenska babica v Poljanski dolini od leta 1941 do 1970 pomagala na svet 1734 otrokom, posredovala ljudem higiensko in zdravstveno omiko ter pomagala tudi v drugih primerih, ko ni bilo pri roki zdravnika, ukrepati pa je bilo treba. “Službovati sem začela v strašnih časih druge svetovne vojne,” je povedala avtorica. “Ker so bile družine razkropljene, žene same z družino, možje v internaciji, vojski ali kje drugje, je bilo porodov bolj malo, bilo pa je veliko raznih nesreč, največ je bilo otrok, ranjenih v igri z orožjem. Bila sem edini zdravstveni delavec v celi Poljanski dolini, a brez sanitetnega materiala. Ni bilo ne vate ne
povojev.” Higienske in socialne razmere v Poljanski dolini so bile sploh slabe in babica Meta seje morala med
SODIH A VK1 IN PRIJA TE LUCI -Meta Štaudohar (levo) v pogovoru z etnologinjo dr. Marijo Makarovič.
A ni se borila le z revščino, pri pro-svetljcvanju ljudi seje morala spopadati tudi s trdo ukoreninjenimi predsodki, s praznoverjem in z odporom zoper uvajanje sodobne nege nosečnic, porodnic in novorojenčkov. “Današnje mamice bi se zgrozile, če bi morale povijati svoje dojenčke v take cunje, kot sojih imele na voljo porodnice med vojno in prva leta po nji. Perila in oblek je bilo malo, plenice smo krpali iz spranih starih cunj. Srečna sem, da mi kljub slabim razmeram ni nobena porodnica umrla,” je med drugim povedala Štaudoharje-va, ko je obudila spomine na svoje delo in stare čase. Oboje je zdaj zapisano in shranjeno v knjigi sedanjim in bodočim rodovom v vednost, kakšno je bilo nekdaj življenje v Poljanski dolini in v kakšnih razmerah so se rojevali njihovi dedki in babice.
M. MARKELJ
razstavi predstavljajo nekakšen koncentrat naboljšega, kar premore slovenska grafika, stoji časovno na prvem mestu Božidar Jakac kot pobudnik, ustanovitelj in prvi rektor Akademije ter oddelka za grafiko, sledi mu Riko Debenjak, kije z novimi spodbudami začel vzpostavljati to, kar svet pozna kot ljubljansko grafično šolo, pa Bogdan Borčič, ki je do skrajnosti napel možnosti kontrastov svetlih in temnih površin, in Zvest Apollonio, začetnik sitotiska v slovenski grafiki, ter najmlajša Suhy in Logar. Prosen-čeva je na koncu posebej poudarila izreden pomen novomeškega bienala za razvoj slovenske grafike.
Po pozdravnem nagovoru novomeškega podžupana Lojzeta Zupančiča in dekana ALU Franca Kokalja se je razgovoril akademik Ciril Zlobec, ki je z izbranimi, nikjer zapisanimi besedami spregovoril o sovpadanju organiziranosti slovenske likovne umetnosti in osvoboditve. Z obema dejanjema je slovenski narod potrdil svojo nacionalno in kulturno zrelost, ki jo sodoben narod mora imeti in ki jo pomagajo poglabljati, širiti in predvsem ohranjati takšne kulturne ustanove, kot je letošnja jubilantka Akademija za likovne umentosti. Zlobec se je dlje časa zadržal pri osebnosti in delu Božidaija Jakca, potem pa označil novomeški bienale kot “stvar neprecenljive vrednosti”, kot kulturno jedro, ki žarči, četudi morda ne takoj tako opazno v okolje. “Vsem, ki odločate o usodi bienala za konec patetično polagam na srce: Ne izgubljajte tega, kar imate, ampak bogatite, kajti to, kar je doslej nastalo, jc dediščina, in dediščina ni samo bogastvo, ki ga sprejmemo, ampak tudi obveznost, da jo obogateno izročimo svojim naslednikom,” je zaključil svoj govor Zlobec ter odprl razstavo.
Glavni mecen razstave Profesorji grafike 1945-1995, ki bo odprta do 28. maja, je Tovarna zdravil Krka, podpornika pa sta Revoz in Tiskarna Mladinska knjiga.
LETNI KONCERTMPZ VLASTE TA VČAR - Šentjernej z okolico ima bog& zgodovino petja, ki se je in se še krepi predvsem ljubiteljsko in iz ljubezni d°Pe'n I® Mešani pevski zbor Vlaste Tavčar, ki nastopa že 16 let, v tej zasedbi in pod; stvom Milana Pavliča pa 4 leta, je v petek, 28. aprila, v šentjemejski osnovni n, pripravil letni koncert, ki va ie navezoval Janez Rmtknvir Nastopili so OtO
>rh
tiei
pripravil letni koncert, ki ga je povezoval Janez Bratkovič. Nastopi Vinogradniški oktet, Margareta Lešnik in Rok Mencin, plesalci Plesnega cen Dolenjske in plesna skupina Harlekin iz Kostanjevice. (Foto: T. Gazvoda)
M. MARKELJ
• Poznam slovenske poslance. Za narod gorijo, kultura in znanost in kmetijstvo so jim pa eno in isto. Daljni spomini na nesrečno mladost. (F. Rudolf)
Cerkveni zbori v Semiču
Letošnjega že 22. srečanja seje udeležilo 13 cerkvenih pevskih zborov iz župnij belokranjske dekanije
SEMIČ - V lepem nedeljskem dopoldnevu in v izredno akustični semiški cerkvi je nastopilo 13 cerkvenih pevskih zborov iz župnij belokranjske dekanije: Pota do ljudi, Zgodnja danica, Lepa si, Marija, Otrok sem tvoj... To je le nekaj li-turgističnih pesmi znanih slovenskih in tujih skladateljev novejše in starejše dobe, kot so Rafko Zafošnik, Jože Trošt, Franc Kimovec ali pa Schopf, Schubert in drugi.
Semiški župnik Janko Štampo-har, organizator 22. tradicionalnega srečanja, je poudaril pomen ohranjanja tradicij cerkvenega zborovskega petja pa tudi srečanja prijateljev belokranjskih župnij. Letos so poleg moških in mešanih pevskih zborov nastopili tudi otroški in mladinski, tako je bila starost pevcev od nadobudnih 5 do izkušenih 86 let! Letos so bile na sporedu predvsem pesmi velikonočnih obredov.
Semičani so nastopili z moškim in mešanim pevskim zborom, slednjega vodi Alojz Šuštarič, glasove v moškem zboru pa kroji voditeljica Agata Judnič. Izpostavila je samo kvaliteto nastopov in srečanje
kot vrhunec prizadevanj pevce'
zborovodij po farah skozi vse le* • Zdi se ji, da pri sodelovanju v ce kvenih zborih ne gre samo za n**’" tiv vere, ampak tudi za ljubezen značilne cerkvene glasbe in pr,sPr vek k ohranjanju ljudskega petja*" kulturne dediščine za bodočno • Črnomaljski kaplan Franc KluPč je pohvalil izvajalce iz Črnomlja, naj bi se po njegovih besedah tu najaktivneje ukvarjali s cerkve glasbo, saj imajo organizirano* obraževanje, ki zajema delo Z n J mlajšimi, orglarski tečaj, iz°n* ževanje zborovodij in drugo, njihovi strani je tudi več kot • letna tradicija omenjenega izP“ polnjevanja, za katero gredo z luge nekdanjemu in dolgoletne črnomaljskemu župniku Fran
Urbaniji. Pohvalil je vse soj ^
joče, posebno njihovo voljo in p' stovoljnost, s katerima pevski c kveni zbori v belokranjski dekan ji dosegajo zavidljivo raven, P0*" bna srečanja pa, kot je dejal’ P tekajo še v Vipavski dolini in v niški dekaniji.
ŽARE ŽBOGAR
EDINO PRAVO DODATNO
PROSTOVOLJNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
A JE KAJ TRDEN MOST?
Mostje čvrst. Saj je grajen z. izkušnjo, znanjem in zanesljivostjo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Prostovoljno pokojninsko zavarovanje je pri nas novost, ki jo v deželah „. Evrope poznajo žč dolgo. Tudi po upokojitvi zagotavlja ohranitev enake življenjske ravni kol v času zaposlitve. Skrb za svojo starost lahko prenesete na zavarovanje, ki ga z ugodnimi in preverjenimi pogoji zagotavlja moder in skrben gospodar.
POT V VARNO IN BOGATEJŠO JESEN
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 15, tel. 061 13-24-
CHLJE, Gregorčičeva ulica 5a, tel. 06.3 25-531 KOPER, Pristaniška ulica 12, tel. 066 .37-95.3
KRANJ, Stara cesta II. tel. 064 215-162 MARIBOR, Sodna ulica 15, tel. 062 22.3-421 MURSKA SOBOTA. Kocljeva I2d, tel. 069 32-550 NOVO MESTO, Prešernov trg 6, tel. 068 .321-412 NOVA GORICA, Kidričeva 13, tel. 065 28-080 RAVNI! NA KOROŠKEM, Oh Suhi I Ih, tel. 0602 2.3-921 JESENICE, Cesta Maršala Tita 73, tel. 0fr4 82-6)65 VELENJE, Prešernova 7, tel. 063 855-351 TRBOVLJE, Sallaumines 2, tel. 06)01 22-476
rji\Va
zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije SKLAD DODATNEGA ZAVAROVANJA
ho.
h
tosl
N
iriinp
lenje o loč
istih,
n, in
tlkol:
*koi
om;
*drav
tlneg 'Sim i še i
°yal(
foinis
Ljul
ivice,
'avilj
“'im
Mjei
T,
mi p lr°gr; *>t S’ Pnos sp«. Ni
K
Jo C
‘red
•400
tikU;
ijatt
Pod,
Niz
fjo.k
Se
K
D,
linr
sar
i*tb|j
lr°gr;
ttosi
S*
&s
No 1
embr
H
,San
Nisi
i!
k c
'Pra % . »n
K
s
S
;>
N
%
"de
S
K
8
Št, 18 (2386), 4. in a j a

DOLENJSKI LIST
o
[ )
L
	> 1
i t?	L 1
O
!lV° »»-‘sto, 4. maja 1995
Samomor naj ne bo več značilnost Slovencev
Število samomorov na Slovenskem
11 ^
entr> mu. 2	^	700 samomori letno v samem evropskem
:ient nami so k Madžarska, Litva, Latvija in Estonija. Koeji-^ TO ip om.°.rov m 100.000 prebivalcev je pri nas nad 30. Samo ki je “^ samomor že okoli 100 ljudi, zato je tak način smrti, zaskrbljujoč ^ °Ven^ vzrok smrti šele na 7. mestu, močno
naPrav'j° moški - kar jetije s samnmC m°Ških kot žcnsk konča živ'
?l°čeni in nv^0^' Najvišj' koeficient imamih, kj so 0Vc i moški, velik je odstotek
«,ia tistih rm°r.naPravili v 0Pitcm stan-'ikoholom V‘SUV z*vUenju imeli težave z ako pogost S?JC sam°morilnost med nami °m na8BleH?fV,Je bll° med 2ain 22. apri-:?ravstvonosvPtna pobudo ministrstva za ilnega proeramaOVanje 0 forniulatiji nacion-! Aveniji Snni M zmanišanje samomorov 1 k WHq ' mmistrstva pa so sodelova-
°ValeczamemiZa S!ovcnije’ evropski sve-Zdravje' Predstayniki več Liubljani ter Jtk0vnjaki Psihiatrične klinike IVice> VelikeBri1?6 s.trokovnjaki >z Švedske,
<avili lastne ii/.lje ln Finske.ki “ pred-
1 PmgS°Piimaj0 države 2 nacionaln-(nosti mprt i/ .~ka’ koeficient samomc
ijo iz strokovnih krogov psihiatrije in medicine navzven, tako v okviru Centra za mentalno zdravje potekajo razna predavanja za zdravnike, pedagoške delavce, policiste, osebje zaporov. Koeficient samomorilnosti je pri Slovencih v zadnjih 23-ih letih naraščal, v zadnjih desetih letih je sicer opazen upad, kljub temu pa je po najnovejših dognanjih narašča ševilo samomorov med nezaposlenimi in med ljudmi med 19. in 24. leti starosti.
Začeti pri najmlajših
Program bo natančno določil rizične skupine, zajemal bo izobraževanje širše popu-
lacije in strokovnjakov, ki se s tem ukvarjajo. Prav gotovo so pomembnejše rizične skupine ljudi, ki uživajo alkohol, droge, tisti, ki so spolno zlorabljeni, ki v družini doživljajo nasilja. Tudi šolski neuspeh, nezaposlenost in prestopništvo so lahko razlogi, zaradi katerih človek pomisli na najhujše - na smrt. Kar 30 odstotkov vseh moških, ki so naredili samomor, je bilo opitih ali so imeli težave zaradi alkohola. Alkohol negativno vpliva na družino, iz katerih prihajajo otroci s težavami, ki jih nekateri ne uspejo rešiti sami. Zato je pomemben podatek o porabi alkohola, kar pa je zaradi velike liberalnosti Slovenije s proizvodnjo in porabo alkohola pravzaprav nemogoče določiti.
Ne le poraba alkohola, ampak tudi drugi rizični dejavniki kažejo, da bo potrebno spremeniti odnos in vrednote, to pa bo mogoče z vzgojo od najmlajših dalje. Človek naj ne bi več razmišljal destruktivno, temveč le konstruktivno, tako da ne bi iskal izhoda v samo-
moški ženske
1993 1992 1991 1990 1989
0 1985 do 1989 0 1980 do 1984
Spe
*e 10 samomorov na
?!in dra,?n;!lnlaza
samomo-jo zara-samo-
[400. sri samomor - teh je letno okc,;
!IU.Zu">dim;aožiSn;ii!Lbip08!st.0
NA SENČNI STRANI ŽIVLJENJA
Anjin čas brez pravljic
Sedi na robu kuhinjskega pulta majcena in čisto malo sključena deklica z drobcenimi ročicami in nožicami. Videti je kot majhna nasmejana človeška vrtavka z radovednim in nagajivim pogledom
nnd nrinrtimi vpknmi ]/mlcp d nntivnp teniški Innnr in on r nprtntem-
moru, ampak bi videl druge rešitve. Naš pro-	programa bi dosegle vsakega Slovenca. Tako
gram bi bil namenjen trem skupinam ljudi:	bomo lahko naredili korak naprej in zapusti-
rizičnim skupinam, to je ljudem, ki so že li tragični vrh svetovne samomorilnosti, ki poskušali narediti samomor ali vidijo izhod v ga zasedamo, takšni obliki in ljudem v stiski, širši javnosti
in strokovnjakom. Aktivnosti nacionalnega	TANJA GAZVODA

nua v posKocno smmjo, zaceolja in potem zapoje: n si moj ujsati sam *	*" 'T™ien poskušato sonček”. Vpravljici s srečnim koncem bi v tem trenutku Anjo prijela
^ročju^m"101'1110-1. ^vica ima na za r°člcl ntmnica, pritekel bi očka, prišel bi še brat Tadej in družinica
bi SKim zaplmla■
Doc dr nCevanJe Samomorov	Anja, štiri leta ima, je zdaj še bolna. Po-	Toda vsakič, ko je minila najhujša bolečina
'n naci0n | 3 ^rad> klinična psihologin-	tem ko se J' |c ob koncu *anskega oktobra	in slabost, je Anja zaživela z novo močjo.
a|na konrH;„„.—•_	® hudo poslabšalo zdravje, deklica preživi v
Brez natančne diagnoze
Dekličini starši niso izvedeli za natančno
, ‘^vinarski konferenci v
K >mu nivlS'0VCniiiic b'l« kljub kon-
^sc s tovrstnim 3
v Leuvnu ui^aiu v ottuvt utici o. iivivaiiuai v
tem času je le malo manjkalo, da ni umrla.
io že 20 let. Prvi =
!
>sk„.:msamomorilcev,kisoenaod S
U.

SC Prcvcntivne dejavnosti šir-! *. • ■ ■
Anjina družina

diagnozo hčerkine bolezni. Videti je, kot da niti medicinski strokovnjaki niso natančno prepričani, s kakšno boleznijo imajo opraviti pri tem otroku. Anja ima težave z ledvicami, očmi in občasno z dihanjem. Vse kaže, da se tudi kosti ne razvijajo in ne obnašajo, kot bi bilo treba; deklica ima tudi obojestranski izpah kolkov. Tisti dan, ko smo se pozno zvečer srečali z njo, je krvavela iz ustnic, ki so jih načeli neposlušni otrokovi zobčki. So mnogi primeri, da si majhne deklice in fantki poškodujejo ustnico, toda Anja se vsaj v teh dneh ne bi smela raniti. Ker prejema zdravilo proti škodljivemu strjevanju krvi, seji rana namreč noče in noče prekriti z odrešilno skorjico strjene krvi.
Da bi Anji dali zdravje, s katerim se je narava izkazala bolj mačehovsko, ji zdravniki predpisujejo številna zdravila. Najbrž je v štirih letih življenja zaužila že toliko zdravilnih kemikalij, kot jih mnogi ljudje ne bodo v celem življenju. Anja je že veliko noči prespala, prečula ali preživela omotična na posteljah ljubljanskih bolnišnic in Univerzitetnega kliničnega centra. Če bi v takih razmerah kdo preveč verjel v življenje po življenju, bi Anji preprosto pustil, dajo bolečina, pomešana z globoko omotico, zaziblje v večni sen. Toda taka bolečina ne zmaga. Anja se zmeraj znova nasmehne v svetlo bolniško sobo, v kateri stoji skrbna mamica ali skrbni očka. Znova živahno deklico si posadijo v naročje in mala človeška biba prepričano izjavi: “Moja mami je zlata.” Včasih ob takih priložnostih deklico spomnijo tudi na njene “resne” pogovore, ki jih je doslej imela na svojih brezkončnih romanjih skozi zdravniške ordinacije in sobe bolnišnic. Takrat Anja reče, kakor najbrž ne bi znal povedati prav vsak popolnoma zdrav človeček njenih let: “Pravijo mi Pikica. Pravijo mi 'Einstein’.”
Dolenjka pomaga mamici na bolniški
Marija Tomašič, Anjina mama, je kuharica. Dela, če v službi ni odsotna zaradi hčerkine bolezni, v novomeškem podjetju Dolenjka, in sicer v Marketu na Ljubljanski cesti v Bršljinu. Franc, Anjin oče, je po poklicu strojnik gradbene mehanizacije. Nobena od teh podrobnosti iz življenja dekličinih staršev ne pomeni srečne okoliščine v Anjini neveseli zgodbi. Kuharice v Sloveniji žal ne zaslužijo veliko in tako se tudi Marija še zdaleč ne koplje v denarju. Franc, zaposlen v podjetju AS Trafo, ki je nastalo po propadu Iskre na Cikavi pri Novem mestu, tudi nima razkošne plače. Da bi družinskemu proračunu zagotovil dodatna sredstva, se je prisiljen pehati za zaslužkom malodane cele dneve.
Marija pravi, da ji je težko, ker je ona toliko doma in ker ni v službi. Toda Dolenjka razume njeno težavo in ji pomaga. V podjetju so ji priskočili na pomoč z denarjem, ne gledajo je grdo, ko gre na bolniško, da lahko skrbi za hčerko. “Morava se zahvali-
ti,” pravita Marija in Franc, “tudi če ne bi dali denarja, bi nama veliko pomenilo, da so iz Dolenjke vprašali, če kaj potrebujeva.”
Marija, ki je tako hvaležna sodelavcem v Marketu in vodstvu podjetja, se zaveda, da so take človekoljubne poteze le rešitev za nekaj časa. “Če je kdo, ki ve za kakšno trajno rešitev, naj pomaga,” si želi Marija.
Potrpljenje, ki ni naprodaj
Anjina mamica je dozdaj sicer že slišala več nasvetov, kako naj reši težavo, ki jo ima kot zaposlena mati bolnega otroka. Doslej sta Marija in Franc že potrkala na stotera vrata in se pogovarjala z mnogimi uglednimi in vplivnimi zdravniki. Bila sta že tudi pri ministru za zdravstvo in v Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Vsi od zdravnikov do pravnikov in ministra se strinjajo, da bi bilo potrebno nekaj ukreniti. Toda ne vedo, kaj. Vse kaže, da ni zakona, po katerem bi Tomašičevim država pomagala z denarjem, tako da bi lahko Marija pustila službo in se posvetila bolni Anji. Škoda, da se zadeva ne da rešiti tako, in škoda, da mora živeti Anjina mama iz tedna v teden v strahu, ali bo sploh še dobila bolniško. “Ne želim bremeniti podjetja,” kratko reče Marija.
Anja, ki se v zadnjem času zaradi bolezni ne sme opreti na noge, čeprav bi se rada tako kot drugi otroci celo vozila s kolesom, potrebuje nekoga malodane 24 ur na dan. Mama, ki je ob deklici največkrat, da zdravilo ali skuha prežganko in, ker prežganka noče v Anjina usta, skuha še polento. Speče jajček, a ker Anjina dnevna doza običajne hrane ne dosega rumenjaka in beljaka, skuša razvozlati, s čim naj sploh poteši punčkino željo “jaz bi jedla.” Mama, ki zato mora biti Anji blizu zmeraj, mora včasih tudi ugotoviti, ali bo dekličinemu težkemu dihanju kos sama ali bo potrebna pot do zdravnika. Tudi že omenjena nekako neustavljiva kri na Anjinih ustnicah zahteva stalno mamino roko in res brezmejno potrpljenje. Vsega naštetega, kar potrebuje Anja, ne moreš kupiti prav z nobenim denarjem, ki bi ga odštel ■ •'ruhinji na oglas.
Mogoče so na svetu ljudje, ki bi rekli: “Kaj pa moremo, oddajmo bolnega otroka v zavod za take ljudi.” Tomašičevi gledajo na te reči drugače. Vedo, da Anja hoče živeti, zato hočejo živeti s težko bolno Anjo, naj stane denarja in truda kolikor hoče.
Država, po vsem sodeč, ne najde pravega odgovora, kako bi pomagala Tomašičevim. To je prav tista država, v kateri prisilno upokojujejo odstavljene policiste, oficirje in podobne ljudi na vrhuncu življenjskih moči in katerim potem za kazen izplačujejo verjetno ne majhne pokojnine. Kako uboga je ta država, če ob tem ne vidi in ne sliši, da nekje sedi neka majcena deklica Anja in še verjame v pravljico s srečnim koncem!
MARTIN LUZAR
Priloga Dolenjskega lista 9
. _____________________________________________________________ . -L... v šv;!;	j;
NAGRADI V KOSTANJEVICO INVAVTOVAS
Žreb je izmed reševalcev 16. nagradne križanke izbral Vido Franko iz Kostanjevice in Roberta Krena iz Vavte vasi. Frankovi je pripadla denarna nagrada, Kren pa bo prejel knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 15. maja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 18. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 16. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 16. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: KIKS, DUDE, OPAL, ALEŠ, BETEŽNOST, JURE ZDOVC, KELIH, NIAS, SPOL, TEK, TRK, VAŠE, TAO, ETA, IRANCI, PLEVEL, STRJEVANJE, SP, LEKAN, LIK, IRADA, IKA.
PRGIŠČE MISLI
godovinski spomin se nikoli ne oblikuje v praznini in njegovi motivi niso nikoli samo čisti.
J.E.YOUNG
Resnične oziroma prave podobe preteklosti ni.
GREGOR TOMC Temeljito in konstantno vprašanje zgodovinopisja je njegovo razmerje s politiko. Pri tem odnosu je politika ponavadi močnejši dejavnik.
EDVIN DOLENC Dialoga ni mogoče voditi s človekom, ki je zakrknjen v bubo usodne zmote.
JOŽE PIRJEVEC Smisel naredi mnoge stvari znosne.
CARL G. JUNG
NAGRADNA KRIŽANKA
18
VAS VISOKO NAD DOLINO BAČE
ŠTEVILO TISKANIH IZVODOV
AMER.
IGRALEC
ROBERT
DE
ITAL.
DIRIGENT
CLAUDIO
ORIENTAL-
SKI
PRAŠEK
ZA
BARVANJE LAS
IGRALKA
EVANS
ANTON
CEHOV
DALJNA
PRETEK-
LOST
DRŽAVNA ZVEZA PRED 1. SVETOVNO VOJNO


SOZVOČJE
TONOV
VENO
TAUFER
AVTOR:
MARKO.
BOKALIČ
VEČDNEVNE DIRKE
PESNIK
JARC
STOIČNA
FILOZO-
FIJA
>
LEDENE IGLICE NA DREVJU
DOMAČE ZEN. IME
AVSTRALSKI PTIČ
CESTNI
ZAVOJ
DUHOVNI-
PRIPRAV-
NIK
RUSKI
PESNIK
(NIKOLAJ)
MEJNI
PREHOD
MED
IZRAELOM IN JORDANIJO
VREDNO-
STNI
PAPIRJI
NEUGO-
DEN
OBČUTEK
KRAJ PRI VRHNIKI

ŠOTOR
STEPSKH
NOMADCA/
SEVERNO
ŠPANSKO
PRISTA-
NIŠČE
BRAZILSKA !NA VA
MALI
OGLAS
SALOMONOV
UGANKAR
l3n—'g?
GLAVNO
MESTO
ŠVICE
NASLOVNA OSEBA GOTOVČEVE OPERE
NAJMANJŠE IZMED AMERIŠKIH VELIKIH JEZER
ARABSKI
PLEMEN-
SKI
POGLAVAR
VOI
ŽIV
DNE
VALI
GUSTAVE CHARPEN-TIER
ISOKA JLA ZA JMETNOST
bLo V-
POKRAJINA V SV FRANCIJI
DRUŠTVO NOVOMEŠKIH ŠTUDENTOV
Študenti za promocijo cvička
Novomeški študentje so se pred dvema letoma povezali v Društvo novomeških študentov, ki usmerja in finančno podpira dejavnosti študentov dolenjske regije. Društvo se poleg tega z raznimi prireditvami trudi za promocijo Dolenjske in njenih značilnosti. Tako so lansko leto v Ljubljani organizirali prvo študentsko “cvičkarijo”, ki je bila zelo uspešna, zato si društvo želi, da bi prireditev postala tradicionalna. Predsednik društva je Gregor Macedoni. Z njim sta se za Dolenjski list pogovarjala Marijan Dovič in Roman Radež.
-	Kaj sc torej skriva pod kratico DNŠ?
“Študentsko gibanje ima sicer že daljšo tradicijo, vendar je pred nekaj leti prišlo do zastoja. Zato smo pred dobrima dvema letoma registrirali društvo z imenom Društvo novomeških študentov, ki se je do danes že močno razmahnilo.”
• Kakšni so vaši viri financiranja? Vas morda podpira katera od strank ali kaka druga politična organizacija z Dolenjske?
“Glavni finančni vir društva je študentski servis, ki deluje v okviru društva. V začetku je bilo težko, pomagal nam je ŠOU, v glavnem pa smo se morali opreti na lastne sile. Servis je danes zelo dejaven, sedež pa je v bližini srednjih šol na Ulici talcev 12, (tel. 068-322-275). Na tem področju imamo konkurenta, študentski servis, ki je organiziran kot d.o.o., njegov lastnik pa je zasebnik. V tem, da je lastnik našega servisa društvo študentov, vidim prednost pred konkurenčnim servisom, katerega dobiček pač ostaja v rokah zasebnika, pri nas pa se denar vrača k študentom v obliki podpore njihovim aktivnostim in zabavi. Nekaj sredstev dobimo tudi od sponzorjev in iz občinskega proračuna. Kar pa se tiče strank: resje, da nas vedno hočejo potisniti v naročje tej ali oni stranki, predvsem SKD, vendar pa so naši interesi popolnoma nestrankarske narave.”
-	Za kaj konkretno porabite sredstva?
“Dejavnosti društva so usmerjene zelo
široko. Glavna področja so kultura, predvsem zabavna glasba, šport ter izobraževanje in sociala. Na kulturnem področju smo denimo podprli izdajo pesniškega prvenca Smiljana Trobiša in organizirali razstavo štirih ruskih umetnikov. Pripravili smo že več kot dvajset koncertov v novomeški pizzeriji, veliko jih je bilo brez vstopnine. Po prvem letu smo začeli delovati tudi na področju sociale. Vpeljali smo redno avtobusno linijo Novo mesto-Ljubljana za študente in dijake, ki študirajo v Ljubljani. Avtobusa odpeljeta vsako nedeljo ob 20. uri izpred zavarovalnice Tilia. Ker je cena za polovico nižja od normalne, je zanimanje za ta prevoz izredno, tako da pričakujemo uvedbo še tretjega avtobusa. Sponzor oziroma soorganizator letošnjih prevozov študentov v Ljubljano je zavarovalnica Tilia. Pri drugih projektih pa
Predsednik Društva novomeških študentov Gregor Macedoni
nam včasih pomagajo tudi druga uspešna podjetja iz Novega mesta, predvsem tovarna zdravil Krka.”
- Dolenjski študentje so v primerjavi z ostalimi lokalnimi študentskimi skupinami do sedaj delovali dokaj razdrobljeno in nesamozavestno. Podobno je z dolenjskim cvičkom, ki v slovenskem prostoru ne najde mesta, ki bi mu glede na vse njegove odlike in posebnosti šlo. Lani ste prvič organizirali Cvičkarijo kot način povezovanja dolenjskih študentov in promocije dolenjskega cvička. Ali misliš, da taka prireditev lahko spremeni splošno mnenje o cvičku kot kislici izpod Gorjancev?
“Težko bi našel Primorca ali Štajerca, ki ne bi hvalil svojega vina, Dolenjci pa smo glede cvička kar nekako sramežljivi. Pri DNS smo prišli na zamisel, da bi v eni sami prireditvi združili dvoje: dokazali povezanost in sposobnost dolenjskih študentov in promovirali cviček
kot avtohtono dolenjsko vino. Tako je nastala prireditev z imenom Cvičkarija, ki je lani zelo lepo uspela, zato si bomo prizadevali, da bo postala tradicionalna.”
-	Ime Cvičkarija ni preveč izvirno, saj gaje imela tudi podobna prireditev v Novem mestu.
“Na začetku smo veliko razmišljali o tem, ali bodo ljudje sprejeli to ime ali ne, vendar se je ime hitro prijelo. Slovenija ne ve za zaplete na Dolenjskem v zvezi s to prireditvijo. Šlo je za Cvičkarijo v središču Novega mesta; to je bilo več dni divjanja in pijančevanja, zato so prireditev pod imenom Teden cvička prestavili med zidove kostanjeviškega samostana, kjer spet pridobiva veljavo. Mislim, da se bodo ljudje navadili, da tudi v Ljubljani obstaja podobna prireditev, in da ju ne bodo pomešali. Dolenjci bi lahko uporabili cviček za turistično promocijo Dolenjske kot dežele cvička: to je namreč tisto, kar imamo samo mi in nihče drug, turisti pa danes iščejo tisto, kar je avtohtono, in ne tistega, kar lahko dobijo povsod.”
-	Rekel si, daje bila lanska prireditev želu uspešna. Kdaj in kje pa bo letos? Kako boste pritegniti ljubljanske študente, kakšna bo kakovost in cena vina, kateri ansambli bodo nastopili?
“Letošnja ljubljanska cvičkarija bo 10. maja v menzi študentskega naselja v Rožni dolini. Za zabavo bodo skrbeli štirje ansambli oziroma solisti: dva iz Dolenjske, dva pa iz ostale Slovenije. Njihova imena naj bodo še skrivnost. Na voljo bo cviček vinogradnikov, ki so za svoja vina poželi najvišje ocene strokovnjakov. Točili bomo torej kakovostna vina. Tudi ostala ponudba bo dovolj pestra. Vstopnina bo enaka lanski, okrog 350 tolarjev, kar je za tovrstno prireditev zelo ugodno. Tudi cena cvička bo promocijska oziroma simbolična, tako da si bo vsak, ki bo želel poskusiti to žlahtno in zdravo dolenjsko kapljico, to lahko privoščil.”
■ Ali novomeška podjetja podpirajo delovanje študentov?
“Na Dolenjskem je nekaj posameznikov, ki podpirajo delovanje DNŠ, žal pa jih je vse manj, zato moramo podjetjem tudi sami nuditi kakšno protiuslugo. Očitno so minili časi, ko si dobil denar kar tako. Dandanes se moraš obnašati tržno in nekaj nuditi podjetju, ki te podpira. Za prireditve, ki jih noče nihče sponzorirati, pa društvo uporabi kot finančni vir predvsem svoj študentski servis in občinski proračun.”
• Če bo Cvičkarija uspešna, kam bo šel izkupiček?
“Osnovni namen prireditve ni dobiček, ampak čim večja uspešnost. Za to, da bo prireditev uspešna, a brez izgube, bomo poskrbeli s čim nižjo ceno vstopnic in vina, morebiten dobiček pa se bo vrnil v DNŠ za izvedbo drugih, finančno manj ugodnih projektov društva.”
GLASBA
Dominik mu je ime
Dominik Kozarič, glasbenik, doma iz Trzina pri Ljubljani, je v zadnjem času precej prisoten v slovenskem glasbenem življenju. Njegovo ime smo prvič zasledili v časopisnih stolpcih pred dvema letoma, ko se je predstavil kot solist na slovenskem izboru za pesem Evrovizije (1993).
Kaj je Dominik počel pred tem?
“Sedem let sem igral v skupinah po tujini, po klubih in diskotekah. Potem sem se vrnil domov in sem si zaželel ustanoviti skupino. Navajen sem bil, da v skupini vse teče tako, kot je treba, saj smo bili v tujini vsi profesionalci. Z iskanjem ljudi sem imel bolj malo uspeha, zato sem začel razmišljati, da bi stopil na samostojno glasbeno pot. Predno bi dobil ljudi, ki bi bili pripravljeni sodelovati v skupini, bi izgubil veliko časa. Na ta način sem sc izognil tudi tveganju, ki se vedno pojavlja v skupinah. Narediš na primer projekt, potem pa se kdo odloči, da ne bo več sodeloval, in odide. Kaj ti ostane? Poiskati moraš zamenjavo. Kol sem že omenil, je to preveč zamudno, čakati pa nisem hotel.”
Dominik je tako razmišljal pred tremi leti, potem pa se je lotil dela in sadovi so prišli na dan v obliki kasete “Ti imaš vse”, cedeja “Dominik mi je ime”, pravkar pa pripravlja nov izdelek z naslovom “Reka luči”. Glasba, ki je plesna, zveni precej moderno, saj je spoznal, da je treba iti v korak s časom, še posebej, če delaš na tako majhnem prostoru, kot je Slovenija.
“Dosti ljudi se upira temu, da bi bili moderni. Vendar drugače ne gre. Spoznal sem, da te, če nisi v koraku s časom, čas povozi. Ljudje so danes navajeni drugačnih informacij, poslušajo drugačno glasbo, kot pred 20 leti. S tem se moraš sprijazniti.”
Pesmi piše sam, pri aranžmajih pa mu pomaga producent Sašo Fajon. Zaenkrat so skaldbe v slovenščini, pripravlja pa tudi take z angleškim besedilom. Seveda svoje studijske izdelke predstavlja tudi v živo. Očitno uspešno, saj je navdušen nad odzivom poslušalstva.
Kako Dominik gleda na perspektivo slovenske zabavne glasbe?
“Perspektive so velike. Samo zagrabiti je treba in začeti delati. Drugače ni omejitev. Vsekakor se bolj splača delati sodobno glasbo. Na to jasno opozarja prodor hrvaških izvajalcev na slovensko tržišče. Drugi ključ do uspeha pa je enostavnost. Dobra enostavnost je najlepša. Vendar je to tudi najteže doseči.”
In načrti?
“Precej jih je, med drugim duet z ameriško pevko soula Randy Cravvford.” JERNEJ ZORAN
praktični K , praktični KRIZ praktični A praktični 2
Brinove jagoj proti zada^
Če trpite zaradi ustnega zaC*.a*J^ posledica nepravilnega delovanja zelo**, lahko uspešno pomagate z zdravita0 ®,j ni draga, pa še nczaželjcnih stranskihuc nima. Odločite se za zdravilno kuro zbn mi jagodami, ki traja en teden, če pa jePj^ no, jo smete ponoviti vsake tri do stin j Prvi in drugi dan vzemite trikrat na ■ eno jagodo in sicer pred jedjo ter jo ta™ prežvečite in nato pogoltnite. Tretji in« dan vzemite trikrat na dan predjed]®!*', brinovi jagodi, peti in šesti dan pa tr ,, tri jagode. Sedmi dan prežvečite p° P ^ novih jagod trikrat na dan in s tem*■ , kuro, ki jo lahko, kot že rečeno, ceZ tednov ponovite.
Rabarbafjj
Za testo potrebujemo: 30 dag dag margarine, ščepec soli, 3 dag sla 3 žlice vode; za nadev pa: 1 kg rabar dag sladkorja, 5 dag margarine, 3 korja, 10 dag mandljev, žlico Je škroba, malo rabarbarovega soka. jagod. Iz sestavin zamesimo krhko te ^ damo za eno uro počivat v hladilnik a barina stebla olupimo in narežemo na
V	kozici jih potresemo s sladkorjem,, . z malo vodo in pustimo, da p°vre- ^ barbara ohladi, jo odcedimo in soks a
V	ponvi segrejemo margarino in P°P ^ mandlje in sladkor. Ohladimo. Tcs ^ limo na dva dela in ga razvaljam0' ^ delom obložimo model za p1*®' ^ potresemo z praženimi mandlji s s,a.ejji^ Rabarbarov sok pomešamo zJXi škrobom. Dodamo rabarbaro in o^p narezane jagode. Vse skupaj dam0 ^1 Na to poveznemo ostalo razvaljano ^ pokrov. Robove stisnemo in na vr . J imonekaj luknjic. Pitopečcmovvr
Trdo popenjalec
Kako trdovraten plevel sc S*4|!VL|( dez slabotni, napol prozornirastim ^ javki - zloglasnem slaku (Polyg°n.un ^lir vulus), vedo vsi tisti poljedelci, s',nX ii in vrtnarji, ki v boju s pleveli zc L,, uporabljajo herbicide. Slaku nc Prl do živega, deloma tudi zato, ker sp f širokolistne rastline, tako kot kr° P jej ali pesa. Kaj torej ukreniti? PfC Sf\ mehansko uničevanje, torej o»°P m odstranjevanje slaka z gojenih t nekateri posebni načini uporabe n • Tako si je delno mogoče pomaS j£pi način, da spomladi počakamo s sap^ vznikle plcvelne rastline uničimo2 Po sajenju poljščine, denimo delno učinkovit tudi basagran, ki s" ^ ma zatre. Zanesljivo pa opravim0' pp po spravilu pridelka zemljo P0XS#' totalnim herbicidom na osnovi dokor, boomefekt) in tako zannPjV^i jemo posevek pred nadležnim vsl J kom.
/ . Cevni KnJ centralne k1"1.
Razvod toplote od kotla d° posameznih prostorih poteka P°. m f Cevovodi morajo biti čim krajs'^^ plotne izgube čim manjše. Če neogrevanih prostorih ali zunanja1 moramo toplotno dobro zaščitim cevi lahko vodimo vidno pod strlXe^ steni ali nevidno v steni, pri en°c temu pa v tlaku. V uporabi so J bakrene cevi in cevi iz umetnih m jp enocevno ogrevanje. Voda kroži naravno ali prisilno s PornoC(Mrf Sistem z naravno cirkulacijo jc nC električne energije in deluje ^ ^ potrebne pa so cevi večjega pr°n' , ladja sistema je slaba, kotel Pa obvezno v najnižji točki sistema. ,,)? cirkulaciji lahko namestimo črpata X ni vod. Sistem sc hitro odziva, m°2n ■ |/ regulacija, razvod ni sistem in p°'° poljubna.
m gfssifsi
Priloga Dolenjskega lista 10


k.
•HY
Ne le v rezervoar, tudi v prtljažnik!
Pomladanska priložnost za ugoden nakup na naših bencinskih črpalkah.
•	zeliščni bonboni RICOLA 25g - plačaš 3 dobiš 4
•	čokoladna rezina LILA PAUSE - plačaš 2 dobiš 3
•	4x11 soka FRUCTA ORANGE - namesto 478,80 samo 399,00 SIT
•	družinski sladoled SANSON - namesto 500,00 samo 399,00 SIT
•	pivo UNION 0,51, 6 pločevink - namesto 663,40 samo 530,70 SIT
•	barvni film KODAK s 36 posnetki - razvijanje zastonj
•	SONČNA OČALA - pri vsakem nakupu darilo: majica ali kapa
•	tekočina za čiščenje avtomobilskih stekel BRISTELL - plačaš 2 dobiš 3
•	motorna olja OMV LIOUID MOTOR MANAGMENT - plačaš 3 dobiš 4
SKUPINA
Ponudba velja na vseh bencinskih črpalkah z oznakami OMV in ISTRABENZ do 16. maja 1995
ISTRABENZ
fogeiteMflfit go gipg^2l A KNJIŽNA POLICA	'
S ’5 m žfuf
Jajce
KO JE BILA KRKA ŠE ČISTA - Pred stoletjem je bila dolenjska lepotica Krka še tako čista, da sojo ljudje uporabljali kot studenčnico za pitje in kuho. V njenih vodah je bilo obilo raznovrstnih rib, ki sojih za grajske gospode in za trg lovili z mrežami. Svoj čas so v Krki živeli tudi žlahtni in daleč naokoli poznani raki. Žal jih je pomorila račja kuga, o čemer piše v svojem romanu Krka umira pisatelj Jože Dular. Spomin na čase čiste in z ribami bogate Krke je fotografija, na kateri so posneti možje pri lovu rib z mrežo. Ribe so lovili za soteškega gospoda. (Pripravil: Tone Virant)
§

Zgodaj se kavsa zaradi vina - Spolni nagon zbuja se tod sila rano. Dečkom s 6-7 leti že napenja se žila, z 10-12 se že sploh kavsa. Stara dekla Meta trdi, da je ni device više od - tu pokaže velikost kakega 5 let. dekliča. Glavni vzrok je brez dvombe čutnice razdražujoče vino, ki se daje otrokom brez mere piti in pa slabi zgledi staršev, ki se pred deco valjajo, zlasti v pijanstvu. Zatopa tudi starost dan danšnji nobenejedro-sti nima. Ves sok je fuč.
Grje oblečeni od ciganov - Pastirji so strašno tod razcapani. Videl sem gruntarske sinove na paši grje oblečene od ciganov.
Mož nima podpore pri ženi- Sužnjost vzelaje i ženskim pri nas večidel ponos deviški in vso tisto možato srčnost, ki spodbaja moža v nadlogah. Pri nas naj pride mož v nesrečo in zdajci je vsa hiša v joku in obupu -žena toži vsakemu človeku, zakaj da se je omožila s takim bedakom, s takim možem, ki nima razuma in zato tudi ne sreče.
Zgolj vegetiranje - Domače slovensko življenjeje prav tako žalostno kakor politično in narodno. Zgolj vegetiranje brez veselja, brez energije, brez podviga pomagati si iz otožne sužnjosti.
Dekla pokazala največ poguma - Po mestu hodil stekel pes, ne konjederec, ne žandarmi, ne mestna straža, ne mestni ne cesarski vojniki, ne magistrat - nihče se ni prikazal. Na zadnje odvaži se dekla, ki je šla dvakrat brez vspeha iskat strvoderov ter ubije besno zver z drogom.
Med knjigami v Jurčičevi zbirki, ki jo že nekaj časa izdaja grosupeljska založba Mondena, zbuja precej pozornosti prozna zbirka JAJCE dolenjske pisateljice Lidije Gačnik Gombač. Gre za drugo prozno zbirko zanimive avtorice, ki jo poznamo kot pesnico in kot prozaistko, ki vztraja pri besedni tvornosti, s katero se vse bolj začrtuje kot izrazita posebnost in svojskost. Njena proza (če pri opredeljevanju že ostanemo pri tem izrazu, pa le stežka govorimo o novelah, kot je zapisano v podnaslovu; prej bi lahko rekli, da gre za pesniške prozne črtice) ubeseduje svet, ki je zares nenavaden, povsem fantastičen svet, v katerem ne čas ne kraji in ne bitja ne delujejo, kot delujejo v tako imenovanem objektivnem svetu. Po dogajanju in prelivanju podob je ta svet bolj podoben sanjskemu ali še bolje svetu more in grozljivih fantazma-gorij. V devetnajstih kratkih proznih zapisih v Jajcu ne bomo našli zgodb iz “našega” prepoznavnega sveta, ampak fantastične podobe in prek njih ubesedeno tesnobo, nasilje, slutnje nevarnosti, propadanje, a tudi poskuse upora in odreševanja. Edino dogajanje je pravzaprav hoja pripovedovalke skozi blodnje in okušanje nemoči, da bi se iztrgala iz njih, ubežala nasilju in grozi, vendar pa po drugi strani samo v tem svetu lahko obstaja in ostaja to, kar je -svet in sebe ustvarjajoči subjekt.
Prozna zbirka Lidije Gačnik Gombačeve ni lahko branje, četudi avtorica suvereno obvladuje jezik, prav tako ni branje za tiste, ki imajo radi zgodbe, bo pa zbirka gotovo pritegnila literarne sladokusce, ki bodo pri branju uživali nad močjo fantazije in čudotvomostjo besed.
MILAN MARKELJ
Poezija kot usoda
Za pesnika Severina Šalija je bila poezija način življenja, torej usoda; poezijo je živel. Podobno bi lahko zapisali še za ne tako malo drugih slovenskih pesnikov, vendar pa so le-ti v primerjavi s tistimi, ki poezijo “samo” pišejo, v manjšini. Mednje se upravičeno prišteva tudi primorski pesnik Nevin Birsa iz Branika, avtor že desetih pesniških zbirk, od katerih vsaka po svoje potrjuje pesnikovo usodno povezanost s poezijo.
Svojo zadnjo, deseto zbirko, ki je izšla nedavno pri zasebnem založniku v Novi Gorici, je Birsa naslovil SAMOTNI NAPIS MAVRICE po osrednjem ciklu oziroma pesmi v njem. Ta “mavrični” naslov se kot pisan barvni transparent visoko boči nad pokrajinami, ki jih z besedami slikajo pesmi. To so pokrajine pesnikovih doživetij in občutij vsega tistega, kar se ga dotika
in česar se on dotika z besedo. Pravzaprav se z besedo samo odziva na impulze sveta, v katerem biva, in tistega, ki utripa v njem samem. A ta svet, zunanji in notranji, tudi vedno znova odkriva in se mu otroško čudi. To pa seveda spet lahko pove le z besedo, v pesmi. Samo v pesmi se mu tudi odpirajo neskončna obzorja, ki obilujejo s prispodobami in z njimi zasipava njegove verze.
Birsi se vse, česar se dotakne njegova ali njegove besede, spremeni v pesem. Celo, če seje dotakne izgubljena misel ali obledeli preblisk. Zato, ker lahko le s pesmijo nadaljuje svoje življenje in ga osmišlja. Pesmi kar naprej prežarčuje svetloba, ki jo pesnik doživlja v najrazličnejših pomenih in čustvenih stanjih. Svetloba je kot zanos, radost, čudenje, upanje, ljubezen, a tudi kot bolečina. Včasih se zdi, kot da bi namesto pesmi govorila likovna stvaritev, a še vedno z besedami:”Ko na tiho platno planejo podobe,/ slika, vsa svetla/ od sanj in daljnih belih ptic/ zašumi steklo in skalni grebeni/ me zaskelijo v prsih”.
Beseda je pesniku vse. Seveda mora biti prava. Ko jo išče, se počuti prav nebogljenega, takrat nemočno vzklikne:”Samo beseda, samo beseda. Tako/ neznatna, tako nepomembna/ moj Bog!”
IVAN ZORAN
Tri mame svetujemo
Novinarki pri reviji Naša žena Neva Železnik in Alenka Lobnik Zorko ter psihologinja iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani Marja Strojin so skupaj napisale knjigo TRI MAME SVETUJEMO DRUGIM MAMAM IN OČETOM, ki je nedolgo tega izšla pri založbi Mihelač. V nji so na poljuden, bolj materinski kot strokoven način obdelale 23 tem iz družinskega življenja, ki so jih doživljale v svojem družinskem življenju in pri odraščanju svojih otrok oziroma spoznale pri strokovnem delu v svetovalnici. Po neposrednosti izkušenj in poljudnosti se knjiga loči od množice knjig o otroku, družini in vzgoji, ki jih pri nas sicer ne manjka, vendar pa novost vseeno zapolnjuje praznino v tovrstni literaturi, saj “takšne v Sloveniji še nismo tiskali”, kot je zapisala otroška psihologinja dr. Anica Mikuš, ki knjigo toplo priporoča, češ daje “napisana na kožo vsem staršem”. Knjiga prinaša namreč odgovore na mnoga običajna in manj običajna vprašanja, ki se zastavljajo v povprečni slovenski družini, obravnava pa jih tako, da se prepletajo modrost s praktičnostjo in znanje s človeško širino. Odlika knjige je tudi v strpnosti in razumevanju tako do otrok kot do staršev, saj ne prvi in ne slednji niso za vse krivi.
Branimir Žganjer	17
Vajinega sinka imam neizmerno rada
“Oh, kako leta tečejo! ” je dejal očka, mama pa je prikimala in dostavila: “Spomnim se te zelo dobro. Obema si se še kot deklica prikupila. Samo sedaj si velika, lepa. Veliko nam o tebi Boštjan ni povedal. Nekaj pa sva domnevala. Če sva namigovala na dekleta, seje muzal in smejal... Da, sedaj si že velika in lepa!”
Punca je povesila oči in se hkrati nasmejala, da bi prikrila zadrego. “Boštjan bo zdaj zdaj doma.”
“Vem,” je reklo dekle.
Oče in mati sta uganila, da sta se fant in dekle dogovorila za ta nepričakovani obisk in se je Boštjan nalašč umaknil.
“Vidiš, da se ni zaljubil v ničvrednico,” je spregovorila mama.
“Ne, gospa Vera res ni uganila, ko je prerokovala, da bo fant svojo ljubezensko pot zavozil...No, a rad bi povedal nekaj drugega, “je spregovoril očka v slogu učitelja. “Bodita delavna! Midva vama bova, kolikor bova pač mogla, pomagala. Bodita delavna, vendar ne pogoltna, skrbna, ampak ne skopa! In želim si, da bi bila zdrava, srečna in da bi imela nekaj pridnih in zdravih otrok. Ljubezen je največji zaklad.”
Tu seje očka ustavil in se začel opravičevati: “Oprosti za tole pridigo. Poklicna izprijenost, profesionalna deformacija. Pravijo, da starši vzgajajo otroka, toda tudi otrok vzgaja starše. Mene je Boštjan naučil marsičesa, predvsem potrpeti in delati dobro, torej dobrote, samo jaz sem bolj neubogljiv učenec,” seje nasmejal očka.
“Za konec svojemu fantovskemu dnevniku naj zapišem nekaj besed o očku. Rad sam sebi ponagaja in si ne prizanaša. Nekoč je zapisal: Parsimonia, sed non avaritia, est magnum vectigal (Varčnost, vendar ne skopost, je velik prispevek). Priden je moj očka, čeprav včasih ko-moden, ampak ne len, vihrav, hitro se razburi pa se tudi hitro pomiri.

Če se bo on ali kdo drug lotil v prozi moje življenjske poti, bi bil srečen, če bi se prerokba, njegov eventus e vaticinio, vsaj v glavnih črtah izpolnila tako, kot je domneval. Na koncu dnevnika bom odkrito zapisal, da je podobna zgodba v mojem življenju v resnici na pomolu. Toda kdorkoli se bo lotil mojega življenjepisa, bo storil najbolje, če bo izbral tega: Vajinega sinka imam neizmerno rada.”
Konec


Prihodnjič nov podlistek
Janez Jaklič:
PUŠČAVSKI
DRAGULJ
Avtorje popotoval po Jordaniji in si ogledal nekaj njenih znamenitosti, med drugim tudi starodavno Petro, skrivnostno mesto, vklesano v skalovje puščavske soteske.
V
Gledam jo, svojo ubogo, revno mater, kako betežno se prebija skozi dolge dneve in noči, skozi vrsto let odvečnosti in brezmoči, skozi to človeka nevredno življenje. Naenkrat, za hip, se mi zdi kot čebela, ki je nekega davnega dne v pesku pod stopnicami v senci zahajajočega sonca jemala slovo od vsega.
Sedela sem tistega popoldneva tam za hišo na stopnicah, utrujena od težkega delavnika in ubijajoče vročine poletja, pogled usmerjen vvse in nič. Nenadoma se je nekajpremaknilo doli v pesku ob mojih nogah. Bila je čebela. Klavrno je begala sem in tja brezciljni ples. Vzela sem nemirno izgubljeno živalco v dlan.
| Nasršena brez leska, krilca medla, eno polomljeno, ena sama klavmost in izginjanje. Zasmilila se mi je mala | živalca, položila sem jo nežno na tla, kjer je nnadaljevala svoj poslednji I ples. Ustavljala se je v kroženju, glava ji je sem in tja nemočno klonila,
| poskusi dviganja so bili borni; želja ostati tu, ostati za vsako ceno, vztra-
otročka. Kaj bi rada, punčko ali fantka ?” “Punčko! ” izstrelim kot iz topa. “Fantka!” zahteva bratec. Nič ne pomisli, da se on lahko igra s sosedovima mulcema, jaz pa daleč | naokrog nimam družbe.
Oče je tiho in se še kar naprej smehlja. Kaj zdaj? Zdaj bova videla, koga od naju ima oče rajši, ali bo ustregel meni ali bratcu. Da se otroci kupujejo v mestu, nama je jasno kot beli dan. Nihče nama ni nikoli dejal drugače kot o preprodaji otrok, če si bil preveč reven, si otrok nisi mogel privoščiti, pa konec. Torej tudi tako revni nismo. Zdaj je na tehtnici j očetova ljubezen.
“Pa naj bo, "končno odloči oče,'
“bomo pa punčko kupili, da boš | imela družbo. ”
Od radosti poskočim. Atek ima mene rajši. Komaj vidim, kako mali
bratecssolzamivočehzapuščasobo■
Zapodila sem se atku v naročje in nič | ne slišim drobnih bosopetih korakov bratca, ki žalostno in razočaran
I jati, toje vodilo smrtni boj, poslednji odhaja tožit svojo nesrečo pod velik | ples. Čedalje ožji je bil krog ki ga je	grm pušpana na vrtu, kjer včasih
čebela risala; klecala in zaletavala se	iščeva uteho v otroših trmah in razd-
I je v kamenčke in pesek in nazadnje nemočno obmirovala. V pesku je nenadoma nastal mir. Čebelino bivanje je postalo preteklost. Tam v vasi pa | je v čebelnjaku vrvelo od življenja. Čebele so se vračale s paše k počitku. Čebelce, kije ta večerni bilo v panju, ni pogrešil nihče. Rojevale so se nove in zapolnjevale praznine.
Tam na dvorišču neka čebela, ki I je bila in je ni več, tu v sobi v soju zarje j zahajajočega sonca pa leži drago bitje. Vitalnefunkcijemuodpovedu-I jejo, zavest - le redko ji jeprizanešeno ne misliti, ne trpeti - pa blodi po preteklih časih, časih dela in koristnosti. Nenadoma solze napolnijo medle oči brez leska, ko z bolečino opazuje I življenje okoli sebe, življenje, ki jo je izrinilo na stran in jo vse bolj peha I proti robu, proti tistemu skrajnemu } robu, od koder ni več vrnitve v krog | življenja.
Spomin je kot fdm, slika mi življenje s tem bitjem skozi dolgo vrsto let, vse življenje; vsega po malem, več slabega kot dobrega, več trpljenja kot radosti, več preizkušenj in klofut kot | sreče in nežnosti.
Vojna vihra, beda, pomanjkan-| je, strah pred vsem mogočim in neznanim in mati kot varno zatočišče, edini pristan, vir življenja. Vedno najde izhod, njena raskava dlan | pomirja, njene besede nosijo up in vlivajo zaupanje v zbegano otroško [ dušo, njeno naročje je vedno kot svetišče miru.
Potem je vojne konec. Majhna sem še in evforija, ki jo nosi s seboj radost osmboditve, gre mimo. Tisto leto mi je ostalo v spominu po dogodku, nepomembnem za svet, a zelo | za našo družinico. Poletje je v zenitu in lepega dne v hiši nastane preplah. Mamo slišim stokati. Oče sede na kolo ter se kmalu vrne, nedolgo zatem pa pripelje iz sosednje vasi stric Nejče svoj zapravljivček in mama se | stokajoč in silno nerodno popne nanj. Takrat šele opazim, kako nenavadno obilna je, kako nerodna. Ko | jo vprašam, čemu ima tako velik trebuh, stric Nejče zamiga z brki, se zasmeje in hudomušno odgovori, da seje najedla grozdja in jo je napelo. Šele mnogo pozneje mi pride na misel, da grozdja tja proti koncu av-| gusta sploh še ni.
Mama se odpelje, doma pa za-| gospodinji še čila babica, ki lepo skrbi, da nam ničesar ne manjka. Zvečer naju z bratcem pokrije,
I pokriža in skupaj z nama zmoli ] očenašza lahko noč. Odgovaijavaji medlo. Moja zadnja misel, predno | zaspim, je: “Le kam je tako nenadoma in brez pojasnila odšla mama?"
Naslendji dan oče odide v mesto. Ko se vme, se skrivnostno smehlja in naju vpraša: “Mama je šla kupit
vojenosti, kadar dobiva batine za svoje grehe.
Tako sem dobila sestrico la nekako sem si jo lastila kot svojo pridobitev. Pa je bila tako krhko bitje punčka, ko jo je mama prinesla čez teden dni domov. Odklanjala je mleko in bila jeje sama kost in koža-Njen kljubovalni značaj je ob kamilicah in sladkorju drobno življenje vodil preko krize in kaj kmalu je deklica temnih očk in belih las poslala naša ljubljenka. Ni bila mevžasta in upogljiva kot jaz, bila je svojeglava in z majhnim, nepomembnim kapitalom svoje volje je rinila skozi vse reve tistih težkih časov. Z bratcem sva spoznala, da je to drobceno bitje docela prevzelo mamino ljubezen. Mama je vedno uredila tako, da otroci nismo trpeli prehudega pomanjkanja. Garala je in garala in skozi vsa dolga leta odraščanja skrbela za toplo domače ognjišče.
Otroci smo se osamosvojili, razbežali na vse strani. Ko so moji otroci postali samostojni, sem se vrnila domov. Mati je bila zgarana m hudoje zbolela, postala je odvisna °d drugih, nepokretna. Zaprla sejeV krog odmiranja, kot nebogljen otrok se je prepustila vsemu, nič odpora, nič korajže, nenadoma je bila kol bilka v vetru. Od časa do časa la nebogljenost in samousmiljenle željno kliče smrt. In takrat v mojem srcu zacveti tisoč ran, navzven sem do njenih izjav nekako sarkastična in jo skušam odvrniti od črnega obupa, v globini pa je nenehni izvi grenkih solz žalosti, ki se mi tihopm taka po srcu.
Alije kdo, ki ni ljubil pravljic, ko so mu tekla brezskrbna otroška leta, predno je pričel sam tkati mozaj svojega življenja z lastnimi cilji, dejanji? Koliko lepote prinašajo praV' Ijice v otroške duše in koliko resnic, ki jih odkrivaš v zrelih letih. Kdo n pozna pravljice o zlati ribici, kidlff-
tri želje v zameno za svobodo? Ce
jaz ujela zlato ribico in bi me vprašalo za tri želje, kaj bi rekla? Na prve"' mestu je želja, da bi umrla pred svojimi najdražjimi. Na drugem, da 1 umrla hitro in brez bolečin. Tretja, da
biumrlaprej, ko me bodo pestile rev
in težave betežne starosti. Nikoma J v napoto ne bi želela biti, želela umreti dostojanstveno.
Tri vroče želje, stkane iz ka več usod, povezanih z mojo, . mojimi bolečinami in leti opazoval ja in razmišljanja o biti in nebi ■
Pravijo, da je smrt kmta. Bog ve.
to drži. Pa da je smrt rešiteljica-
Tudi
to je velik vprašaj. Ampak snih P zanelsjiva, oblastna, pride, kad sama hoče, nihče je ne more nidpas
licati, niticxlgnati. Toje naša konča
postaja. Do takrat pa... čas pravi) zdavnaj mine.
Priloga Dolenjskega lista 12
J
DEŽURNE TRGOVINE
V Kočevju Romi grozili policistom
Kričali so, da bodo klali - Opozorilni strel in obramba s solzilcem
KOČEVJE - Kočevski policisti so bili 25. aprila ob 23.45 obveščeni, da v Romskem naselju v Željnah gori montažna hiša. Dežurni je takoj poslal na kraj dogodka dva policista in hkrati o požaru obvestil gasilce. Ko sta policista prišla v Željne, so pritekli Romi in kričali, naj že vendar pokličeta gasilce. Policista sta povedala, da so gasilci že obveščeni in so na poti.
Ažurni
Poročajo
•Nji,.fc«TsS"r
6 'n H 'urn V ' 26. aprila med Predmetom^ n,cznancc z neznanim Marka F ,7 pr vrata^iše51 -letnega Pnišču ien,u8I'r,njCea 0breža- Po sto-
noči na 2	,1N ZVOČNIKA - V
kn,_ . april ie np7mnan ..i_
-nruu IVJiaiJV-V.
^čevska stranpota
4^	NEZGODI - Ko-
r4S^=sarjs
(5»Gr£*-^.‘£"C
>nosti V rtran°' a ni V ž'v|jenjski
Siega so odnPf C na desni roki- Tudi >,ap » v ljubljansko bol-; ^k°dbah so ° bcmsohudo. O obeh j o.^ Policisti obvestili tožil-
«33'!!* 'SiuoSSi
; Saš
veri'0?'!0 občane ?razniki- po'icis-
i a|j kdo bi Se m ’ nfl J'b obveste, če ZA^m'	aSt' S ,upm ianjčkom
I
I
b0^lna|isti§c nkndaj,smo bedeli, da ! Cn° labko o “ZaklJ^li zadeve, m
Romi pa pojasnila niso hoteli razumeti in so skakali proti policistoma, predvsem sta bila napadalna dva, ki sta bila očitno pod vplivom alkohola. Skakala sta proti policistoma in se z njima prerivala, kar so opazili ostali, se zapodili proti policistoma in kričali, da ju bodo zaklali. Ker so bile grožnje resne in je bila tema, policista pa tudi nista videla, kaj imajo Romi v rokah, je en policist izvlekel pištolo in jih opozoril, naj se ustavijo. Opozorilo ni zaleglo, zato je policist ustrelil v zrak, nakar so se Romi razbežali. Vendar je nato pritekel še en Rom in zamahnil proti policistu, ki ga je s plinskim sprejem- solzilcem pošprical po obrazu, nakar se je bojeviti Rom umiril, kasneje pa je iskal zdravniško pomoč v zdravstvenem domu v Kočevju.
KAZNOVANA
POZABLJIVOST
KOČEVJE - 20. aprila je Franc Gorjup s Trate v Kočevju prišel policistom povedat, da se je prejšnjega dne ob 15.30 odpeljal izpred stanovanja z avtom, na pokrovu prtljažnika avtomobila pa je pozabil rokovnik, v katerem je bila hranilna knjižica Ljubljanske banke, izpolnjen ček za
18.000	tolarjev in 1.500 DEM. Še istega dne je začel iskati rokovnik in ga našel ob cesti blizu domače hiše, vendar ostalega ni bilo notri. Policisti so nato dobili 750 DEM, ki so jih našli in vrnili otroci, in pogrešani ček, ki je bil najden v eni izmed kočevskih menjalnic na tleh.
UDARIL POLICISTA
METLIKA - 40-letni K. I. iz Metlika je utemeljeno osumljen napada na policista. 29. aprila ob 3. uri zjutraj so ga namreč zaustaviljali policisti, ker pa ni ustavil, so se zapeljali za njim in ga po 200 metrih dohiteli. Najprej jih je ignoriral in žalil, nato pa spet odpeljal. Ko so ga ponovno ustavili, je stopil iz vozila in udaril policista s pestjo v glavo ter ga poškodoval. Policist je pri obrambi uporabil CS sprej, K. L pa je pobegnil domov in se zaklenil.
HOTEL GA JE UBITI
NOVO MESTO - V petek, 28. aprila, je prišlo do spora med K. J. in G. G. Slednji je odšel domov, vzel kuhinjski nož, se vrnil do K. J. in ga je najprej nekajkrat udaril, nato pa na tleh z nožem zabodel v desni predel hrbta. K. J. se zdravi v novomeški bolnišnici.
ODNESEL PULOVERJE IN MAJICE
NOVO MESTO - V času od 22. do 24. aprila je neznanec na Prešernovem trgu v Novem mestu vlomil v trgovino s tekstilom Pletisa in ukradel puloverje ter majice. Lastnika Z. G. iz Metlike je tako oškodoval za
150.000	tolarjev.
POSKUSIL VLOMITI V OŠ ŠKOCJAN
ŠKOCJAN - Zadnje čase postajajo osnovne šole privlačne za tatiče. Thko je nekoga premamila tudi osnovna šola v Škocjanu, vendar je pogumneža prepodila alarmna naprava, zato ni odnesel ničesar, z vlomom pa je šolo oškodoval za okoli
10.000	tolarjev.
0iincm r>ni Prot* fJršnim selom H-^nost nu ^zavijanjem v levo 'Vozili sta^d S' ° 'z Žužem-
^ 51ače|no trčili, pri tem pa
se je sopotnica iz vozila S. O. hudo poškodovala, voznik pa lažje.
TRČIL V HIŠO - V nedeljo popoldne je 25-letni O. A. iz Novega mesta vozil avto iz Stopič proti Dolžu. Na Zajčjem Vrhu je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal na levo na travnato bankino ter s prednjim delom trčil v vogal hiše. Pri tem se je voznik hudo poškodoval, sopotnik pa lažje.
TRČIL V OGRAJO IN SE VEČKRAT PREVRNIL - V ponedeljek ob 21. uri je 38-letni H. N. iz Novega mesta vozil avto iz Novega mesta proti Stopičam. Pri Črmošnjicah je zapeljal na neutrjeno bankino, nato pa na levo stran vozišča in s prednjim delom vozila trčil v kovinsko odbojno ograjo. Preko nje se je večkrat prevrnil po nasipu ob cesti. Med prevračanjem je padel iz vozila in se hudo poškodoval.
POZOR
PRED VLOMILCI!
Zaradi vse pogostejših vlomov v stanovanjske hiše, vikende in avtomobile opozarjamo občane, naj avtomobile zaklepajo in v njih ne puščajo vrednejših predmetov, avtomobile pa naj parkirajo na označenih osvetljenih parkiriščih. Prav tako mg ne pozahtjo zavarovati premožeiga in zaklepati vrata tudi takrat, ko so v neposredni bližini doma ali vikenda.
Vikend vandalizem
Mladi pijančujejo, se drogi-rajo, razgrajajo, vlamljajo, se pobijajo z avti itd.
KOČEVJE - V nočeh od petka na soboto in od sobote na nedeljo po Kočevju in okolici divjajo mladi z avtomobili, razgrajajo, kričijo, prevračajo smetnjake, lomijo ograje, vlamljajo in počenjajo še druge neumnosti. Podnevi se “nočni tički in ti-čice” skrijejo v svoje “brloge”, prebivalci mesta pa lahko občudujejo, kaj vse je mladim ponoči uspelo polomiti in kje vlomiti, pa da so po mestu razstresene smeti, kijih raznaša veter, Rinža je polna nesnage in plavajočih steklenic itd. Končno so o vsem tem spregovorili tudi na zadnji seji občinskega sveta.
Najprej je nekdo vprašal, kje je kip Jarmove deklice s piščalko, ki ga že dolgo ni na svojem mestu, znano pa je, da so ga ponočni razgrajači že večkrat delno poškodovali. Nekaj občinskih svetnikov in svetnic je opozorilo, da se mladi, celo petnajstletniki, drogirajo s “travco” in alkoholom, vsi pa zapiramo oči pred tem. Zakon o gostinstvu ni spoštovan. Odrasli govorimo, kako je treba gospodariti z denarjem itd., nič pa o “gospodarjenju z otroki”.Spet bi bilo treba uvesti “horo legalis”, večjo vlogo pri vzgoji otrok bi morali imeti starši, cerkev in šola, saj šoli zaupamo otroke za nekaj ur na dan. In zgodilo sc je, da so celo deklice izostale iz šole, se napile, da jih je bilo treba odpeljati v zdravstveni dom na črpanje želodca.
Ta razprava je potekala pod točko vprašanja ih pobude svetnikov. Svetniki so opozorili še, da gre v takih primerih za nelojalno konkurenco poštenim gostincem, inšpekcije, policija in drugi pa ne ukrepajo učinkovito. Svetnik SNS je menil, da bi bilo treba ustanoviti nočne straže, po potrebi pa tudi dnevne.
Svetniki so sklenili, daje potrebno o vikend vandalizmu in drugih stranpoteh mladih pripraviti strokovno gradivo, brez raznih ugibanj. O njem naj razpravlja najprej odbor za šolstvo, strokovno mnenje o tem naj da tudi komisija za zdravstvo, končno pa naj to pride tudi na dnevni red seje občinskega sveta.
J. P.
zaradi povzročitve splošne nevarnosti.
J. PRIMC
Končni rezultat je bil, da je montažna hiša popolnoma pogorela, gasilci so omejili požar, da se ni razširil na druge hiše in barake, Romi pa so se pomirili, da sta policista lahko začela zbirati podatke o vzroku požara. Po dosedanjih obvestilih je požar nastal zato, ker je ena izmed Romkinj kuhala na električnem štedilniku večerjo. Med kuhanjem je odšla na obisk k mami, ne da bi izklopila štedilnik. Jed se je vnela, ogenj pa se je razširil po montažni hiši, zajel notranjost in končno upepelil vso stavbo. Romi so poizkušali ogenj pogasiti, vendar pa j im ni uspelo.
Zoper najbolj razborite Rome bodo policisti napisali ovadbo zaradi napada na uradno osebo. Zoper povzročiteljico požara pa še ovadbo
ZGOREL KOZOLEC
HINJE - V nedeljo, 30. aprila, ob
21.40	je prišlo do požara na kozolcu G. A. iz Hinj. Kozolec je zgorel, zraven pa še obračalnik sena, gumi in lesen voz, nevozen osebni avto Z 750 ter nekaj slame in koruznice. Vzrok požara še ugotavljajo, škode pa je za
1,500.000	tolarjev.
po dolenjski deželi
•	Kaj se lahko zgodi, če v gostilni nekdo pristopi k pultu, kjer pijete, in spije vašo kavo? To je doživel Franc, ki je bil z Brankom v gostinskem lokalu Motel Petrol na Čatežu, ko je k njima pristopil 20-letni Boris S. iz Hrastja pri Bistrici ob Sotli in Francu popil kavo, ki jo je imel ta pred seboj. Med Francem in Borisom je prišlo do prepira, Boris je Franca celo udaril v glavo in poskušal pobegniti iz lokala, vendar sta bila Franc in Branko hitrejša in močnejša: pretepla sta ga ter ga celo hudo poškodovala. Čeprav so trije mušketirji pili kavo (le kakšne vrste je bila?) že 15. aprila, so pri Borisu hude poškodbe ugotovili šele 11 dni kasneje.
•	Bolj hitri pa so bili policisti, ki so 25. aprila zvečer ustavili 40-letnega Ceneta iz Straže, ker sc je vozil z neregistriranim vozilom, bil pa je tudi “neobičajnega videza". Zato je imel “čast", da je lahko pihnil v elektronski alkotest. Verjetno se je njegovo veselje na preizkušanjem napravice poleglo, ko je videl, da ima kar 1,73 g/kg alkohola v izdihnjenem zraku. Ker ni imel vozniškega dovoljenja in je bil vinjen, so mu policisti prepovedali vožnjo, kar pa Cene ni upošteval, saj je na može v modrem ponovno naletel uro kasneje, tipa so bili tokrat bolj prebrisani in so ga pridržali do iztreznitve.
V	soboto, 6. maja, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market, Ljubljanska
od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 7, do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela
•	Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Samopostrežba
•	Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-K2 Krka, Vrelec
V	nedeljo, 7. maja, bodo odprle naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 8. do 11. ure: Prodajalna Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragovska,
Market Drska, Market Kristanova, Nakupovalni center Drska, Samopostrežba Šmihel, PC Ločna, PC Kandija, Prodajalna Gotna vas od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7, do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8, do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12, ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11, ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Štopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela
•	Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market
•	Žužemberk: od 8. do 11.30: Market
•	Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu
•	Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
•	Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič
•	Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba
•	Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čar-dak
•	Semič: od 7.30 do 10.30: Market
DO AVTOMOBILA
CITROEN
ŠKODA
LADA
BREZ GOTOVINE
s kreditom Krekove banke na 4 leta.
Darilo ob nakupu!
N0V0TEHNA
Maram
NOVO MESTO: KANDIJSKA13,UL: 068 322 066
KO PRIČAKUJETE VEC, IZBERITE KVALITETNO PONUDBO !

IftlECttUTT DRUŽBA
Podjetje lahko propade. Jesti bomo morali pa vedno!
'Vitim
Prehrambena industrija je najvarnejša industrija na svetu.
Certifikate lahko vložite v poslovalnicah Hranilno-kreditnih služb in njihovih izpostavah, v Kmetijskih zadrugah in na vseh slovenskih poštah.
informacije tel: 061/ 574 077
obvestilo stop Kmečka družba kupila delež Kolinske stop razlogi: velik tržni delež stop visoka stopnja likvidnosti stop
Prah pregnal tekmovalce z motoiji
Organizatorji prvomajske mednarodne motokros tekme v Dolenjskih Toplicah so imeli velike preglavice zaradi prahu na progi - Nov rekord Ludvika Mežnarja (66 m)
DOLENJSKE TOPLICE - Organizatorji prvomajske mednarodne motokros tekme v Dolenjskih Toplicah so imeli velike težave zaradi prahu na tekmovalni progi, zato druge dirke motorjev v kategoriji 250 ccm ni bilo. Kljub temu je več kot 7.000 gledalcev le prišlo na svoj račun, za kar je poskrbel tudi Novomeščan Ludvik Mežnar, kije na skakalnici bratov Goriškov dosegel nov rekord letalnice -skočil je z motorjem 66 metrov.
EX) 20, 5. Pavkovič (Brežice) 11, 6. Koščak (Šentvid)lO, 8. Pečnik (Ribnica) 8,11. Rus (Šentvid) 7 točk itd.
S. DOKL
•	KEGLJANJE - Po štirih letih premora je bilo odigrano prvenstvo Dolenjske v borbenih igrah, na katerem je med enajstimi moškimi ekipami zmagala vrsta črnomaljskega Rudarja A s 530 podrtimi keglji, sledijo: Rudar B 483, Metlika 482, Novo mesto 473, Rudar ml. 453 itd. (N. G.)
•	BADMINTON - Mladi igralci mirenskega badmintoskega kluba TOM so uspešno igrali na mednarodnem turnirju za Allgau Cup v Wagnu (Nemčija). V konkurenci 280 igralcev iz šestih držav je Nina Šumi v skupini A osvojila drugo mesto, druga pa je bila tudi dvojica Murn - Kirm v skupini B. Obetavni Aleš Murn je med posamezniki osvojil tretje mesto. Igralca Sašo Zrnec in Katja Kolenc pa sta bila na turnirju v Savoni (Italija); Sašo je bil tretj^Katja pa je v skupini D zmagala
•	GO - V soboto, 6. maja, ob 9. uri bo GO društvo Novo mesto v gostišču na novomeški Loki pripravilo državno ekipno prvenstvo v GO, igrali bodo po Bergerjevem sistemu. (T. Č.)
•	KEGLJANJE - Trebanjka Milena Veber je na velikem ženskem kegljaškem tekmovanju v Postojni podrla 421 kegljev in se uvrstila v nadaljnje tekmovanje. (N. G.)
•	TENIS - V soboto, 6. maja, ob 9.30 bo v trebanjskem športnem centru VITA teniški turnir za posameznike. Prijave sprejemajo še jutri na tel. 44-990. (N. N.)
•	CESTNI TEK - AK FIT iz Brežic organizira v nedeljo, 7. maja, ob 10. uri 1. mednarodni cestni tek “Terme Čatež 95", kjer sta na programu tek na 10 km in mali maraton (21 km). (S. G.)
Prireditelj tekmovanja MK MEL iz Novega mesta je veliko vložil v to tradicionalno tekmovanje, žal pa je narava bila močnejša. Tekmovalno progojim je uspelo le delno poškropiti, zato so motoristi vozili v prav saharskih razmerah, poleg vsega je bilo tekmovanje nevarno. Na srečo tekmovalcev in organizatorjev pa ni bilo hujših padcev.
V	tekmah naraščajnikov sta obe zmagi ostali doma, zmagala sta Andrej Hvastija in Sašo Popovič (oba MK MEL).
V	mednarodni dirki motoijev kate-
gorija FIM 125 ccm, ki soju organizatorji srečno spravili pod streho, je z zanesljivo vožnjo zmagal Hrvat Nenad Šipek, kije ugnal kar sedem slovenskih tekmovalcev, med njimi tudi Novo-meščana Ludvika Mežnarja, ki je bil četrti.
Danko Herceg najboljši posameznik
Uspela kajak-kanu prireditev na mejni reki Kolpi
KOČEVJE - ŽALEC 23:22
RIBNICA - V prvi tekmi končnice državnega prvenstva za uvrstitev od 5.-8. mesta sp rokometašice Kočevja premagale Žalec z rezultatom 23:22 (10:113. Kočevke so tekmo slabo začele in so Žalčanke povedle že z 9:4. Z bolj zbrano igro v obrambi so v drugem polčasu povsem strle odpor gostij in v 48. minuti povedle z 19:16. V končnici tekme so Žalčanke izenačile in minuto kasneje celo povedle 22:21. V zadnji minuti so Kočevke dosegle dva zadetka: Orozova je najprej izenačila na 22:22, Guštinova pa je 5 sekund pred koncem tekme dosegla končni rezultat. Za Kočevje so zadetke dosegle: Oroz-8, Guštin-6, Kersnič-4, M. Dragičevič-2, Vuk-2, L. Dragičevič-1.
M.G.
OSILNICA - V organizaciji Turističnega društva Osilnica in Kajak-kanu kluba Zagreb je bilo od petka do nedelje na reki Kolpi 19. tradicionalno mednarodno prvenstvo v kajaku in kanujih na divjih vodah Kolpa 95. Nastopilo je 80 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Medtem ko je naša reprezentanca v drugi fazi priprav pred svetovnim prvenstvom v Notinghamu, je bila tekma izbirna za sestavo Hrvaške in Bosanske reprezentance.
Rezultati prvega dne: K-l, žene: Vu-jasinovič (Zagreb), moški: C-2, Herceg (Zgb); K-l, Gliicks (Zagreb); C-2,Tomašek-Tomašek (Varteks). Drugi dan: K-l .‘ženske: Mali (Rašica); moški: C-2 Pučnik-Županič (Končar); C-l: Herceg(Zgb); 3xC-l: Herceg^ereste-gi-Pučko (Zgb); 3xK-l: Marušič-Knavs-Breznikar (Soške elektrarne). Tretji dan: K-l, ženske: Cankar (Rašica); moški: C-l Petrič (Končar); K-l Vereš (Diana).
Najuspešnejši tekmovalec je bil Hrvat Danko Herceg, ki je zmagal v slalomu, v spustu pa je bil drugi.
M. GLAVONJIČ
Ludvik Mežnar s svojo vožnjo ni bil preveč zadovoljen, vsakič je osvojil četrto mesto, kar je precej manj, kot je pričakoval tekmovalec, kt mu obetajo še lepo prihodnost.
V tekmi za državno prvenstvo motorjev do 250 ccm je presenetljivo, vendar povsem zasluženo zmagal Sašo Kragelj, ki je med drugimi ugnal dosti bolj proslavljenega Janija Sitarja, ki se je s četrtim mestom malce uštel. Jani sodi v sam svetovni vrh in je verjetno več pričakoval od druge vožnje, ki pa je, kot smo prej omenili, zaradi objektivnih težav ni bilo.
Rezultati: Podmladek - kategorija 1: 1. Hvastija (MEL), kategorija 2: L Popovič, 2. Može, 3. Konda (vsi MEL), 5. Špehar (Bela krajina) itd. Mednarodna dirka 125 ccm: 1.Šipek (Hrvaška)40 točk, 4. Mežnar (Slov.) 26, 11. Iliov (Bolg.) 10 točk itd. Dirka za državno prvenstvo 250 ccm: 1. Kragelj (BAN-
NMhhhmhhhmihhbhh
POSTAVIL NOV REKORD - Mladi novomeški motokrosist Ludvik Mežnar je na največji tovrstni napravi na svetu postavil nov rekord skakalnice -66 metrov.
Akripol na pragu prve lige
Rokometaši trebanjsega Akri pola so dobili tudi drugo tekmo končnic zahodne skupine druge lige
TREBNJE - Rokometaši trebanjskega Akripola so v soboto na povratni polfinalni tekmi končnice zahodne skupine druge lige še v drugo premagali Mitol iz Sežana s 25:22 in se tako uvrstili v veliki finale, kjer se bodo s Šeširjem iz Škofje Loke ali z izolskim Delmarjem pomerili za naslov prvaka in s tem za vstop v prvo državno ligo. Trebanjski rokometaši so s tem že dosegli svoj letošnji cilj.
Zaradi suverene osvojitve prvega mesta po rednem delu in s tem prednosti domačega terena v morebitni tretji tekmi pa ima ta generacija trebanjskih rokometašev enkratno priložnost za uvrstitev v prvo ligo, kar je za rokometni kolektiv z le 12-letno zgodovino izjemen dosežek. Še posebej, ker v moštvu vseskozi igrajo domači igralci, le za letošnjo sezono so v klub pripeljali izkušenega celjskega “bombarderja” Željka Vešli-gaja, ki se je odlično vključil v novo okolje in tudi po zaslugi soigralcev postal prvi strelec zahodne skupine druge rokometne lige. Sobotno tekmo so akripolovci dobili lažje kot prvo pred tednom dni, ko so imeli vse niti do zmage trdno v svojih rokah. Do 5. minute prvega dela sta bili moštvi izenačeni, nato pa so Trcbanj-ci povedli s 3 goli prednosti, vendar sojih Sežanci ujeli prav ob zaključku, tako da se je polčas končal neodločeno (12:12).
V drugem delu so prvi gol dosegli
Sežanci in povedli s 13:12. Vendjtf5 akripolovci s štirimi zaporednimi g0^ ponovno prevzeli igro v svoje rok* prednost treh do štirih in dvakr celo petih zadetkov kjub obup*1” poskusom Sežancev držali vse konca. Za Akripol so gole doseg ■ Vešligaj 7, Šavrič in Zarabec sta ji dosegla 6, Dvornik 4 ter Višček kapetan Strajnar po enega. Yel1^ zaslug za pomembno zmago ima tudi vratar Ojsteršek, ki jc v drug«" polčasu branil v velikem slogu. finalna tekma bo v soboto, 6. maja. pričetkom ob 20. uri v dvorani tre njske osnovne šole, kot že rečcno.P" je njihov nasprotnik znan. In kak5 so možnosti rokometašev Arkip0' Glede na letošnjo uspešno sezono, ko na prvenstvu doma niso oa niti točke, velike, vendar se je p?" no zavedati pomembnosti sreča J ’ kjer svoje naredijo tudi živci. Rf no pomembno bo že prvo sr*® V saj zmagovalec nato igra bolj SP ščeno, kar je v povratni tekmi vu^
prednost, to so Trebanjci z dv zmagama v gosteh že dokazali, tem podvigu pa akripolovci ta:k° skozi celo sezono pričakujejo iz no pomoč svojih zvestih gleda v tribun. Zaradi izrednega zanin« bodo vstopnice na voljo že v pre P daji, zato uprava RK Akrip01. ..^
—.------1 uprava RK aki p ■ .j
zveste gledalce naproša, oa
pravočano nabavijo.	2\J&
Sevničani pred finalom?
V polfinalu playoffa RK Lisca Sevnica premagal RK Pomurka - Bo superfinale Interier: Lisca?
JANA IN TAMARA IGRATA V VVOLFSBERGU
WOLFSBERG - V tem avstrijskem mestu seje pričelo tekmovanje za ženske državne odbojkarske reprezentance “Spomladanski pokal Avstije”. V skupini C igra Slovenija v družbi s Poljsko, Francijo, Izraelom in Estonijo. Za nas je zanimivo, da je stalni državni reprezentantki Jani Vernig zdaj pridružila še Tamara Podolski.
MURSKA SOBOTA - Rokometaši Lisce so v prvi tekmi polfinala državne lige na gostovanju v prekmurski metropoli presenetljivo ugnali domačine s 24:21, vendar je bila tekma zelo izenačena in v prvem polčasu so si igralci Pomurke šele v zadnjih dveh minutah priborili prednost 12:10. Ko je do konca tekme ostalo še približno četrt ure in so domačini vodili z 19:16, so bili skoraj vsi v dvorani razen stotnije zvestih navijačev RK Lisce prepričani, da je tekma bolj ali manj odločena. Za preobrat na tej zelo pomembni tekmi pa je najbolj zaslužen novi vratar Sevničanov, Velenjčan Oto Gradišnik, ki je ob pravem času okrepil vrste Lisce. V zadnjih desetih minutah tekme je Gradišnik ubranil kar 3 sedemmetrovke. Sevničani so povedli z 21:20 iri iz hitrih protinapadov sta tokrat zelo razpoložena Lupše in Rantah zapečatila usodo Pomurke. Strelci za RK Lisca: Lupše 6, Rantah in Sečki po 3, Jug, Mijovič, Novak, Novšak, Simončič in Šunta po 2 zadetka.
Že v soboto si lahko Sevničani v povratni tekmi polfinala playoffa v domači dvorani zagotovijo finale. V tem se naj bi pomerili s krškim Interi-eijem ali Radeče papirjem. Vsekakor
Kokalj in njegovi izbranci nimajo nikakršnega strahospoštovanja niti do objektivno močnejšega nasprotnika -Arslanagovičevega Interierja. Morda si po tihem celo želijo, da bi v posavskem derbiju poravnali tudi kakšne stare račune?	p p
TADEJ PUCEU V POLFINALU
DOMŽALE, MURSKA SOBOTA -Ob prvomajskih praznikih so mladi novomeški tenisači igrali na turnirjih v Domžalah in Murski Soboti. Na odprtem mednarodnem turnirju “Junior open”. V Domžalah je Tadej Pucelj izgubil v polfinalu s kasnejšim zmagovalcem Velenjčanom Ivanovičem (6:4,4:6, 6:0), Matej Kralj je igral v četrtfinalu, Miha Bende in Gašper Župevec pa sta se prebila v 2. krog.	y -p
POD URHOM
ZMAGA SAJEVCEM
i.Ot
URH PRI UUBLANI dnevu vstaje slovenskega na^
je bila 27. aprila 50. jubilejna ko sarska dirka “Pod Urhom".
s spremenljivo srečo na/stt0{^urefl'
novomeški kolesaiji. V ko*1”^' ci deklet (kategorija A) je znl :e. la Novomeščanka Marjeta v’ vec, pri mlajših mladincih paJ Ribič drugi.
Dve odmevni zmagi nogometašev
Kočevski in novomeški nogometaši dosegli četrto zmago, kar igrajo v ligi najboljših - Gaj premagal Istrabenz Koper, Elan pa ljubljanskega Slovana
NOVO MESTO, KOČEVJE - Preteklo nedeljo so nogometaši kočevskega Gaja in novomeškega Elana nasmejanih obrazov zapuščali zeleno površino stadionov.
Nogometaši iz Kočevja so z 2:1 zasluženo porazili ekipo Istabenz Koper, kije v Mestni log prišla po nove točke, ker kočevskim nogometašem v prejšnjih tekmah ni šlo. Najprej so izgubili doma z nogometaši iz Vevč, remizirali z Muro, potem pa kar dvakrat bili poraženi na gostovanju. Nogometaši Gaja
so ponovno dokazali, da znajo igrati nogomet in da lahko zmagajo, če si to želijo. Možnosti, da bi se uvrstili med deseterico ekip, ki bodo jeseni zaigrale v prvi ligi, skorajda ni več, vendar se je treba športno posloviti od družbe najboljših.
Nogometaši Elana so tokrat ugnali
ljubljanskega Slovana, kije včasih sodil med najboljše slovenske enajsterice, z 2:0. V ekipi Slovana je ostalo še nekaj zvenečih nogometnih imen, kar pa ni oviralo mladih novomeških nogometašev, da ne bi zaigrali tako, kot znajo. Na igrišču so v glavnem imeli premoč, a so jo kronali šele v 44.minuti, ko je Sandi Perše z bele točke zadel mrežo gostujočega vratarja Dežmana. Odločitev, kdo je gospodar na igrišču, pa je prišla v 62. minuti, ko jc Andrej Ko-strevc, ki se razvija v izvrstnega strelca, s strelom po zemlji potresel mrežo gostujočega vrataija.
Ob vseh teh tekmah, ki jih gledamo zadnje čase, lahko samo obžalujemo, da so nogometaši Elana (zaradi neurejenih klubskih razmer) imeli jeseni razprodajo točk, zdaj pa so dokazali, da dejansko sodijo med boljše enajsterice druge državne lige. Nikoli ni prepozno!
S. DOKL
DVE ZMAGI V ŠENTJERNEJ
KONČINI 4. GORSKI TEK NA LISCO - Med 49 tekmovalkami in tekmovalci, ki so se na prvomajskem 4. gorskem teku na Lisco pomerili v 8 kategorijah, je Ljubljančan Srečko Končina upravičil vlogo favorita in 8,5 km dolgo progo od Orehovega do vrha 948 visoke Lisce (višinska razlika 830 m) pretekel v 43 minutah in 55 sekundah. Njegov klubski kolega Jože Rogelj (Stop team Ljubljana) je bil 2. s časom 44,43; Marko Zgonc (MO Ljubljana) je bil v absolutni uvrstitvi tretji (47,12), v konkurenci teritorialcev in policistov pa je zmagal. Pri ženskah je zmagala Heda Kotar (Trgovina Vene, Trbovlje), 2. je bila najmlajša tekmovalka, 13-letno Marjeta Zalokar s Studenca, 3. Marija Vencelj (Pekama Grosuplje). Najstarejši udeleženec teka, ki ga je tokrat dobro pripravilo ŠD Orehovo (organizator prejšnjih tekov, ki so šteli tudi za državno prvenstvo, je bil Tekaški klub Boštanj, pod vodstvom Pavleta Drobneta) je bil 63-letni Ivan Muren. Na posnetku: Končina v cilju na Lisci. (Foto: P Perc)
ŠENTJERNEJ - Na 2. tekmovanju za republiškega prvaka v praktičnem streljanju z velikokalibrskim orožjem, ki je bilo v soboto, 22. aprila, na Radni pri Sevnici, je prvo mesto zasedel Ludwig Dvojmoč - Cobra team Šentjernej, drugi je bil Boro Ličina, tretji pa Andrej Feguš, oba iz Ljubljane. Samo Jakše je zasedel 6, Igor Durjava pa 7. mesto. V ženski konkurenci je zmagala Mateja Lampe iz Šentjerneja, ki je streljala s kal. 45 ACP. Po dveh tekmah vodi Dvojmoč pred Fegušem in Jakšctom, naslednja preizkušnja pa bo 13. maja na Gorenjskem.
PROSTOVOLJNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA
V prijaznem okolju
naravnih zdravilišč
Zdravje nima cene.
Ima neizmerno vrednost. Povrnitev, ohranitev in krepitev zdravj3 V zdravilišču se zdi marsikomu nedosegljiva - dokler si tega ne zag°t0
z zavarovanjem.
Zdraviliška zavarovanja
bivanje v zdravilišču po poškodbi,
preventivno zdravljenje v zdravilišču, zdraviliški oddih A in B in k®*"*^**® bivanie v zdravilišču obsegajo niz raznolik*^1 zdraviliških storitev, ki zanesljivo učinkujejo na zdravje.
Obiščite nas v najbližji enoti Zavoda.
Do 30. aprila 1995 velja poseben promocijski popust 10 %■
Zavarujemo bogastvo zdravja
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
polni penzion (hotel A alt B kategorije), začetni specialistični pregled, fizioterapija in d&h terapevtske storitve, fitnes, rekreacija, kopanje v bazenu, dietna prehrana, predavanja, zaključni pregled in poročilo
DOLENJSKI LIST
Št. 18 (2386), 4. iniviii
Tt*^
g
I
-_E 3Š?	1? 3 -E	=o.S'N< e-r*
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV
Odprto pismo sevniškemu županu in svetnikom
Pozdravljeni, lovariš župan in to-t «lki ter prijatelji obZld' ‘ Ste me v nadzorni odbor vendarCPiS.VCtaScvnica' Hvala lepa. brni -ko naJ sodelujem z ose-“S,ko‘je «a Primer gospod, ki je vin R|„nn ’ da J? bivši Rudnik neko-kot nr,Haid«lvel Podobno usodo datu?n^Ui:fiann,';Loki?Kandi.
Zanesljiva pot v samouničenje
Ob letošnjem dnevu Zemlje - Ne kažimo s prstom na Rome in druge, temveč tudi sami kaj naredimo za čisto okolje - V Beli krajini gozdovi vse bolj onesnaženi
in
____in
k°lje in dSa°iSPVVniklSPreieli tak0’
vori m iin ’ k°r se drzim načela: “Go-
da; |e se 2 na^ega besednega zakla-in naj bi kii.,m-0,lm,1 Pr'haja iz ruščine PravnnSf; a,!:‘mb?1 složnosti, enako-
(V preteklo«"08-'m tudi Poštenos<i-
hljala za nin /e,,e ta.bescda upora-uP°rabLli naČnC< JUlJi 0.zir0rna sojo raditeea	bucdjc: ravno za-
Pašeslovenska je!) besedoprUa,clJ.
Pa se	inS°sPod župan
ravnokar nb|ej0 z besed°, ki sem jo
ksevam^H-"6 SOSlasno Potrdili, in 8°spod'’. ,l°!fLčlani (tudi b|anški z mano not°VariS us,rezni vključno lzl°čite mene"1 Vam prcdlaSani- da Prijateljski pozdrav!
n,. pRANC PERNOVŠEK ° lenJ' Boštanj lll.Boštanj
°t°k BREZ milosti
iz Ko£vilJE Dimitr'j Žilevski
naslovom “o!"upisal knj'S° 2
kateri	0to^ k>rez: milosti”, v
vljajcn r i°PISUJC svoje doz‘-sPoudarkom;"l °toku in drug°d °sebe ik°nb,da so vsa ‘nična in v knjigi re®0dkl l”krajI’opisani
Stranfrshe1C"'Knji8aima26°
saasassat
bora ni.P djetlcRotlsizMari-
'oiarjev v 3 Ce,na pa bo 3.900
maja lemo rednaročilu (do 9-Vež 0 knji j pa 2-950 tolarjev, P°ročaj"J 8‘111 avt°rju bomo še
Leto 1995 naj bi bilo leto Zemlje. Leto, ko bi se morali zavedati, da imamo le eno zemljo in, kakor bomo z njo ravnali, tako nam bo vračala. V tej smeri bi morali vzgajati otroke že od vrtca naprej. Težko je ljudi usmeriti od potrošniškega mišljenja nazaj k naravi. Več ko kdo popije plastičnih coca-col ali pločevink pive, bolj sodeluje pri kolektivnem onesnaženju Zemlje. Nevarnost odpadkov civili-
^ avtobusom aa izlet!
loCutTais,sedeževv^.
(as°pis namST?1' kl so se na
n,k « Seidl? "nel Nace /Vflz-•nesto ,dU)ve c**‘e 31, Novo
l0bl"\ska,TO seP°ln‘ 'udi ov-
tesišpfasi
^'•ka Bobnn'?edežuseilela
PROTI SKUPNEMU SPOMENIKU
ČRNOMELJ - Mestna borčevska organizacija, kije v občini Črnomelj najštevilčnejša, saj vključuje 385 članov, je imela pred kratkim letno konferenco. Člani, ki so še pri močeh, so se vključevali v humanitarne in druge aktivnosti, obiskovali so ostarele in bolne člane ob koncu leta. Sodelovali so na številnih proslavah, sami pa so pripravili praznovanje krajevnega praznika. Konferenca je potekala v znamenju 50. obletnice zmage nad fašizmom. Obsodili so izjave, ki so naperjene proti NOB. Zgodovine se namreč ne da potvarjati, narodno izdajstvo seje vedno kaznovalo. Republiškim organom so naslovili protest proti postavljanju skupnega spomenika udeležencem NOB in kolaboracionistom. O družbeno-politi-čnih spremembah v zadnjem času in o delovanju lokalne samouprave sta prisotne seznanila Jože Strmec in svetnik Vinko Babič.	_
J. D.
zirane družbe nas pelje v samouničenje. Zato nastaja tudi toliko novih gibanj, ki jemljejo za vzor indijsko filozofijo.
Prekasno smo se “zbudili”, čeprav nikoli ni prepozno. Kdor trdi, da je skrb za okolje pretiravanje črnogled-cev, naj se malo sprehodi po naših gozdovih, npr. ob poti Trata-Vinji Vrh so vidni “lepi” sledovi romskega taborjenja. Da pa ne bi na slepo obsojali le njih, najdemo tudi “civilne” odpadke, posebno v okolici Stranske vasi, za katere pa je gotovo, da jih ne mečejo Romi. Od Nestoplje vasi proti Sadinji vasi je v bližini spomenika tudi lepa slika nekoga. Ljudje se imajo za civilizirane, če imajo urejeno hišo, drag avto, kar pa je dlje, jih več ne zanima. Potem pa se čudijo, daje toliko bolezni dihal, posebno pri otrocih. Naj bo gozd še tako bogat, plastike ne more “prebaviti”, in to bo dobil servirano tisti, ki jo je odvrgel, pa čeprav čez 20 let (ali pa njegovi otroci).
Rešitev je enostavna. Organizirajo naj se akcije po združenjih, npr. lovci, skavti, šolarji, nezaposleni prek javnih del, Romi, za prevoz smeti naj poskrbi Komunala, odpadke naj odpeljejo na Dinos, po možnosti naj jih sortirajo. S tem bi napravili ogromno koristi. Industrija bo dobila surovine, gozd se bo očistil svinjarije in zadihal, ljudje se bodo zaposlili in začeli razmišljati o odmetavanju odpadkov kjerkoli.
Ko pa bo narava očiščena, se naj uvedejo kazni kot v Singapuru, čeprav bomo ljudje postali “Švicarji”
(oni pazijo eden na drugega).
Tudi Rome je treba vzeti v roke. Naučiti se morajo, da narava ni namenjena le izkoriščanju (nabiranje zelišč), ampak prinaša to tudi obveznosti.	V. D.
Črnomelj
NAJBOLJŠI MATEMATIKI
SEVNICA - V soboto, 22. aprila, je bilo na osnovni šoli Tržišče občinsko tekmovanje mladih matematikov za srebrno Vegovo priznanje. Najbolje so se izkazali šestošolci, saj so kar trije osvojili vse možne točke: Teja Lipovšek iz OŠ Sevnica, Janja Pungerčar in Jure Jene iz OŠ Tržišče. V 7. razredu je vse točke osvojila Katja Knez iz OŠ Boštanj. Med osmošolci je 1. mesto osvojil Jure Klakočar iz OŠ Sevnica.
STRAŽA: CESTE OGROŽAJO OTROKE
Odgovorni se ne zavedajo, da je mladina vse, kar imamo, saj so ravno otroci vsak dan izpostavljeni raznim nevarnostim, izgovorov pa je na pretek. Tako otroke vozijo iz Dol. Straže v Vavto vas v šolo, nazaj pa morajo peš. Cesta pa je zelo ozka in nevarna. Ko se pripelje mimo tovornjak, človek ne ve, kam bi odskočil. Toliko
r ««.
OČKA IN MAMICA - HVALA! - V letošnjem letu smo imeli v žužemberškem vrtcu kar nekaj dejavnosti s starši, ki so pripomogle h kvalitetnejšemu in pestrejšemu delu z otroki. V petek, 21. aprila, pa so bili v vrtec povabljeni očetje. Na igrišču smo imeli pripravljen les, ki ga je dalo podjetje Telecom, in ostali material za postavitev štirih igral. Na povabilo se je odzvalo 9 staršev, aktivni so bili tudi dečki. S pridnimi rokami in dobro voljo so v treh urah stali: plezalo iz lesa in gum, drogovi za preval, čoki za razvijanje ravnotežja in klop - konjiček. Ob prigrizku in dobri kapljici očetje zadovoljstva niso mogli skriti, veseli pa so sevada tudi otroci.
juu zapustili in zaeen laz- —	,,	’---:. ,	,.-- z: z
odmetavanju odpadkov ^svarilo vsem, saj je bolje preprečit., 1 r	da ne bo kasneje ze prepozno. ^ ^
KONČALI NA RAŽNJU- Težko bi zbrali podatke o tem, koliko janjcev in odojkov je med minulimi prazniki končalo na ognju po Beli krajini, kjer ne manjka strokovnjakov za peko, še manj pa ljubiteljev vroče in dišeče pečenke. Prazniki so bili kot nalašč za praznovanje družinskih jubilejev, slavja birmancev in za veseljačenje po proslavah. V času, ko je bila na Smuku nad Semičem še maša, se je takole na ražnjih vrtelo kakih 20 prašičkov in jagenjčkov. Po končanem uradnem delu je pečenka hitro izginjala na veseličnih mizah. (Foto: B. D. G.)
“BO sem 25 let v njegovi službi”
Spomini in razmišljanje ob 15. obletnici Titove smrti in 50. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom - Za povojne poboje ni izdal ukaza - Kaj stoji v zapisniku
Priznam, da sem se težko odločil za	storiti, če sam sistem ne bi bil tako
OB ROJSTNEM DNEVU - Ivan Somrak čestita predsedniku Titu za 73. rojstni dan
PRVOMAJSKA UČNA URA JADRANJA - Novomeščan Aleš Wachter, ki prvomajske praznike izkoristi za redna vzdrževalna dela na svoji jadrnici na otoku Rabu, je na poskusno vožnjo popeljal kar za slab razred otrok, ki so praznične dni preživljali v počitniškem aranžmaju agencije Mana. Z zanimanjem so spremljali upravljanje jadrnice, še posebej zanimiv se jim je zdel avtomatski pilot in računalniško vodenje jadrnice preko satelita, ki jim je sporočal podatke o smeri plavajoče devetmetrovke. Vreme je bilo lepo, morje pa toliko ogreto, da so se najbolj pogumni tudi na hitrico okopali. (Foto: Majda Luzar)
tole pisanje. Moje razmišljanje bo gotovo razburilo duhove: nekateri ga bodo veseli, drugi se bodo zgražali, ker bom spregovoril o Titu, od katerega smo se pred petnajstimi leti poslovili z vsemi častmi. Danes si mnogi njegovega imena ne upajo izgovarjati naglas, čeprav se je tistega majskega dne od njega z vsem spoštovanjem poslovilo 128 državnikov z vsega sveta in smo za nj im žalovali vsi. Tako vsaj se nam je zdelo. Bil je osebnost, ki je temeljito zaznamovala 20. stoletje. Pa ne v negativnem smislu._
Posebno letos, ko ves svet slavi 50. obletnico zmage nad fašizmom in nacizmom, se ga bodo z največjim spoštovanjem spet spomnili mnogi kot vrhovnega komandanta narodnoosvobodilnega boja jugoslovanskih partizanov. Naj citiram izjave o njem le dveh pomembnih ljudi iz 1944:
Charchill na srečanju z njim v Neaplju: “Posebno zadovoljstvo mi je danes pozdraviti maršala Jugoslavije, Tita, vodjo jugoslovanskih narodov v borbi za osvoboditev njihove zemlje., Iskreno cenimo veliki napor in žrtve hrabrih borcev jugoslovanske NOB v tej vojni na strani zaveznikov.”
De Gaullc pa je v proglasu svojemu narodu tega leta zapisal: “Francosko ljudstvo je v teh težkih vojnih razmerah dobilo še enega iskrenega prijatelja - hrabre narode Jugoslavije, ki se pod vodstvom legendarnega junaka maršala Tita že tri leta bore ne samo za svojo, ampak tudi za osvoboditev Francije.”
Bil sem 25 let v njegovi službi, pogosto sva sc srečavala. Najprej sem po končani vojni tehnični akademiji v Zagrebu prevzel zaščito objektov, prometnih sredstev, sredstev za zvezo in podobnega, potem sem bil tudi njegov osebni varnostni oficir.
Naj takoj povem, da ima prav vsaka država, ne glede na sistem in geografsko lego, varnostno službo. Ta služba ni bila lahka in sami ne bi mogli (bilo nas je 10 do 12) ničesar
organiziran, da so se vanj vključili občani in drugi, kadar je bilo potrebno. Poudariti moram tudi to, da Tito v vseh letih, ko sem bil ob njem, nikoli in nikjer ni bil napaden in da so vse podobne “zgodbe” izmišljene. Sam sem vodil okrog 140 akcij, saj smo imeli na obisku mnoge pomembne osebnosti, ki jih je bilo treba zaščititi. Tito je zelo zaupal naši službi in nas neprestano opozarjal na delo z ljudmi. Naj si ne lastimo pravic, ki nam ne gredo, nam je naročal, in naj opravljamo svojo službo.
Tito je bil človeško topel in zelo pozoren do vsakega. Že po prvem lovu, ko sem dan prej preveril smodnik, s katerim so sli na lov, mi je poslal zajca in fazana. Ko sem se nekoč znašel zaradi srčnega infarkta v bolnici, je bil vsako jutro ob meni njegov osebni zdravnik ali pa njegov asistent. Tako je naročil on, in tudi ko so me upokojili, je naročal, naj poskrbijo, da bom dobil stanovanje. Ob odhodu mi je poklonil sliko s posvetilom, ki stoji na vidnem mestu v mojem stanovanju. Tak je bil do vseh.
Kar slišim nekatere: “Kaj pa povojni poboji?”
Zgodovinarji so že iskali njegov ukaz, tudi Dedijer ga je iskal, pa ga niso našli. Ker ga nikoli ni izdal. On-ranjen pa je zapisnik, ki ga je vodil Djilas in kjer Tito izraža svoje ogorčenje nad tem. Rekel je: “Nismo se jih bali, ko so nosili orožje, zakaj bi se jih zdaj?” Vse partizanske enote so imele ukaz, da morajo z ujetniki postopati humano, korektno, v duhu ženevske konvencije. Usoda poraženih se je odločala v Teheranu m na Jalti. Tam je bilo sklenjeno, da se mora nemški nacizem, fašizem in vsi njihovi sodelavci uničiti totalno. Ukaz je veljal za vso Evropo.
Mnogi mu očitajo, daje preveč potoval in poklanjal draga darila. Pozabili so, da so bila njegova potovanja tudi odpiranje novih tržišč, ki pa jih nismo znali izkoristiti. Njegova
darila niso bila draga, kar pa je on prejel v dar, je vse dal muzeju. Ničesar ni ohranil zase. Le nekdanji Brozov vinograd v Kumrovcu je odkupil za sinova, drugače v zapuščini ni bilo kaj deliti. Vse je bilo državna ali pa republiška last. Vse podarjene avtomobile je takoj dal v uporabo drugim.
Ni res, da mu je diktirala Moskva! Sovjetska zveza je bila le nekakšna moralna opora, drugače smo od nje dobili podporo šele 1944. leta. Naš odpor fašizmu ni ustrezal njihovi politiki. Ko je Stalin zvedel za AVNOJ, je bil ogorčen, češ da je to udarec v hrbet zavezniškim silam, ki so že delile Jugoslavijo. Ves svet ga je občudoval tudi zaradi njegovega odločnega odpora Sovjetski zvezi leta 1948. Njegova velika skrb je bila samostojnost in neodvisnost države.
Naj ob dvojnem jubileju (15. obletnica njegove smrti in 50. obletnica zmage nad fašizmom) bralce spomnim še na zaključne boje. Ko nam je Rdeča armada pomagala osvoboditi Beograd, je morala po končanih bojih takoj zapustiti naše ozemlje. In ko so se Angleži hoteli izkrcati v Dalmaciji in prek Slovenije prodirati proti Avstriji, je Tito rekel, da se bomo že sami osvobodili, samo orožje naj nam dajo. Brez vednosti zaveznikov je ukazal svojim enotam, naj čimprej zasedejo Trst in zahodne meje.
Velika skrb mu je bilo bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, kar je bilo meti vojno silno pomembno. A vedno je trdil, da ima vsak narod pravico do samostojnosti. Potem pa je izgledalo, kot da so vsi komaj čakali, da umre, tako hitro seje vse sesulo in s krvjo pridobljena država razpada v še bolj krvavih bojih.
Zaradi vsega tega in predvsem zaradi njegovega boja proti fašizmu in upora Stalinu ter borbe za mir v svetu zasluži našo hvaležnost in spoštovanje. Prepričan sem, da gaje zgodovina že uvrstila tja, kamor sodi kljub mnogim, ki blatijo njegovo ime.
IVAN SOMRAK Novo mesto
izlet vas bosta peljala Dolenjski list in Studio D
s fz>c3sli_jsailc:i n
iONKO
A KIHA


I .	,
Studio D
SHEM
O

Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9
IM
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke bomo poslej objavljali pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa bodo opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne bomo objavili prispevka, ki bo napisan žaljivo in z namenom zaničevanja, ali če bo nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanaša (13. člen).
Halo, tukaj je bralec Dolenjca
Dol, list št. 16, 20. aprila
V 16. številki DL ste nas, I. B. iz Bele Cerkve s precejšnjo mero ogorčenja obtožili, da smo vam pobrali že vse, kar je bilo kaj vrednega. Toje šolo, pošto in naselje “Prinovec”. Žal nam je, da na tak način razmišljate in skušate najti krivca tam, kjer ga zagotovo ni.
Da bodo lahko tudi drugi ugotovili, kako so očitki neutemeljeni, navajamo Je nekatera dejstva:
a)	Šolo Bela Cerkev je ukinila občina Novo mesto, in to iz dveh razlogov: stavba šole je bila v katastrofalnem stanju, drugi vzrok pa je bil v upadanju števila učencev in pa nazadovanje kvalitete pouka v škodo učencev.
b)	Pošto je ukinilo PTT podjetje. Tu smo bili v enakem položaju, tudi v Šmarjeti je bila ukinjena pošta, s čimer se tudi mi nismo strinjali. Na ta način smo dobili vsi skupaj pošto v Šmarjeških Toplicah. TU je prevladala ekonomika m ne zahteve krajanov.
c)	Kar zadeva neselje pri Prinovcu, moramo povedati resnico, ki je za koga morda tudi boleča. Pripojitev k Šmarjeti so s pismenimi izjavami in podpisi zahtevali krajani lega naselja sami in to pri občinski skupščini Novo mesto, kar so tudi dosegli.
Iz navedenega se vidi, da ni bilo nikomur nič odvzeto na željo ene ali druge KS, temveč s sklepi in odločitvami drugih organov.
Gospod I. B. nam tudi očita nekakšno “rinjenje” KS Bele Cerkve v skupno občino s KS Šmaijeta. Tudi ta očitek ni utemeljen. Naša komisija za samoupravo je vodstvu vaše KS poslala le pismeno ponudbo za razgovore o morebitni skupni občini. Pri tem moramo žel reči, da vaše vodstvo še ni zbralo toliko poguma, da bi odgovorilo na ponudbo vsaj z da ali ne.
Glede na to, da sami nismo sposobni ustanoviti svojo občino, vam sporočamo, da sama KS Šmarjeta izpolnjuje vse pogoje razen števila prebivalstva. Temu pogoju pa ne zadostimo tudi v primeru združitve. Komisija je proučila zakonodajo o lokalni samoupravi in se intenzivno
pripravlja na ustanovitev lastne občine, ne glede na odločitev KS Bela Cerkev.
Ob tej priliki pa bomo odgovarjali tudi tistim vašim krajanom, ki so postavili naši komisiji vprašanje, ali bi morali v primeru, če se ustanovi skupina občina, hoditi po opravkih v Šmar-jeto. To vprašanje si postavljajo tudi drugi krajani.
Odgovor je zelo preprost: Krajani KS Bela Cerkev bodo v Šmarjeto hodili tudi v bodoče, samo na matični urad, vse druge opravke, ki so jih imeli po raznih uradih na občini Novo mesto, bodo tudi v bodoče opravljali v istih uradih, le s to razliko, da so to sedaj uradi državne uprave in ne občine. To tudi pomeni, da državna uprava v Novem mestu opravlja vse posle za državljane, ne glede na to, iz katere občine so.
Morda se tu vsiljuje vprašanje, zakaj ustanavljati svojo občino, če je vse tako lepo in urejeno. Takšno vprašanje se zdi popolnoma upravičeno, dokler govorimo o formalnih zadevah, ko pa se spustimo na področje financiranja, so zadeve popolnoma drugačne.
Ce smo povsem konkretni, je situacija naslednja: KS Šmarjeta je dobila za delovanje in programe komunalnih del vsako leto le okoli 1,5 do 2 milijona tolarjev, KS Bela Cerkev pa le 500.000 do 1 milijona tolarjev letno. V primeru, če bi ustanovili svojo občino, pa bi bili financirani direktno iz proračuna, kar bi znašalo znatno vec. Za področje Bele Cerkve bi dobili na 800 prebivalcev okoli
23.000.	000 tolarjev ali za KS Šmarjeto na 1.800 prebivalcev okoli
52.000.	000 tolarjev.
Iz navedenih sredstev bi nova občina morala kriti del stroškov, ki jih je sedaj plačevala občina Novo mesto. To bi predstavljalo nekako 50 odst. dobljenih sredstev iz proračuna.
Prepričani smo, da nismo krajanom KS Bela Cerkev ponudili ničesar slabega, temveč ugodnosti, ki jih izkoristijo lahko le v tisti občini, ki jim zagotavlja popolno avtonomijo.
KS Šmarjeta komisija za lokalno samoupravo
Nezaupnica
občinski
vladavini
Dol. list št. 16,20. aprila
Bivši člani Izvršnega sveta občine Novo mesto smo bili že od izteka našega mandata 31.12.1994 od takratnega predsednika skupščine in sedanjega župana Mestne občine Novo mesto F. Koncilije (v nadaljevanju F. K.) deležni najprej prikritih, v zadnjem času pa javnih obtoževanj in namigovanj na nezakonito delovanje in nenamensko porabo proračunskih sredstev v letu 1994, zato smo javnosti dolžni dati nekaj pojasnil.
Delo IS in proračunsko porabo v letu 1994 je prvič ocenila Skupščina občine, ko je na seji dne 27.10.1994 sprejela Odlok o spremembi Odloka o proračunu občine Novo mesto za leto 1994. V tem odloku je poleg planiranih dohodkov in odhodkov tudi določilo, ki pravi (zadnji odsta-
vek prvega člena): “Izvršni svet skupščine občine Novo mesto uskladi obseg dohodkov z obsegom javne porabe, ki jo določi Vlada Republike Slovenije za leto 1994, in to spremembo vključi v Odlok o zaključnem računu proračuna občine Novo mesto za leto 1994”. Gre torej za pooblastilo, ki ga je Skupščina, poleg že danih z osnovnim odlokom, prenesla na IS.
Drugo pomembno oceno o delu IS v preteklem mandatu je dala Skupščina na zadnji delovni seji novembra lani. Sprejela je Poročilo o delu Izvršnega sveta Skupščine občine Novo mesto ter upravnih organov občine Novo mesto v obdobju 1990-1994 z vidika uresničevanja vladnega programa.
V obeh primerih je F. K. aktivno sodeloval, najprej na sejah Izvršnega sveta, na sejah predsedstva ki jih je vodil, in na koncu pri obravnavi in sprejemu na sejah zborov Skupščine občine Novo mesto.
Kako je F. K. svoje poslanstvo uveljavljal na sejah Izvršnega sveta, kijih je redno obiskoval, lahko ocenjujemo takratni člani in novinaiji, ki so tudi redno spremljali seje in odločitve, za razliko od novih oblastnikov, ki imajo kolegije zaprte za javnost.
Ko smo 1. marca lani prvič usklajevali proračun za leto 1994, se je F. K. kmalu opravičil, češ da se na to ne spozna, in odšel. Ob ponovni obravnavi dva dni pred obravnavo na skupščini je prinesel tri tipkane strani vprašanj m pripomb, ki jih je kot strankarski kurir vztrajno zagovarjal. Izvršni svet je vse te pripombe obravnaval in usklajene vnesel v osnutek proračuna.
Vse leto 1994, zlasti pa v drugi polovici, je bil F. K., resda brez pooblastil, aktiven porabnik proračunskih sredstev. Koliko in za kakšne namene je porabljal, je možno ugotoviti iz računovodskih podatkov občine Novo mesto.
F. K. v pismu, ki ga je naslovil na medije, najprej našteva nepravilnosti (Bienale, Materinski dom...), nato pa pravi: “Na vse te probleme sem opozarjal še, ko sem opravljal funkcijo predsednika skupščine, vendar tedanjemu Izvršnemu svetu prejšnje občine Novo mesto za moja opozorila ni bilo mar.” Ce je res opozarjal, zakaj ni tako očitnih napak obravnavala skupščina in razrešila odgovornih članov Izvršnega sveta ali Izvršnega sveta v celoti?
V istem pismu tudi piše: “Osebno sem namreč zavezan številnim profesionalnim in moralnim normam, tako da enostavno ne morem predlagati sprejetja zaključnega računa ob toliko nerešenih vprašanjih iz preteklosti.” Nadalje piše, da je na UNZ Novo mesto sprožen postopek zoper tri oblastnike zadnjega Izvršnega sveta.
Samo po sebi se postavlja vprašanje, kako F. K. ve, da je na novomeški UNZ sprožen postopek zoper tri bivše oblastnike, kot imenuje člane zadnjega Izvršnega sveta. Logičen odgovor je, da to ve zato, ker je postopek sprožil sam. Nemoralnost njegovega dejanja se bo jasno pokazala, ko bo postopek končan, še bolj nemoralno od njega pa je, da se je v predvolilni kampanji hvalil z dosežki tedanje oblasti in si jih prisvajal (vse šole, ceste... smo zgradili z vašim de-
narjem...), sedaj pa ljudi, ki so to delo opravili, blati in jih skuša prikazati kot največje kriminalce.
Na očitke o primanjkljaju proračuna občine Novo mesto za leto 1994 smo člani zadnjega IS že odgovarjali ob obravnavi zaključnih računov bivše občine za leto 1994 na sejah svetov vseh treh novonastalih občin. To so svetniki občin Škocjan in Šentjernej razumeli in zaključne račune sprejeli.
Občanom nekdanje občine Novo mesto in ostalim bralcem teh vrstic, ki niso prisostvovali na omenjenih sejah, pa tole kratko pojasnilo. Račun prihodkov in odhodkov je nujno pravilno nastaviti. Preneseni prihodki iz leta 1994 v letošnje leto znašajo, skupaj z dohodnino decembrskih plač, vsaj 190,4 milijona SIT. Če odštejemo očitanih 168,2 milijona SIT takoimenovanega primanjkljaja, ostaja na razpolagi 22,2 milijona SIT, kijih novonastale občine lahko upoštevajo v delitveni bilanci.
Ne gre prezreti tudi pravic uporabe finančnih sredstev, ki izvirajo iz podpisanega Dogovora o investicijskih in drugih aktivnostih na področju vzgoje, izobraževanja in športa v občini Novo mesto v višini 350 milijonov SIT Sklep o tem je Ministrstvo za šolstvo in šport RS že izdalo in F. K. z njim razpolaga.
Ob dejstvu, da so pristojnosti in odgovornosti župana v primerjavi z bivšim predsednikom skupščine večje, saj bo moral izvajati proračun mestne občine, ki ne bo veliko nižji od proračuna bivše občine, to je približno 2,5 milijarde SIT, in ob poznavanju njegovih “strokovnih” pristopov k razreševanju problemov se nam zastavlja vprašanje, ali F. K. brska po preteklosti in išče krivce med člani bivšega Izvršnega sveta zato, da bi že vnaprej opravičil svojo nesposobnost, bodoče neuspehe in neizpolnjene predvolilne obljube, ali zato, ker mu takšno stanje, ko ni sprejet zaključni račun in proračun za leto 1995, odgovatja, ker drži v šahu ostali dve občini, ali preprosto zato, da bi se osebno maščeval nekaterim članom bivšega Izvršnega sveta.
Bivši člani Izvršnega sveta
Lojze Peterle med Ribničani
(Dol. list št. 15,14. aprila, in 17., 28. aprila)
Stanka Hitij-Hočevar se je v prejšnji številki našega lista pritožila zaradi mojega pisanja. Žal je tudi v njenem pisanju precej težko doumljivega. Svoje pomisleke naj omejim le na njeno pismo. Najprej pravi, da se je od “politike” poslovila iz zdravstvenih razlogov že maja lani. Na nedavnem sestanku SKD in predstavitvi kandidata SKD za ribniškega župana (in toje gotovo politična zadeva) pa je kljub svojemu že lanskemu slovesu le imela skoraj najdaljši govor, ki je bil povsem politično obarvan, saj je v njem kritizirala politiko ribniške SKD in kandidata za župa-na.Ta svoj nastop, ki je bil torej po-litično-nepolitičen, označuje tako: “Prav gotovo pa si dovolim v duhu
poštene demokracije opozoriti kogarkoli in kjer koli na delo in napake, ki žbremenijo’ ali žtežijo’ ali niso v splošno družbeno bit! In ker potekajo ponovne volitve za župana, ki je že opravljal to funkcijo, rezultati del, dejanj - razen osebnih koristi - pa ni zaznati ali občutiti med občani, lahko javno izrazim dvom o sposobnosti, služenju narodu in predlogom za izboljšave, če se v štirih letih .opevane in deklarirane’ demokracije ni spremenilo nič na bolšje!” Tudi ta kritika, ki je vsaj rahlo zmedena in se iz nje ne da povsem nedvoumno razbrati, kaj Hitijeva želi, jasno potrjuje, da sc vmešava v politiko, od katere se je po njenih besedah “poslovila že lani v mesecu maju”.
Kako naj torej novinar ve, česa sc je odrekla m česa ne, če tega očitno niti sama ne ve, saj počne tisto, česar seje odrekla. Kritika, da bivši župan in novi kandidat SKD za župana v štirih letih ni spremenil nič na bolšje, ampak je delal le za svojo korist, je seveda tudi politično dejanje. Nanjo je bilo odgovorjeno že na omenjenem sestanku. Hitijeva je le kritizirala na sestanku in v omenjenem pismu, ni pa povedala, koga predlaga za novega župana, iz česar bi lahko sklepali, da želi sama zasesti to mesto in da bi ona gotovo v svojih “štirih letih demokracije” spremenila vse na bolšje.
Nadalje kritizira uredniško politiko našega lista, češ da pišemo le o “negativnih informacijah m svojih občutkih”. Prav to pa počenja sama, saj je v svoji razpravi na omenjenem sestanku natresla le “negativne informacije in svoje občutke” in tega je bilo veliko več, kot v našem časopisu. Namerno o njenih kritikah SKD in kandidata za župana nisem pisal podrobno, ker sem menil, da bi to lahko kdo izrabil, češ da pred volitvami župana namerno kritiziram kandidata SKD.
Zaradi teh dejstev ne bom ugotavljal, če je oz. bo stranka SKD s poslovitvijo svoje marljive članice Hitijeve veliko izgubila ali pridobila. To naj presodijo drugi.
Ob zaključku pisma pravi, da zaradi takih novinarjev ne zeli postati naročnik našega lista. Dejstvo je, da je nismo nikoli silili, naj postane naša naročnica, in je tudi ne nameravamo.
JOŽE PRIMC
DAN ZEMLJE NA SEVNIŠKI OSNOVNI ŠOU
Toliko raznih “dnevov” smo že imeli, nekaj prav posebnega pa je bil letošnji dan zemlje. Že 1. aprila so se naši osmošolci odpravili k strugam rek in počistili vso navlako, kije, kdove kako zašla vanje. Ampak naši osmošolci so se res izkazali. Cisto slučajno pa sem slišala pripombo nekoga: “Za koliko časa?” No, kakorkoli že, mladi smo opravili nekaj koristnega in upamo, da tudi vzgojnega. Naslednjič smo očistili šolski park. Mnogo vsega se je nabralo, mnogo tudi tega, kar je “slučajno” padlo iz naših rok. Šolski park pa je sedaj čist in urejen in takšen naj tudi ostane. 13. in 14. aprila smo organizirali še zbiralno akcijo papirja. Skupno smo zbrali kar 8828,5 kg papirja.
SIMONA IN BOJAN 3.r, novin. krožek OŠ Sava Kladnika Sevnica
Ivan Žužek
Minuli četrtek so se sorodnik1^ jatelji in znanci na pokopališč'', likih Laščah za vedno poslovili w _ Ivana Žužka, sodnika Republik sodišča združenega dela. . j.
10.20
1938 v Srebotniku pri Velikih L® 15.1 Po končanem študiju prava je ^ 17.( topil leta 1962 prvo službeno ip . 17.1 na sodišču v Kočevju, kjer je de" leta 1.970, nakar se je zaposl" .( Okrožnem sodišču v Ljubljani'^ 18.;
vjKroznein sooiscu v ljuu*. j bil med najmlajšimi sodniki-, delal okoli 8 let, nato pa se je "C. lil na Republiškem sodišču zdru^ nega dela.	. $
Magistriral je s 40 leti starosti -toriral pa s 50 leti, oboje iz delo prava. Bil je izreden strokovnj«* svojem področju, pisal je cla\ji Gospodarski vestnik, razne K K drugam pa tudi vodil seminarjev lovnem pravu.	. S
Se tri tedne pred smrtjo je i,. | delal, predaval m še malo Prr Lji ^ jo načrtoval udeležbo na semnja y j «a
jvj uaui luvtii uuciczuu n« >»;■ .
sodnike delovnih sodišč, ki sej ^i-l ^ 20. aprila na Brdu. NamestoJja Jj P nar na Brdo pa so ga prav zu’ V: * odpeljali k večnemu počitku	9
kopališče v Velikih Laščah. J Smrt je Ivana pobrala m11 rano, saj je bi! na višku Jbv‘JeI'«jtj IU moči. Z njim jc izgubljeno	,
govo bogato znanje. Njegovi1*	J «
in prerani smrti pa so gotovu kJ(|. vali tudi zapleti v zvezi z njegpv $ , didaturo za sodnika s trajnim	^
da!?™: , x- , • nenad< 1»
Ob boleči nenadni	fo
stljivi izgubi moža m očeta w $ ... ženi Ivici hčerkama in ogj p,£( rodstvu iskreno sožalje, rsuj .j lahka domača zemlja, ki jo J Ju# . saj se je rad vračal v rodni Sr° J ■ kjer je tudi počival do odhoda njo pot.	J
Lojze Kuhat
Prejšnji teden so sc sorotJmJ&eif sedi in člani ZB NOV na o\o p pokopališču poslovili od k°J narja z Lokev pri Črnomlja* . leti seje rodil v Volčkovi vasi P. U|jl jerneju. Kot mlad fantje 2ae .^ po gozdovih in žagah. P&KApfi letja seje z družino preselil n ^ ^ kjer si je ustvaril skromen. ,-edo dom. Imel je neizmerno ve'■ d obdelave lesa. Ves prosti ca*> -L pij' \
Kil Cl/nii JaI'ii;n1^ nlClU , V3)
ueiave lesa. ves puw; soF' V svoji delavnici. K njemu M hajali ljudje od blizu in čanom je rad priskočil na p°"'J času NOB jc bil v več pa brigadah, največ pa v Canka svoje delo je bil odlikovan- j0|f prijatelji in znanci se ga bodo ^ spominjali
Anton Štampohar
Ob 50-letnici zmage nad fašizmom
______Pregled narodnoosvobodilnega gibanja v nekdanjem belokranjskem in novomeškem okrožju
huje je bilo v Starem trgu pri Trebnjem, kjer so Italijani 2. maja streljali na demonstrante in jih 7 ubili, 8 ranili, med njimi enega smrtno, in 21 aretirali. Na “mejnem” prehodu v I / J Mačkovcu pri Novem mestu je bil V™/ postavljen slavolok z zloveščim nap-
icAn,*	nin D., >/,L .....
Med narodnoosvobodilnim bojem so se na Dolenjskem in v Beli krajini, celo v nasprotju s pričakovanji slovenskega vodstva narodnoosvbodil-nega gibanja, odvijali mnogi dogodki, ki so odločilno vplivali na nadaljnji razvoj oborožene vstaje in na proces spreminjanja družbenih odnosov. V novomeškem okrožju, na Kočevskem Rogu, in po kapitulaciji Italije v Beli krajini, je delovalo slovensko politično in vojaško vodstvo ter mnoge ustanove porajajoče se nove Slovenije, številne baze, partizanske bolnišnice in delavnice, tehnike in tiskarne, vojaške, politične, osnovne in srednje šole, kulturne ustanove, osrednja kurirska postaja in drugo. Osvobojena Bela krajina je omogočala izvedbo številnih množičnih zborovanj in manifestacij v podporo narodnoosvobodilnemu gibanju. Organizirana so bila spuščališča in letališča, na katera so zahodni zavezniki in Sovjetska zveza, potem ko so prišle v Slovenijo njihove vojaške misije, dovažali materialno pomoč slovenski partizanski vojski in odvažali ranjene partizane na zdravljenje v južno Italijo. Na tem delu slovenskega ozemlja so se bili mnogi najhujši in najbolj krvavi boji, v določeni meri tudi iz razloga, ker je tod protinarodnim reakcionarnim silam v najtesnejšem sodelovanju z večino
duhovščine uspelo organizirati močnejše kvislinške oborožene oddelke, ki so se skupno z okupatorjem bojevali proti partizanstvu in vsenarodni Osvobodilni fronti.
Po napadu na Jugoslavijo so se prek Dolenjske, ne da bi skušale sovražnika zaustaviti, umikale enote razpadajoče jugoslovanske vojske. V Novem mestu so se zbirali prostovoljci iz cele Slovenije, da bi branili napadeno domovino, toda vojaška oblast jih ni ne oborožila ne opremila. V Trebnjem sc je 11. aprila 1941 sestalo več članov centralnega komiteja KP Slovenije, ki so med drugim sklenili, daje treba takoj pričeti z zbiranjem orožja in s pripravami za boj proti okupatorjem ter razkrinkavati krivce za izdajo domovine. Isti dan je nemško letalstvo nedvomno zaradi izdaje prvikrat bombardiralo Novo mesto, kjer je bil štab dravske divizije. Uničeno je bilo sodobno poslopje ljudske in meščanske šole. V mestu in drugih krajih Dolenjske jc bilo 12 smrtnih žrtev bombardiranja in ubito več deset glav mobilizirane vprežne živine. V splošni zmedi, še preden je nemška in italijanska vojska zasedla Dolenjsko z Belo krajino, so ljudje ponekod, tako na železniški postaji v Bršljinu in Črnomlju, praznili vagone z živili, ki so bili na poti v Nemčijo. Komunistična partija je or-
ganizirala zbiranje orožja in streliva, ki je kasneje služilo za oborožitev prvih partizanov. Novomeški komunisti so izvedli akcijo, v kateri so iz blagajne dravske divizijske oblasti pridobili znatna finančna sredstva, okoli 100.000 din, ki so bili uporabljeni kot osnovni vir financiranja začetkov oborožene vstaje v Sloveniji. Eden od oficirjev sije iz iste blagajne prilastil 13.500.000 din, zaradi česar je odsedel dve leti zapora.
Meja med nemškim in italijanskim zasedbenim območjem se je na Dolenjskem ustalila šele v prvi polovici junija 1941 in je potekala 10 do 15 km po desnem bregu Save. Dotlej pa je pod vplivom nemške demagoške propagande in delovanja agentov ter drugih razlogov med delom nerazgledanega in zaslepljenega prebivalstva prihajalo do pronemških manifestacij m protiitalijanskih demonstracij s ciljem, da bi njihove kraje zasedla nemška vojska. Pri tem so jih spodbujali tudi dolenjski graščaki, med njimi zlasti soteški princ Karl Auersperg in otoški graščak Karl Villavi-cenzio-Margheri. Priključitve so si želeli tudi kočevski Nemci, ki so že leta nazaj, organizirani v Kulturbun-du in poiovojaških enotah, stopnjevali sovražen odnos do države in svojih slovenskih sosedov.
Po Dolenjski in Beli krajini so na
mlajih, slavolokih in z dreves zavih-rale doma izdelane nacistične zastave, zbirali so podpise s prošnjami za priključitev k Nemčiji in premikali mejne table v nemško korist. Naj-
isom: “Ein Volk - ein Reich - etn Fiihrcr”. Pred odhodom za mejo so Nemci dodobra oplenili mnoge javne ustanove in domačine ter pokupili vrednejše blago za brezvredne okupacijske marke. V nekatere kraje so s kamioni pripeljali iz Posavja izgnane slovenske družine.
To dogajanje je vplivalo, daje Itali-
ja pohitela z vojaško zasedbo/jOj deljenega slovenskega ozel”i,rajW pod imenom “Ljubljanska I** W
(Provincia di LubianajI 3. J priključila svoji državi. Novo ^ postalo sedež štaba 14. Petl°’ yž[$ lje “Isonzo”), katere enote tavile svoje postojanke po j je in Beli krajini. V njeni sesj.. M; tudi 6. topniški polk, 98. ju ij. srajc, 14. minometni batalj bataljon strojničarjev, tnco^ pl ne sile pa so spadali tud'k^>C vilne uprave: policija m ono> ter razne milice. Njihovo sK F ^0i-vilo je nihalo od 10 do 15-f
161
DOLENJSKI LIST
Italijanska vojska v Novem mestu leta 1941
St. 18 (2386), 4. maja
i moretrftofh pridržuje Pra^co do L---- Kih sprememb sporedov!
k
S
iod*
i«1
rl Sl°venija 1
T^gsua.
"«>ve„a serija ,3,ME'amM-P°'judn0Z-
SJlgKiRoffi^
me^ ^EVNiKT0V' '■ de'a nem-d,ame
jr®"««
SŠggSSBBr"
“■* 8 SB^^port
2l * TEDNikR REX'avstrij' nadali”5/15
22.20 Sm3’ vReme, šport
S8ff8>™»
l9^ll2iovu A2
jSas^saMS
A»1\ )f)Qy. ”
?l0te‘4l^,TV prodaja'!0-15 Luč
rt fs(ponov 1 del!7' d 3 amer' nadali-) • 1105 J* ‘210 CMT^	aniz')'1155 ^ pro-
<5
K^airiz n onI,'“d!n1° -12-°° Pofočila •
Ps«S‘trs"^-
¥■ D„'5K»losreče 18snpBarbara <seriiski fi'm) -
0	f.evnik, šn0rt J'50 Gorimo o zdravju -19.30
1	Sl« a!lurna krajina ilMu^10, Kvizkoteka - 21.30
jOpjj] HTV j	dJl°'2340 San)e brez meja
fel fe«»rani - H35 Dok. oddaja -18.25 R^.
• 18-25 Raz-
'‘ETER,

5. V.
H >>*,
i1‘s|»»'&unBOT 4 pOTvšolo°GRAM
\of \	>0.40 0('|; j^j"“oz-jianiz. 1/6
5 •.SSisS"™”1'"-
i §sr
s^?»
S^v&^estezi
2iž&tiWa"
i
5§r^So"B'
ijlEs®'*'0"1
|i^«su
ENGLKH	^
'^te:30	‘m: hokej 15.55 do 18.30 in
.
^a«!!!'!adal>)•nosLSlS',c,lobe(P°nm’ 418-
.	1 naniz.). ] iU E1«11 P°roio (ponov. 41.
i ^^| _| ‘ Cra'h deleI (p0n°V'
glas. oddaje) -12.15 CMT -16.15 TV prodaja -16.25 Šolski dnevi Toma Browna (ponov. amer. filma) -
18.00	Pozitiv + (glasbena oddaja) -18.45 TV prodaja -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (419. del amer. nadalj.) - 20.00 Obalna straža (5. del amer. naniz.) - 20.50 Vreme - 20.55 Teden na borzi - 21.05 Življenje z očetom (amer. film) - 22.35 Učna leta (10. del amer. naniz.) - 23.05 Zgodba o igri (10. del. amer. naniz.) - 23.35 Pozitiv + (ponov. glasbene oddaje) - 0.20 Živeti danes (ponov. dok. oddaje)
HTV 1
7.40	TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -
10.00	Poročila -10.05 Šolski program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.15 Emperatriz -13.00 Dvigni periskop (amer. film) -
14.50	Šolski program -15.45 Program za otroke in mladino -16.30 Hrvaška danes -17.00 Hrvaška književnost -17.30 Santa Barbara (serijski film) -
18.15	Kolo sreče -18.50 Turistični magazin -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Dok. oddaja - 21.00 Dobri ljudje - 22.30 Živa resnica (dok. oddaja) -
23.00	Poročila - 23.20 S sliko na sliko - 23.50 Film -
1.20	Sanje brez meja
HTV 2
13.30TV koledar- 13.40Turbo Limach show-14.55 Balet -1555 Hokej -18.30 Sinatra (serija 1/5) -19.30 Dnevnik - 20.10 Me je kdo iskal? (zabavnoglas. oddaja) - 20.55 Zračne sile (amer. film)
SOBOTA, 6. V.
SLOVENIJA 1
7.15-1.05 TELETEKST
7.30	VIDEOSTRANI
8.00	TEDENSKI IZBOR:
RADOVEDNI TAČEK
8.15	PUSTNA MORA
8.25	UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI
8.40	POD KLOBUKOM
9.30	LAHKIH NOG NAOKROG
10.15	TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike
11.00	ZGODBE IZ ŠKOUKE
11.30	HUGO POVODNI KONJ, amer. risani film
13.00	POROČILA
13.05	VEČERNI GOST
14.10	TEDENSKI IZBOR
MALO ANGLEŠČINE, PROSIM TEDNIK, ponov.
POGLEJ IN ZADENI
17.00	DNEVNIK 1
17.10	SVET NARAVE, angl. poljudnoznan. oddaja, 6/10
18.00	RPL- STUDIO LUVVIGANA
18.45	HUGO, TV igrica
19.05	RISANKA
19.18 ŽREBANJE 3X3
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.52 UTRIP
20.10	TEATER PARADIŽNIK
21.25	NARAVA IN TEHNIKA, angl. poljudnoznan. serija, 3/6
21.55	OZARE
22.05	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.35	SOVA
MANCUSO, FBI, amer. naniz., 1/20 BEETLEJUICE, amer. film
SLOVENIJA 2
Opomba: Končnice finala v košarki in hokej na ledu
15.55	do 18.30
7.50	Video strani - 8.00 Euronevvs -10.00 Koncert -
10.55	Tedenski izbor: Komisar Rex (ponov. avstrij. nadalj., 5/15); 11.45 Turistična oddaja -12.00 Sova (ponov.): Brooklynski most (amer. naniz., 5/22);
12.30	Pravi Eddy English (angl. nadalj, 4/4) -15.55 Športna sobota -19.05 Karaoke - 20.10 Sever severozahod (amer. film • ČB) - 22.20 Sobotna noč
KANALA
7.00	Video strani - 8.05 Črni vranec (ponov. risanke)
-	9,00 Kaličopko (ponov. otroške oddaje) -10.00 Teden na borzi (ponov.) -10.10 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) -11.00 Učna leta -11.30 Šplošna praksa (ponov.) -16.55 Življenje z očetom (ponov. filma) -18.40 Ameriških deset (glasb, oddaja) -19.10 Beverly Hills 90210III (ponov.) -20.00 Vreme - 20.05 Krik (oddaja o stilu) - 20.35 Splošna praksa (20. del avstral. naniz) - 21.30 Nočni vlak za Mucnchen (angl. drma) - 23.10 Vreme - 23.15 Posnetek koncerta - 0.20 Erotični film
HTV 1
8,40	TV spored - 8.55 Poročila - 9.00 Dobro jutro -
10.30	Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.15 Emperatriz (serijski film) -13.00 Me je kdo iskal? (zabavnoglas. oddaja) -13.40 Zlati tjulenj-
15.30	Porodila -15.40 Beverly Hills (serijski film 11/ 30) - 16.30 Turbo Limach show -18.15 Prizma (mul-tinacionalni program) -19.15 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Glasbena oddaja - 21.10 Prijateljstvo na Dunaju (amer. film)
-	22.35 Zabavna oddaja - 23.40 Dnevnik - 0.00 S sliko na sliko - 0.30 Sanje brez meja
HTV 2
14.10	TV koledar -14.25 Briljanten -15.05 Dok. oddaja -15.55 Ekran brez okvirja -16.55 Odbojka -
19.30	Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Košarka - 21.45 Latinica - 22.45 Športna sobota - 23.00 Nočna izmena: Življenje na severu; Državnik novega kova -0.30 Zandalee (amer. film)
NEDELJA, 7. V.
SLOVENIJA 1
6.45	- 0.30 TELETEKST
7.00	VIDEOSTRANI
7.20	OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV, ponov.
8.15	ARABELA SE VRAČA, češka nadalj., 4/26
8.45	SPREHODI PO STARI UUBUANI, 2/9
9.10	OČIVIDEC, angl. dok. oddaja, 5/14
9.40	ZA TV KAMERO, ponov.
9.55	NEDELJSKA MAŠA prenos iz Razkrižja
11.00	ZBOROVSKA ODDAJA
11.30	OBZORJA DUHA
12.00	BIBLIJA, ponov.
12.30	LJUDJE IN ZEMLJA
13.00	POROČILA
13.05	WESTBEACH, angl. nadalj., 5/10
14.25	NA SVOJI ZEMLJI, slov. film (ČB)
16.00	V OBJEMU GORA, kanad. naniz., 9/13
17.00	DNEVNIKI
17.10	PO DOMAČE 18.53 HUGO, TV igrica
19.05	RISANKA 19.18 LOTO
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.52 ZRCALO TEDNA
20.10	PRESODITE
21.25	NATIONAL GEOGRAPH1C, amer. dok. serija, 7/16
22.20	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.40	SOVA:
SLUŽABNIK, angl. nadalj, 1/3 MANCUSO, FBI, amer. naniz, 2/20
SLOVENIJA 2
Opomba: Rokomet 17.30 do 19X10; Kolesarska dirka po Slov. 19. do 19.30, Stockholm: hokej na ledu
14.55	do 17.30
7.50	Video strani - 8.00 Euronews -10.00 Sova (ponov.): Mancuso, FBI (amer. nadalj, 1/20); 10.50 Teater Paradižnik -14.55 Športna nedelja -19.30 Dnevnik, vreme, šport -19.52 Zrcalo tedna - 20.10 Razgledi slovenskih vrhov - 20.35 Portret (amer. film) - 22.00 Biblija - 22.30 Športni pregled
KANALA
8.05	20 tisoč milj pod motjem (risani film) - 9.00 Kaličopko (otroška oddaja) -10.00 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -10.30 Male živali -11.30 Dance session (ponov. oddaje o plesu) -12.10 Epikurejske zgodbe (oddaja o slov. gostilnah) -
12.25	Žametne vrtnice (glas. oddaja) -17.00 Ponov. posnetka koncerta -18.00 Dannyjeve zvezde -19.30 Krik (ponov. oddaje o stilu) - 20.00 Vreme - 20.05 Beverly Hills 90210III (12. del amer. naniz.) - 20.55 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 21.45 Zlata nota (glasbena oddaja) - 22.15 Klasična video glava (glasbena oddaja) - 23.05 Nočni vlak za Muenchen (ponov. filma) - 0.45 CMT
PONEDELJEK, 8. V.
SLOVENIJA 1
8.45-0.10 TELETEKST
9.00	VIDEOSTRANI
8.35	MALO ANGLEŠČINE, PROSIM
10.00	TEDENSKI IZBOR
UPORNIKI V SLUŽBI KRALJA, danska nadalj, 7/13
10.25	ZNANJE ZA ZNAJE
10.50	SEVER, SEVEROZAHOD, amer. film (ČB)
13.00	POROČILA
13.05	ŠPORTNI PREGLED
14.45	TEDENSKI IZBOR UMETNIŠKI VEČER
15.50	OBZORJE DUHA
16.20	DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
17.25	PRAVLJIČAR, amer. naniz, 1/9
18.00	REGIONALNI STUDIO MARIBOR
18.45	ABC-ITD, TV igrica
19.13	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	PRIMA SEZONA, češka nadalj, 3/S
21.05	GOSPODARSKA ODDAJA
22.00	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.20	ŽARIŠČE
22.40	SOVA
MURPHY BROWN, 20. epizoda amer. naniz.
MANCUS, FBI, amer. nadalj, 3/20
SLOVENIJA 2
Opomba: Islandija: Rokomet Slovenija-Hrvaška
21.55	do 23.30; reportaža: Kolesarska dirka po Sloveniji 23.30 do 23.50
12.50	Video strani -13.00 Euronevvs -14.35 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 15.05 Presodite!;
16.15	Poglej me! -17.00 Sova: Služabnik (angl. nadalj, 1/3); 17.55 Mancuso, FBI (amer. naniz, 2/20) -18.45 Izziv (poslovna oddaja) -19.15 Sedma steza - 20.051939 (Šved. nadalj, 2Z3 - 20.55 Prenos slovesnosti ob 50-letnici konca 2. svet. vojne
KANALA
10.05	TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 419. dela) -11.05 Obalna straža (ponov.) -11.55 Študentska 1/4 (ponov.) -12.10 Žametne vrtnice (ponov.) -
13.00	TV prodaja -13.15 CMT -16.00 TV prodaja -16.10 Zlata nota (ponov.) -16.40 Videoigralnica (ponov.) -17.10 Klasična video glava (ponov. glasbene oddaje) - 18.00 Aliča v glasbeni deželi (kontaktna glas. oddaja) -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (420. del amer. nadalj.) - 20.00 Dežurna lekarna (24. del španske humor, naniz.) • 20.30 Vreme -
20.35	Zadnji let (amer. film) - 22.10 Študentska 1/4 (oddaja študentov FDV) - 22.25 Aliča v glasbeni deželi (ponov. glas. oddaje) - 23.15 TV prodjaja -
23.25	CMT
TOREK, 9. V.
SLOVENIJA 1
8.15-0.25 TELETEKST
10.30	VIDEO STRANI
10.40	TEDENSKI IZBOR
IGRAJMO SE GLEDALIŠČE, 5/13
11.05	PORTRET, amer. film
12.30	IZZIV, poslovna oddaja
13.00	POROČILA
13.05	TEDENSKI IZBOR SEDMA STEZA
13.50	SOBOTNA NOČ
16.20	MOSTOVI
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM
ARABELA SE VRAČA, češka nadalj, 5/26
17.40	OSCARJUNIOR
18.00	REGIONALNI STUDIO KOPER
18.45	UNGO, TV igrica
19.13	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	TANGO ZA TRI, danska hum. serija, 5/5
21.05	OSMI DAN
22.00	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.20	ŽARIŠČE
22.55	SOVA
NARAVNOST FANTASTIČNO, angl. naniz, 10/12
MANCUSO, FBI, amer. naniz, 4/20
SLOVENIJA 2
12.50	Video strani -13.00 Euronews -15.10 Tedenski izbor: Malo angleščine, prosim; 15.35 National geographic (amer. dok. oddaja); 16.25 Karaoke -
17.25	Sova (ponov.): Murphy Brown (amer. naniz, 20/23); 17.55 Mancuso, FBI (amer. naniz, 3/20) -
18.45	Iz življenja za življenje -19.15 Videošpon -
20.05	Rešite morje (Šved. znan. oddaja) - 20.55 Roka rocka - 21.45 Collin (nem. drama, 2. del) - 23.15 Svet poroča
KANALA
7.00	Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 420. dela amer. nadalj.) -11.05 Dežurna lekarna (ponov. 24. dela šp. humor, naniz.) -1 1.35 Video igralnica (oddaja o računalniških
igricah) -12.05 TV prodaja -12.20 CMT -16.25 Zadnji let (ponov. filma) -18.00 Rodeo (kontaktna glas. oddaja) -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (421. del amer. nadalj.) - 20.00 To trapasto življenje (5. del amer. nadalj.) - 20.50 Vreme - 20.55 Karma (oddaja o duhovitosti) - 21.50 Računalniška kronika (dok. oddaja) - 22.20 Rodeo (ponov. kont. glasb, oddaje)-23.20 CMT
SREDA, 10. V.
SLOVENIJA 1
10.45-0.10 TELETEKST
11.00	VIDEOSTRANI
11.10	TEDENSKI IZBOR HROŠČOSNED, amer. risana serija, 4/21
11.35	IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE
12.00	NARAVA IN TEHNIKA
13.00	POROČILA
15.00	TEDENSKI IZBOR OBISKI
16.00	1939, Šved. nadalj, 2/3
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	RPL-STUDIOLUWIGANA
18.45	PARI, TV igrica
19.13	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	FORUM
20.25	RADIO DOC, TV film
22.00	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.20	ŽARIŠČE
22.45	SOVA
PRINC Z BEL-A1RA, amer. naniz, 5/24 MANCUSO, FBI amer. naniz, 5/20
SLOVENIJA 2
Opomba: Nogomet 18.25 do 22.05; Kolesarska dirka po Sloveniji 22.05 do 22.35
12.50	Video strani -13.00 Euronevvs -15.05 Zgodbe iz školjke -15.35 Tedenski izbor: Prima sezona (češka nadalj, 3/5); 16.30 Videošpon -17.15 Sova (ponov.): Naravnost fantastično (angl. naniz, 9/12);
17.50	Mancuso, FBI (amer. naniz, 4/20) -18.40 Arhiv zemlje (amer. poljudnoznan. oddaja) -19.15 V vrtincu - 20.05 Športna sreda - 22.00 Omizje
KANALA
7.00	Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 421. dela) -11.05 To trapastao življenje (ponov. 5. dela amer. nadalj.) -11.55 TV prodaja -12.10 CMT -15.20 TV prodaja -15.30 Male živali -16.30 Karma (ponov. oddaje o duhovitosti) -17.25 Računalniška kronika (ponov. dok. oddaje) -17.55 Album show (glasbena oddaja) -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (422. del) - 20.00 Pariš (2. del amer. naniz.) - 20.50 Vreme - 20.55 Unpato (oddaja o akt. dogod.) - 22.00 Dance session (oddaja o plesu) - 22.40 Epikurejske zgodbe (ponov. oddaje o slovenskih gostilnah) - 22.55 Album show
Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista
studio
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Janku Kermcu z Brezovice. Nagrajencu čestitamo!
Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna:
1 (2) Pa kaj potem - ANS. RUBIN
2(1) Pomembno je nekoga imeti rad - ANS. SLAPOVI
3	(4) Spominska knjiga - ANS. LOJZETA SLAKA
4	(3) Na zdravje, vsi prijatelji - ANS. OBZORJE
5	(6) Pomladna podoknica - ANS. HENČEK
6	(5) Svatovska - ANS. DORE KOGOVŠEK
7	(10) Veruj v ljudi - DOMŽALSKI ODMEV
8	(9) Prav vsi smo ljudje - ŠTAJERSKIH SEDEM
9	(7) Mamine rože - ANS. FRANCA POTOČARJA
10	(-) Pojdi z mano - ANS. TONIJA VERDERBERJA
Predlog za prihodnji teden: Prevandral sem tuje dežele - ANS. SLOVENIJA.
KUPON ŠT. 18
Glasujem za___
Moj naslov____
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto
PRILOŽNOST ZA ZASTONJ POČITNICE!
LJUBLJANA - Val 202 se bo tudi letos pridružil akciji Evropska radijska družina, ki bo potekala do 15. do 23. julija, iz vsake države udeleženke pa gre poleg reporterjev in gostov še 8 posameznikov na to akcijo brezplačno. In kdo gre lahko na te razburljive, povsem brezplačne radijske počitnice? Pogoj je starost 17 do 19 let, znanje tujega jezika (ker je zaključna prireditev v nemško govorečem delu Belgije, imajo prednost nemško govoreče mladenke in mladeniči), pomembna je družabnost, odprtost, obvladanje petja, igranja na kakšen inštrument, ples in seveda dovoljenje staršev. Udeleženci bodo morali vse dni o svojih vtisih poročati Valu 202 in tudi tujim radijskim postajam. Pisne prijave s fotografijo, telefonsko številko in prepričljivim pismom bodo na Valu 202 na Tavčarjevi 17 sprejemali do konca maja.
Ste danes že uporabili fen?
Fen izvira iz besedice fon, ki pomeni glas. In to odkar je na voljo serija močnih zvočnikov TCS, ki s svojimi basi povzročajo kar precej vetra. Kako tudi ne, saj je subvvoofer že vgrajen. Kako? Z dodatnim navitjem za sub-woofer, kar je premiera za HiFi v avto-
mobilu. Imenuje se Twin Coil System (sistem dvojnega navitja), za lažjo vgradnjo pa je vse skupaj nameščeno v enem samem ohišju. Torej: lase
operite;... lezite..... poslušajte
Blaupunkt. Prvič lahko to poskusite pri vašem prodajalcu aparatov Blaupunkt.
Tako majhna modra pika, pa tako velika razlika.
Naprodaj v vseh dobro založenih trgovinah!
Zastopa : Robert Bosch d.o.o., področje BLAUPUNKT, 61000 Ljubljana, Celovška 228, tel.: (061) 159 12 40, fax: (061)57 65 34
• BLAUPUNKT
skupina Bosch
TT/A ffflfftllfM NI	^/AAJin^/A TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETI JSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST - PRODM'
J L=vA U L5 I—/ L5 U\J \J Lr-S^J l£sU\J U LMJ Zr-A —RAZNO — SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 4. maja - Cvetko Petek, 5. maja - Angel Sobota, 6. maja - Janez Nedelja, 7. maja - Stanko Ponedeljek, 8. maja - Viktor Torek, 9. maja - Gregor Sreda, 10. maja - Izidor LUNINE MENE 7. maja ob 23.44 - prvi krajec
kino
BREŽICE: Od 4. do 7.5. (ob 18.30) akcijski film Hitrost. Od 4. do 8.5. (ob 2030) drama Neli - divja ženska. 10.5. (ob 18.30 in 20.30) akcijski film Specialist.
ČRNOMELJ: 5.5. (ob 20. uri) ame-
riška drama Ruby Cairo. 7.5. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Končna hitrost.
KOSTANJEVICA: 6.5. (ob 20. in 22. uri) romantični film Zaupanje. 7.5. (ob 20. in 22. uri) drama Nevarna ženska.
KRŠKO: 4.5. (ob 19. uri), 5.5. (ob 20. uri) in 7.5. (ob 18. uri) ameriška družinska komedija Junior.
METLIKA: 5.5. (ob 19. in 21. uri) ameriški akcijski film Končna hitrost. 7.5. (ob 19. in 21. uri) ameriška drama Ruby Cairo.
NOVO MESTO: 4. in 5.5. (ob 18. in 20. uri) znanstvenofantastični film Zvezdne steze VII. 5.5 (ob 22. uri) akcijski film Speed.
ŠENTJERNEJ: 5.5. (ob 20. in 22. uri) akcijski film Varuh časa.
TREBNJE: 5. in 6.5. (ob 20. uri) ameriška grozljivka Frankenstein.
* UTEMELJENI SUM, psihološka kriminalka (Just Cause, ZDA, 1994, 94 minut, režiser: Ame Glimcher)
Za začetek navajam ABC slabe kriminalke. Kako jo boste prepoznali ? A: problem zgodbe se razstavi že v prvih treh, štirih minutah. B: protagonisti niso psihološko obdelani, ne začutimo jih kot osebnosti iz naše ulice, so le bolj ali manj uspešni približki stereotipov. C: zaplet in reševanje problema trajata skoraj natanko dve tretjini filma, šele potem pa se pojavi listi pravi, še večji problem. Utemeljeni sum sledi tej abecedi enako pozorno kot branja željni prvošolec svoji tovarišici.
Prva zvezda tega kilavca je Sean Connery, ki si s to vlogo ne bo pomagal k večjemu ugledu. Tu igra pacifističnega profesorja prava in nasprotnika smrtne kazni, ki po petindvajsetih letih izven odvetniške prakse prevzame primer na smrt obsojenega Blaira Undenvooda. Simpatični mladi črnec naj bi bil posilil in brutalno umoril belo deklico. Fant trdi, da je nedolžen in da je žrtev maščevalnih prebivalcev provincialnega in rasističnega mesteca
nekje na Floridi. Connery odide na kraj zločina in naleti na nekooperativnega policista Laurencea Fish-bumea, ki je lani kot Ike Turner pretepal Angelo Bassett, tu pa je zašil Undenvooda. Sodelovanje med odvetnikom in policistom ne poteka zgledno, vendar pa Connery, celo v istem zaporu, najde Eda Harrisa, serijskega morilca, ki mu zastavi nekaj ugank in se razkrinka kot morilec. Lepi črnec je zdaj svoboden, ampak tu se prava akcija šele začne, kajti zapornika sta se dogovorila, da bo Harris zločin prevzel nase, svobodni Undenvood pa bo potem v zameno umoril odvetnikovo hčerko. Epilog se odvija ponoči na kraju zločina, v močvirju, polnem krokodilov, kač, insektov, v soparni vročini, kljub nevarnostim pa se položaj razplete zgolj šolsko predvidljivo. Velikih presenečenj in zastajanja diha v in ob tem filmu ni.
Poleg za grd zločin zelo primerne lokacije pa nekaj svetlobe v zgodbo vnese še vloga najtemnejšega, serial-ca Harrisa, ki je rojen psihopat, velik poznavalec Biblije, talentiran slikar, mojster retorike in hedonist med morilci. Človek iz pekla pač.
Film z odjavno špico vred traja natanko 94 minut, kar je sicer dolžina podpovprečnih in povprečnih video in TV filmov, s katerimi ga je mogoče primerjati tudi po vsebini. Sum je morda zgrešil svoj format.
TOMAŽ BRATOŽ
kmetijski stroji
kupim
KMETOVALCI, Agroizbira Kranj nudi ugodno rezervne dele za traktorje Ur-sus, Zetor, IMTj Univerzal, Tomo Vin-kovič, Fiat Store, Cisterne Creina Kranj, kosilnice BCS, gume Barum, akumulatorje Vesna in Topla, Sip Šempeter itd. Predno se odločite za nakup, nas pokličite! Rezervne dele pošiljamo tudi po pošti. Agroizbira Kranj, Slavko Prosen, Smledniška 17, 8 (064)324-802.
TRAKTORSKO KOSILNICO, malo rabljeno, in traktorsko škropilnico, starejšo, brez pumpe poceni prodam. 8 40-857.
ČELNI NAKLADAČ, tip 200, za traktor Zetor, nov, prodam. 8 (068)52-562. TRAKTOR ZETOR 5011, lepo ohranjen, prodam. 8 42-312.
MLATILNICO, slamoreznico na motor in njivo, 1.000 m2, prodam ali dam v najem za več let. 8 (068)48-564. KOMBAJN Zmaj 133, letnik 1987, širine 3 m, prodam. 8 42-458.
SEJALNICOza koruzo, malo rabljeno, prodam za 50.000 SIT (ceneje kot je nova). Anton Pivec, Vrata 2, Šmartno pri Litiji.
KOSILNICO GORENJE Muta D, 10 KM, staro 4 leta, in bočno koso za torno vinkoviča 418 prodam. 8 (068)49-504.
OBRAČALNIK za BCS ugodno prodam. 8 83-012, zvečer.
BALIRKO za seno in puhalnik Grič ugodno prodam. 8 (061)815-233.
HRASTOVO HLODOVINO odkupujemo. 8(061)218-595.
motorna vozila
GOLF, letnik 1984, registriran do septembra, prodam. 8 41-071.
TAM 130, letnik 1991, kason 5.30 m, nosilnosti 6.51, zelo dobro ohranjen, registriran, prodam. 8 (0608)89-178 SAMARO 1300, letnik 1988, odlično ohranjeno, prodam. 8 22-472.
GOLF JX D, letnik 1989, bel, 105.000 km, prodam za 11.300 DEM. 8 65-074. ŠKODO FAVORIT 135 LS, letnik 1991, prodam. 8 (0608)70-176.
R 9 D, letnik 1984 in TAM 75 T 3, letnik 1981, registriran za celo leto, prodam. 8(0609)622-469.
MAZDO 323 1.6 i karavan, letnik 9/93, kovinske sive barve, 51.000 km, nove gume, servisna knjižica, prodam. 8 (068)64-333.
FIAT 126 P, letnik 1988, registriran do 4/96, prodam za 1.500 DEM. 8 65-383, zvečer.
HONDO CIVIC 1.4 GL, letnik 1988, ugodno prodam. 8 (068)44-682.
R 4 GTL, letnik 1986, rahlo karambo-liran, prodam. 8 78-561.
OPEL KADETT 1.4 LS limuzina, letnik 7/90, 83.000 km, bel, servisiran, gara-žiran, prodam za 13.400 DEM. 8 (068)81-245.
126 P, letnik 1990, registriran do 2/96, prodam. 8 85-027.
[\
DOLENJSKI LIST
IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
UREDNIŠTVO: Drago Rusija (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Tanja Gazvoda, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA: ob četrtkih. Cena posamezne številke 130 tolarjev; naročnina ta I. polletje 3.000 tolarjev, celoletna naročnina 6.000 tolarjev, upokojenci imajo 10-odstotni popust; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 12.000 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta te vrednosti.
OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.900 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.800 tolarjev'; za razpise, licitacije ipd. 2J00 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev.
ŽIRO RAČUN številka 52100-603-30624. Devizni račun številka 52100-620-107-970-27620-4405/9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto).
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax (068)322-898.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pnstojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. ^Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana, j
FIAT 128 šport coupe, prenovljen, v -------------------------
odličnem stanju, prodam. 8 24-060.	FAZnO
obvestila
SPREJEMAMO NAROČILA za vse
vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, 8 (0608)79-375.
NAROČILA za enodnevne in večje piščance sprejemamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, 8 42-524.
ZALUZUE, rolete ter lamelne zavese izdelujemo in montiramo po zelo ugodnih cenah. Možnost plačila na 3 čeke. 8(068)44-662.
NESNICE, mlade jarkice, pasme hisex, ijave, stare 3 in pol, 4 mesece in ene tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črno-melj, 8 (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, 8 (0608)67-578 in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, 8 (068)49-567.
posest
VINOGRAD na Selih - Bučka, 500 trt na žici, voda in elektrika na parceli, prodam. 8 76-325 ali 8 28-211. ZIDANICO in 1 ha zemljišča, polovica trtja, v Doblički gori prodam. 8 (061) 861-444.
V	CEGELNICI prodam parcelo, 2533 m2, na lepem kraju ob Krki. 8 23-650. PREORANO NJIVO v bližini Črnom-^apoceni oddam v najem. 8 (068)51-
MANJŠO NOVO HIŠO z nekaj zemlje, centralno in telefonom, lepa sončna lega, prodam. 8 (068)76-121.
PRI STOPIČAH prodam parcele (njivo, travnik), primerno za vinograd in vikend. Naslov v oglasnem oddelku. POSREDUJEMO vam vse vrste nepremičnin na območju Novega mesta, Trebnjega, Grosuplja, Brežic, Krškega in Bele krajine. V ponudbi imamo veliko interesentov. 8(068)27-131, od 16. do 19, Shop univerzal, Vidmarjeva 1, Novo mesto.
V	BOJANJI VASI pri Metliki prodam manjšo kmečko hišo, primerno za vikend, 5 km od Kolpe. S (068)60-107. ZEMLJIŠČE, primerno za vikend, z gozdom, pašnikom in brunarico, v skupni površini 1 ha 1 a 99 m2, v bližini Sevnice prodam. 8 (0608)81-858.
prodam
SINTHESYZERJA Korg DS 8 in Roland U 20, s kovčkoma in stojalom, prodam. 8 22-420, popoldan. RABLJENA KOLESA prodajamo. Servis Smole, 8 341-952.
OGRODJE nerjavečega štedilnika z bojlerjem, traktorske grablje Sip in konjske grablje prodam. 8 (068)26-726, Zefran, Gotna vas 29, Novo mesto. PRAŠIČA, 120 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. 8 42-960. SMREKOV zdrav les, trame in špi-rovce, dolžine 8 m, za grušt, prodam. Cena 1 m3 je 1.000 SIT 8 (0608)70-045. PUJSKE, težke 30 kg, in 500 1 cvička prodam. 8 42-752.
OTROŠKO KOLO Kekec s pomožnimi kolesi prodam po ugodni ceni. 8 (0608)75-210.
R 4 GTL, letnik 1990, registriran do 5.4.1996, prodam za 4800 DEM. * 323-617.
DIATONIČNO HARMONIKO Kapš, Cis, Fis, H, lepo ohranjeno, prodam. Vidmar, Šentjošt 17, Stopiče. BUKOVA in gabrova drva prodam. Možna dostava na dom. 8 78-058. AVTOPRIKOLICO s cerado, 260 x 160 cm, nosilnosti 1.000 kg, z naletno zavoro, prodam. 8 (068)52-624. TELIČKA - BIKCA, starega 10 dni, prodam. 8 (068)46-620.
SENO prodam. Klobčar, Boričevo 7, Novo mesto.
KAMINČEK, primeren za zidanico ali vikend, prodam. 8 22-007.
PUJSKE,vstare 8 tednov, prodam. Prešeren, Šmarjeta 50, 8 73-552. KOZE z enim, dvema ali tremi mladiči prodam. 8 27-683. MOTORNOvamostno čelado Uvex ter starine (sani, kolovrat, konjske komate idr.) prodam. 8 42-222.
KEKEC, S.R, organizirana poletna šola v naravi. Od 1.7. do 26.8.1995, od 7 do 13 let, tedenski termini. Prijave in informacije: S (0608)32-258 in 8 (0608)32-
R it, pCLbltlll NU1IIU.NIUJI11 ri ICIIIIC Z
vzrejo južnoameriških činčil. Prodajamo legla na obroke, garantiramo odkup živali. 8 (062)778-123. IZDELOVANJE in polaganje umetnega kamna vseh dimenzij in barv nudimo po konkurenčnih cenah. 8 (068)73-337.
V CENTRU Novega mesta oddamo poslovno - trgovski lokal. 8 (068)24-646, po 16. uri.
službo dobi
DEKLE za delo v strežbi zaposlimo. Zaželjene delovne izkušnje alt gostinska šola. Informacije osebno v pizeriji Šempeter, Otočec.
REDNO ali pogodbeno zaposlitev dobi natakar (-ica) ali kuharica. 8 83-188. PRODAJALKO honorarno zaposlim 4 ure dopoldan. 8 341-974.
KV PRODAJALKO (tekstil) in KV natakarico zaposlim. 8 21-567.
ZA PRIDNE dober zaslužek! Če imate avto in proste popoldneve, nas pokličite! 8 (066)74-163 ali 8 (066)282-687.
MLAJŠO NATAKARICOz izkušnjami redno zaposlimo. OD stimulativen, nedelje proste! 8 (068)342-781.
1 V 1	• V v
službo išče
EKONOMSKI TEHNIK išče službo na relaciji Sevnica - Tebnje. Mojca Kovačič, Veliki Cernik 1, Šentjanž.
REDNO ZAPOSLITEV kot voznik kamiona iščem. Imam B, C in E kategorije. Naslov v oglasnem oddelku.
stanovanja
MANJŠE ali srednje veliko stanovanje na relaciji Trebnje - Mokornog vzamem v najem. Šifra: “NUJNO”.
ženitne ponudbe
KMEČKI FANT, star 35 let, razvezan, želi spoznati dekle ali mamico, staro do 30 let. Šifra: “OSREČI ME”: STAREJŠI UPOKOJENEC, dobro preskrbljen, želi spoznati žensko do 78 let, lahko brez sredstev, za skupno življenje. Šifra: “BELA KRAJINA”.
LADA
DO LADE BREZ DENARJA
KARAVAN	27.400 SIT mesečno
SAMARA	31.700 SIT mesečno
NIVA	40.400 SIT mesečno
Možen leasing od 1 — 5 let, polog od 25 - 50%.
Nudimo ugoden kredit na 4 leta brez pologa tudi za vse ostale avtomobile.
Tel.: 068/324-424.

• HONEYMOON«
*Y
T. Izdelovanj« f In tpoeojenje A" poročnih
In maturantskih .JjC- oblek ter oblek za birmo
ft.
in obhajilo.
vi trg 1, c tel.: 068/324-222
''////////////////////////
1
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec)
vsebina oglasa (do 15 besed)
Ime in priimek:...........................................
Ulica in kr^j:............................................
Pošta:....................................................
Naročniška številka:.......................... Podpis:
Datum:..............................
DOLENJSKA
BANKA
Nov delovni čas v Ekspozituri Krsto
V Dolenjski banki smo prisluhnili željam in potrebam varčevale®® drugih strank, ki urejajo svoje denarne zadeve v ekspozituri Krt™ sklenili spremenili delovni čas v tej ekspozituri.
Ekspozitura Krško bo od 3. maja 1995 dalje poslovala za stranki'
•	od ponedeljka od petka	od 8. do 18. ure
•	ob sobotah	od 8. do 12. ure
Za lažje urejanje vsakdanjih denarnih zadev komitentom priporočamo poslovanje s čeki, bančnim avtomatom, plačilno kan Activa in Activa-Eurocard/Mastercard, uporabo avtomatskega mr macijskega servisa Audio TEKS in drugih storitev.
Cenjenim strankam se zahvaljujemo za zaupanje in vas va^ k sodelovanju tudi v bodoče.
LERAN, d.o.o.
Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo:
hiše: v Novem mestu, Otočcu, Osojniku pri Semiču, Občicah, Dolenji Prekopi, Dolgi Raki pri Krškem, Ratežu, Brezovo pri Gabrovki, Štražni vrh pri Črnomlju, Vinjem vrhu, Žužemberku, Rebri, Trebnjem, Dol. Podborštu, Selih pri Šentjerneju, Šmarjeti, Smole-nji vasi, Krškem, Brestanici — na Šutni, Dol. Boštanju, Raki, Podborštu pri Šentjanžu, Brežicah, Črnomlju, Gorenju pri Kočevju, Stopah pri Vel. Laščah, Kalu pri Šentvidu pri Stični, Zaplazu, Zdolah pri Krškem, Telče na Križu, Mokronogu, Mirni Peči, Senovem, Krškem;
stanovanja: v Novem mestu, Straži, Žužemberku, Uršnih selih, Krškem, Ljubljani, Trebnjem; lokale: v Črnomlju, Krškem, Mirni, Novem mestu, Trebnjem, opuščeno klavnico v Črnomlju, okolici Novega mesta; poslovne prostore: v Novem mestu, Mokronogu, Krškem, Trebnjem in Črnomlju;
vikende: v Šemiču, Tanči Gori, Osojniku, Stražnem vrhu, Brezovici pri Metliki, Jelenku pri Raki, Srednje Grčevje pri Otočcu, na Hrastu pri Jugorju, Zagradu pri Škocjanu, Mavrlenu, Gačah, Vinjem vrhu, Šentjurski gori, Gornjem Zabukovju pri Trebelnem, Gorenjski gori pri Mirni, Talčjem vrhu, Žaplazu, Debencu, Straži; parcele za gradnjo: v Mirni Peči, Trebnjem, Novem mestu, Srednji vasi pri Črmošnjicah, Hrušici, Vrhu nad Šentrupertom, Stari vasi pri Brežicah, Brusnicah, Mihovcu pri Podgradu, Semiču in Straži za vikende, Dol. Suhadolu, Zagrad-ski gori pri Škocjanu z že začeto gradnjo, Mihovo pri Šentjerneju, Družinski vasi;
v najem oddamo: lokale in pisarne v Novem mestu, Krškem, Metliki in okolici.
Tel./fax 068/322-282 tel. 068/342-470,
„________od 8. do 19. ure J
DOLENJSKI LIST
KAMNOSEŠTVO IN TERACERSTVO VLADIMIR SIMONIČ, s.p. Lokve 5/c 68340 ČRNOMELJ
Po najugodnejših cenah vam izdelamo in brezplačno dostavimo izdelke iz marmorja in granita. Na zalogi 25 različnih barvnih odtenkov in debelin.
Možnost plačila na obroke.
Informacije na tel. (068) 52-492.
PROTIMADEŽNA, PR0!1?,«* VODOODBOJNA ZASCM
Po štiriletnih izkušnjah vara z* ^ granita, marmorja, opečrtihtia« keramike in drugih vpojnih m
priporočamo naš izde»
TILIAT49 PROTEKTO'1
iz izvedenke ^ T49EB: mokri vtis, za nek kamen in grsim T49G:	za polirane
T49AG: za zaščito prot'9r Prodaja v trgovin*1 Granit: Novo mesi/ Mirnakomerc (M^w' Brežice, Krško, Novo mesto, Sevn"= Chemo: Novo mes‘
ODPRAVITE r ,,
za vedno! Lipohair -sV
hit. 8(061)57-18-75.
IVO*1
•	za vsa osebna vozil® ^
•	na zalogi ves zavom riali
•	ugodne cene
•	popravilo istega dne^
•	obnavljamo diske, vztrajnike
•	meritev in menjava tekočine
Zavorni servis — J™ .m
Rejnovšče 6, Novo me
Tel. (068) 43-633
Se priporočamo!
^TELEVIZIJA NOVO ^

vsak dan ob 19. jn ^
NOVICE
vsak PonedelieK
ODDAJA ZA OW
in ob 21.30 NOVI^
‘n®MEDUp&^,
vsak dan od 15-^(fjl
VIDEO STR^
MA NA*
Turistična	.
Kandijska
tel.: 068/321-115-3
POČITNICE 95	^
• Slovenija • Istra • Kvarner • Daln?V
UGODNO: IBIZA, MALLORCA, GRČIJA - letalo,
12. leta brezplačno! Omejeno število mest. POHlTn^>|J^' PORTUGALSKA, TUNIZIJA, ŠPANIJA... za prijave do 3. maja popusti tudi do 1 Ne pozabite na prvomajske počitnice!
18
DOLENJSKI LIST
V 7
I
ZAHVALA
Po dolgi in hudi bolezni nas je v 56. letu starosti zapustila naša draga
TONKA
GERŠIČ
iz Brezovega loga 7, Novo mesto
Drii tn.? se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, Novr»C znancem in sodelavcem Zobne ambulante izni/ii;mC"Str’ k' stc nam v najtežjih trenutkih pomagali, na za ,soza*Je> darovali cvetje, sveče in pokojno pospremili pn„ . nJ' Pot*- Hvala sosedom za poslovilne besede. oddpiu° cf za{lvaljujemo osebju Dializnega in Internega zdravi' U p °^nc bolnice Novo mesto za ves trud pri obred"'11 HVala 8' žuPniku in pevcem za lepo opravljen
Žalujoči: vsi njeni
fs
Im
ZAHVALA
Ljubezen, zvestoba, trud in trpljenje, skrb za nas vse je bilo Tvoje življenje.
Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, sestre, tete in svakinje
OLGE BERG
z Mirne
in znan00zaklvaljujcmo sorodnikom, sosedom,prijateljem težkih fCCm 'zrcčeno sožalje in nesebično pomoč v Trehn;, CoU!klh' Poscbna zahvala Mercatorju Gradišče Za onravr ar °L Trebnje, ZD Ivančna Gorica, g. župniku Poslnviir.^u 0bJred’ Pevcem, dr. Tratarjevi in g. Kosu za njeni bescdp- Vsem, k* ste našo mamo pospremili na iskrena hvala?01'’J' podaril' evetje in darovali za maše,
Žalujoči: Martina z Manco, Janez in Jože z družinama
-K'
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je za vedno zapustila naša ljuba žena, mama, stara mama, tašča in teta
ANTONIJA
SEVER
z Vrtače pri Semiču
Prijateli SC zabva*jujemo vsem sorodnikom, sosedom, trenutkih11’zaanccm in sodelavcem, ki ste nam v najtežjih darov-il!1	■' ob strani» izrekli globoko sožalje, pokojni
Poti. p,, cyctJe ‘n sveče ter jo pospremili na njeni zadnji oddelk S<s "f ?abva*a dr- Mariji Plut, osebju Internega Poslovil ' i °*ne bolnice Novo mesto, govornici za Opravil/"1 l scdc- pevcem sv. Štefana in g. župniku za lepo Jen obed. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
<o	Pogrebne in pokopališke storitve
*• R0V?tK £ SONJA NOVAK, S. P.
PE Novo mesto — Aškerčeva 7 (Regrške košenice)
""dinio;^'*1’ Se srenujete z izgubo svojih najdražjih, vam
^ ^ a k o vo/ P° k°j n i k o v (tudi na domu)
" Prevozis Pripadajočo opremo °dri in Pogojnikov na vseh relacijah izkon in , ne dekoracije v različnih izvedbah uniform; asutJe grobne jame Vse stori/3110 Pogrebno moštvo ysredujemoVe P°vezane z upepelitvijo
°SrUrtn/c ’n./°nSct izvajalce glasbe (pevci, trobentač), izvedbo radiju, izdelavo osmrtnic s fotografijo
ŠVAROV am enega s strani ZAV0DA ZA ZDRAVSTVENO ^Pravičen	SLO, območna enota Novo mesto, opravimo
Cem do povračila pogrebnine omenjene storitve BREZ ^	NJIHOVEGA PLAČILA!
' Us|užbenci so vam na voljo non-stop na tel. številkah: 068 341-134 in 0609 623-211
čSz) LASTNIKI GOZDOV,
KMETJE!
Odkupujemo celulozni les smreke/Jelke, bukve, topole debeline od 8 cm naprej, žamanje brez lubja ter bukova drva!
Vse informacije na tel. (0608) 22-840.
Iščem zakonski par, ki bi bil pripravljen živeti v Avstriji, v neposredni bližini Dunaja, in urejati večjo hišo z vrtom (hišna opravila in vzdrževanje vrta).
Potrebno je vsaj nekaj znanja nemščine.
Interesenti naj pošljejo ponudbe na naslov: Ana Selan (Papirnica Vevče, Vevška c. 52, 61260 Ljubljana-Polje)
Podrobnejše informacije dobite po telefonu (061) 485-535, Ana Selan.
Johanna Paungger, Thomas Poppe
Vse ob pravem času
Uporaba luninega koledarja v vsakdanjem življenju
Prva knjiga te vrste na svetu, ki zajema bogato znanje in izkušnje naših prednikov o vplivih Lune na človeka in okolje.
Verjemite, da so zaradi bližine Lune ti vplivi zelo veliki. Knjiga je prodajna uspešnica in v mnogih knjigarnah je na prvem mestu. V kratkem času je bila prevedena že v 4 jezike in natisnjeno več kot 30 izd^j. Izjemno zanimiva knjiga, ki je mnogim spremenila življenje, mnogi jo upoštevajo pri vsakdanjem delu in ravnanju. Knjiga vam bo razkrila in svetovala, kdaj je pravi ali najprimernejši čas za najrazličnejša opravila v zvezi z zdravjem, kirurške posege, dela v vrtu, na polju in v gozdu, opravila v gospodinjstvu (vlaganje in vkuhavale sadja in zelenjave itd.), nego las in telesa in še veliko koristnega.
Knjiga je trdo vezana, format 16 x 21,5 cm, 214 strani. Posebna priloga: lunini koledarji do konca leta 1998!
Cena knjige po povzetju: 3.400 SIT - poštnino plačamo mi.
Knjigo lahko plačate tudi v dveh obrokih - prvega po prejemu položnice, drugega pa čez mesec dni ob prevzemu Knjige.
Nepreklicno naročam ....... izvod(ov) knjige VSE OB
PRAVEM ČASU po ceni 3.400 SIT, ki jo bom plačal(a)
□ v enem obroku Ime in priimek: . . . . Ulica in hišna št. . . . Kraj in poštna št. . . .
□ v dveh obrokih (označite!)
Založba MAVRICA, Gallusova 2, 63000 Celje, Tel./Fax: 063/27-734
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26, Novo mesto Tel. 068/323-193 Mobitel: 0609/615-239 0609/625-585 Delovni čas: NON STOP
—	Prevoz pokojnikov, tudi iz tujine
—	prodaja pogrebnega materiala
—	ureditev pokojnikov, tudi na domu
—	urejanje dokumentov v zvezi s pokojniki
—	kompletne storitve pri pogrebih
—	storitve v zvezi z upepelitvijo
—	posredovanje vencev in cvetja
—	dekoracija poslovilnega prostora
—	izredno konkurenčne cene
V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom.
ZAHVALA
Ob smrti moje ljube žene, naše najdražje mame in babice
KRISTINE
JUREČIČ
iz Črešnjic 34 pri Cerkljah
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, znancem za izraze sožalja in vse podarjeno, pevcem za občuteno zapete žalostinke in gospodu župniku za lep cerkveni obred. Hvala vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Tine, hčerki Kristina, Vida z družino in sin Marjan z ženo
o=n=KEra AVTOHIŠA
Servisno prodajni center Novo mesto d.d.
-	prodaja vozil RENAULT
-	menjava "staro za novo"
-„ odkup in prodaja rabljenih vozil
Ob nakupu novega vozila RENAULT Plin vam podarimo AVTORADIO z upravljanjem ob volanu.
Prodaja vozil na leasing pod izredno ugodnimi pogoji^ in prodaja na kredit po obrestni meri od (T0%\lalje.
Pustite se presenetiti in nas obiščite v Ločni v prenovljenem avtosalonu ali nas pokličite na tel. 068/324-533.
%
Gozdno gospodarstvo Novo mesto, n.sub.o. 68000 Novo mesto Gubčeva 15
na podlagi sklepa delavskega sveta ponovno
RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO
za prodajo:
poslovnega prostora v pritličju stanovanjsko-poslovne stavbe v Novem mestu, Seidlova cesta 36, površine 78,74 m2. Poslovni prostor je primeren za trgovino, biro ipd.
Izklicna cena je 8.622.281,00 SIT.
•	Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki najkasneje 3 dni pred javno dražbo nakažejo varščino v višini 10% od izklicne cene na žiro račun Gozdnega gospodarstva Novo mesto, n.sub.o., št. 52100-601-55520, pri Agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje RS, Podružnica Novo mesto, s pripisom “za javno dražbo”.
•	Pravne osebe se morajo pred javno dražbo izkazati z izpisom iz sodnega registra, fizične osebe pa s potrdilom o državljanstvu R Slovenije. Pooblaščenec dražitelja (če gre za pravno osebo) se mora pred javno dražbo izkazati z overjenim pooblastilom.
•	Celotno kupnino je potrebno plačati v roku 5-ih dni po sklenitvi kupoprodajne pogodbe.
•	Prometni davek ter vse druge stroške v zvezi z nakupom in prepisom nosi kupec.
•	Uspešni dražitelj mora skleniti kupoprodajno pogodbo najkasneje v treh dneh po končani javni dražbi. Če uspešni dražitelj ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal kupnine v določenem roku, bo prodajalec varščino obdržal kot skesnino.
•	Neuspešnim dražiteljem bo varščina brezobrestno vrnjena v treh dneh po končani javni dražbi.
•	Nepremičnina se prodaja po načelu “videno-kupljeno”, zato kasnejše reklamacije glede stvarnih napak ne bodo upoštevane.
•	Pogodba bo postala veljavna s pridobitvijo ustrezne verifikacije javnega pravobranilca.
•	Primopredaja bo takoj po plačilu celotne kupnine.
•	Javna dražba bo v poslovnih prostorih Gozdnega gospodarstva Novo mesto, v Novem mestu, Gubčeva 15, dne 25. maja 1995 ob 10. uri.
•	V času razpisa je možen ogled po poprejšnjem dogovoru. Kontaktna oseba za ogled nepremičnine je g. Jože Kovačič, telefon: (068) 321 -065 ali (068) 324-132.
	
	tel. (068) 323-610 fax: (068) 322-898 			1
marketing 1		—	
V SPOMIN
3. maja je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama
MARIJA KUŽNIK
roj. Stariha
iz Črmošnjic pri Semiču
Hvala vsem, ki obiskujete njen grob in jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 65. letu zapustil naš upokojeni sodelavec
JOŽE BOBNAR
cestni delavec v sektorju PRVVC Novo mesto Ohranili ga bomo v lepem spominu.
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO
Franc Vovko
Konca druge svetovne vojne, ki ga letos praznuje Evropa, se bo med milijoni zemljanov spomnil z veseljem tudi Franc Vovko z Jugorju pri Gabrju. Možakar, ki mu bo letošnji avgust naprtil deveti križ, je bil v drugi svetovni vojni vojak. Se pred tem so ga kot civilista Italijani internirali v Padovo.
V enem dnevu taboriškega življenja v Padovi - Franc je sicer preživel za obzidjem v tem italijanskem mestu približno 365 dni - so ujetniki doživeli vse, kar jim je sčasoma ožigosalo telo in spomin. Zgrbili so se v človeško prikazen, hodili in po nekaj mesecih racala po dveh nogah. Živeli so od brezkončnega štetja korakov od levega do desnega dela obzidja in malo tudi od vodene juhe. Iz družabnih, mislečih težkih garačev, vajenih neskončnih gorjanskih prostranstev, so se Franc in tovariši spremenili v stroj, ki je v zatohlem ozračju umivalnice v italijanskem taborišču obiral uši, ker so tako ukazali ječarji.
Ko je Franc po srečnem naključju lahko še pred italijansko kapitulacijo reke! Padovi adijo in se vrnil na Jugorje, je ravnal kot si je obljubil prvega dne svoje Padove: “Če bom prišel kdaj domov, nikamor drugam kot v partizane bom šel. ”
Tudi danes ne vidi v svoji odločitvi ničesar napačnega. Prepričan je, da je bil partizanski odpor proti okupacijskim vo-
jskam tisto, zaradi česar je Slovenija danes lahko samostojna. Franc danes enako kot ob odhodu v partizane misli, da bi Nemci tako ali drugače pokončali Slovence, če bi Hitler zmagal. Strah pred takih grozečim Hitlerjem je bil tisto, zaradi česar je Franc odšel v hosto. Nič pa ni vedel o kakšnih komunistih, o komunizmu, o komunistični diktaturi, s katero bi danes nekateri radi izenačili partizanski boj. Francova partizanska zgodba je zgodba borca domoljuba, ki skozi mušico na puški ni nikoli iskal svojih osebnih koristi ali osebnih sovražnikov.
Francu je nekako žal, da je bila druga svetovna vojna v Sloveniji tudi bratomorna vojna. Zato konca.2. svetovne vojne, če biga že proslavljal, ne bi proslavljal bučno v slogu pijanih zmagovalcev. Za koga bo pravzaprav proslava? “Ve se, kako je bilo. Ampak ne se sovražiti. Samo prijatelji moramo biti. Sprava naj bo!” Sprava je gotovo že to, če je mož, ki so ga najprej skušali ugonobiti s Padovo, pozneje pa je bil prisiljen ždeti še v strelskem jarku v osvobodilnem boju, mirno obide vse, kar je pretrpel za obzidjem jetnišnice in v zemljankah v lastni domovini.
Danes skoraj devetdesetletni mož iz hišice številka pet na Jugorju se je veliko let pred vojno in po njej prebija! iz tedna v teden kot gozdni delavec. Tako je preživel sebe in družino; z ženo Frančiško sta imela 5 otrok. Francu je usoda naprtila dve znamenji: kot kmet je bil izrazit osobenjek, kot delavec je bil proletarec. Sam vidi zdaj zadeve tako: delal sem veliko, ampak z delom nikamor ne prideš.
Povojnih borčevskih posojil kot ene od možnosti za povečanje osebnega blagostanja tudi ni izkoriščal. Kot udeleženec NOB je prejel po vojni državno medaljo za hrabrost in medaljo zaslug za narod. Mnogi ljudje -poznajo ga kot človeka s srčno kulturo - ga visoko cenijo.
MARTIN LUZAR
SREČANJE
FRAJTONARJEV
METLIKA - V okviru Vinske vigredi 95 bo v nedeljo, 21. maja, ob 12. uri na Partizanskem trgu v Metliki srečanje harmonikarjev, ki igrajo na diatonične harmonike. Srečanja se lahko udeležijo muzikantje iz vse Slovenije, dobro je, če do 17. maja pošljejo svojo prijavo na dopisnici Matjažu Rusu, Breg revolucije 20, 68330 Metlika. Napisati je treba ime in priimek ter naslova dveh skladb, ki jih namerava prijavljeni zaigrati.
ZA NAJLEPSO PLETENICO
METLIKA - V času Vinske vigredi 95, ki bo od 19. do 21. maja v Metliki, bo v sklopu kulinarične razstave, ki jo pripravljajo članice Društva kmečkih žena Metlika, tudi tekmovanje za najlepše oblikovano pletenico. Če želite sodelovati, se lahko prijavite do 10. maja pri Kmetijski svetovalni službi na tel. 58-585. Vse tekmovalke čaka presenečenje.
Halo , tukaj
DOLENJSKI LIST/
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo ram vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefonski številki (068)323-606. Dežurni novinar ram bo rad prisluhnil.
Take ure nima cela Avstrija
Viktor Kobola iz Kočevja izdeluje stensko uro, ki nima para daleč naokoli_
videti šele po otvoritvi.
Viktor je samouk in je doslej rezljal oz. slikal, “kar mu je v glavo p* lo”. Zdaj pa včasih pogleda tu«" knjigo, kije priročnik za kiparje« četnike. Žal je pisana v nemšda' ne razume kaj dosti, pomagajo pa* slike. Pravzaprav se iz te knjige sin Matija in predvsem vnuček A Sin je namreč tudi samouk, °ha Pa^( gotovo podedovala smisel za jj*0'; izdelke po očetu oz. dedku VikKj^
LAGUNE V SILVERSTONU
Ugledni Silverston Driving Centre je za svoje tečaje dobre vožnje izbral Renaultovo laguno, kije od specializiranih novinarjev že dobila številne pohvale in priznanja za odlično lego na cesti ter lahkotnost in natančnost upravljanja.
“Tistega mojega vraga, ki je polhe pasel, je menda že hudič vzel”, se spominja svojega prvega večjega kipa, ki ga je izdelal za prvo (in zadnjo) polharsko razstavo leta 1970 v Kočevju Viktor Kobola, 72-letni upokojenec, lovec ter amaterski kipar in slikar iz Šalke vasi pri Kočevju. Prav zaradi tistega kipa in razstave smo ga pred približno 25 leti prvič predstavili v našem listu.
Viktor je doživel marsikaj zanimivega. Pred 50 leti, 8. aprila 1945 se je poročil s štiri leta mlajšo Faniko, in to v cerkvi Corpus Christi na Trati v Kočevju. Komaj pa je bila poroka končana, so štirje bombniki začeli bombardirati Kočevje. “Vse je letelo po zraku, deske, kamenje, sem mislil, da bo vsega konec, pa je bil mrtev le en nemški vojak”, se spominja Viktor, ki je poročna prstana izdelal iz kovancev, italijanskih ccntezimov, saj takrat ni bilo zlatarjev, in četudi bi bili, ne bi bilo denarja za zlata prstana. No, in tista dva medeninasta prstana - kovina se je dala lepo oblikovati, se spominja - sta zdržala bolj, kot da bi bila iz zlata, saj sta zakonca Kobola v krogu svojih otrok in sorodnikov te dni lepo praznovala 50. obletnico poroke.
Viktorje delal 30 let v barvarni kočevske Tekstilane. Barve so mu načele zdravje in je šel med gozdarje, kjer se mu je zdravje popravilo. Lovec je že 40 let. Zlato medaljo je dobil za trofejo merjasca, ki ga je uplenil v Somovi gori v trinajstem - tako so rekli območju, kjer so po vojni streljali - srebrno pa za trofejo jelena, ki ga je ustrelil kar skozi okno na domači njivi.
Barvarstvo, gozdarstvo in lovstvo je vplivalo tudi na njegove druge konjičke. Tako je začel slikati, rezbariti in kipariti. Izdelal je veliko slik na platno, les in zid. Omenili smo že njegovega vraga, ki ga je izdelal v gipsu za polharsko razstavo pred 25 leti. Zdaj dokončuje stensko uro za avstrijskega lovca. Ta ura bo res nekaj posebnega. Okrogla številčnica bo kot polna luna. Ob straneh so drevesa in na enem čepi sova. Pod številčnico pa je nekakšen sestanek živali, na katerem so prisotni jelen, merjasec, srnjak, kozorog oz. muflon, zajec in lisica, zapisnik pa piše medved. Na “papir zapisnika” bo možno napisati še besedilo, kdaj in zakaj bo avstrijski lovec Martin dobil to darilo, ki so ga pri Viktorju naročili njegovi lovski tova-
riši. Noben drug Avstrijec zagotovo ne bo imel take ure. Vsaj omembe vredno je tudi drugo Viktorjevo delo, rilief psa, ki nosi lovcu uplenjenega fazana. Pesje zelo podoben psu Sava Vovka, kmetijskega inženirja, zdaj upokojenca, prej direktorja KGP Kočevje in tudi predsednika občinske skupščine Kočevje.
Viktorjevo zadnje večje delo pa je izrezljan točilni pult za Papeževo gostilno na Bregu. Gostilna še ni odprta in bo torej to njegovo delo možno
ZIA TOPOROČENCA KORDI A - Viktor Kobola, samouki likovniku vasi pri Kočevju z dvema svojima izdelkoma, v ozadju del Viktorjevih lovskih W Ob njem žena Fani, kije imela dovolj dela doma, saj je skrbela za tri olr0^ p tri repe v hlevu, da dnigega niti ne omenjamo. 8. aprila sta praznovala da' r roko. (Foto: J. Primc)
DEJALI BODO OGUE - Na Veliki Strmici v teh dneh vozijo skupni1	^
kopo, tako dajo bodo lahko kmalu prižgali. Okrog 20. maja bodo na .'-'--jv/t j tu pobrali kakših 5 ton oglja. Vsaj računajo na tako količino, čeprav je Pjj ^ jcah uspeh zmeraj nekako ‘V božjih rokah ”, kot so povedali mojstri, kjrL jt delu zalotil tudi fotografski aparat. S to kopo si dajo opraviti Papeževi oče J. novi, RženovMiha in Moharjev Lojz. Glavno skrb za pravilno delovanje skn tnega tlečega kupa bo prevzel Lojze Papež. (Foto: L. M.)

mfMm	^
OŽIVEL TABOR MLADIH SLOVENIJE - V nedeljo zvečer je s kresovi “zagorela” domala vsa Dolenjska. Enega so pripravili in zakurili tudi košarkarji iz vse Slovenije, ki so se kot prvi zbrali na petdnevnem taboni v Dolenjskih ‘°P jjt 1' organizaciji Spori selekta iz Litije so se mladi košarkarji pripravljali za izbor za košarkarski kamp v Ameriki, ki ga pripravila v letošnjem juniju. Čez nekaj dni bo 100 gimnazijcev iz Idrije zasedlo 21 hišic Tabora. (Foto. J. Pavlin)
2 iiMBfi tirani {SMj&necNr
ANEkdoiE jN pRigotk zApisAl Jože DuIar
Kopališče na Kolpi
V Metliki so tik pred Silvestrovim popravili letno kopališče na Kolpi in nameravali v njem prirediti silvestrovanje.
Pa so videli Darčka Kopaševiča, kije v zasneženem zimskem jutru tiščal roke v žepih in se žuril po mestu.
“Kam, Kopaševič, kam?"
r “Kopalne hlače kupit!"se odreže. “Zvečer bodo odprli kopališče na Kolpi.
Navsezgodaj
Novomeščan, profesor Jovo Vasič, kije po vojni ravnateljeva! na blejski gimnaziji, je rad ribaril v tamkajšnjem jezeru. Ko je nekega jutra ulovil ribo in jo z glavo treščil ob kamen, da je obmirovala, so mimo prišli nemški turisti.
“Že navsezgodaj mori!”seje ob tem obregnilo neko dekle.
“Nemci so 6. aprila 1941 v Beogradu iz letal pobili na tisoče prebivalcev! ji je naglo vrnil Vasič. “Tudi navsezgodaj!"
Pa bi mi prej povedala!
Na Loki, novomeškem kopališču na Krki, so kopalci opazili, da se pod železniškim mostom utaplja neko dekle.
Jovo Vasič se brez obotavljanja požene v vodo in jo z dokajšnjim trudom privleče na breg. lam pa se dekle razjoče, češ da se je odločila, da se utopi. “Pa bi mi to prej povedala!" ji skoraj jezno odbrusi Jovo.
Zbral: Bojan
Ne more čakati	.0,
Na natakarjevo vprašanje, M gtf je gost naročil govejo juho Oj P ^ft
ribo. Pa mu je natakar kar h>lru l0 j ral ribo. Gost je bil presenečaj, ^
rekel natakarju, da bi raje najP E gl rebal govejo juho, šele poten Irečeno ribo.
Pa je natakar odgovoril:	estd
“Veste, kuharje rekel, da nhu več dolgo čakati."
Ni pravično	.jjr
“Tole, prijatelj, pa ni pra^jjflN darkoli si preskrbim dovoljenj? lov, ne ujamem nobene ribe, Plu seveda dovoljenje. ”
“Kaj pa takrat, ko loviš na ? y “Preprosto: ponavadi "J ^p ribiški nadzornik, torej tua< ujamem."
frgčS-* K.