r, Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto • •. • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 ni NARODA List; slovenskih idelavcev V Ameriki. * The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers, J TELEFON: C0RTLANDT 2876. Entered as Second Class Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: C0RTLANDT 2876. NO. 15. — ŠTEV. 15. NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 18, 1924. — PETEK, 18. JANUARJA. 3924. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXTT VELIKA ZRAČNA LADJA NA VARNEM Velika zračna ladja "Shenandoah", ki se je odtrgala i viharju od visokega železnega stolpa ter napravila neprostovoljno daljše potovanje v silnem viharju je zopet na varnem v Lakehurst, N. J. — Njen rilec je bil precej poškodovan, kar je še bolj otežkočilo manevriranje. AMF.RTŠKA ZRAČNA LADJA "SHENANDOAH' Lake hurst, N. J., 17. januarja. — Največja zračna ladja sveta, "Shenandoah", je bila danes zjutraj ob polpetih potisnjena v lopo mornariške zračne postaje, po najbolj značilnem poletu, kar jili je kdaj završila kaka zračna ladja njene vrste. Polet je namreč pomenjal boj proti viharju, ki je pi-lial v. naglico dva in sedemdeset milj na uro Vihar je odtrgal zračno ladjo malo pred sedmo uro zvečer od stolpa, ob kateregm je bila pritrjena ter jo zanese; ob atlantiški obali navzgor do Staten Islanda, kjer jo je kaptian Anton Heinen, nemški zrakoplovski izvedenec, ki ji je poveljeval, ko se je odtrgala, obmil naravnost proti vetru ter jo srečno privedel nazaj domov. Niti en mož posadke, ki je štela 22 članov, ni bil poškodovan in nikdo na krovu ni niti za trenutek izgubil lrorajže. Vsi so izjavili, cla je bilo to najfinejše potovanje, kar .iill je kedaj napravila zračna ladja. Afero so smatrali za dovtip ter vzbudili zavist svojih tovarišev, ki so presenečeni \ ideli zračno ladjo, ko je izginila v temo. Zračna ladja je bila le nekoliko poškodovana spredaj na rilcu, ko se je odtrgala od stolpa. Ker je zahajal veter v nastalo odprtino, jo je bilo skrajno težko mar-evrira- Kapitan Heinen, ki je zasledoval grajenje Shenandoah ill ki je preskusil več kot sto drugih zračnih ladij na njih deviških potovanjih, je rekel po zasidranju ter izkrcanju, da je Shenandoah brez dvoma najmočnejše zgrajena zračna ladja te vrste. "Ne mislim, da bi kaka druga, zračna ladija, v katerih sem so vozil, uspešno prestala tako vihro kot Shenandoah tekom pretekle noči," je izjavil. "Niti malo ne more biti dvoma, da bo uspešno završila svoj polet v polarne kraje, ki se ho pričel prihodnji mesec. Gotovo ne bomo pri tem doživeli tako strašnega viharja kot je divjal včeraj ob atlantiški obali. "Imeli smo zračno ladjo pod polno kontrolo ^ teku ].<-tih minut, ko se je odtrgal njen nos. Dvignili smo se do višine 500 črevljev ter leteli v tej višini do obali v bližini Summit. N. J., kjer smo se dvignili do 1200 črevljev. "Letalne razmere so bile skrajno neugodne in močno je deževalo. Ko pa smo dospeli do New Yorka, se je vreme izjasnilo in videli smo, da smo dospeli na druuo stran viharja. Poleteli smo preko Staten Islanda in od tiam do Perth Amboy. Nato smo obrnili ladjo zopet proti vetru ter dosegli Freehold. Od tam pa do Lakehursta smo vozili z vetrom." Mornariški častniki v Lakehurst so bili danes zjutraj preveč zaposleni, da bi dali izraza svojim nazorom glede uspesnega premaganja viharja, a vsi so bili skrajno ve-da s!Lt zni('na ]adja nepoškodovana vrnila v pristan. GENERAL FOCH NI HOTEUTIV BERLIN Rekel je generalu Allenu, da bi ne bila francoska armada še sedaj demobilizirana, če bi storil kaj takega. NOVO ZDRAVILO WOODROW WILSON JE VELIK ZAKLAD ZOPER ŠKRLATICO' TELESNO UNIČENI STAREGA ČUDAKA Profesor na Columbia vseučilišču pravi, da so poskusi z novim1 seramem za škrlatico mnogo-obetajoči. Pariz, Francija, 17. januarja. Prod pod pisanjem premirja je imel maršal Foe h konferenco z maršalom Petain, generalom Haig ter ameriškim generalom Persk-ingom, na kateri se je razprav-ljalo o vprašanju, kako daleč naj prodrejo zavezniške in ameriške armade v nemško zemlje. Maršal Haig kot prvi je baje izjavil, da je bilo žrtvovanih že dosti človeških življenj, a Pershing je odgovoril, da je treba celo odločitev glede tega vprašanja prepustiti maršalu Fochu, ker je njegov narod neposredni sosed Nemčije. Lc maršal Petain se je zavzemal za odločilni poraz Nemcev ter rekel, da je treba nemške armade ohraniti na begu. Maršal Foch se je nato odločil tako kot je bilo pozneje izvedeno. Pred kratkim, — tako pripoveduje general Allen, ki je poveljeval ameriškim četam ob Renu, — sem tekom nekega obiska v Pa-rhcu vprašal maršala Foeha zakaj ni prodiral naprej proti Berlinu, nakar mu je Foch pokazal fcarto g celim prispetim ozemljem ter odvrnil: — Ce bi poskusili to, bi ne bile naše in vaše armade še danes demobilizirane. ELIHTJ ROOT OPERIRAN. Eliku Root, nekdanji senator in državnik, se je podvrgel v New York bplniei operaciji na ledicah. ki je popolnoma xispela. Operacija je pomenjala presenečenje za številne prijatelje Roota, ki je star osem in sedemdeset let, a še vedno čil, duševSS) in telesno. POTRES PRI BELFASTU. Belfast, Anglija. 13. januarja. V obrežnih krajih ter v okolici Belfasta so se danes pojavili pre-cej močni potresni sunki. Hiše, stoječe na obrežju, so dobile velike razpoke sicer je pa povzročena škoda malenkostna. POROTNICA ODPUŠČENA ZA STRAN KUETVTNE. Portland, Ore., 17. januarja. — Sodnik je oprostil Mrs. Lmjizo Weber porotnifike s>lužbe. Njeni tovariši so se pritožili, da preveč proklinja-Sodniku je rekla-— Kako bi ne proklinjala, ker porotniki kade strahovito slabe cigare in pljujejo po tleh, da j« 'groza! Dr. Doclies s Columbia vseučilišča, ki je imel predavanje na setanku družbe za. eksperimentalno biologijo, je izjavil, da se je razvilo konjski serum za škrla-tico, ki je pokazal "gotove'' obljube v omejenem številu slučajev. Dr. Doches je pojasnil, da ni Še nobenega povoda, da l»i se .sprejelo ta serum kot definitivno zdravilno sredstvo, vendar pa je dr. Francisco Blake z Yale vseučilišča izjavil, da se je doseglo precejšnje uspehe pri zdravljenju bolnikov v New Haven vseučilišču. Rekel je nadalje, da se je že štirideste let razpravljalo o od-noŠajih med bacilom, imenovanim streptocovus hemolvcticu^ ter Škrlatico in da se je pojavilo naziranje, da je ta bacil prav; povzročitelj škrlatice. Koneeno pa je bilo to naziranje poraženo ii: do časa pred štirimi leti pe prevladovalo v zdravniških krogih naziranje, da povzroča škrlatic«-neki nepotenian bacil. Novejša preiskovalna dela pa so zopet spravila na površje možnost, da povzroča zgoraj navedeni bacil škrlatico. Po celi serij' kompliciranih bioloških eksperimentov se je dobilo v zadnjem času nove dokaze za možnost, da povzročata bacil škrlatico. Zdravniki so nato napravili serum. katerega preiskušajo sedaj na ljudeh, obolelih na škrlatici Prejšnji predsednik Združenih j Dedič je našel Zaklad, kateiCga držav je sprejel člane demokra- je skril skopuški samotar, tičnega narodnega komiteja. Na farmi Iščejo sedaj še na-Wilson je telesno popolnoma daljne zaklade uničen. MEZDE ZA POLJEDELSKE DELAVCE. Glasom poročila poljedelskega departmenta Združenih držav s< farmarji leta 1923 morali plačevati višje mezde za moške polje delske delavce, kot v premino-Lih dveh letih. Povprečna meseč na plača poleg hrane in stanova nja (board) je leta 1923 znašali $33.18, leta 1922 je znašala $29.17 in leta 1914 je bila $21.05. Pov prečna mesečna plača bre? "board-a" je leta 1923 znašala $46.91, leta 1922 je znašala fcil.79 in leta 1914 je bila $29.88. Dnine za žanjce so leta 1923 znašale povprečno $2.45 poleg hrane in stanovanja, let 1922 je pa dnina znašala $2.20, leta 1914 pa le $1.55. Za dninarje izven časa žetve se le leta 1923 plačevalo povprečno $1.93 in "board". — nasproti $1.65 leta 1922 in $113 leta 1914. V zadnjih letih so se povpreč no najvišje mezde za poljedelske delavce plačevale leta 1910. Na to je začela splošno deflacija (znižanje) cen in poljedelske mezde so postopotma pafdaie do jeseni 1922. Od tedaj pa so začele zopet -rasti. Washington, 1). C.. 17. jan. — AVoodnm- Wilson, prejšni predsednik Združenih držav, je sprejel v veliki naslonjači svoje knjižnice obisk sto moških in ženak, članov in članic demokratičnega narodnega komiteja. Obiskovalci so »tvorili črto, ki se je pomikala skozi obediiico v knjižnico, kjer je šla mimo naslonjače Wil-sona, nakar je odšla po stopnji-cah navzdol. Prejšnjemu predsedniku se je poznalo sledove njegove dolge bolezni- Obiskovalcem, ki so ga pogosto videli, odkar je zapustil Belo hišo, se je zdel še slabši kot je bil kedaj poprej. Njegova spod nja čeljust, ki je bila nekoč tako odločna, ne kaže več prejšnje moči. Ogenj je izginil iz njegovih oči. Tudi njegov duh je očividno izgubil prejšno čiloist in ostrost. Iz Wilsona je postal slaboten, zlomljen človek, ki izgleda dosti starejši kot ponavadi ljudje v njegovih starosti. Njegovi lasje so La Plata, Mo., 15- januarja. —-Farmer Melvile Smith, ki je živel dve milji od tkajšnjega kra^. ja, je umrl in v njegdovi hiši so našli obveznice ali bonde v znesku osmih tisoč /dolarjev. Zaklad je našel njegov nečak, Rev. Arthur Smith, katerega je imenoval stari čudak svojim splošnim dedičem. Smith je imel brez dvoma zakopanega še več denarja na svoji 4t?0 akrov obsegajoči farmi, a vsako nadaljnje iskanje je bilo onemogočeno, ker je v zadnjih par dnevih pritisnil mraz. Melville Smith je bil star osemdeset let ter je živel na svoji farmi kot puščavnik. Vedno je govoril, da je strašno reven ter si je v resnici zanikal vse udobnosti življenja. On Ln njegov brat sta prišla semkaj iz Ohija pred pet in štiridesetimi leti. Pred tridesetimi leti sta podedovala oba brata po očetu farmo, obsegajočo 480 akrov, $12,000 v BALDWIN SE PRIPRAVLJA NA NAPAD Dejanska preiskušnja sil v angleškem parlamentu se bo završila šele prihodnji ponedeljek. — Veleindustrija in trgovina je pripravljena pomagati vladi MacDonalda, če bo opustil razredne interese. — Kaj bo storil Churchill? — Asquith in Uoyd George bosta podpirala MacDonalda. se razredčili ter postali beli. Nje-! vladnih bondih ter več drugega gove poteze nosijo znamenja bo-[Premoženja- pred dvemi leti je ločin, katere je pretrpel. LeVa !umrl William in na njegovem po- roka prejšnjega predsednika je visela medlo navzdol. Desnico pa je le s težavo dvigal. Številne ženske so komaj zadržavale solze. DVE LETI IN 10,000 DOLARJEV GLOBE. Toledo, O.. 17. januarja. — Ugledni meščan Fort Wayne.< Ernest Haynes se je moral dano tukaj zagovorjati zastran krši tve prohibicijske postave. Sodnik ga je obsodil na dve leti ječe. Poleg tega je pa moral plačati tudi 10,000 dolarjev kazni. STAVKA STROJNIKOV V ANGLIJI. London, Anglija. 17. januarja. Soglasno z objavo, ki je bila proglašena danes opoldne, se bo pričela v nedeljo opolnoči stavka angleških strojnikov in kurjačev. ki niso hoteli sprejeti skrčenja plače, določenega od mezdnega sveta. FAŽISTOVSKI KOMPLOT NA POLJSKEM. Varšava, Poljska, 17. januarja. V zvezi z razkritjem domnevane fašistovske zarote je vprizorila policija preiskavo zborovališč teh tajnih, organizacij v Lodzu. Po-znanjUj Kielcah m Radom ter aretirala pri tem več kot 50 oseb- sestvu so našli $2400 v zlatu, s nobenega sledu ni bilo o ostalien premoženju. Glasilo se je, da ? bil kapital izpremenjen v zlato ir da je to zlato zakopano na ze mljišču. Njegov aiečalc, Dr. Arthur Smith, je sedaj prevzel dedščino ter je pričel iskati na farmi iz gubljeno premoženje svojih stricev. SODNIJSKO poslopje zgo RELO. Sodnijsko poslopje v St. Pierre. Mich., je postalo žrtev plamenov. Zgoreli so tudi arhivi in knjige, ki so predstavljale veliko vred nost. ReJAKI, NAROČAJTE 8E Ni SLOVENSKI DNEVNIK V 'GLAS NARODA', NAJVEČJI ZDRUŽENIH DRŽAVAH. KOLEDAR za leto 1924 STANE SAMO 40c Naročite ga tako], da nt boste bras njega "G LAS NARODA9' 82 Cortlandt St* New York London, Anglija, 17. januarja. — Cela dežela je zasledovala danes otvorjenje zadnjega poglavja v življenju vlade ministrskega predsednika Baldwina, namreč predložitev resolucije v poslanski zbornici parlamenta, v kateri izreka delavska stranka vladi svoje nezaupanje. Kljub splošnemu prepričanju, da je strmoglavljenje sedanjega ministrstva lieizogjbno, je storila konservativna stranka vse, kar je bilo v njeni moči, da ohrani silo stranke skozi vso debato glede resolucijo in prav posebno za odločilno glasovanje, ki se bo vršilo v pondeljek. Tudi ostale stranke poživljajo svoje pristaše, naj bodo pozorni in na licu mesta. Vsa znamenja kažejo, da se bodo vsi člani poslanske zbornici udeležili večerne seje dne 21. januarja, ko se bo najbrž glasovalo glede resolucije delavske strank, ki izreka vladi nezaupnico. Najnovejši napor nasprotnikov delavske Stranke obsta ja iz poziva na Winston Spencer Churchilla, naj prevzame vodstvo v boju proti Ramsay MacDonaldu in njegovim pristašem. "Dail Mail" je naitisnil na odločilnem mestu ano-iilimno pismo, ki prosi Churchilla "v tem trenutku prav posebne in brezprimeme nevarnosti za deželo", naj stopi zopet na politično pozornico kot "voditelj, krog katerega bi se mogli zgrniti pristaši ustavne vlade". Dosedaj ni še nobenega znamenja, ki bi kazalo, da se bo Churchill odzval temu pozivu. Medtem pa se glasi, da se delo lahko zanaša na dobrohotno podporo z druge strani. Ministrski predsednik Baldwin je izjavil, da se bo vzdržal strankarske opozicije proti vladi MacDonalda, ka-korhitro bo enkrat ustanovljena in MacDonaldu je tudi zagotovljena podpora Herbert Asquitha in Lloyd Georgea. Soglasno s političnim poročevalcem "Westminster Via-zette" je Federacija angleških industrij, — mogočna zveza voditeljev veleindustri.i in veletrgovine, — pripravi jena storiti, kar je v njeni moči, da pomaga delavski vladi, a pod pogojem, da ne bo vladala deželi v interesu le tega ali onega razreda ali sloja prebivalstva. SVOJO LASTNO ŽENO OBSODIL NA SMRT. Pred vojnim sodiščem v Monsu se je zagovarjal belgijski major Spourmont, ki je svojo lastno ženo obsodil na smrt iri nato tu di izvršil smtrno obsodbo. Major je bil za časa vojne na bojišču in se je po končaju vojne vrnil domov. Že po kratkem bivanju doma, mu je prišlo na uho, da ga je žena v njegovi odsotnosti varala. Major je nato zbral dokaze o krivdi svoje žene, sklical je družinski svet in je na to svojo ženo, ki je krivdo priznala, obsodil na smrt. Pustil je še čas za molitev ter jo nato ustrelil. Vojno sodišče je majorja oprostilo. KAKO SE JE O SVETILA ŽENA V KNJIŽEVNOSTI. Neki angleški list opisuje interesa nt no razpravo, ki jo vršila pred londonskim sodiščem. Pisateljica Harneit je tožila svojega moža. ker jo je zapustil. Mo2 je prinesel na razpravo kot svoj zagovor dve noveli, v katerih jo žena opisovala zločestega in brutalnega človeka, tako da so mogli vsi spoznati, na koga cika q tema spisoma. Te dve noveli sta tudi pokopali tožiteljico. Izgubila je pravdo, ker se je na nedostojen in nedopuseten način ma-čevala nad svojim možem. ^DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU m potom naš«, banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po ™«*Hh cenah: Dtnee bo naše cene Bledeče: JUGOSLAVIJA Razpošilja na zadnje poŠte in izplačuje "Poštni Črkovni zavod" in "Jadranska banka" v Ljubljani, Zagreba, Beograda, Kranja, Celja, Maribora, Dubrovnika, Splita, Sarajeva all drugoč. kjer Je pač za hitro izplačilo najugodneje. 1000 Din.......$12.40 2000 Din.......$24.60 5000 Din.......$61.00 Pri nakazilih, ki znaiajo manj kot en tieofi dinarjev rafiunlmo poeebej po-15 centov m poitnine In drug« stroika. ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: Bazpofillja na zadnje poŠte ln izplačuje "Jadranska banka" t Trata. Opatiji in Zadru. 200 lir ........ $10.00 300 lir ........ $14.70 500 lir ........ $24.00 1000 lir ........ $47.00 Pri nakazilih, ki znaiajo manj kot 20B lir računimo posebej po 1« centov za poitnlno In druge etroike. Za pefifljatve, ki prisegajo znesek pet tisoč dinarjev ali po dva tiso« lir dovoljujemo po mogočnosti ie posebni popust. Vrednost dinarjem ln liram sedaj ni stalna, menja se večkrat ln nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Računamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar v roke. Glede izplačil v dolarjih glejte oglas t tem lista. Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order ali pa New York Bank Draft FRANK sakser stats bank " Twwfc Tel.: corttandt 4BBF Hew York, N. Y. GlttfflD aastopniitvo Jidnofti GT.AS NARODA, 18. JAN. 1924 "GLAS NARODA" IMJOVENE DAILY) K SAKSEfl, PrealdMrt Owned and Published by Blovenic Publishing Company LOUIS BENEDIK, Ti CA Corporation) Plača of Bud Cortlandt of tha Corporation and Addresses of Above Offlcara: Borough of Manhattan, N«w York City. N. Y. "O L A 8 NARODA" (Voloa of tha Paopi«) leouod Evtfy Day Except Sunday and Holiday«. Za aeio lato velja In Canada Za pol lata Ilat Ameriko ■...... (6.00 ...... 03.00 ....... »1.50 2a New York za lalo Ietfi .. Za pol leta .......-......— Za Inozemstvo xa celo lata Za pol leta ............... 97.0 03-5 •7.0 ns Subacription Yearly »6.00 Advertisement on Agreement. "Glae Naroda" Izhaja vsaki dan Izvzemil nedelj In praznikov. Dopial brez podpisa In oebenostl se ne piiobčujejo. Denar naj se blagovoli po •lUatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nan. tudi prejšnjo btlvallSte naznani, da hitrejrf najdemo naslovniku "O L A 8 NARODA" 01 Cortlandt »treat. Borough of Manhatttan, Now York, N. Y. Telephone: Cortlandt £870 FRANCOSKI FRANK Včeraj se je vršila viharna seja francoske poslanske zbornice. Na političnem obzorju so se zbrali temni oblaki. Francoske volitve se bližajo. Zaključki včerajšnje seje bodo pa proizvedli uničujoč vpliv; na splošno razp ložeiije. Ministrskemu predsedniku Poinc-areju je bila izreče na zaupnica. Toda marsikdo, ki jo je izrekel, ne bp imel po prihodnjih volitvah vstopa v zbornico. Na programu je bila nova vladna finančna predloga Poineare ni hotel razpravljati o nji. Dosegel je, da so poslanci glasovali, če naj se mu izreče zaupnico ali ne, tei prodrl s svojo zahtevo, naj se predlogo poveri finančnemu odboru, ki se bo v torek sestal. Do tedaj se bo pa že dobilo kaka stranska vratica, sko :d katera se bo marsikdo rešil. Vlada je v velikih skrbeh zastran strahovitega padca vrednosti francoskega denarja. Frank je padel vsledtega, ker je francosko finančn gospodarstvo zavoženo. Nekaj časa so na sleparski način držali proračun a ravnotežju, toda sleparija je bila pravočasno odkrita. Finančne odredbe, katere morajo biti brezpogojno sprejete, morajo zvišati vrednost franka. Ce se te ne bo zgodilo, bo padla vlada s frankom vred v prepad. Drugega ji ni kazalo kot zvišati davke za dvajset procentov. V tem slučaju pa ne bo Frauciji nihče posodil. Noben državljan na svetu ne plačuje tako nerad davkov kot Francoz. Francoz smrtno sovraži vlado, ki mu hoče osušiti žepe. Fi •ancoski ministrski predsednik Poineare je v strašni zadregi. < V bo vrednost franka še nadalje padala, bo tudi on zletel s frankom vred v prepad. ('e bo pa davke zvišal, bodo Francozi pognali v zr;" njega in njegove ministre. Na včerajšnji seji francoske poslanske zbornice jc zapel mrtvaški zvonec. Zvonil je Poincarejevim idejair in načrtom. Dopis. Rock Springs, Wyo Naj in i bo oproščeno, ker sem tudi jaz sklenil oglasiti se z malim dopisom iz tukajšnje naselbine. Veliko me ni misel pisati zato, ker veliko ne vem in tudi nisem 'bog vek a j zmožen pisanja. Vendar skusil bom storiti najlw>lje, kar je meni kot delavcu mogoče. Sprva povem vam, da smo si tukajšnji napr^dnomUleei Slovenei ustanovili Slovenski Neodvisni Izobraževalni Klub. Dasi je le še komaj v povoju, je zanimanje zanj velikansko. Danes, kot eujem z gotove strani, šteje že 53 članov in ravno toliko se jih pa še pripravlja za pristop. Tako naj se sodi o nas. kakor se hoče, slovenski Rock Springs ni to, kot se ga hoče na-raalati na gotovih straneh. Kaj bo namen kluba, to že ime samo pove. Morda se bo ha vil tudi s politiko. O tem še ni bilo govorjeno, pač pa je gotovo, da se bo dajalo nasvete ob časni volitev ne le, kaj je posameznikom storiti, marveč v&era tukajšnjim Slovencem v celem. Kot se kaže, klub ne pripada k nobeni stranki, vendar se brt gledal o bolj za napredno stran, predvsem socijaljstično, če se bo izkazalo, da so tam možaki, ki so vredni nase podpore. Dasi smo sami povečini socialističnega mišljenja, vendar vemo pa iz izkušenj, da je tudi tam kot drugod precej gnilega, kar bomo pa kot organizacija že poprej preiskali, kaj da nam bo atoriti Poleg tega «e bo klub tudi bavil z dramatiko, kar -bo gotovo koristilo našemu Jkmau fem Mfciroeje ne"£o tabo lahko pnatofoti, od te shani klubu tudi na roko. Gledalo se bo, da se napravijo igre ali predstave najmanj -dvakrat na teden in da se bo rabilo uloge naj '»oljsih slovenskih dramatikov. Skrbelo se bo, da se bodo igralci tudi v svojem poslu izurili, da bodo kos svoji nalogi. Računalo si1 bo malo vstopnino, ko bo vse v redu. Tako bodo tisti dajmi ali -de-setiiee. ki jih nosimo tujcu, prišli v naš lasten žep. Z denarjem bomo že razpolagali za koristne naprave našega Doma, kjer še marsikaj primanjkuje, nedostatke odstraniti, tako da bo ugajalo ne le nam. ampak tudi tujcem, ki povečajo naš Dom. Na razpolago nam bo Domova knjižnica, katera se pa tudi mora izpopolniti. Nabaviti se morajo vsi ameriški slov. listi, kakor tudi vodilni in leposlovni starokrajski listi ne glede na stranke, katerim pripodajo. Ako .se hočemo izobraziti, moramo videti in ogledati obe ali več strani, ker včasih tudi oni rtima prav, ki se šteje za najboljšega preroka. H a vili se boino tudi s petjem. Je že med nami nekaj taikih, katere poštena glasba in pot je veseli, toda treba jim bo tudi v tem ^^ee aid nianj vaje, kajti krokamje in im-javkanje je zelo daleč od pravega petja. Glejmo, da tudi v tem ne bomo zaostajali. Precej sem napisal o tem, vendar še premalo, kar bo pa že kdo drugi »popravil. Opozarjam vse one, katere napredek in izobrazba zanima, da se požari jo itn pristopijo i. klubu Se pravočasno. 1 Po- __J___A.1__________ ker stavljene bodo večje ali manj-. še zapieke. Sicer ne bo treba' "kozla jahati", toda z istimi, ki bodo odlašali, bomo bolj 4ios£ro'? ]>ostcipalii. Vabi se vse moške in ženske, ki morejo hoditi, da se pri prihodnji klubovi seji prijavijo za pristop. Pri tem tudi naš župnik ni izvzet, kateri je tudi povabljen, da pride in se zapiše v klub. Tako Slovenci v Kock Springs in okolici vsi na noge za naš Izobraževalni klub! Drugega ne vem dosti pisati, kot da je zadnje dni divjal olu-og nas strašen mraz s tistim ostrim vetrom, ki ti brije v obraz, da te kmalu ogluši. Ni še dolgo, ko so našli i-ojaka Miklavža Pustovrha zmrznjenega, sedaj pa zopet Valentina Oblaka iz Žirovskega vrha doma. Reveža so našli trdega v hiši, kjer je stanoval in samoumevno ni drugega vzrok njegovi smrti kot mraz. Društvo Trdnjava, ko-jega član je bil, mu je priredilo v nedeljo 13. januarja primeren pogreb. Podatki o njegovih sorodnikih mi niso znani, vem le toliko, da je bil vdovec in da je bil le pri malem denarju. V miru naj počiva, ubogi siromak! Poleg tega pa še vedno slišimo, da so tu in tam na^li katerega zmrznjenega, kar ni čudno, ker toplomer je včasih kazal več k kJ*e laMco ^aikne prehlad, mraz spravil nod ledeno rušo. Prehlad je pa nevarna rec. Mar- Morda bi še ta ali oni rad kaj;sikd° ^ že rUDxl ***** Prehla" slišal o delu. S tem se pohvaliti ne ! da> in kar še huJse ~ marsikdo morem. Dovolj jih je tukaj, ki m-jse j« poročil, ker je bil pre-majo dela in tudi drugi, ki Še de- hlajen v glavi, lajo, toda samo i—i dni na teden. Jaz pa vem dober recept za od-Tako je sedaj. Morda se v krat- pravo prehlajenja. kem preobrne, -posebno če bo kaj Prečital sem nasvete par sto upaaija na kak štrajk, kateri se zdravnikov in v naslednjem po- nam o^eta spomladi. Ne mislim na dajam nekatere: eno ali drugo, toda zdi se mi, dal i. Ce si prehlajen, pij žganje, štrajka ne bo, temveč delalo se boj pojdi v postelj in se dobro zavij - dosedaj, namreč 2—5 dni ^ dobro prešvieaj. 2. Bog vari piti žganje. Limonada je najboljše sredstvo zopei prehlad. 3- Če si prehlajen. ne lezi v pit steljo. Hodi olkoli, magari bos po snegu, in bodi kolikormogoče lahko oblečen. 4. V slučaju prehlada ostani \ kot se uoseaaj, namreč z—o na teden, s čemur bomo morali biti zadovoljni. Ako pa pride do štirajka, stopili bomo pa tudi mi v vrste drugih in tako prekinemo vse slabe nakane naših delodajal-' cev, kateri se v mirnem času še primemo obnašajo, toda ob času štrajka so pa z vragom obdani, kot se bere in sliši, da so drugod, J SugnsUroannka Ustanovljena 1. 189S 5Catni. Sleimntn f Inkorponrana I- I4i> GLAVNI URAD v ELY. MINN. Glavni odborniki: Preeednik: RUDOLF FERDAN, 9S3 E. 186 8t_, Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALA NT. Box 10« Fearl Av«.. Loral*. O. Tajalk,- JOSEPH PISHLER, Ely. Minn. Blagajnik: IXJUIS CUAAIPA. Box S61, Ely. Minn. Bl&c&Jnnc neizplačanih smrtnim JOHN MOVKBK. 411 — lltk Ave. DuluUU MlritV- l\lll SC Ul'IC Jill Url X.' UIll^UU, j kjer se jim delavec postavi po i postelji dobro zavit ter pij eaj z robu. Tako pozdrav do prihodnjič in! upam. da se še eden ali drugi iz med nas oglasi,, če bo potreba Blaž Vinkovitz. Novice iz Slovenije. Otroci povzročili požar. Pri Šimencu v Sorici nad Železniki je na sveti večer Lzbruhn.il požar, M je uničil hišo in gospodarsko poslopje ter ves žitni pridelek in krmo, posrečilo pa se je rešiti živino. Otroci so spuščali rakete; tjio nesreči je goreča raketa padla na slamnato streho ter povzročila nesrečo. Nesreča m "ofrehtu", Janez Hribar, delavec iz Pred-oselj pri Kranju, je delr.l nekemu svojemu prijatelju 'ofreht'. Streljal je tudi z nalašč za to pripravljenim topieem. Topic je razneslo :n kosi železa o nico zaprosil, naj mu da poštno; kih£mie (Zakrajšek pravi, da j< vrečo za Laskovec, da bo predle-1 ^^ smrt0noSno, če ti kdo nt dal les-kovško pošto m vzel iz nje■ t pomagaj"). neko nujno pošiljatev. ker je rav-1 tj- J 1 ^ . .' . i 9. Pij vino, kadar si prehla- no na potu v Ptuj 111 rabi neko| . pismo, šentvidski uradnici, ki je , - . -,-,-, šele pred kratkim prišla v ta kraj J ^ 10' J slucaJU PreMada ne P^ je bilo znano, da je v I^eskovcu j "vina- poštar Horvat, a poznala ga ni. V To so nasveti dese4lh u?letlluli Joibri veri mu je izročila vrečo in zdravnikov. ključ. Iiaži-Horvat je odprl le-! ' Rojaki, ravnajte se po njih. In skevško poštiio vrečo in vtaknil v če jih boste točno izpolnjevali, n svoj žep nekoliko pisem, nato pa, vrag. da se ne boste iznebili pre vrtjčo zopet zaprl iai se poslovil.; hlada. Kiuala po odhodu "Horvata" je; Poskušajte te nasvete šest ted-prišel na p(*što sel, ki nosi pt«to nov zaporedoma, iz Št. Vida v Leskovec. Ta je za-; In če ne boste nič boljši, še šesi pazil, da je papir na ključavnici tednov, pretrgan in vprašal, kaj je temu! * # * vzrok. Uradnica mu je razložila,! R0jaku so povedali, da je nt da je. bil ravnokar tam sam le-;kdo 'z avtomobilom precej močno poštar ter vzel iz vreče poškodovai njegovo hudo ženo. Priletel je k dotičniku rekoč: — Daj mi dvajset dolarjev od-ker si mojo ženo po vozil. — Saj jc nisem — se je izgovarjal avtomobilist. — V zadnjem« V urad ptujske progovne sek-]trcniltku se je umaknila. Pa mi vseeno daj dvajset Or. JOS. V. Vrhcvnl zdravnik: »OS American Stat* Bank Bid*-. Oran« It a| ■or. tU Oraa« Sixth Ave.. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbori ANTON EBA8NIK, Room 10« BakeweU Bid*.. Street*, Plttabur*h, Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street, Chicago, m. FRANK BKRARKC. 4823 Woshlnston Street. Denver, Cole. Porotni odbor. LEONARD BLABODNTK. Box 4S0. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, S10 Stevenson Bids.. PuyaUup. Wash. FRANK SO RICH, <217 St. Clair Ave., Cleveland. O- Združevalni odbor: VALENTIN PIRC, 780 London Rd-. N. E., Cleveland. 0l PAULINE ERMENC, 383 Park Str., Milwaukee. Wl«. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CELAEC, SSS Market Street. f7auke*an. ILL « Jednotlno aradno glasilo: "Glas Naroda**. - Vse stvari tikajoče se uradnih sadev kakor tudi denarne potiijatv« naj se poglljajo na *Iavne*a tajnika. Vse pritožbe naj se po&ilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje sa sprejem novih Članor Is boinliks spričevala naj se počllja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska KatoIISka Jed no ta ee priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglaai tajnik« bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druBtev me pa obrnite na gl. tajnika. Novo drugtvo se lahko vstanovl s 8 člani ali članicami- Jugoslavia irredenta« skonraki poštar ter vzel 12 nekoliko pisem in odšel proti P.tu- i ju. j<* to odloeno zanikal, ker j je leskovški poštar doma. V de\-i je uvedena preiskava. Vlom v Ptuju. ZU i škodil ine. oije ,ie vdrl neznani zlikovec ter izmaknil uradniku Š. 50 tisoč dinarjev iz miznice. O sedstvu v Julijski Krajini. Iz Trsta se po>roT-a: Xavajeni snu) bili imeti it<> ss;podje, ki se stavil! v bran vsakemu nasilju 111 vsii-ki kriviei. Brezobzirno postopanje italijanske vlade z njimi je imelo za pcskxlieo, da so _se ti zna-ea]i vajše umaknili, kakor da bi sodelovali pri krivieah in ker se jim je j^nusilo politiko van je po >w>dnijah. Sedaj imamo izpraznjv1-nih do 70 mest. Sodnikom, kateri stali, je odvzeta vsaka samostojnost, ki jim je bila prej zajamčena po osnovaili zakonih. Ker so izgnali dobro kvalificirane- sodnike. se- povzrfHrili povsodi po vseli oddelkih zn.stfj dela. tako da eaka na rešitev na stotine spisov, 111 stranke radi te«ra ti^ie ogromno škodo. Italijanski sodniki so ln.-teli proglasiti italijanščino za 11-radni jezik. je razpravljalo v desetih priznanili jezikih, vendar suverenost države ni bila ogrožena. Važne izpremembe m.* izvrš-vale zakonodajnim p >-»oni. in pa čuvarji praviee kar na svcio pi*st odpravijo slovenski je-'cik. Italijani so govorilf o p«-trobi odrešitve, da prisije svc.iioveu6. Uje je pravzaprav n-veuena tisa tudi po deželi. Ljiul-tvu nalagajo ogromni davki na sploh in radi nasilnih odredb za s^d-iije mora slovensko ljudstvo drago plačevati še tolmače iu razne zakotne pisarje. aOJAKL NAXOCAJTE 8H IfA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V mrM»TT*w«rrcr A T; * TI Nepoznan goljuf se klati. V vas Leskovec pod Mariborom se je priklatil elegantno oblečen moški, govoreč zagrelžiko hrvatsko narešje. Obiskal je razne ]x>-sestnifke in jim pori različnimi pretvezami izvaibrl ve" je s vote denarja ter nato brez sledu izginil. Smrtna kosa. Umrla je v Vel. Laščah 16. dee dolarjev — je zahteval rojaik — in avtomobil mi posodi, bom p*' jaz zlodja povozil. . j * * * j Nemci so izpolnili zrakoplove, j ker niso imeli dovolj prostora na j zemlji. Narodi pošiljajo kralje v pre-' gnanstvo, ker spoznavajo, da so j brezpotrebni. Slovenci so iznašli potice, ker so potice izvrstna jed. Zakrajšek piha strup in smrad rP •• /-« 1 - , t-, • ; od sebe, ker se mu je žolč razlil le režija Grebene, rojena raeini, ^ . . . mati majorja Milana Grebene a in tasta višjega davčnega upravitelja Hruške. Pokojuica je bila dobra gospodinja in skrbna mati svojih otrok. Umrla je IG. decembra v Zgornji Šiški po dolgi mučni bolezni v 22. letu gdč. Minka Jerše. Umrl je v Kamniku po kratki Uvlezni. star komaj 36 let, G usti Terpinc, usnjar in posestnik, vrl | ^ naroden čloyek in podjeten trgovec. Umrla je v Ljubljani g^de. Hilda Vizjak. lieerka okoliškega nadzornika. Po dolgotrajni iii mučni bolezni je umrl Josip Korošec, posestnik in restavrater hotela Llovd v Ženske s krivimi nogami so iz našle dolge kiklje. Pri skopem rojaku so pili vino Skopi rojak je pa imel lepo hčer. Pa je v družbi nekdo opazil, da .stiska fant, ki je kapae izpiti za zajtry galono vina, hčer za roko. — Za roko stiska tvojo hčer — je zavidnež pošepetal skopemu rojaku. — Naj jo stiska — je odvrnil skopi rojak — naj jo stiska magari z obema rokama, že vsaj nc bo toliko popil. # * § V prejšnih časih so hodili pre- Ljuhljani. Pokojnik je bQ dober možni Amerikanci v Evropo, ker ^ narodnjak, ki je rad podpiral vsa so bili žejni znanosti narodna podjetja. Imel je mnogo znancev in prijateljev, ki ga 'bodo težko ppogrešali. Njegova restavracija je bila zhu=ti potujočemu občinstvu na dobrem glasa. V Mengšu je umrl Fran Šušter-čiič, poštni poduraidnik v poikoju. Pokojnik je bil dober narodnjak in naprednjak ter brat Antona Suštoršiča. blagajnika Mestne hranilnice ljubljanske. V Ljubljani je po kratki mueni bofctfzni nenadoma preminul poslovodja Mihael Buh v 49. letu svoje starosti. Pokojnik je bil. odločno naprednega mišljenja ter elan raznih nap reda >t» društev. Sedaj pa hodijo v Evropo, ker 90 žejni. Za vse bančne posle, kakor tudi za vse druge potrebe v zvezi s takimi posli je najbolje, de se obrnete na svoj domači zavod, kjer bodo Vaši nalogi najvest-nejše in najbolje izvršeni. Vaši prihranki so sigurni in Vam nosijo obresti po 4% ako jih naložite pri nas na — "Special Interest Account" Glede denarnih pošiljatev, potovanja v domovino, dopreme oseb iz domovine, izstavi jen ja "affidavi-tov", pooblastil itd. posluži Vas naš zavod ceno, brzo in solidno. FRANK SAKSER STATE BANK Glavno zastopstvo Jadranske Banke. 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. KOVA SAHmnTA PfJIOA NA KRVAVIH 'POLJANAH »i. 50 HP EPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega I slovenskega planinskega polka. V knjigi bo popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Is Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Ltoga, Sv. Gabrijela, Pijave in p polkovem upora ter njega zakletvi. Btffa J« trda TMlniJf 370 strast In 25 «lik Is rojaa tetiaadft m^ IT«w ¥«*, 9. T. šsfe Š&i&l 'v. ■ - QLAS NAKOPA, 18. JAN. 1924 En dan v Sofiji. Pripeljal sem se med Bolgare v njihovo prestolico in se nastanil v hotela "Marija Iiuiza", odkoder se mi odpira prelep raa-gled na mogočno Vitoš-planino, ali kakor ji kratko pravijo Bolgari. na Vitoša. Žarko solnce se preliva po strehah. Gledam na buljvar. Na koncu me moti črna kupola katedrale "Sveti kralj". Na desni stoji črna okrogla streha sofijske sinagoge, ki se dviga nad ostale hiše. Pod nami pa drvi od vlaka k vlaku, v mesto in iz mesta dolga, skoraj nepregledna vrsta drošk, pred katere so vprežeoi iskri konjiči. Tramvaj ropota in se ustavlja. Buljvar je nadvse živahen, saj gre glavn« prometna žila od kolodvora do trgovskega središča v mestu tod mimo- In nad vsem tem mogočnim šumom tin hrumom samotari Vitas, ki se dviga 1713 m nad me-s t o m. Od Sofije je oddaljen 16 J km. Od Vitoša ima Sofija svoje zdravje: zrak in vodo, poleti hlad, pozimi pa rezko podnebje. Na stopnicah hotela iz kater-ga odhajamo na ogled po mestu, nas vljudno pozdravlja sobarica, rodom BerlinČanka. ,Z nami govori nemški. Tudi vodja hotela. se na isti način sporazumeva z na- j mi. Ima se za Nemca, oziroma za j Bolgara, ki je postal to iz med- i narodnih roditeljev. Oče mu je bil! doma nekje na Poljskem, mati pn je bila iz Spitala na Koroškem. Zato mož pozna "Kranjce" in je ž njimi bolj domač kakor z drugimi gosti. Odidem a- mesto s svojo družbo. Nedaleč od hotela stoji veliko in lepo poslopje, mestna tržnica; na levo pod cesto pa se razprostira diven park. Nad njim stoji mogočna rdeča zgradba mestnih toplic z velikan portaJom. Tam so ti na razpolago mrzle in tople kopel ji. Na skrajnem vogalu parka se dviga džamija z nra-kim minaretom. To je vidni o-stanek nekdanjega turškega go-spodstva. Vsetod se meša evropski kroj z bolgarsko narodno nošo, vmes pa vidiš orijentalski o-blečene bolgarske Pomake, vojaško uniformirane ruske begunce in Žide v kaftanih- Jeziki in tipi se mešajo v množici. Bolgarskih vojaških uniform opaziš na ulici malo; nosijo jih samo žandarji. Le od časa do časa srečš tudi kakega oficirja. V parku je polno otrok, ki se kriče igrajo in zabavajo kakor povsod v mestih. Katedrala "Sveti kralj", ki po svoji črni kupoli napravlja nate prej vtis jezuitskega samostana, kakor pravoslavne cerkve, bi so-diJa bolj kam na sever nego v te kraje. Cerkev stoji sredi lepo zaokroženega trga kakor velikariski slon. Spredaj ima bogato stop-' n j išče. Notranjost je presneflji-vo bogata. Polna je zlata, srebra, sol no a in svetlobe. Ikona visi poleg ikone, dragocenost pri dragocenosti. Pri vhodu lahko kupiš od prodajalca svečico, da jo prv žgeš in pritrdiš na širok svečnik, na katerem neprestano migljajo drobne lučke. Vsak trenutek stopi kdo v cerkev- se prekriža, poklekne. moli. poljublja eno ali drugo ikono in zopet odide. Tudi številne kmc-tice prihajajo v črnih, zlato izvezenih oblačilih. Iz cerkve odidemo v Trgovsko ulico obedovati. Restavrant je še dovolj dostojen. V njem se snidemo s prijateljem iz Niša. ki nam je obljubil, da nam razkaže Sofijo. Po črni kavi se dvignemo. Napotimo se obiskat trgovca s čilimi, ki je dober znanec našega voditelja. Stari čiča nas gostoljubno sprejme, postreže nam s "črno" in nam razkazuje svoje bogastvo. Pri razkazovanju očividno uživa. Ponosen je na svoje imetje. Razklada nam fabrikacijo čilimov (preprog), razkazuje nam svoje naloge irt pripoveduje, kako ise pri njem stari čilimi predelujejo v nove in kako se novi čilimi prodajajo za stare. Marsikakšen Am& rikanec kupi preprogo iz 14. stoletja, ki je komaj leto dni stara in po kateri so morebiti mesec ali t®§ idiii stopicali nalašč zato iz-Urjeni posH. Tako dobi no v Silim starinski videz, čilimi se potvar-jftje « veliko aputaortjo m tr- govec mora biti sam zela izku-šen^ da se spozna na pristno in ponarejeno blago. Sofijski trgovci so v zadnjih letih zaslužili silne denarja. Nakupili so od žklov, Armencev in od. kristjanskih beguncev velike množine pristnega starega blaga, katerega so pnoda-li jako dobičkanjosno. Tako najdeš v Sofiji p olje g obilice domačega izdelka danes tudi prave indijske, perzijske in buharske preproge ki gredo danes iz rok v roke kakor zlato. Največ se trguje pod roko- Naš gostitelj nam vse to opisuje s prav prisrčnimi slovanskimi besedami in so iskreno poslovi od nas, ko se mu zahvalimo za ljubeznjivost. Potem odidemo na Trgovsko ulico, ki nas vodi naravnost na. trg ali "ploštad" Aleksandra I. Trg zapira na st veru do Moskovske ulice carska palača. Pred palačo se zbirajo ljudje. Bradati žandar jih potiska nazaj, ker silijo preveč k vhodu. Ob vratih .stoji stražnik. Ustavimo se nekoliko, ker čujemo, da se pripelje car. Kmalu pridirja na konju žandarmerijski častnik in se pusti v pogovor s poveljnikom straže. Ta je precej komoden; v roki drži cigareto, brez katere ni niti žandar. Naenkrat se prikaže vod konjiče. za njo pridrdra dvorna kočija s carjem Borisom m spremstvom. Za carjem sedita na posebnih sedeižh dva livrira*. na lakaja. Car nosi generalsko uniformo, nad katero vidi utrujeno fiziognomijo stare evropske mednarodne familije. Obraz mu je podolgovat in brez posebnega izraza. V kočiji se drži strumno pokonci, straži odzdravi nemarno. Od gledalcev ga ne pozdravi nihče. V drugi kočiji se pripel j Can-kov dvojni zmagovalec nad bolgarskimi kmeti ni komunisti. Videti je dobričina- In vendar se je pod njegovim vodstvom države toliko merilo! Vodnik nam pripoveduje, da so uradne bolgarske vesti o umoru Stambolijskega zlagane . . . Stambolijskega da so umorili v Sofiji, v kraljevem gradu samem, in sicer po večerji, na kattri je bilo tudi več ministrov. Šoferje navzočih ministrov so kratomalo zamenjali in novi šoferji so ministre mesto domov od peljali — v ječo. Gremo dalje. Mimo vojaške kazine pridemo do Sobrana. Poslopje je nizko. Ne daleč od buljvara stoji visok spomenik ruskega carja Osvoboditelja, Aleksandra II. Car sedi na konju. Okoli podstavka, na katerm stoji spomenik, pa so vojaške skupine z znanimi generali iz rusko-turške vojne v 77. in 78. letih. Pred spomenikom leži tudi bronast venec, katerega je položila na to mesto Rumunija. Mahnemo jo mimo Sobranja zopet po lepi široki ulici in kmalu se nam odpre prostoren trg s hramom svetega Aleksandra Nev-skega. Trg je ves tlakovan, kakor sploh ves novi del mesta, katerega si danes ogledujemo. Pred katedralo je zasajen nov park. Sre di njega vidimo razvaline stare cerkve sv. Sofije, po kateri nosi mesto ime. Raz trg vidimo, če se ozremo proti severu, velik del mesta tja do vzhoda, kjer nam zapira ob-zirje nizko gričevje, ki obroblja sofijsko ravan. Pogled na božji hram je od-daleč prav tako veličasten, kakor iz bližine. Cerkev je zidana iz rezanega kamna. Ob strani jo podpirajo kupole, ki se dvigajo druga nad drugo. Belina kamna je tako samorodna, da te kar slepi. Zlate kupole kipijo v brezmejno modrino solnčnega neba in se izgubljajo visoko gori v čudovitem sijaju. Pogled na zlato teh kupol je tako veličasten, da ne more opaziti, kje se neha vrhunec med njimi . Notranjost cerkve je poslikana s svetopisemskimi slikami. Podobe pa niso več v nasprotju z bizantinskim slogom cerkve. Najlepši je strop, desni in stranski prostori pa so tako napravljeni, da sam ne veš, ali is eerkve, ali od zunaj, «d zapada sli Po ees&vi so položene lesen« deske, po katerih stopajo obiskovalci. Posebno radi prihajajo sem ruski begunci. Cerkev je namreč sezidala Rusija, okrasili pa so jo ( ruski umetniki: zato vidijo Rusi v tej cerkvi košček svoje domačije. Prijatelja Srba, katera, sta z nama, začneta kmalu debatirati in prijatelj Ivan vzklikne: 'Aleksander d Novski ni ne bolgarski, na ruski; on je tudi naš. Rusija ga je zgradila celemu slovauske-mu plemenu v ponos, da mu oznanja skupno ljubezen. In baš to je pomembno. Danes je Sofija nezvesta slovanski misli, katero bi morala vpijati vase; jutri pa bo lepota izmirila njeno nemirno ko-varsko družbo. To bo takrat, ko se z nami zedinijo tudi Bolgari'. Za cekvijo drži pot navzdol proti državni tiskarni in umetno sti obrtni šoli ter dalje v botanični vrt- Nasproti cerkve stoji palača sv. Sinoda, odkoder zavijemo mimo Sobranja k strašnim sofijskim političnim ječam, ki stoje pri črni džamiji. Napotimo se dalje v Slavjansko ulico, kjer je sedež Macedonskega komiteja. To banditsko gnezdo se nahaja v nizki hiši sredi zapuščenega vrta. Član naše družbe raszlaga, kako pobirajo macedonstvujušči tri-but pri bogatinih. Oni enostavno razpišejo rekvizicije n. pr. avtomobilov. Imenik se mora odkupiti z gotovino, ker pride sicer ob vozilo. Pred nekaj meseci so macedonstvujušči kar pri belem dnevu posadili bogatega Žida v kočijo ter ga odpeljali. S tem so ga prisilili. da jim je odkupil. Kakih 20.000 takili lopovov živi danes v Bolgariji na stroške poštenjakov in tiranizira Sofijo in Bolgarsko ter ne da miru naši državi. Macedonstvujušči so neka\kšni kon-cesijonirani roparji. Ker Stam-bolijski ni hotel biti od njih odvisen, je moral pasti. Tudi Can-kova imajo macedonstvujušči na vrvici- Mož bo živel samo toliko časa, dokler ne bo oviral hajdu-št-va in terorizma macedonstvuju-ščih. Največji zločinci se pod vlado Cankova neovirano šetajo po Sofiji, imajo lastno tajno policijo in zaveznike v vseh krogih. Kogar priznajo za svojega, jim mora priseči na mrtvaško glavo. Pred mestnim vrtom smo. Pogorišče narodnegag ledališča kvari lepo cesti. Narodno gledališče v Sofiji je bilo zgrajeno pred 17. leti in je imelo prostora za približno tisoč gledalcev. Letos je postalo žrtev bombnega atentata, ki je bil namenjen Stambolijske-mu. Toda Stambolijski je nastavljen pasti ušel, zgradba pa je zgorela. Od pozorišČa se napotipio mimo vojnega ministrstva in čez mestni vrt. Običajne živahne sofijske promenade danes ni. Vse beži domov. Na neki deski za razglase beremo objavo, da se morajo nocoj vsi javni lokali za preti že ob pol 8. uri in da po tem času ne sme biti nihče več na ct*-sti. Ljubeznivi vodja naše karavane nam Tazloži, da je policija ponoči odkrila komunistično za roto. Da uduši vsako protiakcijo-je prepovedala ljudem svobodno kretanje. In tako moram tudi jaz najprej k večerji in potem domov v neprostovoljni zapor. Ko sem se vračal ob 7. v svoje prenočišče je bil na ulicalf alarm. Žandarmerija je peketala na konjih, vpila in razganjala ljudi. Kmalu nato se je ulic« pomirila. jZnočilo se je. Stojim na balkonu svoje hotelske sobe. G-ledam v umirajočo svetlobo na.buljvaru in se oziram v hiše na nasprotni strani. Življenje se je pomirilo, luči so ugasnile, samo iz daljave se tuintaan čuje žvenketanje oboroženih konjenikov. Po ulicah križarijo vojaške patrulje. Visoko nad mano žarijo zvezde na jasnem nebu. Stari oča Vjtoš hladi vulkan ična tla Sofije in miri razburjeno kri nemirnega naroda. Noč postaja tišja in jaz se v mislih pripravljam na 'odhod, kajti Sofijo moram radi grozečih nemirov zapustiti že jutri zarana- ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI tForelsn Language Information Service. — Jugoslav Bureau.) PRISELJENCI IK DOHODNINSKI DAVEK. Cas se zopet bliža, ko pride $400. Recimo, da je on zaslužil rok za prijavo dohodka tekom tudi $1500, v takem slučaju bo leta 1923. iu z,a plačilo zvezne- plačal le 4 odstotkov od $100, t% ga dohodninskega 'davka (fede-|j. $4. Ako je poročen in ima v ral income tax). Zadnji dan, da starem kraju ženo in dva mlado-se zadovolji davčni dolžnosti, je letna otroka, pa bo plačal le te- Neka Mrs. Sme ring v Atlanta, Ga. ima Stadij, v katere* poučuje kanarčke v petju. Obenem ima 15- marca. Ni pa treba ravno čakati do zadnjega dne, ko radi navala ob končni uri treba zamuditi mnogo časa. Davkoplačevalec že sedaj lahko odpravi svojo dolžnost. Na vsak način pa je dobro, da se že sedaj razmišlja o tem in ukrene potrebno. Vem. zlasti novodošlecem, bodo koristna -sledeča pojasnila: Vsaka oseba stanujoča v Zdru ženili državah, naj bo državljan ali inozemec, mora prijaviti svoj dohodek tekom leta 1923. in plačati davek, ako ta dohodek znaša vsaj določeno svoto. Vsak samec ali mož, ki ima družino in ženo v starem kraju, mora prijaviti svoj dohodek, ako njegov čisti dohodek tekom leta 1923 je znašal vsaj $1000, oziroma ako je njegov surov dohodek znašal vsaj $5000 (to-le velja zasti za trgovce). Mož pa. ki živi Skupaj z ženo, moro prijaviti svo.i dohodek, ako on in žena skupaj sta imela vsaj $2000 čistega dohodka ali $5000 surovega dohodka. Isto velja za moža, živečega s svojo ženo, velja tudi za poglavarja družine (na pr. za vdovca, živečefa s svojo družino, ali za sina, ki vzdržuje pri sebi mater ali brate in sestre, ki so odvisni od njega. itd."*. Prijava dohodka se vrše s tem. da se izpolnjuje tiskovina, ki jo izdaja davčni urad (Collector of Internal Revenue) in njegove podružnice. Onim, ki so že lani plačali davek, davčni iura*l razpošilja to tiskovino po pošti. Kdor pa je ne dobi, si jo mora sam priskrberti. Prijavo (return) treba vložiti najkasneje do polnoči 15. marca. Do tedaj je tudi rok za plačilo( davka oziroma vsaj četrtine istega, ako se hoče plačati v obrokih. Tiskovina za prijavo dohodka onih. ki živijo od plače ali mezde, nosi ime Form 1040A- Naj nikdo ne misli, da je lahko izbegniti davikoplaeevalivi dolžnosti. Davčne oblasti imajo mnogo načinov, da ugotovijo, koliko je kdo zaslužil. Na primer, vsak delodajalec mora prijaviti imena in naslove vseh nastav-ljeneev, kaiterian je takom leta plačal čez $1000 na plačali ali mezdah. Te prijave delodajalcev se potem primerjajo s prijavama nastavi jencev. Kakor smo zgoraj omenili, samec s čistim dohodkom od $1000 ali več in zakonski s čistim dohodkom od $2000 ali več morajo prijaviti svoj dohodek. S tem pa ni še rečeno, da morajo dotičniki v vsakem slučaju tudi plačati kaj davka. Pri samcih je prvih $1000 dohodka davka prostih, pri zakonskih je prvih $2500 davka pra^ stih (ako čisti dohodek je bil manj od $5000). Ti se imenujejo osebni odbitki (personal exemptions). Nadalje pa ima davkoplačevalec najsibode samec ali poročen, pravico odbiti $400 za vsako osebo, ki je v glavnem odvisna od njegovega vzdrževanja, ako ta odvisna oseba je mlajša od 18 leto ziroma ako je telesno ali duševno neosposobljeh.a Ti so odbitki za odvisne osebe (credits for depends). Odštevši od čistega dohodka gori omenjene odbitke, ostane svota od katere treba plačati davek. Davek znaša 4 odsto od tega ostanka. Ako pa je čisti dohodek znašal čez $4000. treba od dohodka čez $4000 plačati 8 odsto. Na primer: Samec brez odvisnih oseb, ki je zaslužil tekom leta 1923, recimo, $1500. mora plačati kot davek 4 odsto od $500, t. j. $20. Ravno toliko bo moral plačati, ako je dotičnik poročen, a mu žena živi v'starem kraju-Afcn pa ima v starem kraju po-starno onemoglo miatCr, ki jo daj davek, ako je zaslužil čez $1800. Mož,.ki živi skupaj z ženo. sme odbiti $2500 od skupnega dohodka. Ako ima mladoletne otroke, sme odbiti nadaljnih $400 za vsakega. Zato, oče. ki ma pri sebi družino, obstoječo iz dveh otrok, bo plačal le tedaj, ako je zaslužil čez $3,300. Ali tudi, če dotičnih nima plačati nikakega davka, mor an vendarle prijaviti svoj dohodek, ako ta znaša vsaj toliko kolikor smo začetkoma navedli. Pravico do istega odbitka, kot zakonski ima tudi samec ali vdovec oziroma samka ali vdova, ki je poglavar družine, t. j., ako dotičnih resnično vzdržuje pri sebi doma — radi zakonitih ali moralnih obveznosti — enega ali več sorodnikov, čez katere on izvršuje družinsko oblast. Recimo, da sin živi skupaj s postarno materjo in dvema sestrama poti 18. letom, ki so vse odvisne od njegovega zaslužka. V takem slučaju l»o on plačal davka le tedaj, ako je zaslužil čez $3700 na leto. kajti ima pravico najprej odbiti $2500 kot družinski poglavar in potem po $400 za vsako odvisno osebno. Mož ne sme odbiti $400 za ženo, četudi ona utegne biti. tuli HMtofiJ -H proe.l ima Tsfeieroti, sme sa njo odbiti Javni babjeki. V listih eitamo sempatam o gotovi vrsti ljudi, poclomaee babje-kih. ki vprizarjajo tekom najbolj zaposlenih ur v pod ulični železnici lov na nezavarovane ženske. Ti babjeki skušajo priti v telesni stik z ženskami. Nam vsem je dobro znano, kako prenapolnjeni so vlaqi ob takih urah in kako tesno sjo stlačeni skupaj moški in ženske. To je ugodna prilika za babje-ke, ki skušajo vsiljevati svoje pozornosti mladim deklicam, vr&-čajočim se z dela. Te deklice pa nimajo ponavadi poguma energično nastopiti proti tem Don Juanom ali celo napraviti krava! da bi jih preplašile. Pritožbe glede takih vsiljivo*, moških so se v zadnjem času tako pomnožile, da je smatrala policija za potrebno pečati se nekoliko bolj podrobno s to zadevo ter prijeti par krivcev, ki naj bi na-ta nudili drugim svarilen vzgled. V ta namen je izbrala policija ženske detektive, v ko jih spremstvu se nahajajo močni moški detektivi, in dqtektivke so se podale nato v nabito polne vlake, da opazujejo položaj ter same kaj dožive. k Ta majhna vojna zvijača se je tudi posarečila, in neka taka de-tektivka je objavila pred kratkim par svojih zanimivih doživljajev. Takoj prvega dne je sedla v neki vagon Lexington Ave. podulič-ne železnice in povsem slučajno je dobila sedež poleg nekega starejšega, zelo dostojanstveno izgle-dajočega moškega. Kmalu je pričel ta gospod z majhnimi nasko ki, a gnječa do naslednje postaje je bila tako velika, da ni mogla defekt i vka natančno opazovati počenjanja dostojastvenega gospoda- Šele ko je izstopilo več sopotnikov. je dobila nekoliko več prostosti ter zapazila, da je bil starejši gospod celo tako predrzen, da je odpel njen nogavičn' trak. To je bilo detektivki seveda strašno všeč, in ko je izstopil, mu je sledila ter pomigntla detektivu, ki je dostojanstvenega gospoda v naslednjem trenutku pri-jel- Gospod je bil seveda strašnto ogorčen ter je potegnii iz žepa par »bančnih knjiži« ter pisem pri-sianih tvrdk, da dojkaie, da je ugleden človek" Vse to pa ni nič pomalo. Morol je na bližnjo policijsko stražnico. Naslednjega dne je priznal policijskemu sodniku svojo krivdo. — Dobil je zasluženo lekcijo. — Naslednja izkušnja se je tikala prav tako dostojanstveno iz-gledajočega. moškega, ki je bil razventega še poročen ter družinski oče. Bil je seveda strašno razburjen, se hotel odkupiti ter se bal, da bo prišla stvar v časopisje. Tudi v tem slučaju se je moral Don Juan sam izmotati iz mreže, v katero se je bil ujel. Detektiv-ka je pripovedovola, da zakrivijo take stvari ponavadi starejši moški, ki so poročeni ter imajo družine, ne pa mladi ljudje. Ti moški bi se brez dvoma strašno razsrdili ter govorili o nemoralnosti gotovih elementov, če bi se kaj sli čnega pripetilo njih lastnim hčeram. Lahko bi dosti razpravljali o posebnosti človeških perverznost; in strasti, a na vsak način je značilno, da so glavni grešniki v tem pogledu starci aH vsaj starejši moški. Poznavalec človeka bi pač našel pojasnilo tudi za t'" j prikazen. Včasih pa imamo opravka tudi .z originali. Tako pripovedujejo o nekem kavalirju, ki je ravno k ur i prišel iz Na polja ter zašel v poli-{cijsko mrežo, ko si je prilaščal pravico, da sme ščipati mlade žalske. Ko so ga radi te male šal?* aretirali, je celo izjavil, da smatra to za naravno predpravico moškega spola ter ni mogel razumeti. da se je pregrešil proti moralnemu zakoniku. Z velikim dostojanstvom je izjavil, da spadajo v Napolju talce stvari k dobremu tonu ter je bil v svojem src brez dvoma prepričan, da je za-išel v deželo barbarov. — Drugi narodi, drugi običaji. j— Resničnost tega reka mu ni šla • Iv glavo. Plačal je globo kot mož,' ! kateremu je bila storjena velika 'krivica. Res, spoznavanje človc-! Iz zgodovine dežnika. Dežnik je že stara prikazen v zgodovini človeštva. Znan je bil že mnogo Stoletij pred -Kristo*-vim rojstvom. Že stare civilizacije v Aziji so poznale dežnik in so se ga posluževale. V stari Ba-biloniji in v Egiptu je dežnik služil samo kraljem in velikim duhovnom pri sprehodih in pri svečanih ceremonijah. Služabniki so jim držali dežnik nad glavo. Dežnik je bil tedaj znamenje dostojanstva in predmet privilegiranih strojev. Pravi dežnik in solnčnik. kakršnega imamo dandaes. pa datira iz leta 1640. Napravili so ga v Italiji. Bil je nenavadno širo-r. da se je pod njim lahko skrila cela družina. Kdor je v tistih časih imel dežnik, so ga smatrali za kapitalista, kajti dežniki so bili dragi in redki. Dežnik je v tistih časih prehajal od očeta na sina. Oče je zapustil dežnik tesetamen-tarično. za kar so veljale posel); ne določbe. Kdor je podedoval dežnik, je bil srečen kot n. pr. danes oni. ki podeduje vrednostne papirje ali hišo. Rad bi izvedel, kje se nahaja JOIIX ŽABKAR. pmlomače -Takso i7. vasi Drnovo pri Kr-ški-m. Prišel je k meni iz starega krj.ja pred leti Zadnjič se mi je oglas.il iz Pittsburgha, Pa., a mislim, da mi je dal nalašč napačen naslov, ker sem mu 3 pisma pi.-al. pa .so prišla vsa nazaj. Torej prosim čitatelje, naj ga. ojx-zore na ta oglas, ako pa sam eita, naj se mi oglasi na naslov: Frank Jordan. R. F. D. No. 5, B<>x 145 A. 1'niontoivn, Pa. (17-18—1) | ka je največja vseh modrosti. BO JASI, NAROČAJTE SI HI A "GLAS NARODA" NAJ VEČJI SLOVENSKI DNEV SIK V ZDS. DRŽAV A V Pozor čitatel ji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste i njih postrežbo zadovoljil, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". 8 tem boste ustregli vsem Uprava "Glas Naroda'1 ADVERTISE IN **QI AS NARODA". ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV po znižani ceni MMBH^HM ■■■■■■BBnBHi JBBBSHHBMi^^' Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alefiovee, Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. L, 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, fl.60 Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani, jn Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu ■jifra v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je. gmjiga vsebuje 157 strani, Juan Miseria. Spisal P. lu Coloma. Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povesf. Vsebuje 170 strani, Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-sestavljen. Vsebnje 239 strani, Darovana. Spisal Alojzij DostaL Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr-Kanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani, lfalo življenje. Spisal D. Fr. Detela. Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje.po iivo in resnično Hranili domaČih značajih. « Vsebnje 231 strani, Ji Jemač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti iz ljudskega življenj« ig trpljenja. Vsebuje 123 strani, »41 Kadnja kmečka vojna. 8pisal Avgust Šenoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gube«, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graščake in juna* Iko umirali mučeniške smrti. ' ~ Vsebnje 878 strani, ft POŠTNIMA PROSTA "GLAS NARODA" Cortlandt St,1 |New York ftI AS NARODA, 18. JAN. 1924 GOSPICA MALA it , i___t ' 1 . .______• Spisal JEAN RAMEAU. , iS. L -- Za "Glat Naroda" priredil J. T. 8 (Nadaljevanje.) Starki so stopile solze v oči. — Oh, moj ubogi gospod Albert, torej že slišite in razumete? Torej ste slišali, kako se postopa z ljudmi, ki so že od pamtiveka tukaj. In veste, kam so vas prevedli? Na kočijaievi postelji ležite. — Tej ženski sem že razložila, kako se je to zgodilo — se je opravičevala Katarinca. — Jaz sem nedolžna pri tej stvari. Predrznost te ženske presega vse meje. — Prosim, odpustite ji, gospodična, — je nadaljeval Plesan ter vstal- Njegove besede pa niso bile stari dekli povelji. — Kako, gospod Albert — vi jo prosite odpuščanja T — Moiči — je zapovedal mladi mož odločnejše. — Vem, da ste dobri, gospod Albert — je nadljevala Breton ka, — toda preprečiti ne morete, da bi ne povedala, kaj mi je ns< srcu. Pojdiva, gospod Albert, pojdiva. — Aha, gospodična, Pari žanka, sline se vam cedijo za njim. Ne boš ga dobila, pa magari. da imaš še toliko milijonov. — No, to je pa že preveč — je vzkliknila Katarinca, — Ne menite se za njene besede, gospodična — jo je prosil Albert. — Včasih ne ve, kaj govori. — Priprosta ženska je, brez vsake izobrazbe, — Ah, kaj bi tisto — mu je ugovarjala dekla — ta punčar;. naj bi se šopirila na našem gradu? Vsak vetriček jo lahko ovrže — Znorela si — je zmerjal Albert de Plesan. — Ne veš, kaj govoriš- Mukoma je vstal iz postelje ter se približal vratom. Gospic'. Mali se je na lahko priklonil rekoč: — Prosim vas. oprostite mL gospodična. Marijana res ne v«, kaj govori. — Tega niti sami ne verujete — je zainrmrala starka ter odšla. Katarinea je bila vsa bleda ter je trepetala po vsem telesu Najbolj jo je zbodlo, ker ji je dekla očitala malo postavo. Reki; ni sicer ničesar, toda hitro je dihala, in v očeh se ji je pojavil iz raz neizmernega srda. Ko je odpravil Albert deklo na dvorišče, se je vrnil. Todi zastonj jo je prosil odpuščanja. In prav nič niso zalegle njegovi nasledil je besede: — Oe hočete, gospodična-, bo prišla moja- mati so-m ter se van osebno zahvalila za prijaznost, ki ste mi jo izkazali. Gospica Mala pa ni hotela slišati teh besed. Celo njegovegi globokega poklona ni hotela videti. — Nesraraneži! — je mrmrala, ko je bila sama. — Ta nesram nost pa že vse presega- Solze so jo zalile, in nestrpno je cepetal; in sikala skozi zobe: — In jaz sem mu mislila vrniti grad? Seve da, grad, pa še nekaj. — O ti ncsramneži! V trenutku se je premislila ter porušila vse svoje dobre skle pe. — Ne, plemiču ne bo vrnila posestva, kajti čisto nič več et ji ni sinili!. Ali res ima tako rad ta gradič? Se toliko boljše, če ga ima Ravno zat»trantega ga bo porušila, da ne bo ostal ne kamen m kamnu, da ne bo niti sledu o gradiču. Če se pa hočejo falirani plemiči obešati, naj se obešajo, saj je dovolj hrastov v bližini, Dospevši v svojo sobo je z mrzlično naglico odprla okno. Du šilo jo je. Zadušiti jo je hotelo. Zazrla se je v pokrajino, oblito z bledo mesečino in zopet o pazila dve postavi: Alberta de Plesana in njegovo zvesto staro slu žabnico. i ^ .- ^ » Dekla je glasno govorila ter mahaJa z rokama. Gospica Mak-je takoj uganila, da se Se vedno jezi nanjo. — Moj Bog, moj Bog, — je vzdihnila, solze so ji zalile oči Zaprla je okna ter se vrgla oblečena na postelj. Naslednjega jutra je brzojavila očetu, ki je bil še vedno t, ,. <--' -.i « m Ju *uiM\ Elekrični likalnik štedi denar. V pralnici, krojačnici ali v trgovini, kjer prodajajo obleko, prišteti! enakomerna vročina električnega likalnika čas, poleg tega je pa tudi manj nevarnosti, da bi zažgali ali pokvarili blago. Električni likalniki vseh vrst se labko kupijo po od-uosnein plačilnem načrtu ter se jib plača z vašimi računi za elektriko. Oglejte si električne likalnike v naših izložbah ali naročite, naj ee oglasi pri vas naš zastopnik. The New York Edison Company t/f/ Your Service Electric Heating Bureau 130 East 15th Street Phone: Stuyvesant 5600 (Extension 337) Na pola v domovino. S posredovanjem tvrdke Frank SakBer State Bank 00 odpotovali v staro domovino: S parnikom Thuringia ' 6. decembra: Rihard Schneider iz New York Citv v Kočevsko Reko. 8 parnikom Aquitania 8. decembra: Frane Gorišek iz Seofield, Utah, v Krško vas. Frane Željko iz Sheboygan, Wis., v Rihpovec. S parnikom Paris 12. decembra: Izpred sodišča. Nevaren nasilnež je551etni Franc Kaluaider iz Griž. Ko je šel posest ik Rudolf Oblak dne 13. novembra zvečer gledat pod svo j kozolec, je ,sd.Lsal neko šumenje. Ko je vprašal, kdo je pod kozolcem, se je zakadil Kalunder je obsodilo dba nepridiprava na šest mesecev težke ječe. Surovi sin. Marija Kovač je dne 20. oktobra obiskala svojega očeta Matjaža Be-heka v Lendavi ter ga na-v njega ter ga z nožem nevarno Ugovarjala, naj se preseli k njej, ranil v desno ramo. Na Oblakov! da se mu bo godilo bolje. Njen ' pihal same jeze. Globoko v srcu je sklenil maščevati se. Kruto maščevati. Katarinca mu je pojasnila svoj načrt, kateremu je brez pomi sleka pritrdil. — Da, to je najboljše. Če je mladenič res tako navezan ni. biso, jo je treba podreti, da bo že vsaj enkrat vsega konec. — Škoda ne bo posebna. Precejšen del grad je že tako 6lab, di bi se sam od sebe prej ali slej porušil- Starina je starina. — Saj se spominjaš, Katarinca, sam sem ti rekel, da bi bilo naj boljše vse porušiti. Popravila bi več stala kot pa nova poslopja. Si cer je pa vse vlažno in nezdravo. Samo eno noč sem spal v hiši, pa mi je zateklo koleno. Ti pa ne boš dobila revmatizma, prokleto, di. ga ne boš. Na k, ti pa ne. Sezidati bom dal hišico v angleškem slo gu.vse polno verand in balkončkov bo imela na južni strani pi dolg cvetličnjak. — Da, da, — mu je trdila Katarinca. — Skozi cvetličnjak bo vodila pot v predsobo, in k tebi se bo prišlo kot k začarani kraljičini. — Ali je to mogoče? — je vprašala Katarinca vsa vzrado Ščena. — Vse je mogoče. — Potem pa le hitro podrimo. In cvetličnjak mora biti res velik. — Že jutri bom govoril z arhitektom. — Samo kapelica bo ostala nepoškodovana, kaj ne T — Če hočeš- — Ea, kapelico bi pa rada imela. Z malimi stroški bi jo bilo mogoče preurediti. — Dobro. Kapelica bo ostala. — In veliko široko okno tudi. To je umetniško delo iz renesančne dobe. Pire vzet a vsled velika hvaležnosti je Katarina objela svojega očeta ter ga začela poljubov at L — Sedaj bodo videli, sedaj bodo videli, — je prisegala sama pri aebi — sedaj bodo videli, kaj sem jaz in kaj zmorem. Gospa de Plesan, bivša graščakinja, je prišla v grad kot je bil omenil njen sin. (Dalje prihodnjih) jrn *: * - a Poskus odprave telesnega plodu. Marija Crešnar iz Črešnove, dekla, dekla pri Vrečarju v Orehov-oih, in babica Marija Gragorič iz Toboleev sta bili toženi radi pokuša odprave telesnega ploda.. Pri tajni razpravi dne 29. decembra v Mariboru je bila Črešnar-jeiva obsojena na mesec dni, babica Gregrtričeva pa na dva meseca strogega zapora. Star uzmovič je 45 let stari Štefan Gaber!, mesarski pomočnik, rojen v Klenov-niku na Hrvatskem. Bil .je radi raznih deliktov, zlasti pa tatvine že 21 krat kaznovan. Ko je bil pred kratkim zaposlen kot hlapec pri posestniku Janmiku v Otkškem vrhu, je iz hleva .svojega gospo darja ukradel velikega vola, ki so ga orožnriki kmalu nato našli pri mesarju Žebreku v Vuzenici, kjer je hotel Gaberl vola zaklati, kar mu pa Žebrek ni dovolil. Ko je zaslutil, da so mu orožniki že za petami., je izginil. Šele 25. okto bra .so ga zasledili pri posestniku Lamprehtu na Kumnu. Okrožno sodi&ee v Celju tga je obsodilo na IS mesecev težke ječe. Dva nepridiprava. Priporočljiva mizarja sta 651et-ni Ludovik Bajec iz Črnega vrha in 281etnd Jožef Kopušar iz Luč Delala sta pri Matiji Jeraju ter pri tej priliki okradla svojega de 1 oda jalca in Še nekega posestnika za različno blago in mu izmaknila celo denar. Ko je dne 18. oktobra Kopušar zapustil službo, da je Bajec gospodarju izdal, da bi kril sebe. Ko pa je bil dne 19. novembra med vožnjo v Celje aretiran, tudi Bajec, 90 našli v vreči, ki jo je imel s seboj, mnogo Jerajevih predmetov. Ker sta obdolženca stara znanca iz zaporov, je skoraj gotovo, da sta izvršila tatvino sporazumno. Okrožno sodišče t Celju je oče priskočil hčerki 11a pomoč, ga je sunil s tako silo čez prag, da se je lahko poškodoval. C">ajno sodišče v Mariboru je obsoailo surovega .sina le na 3 tedne ječe, ker je oče medtem že umrl in mu je odpustila tudi sestra. Nevarne sejmarke. Dne 19. novembra so se pojavile na sejmu v Šoštanju tri nevarne tatice iz Čakovca. Prešle so iz daljnega kraja z očitnim namenom, da pokiadejo, kur bi se dalo. Zasa-eaie so bile pravočasno, ko 90 izmaknile šele par svilenih robcev, dežnikov, odej in dnigih malenkosti. So to kmetice Marija Horvat, Marija Pal ti in Klara Radek, se iz Prebislavcev pri Čakovcu. 'alfi je bila vsled sli-čnega delik-ta. ki ga je zagrešila meseca januarja na sejmu v Št. Jurju db juž ni železnici, že obsojena na 3 mesece težke ječe. Rešiti se doslej še ni moglo vprašanje, ali nista ta tinski tovarišici i,sti, ki sta bili ta krat takisto sokaznovani. Vse tri so na sumu, da so kradle tudi denar iz žepov, ker je bilo na dan sejma v Šoštanju izvršenih več žepnih tatvin. Okrožno sodišče v Celju je obsodilo radi tatvine Pal-fi na 5, Horvat na 3 in Radek na meseca poostrene ječe. Nadebudna mladina. Pred celjskim okrožnim sodiščem so stali štirje fantiči, ki so izvršili tekom par mesecev na ja ko premet en način štiri tatvine So to lSletni slaščičarski učenec -Jožef Kolar iz Levea, delavec Adolf Kolar iz Žalca ter jedva 12 let stara ljudskošolska učenca Iv Križan iz Migojnice in Anton Korenit iz Žalca. V zaklenjenih prostorih so se polastili nadebudni uz movkti dveh kol«**. harmonike in še več drugih predmetov. Popal noma priznava vse tatvine le Kri žan, ki se je tudi iz lastnega nagiba javil orožnikom in izdal svo te tatinske tovariše. Obsojeni so bili: Adolf Kolar na tri mesece Anton Korent in Ivan Križan ^a vsled mladoletnosti na 3. oziroma 2 tedna samotnega zapora. Dane Borčič Konjsko brdo. iz Joliet, 111., v F^T Kretanje parnikov - Shipping News 19. januarja: Antonla. Cherbourg; Pre*. Rooaevelt, Cherbourg, Bremen; Conta Verd«, Genoa. 22. januarja: Derffllnger. Bremen. 23. januarja: Pre«. Polk, Cherbourg; Pittsburgh. Cherbourg, Hamburg. M. januarja: Deutechl&nd, Hamburg. 28. januarja: Aquitania, Cherbourg; Prea, Harding, Cherbourg. Bremen; Veendam. Boulogne; Torek, Bremen. 2*. januarja: Colombo. Genoa. "* St. januarja: Chicago, Havre; Stuttgart. Bremen. 31. januarja: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 2. februarja: La Savoie; Havre; Majestic, Cherbourg. 5. februarja: Canopic, Cherbourg In Hamburg, februarja: - Paris. Havre; Orduna, Cherbourg In Djuro Borčič iz Chicago, Til., yj'Hamburg; Pres. Monroe, Cherbourg. Konjsko brdo »HITRA POTNIŠKA SLUŽBA Stojan Rudic iz Joliet, 111., v j an z družino iz G-irard, Ohio, v Škocjan. Jože Znidaršič iz Chitjholm, Minn., v Do-brepolje. Jože Ogolm iz East Helena, Mont., v Semič. Janez Kambv s soprogo iz East vratne ročno napravljene Helena, Mont., v Semič. S parnikom Paris 16. januarja: ITALIJANSKE HARMONIKE. ili izdelujemo in importiramo razne prvo---------*—------— _ ITALIJANSKE Sebastjan Pa., v Žiri. Tu^ar iz ilanifold, ti Izšel je Slovensko - Amerikanski Koledar" za leto 1924. Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila. SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAB JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. : HABOČITE GA iS Di Cena s poštnino 40 centov. Za Jugoslavijo je ista cena. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street : New York, N. Y. Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdo« kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspek — mali oglasi v "Glas Naroda". HARMONIKE, najboljše na svetu. Deseti let garantirane. KaSe cene so nižje kot! drugih izdelovalcev. Brezplačen pouk v j Igranju kupcem. PiSite po BREZPLAČNI | cenik. RUATTA SERENELLI & CO. < 17 Bule Island Ave, Dept. 43, Chicago, ill.1 I Vnk pevec M moral fault novo izdajo "PESMARICA GIiAZBENl MATIC3S" Za Ktiri moike glaaove Uredil Matej HnbaA Knjiga ima 296 strani, ter Ysebu- BaasaaBHiHtafflM EAVNOKAE JE IZŠLA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Najnovejša ilustrovana izdaja. Vsebuje 308 strani. Cena g poštnino $2.— SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St, New York City, N. Y. je 103 najboljiih in najnoTejiDi pesmi m notami ■ poitnino $3.00. "GLAS NAJMJDA" 82 Cortland« St. Hew York. N. Y Mvimm in »aLA« naroda«. ZA DOLGE ZIMSKE VEČERE. Vas razveseli pravi glasni garanti ran Victor gramofon in slovensk poskočnice in petje isto Victor iz delka kateri so najboljši in najglas nejši kar jih svet izdela. IVA1 PAJK, 24 Main St., Conemaugh, Pa jih ima v zalogi, on je edini Bloren ski trgovec v celi Ameriki za Victor blago. PiSite mu po brezplačni cenik