Št. 96 (16.746) leto LVI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiske n artizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORiCA-UI.Goribaldi9-Tel.048'533382,fax0481532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/73;: ?3_________________ Internet: http/wwv/.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it 1500 UR 0,77 EVRA POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20b, legge 66296 - Filiale di Trieste Z A ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OPČINE-Tel. (040)21491 TRST-NABREŽINA SESLJAN - BAZOVICA - DOMJO : SREDA, 26. APRILA 2000 Mladi obran vlivajo upanje Sandor Tence 25. april je edini državni praznik, ki tako ali drugače predstavlja neko kontinuiteto v sodobni zgodovini Italije. Kljub temu pa je bil in je Se danes deležen vsakovrstnih napadov in omalovaževanj, večkrat tudi v imenu napačno tolmačene sprave ali pomiritve, ki meče vse v isti koS, izenačuje razlike in zlasti odgovornosti. Vsi mrtvi so enaki in vsi zasluzijo človeško pieteto, niso pa enaki ideali, zaradi katerih so umrli. Včerajšnja svečanost v Rižarni je ob spominskem naboju in mimo političnega vsakdana izpostavila državniški pomen Dneva osvoboditve. Potek prireditve je tudi razčistil nekatere zgodovinske netočnosti o nekdanjem nacističnem taborišču, potem ko smo v vsedržavnem tisku v zadnjih mesecih stalno brali, da so v Rižarni umrli dejansko le Židje. Odsotnost partizanskega zbora Pinko Tomažič, ki je bil sprva najavljen, je marsikomu povzročila upravičeno grenkobo, svečanost pa je ne glede na to neprijetnost odražala tradicionalno in nenadomestljivo razpoloženje Rižarne. Z eno prijetno in nezanemarljivo novostjo. Med občinstvom, ki je do kraja napolnilo dvorišče nekdanjega taborišča, smo opazili veliko mladih obrazov. Prišli so verjetno iz različnih nagibov, očitno pa jim ni vseeno, kaj je bil 25. april in kakšna so bila doživetja njihovih dedov in pradedov. Množična prisotnost mladih demantira klišejsko prepričanje, da so družbena dogajanja za mlajše generacije deveta briga. V resnici so mladi brezbrižni (če že ne hujše) do politike, ki se tudi pod krinko modernizacije udejanja kot gola oblast. Dovolj da pogledamo zadnja skoraj patetična dogajanja ob vladni krizi, ki nas puščajo skoraj brez besed. Tudi s tega vidika je bila svečanost v Rižarni zelo poučna. PS: Kljub državnemu prazniku je bil za milansko borzo včeraj delovni dan. Tudi to je znak novih (ali starih) časov. V Franciji bi se težko našel kdo, ki bi predlagal odprtje pariške borze na dan 14. julija, na obletnico francoske revolucije. ITALIJA / PO RAZPLETU POLITIČNE KRIZE ZA TEŽAVE Z UMIKOM POSKRBEL EDO RONCHI Predsednik Giuliano Amato je oblikoval novo vlado RIM - Giuliano Amato je sinoči sestavil novo vlado. Se pozno popoldne je imel težave z izbiro ministrov, ob 19.30 pa se je nekoliko nenapovedano odpravil na Kvirinal in predsedniku republike Carlu A. Ciampiju izročil seznam ministrov. Za Sefa diplomacije je bil po pričakovanjih potrjen Lamberto Dini v duhu kontinuitete z vsemi dosedanjimi vladami Oljke. Za slovensko manjšino je precej pomembna sprememba na ministrstvu za dežele. Dosedanja ministrica Katia Bellillo (SIK) se bo po novem ukvarjala z enakimi možnostmi, njeno mesto pa je prevzel Agazio Loiero iz vrst UDEUR. Levi demokrat Piero Fassino je novi pravosodni minister. Prevzel je mesto komunista Oliviera Diliber-ta, za Cossuttovo stranko pa bo v novi vladi poleg Bellillove Se Nerio Nesi, ki je nekoč pripadal levi frakciji PSI. Nesi je prevzel mesto Tržačana VVillerja Bordona (demokrati), ki bo sedaj odgovarjal za zaščito okolja. Mastellova stranka je s Salvatorejem Cardina-lejem ohranila vplivno ministrstvo za telekomunikacije. Novi minister za Šolstvo je jezikoslovec in strokovnjak za manjšinska vprašanja Tullio De Mauro, ki je prevzel mesto Giovan-nija Berlinguerja. Da pa vse ne bi potekalo povsem mirno, je pozno zvečer poskrbel Edo Ron-chi, ki je zavrnil mesto ministra za evropske zadeve. Na 2. strani TRST-GORICA / PRAZNIK OSVOBODITVE 25. april praznik sožitja in strpnosti Veliko ljudi na svečanosti v Rižarni Spominska plošča na Oberdanovem trgu - Številne prireditve tudi na Goriškem TRST - GORICA -Včerajšnja slavnost v Rižarni je bila spominska in obenem praznična prireditev. Na dvorišču nekdanjega nacističnega taborišča se je zbralo res veliko Število ljudi, med katerimi je bilo tudi dosti mladih, kar je zelo spodbudno. Govorila sta tržaški podžupan Damjani in dolinski župan Pangerc. Na Trgu Ober-dan so po svečanosti v Rižarni odkrili spominsko ploščo na pročelju stavbe nekdanje nacistične komande. Na Goriškem so se včeraj pred vsemi obeležji padlim zvrstile spominske svečanosti s polaganji vencev, pevskimi nastopi in ponekod z recitacijami. Za sovodenjsko občino je bila osrednja prireditev na Peči, kjer je govoril župan Petejan, v Doberdobu je po pozdravu župana Lavrenčiča in predstavnika VZPI imel govor zgodovinar Sandi Volk, dobro obiskane pa so bile tudi komemoracije pred spomeniki v Pevmi, Podgori in Stan-drežu. Na 4., 5. in 10. strani Pozitivni, a tudi negativni aspekti Oceniti neko vlado samo po njeni sestavi je nemogoče, saj za vsako vlado velja, da jo je treba soditi po dejstvih. Nekaj vtisov pa je že mogoče nanizati. Med pozitivnimi aspekti vlade, ki jo je oblikoval Giuliano Amato, je dejstvo, da je mandatar razpletel zahteven vozel zelo hitro. V vladi sta dva priznana in cenjena izvedenca, Tullio De Mauro in Umberto Veronesi, ki bosta prevzela zelo zahtevna resorja šolstva in zdravstva, potrjeni so bili nekateri ministri, ki so bili doslej zelo učinkoviti (z Amatom bodo sicer vodili nov resor), nekateri drugi ministri so neznanka. Dejstvo, da ima Amatova vlada samo enega ministru manj od D’Alemove, pa je že dokaz, da so bili pritiski strank na mandatarja ostri in da je vsaka komponenta leve sredine poskrbela najprej zase, medtem ko je skupno korist postavila v drugi plan. Tudi dejstvo, da je premier prosil stranke za seznam možnih kandidatov, med katerimi je nato izbiral, močno spominja na prakso prve republike. Se najbolj negativno pa je bilo ravnanje levosredinskih strank. Obljube o večji koheziji, o skupnem programskem imenovalcu, o novem poglavju v odnosih med koalicijskimi partnerji so šle takoj v pozabo, komaj je bilo treba porazdehti kolač oblasti. Dokaz o neusklajenosti v večini je prišel že zvečer z umikom Eda Ronchija. Ce je treba za oceno o vladi počakati in jo soditi po delu, je pa vendarle treba ugotoviti, da leva sredina pri prvi »šolski nalogi« po pomzu na deželnih volitvah ni zasluzila pozitivne ocene. VT PRAZNIK OSVOBODITVE Violante o italijanskem napadu na Slovenijo RIM - Ob Dnevu odporništva se je predsednik republike Carlo Azeglio Ciampi podal v kraj SanfAnna di Stazzema, kjer so Nemci pobili 560 domačinov, poklonil pa se je tudi žrtvam Ardea-tinskih jam. Predsednik poslanske zbornice Violante pa se je spomnil italijanskega napada na Slovenijo in dejal, da ne gre pozabiti slovenskih in hrvaških žrtev v italijanskih taboriščih na Rabu, v Gonarsu in Viscu. Na 2. strani TRGI / EVROPSKA VALUTA Evro v prostem padanju zdrsnil na 0,92 dolarja FRANKFURT - Skupna evropska valuta je včeraj začela teden na trgih skrajno osibljena in je nadaljevala prosto padanje z verižnim podiranjem negativnih rekordov. Ob zaključku poslovanja v New Yorku je v menjavi z dolarjem zdrsnila na 0,9212 dolarja, zeleni bankovec pa je v menjavi z liro zlezel na rekordno raven 2.101 lire. Jutri bo o dogajanju odločala Evropska centralna banka. Na 12. strani Velika retrospektiva Lojzeta Spacala LJUBLJANA - Sinoči so v Modemi galeriji odprli veliko retrospektivo Lojzeta Spacala. Do 4. junija bo razstavljenih 100 slik, 150 grafik, osem poslikanih lesenih grafičnih matric, sedem skulptur v lesu, Štiri tapiserije in osnutek za tapiserijo. Kustos razstave in urednik kataloga je Igor Kranjc, ki je skupaj s Frankom Vecchietom razstavo tudi postavil. V katalogu so poleg številnih reprodukcij mojstrovih del, pregleda njegovih razstav ter obširne bibliografije še priložnostna besedila poznavalcev Spacalovega opusa. Na 8. strani Trgovci prezrli županov ukaz GORICA - Številni goriški trgovci so se včeraj ' požvižgali na ukaz Zupana Valentija, da morajo biti trgovine z živili zaradi treh zaporednih prazničnih ■ dni 25. aprila odprte. Levica je Zupana obtožila, da omalovažuje praznik osvoboditve. Mestna tržnica je | bila včeraj zaprta, prav tako večina pekam in trgovin s sadjem in zelenjavo. Mnogi trgovci so na spuščene 1 navojnice izobesih napis »zaprto zaradi dopusta«, v nekaterih supermarketih je stavkalo osebje, drugi, I predvsem hard-discounti, pa so bili redno odprti za sicer maloštevilne kupce. Na 10. strani RIM / RAZPLET POLITIČNE KRIZE PO VOLILNEM NEUSPEHU LEVE SREDINE Giuliano Amato sestavil novo vlado Danes prisega, potem pa zaupnica Kabinet sestavlja 24 ministrov - Dini še naprej šef diplomacije - V novi vladi tudi Bellillova RIM - Giuliano Amato (na sliki) je sinoči sestavil novo vlado. Se pozno popoldne je imel težave z izbiro ministrov, ob 19.30 pa se je nekoliko nenapovedano odpravil na Kvirinal in predsedniku republike Carlu A. Ciampiju izročil seznam ministrov. Nova vlada šteje 24 članov (v prejšnji je sedelo 25 ministrov), ki bodo danes prisegli, jutri pa se bo v parlamentu začela razprava o zaupnici. Za šefa diplomacije je bil po pričakovanjih potrjen Lamberto Dini v duhu kontinuitete z vsemi dosedanjimi vladami Oljke. To pomeni, da bo Farnesina nadaljevala po poti, ki sta jo začrtala Romano Prodi in Massi-mo D’Alema. Za slovensko manjšino je precej pomembna sprememba na ministrstvu za dežele. Dosedanja ministrica Katia Bellillo (SIK), ki je spremljala našo zaščito, se bo po novem ukvarjala z enakimi možnostmi, njeno mesto pa je prevzel Agazio Loiero iz vrst UDEUR Clementeja Ma-stelle. Loiero, ki je doma iz Kalabrije, je bil doslej minister za odnose s parlamentom. Levi demokrat Piero Fassino je novi pravosodni minister. Prevzel je mesto komunista Oli-viera Diliberta; Cossutto-vo stranko bo v novi vladi, poleg Bellillove, zastopal še Nerio Nesi, ki je nekoč pripadal levi frakciji PSI. Nesi je prevzel mesto Tržačana Wil-lerja Bordona (demokrati), ki bo sedaj odgovarjal za zaščito okolja. Mastellova stranka je s Salvatorejem Cardina-lejem ohranila vplivno ministrstvo za telekomunikacije. Demokrat Enzo Blan- co, ki je bil do zadnjega trenutka v dvomu, je ohranil ministrstvo za notranje zadeve, kar velja tudi za Sergia Mattarello (Ljuska stranka) na ministrstvu za obrambo. Novi minister za šolstvo je jezikoslovec in ugleden strokovnjak za manjšinska vprašanja Tullio De Mamo, ki je prevzel mesto Giovannija Berlin-guerja. Vincenzo Visco bo neke vrste super minister za gospodarstvo, medtem ko je bil dosedanji predsednik parlamentarne komisije za boj proti mafiji Ottaviano Del Turco nekoliko nepričakovano imenovan za finančnega ministra. Za kulturo in za spomeniško varstvo bo še dalje odgovarjala Giovanna Melandri. S sestavo nove vlade so se voditelji leve sredine krepko oddahnili, saj je bil še v poznih popoldanskih urah položaj v koaliciji precej zaskrbljujoč. Rešitev krize je vsekakor pospešil Amato, ki se je pred napovedanim terminom odpravil k državnemu poglavarju. Prve ocene Pola svoboščin in Severne lige so po pričakovanju zelo negativne. V parlamentu se obeta hud boj. Sestava nove vlade Predsedstvo ministrskega sveta Ministrstvo za institucionalne reforme Ministrstvo za javne uprave Ministrstvo za dežele Ministrstvo za socialne zadeve Ministrstvo za stike s parlamentom Ministrstvo za evropske zadeve Ministrstvo za enake možnosti Ministrstvo za zunanje zadeve Ministrstvo za notranje zadeve Ministrstvo za pravosodje Ministrstvo za obrambo Ministrtvo za zaklad in proračun Ministrstvo za finance Ministrstvo za šolstvo Ministrstvo za javna dela Ministrstvo za kmetijstvo Ministrstvo za prevoze Ministrstvo za komunikacije Ministrstvo za industrijo in zun. trgovino Ministrstvo za delo Ministrstvo za zdravstvo Ministrstvo za kulturne dobrine Ministrstvo za okolje Ministrstvo za univerzo in raziskovanje Giuliano Amato (neodvisen) Antonio Maccanico (Demokrati) Franco Bassanini (LD) Agazio Loiero (UDEUR) Livia Turco (LD) Patrizia Toia (LS) Edo Ronchi (Zeleni) Katia Bellillo (SIK) Lamberto Dini (Lista Dini) Enzo Blanco (Demokrati)-Piero Fassino (LD) Sergio Matarella (LS) Vincenzo Visco (LD) Ottaviano Del Turco (SDI) Tullio De Mauro (strokovnjak) Nerio Nesi (SIK) Alfonso Pecoraro Scanio (Zeleni) Pierluigi Bersani (LD) Salvatore Cardinale (UDEUR) Enrico Letta (LS) Cesare Salvi (LD) Umberto Veronesi (strokovnjak) Giovanna Melandri (LD) VViller Bordon (Demokrati) Ortensio Zecchino (LS) Caveri nebo vstopil v vlado AOSTA - Poslanec Union Valdo-taine Luciano Caveri (na sliki) ne bo vstopil v novo vlado. Dosedanji podtajnik na ministrstvu za dežele, ki je odgovarjal za dežele in za narodne manjšine, je to napovedal na včerajšnji svečanosti ob Dnevu osvoboditve. To je moj zadnji javni nastop kot vladni podtajnik, je dejal Caveri, ki bo morda v kratkem vstopil v evropski parlament. Caveri ni pojasnil, če bo Union Valdotaine podprla vlado Giuliana Amata. O svojem zadržanju bo stranka francoske narodne manjšine odločala med razpravo v parlamentu na osnovi programa, ki ga bo predstavil poverjeni predsednik. Zadržanje UV do vlade bo po vsej verjetnosti odvisno tudi od stališča, ki ga bodo do Amatovega kabineta zavzeli zastopniki Južnotirol-ske ljudske stranke. ^ 25.APRIL / PREDSEDNIK CIAMPI Dan odporništva, to je dan spomina Ciampi v SanfAnni di Stazzema, Spini v Marzabottu, Mancino v Milanu RIM - SanFAnna di Stazzema je gorski kraj med Lucco in Masso Carraro, do 12. avgusta 1944. leta znan samo domačim in bližnjim. Tistega strašnega dne, bilo je zjutraj, so skozi vas privihrale umikajoče se nemške čete zloglasnega majorja Rederja in postreljale vse, kar je bilo tam v okolici živega. S krvjo 560 nedolžnih žensk, onemoglih in otrok (bilo jih je kar 110) se je SanFAnna neizbrisno vpisala v zgodovino italijanskega odporništva. Poldrugi mesec kasneje, 28. septembra se ji je s svojimi 1.836 mrtvimi prodružil Mar-zabotto. Tudi tam so klali Rederjevi morilci. Predsednik republike Carlo Azeglio Ciampi je za včerajšnjo proslavo 55-letnico Dneva odporništva izbral prav SanFArmo di Stazzema. Ob kostnico, ki hrani ostanke žrtev, je položil lovorjev venec in se tiho spomnil nedolžnih. 25. april je dan spomina, je opomnil. Spomina na ljudi, ki so pred več kot pol stoletja v svoji zavesti poiskali in našli pot do uveljavitve demokracije, potem ko sta jo fašistična diktatura in nemška okupacija oblatila. Pred prihodom v gore med Lucco in Masso Carraro se je Ciampi zjutraj poklonil v Rimu na grobu neznanemu vojaku in nato obiskal Ardeatinske jame, kraj drugega nemškega pokola. Za kratek čas se je pomudil v jami, nato je pozdravil sorodnike žrtev nacističnega besnenja. Svečanosti v Marzabottu se je udeležil predsednik obrambne komi- sije v poslanski zbornici Valdo Spini. Tistih žrtev ne smemo pozabiti, je zatrdil, ker so nam omogočile, da smo lahko pridobili neodvisnost, svobodo, demokracijo in nacionalno dostojanstvo. Pogledal je tudi v sedanji čas in pozval, naj v inštitucijah in v politiki prevladajo resnost, demokratična jasnost, doslednost in predanost, treba pa je premagati zvijačnost, transformi-zem, taktiziranje in nesposobnost. Predsednik senata Ni-cola Mancino je prisostvoval proslavi Dneva odporništva v Milanu. Na trgu pred uomom je v svojem govoru opozoril predvsem na nevarnosti rasizma in zgodovinskega revizionizma, ki se vedno bolj nevarno širita po Evropi. Violante o italijanski politiki do okupirane Slovenije VISCO (VIDEM) - »Nad Italijan- niti se in razpravljati z dediči po-sko politiko v okupirani Sloveniji ražencev in nasprotnikov ne pome-od leta 1941 do 1943 ne sme pasti ni izgubiti trdnega prepričanja, da zavesa pozabe.« Tako je zapisal so se soudeleženci v konfliktu borili predsednik poslanske zbornice Lu- za dva neprimerljiva sistema: eden ciano Violante odborniku za kultu- je temeljil na vrednotah svobode in ro občine Visco v videmski pokraji- demokracije, drugi na rasističnih ni, ki mu je pred dnevi poslal svojo zakonih, pokolih in uničenju člo-knjigo o koncentracijskem taborišču veka. Odporništvo in osvoboditev v Viscu, kamor so po italijanskem sta Italiji omogočila realizacijo nove napadu na Jugoslavijo zaprli na ti- države, ki temelji na republikanskih soče Slovencev in Hrvatov. in demokratičnih vrednotah, na »Proslava 25. aprila mora nujno principih spoštovanja človekovih priklicati v spomin tako žrtve kon- pravic, enakosti in zaščite vseh je-centracijskih taborišč na Rabu, v zikovnih manjšin,« je še zapisal Gonarsu in v Viscu, ki so jih pripra- Violante. vili za Slovence in Hrvate, kot tudi Fašistična Italija je od februarja fašistično zatiranje italijanskih do septembra 1943 zaprla v tabo-državljanov, ki so govorili drugačen rišču v Viscu več kot 4 tisoč Sloven-jezik,« je zapisal Violante. »Spom- cev in Hrvatov; 25 jih je umrlo. NOVICE Dva mrtva v letalski nesreči na Sardiniji SASSARI - Včeraj ob 12.15 je v kraju Budduso kakih 60 kilometrov od Sassarija na Sardiniji strmoglavilo lahko tursistično letalo ter zahtevalo smrt dveh oseb. Umrla sta 69-letni pilot Ettore Pozzo iz Oristana in 34-letna potnica Paola Ennas iz Cagliarija. Nesreča se je pripetila med slovesnostmi, ki jih je krajevno športno združenje Air Fly priredilo ob odprtju prvega odseka pristajalne steze v Buddu-soju. Za to priložnost so se tu zbrali ljubitelji športnega leta iz najrazličnejših krajev Italije. Med njimi je bil tudi Ettore Pozzo s svojo spremljevalko. Do incidenta je prišlo med pristajanjem malega letala. Da bi upočasnil let, je pilot ostro zavil, prav tedaj pa je veter tako zapihal, da je letalo obrnilo in ga vrglo na tla z višine kakih 40 metrov. Pozzo je bil pri priči mrtev, En-nasova pa je umrla kmalu potem v bolnišnici. Za velikonočne praznike od doma 21 milijonov Italijanov, ki jim je treba dodati 2,5 milijona tujcev RIM - Kar se ni zgodilo za božične in novoletne praznike, se je uresničilo za velikonočne: hotelirji in gostinci so končno lahko pred svojimi lokali razobesili napise »vse zasedeno«. Takega obiska že dolga leta ne pomni nihče. Italijani so se množično podali v letoviščarske kraje, Apeninski polotok pa se je napolnil s sonca in zgodovine lačnih tujcev. Po podatkih združenja hotelirjev Federalbergi je od doma slo kar 21 milijonov Italijanov, ki so porabili kakih 12 tisoč milijard lir. Nekateri pa so se privoščili enodnevne izlete, približno 3 milijone in 400 tisoč ljudi pa bo podaljšalo svoje dopustovanje vse do 1. maja. Večina (89%) Italijanov je ostala na polotoku, med tistimi, ki so odpotovah v tujino, jih je največ odšlo v evropske prestolnice. Seveda so se Italijani napotili predvsem na morje, saj so dobesedno zasedb obale Romagne in Sardinije, navalih na Capri in Ischio. V hribe se jih je podalo precej manj, 1, 5% manj kot lani. Po podatkih Agri turista so bile dobro zasedene tudi turistične kmetije, ki jih je več kot 10 tisoč. Italijane, ki so zapustiti svoja mesta, so zamenjati tuji turisti. Po prvih začasnih podatkih jih je bilo vsaj 2, 5 milijona, ki so porabili vsaj 1.500 milijard lir. Največ je bilo Nemcev, a izostati niso niti Američani in Japonci. Kot običajno so tujci navaliti na Benetke, Firence, Rim in druga zgodovinska mesta, tako da so se nočitve tujcev povečale za 5%. Seveda pa so se ti doma vzgojeni in civilizirani tujci v Italiji dobesedno pobarbarili, saj so v Firencah med dolgim čakanjem v vrstah pred muzeji na zidove prilepili žvečilne gumije in jih popackali z napisi in rizbicami. Ob izrednem turističnem navalu, ki napoveduje izredno poletno sezono, pa so se včeraj ubadali tudi s prometnimi zastoji in kolonami. Kot kaže niso zaradi slabega vremena vsi niso odpotovali za velikonočni ponedeljek, saj so včeraj prav tako zabeležili pravi kaos na cestnem in avtocestnem omrežju. Položaj je bil skoraj ves dan kritičen predvsem v smeri proti severu. Neskončne kolone so bile na A-10 med Imperio in Ventimiglio, na A-4 med Bergamom in Seriatejem, v smeri proti Padovi med Quarto d’Altinom in Favorito, med Portogruarom in Latisano, med Pizo in Masso in med Inciso in Barberinom proti Mi-lanu.Se huje je bilo iz Lacija proti severu. LJUBLJANA / OB DNEVU UPORA DUNAJ / KONFERENCA PREDSEDNIKOV ZZB NOB podelila priznanji in plakete Drevi bodo govorili predstavniki treh generacij Sosveti za aktivno zaščito manjšin Zavrnili so vladin predlog o členu o narodnih skupnostih in predlagali veliko odprtejšega LJUBLJANA - V Muzeju novejše zgodovine je bila včeraj slovesnost, na kateri je glavni odbor ZZB NOB Slovenije pred praznikom - Dnevom boja proti okupatorju, 27. aprilom - podelil priznanja ZZB NOB Slovenije, in sicer listini ZZB NOB Slovenije, to je sicer najvišje priznanje, ki ga podeljuje zveza, ter zlate in srebrne plakete ZZB NOB. Glavni odbor ZZB NOB Slovenije je prvo listino podelil Ivanu Dolničarju, predsedniku ZZB NOB Slovenije, drugo pa akademiku, pesniku in prevajalcu Cirilu Zlobcu (na posnetku). Na slovesnosti so podelili tudi zlate plakete in sicer Ani Benedetic, Tilki Blaha, Mihi Butari, Alojzu Kiklju, Stanetu Komanu, Matiji Korenu, Jožku Lojenu, Srečku Mehu, Ladu Poharju, Nadi VreCek, Zvezi Slovenskih žena in generalštabu Slovenske vojske, srebrne plakete ZZB NOB Slovenije pa Anici Cerar, Jelki Kutin, Vinku Jensterlu, Nasti Sever in Jerneju Borovniku. Na letošnji državni slovesnosti ob Dnevu upora proti okupatorju, ki bo na predvečer praznika, torej drevi ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, bodo spregovorili predstavniki treh generacij: v imenu najstarejse, ki je izvedla narodnoosvobodilni boj in zasnovala temelje slovenske državnosti, bo govoril Marko Vrhunec, v imenu tiste, ki danes nosi najvecjo odgovornost za državo, podpredsednik DZ Andrej Gerenčer, v imenu prihajajoče generacije otrok pa predsednica slovenskega odbora Unicef Andreja Crnak Meglic. V umetniškem programu bodo nastopili Akademski pevski zbor Tone Tomšič, združeni primorski pevski zbor, ki ga sestavljajo PAZ Vinko Vodopivec, Srečko Kosovel iz Ajdovščine in Razpotje s Cola. Prireditev, ki jo bo režiral Dušan Jovanovič, bosta prenašala radijski in televizijski program RTV Slovenija. (STA) »Svoboda nikoli ne prepeva tako, kot so sužnji sanjali o njej« CERKNICA - »Svoboda nikoli ne prepeva tako, kot so sužnji sanjali o njej«: poslanec državnega zbora Slovenije Ciril Ribičič se je v svojem slavnostnem govoru na sobotni proslavi v Cerknici najprej spomnil pesnikovih besed in dodal, da »na žalost to velja tudi za obdobje po slavni partizanski zmagi in za leta po osamosvojitvi, ki jih živimo. Kljub temu, ali pa prav zaradi tega, je pomembno, da se vsako leto spomnimo tistih Časov, ki predstavljajo vrhove slovenske narodne zgodovine.« S prireditvijo v Cerknici, ki so jo organizirali pod naslovom »Zdaj zaori pesem o svobodi«, so želeli obeležiti vrsto zgodovnskih datumov, 24. april (ustanovitev notranjskega odreda) 27. april (dan upora proti okupatorju), 1. maj, 4. maj (osvoboditev Cerknice) in 9. maj (dan zmage nad fašizmom). Ob domači godbi, ki jo vodi Baki Jashari, je nastopil tudi Tržaški partizanski pevski zbor Finko Tomažič pod vodstvom Pie Cah. Poslanec Ciril Ribičič se je uvodoma zaustavil ob nekaterih nic kaj spodbudnih aspektih današnjega življenja, pri Čemer je med drugim poudaril, da je v Času, ko večina nosilcev najodgovornejših funkcij v državi razmišlja le o svoji karieri in uspešnosti lastne stranke, taka proslava, ki utrjuje temelje narodnega in ljudskega bivanja, potrebna kot sol in da je v Času, ko se ponovno obujajo stara sovraštva in delitve, opozorilo na zgodovinske napake, ki so Slovence delile in na zgodovinske programe, ki so nas povezovali, posebnega pomena. Zatem je kritično spregovoril o slovenski politiki, v kateri je po njegovih besedah že precej Časa vse premočna struja, ki v aktualna politična razmerja vnaSa logiko vojaškega spopada. Pri tem pa zbuja upanje, je poudaril, da se je na desni strani slovenske politike pojavila in okrepila umirjena desnosredinska usmeritev s Francem Zagožnom na Calu. Ribičič se je podrobneje dotaknil tudi vprašanja volilnih sistemov ter se zavzel za takega, »v katerem se bodo povezovale prednosti starejšega večinskega in sodobnega proporcionalnega sistema.« Po njegovem mnenju pristaši večinskega sistema z Janezom Janšo na Čelu niso za noben kompromis, ker vedo, da ne morejo osvojiti večinske podpore ljudi in jih na oblast lahko pripelje le sistem, v katerem je mogoče z manjšino glasov osvojiti parlamentarno vedno in absolutno izvršno oblast. Na koncu je Ribičič naglasil, da se levi sredini »po dolgih letih nasmiha priložnost oblikovati programsko etnotno levosredinsko vlado z izdatno podporo prebivalstva.-To bi bilo najbolj blagodejno za stabilnost, gospodarski razvoj Slovenije, utrjevanje socialne blaginje njenih prebivalcev in pospešeno vključevanje v Evropsko zvezo.« DUNAJ/CELOVEC -Konferenca predsednikov in podpredsednikov vseh šestih narodnostnih sosvetov pri Uradu zveznega kanclerja je na svojem usklajevalnem posvetu zavrnila vladni osnutek o ustavnem določilu o narodnih skupnostih v Avstriji, ki ga je urad zveznega kanclerja razposlal vsem pristojnim organom, da bi od njih dobil predvidene ocene. Predsedniki sosvetov so soglasno sprejeli novo besedilo ustavnega določila, s katerim naj bi soglašale vse manjšine v Avstriji. V nasprotju s spornim vladnim osnutkom, s katerim bi država-samo priznala obstoj narodnih manjšin in njihovo raznolikost, je konferenca sosvetov izdelala predlog besedila, po katerem bi »Republika Avstrija (zveza, dežele, občine) priznala svojo zgodovinsko zraslo jezikovno in kulturno raznolikost, ki se izraža v njenih narodnostnih skupinah«. Hkrati bi se država po tem predlogu obvezala, da bo »spoštovala, varovala, ohranjala in pospeševala te jezikovno-kulturne raznolikosti.« Na -posvetu so se predsedniki in podpredsedniki sosvetov Slovencev, Hrvatov, Madžarov, Cehov, Slovakov in Romov nadalje izrekli tudi proti nameravani razveljavitvi 19. člena temeljnega državnega zakona iz leta 1867, v katerem je med drugim zelo konkretno zapisana pravica narodov in narodnih skupnosti do zaSCite in nege njihove nacionalne istovetnosti in jezika, poudarjena je enakopravnost manjšinskih jezikov na šolah, v uradih in v ostalem javnem življenju, itd. Kot je v pogovoru za naš list povedal predsednik sosveta za Slovence Marjan Sturm, naj bi predlog besedila konference sosvetov o ustavnem določilu o manjšinah v naslednjih dneh podprli vsi posamezni sosveti in ga nato posredovali zvezni vladi. Sprejet je bil tudi dogovor, da je treba od vlade zahtevati pogajanja o reševanju manjšinskih vprašanj, predvsem v zvezi s spremembo skrajno restriktivnega zakona o narodnih skupinah iz leta 1976. Kot smo poročali, je vladni osnutek o ustavnem določilu o manjšinah v Avstriji naletel na oster protest vseh manjšin in tudi Zelenih v avstrijskem parlamentu, saj si vladin predlog niti ne zasluži oznake ustavno določilo, ker v njem ni najti aktivnega pristopa države k manjšinski zaščiti. Zastopniki manjšin so vladi nadalje očitali, da je zapustila pot soglasnega in vzajemnega usklajevanja, saj je osnutek razposlala brez vsakršnega predhodnega posvetovanja s prizadetimi. Kanclerja VVolfganga Schiis-sla pa so pozvali, naj ustavi postopek za podajanje izvedenskega mnenja. Ivan Lukan DUNAJ / DANES Kancler Schiissel bo sprejel predsednika NSKS Sadovnika DUNAJ/CELOVEC - Avstrijski zvezni kancler VVolfgang Schiissel bo danes sprejel novoizvoljenega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Bernarda Sadovnika. Novega predsednika bo nato sprejel Se vodja poslanskega kluba ljudske stranke (OVP) v dunajskem parlamentu Andreas Khol. Kot so sporočili s sedeža NSKS, bodo glavne teme razgovorov na Dunaju noveliranje skrajno omejevalnega zakona o narodnih skupinah iz leta 1976, t.i. ustavno določilo za vse v Avstriji ziveCe avtohtone narodne skupnosti, ter finančna pomoC države manjšinam. Včeraj je Sadovnik opravil svoj nastopni obisk pri predsedniku koroške ljudske strank Reinhol-dom Lexerjem, pri deželnima svetnikoma Georgom VVurmitzerjem in Gabrielo Kanduth-Schaunig ter pri deželnemu intendantu Avstrijske radiotelevizije (ORF) za Koroško Gerhardom Draxlerjem. V Četrtek je na sporedu Se obisk pri predsedniku koroških socialdemokratov Petrom Abrozyjem. (I.L.) LJUBLJANA / SKLEP KOLEGIJA PREDSEDNIKA DZ Danes dmgič o mandatarju Pomladne stranke spet kandidirale Andreja Bajuka LJUBLJABA - Izredna seja DZ, na kateri bodo vdrugo odločali o predlogu 29 poslancev združene stranke SLS+SKD Slovenske ljudske stranke in SDS za izvolitev Andreja Bajuka za predsednika nove prehodne vlade, se bo začela danes ob 10. uri. Tako so se dogovorili na kolegiju predsednika DZ Janeza Podobnika. Večina vodij poslanskih skupin se je zavzela, da bi izredno sejo danes tudi dokončali, po zagotovilih predsednika DZ pa naj bi zasedali najdlje do 18. ure. Kot so dejali, je pričakovati, da kandi- DZ spet zavrnil večinski sistem Državni zbor s 45 glasovi proti 20 v prvi obravnavi ni podprl predloga zakona o volitvah poslank in poslancev po dvokrožnem večinskem volilnem sistemu; navzočih je bilo 79 poslancev. Za podporo predlogu sklepa, da je zakon primerna podlaga za drugo obravnavo, bi namreč moralo v skladu z zahtevano dvotretjinsko vedno glasovati najmanj 60 poslank in poslancev. Postopek sprejemanja zakona o večinskem volilnem sistemu je tako končan. (STA) dat ne bo ponovno predstavljal svojega programa, saj je to naredil že v prvem krogu, ko ni dobil večinske podpore, prav tako pa je pričakovati, da poslanske skupine ne bodo ponavljale že znanih stalisc glede kandidata in njegovega programa ter da ne bo večjih poslanskih razprav. V najboljšem primeru naj bi DZ, tako;predsednik DZ Janez Podobnik, danes do 15. ure opravil drugo glasovanje. Ce kandidat ne bo dobil potrebne večine, naj bi imele poslanske skupine oz. poslanci pol ure ali največ eno uro Časa za vložitev predloga o glasovanju v tretjem krogu, nakar pa naj bi, Ce bo predlog sprejet, že odločali tudi o kandidatu za mandatarja v tretjem krogu. Ce pa današnjega izrednega zasedanja ne bi uspeli dokončati do 18. ure, naj bi ga predvidoma nadaljevali 28. aprila oz. bi se o datumu nadaljevanja naknadno dogovorili. Sicer pa kandidata za mandatarja, tako kot v prvih dveh krogih, tudi v tretjem lahko predlagajo predsednik države, poslanske skupine in skupine najmanj 10 poslancev. DZ mora o tem, ali bo o mandatarju sploh odločal v tretjem krogu, ko kandidat potrebuje podporo navadne večine poslancev, odločiti v 48 urah po neuspešnem drugem krogu, prav tako mora DZ v tem roku tudi izvoliti novega mandatarja. (STA) IZOLA / KARAVANA PRIJATELJSTVA 6. maja od Umaga do Tista brez meje IZOLA - V soboto, 6. maja, se bodo veslači, kolesarji in gostje udeležili Karavane prijateljstva, ki jo pripravlja portoroško Društvo istrskega prijateljstva. Organizatorji pričakujejo 150 udeležencev, ki bodo kolesarili ali veslali od Umaga do Trsta s postanki v Izoli in Miljah, so povedali na včerajšnji novinarski konferenci. Karavana prijateljstva je priložnost za odprtje mej med Hrvaško, Slovenijo in Italijo in predstavlja idejo evroregije -Istre brez meja, je povedal predsednik Društva istrskega prijateljstva Egidio Krajcar. Karavane prijateljstva se bodo udeležili tudi župani občin v Hrvaški Istri, treh obalnih občin, Koper, Izola in Piran, italijanskih občin Dolina, Milje in Trst, je napovedal Krajcar. Od 42 Zupanov iz Hrvaške sta doslej udeležbo odpovedala le dva, je Se dodal Krajcar. Organizatorji so napovedali tudi udeležbo v. d. slovenskega ministra za evropske zadeve Igorja Bavčarja in hrvaškega ministra za evropske zadeve Ivana JakovCiCa. Udeleženci Karavane prijateljstva bodo postali v Izoli, Miljah in Trstu, kjer jih bo na trgu Zedinjenja Italije (Piaz-za Unita") pričakal tržaški župan Ric-cardo Illy. Organizatorji napovedujejo tudi udeležbo predsednika FJk Roberta Antonioneja. (STA) NOVICE Antonione odpovedal srečanje s Haiderjem CELOVEC - Tiskovna služba koroške deželne vlade je sporočila, da so morali za danes, sredo, načrtovano delovno srečanje med koroškim deželnim glavarjem Jorgom Haiderjem in predsednikom deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Robertom Antonio-nejem v Celovcu odpovedati. Razlog za odpoved je bolezen predsednika Antonioneja. Novega datuma srečanja niso sporočili. Novica iz Celovca je vzbudila precejšnje presenečenje v Trstu, kjer tiskovna služba deželne vlade nic ni vedela o domnevnem srečanju. Pojasnjeno je bilo tudi, da je Antonione v dobri formi in si je privoščil nekajdnevni oddih na Tridentinskem. Zvečer se je oglasila tudi šefica Antonionejevega kabineta Silvia Acerbi. Povedala je, da je predlog za srečanje prišel iz Celovca, kot možen datum pa je bil predlagan 28. april in ne 26.4, kot trdijo v Celovcu. Potrdila je vsekakor, da je Antonione vabilo za srečanje odklonil. V krogih FJK menijo, da hoče Haider tako ah drugače ustvariti težave deželni vladi. Nagrajeni mladi Slovenki LJUBLJANA - Ameriško veleposlaništvo v Ljubljani in McDonald's Slovenija bosta 3. maja v prostorih veleposlaništva pripravila sprejem za dobitnici nagrad svetovnega programa Vizionarji novega tisočletja, ki sta ga v sodelovanju z Unescom pripravili korporacija McDonald‘s in družba Walt Di-sney. V Sloveniji sta nagradi za izredne zasluge v lokalni skupnosti prejeli dvanajstletna Jožica Zupančič iz Pisec (za pomoC beguncem s Kosova) in Štirinajstletna Aleksandra Radovič z Rakeka (za pomoC ljudem v stiski, predvsem starejšim ter gibalno oviranim).(STA) TRG OBERDAN 4 / V POSLOPJU JE BILA 20 MESECEV ESESOVSKA KOMANDA Plošča v trajen spomin na žrtve in tudi opomin Združenje ADPPIA namerava namestiti še druge tovrstne plošče ■ ■ .............." Na pobudo tržaškega odbora vsedržavnega združenja deportirancev in antifašističnih političnih preganjancev ADPPIA od včeraj bronasta plošča na pročelju uglednega poslopja na Trgu Oberdan 4 priča, da je v njem 20 tragičnih mesecev »uradovala« esesov-ska komanda, ko je Trst med drugo svetovno vojno sodil v okvir tretjega rajha (foto KROMA). PlošCo, ki jo je izdelal tržaški ustvarjalec Gio-vanni Talleri, katerega so tudi deportirali v Nemčijo, so namestili predvsem v trajen spomin na vse žrtve najkrutejšega nastopa nacistov. Kot je na včerajšnji opoldanski krajši slovesnosti povedal tržaški pokrajinski predsednik združenja Ita- Domenico Riva, rojen leta 1911, je preprost človek drobne postave. Svojo okolico težko dojema, ne samo zaradi starosti, temveč predvsem zaradi nepremagljive slušne ovire, Domenico Riva je namreč gluh. Oglušel je, ko so ga konec leta 1943 v svoje nečloveške roke vzeli esesovci, ki so med drugo svetovno vojno 20 mesecev »domovali« v Trstu. V poslopju na središčnem in uglednem Trgu Oberdan so namestili komando, v podzemskih prostorih pa so uredili bunker, 10-12 tesnih celic, v katere so zapirali osebe, osumljene »prevratniške« oz. nacistični Nemčiji nasprotne dejavnosti. Seveda ni slo za nikakršno soočenje mnenj ali preverjanje dejstev, temveč za najbolj grobo zatiranje vsakršnega drugačnega pogleda. Ob prihodu na ko- Škripajoča kolesja italijanske pravice mando in ob malo verjetnem odhodu esesovci potrdil niso izdajali, to pa - kot kaze - ni pogodu upravno-sodnim oblastem demokratične Italije. Kako naj si drugače razlagamo neverjetno zgodbo Domenica Rive, ki mu pristojne oblasti niso dosodile nikakršnega priznanja ali odškodnine. Ob včerajšnji namestitvi prve spominske ploSče žrtev nacističnega mučenja so namreč Želeli izrecno opozoriti na primer Domenica Rive, ki je sicer preživel »tratman«, vendar je oglusel in tudi njegov živčni sistem je bil trajno zaznamovan. Vendar pa Riva, član tržaških skupin Gapa, ki je lahko računal na Številna pričevanja, sodnikov ni uspel prepričati, da so njegovo invalidnost povzročila mučenja, saj ni mogel dokazati v kakšnem zdravstvenem stanju je prišel na esesovsko komando. Prav tako je prvostopenjsko sodiSCe zavrnilo njegovo prošnjo, da bi mu priznali status deportiranca (dva dni je bil zaprt v Rižarni, kar na osnovi leta 1980 sprejetega zakona po izkušnjah združenja ADPPIA zadošča za priznavalnino). Po vsej verjetnosti bi drugostopenjsko sodišče sprejelo njegovo prošnjo, vendar pa Riva ni imel denarja za potrebnega odvetnika. In tako se je preprostemu človeku, odkritemu antifašistu, ki je v pogovorni tržascini Se včeraj želel naglasiti, da je (bil) komunizem religija, za katero so tovariši umirali, tudi po vojni ponavljala krivica, (hip) lo Vascotto, so se odločili, da postavijo veC tovrstnih plošC, s katerimi nameravajo vidno označiti razne »muceniške kraje«. Naslednjo spominsko ploščo, ki jo je tudi izdelal Giovanni Talleri, bodo namestili na pročelje grozo vzbujajoče vile v Ul. Bellosguardo, poimenovane Villa tri ste zaradi tragične usode žrtev zlovešče skupine »bande Collotti«. Z namestitvijo prve plošCe, je na včerajšnji slovesnosti še rekel Vascotto, se želi združenje vsaj skromno oddolžiti spominu vseh, ki mučenja ali deportacije niso preživeli, s tem obenem opominjati na dogodke iz druge svetovne vojne, ki radi tonejo v pozabo, predvsem pa opozoriti na nadaljnjo krivico, ki se dogaja nekaterim preživelim. Spominsko ploščo je namreč včeraj razkril Domenico Riva, eden redkih preživelih (podatek, da je edini še živeči, ni povsem preverjen), ki je prestal mučenja v bunkerju, v podzemskih prostorih na Trgu Oberdan, pa tudi krajša »postanka« v zloglasni vili v Ul. Bellosguardo in v celicah Rižarne. Zaradi vsega hudega, kar se mu je dogodilo, je povsem oglušel in tudi njegov živčni sistem je bil močno prizadet. Vendar pa mu italijanski pristojni organi niso priznali nikakršne odškodnine. Včeraj je zbranim Riva tudi želel spregovoriti, vendar ne o sebi, temveč o tistih, ki mučenja niso prestali, a tovarišev niso izdali, kot zadnjo alternativo so izbrali smrt. (bip) NABREŽINA / 25.APRIL Vocci: Parlament naj čimprej sprejme zaščitni zakon Marizo Škerk Kosmina opozorila, da je med ljudmi občutiti razočaranje Proslavljanje Dneva osvoditve se je v devin-sko-nabrežinski občini kot vsako leto začelo že zgodaj zjutraj, s polaganjem vencev na spomenike in obeležja padlim po vseh vaseh od Medje vasi do Križa. Polaganje vencev, ki ga skupaj prirejata občinska uprava in krajevna sekcija VZPI se je zaključilo pred osrednjim občinskim spomenikom žrtvam druge svetovne vojne, na trgu sv.Roka v Nabrežini, kjer so nastopili vaška godba na pihala ter moška pevska zbora Fantje izpod Grmade in Igo Gruden v skupni se- PROSLAVA / MILJE Svečanost ob 25. aprilu na osrednjem miljskem trgu Pesem slovenskega zbora Jadran je vCeraj na osrednjem Marconije-vem trgu pred občinsko palačo v Miljah zadonela v spomin na 25. april, Dan odporništva. Na tradicionalni svečanosti je v slovenščini spregovoril Jurij Vodopivec, pripadnik slovenske manjšinske skupnosti v občini. ob njem pa sta se dneva zmage nad nacifašiz-mom spomnila tudi predstavnik borčevskih združenj in nekranjih deportirancev Antonio Šema ter miljski Zupan Roberto Dipiazza. je nato krenila k občinskemu spomeniku padlim, kjer so položili spominske vence. (Fotot KROMA) DOLINA / PROSLAVA 25. APRILA Padli s fotografij v objemu domačinov Govora Boruta Klabjana in Marise Grilanc, petje zbora V. Vodnik in glasba godbe Breg Na dolinskem Taborju je 42 obrazov s fotografij pod skupnim naslovom Padli za svobodo vCeraj popoldan nemo prisluhnilo proslavi, ki so jo domačini pripravih ob 55-letnici Dneva odporništva. Dveh obrazov ni bilo mogoče opaziti, ker fotografiji padlih niso našli, a tudi Josip Sancin in Karlo Stranj sta - skupaj z drugimi - slišala, kako krepko je zaigral pihalni orkester Breg in borbeno zapel moški zbor Valentin Vodnik, posebno takrat, ko je pevcem diktiral tempo glas harmonike. Zasanjani pogled Lidije Lovrihe, 24 let ji je bilo 30. novembra ’44, ko ji je življenje usahnilo, se je zresnil, ko je Četverica starih borcev s titovko na glavi stopila mimo in položila ob spomenik šopek rdečih cvetov. Beli nasmeh Albine Jercog, 32 let, se je še bolj raznežil, ko je ob klenih starih borcih zagledala trop mladih v kavbojkah in rutami okoli vratu. Karlo Foraus, 42 let, se je začudil ob govornikovih besedah, da velja sedaj 25. april za »drugorazredni praznik«. Zakaj sem na Valentinovo leta ’45 sploh padel? je kazalo, da sprašuje s fotografije. A Borut Klabjan ga je - njega, zvedavega Josipa Cuka, 19 let, otožno Alojzijo Marc, 23 let, humpreybogartskega Franca Marksa, 24‘ let, najmlajšega Marja De Ponteja, 18 let, prvega primorskega padlega partizana Ivana Sancina, Vojota, 29 let in vse ostale -takoj pomiril: 25 april za bivše borce in za tiste, ki so tesno vezani na odporniško gibanje, ostaja dan zmage nad nacifašizmom. »Skoda, da vsi po vrsti najraje poudarjajo besedo naci, izpuščajo pa fašizem,« je pa moral priznati dolinski fant. Padli s fotografij so nato slišali, s kakšnim spoštovanjem in hvaležnostjo se jih je z italijansko besedo spomnila Ma-risa Grilanc. Slišali so tudi aplavz domačih ljudi po govorih in pesmih. Ge so takrat, pred 55 in veC leti, umirali sami in - večinoma - daleč od doma, so včeraj s fotografij zaživeli skupaj z domačimi: nekdanjimi soborci, sošolci, starimi znanci iz mladih let. Z njimi, njihovimi otroci in vnuki, zbranimi v njihovem imenu pod kostanji, ki jih je pomlad že ovila v novo svežezele-no obleko. stavi. V svojem uvodnem pozdravu se je župan Marino Vocci (foto KROMA) zaustavil pri vrednotah 25. aprila, na katerih sloni povojna demokratična Italija. Gre za vrednote strpnosti, sožitja, demokracije, socialne pravičnosti, miru, ki so nujna predpostavka tudi nastajajoči Evropski uniji. V zaključku svojega razmišljanja je Zupan Vocci še posebej poudaril potrebo in nujo, da italijanski parlament tudi v duhu omenjenih Vrednot Cimprej sprejme zaščitni zakon za slovensko narodnostno skupnost v FJK. »Cas za odobritev zaščitnega zakona se izteka in se že pojavlja občutek razočaranja,« je med drugim dejala podžupanja in odbornica za kulturo Mariza škerk Kosmina, ki je v svojem govoru obravnavala predvsem neustreznost OZN. Svetovna organizacija je namreč nastala prav spomladi '45 z namenom, da bi iste vrednote italijanskega 25. aprila uveljavila v vsem svetu. "Na žalost pa je bila ta organizacija prešibka", je ugotavljala Skrkova, saj še danes povsod v svetu nastajajo vedno nova vojna žarišča, prevladujejo interesi močnejših in po veC desetletjih še ni pravega, enakomernega in pravičnega gospodarskega in kulturnega razvoja, medtem ko fašizem, nacizem, antisemitizem in šovinizem nevarno dvigajo glavo. »Spomin na naše občane, ki so padli v boju za svobodo proti nacifašizmu naj nas vodi naprej, njihov pogum in žrtvovanje naj nam bosta za zgled v vsakdanjih prizadevanjih za boljšo in pravičnejšo bodočnost", je poudarila Mariza Škerk Kosmina. (igb) 25. APRIL / RES VELIKO LJUDI NA SVEČANOSTI V RIŽARNI Praznik in tudi opomin Govora tržaškega podžupana Roberta Damianija in dolinskega župana Borisa Pangerca Nastop recitatorjev in zbora devinskega Zavoda združenega sveta - Molitve treh veroizpovedi Včerajšnja slavnost v Rižarni je bila spominska in obenem praznična prireditev. Na dvorišču nekdanjega nacističnega taborišča se je zbralo res veliko število ljudi, med katerimi je bilo tudi dosti mladih, kar je seveda zelo spodbudno. Mladostniški in praznični ton je vsekakor imela celotna svečanost s svežim nastopom mladih pevcev in pevk devinskega zavoda Združenega sveta, z recitacijami in kratkima govoroma ter, zakaj ne, tudi z verskimi obredi. Dvorišče Rižarne je bilo premajhno, da bi lahko sprejelo vse obiskovalce, tako da so mnogi spremljali svečanost kar na ozkem hodniku in celo na cesti. Prireditev se je začela točno ob desetih, ko so na že natrpano dvorišče vkorakali predstavniki oblasti in krajevnih uprav, ki so položili vence na kraj, kjer je bila nekoč krematorijska peč. Občino Trst je zastopal podžupan Roberto Da-miani, ki je v zadnjem trenutku tudi kot govornik nadomestil župana Riccarda Illyja. Njegove odsotnosti ni nihče jav- no opravičil, iz poročila tiskovne agencije ANSA smo kasneje izvedeli, da je bil župan odsoten iz družinskih razlogov. Polaganje vencev je spremljala pesem »Ri-cordare«, ki jo je posebej za to priložnost priredil dirigent devinskega zbora Piero Poden. Nekateri pevci in pevke so nastopili v tradicionalnih noSah lastnih držav in narodov, za zborom pa so vihtele vse zastave držav, iz katerih prihajajo dijaki mednarodnega zavoda. Zbor je kasneje v slovenščini zapel »V nove zarje«, na koncu pa še himno italijanskega partizanskega gibanja »Bella ciao«. Sledile so molitve oziroma govori predstavnikov treh veroizpovedi: rimsko-katoliške, srbsko pravoslavne in židovske vere. V imenu prve je v italijanščini in v slovenščini nastopil škof Evgen Ravignani, ki je opozoril na pravico vsakogar do besede v materinem jeziku. V svoji molitvi je med drugim podčrtal, da so v Rižarni možje in žene različni po veri in jeziku enotno zavračali nepravičnost in krivice, ki jih je takrat doživljajo človeštvo. Pravoslavni paroh Rafko Radovič je molil in zapel, na trpljenje židovskega ljudstva in na holokavst pa je opozoril tržaški rabin Um-berto Piperno. Njegove besede je spremljala žalostna zidovska pesem, ki tragično združuje Rižarno z Auschvvitzom in Dachauom. Ganljivo je bilo tudi, ko je gledališka in filmska igralka Piera degli Esposti prebrala znamenit odlomek iz romana Prima L e vi j a »Se questo e un uomo«, ki res ne potrebuje dodatnih razlag ali dopolnil. Igralka Slovenskega stalnega gledališča Lučka Počkaj je v slovenščini občuteno recitirala poezijo Iga Grudna »Nedelja v taborišču«, del posvečen recitacijam pa je sklenila italijanska umetnica z liriko Salvatoreja Quasimoda »Le fronde dei salici«. Damiani, ki je govoril tudi v svojstvu predsednika komisije za Rižarno, je uvodoma citiral škofa Ravignani j a in izpostavil njegove nenehne pozive k strpnosti in solidarnosti. Pri tem morajo imeti glavno besedo mladi, ki morajo biti glavni nosi-telji idealov svobode in strpnosti. Damiani ni niti enkrat omenil koroškega glavarja Jorga Haiderja, ves njegov govor pa je bil tako ali drugače uperjen proti politiki, ki jo pooseblja avstrijski populist. Tarča podžupanovega posega je bila tudi Severna liga. Tudi nje ni nikoli izrecno citiral, večkrat pa se je navezal na enotnost in na nedeljivost Italije, ki jo nekateri stalno postavljajo v dvom. Damiani ima rad Evropo brez meja, v kateri se bo vsakdo čutil doma. Rad ima tudi integracijo, ki pa je ne pojmuje kot brisanje posameznih jezikovnih, narodnih in drugih identitet; o Italiji je prepričan, da je t.i. realna država boljša od političnh dogajanj. Zavzel se je za popolno ohranitev praznika 25. aprila, ki je nenadomestljiv, ob tem pa je nujno, da vsi razmislimo tudi o žrtvah vseh totalitarizmov. S tem v zvezi je Damiani dal razumeti, da podpira t.i. Dan spomina za žrtvami vseh diktatur, ki ga je svojčas predlagal Illy. Ta predlog ne gre razu- meti kot dejanje zgodovinskega revizionizma, ampak kot prispevek k preseganju vseh negativnih mitov iz preteklosti. Med nerešene probleme tukajšnje stvarnosti je govornik omenil tudi vprašanje narodnih manjšin. Za Damianijem je v slovenščini in v italijanščini govoril dolinski župan Boris Pangerc. Njegov poseg, ki je je doživel veliko odobravanje, je sovpadal s splošnim duhom svečanosti. Spomin na preteklost ostane prazna in votla beseda, Ce ne znamo njegovih naukov izkoristiti za sedanjost. S.T. Na slikah (FOTO KROMA); zgoraj svečanost v nekdanjem taborišču, desno dolinski župan Boris Pangerc, spodaj tržaški podžupan Roberto Damiani in spodaj desno recitatorki Piera degli Esposti in Lučka Počkaj. »Zadnje dejanje topljenja Slovencev Dolinski župan Boris Pangerc je včeraj v Rižarni povedal naslednje: V kraju trpljenja in spomina gre prvi in najbolj ganljiv poklon žrtvam, ki nas s tega mesta nenehno opozarjajo, do kolikšne mere se lahko človek razčloveči in podleže svojim izkrivljenim strastem po nasilju nad sočlovekom. Tukaj je bilo v krvi in plamenih izžgano vse, kar je vredno spoštovanja in kar pojmujemo kot človeško dostojanstvo. Plameni krematorijske peci niso izbirali po narodnosti, jeziku in verski pripadnosti; marsikdo od nas, ki smo danes tu prisotni, bi lahko odnesel na domači oltar prgišče pepela. Tudi jaz osebno - naj mi bo izjemoma dovoljeno - danes, tu in vedno častim spomin na strica-borca, ki je prav 'na mestu, kjer stojimo, izgorel za svobodo, za pravično družbo, za svet brez sovraštva. In kakor on, katerega kri se mi pretaka v žilah, tako tudi na tisoče drugih svobo-doljubov Zidovske vere, istrskega izvora, italijanske, hrvaške in slovenske narodnosti. Za nas Slovence je bila Rižarna le zadnje dejanje trpljenja. ZaCelo se je že mnogo prej, in sicer 13. julija 1920, s požigom Narodnega doma; začelo se je, ko nas je fašizem hotel kot plevel izruti z zemljepisnih vrtov narodov in nam zategadelj zatrl jezik, gospodarstvo, šolstvo in kulturo, nas tiral v konfinacijo, nas preganjal v izgnanstvo, nam zbrisal slovensko poreklo z imen in priimkov in iz krajev, ki jih že tisoč tristo let naseljujemo ob Jadranskem morju. Leta 1930 pa je Posebno sodišče za zaščito Države, v posmeh takratnim demokracijam v Evropi, kolikor jih je še ostalo, izreklo svojo krvoločno obsodbo na smrt Bidovcu, Marušiču, Milošu in Valenčiču, obenem pa jih nehote povzdignilo v simbol slovenskega upora. Bazovica, kjer so bili ustreljeni, je prešla v slovensko zgodovinsko zavest kot kraj narodne epopeje in je ob Rižarni tisti kraj spomina, kjer si slovenski in italijanski demokrati leto za letom utrjujemo duha v imenu najvišjih vrednot življenja: svobode, enakopravnosti, sožitja in miru. • Šesti člen italijanske ustave, ki je zrasla iz odporništva, je napisan tudi z našo krvjo in zaznamovan s pepelom, k ga je izmučila ta uničevalna peč. Ita-hjansk državljani slovenske narodnoo-sti lahko izpričamo, kako se počuti človek, oropan dostojanstva in neodtujljive pravice do izražanja v maternem jeziku, vendar utrjen in klen v svojih prizadevanjih po ohranjanju lastne identitete. Po zadnjih političnih dogodkih so naši dvomi še globlji in naša bojazen, da bomo dokončno ostah na cedilu, še večja. Menili smo, da je koalicijska moc, ki se namenja voditi Državo do naravnega izteka mandata prihodnje leto, osnovana na poštenih temeljih de-mokatiCnih načel in na zdravi politični volji. Skatka - da ni samo nabiralnik za glasove. Še enkat ugotavljamo, da smo se ušteh, in medtem ko se desnica kepi in utrjuje svoje vrste, se levica splaši vsake sence, plačujejo pa najšibkejši. Vsakdanji pošteni delovni človek, ki tvori živo tkivo družbe in Države, še verjame v 25. april, še verjame v pomnike, ki nas odvračajo od preteklega gorja, Se ima moči, da prekriči krivice in zablode in postavlja izvoljenim jasna in odkrita vprašanja: kakšen bo naš jutrišnji dan, če bo pre-vagala mržnja do različnih, objestnost bogatejšega in duhovno osiromašenje kulturne in zgodovinske dediščine zadnjega pol stoletja? TemaCni hodnik, ki vodi v srce Rižarne, ni več samo prehod, ampak prerašča že v simbol, na koncu katerega se izrisuje velik vprašaj. Naši prednik pa, k so umrli za svobodo in pravično družbo, ne postavljajo več vprašanj. Terjajo samo odgovore od nas, ki smo njihovo žrtev sprejeli kot temelj za boljše človeštvo v letu 2000 in naprej. Bodimo vredni idealov, ki so se prekalili v plamenih Rižarne - kaja trpljenja in smrti, a tudi kaja hrepenenja po svobodi, enakopravnosti, sožitju in miru. NOVICE Danes pri Fernetičih srečanje sindikatov iz FJK in Slovenije Danes bo z začetkom ob 10.30 na mejnem prehodu pri Fernetičih tradicionalno prvomajsko srečanje med predstavniki sindikalnih organizacij iz Slovenije in iz Furlanije-Julijske krajine. Srečanje prireja Medregijski sindikalni svet, v katerem so zastopani zvezni sindikati CG1L, QSL in UIL iz Furlanije-Julijske krajine ter ZSSS in KS’90 SLO iz Slovenije. Takoj po srečanju bodo okrog 10.45 na avtotermi-nalu pri Fernetičih slovesno oprli spletne strani Medregijskega sindikalnega sveta z naslovom: www.csifvgslo.org. Projekt so uresnicih s pomočjo evropskega programa Interreg H. Drevi jazovski koncert z Jessico Lurie in kvartetom Tipton Drevi se bo pri M pošto delle fragole v bivši umobolnici pri Sv anu v Trstu končal niz koncertov pod naslovom »Vzodno od Edena«. Nastopila bo Jessica Lurie na Čelu z žensko skupino Billy Tipton Memorial Saxophone Quartet iz Seatla (ZDA). Koncert se bo pričel ob 21.30. Skupina nosi ime po Billyju Tiptonu, saksofonistu, o katerem se je posthumno zvedelo, da je bil pravzaprav Zenska, ki se je izdajala za moškega samo zato, da bi se lahko udejstvovala v jazovski glasbi. Vrsta pobud krožka E. Miani V prihodnih dneh se bo zvrstila vrsta pobud, katerih resnična duša je študijski krožek Ercole Miani. Jutri^ž?. t.m.) bo z začetkom ob 18. uri zasedal rajonski odbor za Elizejske poljane, in sicer pod stebriščem na Drevoredu Čampi elisi št. 24-26. Na srečanju bo govor o problemih, ki jih bo krajevnemu prebivalstvu ustvarilo odprtje tovarne cevi Sertubi. Istega dne, vendar z začetkom ob 17. uri, bo na sedežu 5. rajonskega sveta v Ul. Caprin 18/1 pri Sv. Jakobu v Trstu srečanje med predstavniki rajonskega odbora za Carbolo, krožka Miani in odbora Skedenj diha na eni strani ter družbo Policentro, lastnico nastajajočega trgovskega centra med ulicama Svevo in D’Alviano. Na srečanju bo govor o problemih, ki ga bo odprtje centra povzročilo krajevnemu prebivastvu. V sredo, 3. maja, pa se bo na sedežu Krožka Miani v Ul. Valmaura 77 sestal koordinacijski odbor rajonskih odborov za Skedenj, Valmauro, Sv. Pan-talejmun, Elizejske poljane, Carbolo in Dolgo krono. Na sestanku bo govor o nadaljnjih skupnih pobudah in o možnosh izdajanja alternativnega časopisa v Trstu. Vabilo k poslušanju Zemlje: srečanje z Markom Pogačnikom Občina Devin-Nabrezina bo v okviru Odprtih meja 2000 priredila v dneh 5., 6. in 7. maja skupno z združenjema Idea Timavo in Musiči Artis iz Devina niz srečanj pod naslovom: »Vabilo k poslušanju Zemlje«. V bistvu bo šlo za srečanje z raziskovalcem naravnih energetskih virov Markom Pogačnikom iz Slovenije. Spored predvideva v petek, 5. maja, z začetkom ob 18. uri predavanje Marka Pogačnika v Hiši soli v Devinu, naslednjega dne bo od 9.30 dalje delavnica v Hiši soh v Devinu, ki se bo končala z avdiovizuelno predstavo Marioline Zitte z naslovom »Potovanje v zven Zemlje«. V nedeljo, 7. maja, pa bo izlet v Koper in Strunjansko svetišče. Podobnejše informacije nudijo po tel. 040/208882, 040/209108 in 0421/280230. Obvestilo Sindikata slovenske šole Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole obvešča šolnike, da sta bila razpisana dodatna izredna natečaja za pridobitev usposobljenosti za poučevanje na slovenskih šolah vseh vrst in stopenj. Rok za vložitev prošenj zapade 15. maja 2000 (za poučevanje v otroških vrtcih ah osnovnih šolah) oziroma 17. maja 2000 (za poučevanje na nižjih in višjih srednjih šolah). Informacije nudi urad Sindikata. Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole obvešča, da zapade rok za vključitev v izčrpane pokrajinske lestvice za poučevanje na višjih srednjih šolah 30. aprila 2000. Izčrpane so lestvice za sledeče netečaj-ne razrede: A020 - Mehanika, A083 - Literarni predmeh z latinščino ter področji AD02 (humanistično, jezikovno, glasbeno) in AD03 (tehnično, poklicno, umetniško) za podporni pouk za dijake s posebnimi potrebami. Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole obvešča, da zapade 15. maja 2000 rok za vložitev prošenj za dodelitev šolnikov v staležu pokrajinskemu šolskemu skrbništvu. Urad za informacije Podjetje za turistično promocijo obvešča, da je bil urad za informacije preložen z železniške postaje na Nabrežje 3. novembra 9. Odprt bo od ponedeljka do nedelje od 9. do 19. ure. Laboratorij za pevovodje Zbor Cappella Civica prireja laboratorij za mlade pevovodje. Rok za vpis zapade 30. aprila. Informa-' cije posreduje Cappella Civica, Ul. Imbriani 5 -34122 Trst, tel. in telefaks št. 040/636263; elektronska pošta: cappciv@tin.it. PRI OREHU / PREISKAVA Še brez odgovora vsa vprašanja o ročni bombi Preiskovalci si kaj koristnega obetajo od pričevanja lastnikov Preiskava z zvezi z bombo, ki jo je zapriseženi paznik odkril predvčerajšnjim pred podjetjem Sepa-diver v industrijski coni pri Orehu, zaenkrat ni prinesla nobene novosti, ali pa vsaj nic novega ni pro-nicnilo v javnost. Tako ostajajo brez odgovora vsa vprašanja, ki so se pojavila ob odkritju, začenši s tistim, kdo je orožje nastavil in zakaj. Kaže pa, da drži ugotovitev, po kateri policija ne precenjuje analogij z bombo, ki je decembra predlanskim eksplodirala v Vidmu in ubila tri agente. Sprva so pravili, da je bila tudi na orožju pri Orehu varovalka privzdignjena in pritrjena z lepilnim trakom, tako kot v Vidmu, kjer so prižgali ogenj, lepilni trak je popustil in je prišlo do eksplozije. V resnici varovalka ni bila pritrjena in tudi ni bila povsem privzdignjena. To naj bi potrjevalo domnevo, da je nekdo hotel samo »opozoriti« in ni nameraval povzročiti kaj hujšega. Morda bosta preiskovalcem kaj bolj oprijemljivega ob povratku z dopusta povedala lastnika, Marvia Cechin in Duilio Seri. Včeraj se je oglasil tudi Lisipo (Libero Sindacato di Polizia), ki v tiskovnem sporočilu med drugim pravi, da bomba predstavlja jasen dokaz o prisotnosti kriminala v Trstu in Vidmu in da naše mesto še zdaleč ni tisti srečni otok, ki si ga notranje ministrstvo morda zamišlja. Prav zato se zavzema za okrepitev policijskega organika. H POBUDA DOMAČIH DRUŠTEV 1 Na Proseku pripravljajo proslavo praznika dela Bliža se prvi dan maja in kot vsako leto se na Proseku pripravlja proslava, ki bo v Kulturnem domu 30. aprila, s pričetkom ob 20.30 na pobudo vseh tistih, ki si iz leta v leto prizadevajo, da bi se ta praznik še dalje praznoval v sleherni vasi. Na proslavi bodo nastopali MPZ Vasilij Mirk, AO Jaka Stoka, Pro-seška godba na pihala, slavnostni govornik pa bo župan Občine Zgonik Mirko Sardo. Proslavi bo sledil kres, ki bo po tolikih letih spet razsvehl proseško nebo v noči med zadnjim aprilom in prvim majem. V ta namen bodo 29. aprila mladi krožili po vasi in nabirali drva. Akcija bo potekala v popoldanskih urah. Kdor žeh priskodh na pomoč, tudi sam lahko prispeva prispeva ter prinese nekaj drvi neposredno na "Balanc". Tu bo stala oseba, ki bo poskrbela za njih urejevanje. Prireditelji bi radi spomnili tudi, da bo v ponedeljek zjutraj ob 8.30 tradicionalni sprevod. Ta bo izpred SošCeve hiše krenil do spomenika na Proseku, kjer se bodo udeleženci spomnili padlih junakov. Nato bodo nadaljevali do pokopališča na Kontovelu, kjer bodo polagali vence njim v čast. VB PROMET / KONEC »VELIKONOČNEGA MOSTU« Vrste in zastoji ob povratku turistov Vrste vozil pred avtocestnim vstopom pri Moščenicah so občasno dosegle 12 km Glavne prometnice tržaškega cestnega omrežja so bile včeraj popoldne do poznega večera izredno obremenjene v smeri proti Tržiču. Val turističnih povratnikov iz istrskih in dalmatinskih turističnih krajev je bil tolikšen, da so se v vseh tradicionalnih ozkih grlih nabrale dolge vrste vozil. Prva takšna ozka grla predstavljajo že mejni prehodi, zlasti tista pri Skofijah-Rabojezu in pri Pesku. V obeh primerih so obmejni policaji in cariniki skušali promet kolikor mogoče olajšati, a kljub temu so nastale večkilometrske vrste. Križev pot turističnih povratnikov se s tem ni konCal. Druga kritična točka je že od nekdaj križišče na Ključu pri Ka-tinari, kjer se Bazoviška cesta stika s cesto 202. Tu je nastala tako dolga vrsta vozil, da je rep pločevinaste kače segal praktično do Peska. A s tem težav za avtomobiliste ni bil konec. Velika kolona avtomobilov je namreč na- stala tudi na avtocestnem vstopu pri Moščenicah. Po podatkih prometne policije je občasno dosegla 12 kilometrov. Sicer pa so prometne težave včeraj popoldne nastopile tudi na Obalni cesti. V tem primeru je šlo v glavnem za Tržačane, ki so si privoščili krajši izlet tudi spričo lepega vremena. Omenimo naj, da so prometne zastoje mestoma še povečale manjše nesreče. Takšna incidenta sta se pripetila na Ključu pri Katinari, kjer sta trčila dva avtomobila, in na odcepu za Miramar, kjer se je avtomobil prevrgel. Včerajšnji veliki promet je treba pripisati predvsem letošnjemu izrednemu »velikonočnemu mostu«, ki je v Italiji obsegal tudi državni praznik 25. aprila. Marsikdo si je v njem privoščil že pravo anticipacijo poletnih počitnic. Vse kaže, da se bo situacija ponovila čez pičel teden ob »prvomajskem mostu«. BOTAČ / NEDALEČ OD VASI Domačin našel ročno bombo Nevarnega orožja se je kdo očitno znebil pred nedavnim Kot gobe po dežju, nekako tako postaja z bombami na Tržaškem: včeraj so našli še eno, ki pa resnici na ljubo nima nima nič skupnega s tisto, ki so jo odkrili predvčerajšnjim pri Orehu. Tokrat so nevarno orožje našli pri BotaCu, nedaleč od prve hiše ga je opazil 38-letni Ferruccio Fonda, ki tam prebiva. Bomba je ležala ob reki (kot kaže policist na posnetku KROMA), molela je iz vode. Nemudoma je posegla policija, prišli so tudi pirotehniki, celotno območje so zavarovali in izletnikom prepovedali do- stop. Sprva se je razširila novica, da gre za orožje iz druge svetovne vojne, kasneje pa se je izkazalo, da gre za ročno bombo iz sedemdesetih let, s katero je bila opremljena italijanska vojska. Očitno se je je kdo znebil, in to pred nedavnim: Ce bi bilo dalj Časa v vodi, bi izvedenci to takoj opazili. Brezvestnež se očitno ni oziral na morebitne posledice. Nevarno orožje je bilo namreč povsem funkcionalno in so se odločili, da ga razstrelijo kar na kraju samem, močan pok se je razlegel po vsej dolini Glinščice. IZLETI POKRAJINSKO ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPORTIRANCEV V NACISTIČNIH TABORIŠČIH ANED prireja spominski izlet v Mathausen od 6. do 8. maja 2000. Interesenti naj se obrnejo na sedež združenja, vsak ponedeljek, sredo in petek, od 10. do 12. ure v Ul. Cri-spi 3. Tel. št. 040-661088. VSEDRŽAVNI SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL in CISOTEL-AUSER prirejata za svoje elane, v nedeljo, 14. maja, enodnevni izlet v RoC na Hrvaškem ob priliki mednarodne revije harmonik. Za informacije ali prijave (najkasneje do Četrtka, 11. maja) se lahko interesenti obrnejo na krajevne sedeže SPI-CGIL ali telefonsko na tel. št. 040-200698 (Nabrežina), 040-220710 (Križ) in 040-214222 (Opčine). ZAMEJSKI KVINTET vabi prijatelje in simpatizerje na izlet v Vicenzo v soboto, 13. maja 2000. Vpisovanje v pivnici Bunker v Nabrežini in v gostilni Peric v Doberdobu. Informacije na tel. St. 0348-3821000. PSI-CGIL - Koordinacijski odbor Zena v Trstu organizira v nedeljo, 14. maja izlet v Cerkno z obiskom partizanske bolnice Franje in Ravenske jame. Za vpis in informacije vsak torek in petek od 9.30 do 11.30 pri Koordinacijskem odboru žena, Lar-go Barriera 15, tel. št. 040-363336 in pri ligah SPL VSE 40-LETNIKE od miljske do devinsko-na-brežinske občine obveščamo, da prirejamo 27. maja 2000 enodnevni izlet v neznano. Poskrbljeno bo za vse, od jedače in pijače, do zabave. Ce bi se nam želeli pridružiti, javite se Cim-prej na tel. št.: 040/226517 (Nives, cvetličarna Bazovica, ob urniku trgovine) ter 040-226687 (Marinka, v večernih urah). Pridite, ne bo vam žal! ŽUPNIJA REPENTA-BOR obvešča, da je še nekaj prostih mest za romarski izlet na Portugalsko z obiskom Fatime in Kompostele, ki bo od 23. do 30. junija. Za podrobnejše informacije tel. na št. 0335-8186940. Potovalna agencija vabimo vas na spomladanske izlete na PLITVIČKA JEZERA, na OTOK CRES, po DOLENJSKI, po SOŠKI DOLINI, v CERKNO z okolico. KRIŽARJENJE po DALMACIJI z odhodom iz Trsta 28. maja. Potovanja z našim vodnikom PARIZ, GRADOVI L0JRE in NORMANDIJA od 9. do 16. junija PRAGA in SPOMENIKI V VARSTVU UNESCA od24. do 26. junija Počitnice v GRČIJI, ŠPANIJI, TUNIZIJI, CIPRU, MALTI, TURČIJI s poletom iz Trsta in iz Ljubljane. Bivanja v SLOVENIJI in HRVAŠKI Pričakujemo Vas v UL Milano, 20 - Tel. 040/631300 VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 26. aprila 2000 MARCELIN Sonce vzide ob 6.00 in zatone ob 20.05- Dolžina dneva 14.05 - Luna vzide ob 2.16 in zatone ob 11.35 Jutri, ČETRTEK, 27. aprila 2000 ŽITA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 15,5 stopinje, zračni tlak 1013,6 mb narašča, brezvetrje, vlaga 75-od-stotna, nebo rahlo poo-blaceno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15,5 stopinje. I 'a LEKARNE Od srede, 26. do sobote, 29. aprila 2000 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39 (tel. 040 390898), Largo Osop-po 1 (tel. 040 410515). Boljunec (tel. 040 228124) - - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Largo Osoppo 1, Ul. Ca-vana 11. Boljunec (tel. 040 228124) - - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 (tel. 040 302303). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111 Zdravstveno podjetje -Informacije: - Ul. Stock 2 (tel 040 360835) - od ponedeljka do petka od 7.15 do 13.30, ob ponedeljkih in Četrtkih tudi od 14.00 do 16.00; - Ul. Nordio 15 (tel. 040 360835) - od ponedeljka do petka od 7.15 do 13.30; - Ul. Farneto 3 (tel. 040 3995053) - od ponedeljka do petka od 8.00 do 13.00, ob ponedeljkih in Četrtkih tudi od 14.00 do 16.00; Ul. Puccini 48 (tel. 040 281099) - od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00. Urad za informacije bolnišnic: (040 3992724) od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. KINO ARISTON - Dvorana je zasedena. EXCELSIOR - 17.00, 18,45, 20.30, 22.15 »Pene d’amor perdute« r. - i. Kenneth Branagh, Alicia Silverstone. EXCELSIOR AZZUR- RA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Pane e tulipani«, r. Silvio Soldini, i. Bruno Ganz, Licia Maglietta. AMBASCIATORI - 17.30, 19.50, 22.10 »Erin Brockovich«, r. Števen Soderberg, i. Julia Ro- GIOTTO MULTISALA 1 (Ulica Giotto 8) - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Sto-ria di noi due«, i. Michel-le Pfeiffer, Bruce VVillis. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Sai che c’e di nuovo?«, r. John Schle-singer, i. Rupert Everett, Madonna. NAZIONALE 1 - 16.45, 18.30, 20.15, »Pokemon«, risani film. Ob 22.15 »La dea deli’ amore«, i. Sha-ron Stone. NAZIONALE 2 - 16.45 »T come Tigro e gli amici di VVinnie The Pooh«, risanka; Ob 18.15, 20.15, 22.15 »II mistero della časa sulla collina«. NAZIONALE 3 - 16.45, 18.20, 20.00 »Stuart Lit-tle, un topolino in gam-ba«; Ob 21.45 »II miglio verde«, i. Tom Hanks. NAZIONALE 4 - 16.40, 19.20, 22.00 »Ogni male-detta domenica«, r. Oliver Stone, i. Al Pacino, Ca-meron Diaz. SUPER - 17.45, 20.00, 22.15 »The milion dol-lar hotel«, r. Wim Wen-ders, i. Mel Gibson. Milla Jovovich. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Tutte le perversio-ni di Lolita«, prepovedano mladini pod 18 letom. CAPITOL - 16.15 »Toy story 2», risani film; 18.00, 20.00, 22.10 “II collezionista di ossa«, i. Denzel VVashington, Angelina Jolie. ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.15 »Pola X«, r. Leos Carax, i. Guillaume Depardieu, Chatarine Deneuve - v francoskem jeziku. J PRIREDITVE BARKOVLJANSKA SKUPNOST vabi v petek, 28. aprila na pokopališče, kjer bo pred spomenikom padlih kratka slovesnost ob prazniku osvoboditve. Nastopili bodo uCenci Sole Finžgar, barkovljanska mladina in domači zbor. Začetek ob 16. uri. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK KRAS prireja od 28. aprila do 1. maja Prvomajsko slavje pod šotorom na Opčinah. V petek, 28. aprila v dvorani Prosvetnega doma projekcija video-dokumentarcev pod šotorom, koncert skupin Terroristi da bar in Furby and the authentics. V soboto, 29. aprila ob 19.30 v dvorani debata na temo Danes in vedno 25. april vrednota narodnoosvobodilne borbe, sledi ples s kupino Zamejski kvintet. V nedeljo, 30. aprila ob 17. uri koncert TPPZ Pinko Tomažič, govor deželnega tajnika SKP Roberta Antonaza in Igorja Cancianija, nato ples s skupino Istrstki Vinogradniki. V ponedeljek, 1. maja ob 13. uri odprtje kioskov, ob 17. uri koncert godbe na pihala V. Parma, prvomajski pozdrav pokrajinskega tajnika SKP Sergija Facchinija, ples s kupino Maria del Carmen y su Son Gubano. KD FRAN VENTURINI vljudno vabi v soboto, 29. aprila 2000 ob 20.30 v Kulturni center Anton Ukmar-Miro pri Domju na predstavitev Prve glasbene kasete učenčev sole diatonične harmonike pod vodstvom uc. Denisa Novata. Ob tej priložnosti bo tudi predstavitev knjige Brata Avsenik v poklon legendi slovenske na-rodno-zabavne glasbe ob prisotnosti avtorja Ivana Sivca. KRIŠKA SEKCIJA VZ-PI EVALD ANTONCIC-STOJAN v sodelovanju z vaškimi organizacijami, ob 25. obletnici odkritja spomenika padlim v NOB v Križu vabi V NEDELJO, 30. APRILA ob 20. uri na kulturni predvečer v dom Alberta Sirka v Križu. Nastopa DPZ in MoPZ Vesna, sledi projekcija dokumentarnega filma o odkritju spomenika. Nato bomo kresovali na križišču Pri procesiji. V veži doma bo razstava Maria Maganje na prvomajsko temo. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK 1. MAJ vabi na Prvomajsko slavje v nedeljo, 30. aprila in v ponedeljek, 1. maja v Ljudski dom v Podlonjerju. KRIŠKA SEKCIJA VZ-PI EVALD ANTONCIC-STOJAN v sodelovanju z vaškimi organizacijami ob 25. obletnici odkritja spomenika padlim v NOB v Križu vabi na slovesnost pred spomenikom V PONEDELJEK, 1. MAJA. Nastopajo uCenci osnovne Sole Alberta Sirka, pro-sesko-kontovelska godba in TPPZ Pinko Tomažič. Govorila bosta Miroslav KoSuta in Arturo Cala-bria. Shod pred Ljudskim domom in ob 15. uri ODHOD POVORKE K SPOMENIKU. KD FRAN VENTURINI vabi v ponedeljek, 1. maja ob 14. uri na netekmoval-no revijo godcev diatonične harmonike GLAS HARMONIKE 2000, v Kulturnem centru Anton Ukmar-Miro pri Domju. VZPI-ANPI Sekcija Opčine in SKD TABOR vabita ob 55-Ietnici osvoboditve Opčin na naslednje prireditve: v sredo, 3. maja ob 21. uri pri spomeniku padlim na Narodni ulici nastop združenih zborov z Opčin, od Banov in od Ferlugov ter zbora OS F. Bevka, sodelovali bodo dijaki SS S. Kosovela in recitatorji, režija Drago Gorup, bakla-da bo z godbo V. Parma iz Trebe ob 20.30 krenila izpred Prosvetnega doma; v Četrtek, 4. maja ob 20. uri bo pri Banih odkritje spomenika padlim v I. in II. svetovni vojni; v soboto, 6. maja ob 20.30 bo v Prosvetnem domu koncert zborov DMPS Vesela pomlad, MePZ Resonet, CPZ Sv. Jernej, CPZ Sv. Florjan od Banov, MePZ Višava od Ferlugov ter MoPZ in ZePZ Tabor; v nedeljo, 7. maja ob 11. uri bo v cerkvi sv. Jerneja slovesna masa ob 50-letnici smrti župnika Andreja Zinka in v spomin na vse žrtve H. svetovne vojne, v domu A. Zink bo razstava slik in dokumentov o zaslužnem openskem župniku; v soboto, 13. maja ob 15. uri izpred Prosvetnega doma bo orientacijski pohod po krajih bitke za Opčine v organizaciji skavtov SZSO Trst 2, tabornikov RMV-DSS in s sodelovanjem Draga Gorupa, SK Brdina in SD Polet. H3 OBVESTILA TABORNIKI RMV vabijo elane, starše in prijatelje na praznovanje DNEVA TABORNIKOV danes, 26. aprila, ob 19. uri v Kulturnem domu na Proseku. DRUŠTVO VALENTIN VODNIK prireja ob priliki MAJENCE TRADICIONALNO RAZSTAVO DOMAČIH LIKOVNIKOV IN OBRTNIKOV. Informacije in vpisovanja Se danes, 26. aprila na tel. St. 040-228562, v večernih urah. Informativni sestanek bo v petek, 28. aprila ob 20. uri v prostorih KD V. Vodnik. Prisotnost raz-stavljalcev je obvezna. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja jutri, 27. aprila predavanje: Vpogled v naravne danosti nase dežele. S sliko in besedo jih bo osvetlila biologinja dr. Damjana Ota. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani, ul. Sv. Frančiška 20, z začetkom ob 20.30. KRIŠKA SEKCIJA SPI-CGIL vabi upokojence iz Križa, Proseka, Kontovela in zgoniske občine na PRAZNIK VČLANJE- VANJA 2000, ki bo jutri, 27. arila ob 17. uri v gostilni pri Parku ex Ljudski dom. JUS SRENJA REPEN (REPENTABOR) vabi elane na občni zbor, ki bo jutri, 27. aprila 2000 ob 20. uri ob prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v kulturnem domu na Colu. ADMINISTRACIJA ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUSARSKEGA PREMOŽENJA PROSEK vabi vaščane, vaška društva in organizacije s Proseka na sestanek, ki bo jutri, 27. aprila 2000 ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku glede volitev jusar-skih odborov. OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INSTITUTA bo jutri, 27. aprila ob 20. uri v knjižnici D. Feigel v Gorici, Ulica della Croce 3. SLOVENSKO ZAMEJSKO NUMIZMATIČNO DRUŠTVO JANEZA VAJKARDA VALVASORJA vabi vse elane, da se udeležijo rednega letnega občnega zbora, ki bo jutri, 27. aprila ob 19. uri v prostorih gostilne Veto v Proseski ulici St. 35 na Opčinah. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - KULTURNI KROŽEK OB PECINI-LA RUPE, jutri, 27. aprila 2000 ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah gost večera Carlo Spartaco Ca-pogreco, avtor knjige Re-nicci: koncentracijsko taborišče ob bregu Tibere. Govoril bo na temo »L’in-ternamento dei civili Sloveni da parte dellTtalia fascista - una storia ri-mossa«. Vabljeni! ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOV IV. OKRAJA bo v okviru proslave 55-letnice konca vojne, položil cvetje 28. aprila 2000, ob 10.30 na vojaškem pokopališču v Ul. della Pace in ob 11. uri na glavnem pokopališču pri Sv. Ani. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z OBČINAMI TRŽAŠKE POKRAJINE, VZPI in ODBOROM ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM SKE-DENJ-SV. ANA-KO-LONKOVEC se bo idejno poklonila padlim za svobodo ob 55-letnici konca vojne s polaganjem vencev v petek, 28. aprila 2000 ob 20. uri sočasno v Mavhinjah, pri Briscikih, na Repentabru, v Trebčah, pri Sv. Ani pri obeležju padlim na Istrski ulici pred starim vhodom na pokopališče, v Dolini in pri Korošcih. Vabljeni! REDNI OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA DOBRODELNEGA DRUŠTVA bo v L sklicanju v petek, 28. aprila ob 18. uri, v II. sklicanju v petek, 26. maja 2000 ob 18. uri na sedežu društva, Ul. Mazzini 46,1. nadstropje. ODSEK ZA ETNOLOGIJO PRI NARODNI IN STUDIJSKI KNJIŽNICI in SKD TABOR zbirata ob priliki razstave o mlekaricah, fotografije, dokumente in predmete, vezane na mlekarjenje. Informacije v dopoldanskih urah na tel. St. 040-632663. KD ŠKAMPERLE in SVETOIVANCANI se bo- do poklonili padlim pred spominskim obeležjem Narodnega doma pri Sv. Ivanu v nedeljo, 30. aprila ob 11. uri. ZDRAVO MOŽGANSKO ONESNAŽEVANJE na prvem zamejskem spletopisu! Izšel je HERO-STRAT 8. Naslov: hero- strat.tripod.com. OBČINA DOLINA sporoča, da 30. aprila 2000 zapade rok za predložitev prošenj za prispevek za zdravstvene stroške in za oskrbo starejših oseb v le- tih 1999 in 2000, kot predvideno po cl. 32 deželnega zakona St. 10/1988. Prošnje sprejema občinski urad za socialno skrbstvo ob ponedeljkih, od 15, do 17. ure in ob četrtkih, od 10. do 12.30. SKD TABOR, Opčine, Prosvetni dom - v začetku maja bo stekel intenzivni teoretsko-prakticni tečaj za snemanje amaterskih videofilmov. Informacije dobite po tel. 040-211936 ob delovnikih med 13. in 15. uro. XXI. VELIKONOČNA RAZSTAVA V NABREŽINI do ponedeljka, 1. maja od 16. do 19. ure v župnijskem domu. Sodelujejo šole iz Komna, Proseka in zlasti iz Nabrežine z motivacijo »Dar tvojih rok za skupno srečo«. Razstavljena bodo dela domačih umetnikov, izdelki iz raznih dežel in Čudovite slike morja, delo Wild Pisane. Vabljeni! ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA, ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in MAJENCA prisrčno vabijo na predstavitev knjige Borisa Pangerca GRAD V KALICJU, v sredo, 3. maja 2000, ob 20.30 v društvenih prostorih SKD Valentin Vodnik v Dolini. Knjigi na pot bo govoril literarni kritik in pesnik Jurij Paljk. Glasbeno točko bodo oblikovali gojenci Glasbene Sole Pihalnega orkestra Breg. SKD BARKOVLJE prireja veCer z Markom Ci-vardijem, ki bo prikazal podvodne posnetke z Maldivskih otokov. V petek, 5. maja ob 20.30, vhod v Ul. Bonafata 6. POLETNA SREDISCA - 1.) poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku, od 17. julija do 28. julija, od 8. do 17. ure; 2.) poletno sTediSCe v otroškem vrtcu na Opčinah, od 31. julija do 11. avgusta, od 8. do 17. ure, poskrbljen prevoz s Trga Oberdan; 3.) poletno varstvo od 3. julija do 31. avgusta od 8. do 13. ure. Informacije in vpis od 26. aprila do 26. maja 2000: Sklad Mitja Cuk ONLUS OpCine, Narodna ulica 77, v dopoldanskih urah (tel. 040-212289). LETOVANJA V ORGANIZACIJI dijaškega doma Srečko Kosovel: Dom Medved v Medvedjem br-du od 3. do 12.7., Dom Burja v Seči pri Portorožu od 28.7. do 6.8., Dom Planica od 17. do 26.7. (na razpolago samo rezervna mesta). Vpisovanje v Ul. Ginnastica 72 ali tel. 040 -573141 od 8.30 do 16.30 od ponedeljka do petka. POLETNO SREDISCE v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel od 3.7. do 25.8. Vpisovanje poteka v Ul. Ginnastica 72 od 8.30 do 16.30 (tel. 040 - 573141). ZSSDI prireja ob svoji 30-letnici ustanovitve fotografski natečaj pod geslom “Nas Šport v našem prostoru”. Razpis natečaja je na razpolago v uradih ZSSDI, v Ulici Cicerone 8 v Trstu in v Ulici Malta 2 v Gorici. Slike sprejemata urada ZSSDI v Trstu in Gorici do ponedeljka, 30. oktobra 2000 do 16. ure. Za potrebne informacije: 040-635627 ali 0481-33029. Monika in Mitja sta dobila hčerkico Saro Z njima se veselijo nonoti iz Boršta in Lonje^ja, teti Martina z Diegom in Karin ter pranona Malja Poljubček sestrični pošiljata Jan in Petra E3 ČESTITKE SKD BARKOVLJE Čestita gospe Ljudmili Kralj Jogan ob 90. rojstnem dnevu in ji želi veliko lepih trenutkov. MALI OGLASI tel. 040 7786333 APRILIA RS125 Che-sterfield, letnik julij 96, v odličnem stanju, prodam. Tel. St. 040-330233. KOMERCIALIST išCe knjigovodjo. Pokličite na tel. St. 040-638263. HONDA CIVIC 1500 »iniezione«, 16 ventilov, letnik 94, bele barve, v odličnem stanju prodam. Cena po dogovoru. Tel. st. 0347-2214204. ČISTOKRVNO LABRADORKO rumeno-bele barve, staro 10 tednov prodajamo po ugodni ceni. Tel. St. 0347-5266260. NA ZAHODNEM KRASU dajemo v najem dvosobno opremljeno stanovanje z balkonom. Telefonirati v-večernih urah na tel. St. 040-225320. PRODAM kromatiCno harmoniko Bugari, 120 prostih basov, v odličnem stanju po zanimivi ceni. Telefonirati na St. 040-911570 vsak dan po 18. uri. GOSPA SREDNJIH LET isce v najem v okolici Proseka, Križa ali OpCin majhno stanovanje ali hišo tudi potrebno obnove. Tel. 040-225396 (razen nedelje in ponedeljka). NUJNO iSCemo vajence ali delavce vesce varjenja in polaganja cevi ter elektrikarje. Pisne ponudbe lahko pošljete na Primorski dnevnik, Ul. Montec-chi 6, 34137 - Trst pod Šifro »ZAPOSLITVE«. NUJNO iSCemo tajnico ali tajnika z znanjem uporabe kompjuterja. Zaželje-no znanje nemščine in angleščine. Pisne ponudbe lahko pošljete na Primorski dnevnik, UL.Mon-tecchi 6, 34137 - Trst pod Šifro »ZAPOSLITVE«. NUJNO iSCemo osebje za tehnicno-komericalni urad. Zaželjena višješol- ska ali univerzitetna izobrazba tehnične smeri. Pisne ponudbe lahko pošljete na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 - Trst pod Šifro »ZAPOSLITVE«. PRODAM Volvo super polar SW, letnik '93, v odličnem stanju. Cena 13.000.000,- lir. Tel. St. 040-220651. ZBIRALEC kupi stare razglednice, slike, pisma in vse, kar vam je na poti v podstrešju, kleti ali stanovanju. Tel. 040/55548. ŠTUDENTJE - prostor za učenje in računalnik sta vam brezplačno na razpolago od ponedeljka do petka med 8.30 in 13. uro na Opčinah, Narodna ul. 126. Informacije: Sklad Mitja Cuk ONLUS, tel. 040-212289. OSMICO je v Logu odprla kmetija Komar. Nudi vam belo in Črno vino ter ustekleničeno malvazijo in vitovsko, za prigrizek pa domačo slanino. OSMICO ima Frando-lic v Slivnem, toči odlično belo in črno vino. V TRNOVCI St. 4 je odprl osmico Berto Skerk. OSMICO je odprl Boris Skerk v Praprotu. Nudi točena in vstekleniCena vina. OSMICO ima Mario Zobec, Zabrežec 10. OSMICO ima odprto Max v Samatorci. PRI PIŠČANCIH ima odprto osmico Andrej Ferfolja. OSMICO ima odprto Stubelj v Sempolaju. OSMICO ima odprto Miro Žigon, Zgonik 36. OSMICO ima odprto Drejce Ferfolja v Doberdobu. Toči belo in Črno vino ter nudi domači prigrizek. Zaprto ob Četrtkih in petkih. AGRITURIZEM BAJTA - Magda in Slavko Škerlj - Bajta pri Saležu št. 108, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Odprti smo tudi na velikonočni ponedeljek in v torek, 25. aprila. Tel. 040-229331 ali 0368-7567251. KMEČKI TURIZEM OSTROUSKA, Zagradec St. 1, je odprt ob petkih sobotah in nedeljah. Tel. 040-229594. PRISPEVKI V spomin na teto Vido Grgič daruje družina Kralj 100.000 lir za Skupnost Družina OpCine. V isti namen daruje Zdenka Rojc 50.000 lir za Skupnost Družina OpCine. V spomin na Ludvika Grgiča daruje družina Kralj 30.000 lir za Skupnost Družina OpCine. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure. OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM OSMRTNICE, MALE OGLASE, ČESTITKE in no splošno vso obvestila sprejemamo na uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ter po telefonu na št. 040/7786333 ali po faxu na št. 040/772418 Z URNIKOM: od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure ob sobotah od 10. do 13. ure v_____________________________ z Objave proti plačilu, poslane po faxu, morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, naslov, telefonsko številko in davčno kodo naslovnika, na katerega bo izstavljena faktura LJUBLJANA / MODERNA GALERIJA Sinoči odprli veliko retrospektivo Lojzeta Spacala, slikarja Krasa SinoCi so v Modemi galeriji v Ljubljani slavnostno odprli veliko retrospektivo leta 1907 v Trstu rojenega umetnika Lojzeta Spacala, ki bo na ogled do 4. junija. Razstavljenih je 100 mojstrovih slik, 150 grafik, osem poslikanih lesenih grafičnih matric, sedem skulptur v lesu, štiri tapiserije in osnutek za tapiserijo. Dela so iz vseh Spacalovih ustvarjalnih obdobij. Po letu 1955 je to drugi velik pregled Spacalovega ustvarjanja v istem razstavišču. Kustos razstave in urednik kataloga, ki je izšel ob razstavi, je Igor Kranjc, ki je skupaj z zamejskim umetnikom Frankom Vecchietom razstavo tudi postavil. V katalogu so poleg številnih reprodukcij mojstrovih del, pregleda njegovih samostojnih in skupinskih razstav ter obširne bibliografije še priložnostna besedila poznavalcev Spacalovega opusa - dr. Giulia Montenera, dr. Zorana Kržišnika in Franka Vecchieta. Dodan je ponatis razmišljanja dr. Tarasa Kermaunerja z naslovom Spacalov posluh za strašnost sveta. Kustos Kranjc je zavrnil morebitne očitke, Ceš da umetnost Lojzeta Spacala, ki bo 15. junija letos dopolnil 93 let, na Slovenskem ni (dovolj) navzoča. Četudi je bila Spacalova zadnja pregledna razstava v Ljubljani davnega leta 1955, predvsem po zaslugi Zorana Kržišnika, ki je bil že v 50-ih letih, ko to še ni bilo povsem samoumevno, velik zagovornik Spacalove likovne govorice. Res pa je Lojze Spacal doslej v Sloveniji sodeloval na najpomembnejših nacionalnih in mednarodnih razstavah, vključno z vsemi ljubljanskimi grafičnimi bienali. Tokratna predstavitev daje poudarek na Spacalovem zgodnjem delu, od akademijskih začetkov v letu 1935. Gre za monotipije, lesoreze in olja iz t.i. magičnega realizma kot tudi grafike in oljne slike iz njegovega odporniškega ciklusa v letih 1944-1945. Pregled zajema še širši izbor njegovih del iz druge polovice 40-ih let, ko se je posvečal bolj realistični odslikavi okolja - obmorskega Trsta, Krasa, Istre in Dalmacije - in bil v Sloveniji razumljen kot izrazit nasprotnik tedaj prevladujočega socialističnega realizma. Mediteransko okolje je bila snov, ki je v oblikovnem smislu v prvih letih 50. let in po študijskem bivanju v Parizu (leta 1952) doživela modernistično metamorfozo, ki se je še stopnjevala, zlasti po Spa-calovi "makedonski izkušnji" Orienta leta 1955, v smislu bolj poudarjene kompozicijske tektonike in vedno večjega poudarjanja snovne izraz-nosti-slikarske materije do konca 50. let. Zato sodi Spacal med utemeljitelje in mojstre informelskega slikarstva konca 50. in 60. let. Temu sledi tematsko izrazitejša slutnja Krasa kot navdiha, formalno pa postaja vidnejša precišcenost likovnih sredstev - od jasnih znakov do elementarnih barv. Znakovna bistvenost in izraznost kraške pokrajine v slikarstvu in grafiki mojstra in dopisnega elana SAZU dobiva sredi 70-ih let vse bolj obliko avtorjeve kriptografije, ki s svojim likovnim ritmom daje slutiti eksistencialno razsežnost neiz-rekljivosti bivanja, od najbolj intimnih slutenj do etičnih globin človekove eksistence, ki se zlivajo v enotni in skupni "pesniški prostor". V sklopu razstave je na ogled mojstrov filmski portret režiserja Jožeta Babica iz leta 1967 z naslovom Barva spomina. Lojze Spacal se je šolal v Benetkah, Monzi in Milanu. Prvič je razstavljal leta 1937 v Trstu. Dobil je vrsto prestižnih mednarodnih nagrad, med temi za risbo in grafiko leta 1958 veliko nagrado na Bienalu v Benetkah. Veliko pregledno razstavo grafičnega opusa je leta 1968 priredil muzej Revoltella v Trstu. Leta 1974 je v Ljubljani dobil Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Leta 1988 so v Štanjelu v okviru Goriškega muzeja odprli zbirko Spacalovih del. V zadnjem desetletju Spacal živi v Trstu in na Krasu, še ustvarja in razstavlja. (STA) J, Edwards prejel nagrado Cervantes Španski kralj Juan Carlos je v ponedeljek Čilskemu književniku Jorgu Edvrardsu izročil nagrado Cervantes za leto 1999, najpomembnejšo literarno nagrado v španskogovoreCem svetu. 68-letni Edvvards jo je dobil za svoj celotni književni opus. "Literatura je kot nevidna reka, ki teče skozi nas," je ob podelitvi v avli univerze Alcala de Henares pri Madridu dejal nagrajenec, ki je zaslovel s svojimi kritičnimi in ironičnimi deli o meščanski družbi. Svojo kariero je Edvvards začel kot odvetnik in diplomat. Decembra 1970, v obdobju socialista Sal-vadora Allendeja, so ga kot trgovinskega atašeja poslali na Kubo. Zaradi njegovih stikov z opozicijskimi avtorji na otoku pa so ga že Cez tri mesece razglasili za nezaželeno osebo. Svoje vtise je opisal v knjigi z istoimenskim naslovom, ki je izšla leta 1973. Po izgonu s Kube je Edvvards kot svetovalec pisatelja Pabla Nerade odšel na Čilsko veleposlaništvo v Pariz. Po vojaškem udaru pod vodstvom Augusta Pinocheta je Edvvards leta 1973 poiskal politično zatočišče v Barceloni. Cez pet let se je vrnil v domovino. Njegov zadnji roman z naslovom El sueno de la historia (Sanje zgodovine) med dragim opisuje Pinochetovo diktaturo. (STA) Slike neznanih lastnikov iz obdobja nacizma Ameriški muzej The Ari Institute of Chicago je v obsežni raziskavi svoje zbirke odkril, da za skoraj 550 umetnin ni mogoče natančno določiti, komu so pripadale v obdobju nacizma med letoma 1933 in 1945, ko so Judom ukradli na tisoče slik in kipov. Predstavniki muzeja so ob tem poudarili, da ni nujno, da so vse omenjene umetnine ukradli nacisti.(STA) Retrospektiva Zilnikovih del V bavarskem kraju Selb ob meji s Češko bodo od jutri do nedelje potekali 23. filmski dnevi ob meji, na katerih se bodo predstavili režiserji iz Vzhodne Evrope. Letos bo festival posebno pozornost namenil srbskemu režiserju Zelimiru Zilniku z retrospektivo njegovih del. Z režimskokriticnimi filmi o študentskih protestih je konec šestdesetih poskrbel za senzacijo. Za svoj prvi igrani film, Zgodnja dela, je leta 1969 v Berlinu prejel zlatega medveda, v Jugoslaviji pa je bil film prepovedan. Po izključitvi iz zveze komunistov in prepovedi opravljanja poklica je Zilnik leta 1973 emigriral v Nemčijo, od koder so ga tri leta kasneje zaradi "teroristične" vsebine njegovih del izgnali. (STA) JANEZ PERŠIČ / OBJAVA DOKTORSKE DISERTACIJE Prikaz zgodovine piranskih Židov Avtor se je predvsem osredotočil na kreditno poslovanje Židov v srednjeveškem Piranu Židje sodijo, pogojno rečeno, med tiste priseljence, ki so v večstoletnem procesu akulturacije in asimilacije na istrskem polotoku popolnoma utonili v pozabo. Posamična pričevanja o njihovi prisotnosti sicer segajo do obdobja pred prvo svetovno vojno, oziroma do t.i. rasnih zakonov, ki so stopili v veljavo leta 1938. Piran je bil tedaj ena od zadnjih istrskih židovskih enklav (D. Dukovski, 1997), vendar je pod hudim pritiskom fašistične strahovlade, podobno kot v drugih obmorskih istrskih mestih doživel popolno de-populacijo (statistike, popi-sli prebivalstva oziroma delna asimilacija židovskega prebivalstva. Zahvaljujoč dolgoletnemu raziskovale-mu delu dr. Janeza Peršiča in nejgovi doktorski disertaciji, sedaj tudi v knjižni obliki, je naposled tudi širšemu krogu bralcev dostopen pogled nekoliko dalj v preteklost, namreč v srednjeveško preteklost piranskih Židov. Avtor sicer opozarja, da v njegovem delu ne gre pričakovati komplekslega orisa hebrejske kulture in menfalitete. Osredotočil se je namreč na ohranjene dokumente iz piranskega Mestnega arhiva, predvsem na tiste, ki pričajo o gospodarskih interakcijah med židovskimi bankirji in domačim prebivalstvom. To pa seveda ne pomeni, da se je izognil opisu številnih drugih zanimivosti in življenja piranskih Zidov. Pri svojem raziskovalnem delu je kot glavni vir uporabljal piranske vicedomske knjige. Pirančani so svoje vicedomske knjige skrbno Čuvali v občinski palači, tako da so se mnoge ohranile do današnjih dni. Židje se omenjajo od 82. do 145. knjige ali da bo navadnim smrtnikom bolj razumljivo obsegajo približno Cas med leti 1410 - 1435. Zato je seveda tudi zgodovina Zidov v Piranu za ta Cas najbolj dokumentirana. V vicedomskih knjigah se nahaja vrsta privatno pravnih aktov, ki so se nanašali na Žide: sodne zadeve, denarni krediti, trgovski krediti, najemi hiš, pogodbe z mestom, nakupi nepremičnin, socide itd. Druga in tretja velika manj pomembna vrsta virov so doževe listine (dukali) in testamenti, saj so v njih le obrobni zaznamki o Zidih. Nedvomno je prihod Zidov v Piran narekovala potreba mestnega prebivalstva vseh slojev po denarnih posojilih za raznovrstne namene. Te potrebe so že davno prej v Piranu pritegnile tudi florentinske bankirje, vendar so jih ob koncu osemdesetih let 14. stoletja nadomestili Židje, ki so se na begu pred francoskim in nemškim preganjanjem zatekli na tedanje ozemlje Beneške republike in torej tudi v Istro. Zaradi finančne stiske in obubožanja, ki ju je prinesla vojna z Genovo, sta njihov denar potrebovali mesti Benetke in Koper, posredno pa seveda tudi druga istrska mesta. Po PeršiCevih izsledkih so Židje v Piranu, tako kot po drugi srednjeveški Evropi, imeli svojo politično in versko avtrono-mijo. Njihovi odnosi z domačim prebivalstvom so bili relativno dobri, Ce izvzamemo določen pritisk tedanjega katoliškega klera (zlasti revnejših meniških redov), ki pa se ni stopnjeval do pogromov, kakršnih so bili Židje deležni marsikje drugod po Evropi. Pred prihodom v mesto je vsak židovski bankir sklenil pogodbo s predstavniki Pirana, v katerem so bile do potankosti določene vse zadeve med njimi in mestom. Tako na področju bančnega poslovanja kot v zvezi z vsemi drugimi zadevami, ki so bile povezane z njegovim bivanjem in poslovanjem v Piranu. Ko je veliki piranski svet odločil skleniti pogodbo z bankirjem, je včasih imel pri roki primernega Zida, vCasih pa ga je bilo potrebno šele iskati v bližnjih ali bolj oddaljenih krajih. Vseh ohranjenih pogodb je le pet. Prva je bila sklenjena z Zidom Mojzesom Vu-luhom (Vuluchom), in sicer 1. februarja 1401 v komunalni palači pred eminentnimi piranskimi pričami. To je po PeršiCevih besedah najstarejša zidovska pogodba z ozemlja beneške Istre. Iz njenega besedila je razvidno, da je pogodbo podpisal Mojzes Vuluch in vsebuje vrsto določb, ki jih lahko razvrstimo v dve skupini. V prvo spadajo določbe o načinu poslovanja židovske banke, v drugo pa določbe glede avtonomije židovske skupnosti v Piranu. Pri slednji so opazni skrb Zidov za lastno religiozno in kulturno spreci-fiko, strah pred nasilnem in preganjanjem in želja, da bi v drugih zadevah (npr. sodstvo in trgovina) zavzeli enakopraven položaj s Pirančani, Čeprav meščani ali prebivalci Pirana niso mogli postati. V kasnejših obdobjih je sledil upad že doseženih židovskih avtonomnih svoboščin. To je postalo bolj usodno po letu 1516, ko so Benetke kot prve v Evropi uvedle geto v smeri slabitve Zidov pa je poleg vedno večjih omejitev delovalo tudi širjenje t.i. Skladov usmiljenja. V vicedomskih knjigah zasledimo tudi zanimive opise zastavljenih predmetov, zlasti dragocenih oblačil in nakita (take predmete so Židje najraje jemali v zastavo), ki orisujejo podobo razkošnega dela oprave in opreme srednjeveških Pirančanov. Pri zastavljenih predmetih kot lastniki nastopajo praviloma višji sloji prianskega prebivalstva z oznako ser pred imenom. To pa daje vedeti, da so bili tudi ti pogosto brez denarja ali pa so ga včasih raje investirali v trgovino, dolg pa začasno ali za stalno nadomestili z dragocenimi predmeti. Glavna pridobitniška dejavnost židovskih bankirjev v Piranu je bilo bančništvo, vednar nekateri drugi sicer skopi podatki dopuščano tudi vpogled v njihove trgovske aktivnosti. Mednje sodi denimo prodaja vina, oljenega olja, suk-na, kož, orožja, konj, pohištva, soli, ladij itd. Kupci so bili večinoma Pirančani, v glavnem patricijskega rodu. Trgovska dejanost piranskih Zidov pa je bila verjetno še mnogo bolj intenzivna, kot je to razvidno na podlagi maloštevilnih ohranjenih odatkov. Židje so namreč, kot je to znano za Samuela, kupovali tudi na javnih dražbah, nepremičnine vseh vrst (npr. hiše, vinograde, soline, oljene nasade, vrtove, tavnike itd.) in jih seveda tudi prodajali. Vsa kupljena in prodana posest se je nahajala izključno v Piranu oziroma v njegovem distriktu in njeni lastniki so bili brez izjeme prebivalci Pirana. Kupci so običajno plačevali v denarju, vCasih pa tudi v naturalijah. Kot zanimovost velja omeniti, da Židje v Piranu niso imeli javne sinagoge, pac pa so v ta namen uprabljali večje sobe v svojih bivališčih. Živeli so v najetih hišah med kristjani v vseh mestnih Četrtih, saj geta 15. stoletje še ni poznalo. Imeli so svojo šolsko in cerkveno avtonomijo z rabini. Prisegli so k svojemu Bogu in imeli bančne knjige v hebrejščini. Ni dvoma, da so bili izobraženi in vešči svojih pri-dobitniskih poslov, saj so imeli toliko denarja, da so lahko zanj prijeli v zastavo »skoraj vso piransko mobilno premoženje in dragocenosti«. Poleg tega so kupovali in posedovali nepremičnine ter bili izvzeti izplačevanja kakršnihkoli dajatev. Poleg obvladanja hebrejščine so dobro govorili in pisali »vulgarni« jezik okolja, v katerem so živeli. V stikih s krščansko srenjo so bili dokaj prilagodljivi, kar dokazujejo dejstva, da so sklepali posle tudi z duhovniki, da so v zadolžnice vnašali kot termine vračanja posojil krščanske praznike in podobno. Kljub tej mnogostranosti v odnosih s kristjani mešane poroke niso bile možne in tudi bančne zadeve so si Židje prepuščali samo med seboj. V piranskem okolju pa so ohranili tudi nekaj drugih posebnosti: umivali so se veC kot kristjani, jedli bolj zdravo meso in dobro skrbeli za izobrazbo svojih otrok. Svoje mrtve so pokopavali na posebnem pokopališču, ki naj bi se nahajalo v kraju Zudeca. Ne na-zadje pa velja omeniti poti-snjenost židovske ženske v krog družine, kar je bilo v živem nasprotju z vlogo, ki so jo krščanske PiranCanke (od) igrale v gospodarskih in premoženjskih zadevah. Sicer pa besedila pogodb s Piranom kažejo, da so se Židje najbolj bali krščanskega bojkota pri prodaji hrane, pristranskosti na sodišču, žalitev, krivičnih obdolžitev in napadov na svoje hiše na veliki petek, spominski dan »od Judov križanega Odrešenika«. Slavko Gaberc ČEČENIJA / ZVEZNA VOJSKA BO LE S TEŽAVO IZKORENINILA GVERILO Zasede in napadi na Ruse postajajo vse pogostejši Ruska vojska priznala, da se je v Grozni pritihotapilo 500 gverilcev MOSKVA - Včeraj dopoldne je ob vhodu v Ar-gunsko sotesko izbruhnil silovit spopad, ko so čečenski uporniki znova poskušali iz zasede napasti ruski oskrbovalni konvoj. Tokrat pa CeCeni niso presenetili ruskih vojakov, ki so pravočasno ugotovih, kaj se jim obeta in so z vsem razpoložljivim orožjem odgovorili na napad. Posegli so tudi jurišni helikopterji, ki so z raketami in strojničnim ognjem zasuli bližnje gozdove. Ruski viri niso navedli ne svojih ne čečenskih izgub. Dogodek potrjuje napovedi, da bo CeCensko gverilo zelo težko onesposobiti. V zadnjih urah so gverilci izvedb veC bUskovbih napadov na ruske položaje. Tako so na neki cestni zapori pri Nožaj-Jurtu ubili nekega ruskega vojaka, nedaleč od napada so ruske izvidnice našle trupli Se dveh ruskih vojakov, ki naj bi bila ubita pred dnevi. Brez hujših posledic pa so prejšnjo noC CeCenski gverilci napadli še pet ruskih položajev. Prav zato je rusko letalstvo z lovskimi bombniki in helikopterji v zadnjih 24 mah stopnjevalo napade na domnevne položaje gverilcev v južni Čečeniji. TarCi sta bili predvsem Ar-gunska in Vedenska soteska. Rusi trdijo, da so uničili kakih deset uporniških položajev in nekaj vozil. Teh trditev pa ni mogoCe preveriti, so pa precej Čudne, ker so se gverilci odpovedali pozicijski vojni in torej nimajo veC svojih položajev, temveč le težko dosegljiva skrivališča. Rusko vojsko pa najbolj skrbi ugotovitev, da so se jim CeCenski. gverilci pre-tihotapih za hrbet in da se je po podzemeljskih rovih v Grozni prebilo 500 gverilcev, med temi tudi 50 ostrostrelcev, ki napadajo ruske vojake tudi ob belem dnevu. Prav tako ni spodbudna trditev inguse-tijskega predsednika Ru-slana AuSeva, ki trdi, da se Rusom upira od 15 do 17 tisoč oboroženih Čečenov, medtem ko Rusi trdijo, da jih je manj kot 4 tisoč. Ausev je ponovil zahtevo za pogajanja s Čečenskim predsednikom Mashado-vom. To za Čudo sedaj podpira tudi ruski patriarh Aleksij II., ki je ponovil podporo pravoslavne Cerkve vojaškim operacijam v CeCeniji, a je poudaril, da je treba prizanesti civilistom in spoštovati pravice ujetnikov. Ranjenega ruskega vojaka so s helikopterjem odpeljali v bolnišnico (Telefoto AP) NOVICE Odgovornost za ugrabitev prevzeli filipinski separatisti ZAMBOANGA (FILIPINI) - Islamska južnofili-pinska separatistična skupina Abu Sayyad (Božji mec) je včeraj prevzela odgovornost za ugrabitev desetih tujih turistov in desetih turističnih delavcev z malezijskega otoka Sipadan. To je sporočil predstavnik za tisk separatistov Abu Ahmad radijski postaji v južnofilipinskem Zamboangu, ki je obenem zagrozil filipinskim oblastem, naj ne poskušajo osvoboditi talcev. Malezijske oblasti pa so kot kaže ugotovile, da se talci nahajajo na otoku Tawi-Tawi (otočje Suhi). Sestra filipinskega državljana, ki je bil z 19 drugimi osebami ugrabljen na malezijskem otoku Sipadan, pa je povedala, da so ugrabitelji zahtevali odkupnino, vendar ni povedala za kakšno vsoto gre. Avstrijska opozicija ne bo podprla resolucije proti EU DUNAJ - Avstrijska opozicija ne bo sodelovala v vladnih pobudah proti Evropski uniji. Crno-mo-dra koalicija bo danes, že drugič v enem mesecu, v parlamentu predlagala resolucijo, s katerega bo zahtevala konec diplomatskega bojkota štirinajsterice proti Avstriji. Predstavnik Ljudske stranke (VPO) Andreas Kohl in predstavnik nacionalističnih svobodnjakov (FPO) Peter We-stenthaler sta na včerajšnji skupni konferenci navedla, da se protiavstrijska fronta v EU »krha« in •da so Grčija, Irska, Norveška, Finska, Danska in Italija že kritične glede sankcij proti Avstriji. Kohl in VVestenthaler sta zato opozicijski stranki (socialdemokratsko in Zelene) »pozvala k razumu«, tako da ne bosta ponovili napake, ko sta konec marca zavrnili poziv zveznega kanclerja Schussla, ki je sankcije osodil kot »neupravičene, pretirane in nasprotne pogodbi EU«. IZRAEL / PO UMIKU Z LIBANONA Hezbolah se pripravlja na protiizraelske atentate JERUZALEM - Po trditvah izraelske protiobveščevalne službe naj bi od Irana naščuvani pripadniki južnolibanonskega šiitskega Hezbolaha pripravljali na atentate v Izraelu in proti izraelskim interesom v svetu. To naj bi se zgodilo po umiku izraelske vojske z južnolibanonskega tamponskega pasu. Hezbolah naj bi se za atentate posluževal šiitskih kulturnih centrov v svetu, napadi pa naj bi se osredotočili na Latinsko Ameriko. Izraelski minister za notranjo varnost Slomo Ben Arni je vCeraj poskušal zmanjševati razsežnosti preplaha, po radiu je namreč navedel, da so to le ocene političnih krogov in ne protiobveščevalne službe. Nedvomno pa bo izraelski vojaški umik z južnega Libanona brez dogovora z Damaskom in Bejrutom sprožil neprevidljive zaplete. Hezbolahi so že napovedali, da bodo nadaljevali z napadi na Izrael, Damask pa trdi, da bi bil umik lahko uvod v novo libanonsko državljansko vojno. Medtem prihaja na Bližnji vzhod ameriški posrednik Dennis Ross, ki bo pomagal izraelskim in palestinskim pogajalcem pri premostitvi ovir za dosego sporazuma. ________ZDA / PRED VVASHINGTONSKIM ŽIVALSKIM VRTOM Med streljanjem ubit 12-tetni deček Sprli sta se mladoletniški tolpi, ki sta pričeli na slepo streljati in sta ranili še 5 najstnikov VVASHINGTON - Pred vvashington-skim živalskim vrtom je predsinoCi prišlo do streljanja, med katerim je umrl 12-letnik, pet pa jih je bilo ranjenih. Policija domneva, da je šlo za obračun med sprtimi mladoletniškimi skupinami, ki se je po besedah prič začel s prepirom in metanjem steklenic, konCal pa tragično. Kot kaže, tako ranjenci kot žrtev niso bili vpleteni v prepir kakih Štirideset najstnikov, ki jim je uspelo zbežati. Ranjenci so stari med 11 in 16 let, do tragedije pa je prišlo med tradicionalnim srečanjem pred živalskim vrtom na velikonočni ponedeljek v Čast družinam temnopoltih Američanov. Demokratski predsedniški kandidat Gore je streljanje takoj izkoristil, da je poudaril, kako njegov program predvideva nadzorstvo pri prodaji strelnega orožja. OB OBLETNICI UMORA GLAVNEGA POBUDNIKA ZA ODKRITJE NESKONČNE VRSTE ZLOČINOV V DRŽAVI Gvatemala se spominja monsignorja Gerardija GVATEMALA - Na današnji dan pred dvema letoma so v Gvatemali do smrti preteph monsignorja Juana Joseja Gerardija, ki je bil pomožni škof v glav-nepi mestu Gvatemala. Do umora je prišlo le dva dni za tem, ko je katoliška cerkev izdala dokument v štirih knjigah "Guatemala nunca mas (Gvatemala nikoli veC) - genocid ljudstva Maya, spomin tišine”, kot ga je prijavila kato-liska Cerkev in OZN, v katerem so popisane grozote, ki so se v tej deželi dogajale v teku 36 letne državljanske vojne. Gerardi, ki je bil takrat načelnik nadškofijskega urada za državljanske prvice, je imel ključno vlogo pri pripravi tega poročila. Dokument sestavlja 1.400 strani, ki so sad triletnega raziskovanja. V njem je opisanih 55.021 primerov, od teh 25.123 umorov, 3.893 izginotij, 5.516 mučenj, 723 ugrabitev, 5.079 samovoljnihn aretacij in 152 spolnih zlorab. Skoraj 80% zlocinv je pripisanih vojski. Grozote, ki jih je ta majhna država doživljala v zadnjih petdesetih letih, so v zavest širše svetovne javnosti prodrle Sele z letom 1992, ko je takratna Nobelova nagrajenka za mir, Rigoberta Men-chu, razkrila svetu kruto življenje Indijancev Maya, ki predstavljajo v tej dežeh približno 70 odstotkov celotnega prebivalstva. Rigoberta Menchu je v genocidu izgubila starše in dva brata ter na lastni koži občutila strahote krvave diktature, ki je vse do decembra 1996, ko je bil podpisan sporazum med gve- rilci in vlado, sejala smrt med prebivalstvom. Da bomo lažje razumeti boj te korajžne ženske, naj vam v kratkih obrisih opišemo nedavno preteklost te dežele. Za Časa nacifašizma v Evropi je v Gvatemali vladal Joige Ubico, oboževalec Mussolinija in Hitlerja. Na Ubicov ukaz je bilo leta 1944 pobitih nekaj upornikov, kar je sprožilo vstajo proti diktatorju. Ubico je moral zapustiti državo. Sledilo je deset let demokratičnega režima, ki ga predstavljata Juan Jose Arevalo in Jacobo Arbenz. Z ustavo iz leta 1944 je bilo prepovedano vsakršno prisilno delo in kmetje so se lahko prvič organizirali v sindikate. Leta 1953 je levičarsko usmerjeni Arbenz izpeljal agrarno reformo in neobdelana zemljišča veleposestnikov porazdelil med sto tisoC kmečkih družin. Tako je najvecji veleposestnik - ameriška družba United Fruit iz Bostona izgubila dobršen del njenih neizkoriščenih zemljišč. Za te je družba dobila odškodnino, v višini vrednosti, ki je bila prijavljena za plačevanje davkov, kar je bilo seveda manj kot dejanska vrednost zemljišč. Ze leto pred tem je v ZDA postal podpredsednik Richard Nixon in z njim se začenja močna protikomunistična gonja. Odnosi med. Vzhodom in Zahodom so se zaostriti in prav Gvate- mala je postala poizkusno polje za bodoče državne udare, ki jih je na najrazličnejših koncih sveta vodila CIA, z namenom, da zruši levičarske vlade. Leta 1954 so iz Hondurasa plačanci pod vodstvom generala Castilla Armasa ob podpori severnoameriškega letalstva, ki je bombardiralo glavno mesto, vdrti v Gvatemalo in vzpostavili novo diktaturo, ki je živela pod zaščito ZDA. Gvatemalski kmetje in delavci so izgubiti vse pravice, ki so si jih pridobiti v teku desetih let demokratičnega režima. Politične stranke in sindikati so biti uničeni, agrarna reforma razveljavljena in 99, 6 odstotkov zemlje je bilo povrnjeno prejšnjim lastnikom. Že dve leti pred udarom je CIA pripravljala sezname komunistov, ki bi jih bilo potrebno eliminirati. Na tisoče nepismenih kmetov so priprti v zapore. Vsa oblast je bila sedaj v rokah vojske in skupine bogatašev. Gez nekaj let so prišle na dan skupinske grobnice kmetov, ki niso hoteti izročiti zemlje, ki jim je bila dana z agrarno reformo. Campesinose so pobijali smrtni vodi, ki so biti v službi veleposestnikov. Za Gvatemalo se začenja obdobje generalov, ki so prišli na oblast z državnimi udari in s podporo ZDA. Njihovo vladanje označujejo nasilje, korupcija, mafija in stalni nadzor ZDA, ki v teh letih podvoji svoje naložbe v Gvatemali. Taka politika je izzvala določene posledice: na začetku šesdestih let se v gvate-malteških gozdovih začenja organizirati levo usmerjena gverila, po mestih pa se širijo študentske demonstracije. Tudi španski misijonarji iz reda Svetega Jezusovega srca prihajajo med campesinose in jim skušajo na najrazličnejše načine pomagati. Ob koncu šestdesetih let, ko Richard Nixon postane predsednik ZDA, jih začnejo oblasti preganjati in ubijati. V Gvatemalo so takrat prišli tudi ameriški marinci in vojska je bila poslana v gozdove v boj nad gverilce. Vsak poskus protesta proti diktaturi je bil zatrt. Začne se lov na levičarsko usmerjene univerzitetne profesorje, študente, politike, intelektualce. Po podatkih Am-nesty International je bilo med leti 1966 in 1976 v mestu Gvatemala pobitih ati izginulih okoli 20 tisoč ljudi. Iznakažena telesa so zjutraj ležala na okrvavljenih pločnikih: z odrezanimi rokami, nosovi, prsmi in spolnimi organi. Za časa Reaganove administracije po letu 1981 se je teror v Gvatemali še povečal. Leta 1982 je CIA postavila na oblast Riosa Monta in z njim se začne načrt »tierra rasada«: vojska kakih tri tisočih vojakov, ki se je šolala v ameriških centrih in v vrstah katere so se nahajali tudi Argentinci, Izraelci in Tajvanci, je bila odposlana na podeželje z nalogo, da uniči cela naselja, pokolje živino in pobija ter spolno zlorablja indiose. Tragični rezultati teh pohodov in 36 let dolge državljanske vojne je: 626 pokolov, 440 popolnoma uničenih vasi, 50.000 izginulih, 200.000 sirot in 200.000 umorjenih največkrat po strahotnih mučenjih. Katoliška cerkev v Gvatelmali, ki jo je vodil monsignor Gerardi, je leta 1994 začela z raziskavo, katere namen je bil, da bi resnica prišla na dan in da bi vsaj to na nek način potolažilo bolečino preživetih, saj vse do danes še nihče v Gvatemali ni bil za storjene zločine kaznovan. V Gerardijevem delu je zbranih na tisoče pričevanj, na podlagi katerih so našli nad 5.000 skupinskih grobnic. Ob prisotnosti sorodnikov žrtev so prostovoljci Cerkve odkopati 25.000 žrtev, izmed katerih je 80 odstotkov žensk in otrok. 24. aprila 1998 je monsignor Gerardi v Gvatemali v katedrali predstavil javnosti knjigo "Guatemala nunca mas". Ob tej priliki je iz monsignorjevih rok Rigoberta Menchu z objokanimi oCmi sprejela dokument, ki naj ostane spomenik žrtvam krutosti, ki jo je bila sposobna ustvariti človeška narava. Obenem naj bo to dokument, ki bo razkrinkal morilce in jim onemogočil, da bodo še naprej sejati smrt med nedolžnimi. In to je samo bežen vpogled v zgodbo majhne državice v srednji Ameriki, toda sirom po svetu je še veliko Gvatemal in tudi ne tako daleC od nas... Katja Kjuder 25. APRIL / OB VČERAJŠNJEM PRAZNIKU OSVOBODITVE DIJAŠKI DOM / OD 12.6. DO 14.7. Poudarek na izvirnem pomenu osvoboditve izpod nacilašizma Slovesnosti so bile v vseh slovenskih krajih goriske, doberdobske in sovodenjske občine - V Doberdobu govor Sandija Volka Poletno središče se bo letos selilo v šolo v Štmaver Izjemno bogat izbor delavnic V številnih krajih na Goriškem so vCeraj na pobudo krajevnih ustanov, borčevskih združenj in društev priredili spominske slovesnosti ob prazniku osvoboditve. S polaganjem vencev, cvetja govori in priložnostnim kulturnim sporedom so se poklonili spominu vseh, ki so umrli v boju za osvoboditev izpod nacifašiz-ma. Veliko krajanov se je zbralo na spominski slovesnosti pred spomenikom padlim v NOB v Pevmi. Vence sta položili delegaciji rajonskega sveta in VZPI, pel je moški pevski zbor iz Stmavra. V priložnostnem nagovoru je Vili Prinčič poudaril pomen slovesnosti ob 25. aprilu, ko nas vabijo k razmišljanju o preteklosti, ki je vgrajena v sedanjost, pa tudi k razmišljanju o naši prihodnosti, o vrednotah, na katerih sloni demokratični družbeni red. Razpored spominskih slovesnosti v sovodenjski občini se je pričel v So-vodnjah, zaključil pa na Peči. Delegacija občinskih upraviteljev, borčevske zveze in tudi društev je položila vence in cvetje pred spominska obeležja v Sovodnjah, na Vrhu, v Gabrjah, Rupi in na Peci. Povsod je bila slovesnost polaganja vencev združena s krajšim pevskim nastopom, na Peči pa je imel priložnostni govor župan Igor Petejan. V Sovodnjah so zapela Sovodenjska dekleta; na Vrhu so nastop okteta Sraka obogatili recitatorji. V Gabrjah so zapeli člani zbora Skala, v Rupi in na Peči pa zbor Rupa-Peč. Zupan Petejan je v nagovoru poudaril vsebinski pomen proslavljanja Dneva vstaje in osvoboditve in pomen vrednot, na katere se sklicuje demokratična skupnost ter opozo- ril na velike družbene spremembe v svetu in Evropi. V slovenščini in italijanščini je opozoril tudi na vprašanja naše narodnostne skupnosti in nerazumljivo ravnanje v zvezi z odobritvijo zaščitnega zakona. Veliko krajanov se je zbralo na spominski slovesnosti v Standrežu, v priredbi sekcije VZPI ter društva O. Zupančič. Priložnostni kulturni spored so izvajali pevci in recitatorji. Najprej je nastopil oktet Sraka, potem pa mešani pevski zbor O. Zupančič. V Podgori je bila slovesnost pred spomenikom padlim v NOB na pobudo sekcije VZPI, rajonskega sveta in društev. Zapel je združeni zbor Paglavec-Briski grič-Soča. Govoril je Aldo Rupel. Slovesnosti sta se udeležili delegaciji združenj AVL in ANED. V doberdobski občini so bile krajše slovesnosti v Jamljah, v Dolu in na Poljanah, osrednja pa je bila v Doberdobu, kjer sta udeležence nagovorila župan Lavrenčič in v imenu VZPI Karel Černič - starejši, slavnostni govor pa je imel zgodovinar Sandi Volk. Poudaril je pomen pravilnega vrednotenja praznovanja 25. aprila, ki je praznik osvoboditve izpod nacifasizma, opozoril je na vse pogostejše poskuse revizionizma, ki imajo kot cilj izenačiti vse žrtve vojne ter ob koncu omenil nevarnost vračanja v preteklost, tako v Italiji kakor drugod, ter še zmeraj neporavnano obveznost italijanske države, da z zakonom zaščiti slovensko narodnostno skupnost. Spominske slovesnosti so bile včeraj tudi v številnih drugih krajih. Na slikah (foto Bumba-ca) od zgoraj: 25. april v Standrežu, na Peči in v Doberdobu V dijaškem domu Simona Gregorčiča se že mrzlično pripravljajo na poletno središče, ki bo tudi letos, kljub delom za obnovitev domske stavbe v Svetogorski ulici, potekalo od 12. junija do 14. julija. Program središča je letos še posebno bogat, saj zajema številne nove pa tudi že ustaljene delavnice. Tema bo povzeta po čudovitih in otrokom nadvse priljubljenih pesmih pevke Romane Krajnčan, zato bo poletni center nosil naslov »mur, mur, mur, Mu-renčki smo mi« po naslovu ene izmed najbolj znanih pesmi. Romana Krajnčan bo tudi obiskala otroke in sicer v mesecu juliju, ko bo predstavila svojo novo zgoščenko »Tuba Luba«. Vzgojitelji in animatorji so se letos Se posebno potrudili z izbiro delavnic, saj so tokrat res številne in raznolike. Poleg že ustaljenih (oblikovna, računalniška, slaščičarska, animacija...) bodo otroci lahko izbirali med modno kreatorsko (majice batik, izdelovanje nakita, krašenje klobukov...), znanstveno (kemične čarovnije in Se marsikaj), turistično agencijo (izleti v živo in virtualna potovanja), izdelovanje lutk (iz blaga, papirja, sadja...). Med športnimi dejavnostmi' se bodo udeleženci, predvsem starejši, lahko pomerili v hokeju, gorskem kolesarjenju, odbojki in nogometu na mivki (v sodelovanju z mladinskim odsekom KD Zupančič), kajaku in raftingu (v sodelovanju s kajak klubom Silec), vaterpolu, pa tudi v šahovskem turnirju. Deklice se bodo lahko sproščale z aerobiko, prav vsi pa se bodo NOVICE 25. APRIL / TR2NICA IN ŠTEVILNE TRGOVINE VCERAJ ZAPRTE V Medeji danes proslava 55-letnice osvoboditve V Medeji bodo danes ob 16.30 obeležili 55. obletnico osvoboditve izpod nacifasizma. Ob 16.30 se bodo zbrah na na ploščadi "Ara Pacis". Ob 17. uri bo polaganje vencev, ob 17.30 pa v občinski dvorani javno srečanje, kjer bo govoril predsednik pokrajine Brandolin in kjer bodo osemnajstletnikom izročili Statut dežele FJK v italijanščini, slovenščini, furlanščini in nemščini ter knjigo spominov partizanskega borca. Proslava v Novi Gorici Ob jutrišnjem Dnevu upora proti okupatorju bo drevi ob 20. uri v Kulturnem domu v Novi Gorici osrednja proslava. Slavnostni govornik bo Vojko Colja, svetnik mestnega sveta MO Nova Gorica, kulturni spored pa bo oblikoval Slovenski oktet. Krmin: srečanje za vinogradnike V krminski enoteki (na glavnem trgu zraven županstva) bo danes ob 15. uri strokovno srečanje namenjeno vinogradnikom. Pripravlja ga konzorcij "Collio". Po pozdravnem nagovoru predsednika Felluge bodo na vrsti predavanja, oziroma poročila. Prof. Rocco di Stefano bo govoril o študijskem programu za pridelavo belih vin. Dr. Paolo Antoniazzi bo predstavil trenutno stanje popisa vinogradniških površin. Silvio Barbero pa bo govoril o promocijski dejavnosti zlasti z vidika organizacije. Mnogi trgovci prezrli županov ukaz Z levice in od sindikatov očitki Valentiju, da omalovažuje praznik osvoboditve Goriški trgovci z jestvinami so včeraj precej različno reagirali na sporno okrožnico go-riškega župana, ki je ob praznovanju 25. aprila ukazal obvezno odprtje jestvinskih trgovin. Z občine so to odločitev skušali opravičiti s potrebo, da se odjemalcem zagotovi možnost nabave živil ob nenavadnem zaporedju treh prazničnih dni. Diktat o obveznem odprtju pa je izzval val kritik s strani levice in sindikatov, ki so Valentiju očitali, da skuša namenoma omalovaževati praznik osvoboditve izpod nacifasizma. Da je v tem očitku nekaj resničnega, lahko sklepamo tudi iz županove poslanice občanom ob prazniku, kjer Valenti ni zamudil priložnosti za kvazizgo-dovinsko dlakocepljenje o tem, da 25. april Gorici še ni prinesel osvoboditve in da je ta prišla šele leta 1946 ob priključitvi Italiji. Po deželnih predpisih včerajšnje odprtje trgovin sploh ni bilo obvezno in so povsod drugod občine dale trgovcem možnost fakultativnega odprtja. Kako so včeraj reagirali goriski trgovci? Stanje je bilo precej različno. Blagovnica COOP in jest-vinski oddelek Stande sta bila zaprta, prav tako glavna tržnica in številne trgovinice ob njej. Večinama zaprte so bile pekarne in trgovine s svežim sadjem in zelenjavo. Trgovci so zaprli »zaradi dopusta« ali, v primeru večjih blagovnic, stavke osebja. Odprti vendar pretežno prazni so bili nekateri mini-marketi in hard-discount blagovnice, ki poslujejo pretežno s kupci iz Slovenije. Tu pa tam so bile odprte tudi manjše, družinsko vodene trgovinice, kjer pa se je marsikateri upravitelj spričo redkih odjemalcev spraševal, ali je odprtje sploh imelo smisel. Na sliki (foto Bumba-ca) zaprte jestvinske trgovine zraven tržnice v ulici Boccaccio gotovo veselili izletov v Sesljanski zaliv, kjer se bodo zabavali s plavanjem in vodnimi igrami. Program poletnega središča predvideva še, izven programiranih delavnic, ekskurzije, zabavne igre, lov na zaklad, srečanja z otroki iz drugih središč, šolo preživetja v naravi, igre brez meja in na koncu veličasten »Muren show« (ob priložnosti obiska Romane Krajnčan). V sklopu sodelovanja z organizatorji drugega slovenskega poletnega središča v Gorici, ki poteka v Zavodu svete družine in ki ga letos organizira Skupnost družin Sončnica, bodo tudi letos pripravili nekatere skupne prireditve, ki so lani žele velik uspeh. Poleg srečanj otrok, ki bodo obiskovali oba centra, so predvidene nekatere skupne delavnice (glina, cartona-ge...), ki se bodo odvijale v laboratorijih centra CIST Pobuda je nastala kot izraz sodelovanja, ki sta ga organizatorja obeh slovenskih srediSč v teh mesecih navezala s to ustanovo, ki se ukvarja z delom s prizadetimi. Program središča bodo vzgojitelji in animatorji Dijaškega doma letos prvič izvajali v zunanjih, nedomskih prostorih, saj bo stavba v Svetogorski ulici zaradi obnovitvenih del čez poletje zaprta. Tako se bo poletno središče od 12. junija do 14. julija odvijalo v prostorih bivše šole v Stmavra (zbirno mesto bo v Kulturnem domu, od koder bodo otroke peljali s kombiji v Stmaver in nazaj ob uri odhoda), od 3. do 14. julija pa se bo za mlajše udeležence center odvijal v prostorih otroškega vrtca v ulici Bralo. Poleg tradicionalnega poletnega središča organizira letos Dijaški dom tudi novo pobudo in sicer poletno središče v naravi. Iniciativa, ki je nastala v sodelovanju s skupnostjo družin Sončnica, predvideva za skupino 30-ih otrok od 9. do 12. leta starosti sedemdnevno bivanje v domu Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Ministrstva za šolo RS na Medvedjem brdu (blizu Logatca). Program, ki je zelo pester in bogat, predvideva zanimive delavnice (predvsem naravoslovne), športne dejavnosti, rekreacijo, pohode na bližnje planote, poučne izlete v bližnje kraje. Za vse podrobnejše informacije se starši lahko obrnejo na upravo doma, ul. Montesan-to 84, tel. 533-495. Vpisovanje se zaključi 26. maja (starši naj vsekakor pohitijo, ker so mesta za obe pobudi žal omejena). ŠTANDREŽ / POKRAJINSKI SVET SKGZ Aktivneje prisotni v družbeni stvarnosti Predsednik Semolič in člani vzeli v pretres program dela - Poziv: 6. maja vsi v Trst! Novoizvoljeni elani pokrajinskega sveta SKGZ za Goriško so se sestali na prvi seji po obenem zboru prejšnjo sredo v Standrežu. Kot je napovedal predsednik Livio Semolič, naj bi seje sveta prirejali izmenično v raznih krajih na Goriškem in tudi s tem bolj poudarili pokrajinsko dimenzijo zveze. Seja je bila namenjena oblikovanju programa dela. Predsednik se je izognil predstavitvi že izdelanega programa, paC pa je raje ponudil nekaj iztočnic za razpravo, iz katere naj bi z doprinosom vseh elanov skupaj izdelali smernice dela. Tako je tudi bilo, saj je bila razprava dokaj živahna in bogata s predlogi. Člani so se osredotočili na nekatere glavne teme. Prva je potreba po učinkovitejšem politič- nem nastopanju tako same SKGZ kot tudi večje vidnosti slovenske levice. Ob spoštovanju različnih vlog krovne organizacije, ki je izraz civilne družbe, ter slovenskih strankarskih komponent, je bila vsekakor poudarjena potreba po tesnejšem sodelovanju in dogovorjenem nastopanju pri uveljavljanju interesov in političnih pravic manjšine.' Govor je bil tudi o pripravah na tisočletnico Gorice in vključevanju Slovencev v prireditve. Zelo pozitivno je bila ocenjena pobuda SZ Dom, ki bo skupaj z UGG glavni nosilec goriških športno-rekreacijskih manifestacij v letu 2001, podobna soudeležba naših organizacij pa je potrebna tudi na drugih področjih. V skladu s kongresnimi smernicami o posebni pozornosti šoli in mladini je Semolič posebej opozoril na vlogo Dijaškega doma, ki je v dragoceno oporo šolam. Dom je na razpotju in tvega, da bo moral omejiti dejavnosti, zato je potrebno v manjšinski organiziranosti določiti lestvico prioritet in pri razdeljevanju sredstev privilegirati dejavnosti, ki so za manjšino strateškega pomena. V razpravi je bil govor tudi o težavah Glasbene matice in potrebi po preseganju s pametjo skreganega dualizma glasbenih šol, o potrebi po aktivnejšem iskanju finančnih podpor v okviru Evropske unije in o manifestaciji za zakonsko zaščito, ki bo 6. maja v Trstu: SKGZ poziva vsa društva, včlanjene organizacije in seveda posameznike, da se je množično udeležijo. RONKE / KOMISIJA NA OBČINI Malo posluha za predloge Slovencev V Ronkah se je prejšnji teden sestala občinska komisija za slovensko manjšino, ki jo sestavljajo predstavniki slovenskih inštitucij v Laškem ter občinski odbornik za kulturo Bearzi in ravnateljica knjižnice Fragiacomo. Razvila se je vneta razprava predvsem okoli dveh zadev: pomanjkanje izvenšolskih dejavnosti v sklopu knjižnice za promocijo branja pri najmlajših ter težave z namestitvijo vse večjega števila vpisanih v slovenski otroški vrtec v Romjanu. Glede prvega vprašanja so preverili možnost vključevanja rednih popoldanskih pravljičnih uric v prostorih knjižnice v triletni načrt, ki ga predvideva zakon 285/97 o pravicah otroštva in mladine. Zakon promovira in financira pobude namenjene otrokom in V Gradišču nocoj film »Riso omara Film »Riso ama-ro« bo nocoj ob 20.30 v dvorani Ber-gamas v Gradišču sklenil niz štirih večerov z restavriranimi filmi, ki ga je priredilo združenje »Sergio Amidei«. Drevi bodo na velikem ekranu vrteli , film Giuseppeja De Santisa, ki je leta 1951 prejel nominacijo za oskar za scenarij (napisan skupaj s Carlom L izza-nijem). Dogajanje je postavljeno med riževa polja v Padski nižini. Glavni vlogi igrata Silvana Mangano in Vittorio Gassman. GORICA / NA POBUDO GOZDARSKE UPRAVE Tečaj za protipožarne ekipe V prvi izmeni so se ga udeležili tudi prostovoljci iz Doberdoba Prejšnji teden se je v Gorici začel tečaj, ki ga je organizirala deželna direkcija za gozdove, operativno pa je za to poskrbel pokrajinski gozdarski inšpektorat. Dežela je želela, tudi v skladu z zakonom o varnosti 626/94, informirati elane prostovoljnih protipožarnih ekip na pomembnost varnostnih določb, hkrati pa je bil govor predvsem o varnosti v splošnem pomenu besede in posebej med gašenjem požarov. Na teCaju je tekla razlaga o prvi pomoči, o tehnikah gašenja in določilih za posege, itd. Veliko pozornost je predavatelj polagal na statistike in podatke o požarih, o dejavnikih, ki požare pravzaprav povzročijo, o opremi itd. Popoln tečaj je trajal dva dneva in je predvideval tudi praktični izpit, kviz, ki ga je bilo treba opraviti. O pomembnosti pobude je pričala prisotnost dr. Tofolettija (odgovornega gozdarske uprave), Zanettijeve (center civilne zaščite v Palmanovi) in gozdarskega inšpektorja za Goriško Capoville, ki je koordiniral izpopolnjevanje. Predaval je z najsodobnejšo tehniko in metodami g. Campaner, ki ga je za našo deželo pripravila zasebna družba iz Toskane. KRONIKA / ŽTARANCAN V prometni nesreči težko ranjen kolesar Na praznično vzdušje je že včeraj zjutraj kanila senca tragičnega dogodka v Starancanu. Okrog 8. ure se je na ulici Redipuglia, v bližini križišča z ulico De Gasperi, pripetila težka prometna nesreča, v kateri je bil hudo ranjen 75-letni kolesar Mario Ceretti, domačin iz Starancana, z bivališčem na Tržaški ulici. S terenskim vozilom znamke toyota ga je zadel 37-letni Renzo Colja iz Gorice. Ob trčenju je nesrečnega kolesarja odbilo nekaj metrov stran in je ob padcu na asfalt zadobil težke poškodobe po celem telesu. Na kraj nesreče je dežurna ekipa službe za hitro pomoč poklicala tudi helikopter, ki je težko ranjenega Ceretti j a prepeljal v bolnišnico na Katinari, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. Preiskavo o težki prometni nesreči vodi prometna policija iz Gorice. Po prvih ugotovitvah naj bi tako kolesar, kakor terensko vozilo peljala v isti smeri, to je iz Starancana proti Ronkam. Druge okoliščine žal niso znane. Natečaj Marcosicg: Včeraj se je sklenilo tekmovanje čelistov V kulturnem centru Lojzeta Bratuža je včeraj potekal drugi dan tekmovanja v okviru natečaja za mlade violončeliste in violiniste iz dežel območja Alpe-Jadran »Alfrede in Wanda Marcosig«, ki se ga skupno udeležuje okrog sto gojencev iz srednjeevropskih glasbenih šol. V finalnem delu kategorij C in D je vCeraj nastopilo devet čelistov. V dopoldanskem delu so pred komisijo nastopili štirje izvajalci v tretji starostni skupini (C) in dosegli naslednjo uvrstitev: 1. mesto je osvojil 16-letni Jaka Stadler (Slovenija), 3. mesto 16-letni Vinko Ruc-ner (Hrvaška). Drugega mesta komisija ni prisodila. Pozno popoldne je bilo na vrsti tekmovanje Čelistov v skupini D, vendar pa rezultatov še nimamo, ker se je tekmovanje zaključilo precej po 20. uri. Danes ob 15. uri se začenja prvi krog tekmovalnih nastopov za mlade violiniste in sicer v skupini B. Tečaj, ki traja za vsako izmeno dva dni, se je zaCel 8. aprila s predstavniki ekipe iz Doberdoba (8 prostovoljcev), Poljana in Gorice. Teden kasneje so teCaju sledili prostovoljci iz Gradeža, Medee in Tržiča. V tretjem tednu (29. in 30. aprila) bodo preverjali svoje sposobnosti RonCani, Zagraj-ci in SkocjanCani. V zadnjem tednu (6. in 7. maja) bodo sledili predavanjem elani iz Slovren-ca, Sovodenj in Krmina. Deželna uprava za gozdarstvo je tudi poskrbela, da so vsi tečajniki dobili novo opremo za gasilne posege, kajti brez slednje je nastop proti požarom prepovedan. Iz tega lahko sklepamo, da bo v bodoCe vedno veC pažnje le do tistih, ki so pripravljeni izpopolnjevati se in žrtvovati nekaj Časa, da pridobijo na znanju in praktičnem znanju s primernimi vajami, (mj) mladini, koristijo pa ga lahko občine in šole. Tako naj bi nastajali poletni centri, ludoteke in podobno. Zakon med drugim podčrtuje specifičnost slovenske etnične skupine in dejavnosti namenjene slovenskim otrokom. Ravnateljica ronske knjižnice Fragiacomo ni bila takorekoC »navdušena« nad zamislijo in se je s pomočjo odbornika za kulturo izmikala predlogom. Da bi se ne zamerila, je ob koncu ponudila možnost, da se v poletnem Času, ne upoštevajoč omenjenega zakona, priredi ciklus animacij za slovenske otroke kot poskusna srečanja za naslednjo sezono. Prav tako se je sprožila diskusija o namestitvi slovenskega vrtca v Romjanu oziroma njegovega novega tretjega oddelka glede na znatno povečanje števila vpisanih v prihodnjem šolskem letu. Poslopje je trenutno v obnovi in je pretesno že za dva slovenska oddelka, kaj šele za tretjega. Odbornik Bearzi je vsekakor obljubil, da bo problem skušal rešiti, da pa bi rad dobil pomoC tudi s strani doberdobske občine, saj spadata vrtec in šola v Romjanu pod didaktično ravnateljstvo Doberdob. Občutek nekaterih elanov slovenske komisije je, da se občinska referenta ob vsaki za malenkost zahtevnejši prošnji izmikata konkretnim rešitvam oziroma trošenju odvečnih energij in stroškov. In vendar je namen teh sej prav ta, da se dosežejo cilji, ki so v skupnem interesu, ne pa v nasprotju med sabo in tudi ne zato, da bodo nekateri ohranili mirno vest v odnosu do »Slovencev-tujcev« v občini samo s tem, da jih poslušajo. Na sestanku so sicer razpravljali tudi o prijetnejših, spravnejših zadevah, kot je organizacija večdnevnega obiska osnovnošolcev iz pobratene Metlike, ki bo v začetku junija. Luisa Gergolet KINO a ŠOLSKE VESTI GORICA vnroRiA i i7.oo »t co- me tigro«. Walt Disney, risani film. 18.40-20.30-22.20 »La dea del successo«. I. Sha-ron Stone. VITTORIA 3 18.30-21.30 »Hurricane«. I. Denzel Wa-shington. CORSO RdeCa dvorana: 17.15-19.45-22.15 »Erin Brockovich«. I. Juha Roberts. Modra dvorana: 16.30- 18.15 »Pokemon, il film«. 20.00-22.15 »Storia di noi due«. Bmce VVillis, Michelle Pfeiffer. Rumena dvorana: 18.00-20.00-22.15 »Sai che c’e di nuovo?«. I. Rupert Everett in Madonna. TRZIC EKCELSIOR 17.40-20.00-22.20 »Erin Brockovich«. I. Julia Roberts. J PRIREDITVE KD BRIŠKI GRIČ vabi v Steverjan na Prvomajsko slavje 2000, V nedeljo, 30. aprila, bo ob 9.30 spominski pohod Steverjan - GonjaCe (start in cilj sta v Dvom), ob 14.30 pa se bodo odvijale igre brez meja. Od 19.00 dalje bo ples z rock bandom "Belle de jour". V ponedeljek, 1. maja, bo ob 16.30 nastop godbe na pihala Kras iz Doberdoba in mažoretne skupine HIT GPO Nova Gorica, ob 18.00 pa se bo zabava nadaljevala z ansamblom Kvintet mi. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV vabi elane, da se množično udeležijo pohoda Steverjan - GonjaCe. Udeleženci naj se zberejo ob 9. uri v Dvom v Steverjanu, kjer bo vpisovanje. KD RUPA-PEC prireja vsakoletni Praznik frtalje še 30. aprila ter 1. maja na proštom pri cerkvi v Rupi. V nedeljo, 30. aprila, ob 16.30 nastop okteta Srake iz Stan-dreža, tekmovanje v cvrtju frtalje, ples z ansamblom Zamejski kvintet. 1. maja ob 16.30 nastop pevske skupine Akord iz Podgore, govor prof. Jožeta Pirjevca, veseloigra Selitev v izvedbi PD Standrež, ples z ansamblom Kraški kvintet. n RAZSTAVE SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sporoča, da so izčrpane lestvice za poučevanje na nižji in višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za sledeče predmetne skupine: 013/A, 039/A, 042/A, 080/A, 081/A, 082/A in 032/C. Prošnje do 30. aprila. Informacije na skrbništvu in pri Sindikatu slovenske šole. SOLSKO SKRBNIŠTVO sporoča, da so ponovno odprti roki za rezervirani natečaj za učitelje oz vzgojiteljice v slovenskih osnovnih šolah in otroških vrtcih. Prošnje sprejemajo do 3. maja. SREDNJA SOLA TRINKO obvešCa, da bo tajništvo danes popoldne zaprto. OBVESfitA OBČNI ZBOR SLORI-ja bo jutri, 27. aprila, ob 20. uri v knjižnici D. Feigel v Gorici, ul. della Croce 3. Dnevni red: poročilo upravnega sveta; obračun 1999 in predračun 2000; razglasitev nagrad sklada Slori; poročilo nadzornega odbora; razno. NAJBOLJŠO DOMAČO SALAMO bodo izbirali v soboto, 29. t.m., v domu A. Budala v Standrežu. Salame sprejema od jutri do sobote Lojzko Paškulin na PilošCu ali dve uri pred ocenjevanjem v domu A. Budala. SKD KREMENJAK prireja plesni tečaj salsa - merengue. Vpisovanje pri odbornikih društva, na tel. 0481-22122 ali 0481-81113, in v uradu ZSDK (tel. 0481-531495). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV je dobilo ugodno ponudbo za bivanje v zdravilišču Dobrna. Interesenti naj se telefonsko obrnejo do predsednika. ggjli IZLETI V KULTURNEM DOMU V GORICI razstavlja do 10. maja slikarka Laura Gruso-vin. Ogled ob delavnikih med 9. in 13. ter 16. in 19. uro in med prireditvami. V GALERIJI ARS razstavlja do 30. t.m. Alfredo De Locatelli. Ogled v urah odprtja Katoliške knjigarne. V HITOVEM PAVILJONU v Novi Gorici (Delpinova 7) razstavlja Franco Dugo. Ogled do 16. maja vsak dan od 10. do 19. ure. SPDG vabi 30. aprila na družinski izlet na Kočevsko z ogledom mesta, za planince tudi s pohodom do postojanke pri Jelenovem studencu. Avtobus bo odpeljal iz Rožne doline. Kosilo iz nahrbrtnika. Prijave danes od 11. do 12. ure in jutri od 19. do 20. ure na sedežu. DRUŠTVO KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ prireja 16., 17. in 18. junija izlet na Plitvička jezera in Rab. Prijave še danes pri Vincenci, tel. 0481-882526 (zvečer). □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORIC BASSI RITA, Ul. don Bo-sco 175, tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497. CADAJACO RUOTE GORICA TRG SAN ROCCO 7, Tel. 0481-536651 Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Trst Tel.: 040/6728711 Faks: 040/6728799 Sreda, 26. aprila 2000 gospodarstvo in finance Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artnerjev. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Trst Tel.: 040/6728711 Faks: 040/6728799 TRGI / PO NEGATIVNIH REKORDIH PRETEKLEGA TEDNA Evro včeraj prosto padal m zdrknil tudi pod psihološko mejo 0,93 dolarja V razmerju do zelenega bankovca je evropska valuta izgubila že 21% FRANKFURT - Medtem ko so evropski trgi dobro reagirali na ponedeljkovo strmoglavljenje indeksa tehnoloških derlnic Nasdaq na Wall Streetu in končali borzne sestanke s pozitivnimi predznaki, je bil vče-rašnji dan pravi križev pot za skupno evropsko valuto. Evro je namreč na valutnih trgih prosto padal in podiral negativni rekord za rekordom, potem ko je že pretekli četrtek sklenil teden na rekordno nizki ravni 0, 9355 dolarja. Kratki velikonočni premor se je včeraj končal z novim strmoglavljenjem, potem ko je evro že ob odprtju valutnih trgov pokazal skrajno šibkost. Proti večeru je strmoglavljenje evrovega tečaja prešlo tudi psihološko mejo 93 stotink dolarja in se spustilo vse do najnižje ravni od evrove uvedbe - 0, 9249 dolarja, kar je obilnih 20 odstotkov manj od vredno- sti, ki jo je evropska valuta imela ob svojem debutu na trgih daljnega 1. januarja 1999, ko je veljala 1,16675 dolarja. Skupaj z evrom je strmoglavila tudi italijanska valuta, saj je dolar dosegel raven 2.093 lir. Več je veljal samo julija 1985, in sicer 2.200 lir, vendar je takrat porastu njegovega tečaja botrovala napaka - napačni nalog za račun družbe Eni - ki je potem imela tudi sodne posledice. Lahko torej režemo, da je tudi lira včeraj doživela 'zgodovinsko najnižjo vrednost v tečaju z dolarjem. Toda kaj je v ozadju dogajanja z evrom in kaj poraja skepso vlagateljev do evropske valute? Številni analitiki ocenjujejo, da se je razširila bojazen, da tudi morebitno novo zvišanje obrestnih mer - za katero se bo v četrtek skoraj gotovo odločila Evropska central- na banka - ne bo pomagalo ustaviti padanje evropske valute, na katero vplivajo poleg neverjetno močne gospodarske rasti ZDA (v letošnjem prvem četrtletju naj bi doseglo 6-odstot-no stopnjo) tudi številni drugi dejavniki. Posebno zaskrbljeni, a tudi jezni so Nemci, ki so se s težavo odpovedali svoji močni marki in se zdaj nikakor ne morejo sprijazniti z valuto, ki je bolj podobna liri kot trdni valuti. Temu argumentu posveča današnji Bild kratek, a težak komentar, v katerem kliče na odgovornost finančnega ministra Eichla (ki je te dni večkrat posegel za pomiritev javnega mnenja) in ga opozarja, da evro ne izgublja le v menjavi z dolarjem, jenom in funtom, ampak tudi s tretjerazrednimi valutami kot je poljski zlot, do katerega se je v šestih mesecih razvrednostil za 10%. Razmerje dolar/lira 30. 01.1981 1.002,75 29. 01.1982 1.238,00 31.01.1983 1,408,00 31. 01.1984 1.714,25 19. 07.1985 2.200,00 31.01.1986 1.628,75 12.08.1987 1.375,90 10. 08.1988 1.418,70 15. 06.1989 1.475,82 03. 01.1990 1.287,00 07. 07.1991 1.366,00 21.12.1992 1.472,50 05.12.1993 1.724,50 02.01.1994 1.712,10 22.04.1995 1.729,25 28. 01.1996 1.605,50 06. 08.1997 1.842,86 03. 04.1998 1.826,65 26.11.1999 1.917,60 02.12.1999 1.931,05 28.01. 2000 1.985,50 31. 01. 2000 2.000,00 28. 02. 2000 2.062,00 19. 04. 2000 2.063,00 20. 04. 2000 2.067,99 25.04. 2000 2.093,04 Microsoft včeraj nadomestil del ponedeljkove izgube NEW YORK - Po črnem ponedeljku za ameriško borzo tehnoloških delnic Nasdaq, kjer je strmoglavljenje Microsofta povzročilo veliko škodo tudi ostalim delnicam nove ekonomije, se je včeraj položaj bistveno popravil. Tako delnica družbe Billa Gatesa kot indeks Nasdaq sta dobri dve uri pred koncem borznega sestanka pridobivala 3,7% oziroma 3,1%. AVTO / DVA SPORAZUMA Renault prevzel Samsung in se povezal z Volvom SEUL, PARIZ - Največji upniki južnokorejske avtomobilske družbe Samsung so včeraj pristali na njeno prodajo francoskemu avtomobilskemu koncernu Renault. Pogodbo o prevzemu bodo podpisali jutri, Renault pa bo za nakup odštel 562 milijonov dolarjev. Od tega zneska bo francoski koncem 100 milijonov dolarjev kupnine poravnal v gotovini, 211 milijonov prek prevzema terjatev južnokorejske družbe, ostanek pa bodo poplačal iz dobičkov v prihodnjih desetih letih. Renault načrtuje, da bo v Južni Koreji do konca leta 2005 ustvaril 120.000 novih delovnih mest, v proizvodnjo pa bo vložil 22, 5 milijarde ameriških dolarjev. Medtem ko se širi na področju osebnih vozil, se Renault odpoveduje tovornim. Renaultovo proizvodnjo tovornjakov bo namreč kupil švedski avtomobilski koncem Volvo, v katerem bo francoski avtomobilski gigant postal največji delničar. Pogodba namreč predvideva, da bodo Švedi za nakup odšteli 1, 59 milijarde dolarjev, del posla pa je vezan na pridobitev 15-odstotnega deleža Renaulta v švedski družbi. S tem zavezništvom bo nastal drugi največji proizvajalec tovornjakov na svetu. GIBANJA / PODATKI IZ BILTENA BANKE SLOVENIJE Devizne rezerve nižje od dolga Februarja manj rezerv centralne in rast rezerv poslovnih bank LJUBLJANA - Slovanske devizne rezerve so konec februarja znašale 3, 997 milijarde dolarjev. To je za 12 milijonov dolarjev manj kot mesec prej in za 1, 473 milijarde manj od skupnega zunanjega dolga države, ki je zadnji dan februarja znašal 5, 470 milijarde dolarjev. Podatki so iz najnovejše, marčne številke Biltena Banke Slovenije (BS). Od skupnih februarskih deviznih rezerv odpade večina, 2, 907 milijarde dolarjev, na devizne rezerve centralne banke, preostale 1, 090 milijarde dolarjev pa na rezerve poslovnih bank. V primerjavi s koncem leta 1999 so se devizne rezerve slovenske centralne banke zmanjšale za 152 milijonov dolarjev, devizne rezerve poslovnih bank pa so bile v omenjenem primerjalnem obdobju višje za 46 milijonov dolarjev. Kot kažejo podatki iz zadnjega Biltena BS, odpade večina skupnega februarskega zunanjega dolga, in sicer 5, 359 milijarde dolarjev, na dolgoročni dolg, preostalih 111 milijonov dolarjev pa je kratkoročnega dolga. Od dolgoročnega dolga je javnega in javno garantiranega dolga (zanj jamči država) 2, 556 milijarde dolarjev, zasebnega negaranti- ranega dolga pa preostalih 2, 803 milijarde dolarjev. V primerjavi s koncem leta 1999 se je zunanji dolg Slovenije zmanjšal za 21 milijonov dolarjev, od tega dolgoročni za 15 milijonov dolarjev, znesek kratkoročnega dolga pa za šest milijonov dolarjev. Razporeditev dolgoročnega dolga kaže, da je Slovenija mednarodnim finančnim organizacijam 29. februarja dolgovala skupno 620 milijonov dolarjev (konec leta 1999 634 milijonov dolarjev), in sicer Mednarodni banki za obnovo in razvoj (IBRD) 112 milijonov dolarjev, Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD) 148 milijonov dolarjev, Evropski investicijski banki (EIB) 338 milijonov dolarjev, Eurofimi pa osem milijonov dolarjev. Podatki o odobrenih in nečrpanih posojilih kažejo, da je bilo konec februarja javnih in javno garantiranih posojil za 722 milijonov dolarjev, zasebnih negarantiranih posojil pa za 272 milijonov dolarjev. Skupni znesek odobrenih in nečrpanih posojil je tako konec februarja znašal 994 milijonov dolarjev, kar je za 12 milijonov dolarjev več kot konec leta 1999. (STA) EU: do konca leta popolna sprostitev trga telekomunikacij BRUSELJ - Evropska komisija bo danes formalno pozvala države članice EU, naj odpravijo vse ovire za popolno konkurenco na enem od najmanj liberaliziranih segmentov telekomunikacijskega trga, in sicer v tako imenovanem segmentu zadnje milje. Z drugimi besedami gre za sprostitev dostopa do lokalnih mrež nekdanjih monopohstov za druge operaterje, kar je pogoj za razširitev ponudbe s hitrim internetom na čelu. Poziv bmseljske komisije se nanaša na nedavni vrh EU v Lizboni, kjer je bila sklenjena pospešitev prehoda petnajsterice na novo ekonomijo s čimprejšnjo uvedbo povečane kompeticije na tem področju. V priporočilu, ki ga bo Evropska komisija poslala danes vsem vladam držav unije, je kot datum popolne liberalizacije lokalnega telekomunikacijskega omrežja naveden 31. december 2000. Nemški gospodarstveniki o širitvi EU na Vzhod BERLIN - Nemški gospodarstveniki nasprotujejo možnosti, da bi prve srednje- in vzhodnoevropske kandidatke za članstvo v EU postale polnopravne članice unije že leta 2003. Menijo namreč, da do takrat še ne bodo ustrezno pripravljene na članstvo. V poročilu Nemške gospodarske in trgovinske zbornice (DIHT), ki ga je objavil gospodarski dnevnik Handelsblatt, se je nemško združenje zavzelo, da bi se prvi dve novi članici - Madžarska in Slovenija - petnajsterici priključili šele leta 2004, Poljska leta 2005, leto pozneje pa še Češka in Estonija. Nemški gospodarstveniki so prepričani, da omenjene kandidatke do leta 2003 ne bodo niti gospodarsko niti politično pripravljene in da do takrat še ne bodo uspele prilagoditi svoje zakonodaje evropski. Rekorden dobiček American Expressa NEW YORK - Ameriško podjetje za izdajo kreditnih kartic American Express je v prvem četrtletju letošnjega leta zaradi večje porabe svojih strank doseglo rekorden dobiček. Četrtletni dobiček se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 14 odstotkov, in sicer na 656 milijonov dolarjev. American Express je dobiček koval tudi z drugimi finančnimi storitvami ter potovanji. Tudi Japonska čuti posledice drage nafte TOKIO - Japonski zunanjetrgovinski presežek se je marca v primerjavi s februarjem znižal za 15 odstotkov na 10, 6 milijarde dolarjev, predvsem zaradi višjih cen nafte in okrepljenega uvoza, ki je posledica oživljanja domačega gospodarstva. Povečal pa se je politično dokaj "občutljiv" presežek v trgovanju z ZDA, sicer največjo trgovinsko partnerico Dežele vzhajajočega sonca. Izvoz v ZDA, izražen v jenih, se je okrepil za 7, 4 odstotka, medtem ko se je uvoz izdelkov iz ZDA znižal za 6, 8 odstotka. TEČAJNICE T F\/Dr%- 1 03/1 I EVRO= 1.936,27 URE 20. APRIL 2000 V EVRIH POVPREČNI TEČAJ VALUTA 20.4. 79.4. ameriški dolar 0,9376 0,9461 japonski jen 98,37 98,79 grška drahma 335,40 335,38 danska krona 7,4541 7,4525 švedska krona 8,2442 8,2630 britanski funt 0,5934 0,5983 norveška krona 8,1655 8,1733 češka krona 36,308 36,348 ciprska lira 0,5741 0,5745 estonska krona 15,6466 15,6466 " madžarski florint 258,08 258,51 poljski ziot 4,0345 4,0605 slovenski tolar 204,1264 204,0314 švicarski frank ■ 1,5727 1,5748 kanadski dolar 1,3815 1,3994 avstralski doigr 1,5795 1,5840 novozelandski dolar 1,8907 1,8990 21. APRIL 2000 NAKUP/PRODAJA VALUTA 7 EVRO portugalski escudo 200,482 nizozemski gulden 2,20371 belgijski in luksemburški frank 40,3399 francoski frank 6,55957 nemška marka 1,95583 finska marka 5,94573 španska pezeta 166,386 avstrijski šiling 13,7603 irski funt 0,787564 italijanska lira 1936,27 1 C \/ A ! HTC EVRO UolALt VALUlt NAKUP PRODAJA ameriški dolar 0,9463 0,9316 britanski funt 0,5992 0,5874 švicarski frank 1,5869 1,5544 danska krona 7,5973 7,3107 norveška krona 7,3164 7,9436 švedska krona 8,4393 8,0357 kanadski dolar 1,4083 1,3565 grška drahma 352,87 307,16 japonski jen 102,74 96,53 avstralski dolar 1,6565 1,5474 slovenski tolar 210,46 199,62 hrvaška kuna 8,2394 7,4472 češka krpna 45,052 35,205 slovaška krona 55,35 43,028 madžarski florint 298,04 242,15 PEFI ZADRUŽNA t KRAŠKA BANKA 1 ■ ■ Zadruga zo.z. 1 TRST KMEČKA BANKA GORICA 21. APRIL 2000 EVRO LIRE VALUTA nakup prodaja nakup prodaja ameriški dolar 0,9461 0,9278 2047 2087 britanski funt 0,6022 0,5892 3215 3286 kanadski dolar 1,3964 1,3638 1387 1420 japonski jen 100,9271 98,5453 19,18 19,65 švicarski frank 1,5901 1,5599 1218 1241 norveška krona 8,2753 8,0769 234 240 švedska krona 8,3806 8,1775 231 237 grška drahma 335,2500 328,1679 5,78 5,90 danska krona 7,5844 7,4038 255 262 avstralski dolar 1,6065 1,5723 1205 1231 slovenski tolar 205,9861 200,6497 9,40 9,65 hrvaška kuna 7,9031 7,3066 245 265 FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA EVRO LIRE nemška marka 1,95583 989,998 francoski frank 6,55957 295,182 nizozemski gulden 2,20371 878,641 belgijski frank 40,3399 47,998 avstrijski šiling 13,7603 140,741 finska marka 5,94573 325,657 španska pezeta 166,386 11,637 portugalski eskudo 200,482 9,658 irski funt 0,787564 2458,555 lira 1936,27 25. APRIL 2000 INDEKS MIB 30:+1,20% 1 delnica cena € var.% delnica cena € var. % AEM 4,751 -1,06 FINMECCANICA 1,651 -0,12 ALITALIA 2,133 +0,56 GENERALI 31,540 +1,80 ALLEANZA 11,319 +0,18 MEDIASET 17,766 +2,26 AUTOSTRADE 7,589 +1,89 MEDIOBANCA 8,904 +0,19 BNL 3,558 +2,30 MEDIOLANUM 17,964 +5,95 COMIT 5,198 +1,78 OLIVETTI 3,597 +3,60 BCA Dl ROMA 1,151 +0,78 PIRELLI SPA 2,606 +1,95 FIDEURAM 15,384 +1,19 RAS 11,391 +0,84 INTESA 4,243 +5,62 ROLO BCA 1473 17,209 +0,68 MONTE PASCHI 3,363 +0,96 SAN PAOLO 1MI 15,334 +3,14 BIPOP CARIRE 99,980 +0,07 SEAT PAGINE GIA. 4,853 -0,59 EDISON 9,371 +0,26 TIM 10,355 -0,65 ENEL 4,532 +2,85 TEČNOST 3,904 +1,90 ENI 5,339 +1,02 TELECOM ITA 14,738 +0,30 FIAT 27,480 -1,64 UNICREDIT 4,182 +0,86 [8 m ljubljanska banka /SKL-O L? Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana NOGOMET / DREVI PRIJATELJSKI TEKMI NOGOMET / FINALE V TORVISCOSI Italija proti Portugalski Slovenija proti Franciji Tekmi bosta ob 20.45 v Reggio Calabrii oz. v Parizu Juventina osvojila deželni pokal! Premagala je Valvasone po 11-metrovkah REGGIO CALABRIA -Italijanska reprezentanca bo drevi v Reggio Calabrii opravila svojo zadnjo preizkušnjo pred začetkom »pavih« priprav na evropsko prvenstvo. Zvezni trener Zoff (na sliki) torej nima dosti Časa in dre višnja prijateljska tekma proti Portugalski bo kot nalašC, da se »azzurri« po Številnih bledih nastopih oddolžijo sebi in navijačem. Zoff pa ima dokajšnje težave s postavo, saj je po odstopih Maldinija in Fuserja dal »forfait« tudi Ambro-sini zaradi poškodbe. Verjetni postavi. ITALIJA: Toldo, Can-navaro, Nesta, luliano, Zambrotta, Albertini, Conte, Pessotto, Fiore, F. Inzaghi, Delvecchio. PORTUGALSKA (4-4-2): Espinha, Abel Xavier, Jorge Costa, Fernando Couto, Dimas, Paulo Sou-sa, Bento, Rui Costa, Figo, Sa Pinto, Joao Pinto. SODNIK: Zammit (Malta). Tekma se bo začela ob 20.45 in jo bo po Tv neposredno prenašal Raiuno. PARIZ - Vse kaže, da je zanimanje za drevisnje prijatlejsko srečanje med Francijo in Slovenijo dokajšnje tudi v Franciji, saj je pariški stadion, ki premore 80.000 gledalcev, razprodan. Francoski ljubitelji nogometa seveda radovedno pričakujejo, kaj lahko zmore ta Cas njihova reprezentanca po osvojitvi naslova svetovnih prvakov. Vsaj po imenih sodec, je francoska reprezentanca gotovo ena izmed najboljspih ne samo v Evropi, temveč na svetu. Po drugi strani Slovenija drevi nima Česa izgu- biti, saj bi bil tudi časten poraz kar sprejemljiv in tudi obetaven za skorajšnje EP. Verjetni postavi FRANCIJA: Barthez, Thuram, Blanc, Lizarazu, Desailly, Deschamps, Pe- tih Zidane, Dugarry, Tre-zequet, Henry. SLOVENIJA: Dabanovič, Knavs, Milanič, Galic, Karič, Novak, Ceh, Zahovič, Pavlin, Ru-donja, Udovič. Tekma se bo začela ob 20.45 in jo bo po TV neposredno prenašala Slovenija 2. Danes še več prijateljskih tekem RIM - 45 dni pred začetkom EP bo danes na sporedu vec prijateljskih tekem reporezentanc, ki bodo nastopale letošnjega nogometnega dogodka na stari celini, medtem ko je bila tekma med Turčijo in ZR Jugoslavijo zaradi protestov v Turčiji odpovedana. Na ostalih prizoriščih se bodo evropski pr- vaki, Nemci, pomerili s Švicarji, podprvaki, Cehi, bodo igrali z Izraelom, Romuni so si za nasprotnike izprali Ciprčane, Nizozemci pa bodo proti Škotom izvedli še eno varnostno generalko. Današnje tekme. 17.00: Rusija - ZDA; 18.00: Bolgarija - Ukrajina; 18.00: Romunija - Ciper; 19.15: Danska -Švedska; 19.45: Norveška - Belgija; 19.45: Poljska - Finska; 20.00: Luksemburg - Estonija; 20.30: Nemčija - Švica; 20.30: Češka - Izrael; 20.30: Avstrija - Hrvaška; 20.30: Irska -Grčija; 20.45: Nizozemska - Škotska; 21.00: Severna Irska - Madžarska; 21.00: Andora -Belorusija. Juventina - Valvasone 6:5 po enajstmetrovkah (0:0) JUVENTINA: Adragna, Kaus, Trampuš, Tomasi, Stacul, Bastiani (Peteani), Fran-chi (Calndra), Gomiscek, Gambino, Brai-da, Devetak (Saveri). TORVISCOSA - Standreški Juventini je uspel velik met: vCeraj je v Torviscosi v velikem finalu premagala Valvasone s 6:5 po izvajanju enajstmetrovk in tako osvojila letošnji deželni pokal. Po regularnem delu je bilo stanje izenačeno brez gola. Standreskemu moštvu je torej uspelo to, kar ni uspelo v zgodovini nogometa nobeni naši ekipi. Juventina, ki je Se vedno v boju tudi za končnico prvenstva v 1. amaterski ligi, je tako kronala napore v tem pokalu z včerajšnjo zmago. Ta uspeh je seveda sad načrtnega in požrtvovalnega dela odobra, igralcev in podpore navijačev, ki so se tudi včeraj izkazali, saj so v velikem številu dopotovali v Torviscoso in spodbujali svojo ekipo od prve do zadnje minute. Včerajšnja tekma za oko ni bila na visoki tehnični ravni, saj sta obe ekipi igrali preveč »taktično«, ali bolje: predvsem ne prejeti gola. V prvem polčasu so imeli premoč Standrci, ki so tudi zamudili dve lepi priložnosti za gol. V drugem polčasu se je tekma odvijala v glavnem na sredini igrišča, tako da je izid do konca regularnega dela ostal nespremenjen 0:0. Potrebno je bilo tako izvajanje enajstmetrovk, v tem leementu pa je bila Juventina boljša. Od sedmih enajstmetrovk je uspešno izvedla Sest, Valvasone pa jih je realiziral pet. Za Juventino so bili uspešni: Trampuš, Kaus, Gambino, Braida, Ca-landra in Gomiscek, zgrešil pa je Stacul. 2e po tekmi v Torviscosi so navijači pripravili svojim varovancem veliko »feš-to«, ki se je nato nadaljevala v Standrežu v Domu A. Budala. Podvig Genertela v Pratu PRATO - V predzadnjem kolu v italijanski rokometni Al ligi je tržaški Genertel včeraj v Pratu zasluženo premagal domaCo ekipo s 27:23 (14:12) in tako utrdil prvo mesto na lestvici. KOŠARKA / VCERAJ V DRUGI ČETRTFINALNI TEKMI NOVICE Benetton spet nadigral tržaško ekipo Tretja tekma bo jutri v Trevisu ob 20.30 (po RaiSat) - Podvig videmskega Snaidera Telit - Benetton 73:99 (33:53) TELIT TRST: Maric 11 (2:2 p.m., -za 2 točki, 3:5 za 3 točke), Jovanovič 1 (1:2, 0:1, -), Vanoutzakos 10 (1:2, 3:7,1:5), Palombita 3 (-, 0:1,1:1), Mc Rae 7 (1:1, 3:4, -), Casoli (-, 0:3, -), Bullara 8 (-, 1:2, 2:6), Rowan 23 (10:11, 5:8, 1:3), Laezza (-, 0:2, 0:1), Podesta 10 (2:4, 4:11, -), trener: Ban-chi. BENETTON TREVISO: Nicola 19 (9:10, 2:6, 2:5), Edney 24 (10:11, 7:9, 0:2), Pittis (-, 0:1, -), Marconato 6 (2:2, 2:5, -), Bulleri 10 (4:4, -, 2:5), Santos 5 (5:6, -, 0:1), Traina n.v., Di Spalatro 17 (4:6, 5:10, 1:1), Nees 14 (6:7, 4:5, -), Sheppard 4 (-, 2:4, 0:3), trener: Bucchi. SODNIKA: Taurino in Filippini. PON: Marič, Rovvan, Podesta TRST - Proti vsakemu pričakovanju je Telit v drugi tekmi četrtine finala italijanskega prvenstva povsem odpovedal in visoko izgubil pro- ti razpoloženim gostom iz Trevisa. Prave tekme dejansko nikoli ni bilo, saj je Benetton že v 5. minuti vodil z 21:7, nato pa obdržal visoko vodstvo vse do konca srečanja. Domačini so le dvakrat nekoliko bolj značajno reagirali: prvič na sredini prvega dela, ko so zaostanek zmanjšali na 9 točk (17:26), drugič pa prav na začetku drugega dela, ko so v 27.mi-nuti zaostajali »le« za 13 točk (45:58). Ekipa iz Trevisa ni zaigrala posebno dobro v napadu (Pittis, Marconato in Sheppard so zadeli skupno 10 tqpk), a je bila zelo agresivna v obrambi, prisilila TržaCane, da so metali s slabih položajev ali pa celo izgubili žogo še pred metom. Vir igre Marič sploh ni imel možnosti, da bi metal z običajnih položajev ali uspešno podajal. McRae je bil očitno še pretresen od očetove smrti in utrujen od potovanja, tako da ni dal običajnega doprinosa. Ce k temu dodamo slab dan ostalih dveh centrov Podestaja in Casolija ter neprepričljivo igro vseh ostalih, razen Rovvana, potem je jasno, da je bil poraz neizbežen. (M.Oblak) OSTALI VČERAJŠNJI IZIDI: Ducata Siena - Paf Bolona 65:72 (trenutno stanje 0:2), Adecco Milan - Miiller Verona 72:80 (0:2), Viola Reggio Ca-labria - Kinder Bologna 74:62 (1:1). Tretje tekme bodo jutri ob 20.30. Snaidero uspešen NEAPELJ - V prvem polfinalu končnice prvenstva je videmski Snadiero poskrbel za lep podvig in v Neaplju premagal domaCo ekipo Recorda s 87:68 (42:42). Najboljši Snaiderovi strelci so bili: Smith z 22, Alibegovič z 19 in Lazič s 17 točkami. Ostali izidi: Ina Sicilia - Livorno Ba-sket 79:71, Sicc lesi - Fina Biella 78:63, De Vizia Avellino - Fabriano 86:68. KOŠARKA / PRED TEKMAMI PROTI CASTELFRANCU Dirka po Trentinu: Barbera druga etapa COREDO (TRENTO) - Italijan Sergio Barberto je zmagal na drugi etapi mednarodne kolesarske dirke po Trentinu (Lienz - Coredo, 201 km). V sprintu je premagala rojaka Leonarda Piepolija. To je sedma zmaga Barbera v karieri. V skupni razvrstitvi vodi Simone Borgheresi. Barcelona bojkotirala polfinale pokala BARCELONA - Španski nogometni prvoligaš Barcelona je uresničil grožnje z bojkotom povratne polfinalne tekme španskega kraljevega pokala. Odločitev o neigranju tekme z Atleti-com iz Madrida, prvo tekmo so kar s 3:0 dobili MadridCani, na domačem stadionu Nou Čamp je padla dobrih 15 minut pred začetkom srečanja. Vzrok za bojkot enega najslavnejših španskih klubov je nestrinjanje s terminom igranja, saj trenerju Louisu Van Gaalu zaradi reprezentančnih obveznosti manjka kar devet nogometašev prve enajsterice. Večina od njih bo v sredo zaigrala za Nizozemsko na prijateljskem srečanju s Škotsko, štirje nogometaši pa so poškodovani. Katalonci so zaradi tega domaCo nogometno zvezo zaprosili za preložitev tekme na maj, vendar jim ta ni ugodila. Barceloni zdaj grozi huda kazen, vključno z izključitvijo iz pokalnega tekmovanja v prihodnji sezoni. Peter Brumen (Jadran): »Pričakujem izenačen boj« Jadranovci bodo prvo tekmo igrali jutri v Castelfrancu ob 21. uri - Mnenje iz obeh taborov - Mogoč vsak izid V pričakovanju jutrišnje tekme s Castelfrancom (ob 21. uri v Castelfrancu) smo se pogovorili z nekaterimi športnimi delavci (zaradi »par condicio« tudi iz Castelfranca), da bi »potipali«, kakšno je vzdušje v obeh taborih. ZaCnim kar z obema trenerjema. Peter Brumen (Jadran, na sliki): »Serija s Castelfrancom bo verjetno zelo izenačena, saj sta si ekipi zelo enakovredni, kar je razvidno tudi po lestvici. Mislim, da bo na končni izid v glavnem vplivalo razpoloženje posameznikov in želja do zmage, zlasti na prvi tekmi. Iz tehničnega vidika pa bo imela zelo važno vlogo obramba, saj si na takih tekmah ne smeš dovoliti pavz v tem elementu. Castelfranco nima igralcev, ki se dvigajo nad povprečjem lige, paziti pa bomo morali predvsem na Lanzo, Ce se namreč razigra, je lahko jeziček prevage, kot je dokazal na prvi tekmi, ko nas je pokopal, po zaslugi svoje atipične igre (visok je 214 cm) izza Črte treh točk.« Giovanni Prompicai (Castelfranco): »Na takih tekmah so predvide- vanja nemogoča, saj je izid odivsen od vec faktorjev, kot je lahko živčnost, publika, sojenje, telesna pripravljenost igralcev..., tako da mislim, da z izjemo prve tekme, ki bo verjetno potekala, vsaj v taktičnem smislu, kot prvenstvene, bo o druga, ali ostali dve, podobna šahovski partiji. Glede Jadrana, mislim, da razpolaga z eno izmed najmočnejših peterk prvenstva, najbolj pa me skrbi Oberdan, ki je po mojem igralec višje kategorije. Ob koncu bi dodal še to, da mi je žal, da se morata ekipi v tem prvenstvu boriti za obstanek v ligi, medtem ko sta se v prejšnjih letih pomerili v končnici prvenstva.« Igor Sibelja (Jadranov mladinec): »Glede teh tekm sem optimist, saj se vsi naši igralci vračajo v dobro formo, poleg tega pa smo na obeh tekmah regularnega dela pokazali, da se lahko s Castelfrancom enakovredno borimo, tako da mislim, da bo lahko končali serijo v našo korist že v nedeljo. Seveda, mnogo bo odvisno od naše osi play-pivot, oz. Oberdana in Samca.« Paolo Barea Toscan (odbornik Castelfranca): »Proti Jadranu bomo najprej morali pozabiti, da smo v regularnem delu prvenstva zmagali, saj smo se lani z Istrano znašli v isti situaciji, potem pa smo izpadli iz lige. Kot v glavnem vse tekme z Jadranom, mislim, da bodo tudi te zelo izenačene. Za nas pa bo zelo pomembno razpoloženje naših nosilcev igre, oz. Baldissere, Fantinata in Lanze. Prednost domačega igrišča pa je lahko varljiva, saj smo letos v glavnem bolje igrali v gosteh.« Ob koncu pa se izjavi dveh časnikarjev, ki skozi vse leto sledita naši združeni ekipi. Ermanno Bm-nettin (LunedS šport): »Najvecje težave, ki jih bodo lahko jadranovci imeli na teh tekmah, so psihološkega značaja, saj so se Brumnovi fantje po dobri sezoni, v kateri so zasedali tudi visoka mesta na lestvici, kar naenkrat znašli v boju za obstanek v ligi. Glede nasprotnika, Castelfranco ni nepremostljiva ovira, jadranovci pa bojo morali absolutno onemogočiti Fantinata in Lanze. Po mojem mnenju se bo seriji z Don Boscom izognila ekipa, ki bo zmagala na prvi tekmi.« Francesco Cardella (II Piccolo): »Po vsem tem, kar se je zgodilo v zadnjih kolih, od Jadrana pričakujem značajno predstavo. V seriji s Castelfrancom pa bi lahko bil Brumnov adut Stefan Samec, ki ima zdaj edinstveno priložnost, da se ododlži za regularni del prvenstva, v kajerem ni izpolnil pričakovanj.” (Kaf) Turnir Gradišča: Inter prvi GRADIŠČE - Včeraj se je z velikim finalom končal 15. mednarodni Turnir Gradišča za naraščajnike. Prvo mesto je osvojil Inter, ki je po podaljških premagal Milan z 2:1. Na tretje mesto se je uvrstil Udinese, ki je v malem finalu z 2:0 premagal nigerijsko ekipo Jasperja. Turnir je tako glede kakovostnih tekem kot izjemnega obiska občinstva povsem uspel. Po finalni tekmi so nagradili najboljše nogometaše turnirja: vratarja Nigerijca Paulinusa Nvvokika Ndubuisija, igralca Pasqualeja Foggio (Milan), najboljšega strelca Marca Vianella (Milan) in trenerja Franca Pancherija (Inter). Obvestila ŠPORTNI KROŽEK KRAS sklicuje v četrtek, 4. maja 2000 37. redni občni zbor, ki bo v športno kulturnem centru v Zgoniku ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. otvoritev občnega zbora; 2. izvolitev predsedstva in komisij; 3. upravno in finančno poročilo predsednika izvršnega odbora; 4. razprava o poročilu; 5. odobritev poročila obračuna 1999 in proračuna 2000; 6. izvolitev nadzornega odbora in sveta delegatov; 7. razno. Upravni odbor se priporoča vsem članom za udeležbo. ZSSDI sklicuje v petek, 28. t.m. 2000 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Domu BriSčiki v BriSčikih, 29. redni občni zbor. PRIREDITVE Sreda, 26. aprila 2000 GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče »II Rossetti ■ Dvorana Tripcovich Od 28. aprila do 7. maja bo Teatro Biondo Slabile iz Palerma izvajal delo »Annata Ricca«. Rezija Roberto Guicciardini, igrajo Nino Martoglio, Giu-stino Durano, Tuccio Musumeci in Franco Scal-dati. Spored: v petek, 28. in v soboto, 29. aprila ob 20.30, v nedeljo, 30. aprila ob 16.00, v torek, 2. maja ob 20.30 v sredo, 3. maja ob 16.00, 4., 5. in 6. maja ob 20.30 ter v nedeljo, 7. maja ob 16.00. Stalno gledališče La contrada Gledališče Cristallo Od 5. do 14. maja bo na sporedu Pirandellovo delo »O di uno o di nessuno«. Režija Mario Li-calsi. Spored: 5. in 6. maja ob 20.30 v nedeljo, 7. maja ob 16.30, v torek ob 16.30 in ob 20.30, 10., 11., 12. in 13. maja ob 20.30 in v nedeljo, 14. maja ob 16.30. Gledališče Mlela 3., 4. in 5. maja ob 21.00 bo gledališka predstava »Stanotte vorrei parlare - ovvero storia di una passione« z Barbaro Della Polla. VIDEM Gledališče Giovanni da Udine Od jutri, 27. do 30. aprila vedno ob 20.45 bo Compagnia Glauco Mauri izvajala Ionescovo delo »II rinoceronte«. Režiser Glauco Mami. Gledališče San Giorgio Od 9. do 14. maja bo na sporedu »La rosa dei teatri«. Izvajal bo Centro Servizi e Spettacoli di Udine. ČEDAD Gledališče Ristori Jutri, 27. aprila ob 20.00 bosta v sklopu ciklusa »Spoznajmo se/Conosciamoci« naslednji predstavi: »Al e mior ce che Dio mande« gledališke skupine Palcoscenico v režiji Anne Bertolo in »Žalostni dogodek v Topolovem Beneškega Gledališča v priredbi in režiji Marjana Bevka. SAN VITO AL TAGLIAMENTO Gledališče Auditorium (Niz Hicetmmc) V petek, 5 maja ob 21.00 se bo odvijala predstava »il comportamento ridisegnato« od in s Clau-dio Contin in Ferrucciom Merisijem. _____________SLOVENIJA_________________ NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Jutri, 27. aprila ob 20.00, 3. 5. in 20. maja vedno ob 20.00 Pierre Corneille »Iluzija«. Priredba PDG. Režija Janusz Kiča. Hotel Casino Perla, Do 30. aprila nastopa Španska varietejska skupina. ob ponedeljkih in torkih ob 22.30 in ob 00.15, ob petkih ob 22.00 in 00.30, ob sobotah ob 22.00 in 00.45 ob nedeljah ob 19.30 in 23.00. Captain Hook’s Club: ob nedeljah v aprilu Fiesta latina s pričetkom ob 21.00. Do 30. aprila ob 21.30 nastopa italijanska glasbena skupina Lella & Sius Band, ob nedeljah s pričetkom ob 19.30. KRANJSKA GORA Hotel Casino Kabaretna skupina Diamond & Layton: 28. in 29. aprila ob 21.30 in 24.00, 30. aprila ob 17.30 in 21.30. LJUBLJANA Mestno gledališče ljubljansko Danes, 26. aprila ob 19.30 bo na sporedu gostovanje Primorskega Dramskega Gledališča z delom Neila Simona »Jetnik druge avenije«. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA OPČINE Slovensko kulturno društvo Tabor Openska glasbena srečanja V nedeljo, 7. maja, ob 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah bo nastop Ars Baroca Ensemble »I Piccoli cantori della citta di Trieste«. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Do nedelje, 30. aprila bo potekal v Komorni dvorani »Mednarodni natečaj Alpe-Adrija A. e V. Marcosig« za mlade vijoliniste in čeliste študente. Urniki so sledeči: danes, 26. aprila ob 15.00; jutri, 27. aprila ob 8.30; v petek, 28. aprila ob 8.30; v soboto, 29. aprila ob 9.00 in v nedeljo, 30. aprila »Koncert nagrajencev« ob 17.00. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 4. maja ob 20.45 bo nastopil Kabi-netttheater nato Officina Musicale z dirigentom Oraziom Tuccellom. SAN VITO AL TAGLIAMENTO Gledališče Auditorium (Niz Hicetnunc) V petek, 5. maja ob 20.45 bo glasbena predstava »Theremin Vox« Marca Brosola. Cerkev Sv. Lorenza (Niz Hicetnunc) V soboto, 13. maja ob 21.00 bo glasbena predstava »Glasbeni dogodki« Roberta Calabretta. V soboto, 20. maja bo glasbeno-poeticno srečanje »Dissonanze« s Skupino Majakovskij in Nucciom Simonettijem. _____________SLOVENIJA_________________ NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče V ponedeljek, 15. in v torek, 16. maja ob 20.00 bo gostovala Opera in balet SNG Ljubljana z delom Johanna Straussa mlajšega »Noe v Benetkah«. Kulturni dom 22. maja bo v okviru glasbenega abonmaja nastopil Slovenski komorni zbor. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V okviru 3. mednarodnega festivala kitare bo v sredo, 10. maja nastop prvonagrajencev državnega tekmovanja solo kitare. LJUBLJANA Opera balet Danes, 26. aprila ob 19.30 Edvvard Clug »One-Bachelorette« in Kurt Jooss »Zelena miza«. Ponovitve meseca maja: v torek 9. ob 19.30; v soboto 19. ob 19.30; v sredo 17.-in v Četrtek, 18. maja vedno ob 19.30. V torek, 9. maja ob 11.00 in v sredo, 10. maja ob 19.00 VVolfgang Amadeus Mozart »Figarova svatba« V petek, 12. maja ob 19.30 in v Četrtek, 25. maja ob 19.30 bo na sporedu Puccinijeva opera »Ma-dame Butterfly«. KRŠKO V soboto 6. maja, ob 19.30 gostuje Slovensko Narodno Gledališče - Opera balet s Puccinijevo dramo »Madame Butterfly«. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta od ponedeljka do sobote od 9.00 do 19.00 (blagajna do 18.30), ob nedeljah od 9.00 do 20.00 ob sobotah podaljšek od 21.00 do 24.00. Bivša konjušnica Miramarskega gradu: do 25. junija bodo na ogled »Fotografije & Risbe 1924 -1999« Henrija Cartierja - Bressona. Ogled možen vsak dan vključno ob praznikih od 10.00 do 18.00. Poštna palaCa na Trgu Vittorio Veneto: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 364080 od 9. do 14. ure. Postna palača na Trgu Vittorio Veneto 1 (I. nad.): zgodovinska fotografska razstava »I 100 click sulla scienza a Trieste«. Muzej judovske skupnosti: do 30. aprila na ogled »Viddishland - postne karte srednjevzhodnih evropskih judovskih skupnosti«. Urnik: ob nedeljah od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00, ob ponedeljkih in Četrtkih od 10.00 do 13.00, ob torkih in sredah pa od 16.00 do 19.00. Gregorčičeva dvorana (Ul. sv. Frančiška 20, II): na ogled so fotografije Miroslava Janeka in ilustracije Luise Tomasetig. Urnik: ponedeljek -petek od 9.00 do 15.00. Galerija Bassanese (Trg Giotti 8): Do 15. maja je na ogled razstava Rada Jagodica in Claudie Steiner. Urnik: torek, sreda, Četrtek in petek od 17.00 do 20.00. Galerija Rettori Tribbio 2: Na ogled je razstava umetnikov slikarjev Alda Farna in Olivie Siauss. Razstava bo odprta do 5. maja s sledečim urnikom: ob delavnikih od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30 ter ob praznikih od 11.00 do 13.00, zaprto ob ponedeljkih. Razstavna dvorana Turistične ustanove Trst (Ul. San Nicold 20): danes, 26. aprila ob 18.00 bo otvoritev razstave Guglielma Durazza »I se-gni segreti«. Razstava bo na ogled do 9. maja s sledečim urnikom: od ponedeljaka do petka od 9.00 do 19.00, v soboto od 9.00 do 13.00, zaprto »Sodobni Trst -Pnudgots«. Se jutri, 27. aprila razstavlja druga skupina mladih ustvarjalcev. Od 29. aprila do 18. maja razstavlja tretja skupina mladih ustvarjalcev. Muzej Revoltella: »Giannino Marchig - tržaški umetnik v Firencah«. Do 21. maja je na ogled dvesto slik in grafik. Urnik: vsak dan razen ob torkih od 10.00 do 19.00. Galerija Cartesius (Ul Marconi 16): razstavlja Paolo Pascutto svoja novejša slikarska dela na tematiko mesta z dvoumnim naslovom "Incerte citta". Možnost ogleda Se jutri, 27. aprila in sicer od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 6. junija bo razstavljala umetnica Lucia Pescador. Urnik: od 16.30 do 19.30 vsak dan razen ob sobotah in praznikih. Savoia Hotel Excelsior (Riva Mandracchio 4): do sobote, 6. maja bo na ogled razstava Bogdana ButkoviCa. GORICA Na gradu je odprta razstava o goriskem baroku. ob nedeljah in praznikih. Galerija Studio Tommaseo: Odprta bo do 30. aprila vse dni razen ob ponedeljkih med 9.30 in 18.00. Kulturni center Lojze Bratuž: do 30. aprila je na ogled razstava ob 30-letnici Primorske poje. Odprto ob prireditvah. Kulturni dom: Razstavlja goriska slikarka Laura Grusovin. Galerija Ars v Katoliški knjigarni: do 30. aprila razstavlja Alfredo De Locatelli. Ogled ob urnikih knjigarne. ŠPETER Beneška galerija: predstavlja svoja zadnja dela umetnica Teresa Lendaro, razstava bo odprta do 6. maja z naslednjim urnikom: ponedeljek in torek od 10.00 do 12.00; torek, Četrtek in petek od 17.00 do 19.00; ob praznikih bo galerija zaprta razen v sredo 25. aprila od 17.00 do 19.00, ko bo umetnica na razpolago za obrazložitev in predstavitev svojih del. CORDOVADO Palača Cecchini (Niz Hicetnunc): od 29. aprila de 21. maja bo razstava »O fotografiji in preko«, na ogled bodo dela Grazie Azzali, Adriana Peri-nija in Walterja Criscuola. Urnik: petki, sobote, nedelje in ponedeljek 1. maja od 14.30 do 20.00. SAN VITO AL TAGLIAMENTO Antico Ospedale dei Battuti (Niz Hicetnunc): od 29. aprila do 21. maja bodo naslednje razstave: »Brez naslova« Renza Cervo Vukoviča; »Med enim in drugim medijem se premikam s skoki ali premočrtno« Maria Catta; »Ksms. Ko-noba Standard Matrix System« Konobe; »Projekt 1000 lir« Le Mille; »Črta 90.000 fra-mes« Giovannija De Roia in »V živo« Bruna Ai-ta. Urnik: petki, sobote, nedelje in ponedeljek 1. maja od 14.30 do 20.00. Občinska knjižnica (Niz Hicetnunc): od 29. aprila do 21. maja bosta naslednji razstavi: »Zgodbe o pošastih« Miguela Angela Martina in »Predmeti o pisavah« Giannija Pignata in Skupine Majakovskij. Urnik: petki, sobote, nedelje in ponedeljek 1. maja od 14.30 do 20.00. Cerkev Sv. Lorenza (Niz Hicetnunc): od 29. aprila do 21. maja bo razstava »Kličite me Ismaele« Giannija Pasottija. Urnik: petki, sobote, nedelje in ponedeljek 1. maja od 14.30 do 20.00. Ex Essicatoio Bozzoli (Niz Hicetnunc): od 29. aprila do 21. maja bodo razstave »Blasted Land-scapes« skupine raznih umetnikov; »Requiem« Fauste Squatriti in »Dormienti« Elisabette No-vello. Urnik: petki, sobote, nedelje in ponedeljek 1. maja od 14.30 do 20.00. Park palače Rota (Niz Hicetnunc): od 29. aprila do 21. maja bo na ogled razstava »Reliquari« Flavia Da Rolda. Urnik: petki, sobote, nedelje in ponedeljek 1. maja od 14.30 do 20.00. Stolp Scaramuccia (Niz Hicetnunc): od 29. aprila do 21. maja bo na ogle razstava »Kaj so oblaki« Piotra Barbarevvicza in Anne Cinelli. Urnik: petki, sobote, nedelje in ponedeljek 1. maja od 14.30 do 20.00. SESTO AL REGHENA Salone Abbaziale (Niz Hicetnunc): od 29. aprila do 21. maja bo na ogled razstava »Skulpture v Casu«Vincenza Balene. Urnik: petki, sobote, nedelje in ponedeljek 1. maja od 14.30 do 20.00. VALVASSONE Zgodovinsko središče (Niz Hicetnunc): od 29. aprila do 21. maja bo na ogled skupinska razstava »Prehodi«. Urnik: petki, sobote, nedelje in ponedeljek 1. maja od 14.30 do 20.00. PASSARIANO Villa Manin (Niz Hicetnunc): od 29. aprila do 21. maja bosta na obled skupinska razstava »VVelcome to« in »Hicetnunc ’99« Maria Catto. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 12.30 in od 15.00 do 18.00, zaprto v ponedeljek. _________________LACIJ__________________ RIM Papeške konjušnice Kvirinala (Ul. XXIV maja 16): do 16. junija na ogled »Sto umetnin iz Er-mitaža«. Urnik: 10.00-19.00, v Četrtek, petek in soboto 9.30-23.00. Informacije in rezervacije: 06-4747373-385. Palazzo delle esposizioni (Ul. Nazionale 194): Do 10. julija bo odprta razstava fotografij agencije Magnum z naslovom »Magnum - pričevalci in vizionarji, 1989-1999: svet v desetih letih fotografije«. Razstava bo odprta vsak dan razen torka od 10.00 do 21.00; vstopnina znaša 15.000 lir. _____________SLOVENIJA_______________ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. ŠTANJEL •Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih od 11. do 16. ure, za najavljene skupine je obisk možen tudi izven urnika. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. KROMBERK Grad Kromberk: do 7. maja je odprta pregledna razstava televizijskih scenografij in grafik Jožeta Spacala. Na ogled so. še lapidarij in kulturno zgodovinski oddelek. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.00 do 14.00, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13.00 do 17.00 ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika. NOVA GORICA V Hitovem Paviljonu je na ogled razstava grafičnih listov in pejsaž goriskega slikarja in grafika Franca Duga. Razstava bo odprta do 23. maja. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soske fronte, stalna razstava. AJDOVŠČINA Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): na ogled dela Ive Šubic,»Spomini, sanje«. Odprto od torka do petka med 10. in 12. ter 14. in 17. uro; v soboto, in nedeljo med 15. in 18. uro; zaprto ob ponedeljkih in praznikih. Razstava bo odprta do 30. aprila. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, St. 125. DOBROVO Grad Dobrovo: v drugem nadstropju je odprta prenovljena stalna zbirka grafik Zorana Musiča. V prenovljenem prvem nadstropju pa so na ogled viteška dvorana, kulturnozgodovinska zbirka 19. stoletja in stalna razstava »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. SNEŽNIK Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. Narodna galerija: v novem krilu na Puharjevi 9 je na ogled pregledna razstava »Zakladi slovenskih cerkva«. Slovenski etnografski muzej: do junija je na ogled razstava Ljubezen je v zraku - Ljubezenska darila v slovenski tradicijski kulturi. Moderna galerija Ljubljana: v zgornjih prostorih galerije je razstava Lojzeta Spacala »Retrospektiva«. Na ogled je do 4. junija. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10. do 18. ure. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure. VRSNO Rojstna hiša Simona Gregorčiča: obisk je možen kadarkoli. A RAI3 mk slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 ® RAI 1 6.00 6.30 6.40 9.40 9.45 9.55 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.05 16.00 17.10 17.45 17.50 18.00 18.10 18.35 19.25 20.00 20.40 23.05 23.10 0.30 1.00 1.30 2.05 2.55 Euronevvs Dnevnik - Vreme Aktualna jutranja oddaja Unomattina , vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00. 9.30) dnevnik, pregled tiska Zelena linija - Meteo Aktualno: Deset minut programov pristopanja Film: L’ isola del tesoro (ris., VB '97, i. Patrick Bergin, Jack Palance) Dnevnik Jutranja razvedrilna oddaja: La vecchia fattoria Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -ZelioSCa dr. Bantane Dnevnik, 14.00 Tgl - Gospodarstvo Variete: Ob dveh na RAI I - Giocajolly Mladinski variete: Solle-tico, vmes risanke y Mladinski dnevnik GT Nan.: Zorro Danes v parlamentu Aktualnosti pred dnevnikom Tg Dnevnik Aktualna kronika: Prima Kviz: In bocca al lupo! Vremenska napoved Dnevnik Nogomet: Italija - Portugalska (prijateljska) Dnevnik • ■ Aktualna oddaja: Porta a porta NoCni dnevnik, pregled tiska, zapisnik II grillo/Aforizmi Potihoma Variete: Spensieratissima Film: lo Semiramide (zgod., It. ’62, r. P. Ze-glio, i. Yvonne Fur-neauux, John Ericson) RAI 2 7.00 9.50 10.35 10.50 11.10 12.00 13.00 14.00 14.30 16.00 16.05 17.30 18.10 18.30 19.00 20.00 20.30 20.50 22.30 23.40 23.45 0.40 Varjete za najmlajše: Jutranji Go-cart, risanke, nan. Spelbinder Nanizanka Svet v barvah Rubrika o zdravju: Medicina 33 Vreme in dnevnik Variete: Vaše zadeve (vodi Massimo Giletti) Dnevnik, 13.30 Deželne volitve, 13.45 Zdravje Variete: SrCne zadeve Aktualno: Na tvojem mestu, 15.15 Jagode in mambo Dnevnik Aktualno: Kronika v živo Dnevnik Sereno variabile Dnevnik, vreme, šport Nan.: Angelski dotik Loto ob 8-ih Večerni dnevnik Nan.: Streghe - Čarovnice (i. S. Doherty, A. Milano) Variete: La situazione co-mica Izžrebanje lota Dnevnik, Neon knjige, v parlamentu TV film: Kiss or Kili (Av-stral. ’97) A RAI 3 6.00 8.05 10.00 12.00 12.25 14.00 14.50 16.10 17.00 17.20 19.00 20.10 -6.30-7.00-7.30-8.00 dnevnik Aktualno: Media/Mente, 8.30 Zgodovina Aktualno: Cominciamo bene (vodi M. Di Centa) Dnevnik, šport T3 Italie, T3 Jubilej, 13.30 Kultura & Prireditve, T3 Articolo 1 Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik, 15.00 Neapolis, nato La melevisione, risanke Variete: Dan za dnem Kolesarska dirka Dok.: Geo & Geo Vremenska slika Dnevnik, deželne vesti Blob 20.30 20.50 22.40 23.05 0.10 0.20 Nad.: Un pošto al sole (i. M. Aiello, G.G. Baldi) Film: Sissi - destino di un’imperatrice (zgod., Avs. ’57, i. R. Schneider) Dnevnik Aktualno: Preklete zgodbe Dnevnik, kultura, vreme Aktualno: Art’e §2 RETE 4 <1 > ITALIA1 fr" Slovenija 1 Slovenija 2 Nad.: Zingara, 7.15 Aro- Variete za najmlajše, Napovedniki Vremenska panorama ma de cafš vmes risanke, nan. A- TV prodaja TV prodaja Nan.: Pregled tiska Team Tedenski izbor: Odmevi, Tedenski izbor: Video- Nad.: I due volti deli’ Film: Tramonto di un 8.30 Dober dan, Koroška, spotnice amore, 9.45 Libera d’ eroe (fant., ZDA ’89, i. 9.00 Spreehodi v naravo: Nanizanka: Veter v hrbet amare, 10.45 Febbre d’ Martin Sheen, Christian Cvet, 9.15 nan.: Kako ra- (Kan., 26. ep.) amore Slater) da imam šolo, 9.30 nan.: 10.45 Film: Max in Jere- Dnevnik Nan.: MacGyver (i. Ri- Moja žival in jaz, 9.45 mie (Fr.) Aktualno: Forum chard Dean Anderson) ris. nan.: Babar, 10.10 ris. 12.40 Dokumentarna Dnevnik Odprti studio nan.: Mozartova drušči- odd.: Recordando a Sefa- Kviz: Kolo sreče Fatti e misfatti na, 10.30 Besede, 11.30 rad (Španija) Nad.: Sentieri - Steze Kviz: Bigodini - 11 gioco ..., 12.05 nad.: Razkošje 13.15 EP v namiznem te- Film: 11 bandito deli’ Epi- che non fa una piega Poročila, vreme, šport nisu(poIfinale ekipno, M to (pust., ZDA ’57) Risanke Vremenska panorama + 2) Kviz: OK, cena je prava Variete: Mai dire Mark Tedenski izbor. Film: No- Vremenska panoraama Dnevnik in vreme Aktualna odd.: Fuego! beno sonce (Slov.) Film: Hamsun Nan.: Hunter (i. F. Dryer, Nan.: Gli amici del cuore 15.05 Aktualne teme Oddaja TV Maribor: Po S. Kramer) Risanke Mostovi Sloveniji Film: Un fantasma per Nan.: Xena in kip miru Prodla, šport, vreme Nanizanka: Dr. Sommer- amico (kom., ZDA ’90, i. (i. Lucy Lavvless) Pod klobukom feld (Nem. 1996, i. Rai- Bob Hoskins) Nan.: Pacific Blue - Tisoč Dok. serija: Zivaalski ra- ner Hunold, Michele Ma- Film: Mortacci (kom., It. besed (i. Jim Davidson, ziim rian, Alina Merkau, 6. ’89, i. V. Gassman) Paula Trickey) Risanka epizoda) Pregled tiska Aktualno: Real TV Marketing Humoristična nanizanka: Film: Tre croci per non Odprti studio Kronika Sef- Boss/The Peter Prin- morire (vest., It. ’70 Glasb, oddaja: Sarabanda Dnevnik, vreme, šport ciple (VB 1997, r. Nick (vodi Enrico Papi) Dan upoora proti okupa- Wood, i. Jim Broadbent, Variete: Tempi modemi torju Daniel Flynn, Claire S CANALE 5 Nan.: Ally McBeal Odmevi, kultura, vreme Skinner, 1. ep.) Glasb, odd.: Tribe Gene- Šport, marketing Videospotnice ration Simfoniki RTV Slovenije Šport Odprti studio, 0.40 Šport predstavljajo: Moja domo- Nan.: V Frostovem slogu Na prvi strani, vremen- studio vina (B. Smetana, 2. del) (VB, 1994/95, i. David Ja- ska napoved Variete: Mai dne Maik Poljudnoznanstvena se- son, Bruce Alexander, Jutranji dnevnik Tg5 Nan.: Noro zaljubljena rija: Živalski razum Lindy VVhiteford, 2. ep.) Aktualna odd.: La časa Videospotnice deli’ anima (vodi Vittorio EP v namiznem tenisu Sgarbi) Nan.: Hiša v preriji TELE 4 Nogomet: Francija - Slo- Variete: Maurizio Costan- venija zo Show DP v košarki Aktualna odd. z žensko te- 17.00, 19.30, 22.45 Do- matiko: A tu per tu (vodita godki in odmevi Antonella Clerici in Maria Mladinska odd.: Young « Koper teresa Ruta) Plesna trofeja Palmanove Dnevnik TG 5 Nan.: SOS Nad.: Beautiful, 14.10 Comune-On Vivere (i. L. Ciompi, Sara Aktualna oddaja: 11 sup- Čezmejna TV - Poskusne Ricci) plemento odd. - Deželne vesti Aktualna odd.: Moški in Božanska komedija Euronevvs ženske TV film: Marito e bugiar- Informativna oddaja Made in Italy TV PRIMORKA I Nad.: Scoop Gugalnica do (dram., ZDA ’97, i. Film Film: Maaxie (ZDA ’85) Gary Cole, S. Karen) Globus Aktualna odd.: Verissimo Dnevnik TV Primorka Tri Program v slovenskem je- - Kronika v živo Variete: Passaparola (vo- ($) MONTECARLO n Videospot dneva Policija svetuje ziku: Izostritev Primorska kronika di Gerry Scotti) Pogovor z... Dr. Vasja Tv dnevnik, šport Dnevnik Klavora Gugalnica Variete: Striscia la noti- 19.45, 22.50, 0.45 Dnev- Čudodelna zdravnica Pogovorimo se o... zia nik, 12.30, 20.10 Šport Med Sočo in Nadižo, od- Nogomet: Francija - Slo- TV film: I segreti del Film: Ray Master 1’ inaf- daja za zamejce v Italiji venija (prijateljska), cuore (dram., ZDA ’96, i. ferabile (pust., It. ’66) V mojem košku je pa 22.00 2. polčas G. Carteris, James Brolin) Nan.: Ko jak mavrica Vsedanes - TV dnevnik Variete: Maurizio Costan- Film: Giustizia per un Videostrani Film: Alfred Veliki zo Show amico (thrill., ZDA ’93) MR Dnevnik, vreme, iz tiska (zgod., i. D. Hemmings) Nočni dnevnik Nan.: Svetnik Kmetijska oddaja Vsedanes - TV dnevnik Striscia la notizia Film: Un angelo in trappo- Glasb, odd.: Postaja Go IJu9 Čezmejna TV - poskusne Nan.: Družina Brock la (dram., ZDA ’97) Dnevnik, vreme oddaje - T3 TV dnevnik "N Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 11.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Srednjeevropski obzornik; 9.10 Odprta knjiga: Gospa Judit (I. Cankar, prip. M. Sardoč); 9.30 Koncert simfonične glasbe; 11.10 Iz studia z vami; 13.20 Orkestri; 13.30 Primorska poje; 14,00 Deželna kronika; 14.10 Pogovori z neuropatom; 15.00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; Medn. tekmovanje Seghizzi; 17.40 Soft mušic; 18.00 Literarne podobe: Irena Žerjal, nato Slovenska lahka glasba; 18.45'Vera In naš čas; 19.20 Napovednik Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini; 10.30 Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas; 22.30 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.50 Kulturni koledar; 10.00 Sredi tedna; 11.00 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.15 Združenje potrošnikov; 13.45 Odgovori; 15.00 Borza; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Priredit- ve, kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sreda; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni pr.. Radio Koper (italijanski program)" 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8,05 Horoskop; 8.15 Po telefonu; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Družinski zdravnik; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.40 Glas Evrope; 11.00 Modri val; 11.30 Aktualnosti; 13.00 L' una blu, čestitke; 13.40 Bella bellis-sima; 14.20 Locandina; 14.35 Euro notes; 14.45 Srečanja; 16.00 Ob 16-ih; 17.33 Le fa-meie istriane; 18.00 Jurassic pop; 18.45 Goldoni; 19.25 Sigla single; 19,30 Šport; 20.45 Drobci; 22.00 Dialogi; 0.00 RMI. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 13,00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Stara plošča; 8.05 Svetovalni servis; 8.45 Ringaraja; 9.05 Radio plus; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci; 20.00 Dan boja proti okupatorju; 21.05 Ekonomska politika; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Pevci šansonov; 23.05 Nokturno. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar; 9.35 Popevki ; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 12.00 Sredi srede; 13.45 Gost, drobtinice; 14.45 Expres;16.15 Popevki; 16.30 Izjava; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.45 Črna kronika; 19.30 Odprti termin; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Koncert: Randy Newman. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 6.30 Jutranja misel; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Iz glasu In glasbila; 13.05 Konec tisočletja; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 17.30 Solistični koncert; 18.30 Izšlo je; 19.30 Slov. operna ustvarjalnost; 20,00 Ra-dioteka; 21.00 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Jazz; 23.55 Glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.04- 22.00 Večerni spored; Radio Agora dnevno: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 28 mm) 120.000 LIT, finančni in legalni 180.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Posmi t.r. PRAE DZP St. 11943347 Lema naročnina za Slovenijo 25.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ^ Sreda, 26. aprila 2000 A ZMERNO TOPLA HLADNA SREDICE ^AHTL^ JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKUIZUA CIKLONA CIKLONA (X 6 o o H SiSi n 8 > \ C A VREMENSKA SLIKA Nad osrednjim Sredozemljem je šibko območje visokega zračnega pritiska. Vremenska fronta se bo zadrževala nad zahodno Evropo. Nad naše kraje doteka suh in postopno spet toplejši zrak. .■ K0BENHAVft Z HELSINKI »/23 MOSKVA 16/24 ° RDAM^a/15 BERLIN 10/24 VARŠAVA 12/2$ oKIJEV ¥ —LONDONo w 0 10/15 ■■B ^BRUSEU oPARIZ" o/17 ,0/16 DUNAJ 12/23 LJUBLJANA 7/22 0 BEOGRAD 14/27 / o SPLIT -/- OS0FIJA 12/18 <'s>-SKOPJE o ____ ^ V X< ‘# V. \.ATENE 18781 , . DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.00 in zatone ob 20.05 Dolžina dneva 14.05 LUNINE MENE 1 Luna vzide ob 2.16 in zatone ob 11.35 ■J PLIMOVANJE Danes: ob 9.44 najnižje -23 cm, ob 19.38 najvišje 17 cm. Jutri: ob 11.46 najnižje -24 cm, ob 19.38 najvišje 25 cm. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 15,5 stopinje C. Z BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in vzpodbuden. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............20 2000 m. 1000 m.............15 2500 m 1500 m.............10 2864 m. °c „7 ...4 ..2 DANES LLli _ r, KKAnjaiLA CEDAD*^ CELOVEC TRBIŽ O 5/23 ° o 3/21 KRANJSKA GORA ^ O TRŽIČ 6/23 ČEDAD—"'IT'" O 10/24 O KRANJ OVIDEM m/94 v LJUBLJANA 10/24 —„N. GORICA 8/25 8/24 GRADEC 10/22 O S. GRADEC 3/23 M SOBOTA O 10/24 MARIBOR ° 10/24 O PTUJ CELJE O 9/24 GORICA^ q N. MESTO »/24 8/25 ZAGREB 9,23 o O TRSTA . 9/24 PORTOROŽ O 9/24 Danes bo precej jasno. Zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 10, najvišje dnevne od 19 do 24 stopinj C. SOSEDNJE POKRAJINE: Prevladovalo bo sončno in toplo vreme. JUTRI ALIJA o 5,23 KRANJSKA GORA Q TRŽIČ 7/24 CEDAD^n^ q 10/25 O KRANJ |OVIDEM 10/25 e^N. GORICA 8/26 GORICA ^ y e> ČEDAD-- V četrtek in petek bo sončno in toplo. Kdor pravočasno misli na bodočnost, se mu ta nasmehne! Pri nas dobite najboljšo obliko pokojninskega varčevanja. Pokojninski varčevalni skladi Raiffeisen Vam ponujajo odlične možnosti za visok donos in so obenem izredno prožni. Za pristop je dovolj samo 30 eurov. Zagotovite si varno bodočnost in stopite v stik z eno izmed Zadružnih bank Furlanije Julijske krajine. Pred podpisom preberite informativni prospekt, ki Vam ga nudi predlagatelj investicije. ■: ■ • ‘ 'X fe? ii % r %;y COOPERATIVO Raiffeisen International Funds X