Poštnina plačana v gotovini Iakaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na7"50 Din, za inozemstvo 20 Din Račun pri poštno-čekovnern zavodu št. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritličje, desno. Telefon inierurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Štev. 92. Celje, ponedeljek 14. novembra 1932. Leto XIV. FIR: Narodnost in kultura »Po mojem mnenju se nekatere be- seele vedno uporabljajo v napačnem smislu,« pravi Chesterton. »Nacijonali- zem pomeni po mojem mnenju nazi- ranje, da je narodnost svetinja, nekaj, do Cesar ima vsak človek dolžnost in pravico, kar pomeni predvsem tudi simpatijo do vseh, posebno tudi malih narodov, ki iniajo pravico, da živijo v polni meri na svoj lasten način.« Ches- terton je Anglež; svoje mnenje jtj iz- rekel lani v nekem listu; v knjigi, ki je izSla še pred vojno, pa je izrazil drugo, .skoraj neverjetno mnenje neki drugi Anglež: Houston Stewart Cham- berlain. Zelo je občudoval Nemce in pisal, da pomeni neinški jezik tolikSno kulturno pridobitev, da bi morali biti narodi, ki jim Nemci vsilijo svoj jezik, tem še za to hvaležni! Mislim, da naš človek ne more brati teh besed, ne da bi se v njern dvignil val odpora. Oba citirana stavka sia zelo značilna — med človekoljubno inteligenco Ches- tertonovo in mrzlo nesramnostjo Cham- berlainovo so mnogi probiemi nacijo- nalizma in vsa gledattja nanj. Da se razumemo: Če se katerikoli človek zaradi same pripadnosti h kate- remu narodu Cuti zvišenega nad druge ljudi, ni še to huda stvar. Vsa družba naravnost sloni na nečimernosti in če je človek vsled kakršnihkoli vzrokov ponosen in v zavesti dvignjen, še radi tega ni vreden graje — saj bi potem morali bit; krivi vsi Ijudje. Drugačna pa je stvar, če si tak ČIo- vek domišljuje, da so drugi Ijudje manj vredni, da je boljši Človek, kakor so oni in da ima več pravic. V tem slu- čaju nastane iz nečimernosti napuh in narodnostni napuh je izmed najbolj grdih, kar jih je. Če je nacijonalist rrmenja, da je prav njegov narod po- klican, da odreäi svet, in iz tega dalje sklepa, da ima pravico, vsiliti drugemu svoj jezik, običaje in prepričanje, po- tem je izgubljen za vsako pametno razmotrivanie. V zgodovini čioveštva ni primera, iz katertga bi se dalo sklepati, da je nasilno raznarodovanje kulturno delo. Brez ozira na številna barbarstva, ki se pri takem poslu do- gajajo, se je še vedno pokazalo, da osvajajoči narod demoralizuje sebe in svoiega nasprotnika. Klasičen primer za to nam nudita Anglija in Irska. Pripomniti je, da je te vrste nacijo- nalizem navadno še tudi do kraja po- kvarjen. Ni je huiše hinavščine, kakor frazarjenje gospodarskega nacijonaliz- ma. Sebični Ijudje pogosto uporabljajo narodno navduSenje v svoje lastne, j zelo umazane namene. Manevrirajo ) tako, da *e žas narodnega navdušenja | izpremeni v sijaj zlatnikov, ki se lim kotalijo v blagaine. Imamo primer j angleških trgovcev v Indiji in južni Afnki (Jameson), liudi, ki so pod za- stavo svojega irnperija izvrših uprav razbojniške Cine. Imamo primer nern- ske vojne industrije, ki je vedno Siu- vala na vojno in ki sedaj zopet vsa gori v patriotičnem in imperijalistič- nem navdušenju. Nekaj cirugega pomeni navduSenje idealistov, ki jim je narodnost narav- nost religija; ljudi, ki bi za narodnost dali vse, delo svojega življenja in živ- lienje same. Val narodnega navdušenja je dandanašriji še zelo rnočan, seveda pa je borbenost včasih malo čudna. Fašisti v Italiji in tudi hitlerjevci v Nemčiji se ravnajo po one.m slavnem nemSkem izreku: »Und willst du nicht mein Bruder sein, so hau' ich dir den Schädel ein!« Vkljub temu so principi nacijonaliz- ma docela simpatični in naravni. Na- cijonalizem je dvojen: gospodatski in kuiturni. Jasno je, da bi gospodarska osamosvojitev narodov pornenila velik korak k izboljšanju razmer, ki so dan- današnji vse prej kakor prijetne. Go- spodarski nacijonalizem hoče moč na znotraj in neodvisnost od sosedov. To so stvari, o katerih bi se dalo dolgo razpravljati, in katerih nacijonalizem sam mogoče niti ne more rešiti, ker so države baš v gospodarskem oziru silno povezane med sabo. Čisio druga stvar pa je s kulturnim nacijonalizmorn. Vsaka narodnost ima svojo individualnost, način Čutenja in gliidania, skratka: di.iSo, ki se i?raža. v (eziku ter piedvsem v narodovih umetninah in njih tvoreih. Umetnost ni nič drugega, kakor ponazoritev člo- veäkih čutov, in čisto gotovo je, da je vsako umetniško gledanje zanimivo in da je človeštvo bogato z vsakim izrazem človeške duše. Če torej kak- šen velik narod vsili svoj način gle- danja slabšemu, dela nemoralno, ker jernlje človeštvu enega Izmed izrazov njegove dusevnosti. Značilno je, da so vsi nasilno borbeni naciionalisti baš ijudje, ki o kulturi navadno najmanj razumejo. Če se je narod Goetheja in Kanta ka2al brutalnega in prostaškega, so bili tega vedno krivi ijudje, ki o teh duSevnih velikanih niso imeJi dosti pojma, in Danteju se gotovo ni sanja- lo, kaj vse se bo nekoč počenjalo v znamenju njegovega imena. Kultura osvaja ;srca, ne teles in volje; urnet- nik ne more biti v resnici brutalen; kadar je, ni umetnik. Niti ideolog voj- ne ne more biti. Nietzsche vkliub mne- nju mnügih m izieina. Njegovo »me se je mnogo :zrabljalo od ljudi, ki so se sklicevali nn posarne/na rnesta iz nje- govih del, ki jih v celoti niso poznali. Za vsakega, k\ NieUscheja v resuici razurne, je jasno, da je zelo daleČ od- daljen ori v^akega juntcer>tva ali pru- sijani/.ma. Vsi umetniki, ki so vcas'h izražali naciionalizem, so bili od sred- njega veka da!je (Villon) vedi;i> le branilei, nikdar napadalci. Vsi lesnični borci med pesniki (Körner, Bčranger, Koseski) so bili dobri patriot! in slabi poeti. In vendar je nacijonalizem v kulturi potreben. Svobodna mu pot, kadar čisti jezik, kadar trebi tujke, ki se dado lahko nadomestiti, kadar nado- mešča fraze, ki so pisane v tujem du- hu. Vse to se da pretirati, a vsekakor je jezik silno intimno in organično iz- razno sredstvo, v njem se kažeio vsi oütenki narodove duše. Toda, ali se da o »narodovi duši« sploh govoriti? V^ekakor je duh v ljudeh in tudi v pokrajinah ; iz ljudi in njih okolice se rodijo umetnine. Zato pa: manj teore- tiziranja in več čutenja in oblikovanja. Narodnost ni nič, če ni našla oblike. In Če je umetnik še tak brezdomo- vinec, je njegova narodnost vendar intimnejSa in finejSa Kakor narodnost vsakega drugega človeka. Iz rodne zemlje je črpal svojo moč, iz pokra- jine in neba, iz teles in obrazov ljudi, njih besed in kretenj. In če se posiu- žuje svojega rodnega jezika, mu je to le sredstvo, a silno prožno in fmo, prežeto z njegovimi najskrivnejšimi čustvi. Zavest narodov je zavest po- sa.-ieznikov, ki so ljudem odkru njih lastno du5o. In ta du5a ima svojstvene odtenke, neko globoko silo, ki je ni mogoče dodati niti posnemati. Sila na- roda pa je sila njegove du§e in edino kulturne dobrine naj tvorijo (in v res nici tudi predstavljajo) merilo vsake narodne zavesti. Ta zavest nikdar ni brutalna na- pram sočloveku. Če seže človitk le dovolj globoko vase, najde tarn nekaj, kar pripada tudi vsem drugim ljudem. Če pa narod v resnici pozna samega sebe, je močan in veltk, in sila nje- govega duha ne bo klonila ne v do- brih ne v huJih časih. Greučica Hunyadi Janos je najza- nesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Važna anketa obrtniških orga- nizacij pri Zbornici za TOI v Ljubljani Z bo mica za trgovino, obrt ir< indu- strijo v Liubijani le priredila dne 11. t. rn. dopoldne anketo, na kateri se je razpravljalo o nekatenh določbah za- kon>kega predloga o pooblaSčenih in^ ženjerjih, ki «loboko posegajo v na- rodno gospodarstvo, zlasti pa v delo- krog in eksistenčne pogoje mnogih obrtnških panog. Pri tej priliki se je ugotovilo, da člen 14. navedenega zh- konskega predloga omogoča gotovim podjetjein, da z nastavitvijo poobla- ščenega inžtnjerja kot poslovodje dobe v roke dejanski monopol za dela, ki so jh doslej irneli obrtniki. Tu bi pri- fiia v poštev elektroinstalacija, insta- lacija vodovov, plina, centralnsh kur- jav, kanalizacije. montaža raznih stroj- nih naprav, da celo dela nekatenh ko- vinarskih strok, ki spadajo danes v delokrog strojnih in stavbmh ključav- ničarjev, mehanikov itd. Nadalie se je ugotovilo, da v členu 15. pridržuje predlog zakona poobla- ščenim inženjerjem celo vrsto del kot izkliučen delokrog, dasi spadajo po dosedanjern običaiu in pa po predpisih obrtnega zakona v tu in inozemstvu v delokrog obrtnikov. Posledica bi bila, da bi bili od teh Jel izključeni obrtnj- ki, pri čemer bi bile prizadete osobito gradbene, elektrotehnične, strojne, klju- čavničarske, instalaterske in drugs ko- vinarske stroke, katerih delokrog se danes stika z delokrogom nekaterih inženjerskih panog. Končno se je ugotovilo, da hoče predlog zakour; o pooblaščenih inže- njerjih dopolnjevati in izpreminjati do- ločbe obrtnega zakona, ki je stopil po več kakor desetletnih obširnih pripra- vah in ostrih Dorbah v veljavo 5ele 9. marca 1932, ter urejevati vprašanja, ki se imajo po obrtnem zakonu ure- diti s posebnirni uredbami. Ugotovila se je velika pretiranost zahtev pred- loga zakona o pooblaščenih inženjerjih zlasti v škodo obrtniStva. Sprejete so bile resoluciie, ki jih bo poslala z ob- razložitvijo Zbornica za trgovino, obrt in industrijo pristojnim ministrom, na- rodnim poslancem in senatorjem. Navzoči predstavniki prizadeti hobrt- mških strok so izrazili obenem name- ro, da z javnim mati'festacijskiin zborom podprejo zbornično akcijo in da se za stvar zainteresirajo tudi drugs gospo- darske korporacije v državi. V. GABERSKI: Glad (Iz zbirke »Brez slave«) (Konecj Spominjam se, kako je bila nekoč prišla v taborišče misija švedskega rdečega križa. To je bil chn »prosb« in »žalob« (prošenj in pritozü). Pa je nastopil neki korporal in je tarn po- vedal, da »naš brat umirajet s golodu« (da umirajo od gladu). Tista visoka rdeča sestra in ona švedska gospoda je zastrmela, ko jim je njihov tiradni tolmaČ raztolmačil moje tolmačenje, da mož trdi, da umirajo od lakote. Jaz sem to seveda rad povedal in sem tudi moral vestno prevajati, že zato, ker je on nemški in ruski razumel. Avstrijska oblast se je kar spogledala, jn vprašati sem moral podoficirja, naj vsaj enega svoiih Ijudi imenuje, ki ga je od lakote bilo konec. General, ko- mandant taborišča, je kar žarel v pri- čakovanju, da je Rus sedaj potolčen. Ta pa je ugotovil, da se od lakote ne umira kakor od kapi naenkrat, am- pak da se od večnega stradanja pač nekoč pogine. Ta definieija se je zdela Švedom prcjcej dobra, in najbrže so verjeli, da Ijudje res gladujejo. Reči pa moram, da se odvažnemu podofi- cirju ni niČ hudega pripetilo. Samo da so ga poslali nekam na delo s Drvim malirn transportom, da n<; bi hujskal in delal zgage. Rad je §el, saj siliii k deiu ga kot podcficirja niso smeli. A kaj, Če je morda prišel kam za itahjansko fronto, kjer so Rusi po- pravljali ceste? Tarn je bilo kaj hudo. Tarn so pušiii suho listje in si v svo- jih kotliČih kuhali v nezdravi vodi vsake vrste travo, ki so si jo sproti nabirali. V Italiji sami je bilo v času pred ofenzivo ob Pijavi že strašno glado- vanje. Trpeli so Ijudje in Živali; pri vojaštvu je ginila volja za vojevanje, živali pa so gubile moČi in odpornost. VsaK čas nam je poginil kak konj ali mezeg. Nedostajanje živil üe je poznalo že celo v oficirskih tnenažah, kjer mize niso več bile tako lepo pokrite. Vse- kakor pa je bila med hrano za go- spodo in jedjo za moštvo Se silna razlika ; zato se je med oficirji in vo- jaštvom odpiral prepad, ki se ga v poznem poletju že ni dalo več pre- mostiti. Lačni mož je zasovražil sir.ega človeka. Na svoji vsakdanji poti od bornega stana na postojanko sem moral mimo žitnega polja, ki je zorelo. Nekega dne se mi je zazdelo, da se ob brez- vetriju v razgonu žito sumljivo maje. Mislil sem, da se valja na njivi kaka drobna žival, pa sem previdno stopi! z vzare na ogon. In kaj je bilo? Na- šel sem vsega zbeganega postarnega narednika, ki je čepel na njivi in z bajonetom rezal težko klasje. Bilo mu je silno nerodno; sramovai se je svoje lakote. Kaj bo s klasiem? 1, kaj. Klasje se zmane, zrnje se v stari ponvi nekoliko opraži, nato pa za silo zrnelje v polomljem'rn mlinu za kavo, in zdrob se skuha na vodi. KaSa je go- tova . . . Tako si je pomagal z dneva na dan narednik, ki je bil doma v Slovakiji dobro plačan gozdar nekega rnadjarskega giofa. In kako so živeli Se le drugi! Bilo je tem hujSe, ker tobaka že tudi niso redno dobivali. Od prijateljske strani vem, da so rnoraü nekje ob Pijavi ustreliti konja zavoljo smrkavosti. Vojaki so prosili svojega oficirja, da bi smeli žival po- jesti. Pa seveda ni mogel dovoliti, da bi jedli tako meso. Morali so truplo zagrebsti. Po noči pa so Sli in so konja izkopali, ga razsekali in razde- lili ter kožo zopet pokopali in grob tako zravnali, da se je zdelo, da je vse v redu. — Znanec, ki se je vrnil iz Italije, mi je povedal to-le neverjet- nost: Ob neki priložnosti jih je bilo nekaj več zajetih. In Italijani so jim dali večjo porcijo boliše polente. Neki Avstrijec pa toliko take hrane ni mo- gel prenesti; želodec se mu je uprl. Pa je priskočil gladcn bosanski vojak in je izvržek pobral v svojo Salico' ter ga povžil . . . Je-Ii potem čudno, da so se uprli celo Poljaki, ki so oficirjem zagrozili, da zapustijo zakope, če ne bo kruha? Ti so se zbali poloma, a kruha le ni bilo. Še le ko je njegova prezvišenost general, komandant divizije, ki je bil sam Poljak, nekega meglenega jutra na vse zgodaj zdrknil z avtomobilom tja nekam blizu rovov, in je videl, kako je položaj resen, so priSli že čez nekaj ur tovorni vozovi polni kruha, tako lepo belega in toplo puhtečega, da se mi je kar milo storilo. Kdo ve, kje so dobili moko! Poljska grožnja »niema chleba — niema Polaka" (ni kruha — ni Poljaka) je zalegla. Dobro karakterizira naš glad kratki razgovor med našim kapitanom in še- gavim korporalom z Dunaja. Koman- dant je bil dobričina, Pražan, pa je tako mimogrede vprašal: »Kaj mislite, Martin, kedaj bo konec vojne?« »Smem li na to odgovoiiti, gospod?« »1, se- veda, kar povejte.« »Veste, kadar bodo gospoda oficirji morali to žreti, kar dajejo nam.« Kapitän je morda priča- koval kakega manj točnega odgovora. Ostrmel je, a ko smo se vsi zasme- jali, se je še on nasmehnil, zamahnil je z roko, in odšel. Stradala je pa tudi živina. Konji in mezgi niso imeli dovolj krme in so Stran 2. »NOVTA DOBA« 14. XI. 1932. Šfev. 92. DOMAČE VI2STI d Narodna skupččina je v petek 11. t. m., ravno na poljski narodni praznik, soglasno in z dolgotrajnimi ova- cijami Poljski in bratskemu poljskemu narodu odobrila konvencijo o kulturnern sodelovanju med Poljsko in Jugosla- vijo. Z navdnšenjem j« bilo Tudi spre- jeto naslednje besedilo brzojavKe, ki je bila poslana predsedništvj poljskega Sejma : »Jugoslovenska Narodna skup- ščina čutii sprejemajoč z navduSeno enodušnostjo sporazum o znanosti, šolstvu in o umetniških odnoSajih med kraljevino Jugoslavijo in republiko Poljsko kot rezultat dobrih in v bodoče še boliših vzajemnih odnošajev, ne- odoljivo potrebo, da lzrazi baš na dan, ko je bilo proglašeno edinstvo in državna neodvisnost bratskega poljske- ga naroda, Sejmu in vsemu poljskemu narodu čustva svojih velikih in trajnih bratskih simpatij in prijateljstva«. d Minister dr. Kramer v inozem- stvu. Minister g. dr. Albert Kramer je odpotoval v inozemstvo, kjer bo ostal kratek čas. Zaradi odpotovanja ne more odgovarjati na pisma in dopise, ki bodo v tern času dospeli na njegov naslov v Beograd ali Ljubl]3no. d Na rednem občnem zboru JAD »Triglava« v Zagrebu je bil izvoüen naslednji odbor: Predsednik: Karol Ko- roSec, cand. med.; podpredsednik: Anton Pucelii cand. iur.; tajnik: Vinko Čerin, stud, techn. ; blagajnik: Drago Kveder, stud, techn.; gospodar: Milan Pečar, stud, vet.; arhivar: Adolf tilastec, cand. ing.; revizorja: Stane Tonejc, cand. ing. in MUe Podboi. cand. ing. (1 KTcsečim ženam in min dim ma- ieram pomore naravna »Franc Jože- fova« grenčica do urejcnega želodca in črevesja. Glavni zastopniki mo- dernega zdravilstva za žcnsko boloz- ni. so preizkusili, da »Franc Jožefo- va« voda v veeini slučajcv učinkuje hitro, sigurno in brcz boleein. »Franc | Jožefova« grenčica se dobi v vsch ' lekarnah, drogerijah in specerijskih ti'govinah. d Dunajska vremenska napoved za torek 15. novembra: Po dnevi naj- brž še po večini jasno, zmeren jutranji mraz, ponekod morda visoke megle, vzhodni vetrovi. Celje in okolica c V proslavo spomlna Vladimira Gor tan a in bazoviških žrtev je pri- redila celjska »Soča« v nedeljo 13. t. m. od 11. do 12. dopoldne v polni veliki dvorani Narodnega doma svečano komemoracijo, ki so se je udeležili tudi zastopniki vojaških in civilnih oblastev, uradov, korporacij in druStev. Uvodoma je odvetnik g. dr. Mikuletič izpregovoril o junaštvu Vladimira Gor- tana ter bazoviških žrtev Ferdinanda Bidovca, Zvonimira Miloša, Frana Ma- rušiča in Lojzeta Valenčiča ter orisal trpljenje našega n&roda v suženjstvu cepali. Na Krasu so grizli z drevja bo- rove vejice in suho igličje so pobirali celo s tal. Pri Svetem križu nad mor- jem sta nam hotela poginiti v gozdu dva konja zapored. Da bi ne jedli mr- hovine, smo jih še žive pobili, in eden je imel v želodcu kakor golobje jajce velik kamen, ki ga je bil pogoltnil hlastajoč po tleh za krmo. Jaz sam sem si tudi užil lakote. Ko je bilo ravno najmanj hrane, se mi je kakor za zasmeh želodec še povečal. Tako je prišlo, d& nekako tri leta nisem bil niti enkrat sit. Še dobro leto po vojni sem bil ves mršav, zelen in žolt, tako da so me dolžili, da s smrtjo koketiram. A za iak flirt mi ni bilo. Kdo bo pa umiral, dokler Se čaka boljših časov in za trdno misli, da res pride jo!? Pri boleznih žolča, jeter in ledvic je priporočljivo, da pijete vsake dva do tri mesece nekaj tednov vsak dan zjutraj na tešče pol kozarea Saxleh- nerjeve grcnčice HUNYADI JANOS. GrenCica HUNYADI JANOS jc iz- borno, neprekosljivo naravno odva- jalno sredstvo. Ureja stolico, odvaja škodljivo snovi iz telcsa, poživlja ov- ganizem in dela telo bolj odpo'rno. Dobiva sc v vseh lekarnah, drogeri- jah in boljših trgovinah. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem! krutega tujca. Govorni zbor »Soče« i je recitiral Bajčevo »Pesem primorskih emigrantov«, g. Čebular pa je dekla- miral Gradnikovo »Molitev beguncev«. Akademik g. Miro Černigoj je v lepem, temperamentnern govoru prikazal tra- giko kapalla za naS narod onstran in tostran sedanjih meja ter vzpodbujal k intenzivnemu delu za lepšo bodočnost naših po krivici trpečih bratov. Gosp. Ciril Velušček je deklamiral Župančičevo »Nase pisrno«. Lepo proslavo je zaklju- či I a ze!o posrečena alegorija, delo ztianega celjskega mojstra g. M Ben Čana, ki je simbolizirala trpljenje in mučeništvo Vladimira Gortana in bazo- vi5k'h žrtev. Med alegorijo je pel zbor »Oljke« Prelovčevo »Oj, Doberdob«. c Prihodnji redni Članski sestanek krajevne organizacije JRKD za mesto Celje bo v sredo 16. t. m. ob 20. v klubovi sobi v Celjskem domu. c Strankina pisarna. Danes je bila otvorjena pisarna krajevne organizacije JRKD za mesto Celje. Pisarna je v klubovi sobi v Celjskem domu in posluje zaenkrat vsak dan od 16. do 17., izvzemši sobote, nedelje in praznike. c Ljudsko vseučillšče. Drevi ob os- mih bo predaval v risalnici meščanske sole docent ljubljanske univerze g. dr. Rakovec »o postonku naše zemlje in o davno ižuinrlJh predpotopnih ži valskih veHkanih.« Predavatelj bo tudi predvajal mnoge zanimive skioptične slike. c Koncert 1. decembra. Celjsko god beno društvo je pridobilo v osebi g. Alojza Kališnika izvrsuiega kapelmka. Njegova zasluga je, da se je orkester pomnoži! na 30 moŽ. Orkester ima redne vaje dva- do trikrat tedensko, zato so pa tudi uspehi najlepši, kar smo ugotovili na dobrodelnom koncertu, ki se je vršil nedavno v Celjskem domu. Na koncertu 1. decembra bo iz- vajalo CGD Griegovo »Poklonitveno koračnico« in I. stavek Schubertove sirnfonije v h-molu ter bo sigurno nu- dilo velik umetniški užitek. Gosp. Pec Šegula, učitelj glasbe in pevovodja CPD, pa nas bo zopet presenetil z večjim glasbenim delom. Z nad 80'grl broječim mešanim zborom CPD je nažtudira! izredno težko, a prekrasno Sattnerjevo kantato »Soči« za soli, zbor in orkester, Opozarjarno že danes na ta koncert in pričakujemo, da bo velika dvorana Celjskega doma 1. de" cembra zasedena do zadnjega kotička c Iz CPD. Ta teden imamo z«dnje ločene vaje, zato prosim vse pevke in pevce, da se jih sigurno in točno ude- leže. Ženski zbor bo imel vajo v sredo že ob pol 8. zvečer, kar naj cenjene dame upoštevajo. — Pec. c PoroČila sta se v nedeljo 13. t. m. dopoldne v Petrovčah g. Tine Kopušar, trgovec v Celju, in zasebna uradnica gdč. Lizika Danevova iz Celja. Na predvečer poroke je pevski zbor »Oljke« zapel nevesti podoknico. Mlademu paru želimo mnogo sreče ! c Poroka. V nedeljo 13. t. m. se je poročil v celjski župni cerkvi g. Alojz SnediČ, z^sebni nameščenec v Celiu, z gdč. Dano Štrausovo iz Celja. Član- stvo SK Jugoslavije želi mladoporočen- cema obilo sreče! c Iz sodne službe. Sodni avsku-ltant g. Josip Pole v Celju je dodeljen okrajnemu sodišču v Slovenjgradcu. c Smrtna kosa. V celjski bolnici so umrü: v petek 11. t. m. 67-letni ob- činski revež Matevž Lavrinc od Sv. Krištofa nad Laškim in 37-letna ru- darjeva žena Karolina Topolovškova iz Zabukovce, v nedeljo 13. t. m. pa 56- letni Tomo Peinovič, trgovski potnik pri tvrdki P. Teslic v Sisku, 32-Ietna posestnikova hči Rozalija Tacarjeva iz KrajnČice pri Št. Juriju ob juž. žel. in lV2-'etni Viljem Planko, sinček po- strežnice iz Nove vasi pri Celju. Na Lavi je umrl 3V2 rneseca stari sinček posestnika Franc Lilija. N. p. v m.! c Žrtve nesreč. Na cesti v Laškem je avto trgovca g Josipa Herlacha v nedeljo 13. t. m. povozil 4 letnega ru- darjevega sinčka Martina Brečka iz Hude jame in ga težko poškodovai. — Triletnemu sinčku stavbenika Vinka Gologranca iz^Gaberja je padla 11. t. m. truga voza na glavo in ga hudo poSkodovala. — 60 letna delavka Ma- rija Anderluhova iz Leš pri Šmarju si je 11. t. m. pri padcu zlomila nogo. — V soboio 12. t. rn. je izbruhnil po- žar v hiši delavca Breclja v Čretu v okolici Dola pri Hrastniku. Delavčev dveletni sinček Jože, ki so ga rešili iz goreče hiše, je dobü težke opekliiie na glavi in rokah. — 38 letni gostil- ničar Franc Dobraic iz Gaberja ie v nedeljo 13 t. ni. v neki gostilni v Čretu udaril s steklenlco po mizi. Steklenica se je razbila, pri tern pa si je Dobraic prerezal levo zapestje. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celiski bolnici. c Pörod v ambulanci reševalnega oddelka. V ponedljek 14. t. m. okrog pol 3. zjutraj so popadli 24 letno Anico H. iz Celja v Prešernovi ulici porodni krči. Reva se je zgrudila nezavest;na na tlak. SlužbujoCi stražnik jo je spra- vil na reSilno postajo v magistratnem poslopju, kjer je li. porodila krepko deklico. Mater in otroka so prepeljali z reševalnim avtomobilom v porodniš- nico. c V garažo mestne^a avtobusnega podjetja na Sp. Lanovžu je vlomil ne- znan moški v noči na soboto 12. t. m. S krampom je poSkodoval vrata in povzročil 100 Din škode. odnesel pa ni ničesar. Morda gre Ie za akt mašče- valnosti. Gramofoni radioaparati in razOTOtrpstirca pctps"avila ANTON LECNIK, Celje, Glavni trg 4 c Zopet tatvina kolesa. V petek 11. t. m. ob 17'30 ie neznan tat 'z- makml nekemu trgovcu v Tremerju pri Celju izpred njegove trgovine 1500 Din vredno kolo znamke »Puch« št. 351.183. Kljub takojšnjemu zasledova- nju se ni posrečilo dohiteti tatu, ki se je odpeljal s kolesom neznanokam. c Kolo je izgintlo in se zopet po- javiio. V soboto 12. t. m. popoldne je nekdo odoeljal kleparskemu mojstru g. Franju Dolžan z dvoriSča pred nje- govo hišo Za kresijo 800 Din vredno, rdeče pleskano kolo. Malo kasneje pa so kolo našli ob zidu pred Rakuschevo trgovino na Kralja Petra cesti. c Tatvina. V nedeljo 13. t. m. po- poldne se je neznan storilec splazil v nezaklenjeno sobo hlaocev Leopolda Sagadina in Martina Petrovida v go- spodarskem poslopju g. K-rbiša v Ipav- čevi ulici. Tat je odnesel Sagadinu hlače, rjav površnik in 120 Din goto^me, Petroviču pa rižast površnik in srebrno uro. Sagadin ima 500, PetroviČ pa 350 Din 5kode. c Razpis službe strojnika v mestni klavnici (Razpis.) Mestna občina Celje razpisuie mesto strojnika za svojo klav- nico. Plača po dogovoru. R^flektanti r.a to službo morajo izpolniti sledeče pogoje: 1) Morajo biti izučeni ključav- ničarji ter irneti izpit za posluževanje parmh kotlov, 2) imeti morajo najmanj triletno prakso v strojnem obratu, 3) ne smejo biti mlajši od 25 let in ne starejši od 35 let. Prednost se prizna kompetentom s prakso pri hladilnih napravah in absolventom strojne delo- vodske sole v Ljubljani, ali s slično predizobrazbo s potrebno prakso, ter prošnjikom, ki imajo prakso ali pa vsaj osnovne pojme pri električnih strojih in napravah. Z Din 5"— kolkovane proSnje je vlagati do 20. XII. 1932 pri predsedništvu mestnega načelstva celj- skega. Prošnje morajo biti opremljene s sledečimi listinami: l) rojstrcim listom, 2) dokazilom o jugoslovenskem držav- Ijanstvu, 3) uradnim zdravni^kim izpri- čevalom, 4) nravstvenim izpričevalom, 5) zadnjim šolskim izpričevalom, 6) iz- pričevalom o strokovni usposobljenosti in dosedanji praksi, 7) dokazilom o odsluženem vojaškem roku. — Mestno naČelstvo Celje, dne 9. XI. 1932. Mestni načelnik: Dr. Goričan, s. r. c Borza dela v Celju iSče tri stavbne kleparje za začasno delo. V poštev pridejo le Celjani ali okoličani. Kino Mestni kino Celje. Ponedeljek 14., torek 15. in sreda 16. novembra: »Luči velemesta«. Zvočni film svetovnega slovesa. Romsntična pantomtma iz Živ- Ijenja potepuha. V glavni ulogi slavni umetnik komik Charlie Chaplin. Re- žija in glasba; Charlie Chaplin. Pred- igra: Foxov zvočni žurnal. Občinstvo prav posebno opozarjamo nataizredni film. »Franc Jožefova« grenčica povzro- (v;a ilobi'o prebavo, lahko glavo, mir- no spanje. Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU Repertoar: Nedelja 20. novembra ob 16: »Celjski grofje«. Skromno zvišane cene. — Ob 20.: »Friderika«. Gostovanje ma- nborskega Narodnega gledališča. — G;asbene cene. Bratko Kreft: „Celjski grofje" (K uprizoritvi 11. t. m. v celjskem gledališču) Kot umetnina je Novačanov »Her- man« morda močnejši od Kreftovih »Celjskih grofov«, dasi se je slednji bolj približal resniččnosti in zgodo- vini in z jasnejšimi, kruičnejšimi očmt pravilnejše gleda na te neizprosne sred- njeveške mogotce. Če sodiš umetnino, jo moraš soditi pač le po njeni umet- niški vrednosti in pravilno trdi Nova- can, da je pisatelju dovoljeno postaviti se v katerikoli kot, da celo poletiti v zrak in gledati na dogodke ali na kar- koli, kakor se mu pač ravno poljubi„ da mu je popolnoma svobodno izbrati si katerokoli idejo, ki jo potem obde- la, zagovarja in ovekoveči v svojem delu, ko pravi, da bi smel dramatik poveličevati ali trgati Cezarja, Napo- leona, da bi ju smel imeti za morilca ali za polbogova, kakor pač pisatelj gleda nanja in kakor se mu zdi dobro in prav. Ideji — Novačan : Kreft? Vsekakor je v tem pogledu večma na Kreftovi strani, kakor tudi danes nihče več ne more trditi, da bi »Celiani« bili kedaj nacijonalno zavedni, da bi morda po- leg svoje obla^ti, morilskih naklepov, osebnih koristi, imeli še pred očmi kaj drugega, morda dobrobit podložnih kmetov. Nikdar menda se ni v glavi Celjskih porodila človekoljubna, vzvi- šena misel, zato je trditev, da so ho' teli združiti Slovence in Hrvate v eno državo, zaradi Slovencev in Hrvatov, da bi se ohranili in razvijali, n es mi- sel na. Celjski so hoteli vladati, ho- teli so imeti lastno državo zaradi moči in ugleda celjskih zvezd, pa bi jim büo tudi vseeno, če bi vladali Ogrom, Rim- Ijanom ali pa nam. , Grešimo, Jiudo grešimo, če iim sedaj po smrti podti- kamo misli, ki jih nikdar mislili niso, če se ponašamo s prijateljstvom in naklonjenostjo ljudi, ki nas bi prav tako lahko javno sovražil', kakor so nas zatirali, če ne bi pričakovali od nas osebnih koristi in če ne bi vse svoje moči zidali na ramah svojih hlap- cev — naših prednikov. Sprostimo se teh hlapčevskih misli in glejmo na stvari kakor so bile v resnici. Ohranili smo se do danes, kljub vsern posku- som naših gospodarjev, da bi nas za- trli in zatajlii, in zato, da smo se o- hranili, moramo biti hvaležni edinole našim ljudem, čistokrvnim in zavednim sinovom slovenskega naroda, ki se nikdar niso rodili na gradeh, nikdar v palačah, ki se nikdar niso valjali po grofovskih posteljah, ampak so izšli vsi iz bornih, polrazpalih kmečkih koč, pa jim je bilo dano, kljub stradanju in kljub najtežavnejšim razmeram, na- praviti in ustvariti več kakor morda takratnim mogoteem, ker je pri vsa- kem dejanju treba poznati nagib in ker se vsako dejanje in vsaka ideja ceni šele po vrednosti trajanja. Najmočnejši prizor v Kreftovi drami je brezdvornno oni pred sodiščem. Za voljo sodišča, za našemljeno pravico, se je morala skrivati pač vedno le grofova volja in besedi »fiat iustitia«, ki bi se morali pravilno glasiti »fiat voluntas mea«, sta bili le pesek v oLi. Sodba je bila zapečatena pač že mno- go prej, predno se je sestalo visoko sodišče, predno so se sešli zastopniki in branilei pravice, ki se jim je eno- stavno vcepila volja grofova, njim brez- pomembnim, a vendar važnim lutkam Celjskih. Pa se je zgodilo enkrat dru- gače kakor je želel in zahteval najvišji in edini sodnik. Prisediiiki so pod vti- som zagovornikovega govora, ki je izzval njih vest, oprostili Veroniko. Grofa to ni oviialo, sodba je bila skle- njena že prej, Veroniko je da! usmrtiti po svojem krvniku Joštu, ker bi ga mogla ovirati pri njegovih načrtih. Za- govornikov govor je edinstven in je učinkoval najsilneje. Do danes ni tega najkarakterističnejšega za takratne raz- mere obdelal še nihče, Kreftu pa se je posrečilo dati svoji drami baš s tem neko prav posebno vrednost. Štpv. 92. »N'OVA DOBA« 14. X?. 1932. Stran 3. EAT LILEK: Slovenski šolniki v Bosni in Hercegovini za avstro-ogrskega gospodstva od 6. novera- bra 1879 do 31. oktobra 1918 in za časa uaše Ugoslovenske vlade od 1. nov. 1918 do 1929. V »Jutru« z dne 1. rnaja 1932 je P. B. pod nas'iOvorn »Slovenski šolniki pionirji jugoslovenstva« opisal službovatije treh slovcnskih šolnikov v Voj- vodini, v mestu Pančevu, ko je bilo še v madžarskih rokah. Ti šolniki so: osnovnošolski učitelj Kos, pro- fesor Avguštin Wester in prof. Josip Viler, oba na- meSčena na realki. Podpisani pa hočc našteti slovcnske šolmke v Bosni in Hercegovini od I. 1879. do 1929., očrtati delovanjc vsaj znamenitejših teh šolnikov in oceniti njih vpliv nn vzgojo starejše bosanskc inteli- gence. Na koncu hoče tudi naštefi nekaj slovenskih šolnikov, ki so služili na Hrvaškem, v Dalmaciji in Rusiii. Po vsej pravici se pritožuje P. B. v »Jutru«, da »še ni napisana knjiya, kaj so storili vsi ti po vsej Ävslro-Ogrski razkropljeni slovenski učitelji in profesorji, : vsi ti pionirji znanstva in vzgoje med narodi stare monsrhije, pred vsem pa med bratskimi slovanskitni narodi.« Takšna knjiga bo napisana z malo večjim obsegom pod naslovom: »Slovenci prosvetitelji tujih naiodov in poninožitelji njihove književnosti«. Zdaj, ko se piše »Slovenski biografski leksikon«, ne bo tako težko sestaviti delo, v katerem se bodo Slovenci pri- kazali kot znaini pomnožitelji človeške prosvete. Da je nam takšno delo zares potrebno, se vidi najbolje iz tega, da lahko na prstih naštejerno ko- i roške in druge Slovence, ki n. pr. vedö. da se je j rodil pri Sv. Petru poleg Celovca v *uborni slovenski ' koci« eden največjih fizikov prošlega XIX. stoletja, dr. Josip Stefan (1835 — 1893), profesor na dunajski univerzi, ki je vseh svojih 54 znanstvenih razprav napisal v nemškem jeziku, čeravno je bil v mladih letih navdušen in odločen Slovenec in Slovan, pa tudi slovenski pesnik. Kolikim koroškim in drugim Slovencem je znano, da so temu učenjaku svetovnc slave že dve leti po njegovi smrti postavili v arkadah nove dunaiske univerze spominsko ploščo in da je imel pri tej slavnosti spotninski govor njegov bivši učenec in poznejši duševni drug, sloveči matematik in fizik dr. Ludwig Boltzmann, profesor na graški nnivezi, s katerim je izddal Stefan takozvani »Stefan-Boltz- mannisches Gesetz der Strahlung«? Saj še njegovega imena ne najdete v »Poučnem slovarju«, čeravno jc v IV. zvezku »Zbornika znanstvenih in poučnih spi- sov«, ki ga je izdala »Matica sloven ska« 1.1902., objavil ravnatelj Ivan Šubic svojo razpravo o dr. Jo- sipu Stefanu. (Dalje prih.) Mariborsko Narodno gledališč>, ki je s to noviteto gostovalo v petek 11. t. m. v razprodanem celjskem Mestnem gledaliSču, je nudilo večer bogatega umetniškega užitka. Režiser g. Jože Kov«č je z malirni iziemaini temeljito izčrpal snov in vsebino diarne, dal ?gri igralsko in scenično pravilno obeležje ter ustvaril harrnonično in učinkovito «noto. Gosp. Furijan je izvrstno pogodil lik starega, nasilnega in za velikim ciliem stremečega celjskeg;-! rnogočnika — grofa Hermana U. Dovršeni sta bili kreacijr g. VI. Skrbinška kot pravd?iča in gdč. Kraljeve kot VeronikeDeseniške. Gosp. S:ravi okrnsje. Neki Katalonec, Giroud, je napiavil dela iz kovanega žcloza. Zcyer, mojster v siikanju lakiranih prednietov in učitelj princese Zolije-Do'ro- teje, je okrasil z lepimi motivi vrata dvora Herren- j hausna v Hannovru in lautenbui'Ske palace. Knežji upravitelji so pregleclovali raounc teh j unictnikov prav posebno strogo. Dostikrat se je ?:go- dild tudi lo, da se niso sraniovali napisati z lastno : roko zahteve. naj umetniki znižajo svojc zahtovo. Radovedno sem prebiral ogromno Giroudovo spome- nico, ki se je v. njo' umetnik obrnil na hannoveransko sodišče, s prošnjo, naj tain prcizkusijo uj)ravičcr;ost njegovetva račuiia za tajne ključavnicc, kj jih je bil napravil za dvor Herrenhausen. Vojvocta Ernost- Avgust, poznejSi volilni knez, je tedaj izgubil tožbo, da se moia račun znižati. Toroj so imoli še toclaj v Hannovru nopristranske sodnike. V načolu sem se odločil, da bom oniejil svoje iskanjo na itšitev vprašanja, kakšen je bü francoski vpüv na nemSke dvorc XVII. stolctja. Pred ..ebo.i .•em imel tako obilico Jistin, da ini je razen tega, kar sem obljubil gospoclu Thierryju, ostalo ds>vol.; ^radiva tudi za lastno knjigo. Tisti Zeyer, slikar iakirar-ih predmetov in učitelj princese Zofijc-Dorotcje, je bil vzrok, da -om l-azširil svoj prvotni namon Mod nje- govimi raCuni sem namreč odkril osnutek njegovega pričanja prod zasliševalnirn sodiščem, ki je m»ralo soditi nesreeno hannoveransko kraljico. On je torej nekako odgovoren za dogodkc, ki šc j^i'idojo. Tu je Vjgnortc prestal, nekaj časa premišljai in mi potem ^a^tavil nepričakovano vprašanje: »Ali poznate dramatizacijo zgodovine grofa Kri- Stofa Königsmarka?« Names tu odgovora som mu recitiral dve kitici: Comte tie Koenigsmark, amuureux d' une roinc, Puis son amant, ainsi du moins dit la rumeur, Dans la chambre ro'yale oü brölaient les verveines, A Theure oü le jour nait, ä I'heure oü le jour l.neurt. Qui pourra dire toutes les solles pensees Qu'elle se plaisait tant ä dčrouler pour vaus, Celle qui melait les jacinthes aux pensees,, Dans la masse de ses cheveux d'or un peux roux?* * Gros Königsmark, zaljubljen v kraljico, iiato njon Ijubček, vsaj tako pravijo, je prihajai v kralji- fiiio sobo, kjor so žarele verbene, ob uri, ko jc vstejal dan, ob uri, ko je dan umiral. Kdo bi mogei povedati vse tiste blazne misli, ki vam jih je tako raüa raz- lcladala, ona, ki je ob mislih vpletala hijacinte v svoje bujno zlato rdeče läse? Stran 4. »NOVA DOBA« 14. XI 1932. Štev. 92. Glasovi iz občinstva Koncerti v Mariboru — koncerti v Celju V soboto 6. t m. sem bil v Mari- boru; med drugim sem se bil namenil tudi h koncertu Učiteljskega pevskega zbora. Ker sem kot pravi Celjan na- vajen celjskih razmer, sem se zanašal, da si bom mogel kupiti vstopnico pri večerni blagajni. A v Mariboru ni tako kakor v Celju! Ob pol 8. zvečer je bila velika dvorana že natrpana, naval na blagajno pa Še strahovit. Z vsemi svoiimi atletskimi in govorniškimi zmožnostmi sem si komaj uriboril sto- jišče. Koncert sem poslušal iz garde- robe. Le v odmoru se mi je posrečtlo, da sem se preril do vhoda v dvorano, odkoder sem videl v dvorani zbran res ves Maribor od župana, škofa in po- veljntka mesta pa do skromnega di- jaka in delavca. Pa sem si mislil, da velja ogromni poset le tujcem, zato sem se odloČil, da pojdern v nedeljo popoldne, ko bodo pela domača mari- borska pevska društva, tudi h koncer- tu. A glej jih ponosne Mariborčane, dvorana je zopet polnal Kaj v Mariboru ni krize? — sem se vprašal. Pač, materijelna je najmanj tako velika kakor v Celju, a Maribor- čani vendarle zmorejo visoko vstop- nino, od 40 Din navzdol, ker ne po- znajo duhovne krize. S Čudnimi občutki sem se vračal v Celje. Doma sem pa še izvedel povrh, kako slabo je bil obiskan koncert Uči- teljskega pevsktga zbora v nedeljo 7. t. m. popoldne v Celju. Najrajši bi se bil razjokal. Pa sem napisal te vrstice. Celjani zganimo se 1 Ne dopuščajmo več te sramole, ker bomo sicer res zasloveli kot nekulturneži. Nekaj di- narjev za koncert pa res še lahko vsakdo žrtvuje! Celjani, poboljšajmo se! D. Sokolstvo Iz župne uprave Pokrajinskl zlet v Ljubljani Na Vidov dan se bo vršil v Lju- bljani pokrajinski zlet ob priliki 70 letnice ljubljanskega Sokola. Na tern zletu se bodo vršile tudi tekme član- stva. Snov za tekme in za proste vaje bo izšla okrog Božiča. Vendar bo župni prednjak pričel vaditi proste vaje že ta mesec. Da moremo pravočasno razde- liti poset župnega prednjaka po društvih, prosimo br. društva, da bi nam javiia čas, v katerem bi želela, da ]ih obišče župni prednjak. Naraščajske tekme Ker se na pokrajinskem zletu v Lju bljani ne bodo vršile naraščajske tekme, jih bo priredila župa sama in sicer za visit in nižji oddelek. Moški naraščaj, višji oddelek, bo tekmoval na drogu, bradlji, v teku na 60 m s 75 cm vi- sokimi zaprekami, skokom v višino, me- tom 5 kg težke krogle obojeročno in prostimi vajami. Niž)i oddplek: drog, preskoki črez kozla, tek na 60 m, skok v višino, met 2 kg težke žoge in proste vaje. Ženski naraščaj, višji oddelek: drog doskočni, preskok črez konja z navadno desko, proste vaje, tek na 60 m, skok v višino in met 2 kgtežkežoge. Nižii oddelek: proste vaje. doskočni Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNE DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000'— Kupuje in pro« daja devize ira vailute Izdaja uverenje za izvoz blaga ¦ ¦ ¦¦¦¦¦¦¦ ¦¦¦¦¦a ¦¦¦¦¦¦« Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči racun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštanf drog. gred 60 cm visoka, skok v višino, tek na 60 m in met 2 kg težke žoge. Način tekmovanja in tekmovalne v?*ie bodo določene pozneje. Članstvo bo tekmovalo po saveznem programu. Prijatelja sta obiskala veliko zboro- vanje na prostem. V gneči je prvi za šalo izmaknil prijatelju robček iz zu- nanjega žepa sukniiča in ga spravil v žep. V tern trenutku je položil nekdo roko na njegovo ramo in mu šepnil: »Stari prijatelj, tu imaš zopet svojo uro. Nisem vedel, da si moj kolega.« Dnevno sveže prazena kaua, praži se v novem modernem eiektrič- nem pražariu. Kasrol Lošbner, Celje Kral ja Petra c. 17. — Pri „Zvoncu" Delikatese, specerija, semena. Dvosobno stanovanje lepo, v vili, Celje, Jurčičeva 5, se odda s 1. februarjem starejšemu soHdnem paru. Franjo Dolžan ?,kVsilil 4P Telefon 245 kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Preuzcma usa v zgoraj navedene stroke spadajoLa dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba tožna in solidna Böcem sobo in kuhinjo v centru mesta ali lepo prazno sobo z uporabo Uuhinje enkrat na dan. Ponud.be na upravo lista pod »BoljSa s'ranka.« Proda se posesti'o v izmeri 97 a v Vrbju pri Žalcu pol ure hoda od postaje, rodovilna zemlja, poslopja v dobret» stanju, za ceno Din 32.000'—. Delež kupnine po Din 10000-- se lahko prevzame kot na I. mesto vknjižena terjatev, ostanek je plačati v gotovini. Pojasnila daje pisarna dr. Laznika, advokata v Celju, Prešernova ülica 3. Lol&al na prometni ulici se odda v najem. PovpraSati v drogeriji »Sanitas.« Celje, Aleksandrova ulica 5. PRATIKE Blasnikove, družinske, dopisnice za Miklavža, Božič in Novo lcto kupite zelo ugodno v knjigarni Franc Leskovsek, Ceije, Glavnitrg 16 Odda se ena soba z eno, ena soba z dvema posteljama, eventualno prazno. Tarn se sprejme tudi dijak. Naslov v upravi lista. Brivnica „ZORA" Celje SlomSkov trg 6 zraven župne cerkve se priporoča za prvovrstno britje in t»triženje. Nizke cene. Dijaki in učenci polovične cene. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarno varnem zavadu, ki obsioji že 64 let Ceijska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (w lastni pala&i pri kolodwopu> Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedo- ietnih, ki ga liagajo sodišča, ter naiožbam cerkvenega in občin- skega denarja posveta posebno pažnjo Hranilnica daje poso- jiia na zcmljišEa po najnizji obrestni merfc Use prošnje rešuje brezplaEno Za hraniine vloge jBmti poleg Sa IVIOCtn sollO z vscm P^emoženjem premoženja hranilnice dC IllCdlU vClJC in vso d»včno močjo Ljubl janska kredif na banka | Ustanovljena 1900 podružnica Celje, Aleksandrova ulica CentraEa v Ljubljani Ustanovljena 1900 Delniška glavnica Din 50,000.000*— Skupne rezerve nad Din 11,000.000— Brzojavi: LlublJansKa banka Telefon: 76 PODRUŽNICE: Brežice, Črnomelj, Kranj? Maribor, Metkovic, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Zagreb Se prlporoča za v»e bančne posle Urejujo Rasio PeČuik. — Oclgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Cettna. - Oba v Celju.