PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 73} 190:
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 109 (13.047)
Trst, torek, 17. maja 1988
Veliki državni praznik je spremljal mimohod sovjetskih čet
Pričel umik iz Afganistana Kabul vzklika »povratnikom«
Mudžahedini bi radi zavzeli Džalalabad, da bi si tako odprli pot do Kabula - Predsednik Nadžibulah trn v peti vladni opoziciji
Cvetje na orožju sovjetskega vojaka, ki se vrača domov (AP)
KABUL — Sovjetska zveza je že na predvečer podpisa ženevskega sporazuma o umiku iz Afganistana odločila, da bo moral biti odhod sovjetskih vojakov čim manj podoben umiku ameriških čet iz Vietnama. Prav zaradi tega so se sovjetske oblasti potrudile, da bi bila nedelja, 15. maja podobna ljudskemu prazniku prej kot povratku poraženih čet. Mihail Gorbačov je želel čimprej zapreti afganistansko poglavje, ki ga je pred devetimi leti odprl Brežnjev, zato je že pred časom nehal imenovati uporne mudžahedine »bandite« in jim, vsaj v uradnih govorih, priznal status »tistih, ki se borijo proti vladi«.
Po glavnih kabulskih ulicah so včeraj vozili tanki in tovornjaki, s katerimi so se vračali domov Igorji, Volodje, Borisi in drugih 1.500 vojakov prve enote, ki bo menda že danes prekoračila mejo s Sovjetsko zvezo. Nekateri so bili v Afganistanu le nekaj mesecev drugi pa že poldrugo leto. S praznično okrašene tribune jim je mahal v slovo predsednik Nadžibulah, vojaška kolona pa se je vila med dvema kriloma vzklikajoče množice, ki je pozdravljala vojake, a se je obenem pripravljala na to, kar jo čaka, ko bodo tudi zadnji sovjetski vojaki zapustili državo.
Afganistan pa je dejansko že ostal v rokah redne vojske in mudžahedini, ki se zbirajo v Pešavarju, se že obnašajo, kot bi umik sovjetskih vojaških enot pomenil dejansko prosto pot za vse upornike. Predsednik koalicije sedmih vodilnih gverilskih organizacij Gulbudin Hekmatjar je sklicalce-lo tiskovno konferenco, da bi predstavil načrt o pomilos-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Odločilne so bile zahteve monetarnega sklada
Jugoslovanska vlada sprejela ukrepe zoper gospodarsko krizo
DEJAN VERČIČ
j BEOGRAD — Na sobotnem in ne-Da iSlfem zasedaniu le jugoslovanski nPr am?nt sprejel dolgo napovedova-»majske« ukrepe. Že do konca tega izdS?ua na-' se cene odstotkov Ipt k°v oblikovale prosto, do konca k a Pa že. 70 odstotkov vseh cen. Do In ,5ltov bo teže priti in bodo dražji. 1- bodo tuji upniki posodili Jugos-Igrjb1 *e dodatne vsaj 1,2 milijarde dodeli'	k* namesto državnega raz-
žavt janja deviz podjetjem ponovno te adalv devizni trg. Kdaj naj bi do Prtst ?r^01 še ni jasno, saj tuji upniki VancwJ0 na rePr°gramiranje jugoslo-Zahto ^ dolgov, bolj zadržani pa so do P eYe P° »novem denarju«, oipei	ie neglede na rast inflacije
r6a]J.ena' Določena pa je spodnja meja he	Padca: do konca leta plače
kov ^ei° Pasti za več kot 20 odstot-Ihinalr.1Cer pa se lahko povečujejo no-prvit, L,0 P° posameznih četrtletjih: v 2a m za odstotkov, v tretjem 0dstotk°dSt;OdSOV in v zadnjem za 119
Javna poraba bo do konca leta lahko nominalno višja za 127 odstotkov, izjemi pa sta invalidsko in pokojninsko zavarovanje (do 132 odstotkov) in - zanimivo - proračun zvezne vlade,
Predsednik vlade Branko Mikulič
ki lahko do konca leta zraste za 133 odstotkov.
»Majske ukrepe« skuša Mikuličeva vlada predstaviti kot svoje, kljub temu da ni nobenega dvoma, da jih je Jugoslaviji naložil mednarodni denarni sklad. In ker sporazum s tem še ni podpisan, bodo »majskim« ukrepom sledili še kakšni.
Na skupni seji parlamenta so za novega predsednika parlamenta izvolili Dušana Popovskega, za podpredsednika pa Spasoja Medenico. Razrešili so tudi več zveznih ministrov in imenovali nove. Obrambni minister je postal general - polkovnik Veljko Kadijevič, minister za gospodarske odnose s tujino Nenad Krekič, za zakonodajo, pravosodje in upravo dr. Petar Vajovič, za borce in vojaške invalide pa bo skrbel Milan Šešlija. Tako za enkrat Slovenija nima nobenega ministrstva v zvezni vladi, res pa je, da sta še dva nezasedena ministrska stolčka. Znano je tudi, da Mikulič že dalj časa išče koga iz Slovenije, ki bi bil pripravljen odgovarjati za gospodarstvo.
V tretji polfinalni tekmi B-2 lige
Jadranovi košarkarji
poskrbeli
SAN DONA — Jadranovi košarkarji so spet poskrbeli za velik podvig: v tretjem in odločilnem polfinalnem srečanju končnice prvenstva B-2 lige so namreč v nedeljo v San Donaju zelo visoko (97:65) premagali domače moštvo Stripa in so se tako uvrstili v veliki finale. V le-tem pa se bodo že v nedeljo prvič spoprijeli v Ferrari z domačo ekipo. V B-l ligo bo napredovalo moštvo, ki bo dvakrat uspešno od skupno treh tekem.
Naši košarkarji so si zmago, kot sicer kaže izid, povsem zaslužili, saj so predvsem v obrambi igrali sijajno. Za nov in nadvse pomemben uspeh pa si pohvalo zaslužijo prav vsi igralci in še posebno Jadranovi navijači, ki so bili tudi na tem gostovanju prisotni v velikem številu. Njihova pomoč je bila skoraj odločilna za ta nov podvig Jadranovih košarkarjev, ki so ponovno dokaza-
za podvig
li, da si veliki finale proti Ferrari tudi zaslužijo. Bili so namreč v vseh elementih igre boljši od košarkarjev San Donaja.
Veselje naših navijačev, igralcev, Jadranovega vodstva je bilo po nedeljski izdatni zmagi enkratno. Trajalo je še pozno v noč, ko so navijači našim igralcem na Proseku priredili prijeten sprejem.
Že v nedeljo pa čaka jadranovce prvi finalni obračun v Ferrari (ekipi se bosta nato v sredo, 25. t. m. spoprijeli v Trstu in v eventualnem tretjem srečanju spet v nedeljo, 29. t. m. v Ferrari). Košarkarji iz Ferrare so bili po regularnem delu prvenstva povsem zasluženo prvi na lestvici (naši pa tretji). Če pa bodo jadranovci ponovili nedeljsko igro iz San Donaja, lahko premagajo tudi zadnjega tekmeca in si zagotovijo napredovanje v B-l ligo. (bi)
Prvak je Milan
»Velika« Milanova noč je trajala od trenutka, ko je sodnik odpiskal konec tekme v Comu, pa tja do naslednjega jutra in še dlje. Po remiju med domačim Comom in Milanom, in domačem porazu Napolija (brez Marado-ne in štirih »pučistov«) so Milančani preplavili ulice svojega mesta, nato pa se podali v prepoln stadion San Siro, kjer je bilo uradno slavje za igralce ekipe, ki je osvojila prvenstvo. Takoj po zaključenem veselju pa je predsednik Berlusconi slavnostno izjavil, da je treba misliti že na prihodnjo sezono. Nasprotniki so obveščeni... Sicer pa je Milanove igralce včeraj sprejel župan Pilitteri, že danes pa bodo igrali svojo prvo »šampionsko« prijateljsko tekmo proti Manchester Unitedu.
NA ŠPORTNIH STRANEH
Med pretakanjem dušikove kisline v kemijskem laboratoriju
Eksplozija v Bariju terjala življenje delavca
^ Banju t^0<rna eksplozija je t delavca J;eriala življenje 41-le Nesreča Francesca Cinguepal aboratoritn }?. ApriPetila v kemij na delavci ° A?ostin°. kier je s )z avtocktV prekvala dušikovo k Ja’ Ekspio^6 v rezervoar labor Celotno Uk J ]e m°čno poškod pečnega1 dbe'irat0rijsko P°sl°Pje, z tociste^deavca, faje bil najbF*
Strupeni I, 1 zal Pomoči. v trcU..1 mapovi dušikove ku
^Plozij^l st°tm metrov od peliale v SnwSeValne lupine s, Scf oseb! med "0 bolnišnic° kar n ki so poni -1 S° tUdi štirje Pomoč, Nekat Cencem nudili katere ranjence so pc
šem pregledu odslovili, stanje 30-let-nega Pasgualeja Ballabena pa ostaja še naprej zaskrbljujoče.
Hlapovi dušikove kisline so se nato porazgubili po bližnji okolici, saj je pihal močan veter. Oblasti niso oklicale izrednega stanja, saj so hlapovi te kisline nevarni, le če so močno zgoščeni. Oblasti so takoj uvedle preiskavo, ki bo ugotovila vzroke eksplozije. Po mnenju gospodarja kemijskega laboratorija je nesreči najverjetneje botrovalo nepravilno čiščenje avtocister-ne. Morda je v njej ostalo nekaj ostankov kake druge spojine, ki je nato usodno reagirala z dušikovo kislino. Preiskovalni organi so kemijski laboratorij zaprli, dokler ne bodo opravili vseh pregledov.
Na sliki (telefoto AP): ranjeni gasilec med prevozom v bolnišnico.
Avtobusni sedež samo za belce?
RIM — Rasistični izbruhi zadobiva-jo v zadnjem času tudi v Italiji res nevarne obrise. Nezaslišani dogodek, ki se je pripetil pred dnevi sredi Rima, zgovorno dokazuje, da smo na slabi poti. V avtobusu mestne linije 495 so jezni potniki skoraj s silo prisilili mlado Eritrejko, ki že več kot trinajst let živi v Italiji, da je vstala, češ da so sedeži namenjeni samo belcem. Amete Derebrizon, tako je ime mladi temnopolti ženski, ki je imela v naročju štiriletnega otroka, je zaman glasno protestirala, med potniki pa je ni nihče podprl.
Obsodbe vreden dogodek so včeraj posredovali javnosti občinski svetovalci zelene liste, ki so pozvali rimskega župana Signorella, naj na županstvu sprejme mlado Amete Derebrizon ter naj se ji v imenu mestne skupnosti in občinskega sveta javno opraviči za ta dogodek.
Volilna kampanja je v polnem teku
Craxijev napad na vlado in KPI
RIM — V pričakovanju upravnih volitev, ki bodo na sporedu 29. in 30. maja se polemike med strankami iz dneva v dan zaostrujejo. Najbolj aktiven je v teh dneh socialistični voditelj Bettino Craxi, ki je včeraj spet ostro polemiziral z republikanskim tajnikom La Malfo glede poteka nedavnega zasedanja socialistične Internacionale v Madridu. Craxi ne štedi s kritikami tudi na račun ostalih strank. Med svojim nedavnim volilnim obiskom v Umbriji in Toskani je sekretar PSI nekajkrat precej pikro napadel tudi ministrskega predsednika De Mito. Liberalce je označil kot zasebno združenje, ki se bori samo za zajezitev državnega primanjkljaja, zato je nujno, da si Altissimo za strankarski simbol izbere škarje. Socialdemokrati so po njegovem mnenju v popolnem razkroju, medtem ko doživljajo radikalci hudo krizo, iz katere se ne bodo izmazali. Demoproletarce primerja Craxi vsedržavnemu združenju bivših vojakov, komunisti pa se po njegovem mnenju večkrat vedejo kot akrobati cirkusa Barnum. Do komunistov je bil Craxi resnici na ljubo še najmanj polemičen. Na nekem volilnem zborovanju je sicer nekajkrat udaril po komunistični partiji, kasneje pa je priznal, da bo treba s KPI prej ali slej ustvariti levičarsko alternativo.
La Malfa je včeraj naglasil, da nima nobenega namena odgovarjati takim »nizkim udarcem« socialističnega voditelja. Republikansko glasilo Voce Repubbli-cana očita Craxiju, da je zdrknil na zelo nizko raven in da je za njegove nesmiselne izjave kriva v prvi vrsti socialistična predvolilna evforija. Tudi krščanska demokracija noče stopnjevati polemik s socialisti. Podtajnik Bodrato pravi, da gre za tipično predvolilne izjave, s katerimi nima nobenega smisla polemizirati. Tega mnenja je tudi direktor dnevnika KD II Popolo.
Predsednik stranke relativne večine Arnaldo Ferlani pa se boji, da bodo te polemike ošibile vladno večino in spet okrnile odnose med demokristjani in socialisti. Forlani je prepričan, da te polemike dejansko služijo samo komunistom, ki tudi ne odgovarjajo kritikam tajnika PSI. Zelo jezni pa so socialdemokrati in liberalci. Prvi očitajo socialistom, da komaj čakajo razkroj PSDI. Liberalci pa so močno zaskrbljeni zaradi socialističnega predloga, po katerem bi imele pravico do parlamentarnega zastopstva samo stranke, ki bi na volitvah dosegle več kot pet odstotkov glasov.
G. R.
Posebno ostri so bili komentarji v Hrvaški in Sloveniji
Odmevi v vsej Jugoslaviji na zasedanje skupščine, ki je podprlo B. Mikulica
BEOGRAD — »Veličastna« zmaga Branka Mikulica, ki so mu delegatk zvezne skupščine izrekli vso podporo (razen Slovencev in Hrvatov), še vedno odmeva tako v Jugoslaviji kot v tujini. Medtem ko v nerazvitih delih države ocenjujejo, da so razviti Mikuliču zamerili predvsem namero, da jim odvzema del neupravičenih privilegijev, je čutiti v slovenskem in hrvaškem tisku precejšnjo resigniranost in grenkobo. Tako komentator Dnevnika iz Ljubljane med drugim piše: »Predsednik Z/S je v svojem uvodnem govoru dal odločno vedeti, da vlada sprejema del kritike za neuspehe v gospodarski politiki, vse ostalo pa je porazdelil po republikah in pokrajinah, kjer menda niso dosledno izvajali tistega, kar so si v ZIS zamislili. Občasno je sicer dajal vtis užaljenega človeka, ki ga po nedolžnem krivijo, kar je kasneje ponovil v podobni obliki tudi podpredsednik ZIS Miloš Milosavljevič, ki je celo dejal, da ima občutek, da je na klopi za obtožene.
V	soboto in nedeljo je torej bilo v klopeh skupščine SFRJ kar nekaj užaljenih, seveda je bilo še več razočaranih. To so bili delegati, ki so se enkrat lahko prepričali, da sami pravzaprav ne morejo veliko vplivati na dogajanja, ki so bila tudi tokrat »potrjena« že vnaprej v najvišjem partijskem telesu.
V	tem svetu je normalno, da bi v podobni situaciji vsaka vlada odstopila sama ali pa v parlamentu zahtevala glasovanje o zaupnici. Za predsednika ZIS to »ni normalno« kot je poudaril sam, o tem naj bi odločali zbori skupščine SFRJ sami. Zato je bilo že vnaprej jasno, da pogojev za nezaupnico vladi ni bilo, kar gotovo tudi ni bil osnovni namen vseh teh razprav. Bolj skrbi teza Branka Mikuliča o nekakšnem preštevanju 6:2, kjer gre menda za egoizem dveh najbolj razvitih republik in ne za željo po soočanju z razvitim svetom in drugačnem obnašanju v vsakdanjem življenju nasploh, kjer naj bi prišle do izraza vse naše kompa-
rativne prednosti. Dosedanja politika, tudi tista Mikuličeve vlade, nas vztrajno vodi na obrobje razvitega sveta, kjer ni malo držav, ki so startale še s slabših začetnih položajev in nas medtem močno prehitele.
Namesto tega smo že v soboto v časnikih v Makedoniji lahko prebrali trditve, da je Mikuličeva vlada pod navzkrižnim ognjem iz Slovenije in Hrvaške predvsem zato, ker želi razbiti privilegije teh dveh republik in njihovih gospodarstev. Iz nerazvitih delov Jugoslavije se menda prelivajo ogromna sredstva v razvite republike, ki so vse doslej tudi najbolj zavirale reforme. Če je to prevladujoče mnenje v tej in še kakšni drugi republiki, bi se že zdaj veljalo resno zamisliti nad usodo najnovejših sporazumov z mednarodnim denarnim skladom. To nam tudi kaže, da v vseh letih po osvoboditvi še nismo ugotovili niti tega, kdo živi na čigav račun v tej državi. Čisti računi pa so sicer osnova za dobro prijateljstvo...« komentira Dnevnik.
Ministri o perečih šolskih problemih
RIM — Vladni kabinetni svet se bo danes ukvarjal s pogajanji za obnovitev delovne pogodbe šolnikov. Zasedanja se bo udeležil tudi minister za javne uprave Cirino Pomicino, ki se bo z ministrom za šolstvo Gallo-nijem udeležil jutrišnjega drugega sestanka s sindikalnimi predstavniki profesorjev in učiteljev.
Avtonomni sindikat SNALS je medtem napovedal nov protest svojih članov, ki bodo do 29. maja stavkali prvo in zadnjo uro ter bodo seveda še dalje bojkotirali ocenjevalne seje. To obliko protesta bodo do razpleta pogajanj nadaljevali tudi cobasi in mnogi člani CGIL, CISL in UIL, čeprav te sindikalne organizacije formalno nasprotujejo tem oblikam boja.
• Afganistan
NADALJEVANJE S 1. STRANI
titvi vseh vojakov in delavcev, ki so sodelovali s kabulsko vlado. »Nekatere so prisilili, zato je razumljivo, da so morali pristati na sodelovanje s pro-sovjetskimi oblastmi«, je izjavil poveljnik Hekmatjar, »milosti pa bodo deležni tudi vsi, ki bodo priznali svojo napako in bodo obžalovali svoje početje«.
Navidez dobrohotni mudžahedini so zbranim predstavnikom tiska obrazložili tudi, kako mislijo udariti po Nad-žibulahu in njegovi vladi. Trenutno čakajo le na trenutek, ko bodo vsi sovjetski vojaki zapustili Džalalabad, saj se mesto nahaja v izredno pomembnem strateškem položaju, le sto kilometrov od Kabula.
Po izjavah poveljnika Mahmuda, ki prav tako vodi eno izmed mudžahe-dinskih skupin, naj bi približno 10.000 upornikov obkolilo Džalalabad, ki pa je ne morejo še zavzeti, ker je močno zastražena in se nahaja v dolini. Ko jo bodo zavzeli - v kar uporniki sploh ne dvomijo - pa si bodo zagotovili prosto pot do glavnega mesta.
Pričetek umika sovjetskih enot postavlja ponovno v ospredje tudi težave, ki tarejo vladno stranko. Demokratska stranka afganskega naroda je že deset let deljena na dve struji, ki si nista soglasni niti glede sovjetskega umika. Skupina Pešam je pristala na ženevski sporazum in podprla umik sovjetskih čet, skupina Halk pa se temu upira, čeprav se obenem bori proti mudžahedinom.
Trenutno igra izredno pomebno kohezijsko vlogo prav predsednik Nad-žibulah, ki ga priznavata obe struji, zato pa je sovjetski vladi naklonjen predsednik tudi osrednja tarča vseh političnih napadov upornikov. Mudžahedinom je namreč popolnoma jasno, da bi jim bila vlada brez predsednika Nadžibulaha na čelu manj odporna, saj bi jo močno ošibele notranje razprtije, v Afganistanu pa najbrž prav tako velja pravilo, da kjer se kregata dva, tretji dobiček ima.
Pri Gazi in Nablusu ubita Palestinca
TEL AVIV — Po nekaj dneh relativnega zatišja, kot so to stanje imenovale izraelske vojaške oblasti, sta včeraj padla še dva mlada Palestinca. Tako so izraelski vojaki s strelnim orožjem ubili enega 15-letnega palestinskega fanta na področju Gaze, druga mlada žrtev pa je 17-letni Palestinec, ki je padel pod streli v begunskem taborišču Azmut v bližini Nablusa.
Izraelci so tudi uvedli režim policijske ure v treh taboriščih na področju Gaze, podobno pa je tudi v Cisjorda-niji. Na ta način so Izraelci praktično izolirali približno 400 tisoč Palestincev, ki tako ne morejo sodelovati pri proslavljanju praznika »Eid el fitr« ob koncu enomesečnega muslimanskega posta ramadana.
V Izraelu pa je izbruhnil še en škandal. Tako naj bi dijaki liceja v Jeruha-mu, mestecu v Negevski puščavi, med urami predvojaške vzgoje sodelovali pri mučenju palestinskih zapornikov v vojaškem oporišču Ofer pri Ramalahu. O dogodku je poročal poslanec izraelske socialistične stranke mapam Yair Zaban. O celotni zadevi je potekala tudi posebna vojaška preiskava. Vojaške oblasti sicer trdijo, da ni nobenih podatkov, da bi bile navedbe Za-bana resnične, toda dnevnik Hadashot je včeraj na vidnem mestu objavil izjave enega od dijakov, ki naj bi sodeloval pri mučenju, vojaške oblasti pa so tudi obsodile narednika, ki je vodil predvojaško vzgojo v Jeruhamu.
V Rimu umrla tržaška igralka Fulvia Franco
RIM — V Rimu so včeraj pokopali tržaško filmsko igralko Fulvio Franco, ki je v nedeljo umrla zaradi neozdravljive bolezni v 57-letu starosti.
Francova se je rodila v Trstu 21. maja 1931 kot hči industrijca. Širša javnost jo je spoznala, ko je bila leta 1948 izbrana za Miss Italijo. To ji je odprlo tudi vrata v svet filma. Že istega leta 1948 je nastopila v filmu Maria Mattolija "Toto al giro dltalia", potem pa se je v glavnem pojavljala v komično-sentimentalnih in popularnih filmih. Višek je najbrž dosegla, ko je odigrala vlogo vdove v epizo-dičnem filmu Nina Manfredija "Lavven-tura del soldato". Francova je imela tudi dokaj razgibano osebno življenje. Bila je žena bivšega evropskega boksarskega prvaka Tržačana Tiberia Mitrija.
Ekološko gibanje se sooča s stvarnostjo
Zenit avstrijskih zelenih šel mimo
DUNAJ — Že geslo, pod katerim je potekal 2. zvezni kongres avstrijskih zelenih (namreč »od zelene utopije k realnosti«) je odražalo dileme, s katerimi se tudi avstrijski zeleni soočajo nekaj let za tem, ko je zeleno gibanje kot ptič feniks vzniklo iz - vsaj po mnenju zelenih - zgodovinsko preseženega političnega sistema političnih strank. Rezultat njihovega dvodnevnega kongresa (14. in 15. maja) je zmaga »realistov« nad »fundamentalisti«. To naj bi stranki prineslo več udarnosti in več volilne uspešnosti, dosedanja notranja demokracija in karakter stranke pa naj bi ostala nedotaknjena.
Tako vsaj zagotavlja Johannes Voggenhuber, novi prvi »poslovo-deči« stranke zelenih, ki bo odslej skupaj z drugim poslovodečim član osrednjega vodstva stranke in bo po novem predstavljal stranko tako navzven kot navznoter. Voggenhuber bo po novem skrbel tudi za povezavo med strankino bazo ter vodstvom na eni ter zelenimi parlamentarci na drugi strani. Zelena pravila, po katerih nihče v stranki ne sme opravljati po več funkcij, češ da bi to privedlo do kopičenja oblasti v roke maloštevilnih posameznikov, ostanejo s tem nedotaknjena. Povezovalna funkcija poslovodečega pa naj bi služila koordinaciji akcij v bazi ter v parlamentu.
Za »fundamentalistično« krilo, ki ga je predstavljala nekako tretjina od 183 delegatov na kongresu je že to močan odmik od načel bazične demokracije, po njihovem bi morali biti parlamentarci pod neposrednim nadzorom baze. Za realiste, kamor sodijo tudi njeni parlamentarci, je to predpogoj za učinkovitost in boljše volilne rezultate. Od novembra 1986, ko so zeleni s petimi odstotki glasov na zveznih parlamentarnih volitvah zasedli osem poslanskih mest, so zanje na raznih deželnih in občinskih volitvah sledili le neugodni rezultati. Realisti menijo, da stranki zaradi razpršenosti in nekoordiniranega delovanja ter notranjih, pred javnostjo izvojevanih razprtij, ni uspelo vliti zaupanja volivcem in da je to glavni razlog za slabe rezultate. »Sezuti moramo otroške čevlje«, je med drugim včeraj izjavila predsednica parlamentarne frakcije Freda Meissner-Blau in s tem posredno povedala, da je prišel čas, ko je treba uvideti, da so se časi
spremenili. Prav tako je ponovno pozvala na to, da se stranka ne sme osredotočiti zgolj na ekološko problematiko. Odprtih front in tem naj bi bilo veliko: boj proti brezposelnosti oziroma proti politiki gospodarskega prestrukturiranja, za katero stoji koalicijska vlada SPOE (socialisti) in OEVP (ljudska stranka); odkrivanje najrazličnejših škandalov in afer, v katere so vpletene etablirane stranke in s tem vnašanje »prozornosti« v politiko; manjšinsko vprašanje v Avstriji; boj proti ksenofobiji; opozarjanje na negativne posledice, ki naj bi jih za Avstrijo imela integracija v evropsko skupnost, itd...
Vendar: bo večja koordinacija v vrstah zelenih (s tem pa še večje približevanje klasični stranki) in večji poudarek ne-ekološkim temam porok za bistveno večji volilni uspeh? Tudi med tistimi izven zelenega tabora, ki pozitivno ocenjujejo vlogo zelenih v zvezi z njihovo senzibilizacijo javnosti za ekološka in druga vprašanja, je tozadevno razširjena skepsa. Ekološka problematika, ki pri zelenih še vedno ostane prvi in osnovni integracijski dejavnik, sta SPOE in OEVP znali spretno integrirati in zapisati v svoje programe, sicer pa je Avstrija ena redkih držav, ki se je - tudi po zaslugi zelenih - jedrski energiji odpovedala. Čas mirovnih pohodov in pacifistično-ze-lenih svaril pred jedrskim holoka-ustom, je spričo »novega detanta« med blokoma (vsaj v primerjavi z začetkom 80-ih let) prav tako mimo. Kar zadeva ostale, na kongresu naštete programske teme pa bodisi ne tangirajo zelo širokih plasti prebivalstva ali pa niso na prednostnem vrhu razlogov, zaradi katerih naj bi se mnogi volivci odločali za to ali drugo stranko. Nenazadnje pa je manevrski prostor avstrijskih zelenih na levi strani političnega spektra, t. j. tam, kamor sedaj posegajo, zožen ali pa ga zasedata deloma SPOE in KPO (komunistična stranka). Vprašanje je torej, če ni bila njihova otroška doba obenem tudi njihova zlata doba. Če je bila, bodo ostali obsojeni na to, da v družbi ter v parlamentu vnašajo občasno konfliktno in tematsko svežino ter s tem deln-jejo kot pomemben korektiv. Za prehod v pomembno opozicijsko la politično silo nasploh pa je to premalo.
BOJAN GROBOVŠEK
Nobenega smisla nima, da bi zanikali: ponosni smo na naše »številke«; na naših več kot štirideset let poklicne dejavnosti; na naših 8 tisoč artiklov (in še več); na naše ugodnosti pri plačevanju, ki predvideva izredno majhne obroke. In končno na naše cene, ki so vedno sestavljene iz izredno »ugodnih številk«.
Cene kot v najcenejših trgovinah, toda ob tem kakovost Universaltecnica. Zato se nam tudi redno dogaja, da na vas naslovimo isti poziv: pozl na primerjavo.
poziv na primerjavo
UNIVERSALTECNICA
RADIOTELEVIZIJA, ELEKTRONIKA: Goldonijev trg 1 VIDE0REGISTRAT0RJI, HI-FI: Ul. Zudecche 1 ELEKTR0G0SR0DINJSKI STROJI: Korzo Saba 18 CAR STEREO: Ul. Machiavelli 3 TrsT
Skoraj resno o spet aktualnem pojavu
Mini: med spogledljivostjo in prešerno sproščenostjo
NADJA KRIŠČAK
stalni dilemi krajše - daljše, \	/ 9or ■ dol ali, v resnici, poka-
\ / žem - ne pokažem žensko V krilo že nekaj let vztrajno spreminja svojo dolžino. Glavni krivci naj bi bili modni kreatorji in njihove muhe. Njihova kreativnost se izraža že nekaj stoletij (čeprav so se nekoč imenovali le krojači!) v stalnem iskanju, kaj naj ženska pokaže, razkaže, skrije, zakrije, razkrije. In tako so od časa do časa doživele posebno slavo bolj ali manj razgaljene ženske prsi, zadnjice s povitimi ali balončkastimi krili, s cul de Pariš" ali z domačo "ritno žalostjo" in drugimi pomagali.
Dolžina krila se je od začetka tega stoletja dvigala nad gležnje, v šestdesetih letih pa so se modni ustvarjalci odločili za do tedaj nesluteni podvig in žensko krilo skrajšali nad koleni. Pravo gorje se je tedaj šele začelo, kajti že nekaj le.t kasneje so se krila spet zdaljšala in razširila, nato spet skrajšala. In tega gorindol noče biti konec, čeprav je moda danes še nekam tolerantna in dopušča najrazličnejše dolžine.
Modni kreatorji pa seveda gonijo svoje in iz leta v leto predlagajo različne dolžine kril. Torej dober del krivde je le njihov, za vse ostalo pa nosijo krivdo ženske same, ki njihove kreacije oblečejo in prisluhnejo njihovim sugestijam. Prav na koncu (ali na dnu) pa so vsega krivi le moški, saj se ženske oblačijo in slačijo ali razkazujejo predvsem z željo, da bi jim bile všeč, da bi pritegnile pogled in na kakršenkoli način vzbudile zanimanje. Feministke bodo sicer vzhičeno ugovarjale, češ da natolcujem, vendar' -roko na srce - ne poznam ženske, ki bi se oblačila provokantno za samotarske večere pred televizijo.
^”>1 icer so ankete in statistike ved-no brezosebne in pogosto var-.	^ Ijive, vendar nam znajo Ame-
ričani, ki so v tem smislu vedno prvi, povedati, da je moška pozornost usmerjena predvsem v določene dele ženskega telesa: noge, zadnjico in Prsi. Sledijo razne teorije, kdaj je usmerjena više in kdaj niže, pač glede na gospodarske in družbenopolitične razmere. Zanimive teze povezujejo usmerjenost moškega zanimanja s premiki na borzi, kar se mi zdi sicer nekoliko tvegano. Najnovejše raziskave daje dokazujejo, da se moški v zadnjem času spet usmerjajo na ženske Prsi. torej v nekoliko bolj "materinski" ^mbol ženske, kar naj bi bilo celo po-ezano s strahom pred aidsom in dru-mmi posledicami pretiranega spolne-9a izživljanja. Ti podatki nas lahko Pripeljejo predaleč, kar ni bil namen e9a napol resnega članka.
Kakorkoli že, noge spadajo med pri-n ^dne točke in pravzaprav se mi zdi obistveno, če zasedajo prvo, drugo sk -tre^e mesto. Kot take jih ženske Usajo - z izdatno pomočjo modnih ®atorjev - tudi valorizirati, j rva ie kila torej želja, da bi ugaja-• m pri tem se začnejo tudi najhujše [ dme. Lahko je življenje ženskam z do] .iz°klikovanimi, slokimi nogami, z K.iPmi stegni, prijetno zaobljenimi taverii. in tankimi gležnji! Te pravzap-Vse nimai° nobenega problema, saj k0 ’ Prav vse lahko pokažejo. Huje je, te v določijo za podoben podvig tis-Vjj.,1 ki morale po vseh estetskih pražen iPosiii dim daljša krila. Sicer je Prva iSVet sestavljen iz dveh polobel: Pok ,uPina se trezno odloča, kaj bo moflnp!? in,kai ne' dru9a P3 sledi sPrei m mukam brez pomisleka. Prva kl0n,frd,a Poglede občudovanja in po-ti, k ' “ruga pogosto ne more razume-skunj naroke. Še točneje: v prvo točno*10 ,spadai° vse tiste ženske, ki kažpir,Ve, kateri del telesa lahko po-atorii n*11 kako' (pri tem so modni kre-VsJpravi čarodeji, saj nam ponujajo Polovit?006 re®itve, ki so le navidezno celovit Pt P6 Posekno, ko je učinek Oo	i .° ie tahko nadvse privlač-
kilne hr,i,^ri10! k* zakrije morda preo-valori7ir ei Premišičasta meča in 110 dražit! e e9antne gležnje. Še poseb-kon, ti ° Pa ie lahk0 krilo z razporkom korsiP61 zakriva stegna, ob vsa-dnge ki c U J59 Pokaže dovoljšnji del vtci breztoK dl v °kusno izbrani noga-
dojšem	Č?PraV bi pri Podrob-
co. Pregledu le našli kako napaki-
bistvu •av nič
^ mikrilo je v svojem l I \/ I neusmiljeno, ker prav nič ne skrije in ne dovoljuje
Tl 9a oblečeioPrp neu ePania' ženske, dfozhibne ' na| bl kile torej skoraj • istočasno naj bi ta krpica
nudila ženskam gotovost oziroma prepričanje, da so privlačne, kar seveda ni vedno res, kot ni res, da pridobijo več samozavesti zaradi kratkega krila. Marsikatero pa premami izključno želja po izzivanju, kar privede do zanimivih pojavov. Če so že oblekle provokantno obleko, bi človek pričakoval, da jih ne muči sramežljivost, vendar se jih ta pogosto loti, ko morajo sesti in se ne morejo odločiti, kako bi "sestavile" nožno kompozicijo. Letošnja moda ponuja tudi prav nagmašna ozka minikrila, ki skoraj samovoljno silijo vedno više zaradi bočnih šivov. No, tu najdejo svojo vlogo roke, ki so zaposlene s stalnim nategovanjem krila.
Uvodoma sem trdila, da se ženske slačijo-oblačijo predvsem zaradi moških. Če je tako (in v to sem strogo prepričana), je potem odločujoče moško mnenje. Sicer sem se spretno izognila anketam in statistikam, ker še posebno v takih primerih ne verjamem vanje, odločila pa sem se za mi niraziskavo v moškem svetu. Poiskala sem nekaj znancev in jim postavila
zelo kratko, zato pa ključno vprašanje, kaj menijo o minikrilu in tistih, ki ga oblačijo. Povedati moram, da sem se omejila na moške, ki so stari od dvajset do šestdeset let. Mislim namreč, da so najstniki prepovršni, moški po šestdesetem letu pa, vsaj v glavnem, prekonservativni ali neobjektivni (izjem seveda nisem marala iskati). Odgovore sem razdelila v skupine glede na starost pobaranih in slika, ki se mi je ponudila, je kar zanimiva.
«-oški, stari od dvajset do (V /t trideset let, niso pretira-I \ X I no izbirčni. Nekateri so JL » JL odgovorili skoraj "najstniško". Vsi odločno zagovarjajo mi-nikrilo, sicer z nekaterimi pripombami: "Krajše kot je, boljše je...", ali: "Kratko krilo nikoli ne škodi. Če so noge lepe, je užitek, če so grde, pa zabava..." Le eden od vprašanih bi kaznoval vse tiste, ki "kažejo hlode".
Skupina od tridesetih do štiridesetih je le za spoznanje izbirčnejša. Pri tej sem slišala pripombe, kot so: "Vsekakor je bistvena postava, ne samo
noge..." ali: "Predvsem je stvar okusa, ni vsako minikrilo primerno vsaki..." in še: "Ni vprašanje let, vsaka ženska lahko obleče mini, če ga le zna nositi.:.".
Najbolj zahtevno je izpadla kategorija štiridesetletnikov, pri katerih sem zaznala tudi nekakšen cinični rasizem do nemladih, nelepih in nepametnih žensk. Očitno doseže moška modrost višek v tem starostnem pasu, čeprav so moški prav v teh letih najbolj ranljivi. (To vprašanje sicer spada drugam.) "Lepa ženska lahko obleče vse, grda pa naj raje skrije..." "Minikrilo je za dekleta, ne pa za zrele babe..." "Pametne ne sledijo samo modi, predvsem se pogledajo v ogledalo..." "Če je debela, ne gre, če je prekoščena je tudi hudič, lepih je pravzaprav malo. In še med temi ne morejo vse obleči mini..." Le eden se je izrazil nekoliko mileje: "Če žensko veseli minikrilo, naj ga obleče ne glede na postavo, bo vsaj vesela..."
Spet popustljivejši so moški med petdesetim in šestdesetim letom. "Pra-
lo so le nekateri od izzivalnih predlogov, ki jih modni kreatorji ponujajo dekletom za spomlad in poletje
vo veselje je spomladi, ko se dekleta razkrivajo..." "Saj je veselje pogledati kratko krilce in magari še lepe noge, ma tudi če niso perfektne, ni tako hudo..." "Ženske morajo imeti svoje veselje z modo, ob tem pa pogosto razveseljujejo tudi nas..." "Pravzaprav bi morale noge biti lepe, če pa so nekoliko bolj zaokrožene - in zadnjica tudi, te še prime volja, da bi stegnil roko..."
Odgovori seveda ne terjajo nobenega komentarja. Na koncu mi je bilo še žal, da nisem povprašala še šestdeset-letnikov, vendar nisem želela drezati v njihovo rahločutnost, saj je spomlad že dovolj dražljiv letni čas. Le v teh vetrovnih dneh me navdajajo zlobne misli. Pravzaprav so moški prikrajšani, ker so letos v modi ozka minikrila. Pri širših, balončkastih minikrilih bi imeli še odličnega pajdaša v nagajivem vetru, verjetno pa bi se v tem primeru moral marsikateri predstavnik moškega sveta spopasti s problemom pritiska, kar v zrelih letih ni prav priporočljivo...
18. MAJ 88
Buoni del Tesoro Poliennali
•	BTP se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca dltalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Nove obveznice so dveletne in se nudijo občinstvu v podpis proti gotovini.
•	Nudijo letne bruto obresti v višini 10,50%, in se izplačujejo v dveh šestmesečnih obrokih.
•	V primeru da se preseže znesek podpisanih efektov, bo povpraševanje porazdeljeno.
•	BTP imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo.
V podpis 18. in 19. maja
Emisijska cena
99%
Rok
Efektivni letni donos bruto	neto
2 leti 11,38%	9,93%
BTP
Manj zaupanja v skupne investicijske sklade
Na milanski borzi še zatišje Množijo se naložbe v tujini
Aprilsko brezvetrje na milanski borzi, ki se nadaljuje tudi v maju, še naprej potiska v senco italijanske skupne investicijske sklade. Nezaupanje se postopoma spreminja v nezanimanje. Po mesecih odtekanja kapitalov so bili marca in aprila le postavljeni jezovi, nov denar pa kljub temu ne priteka in mesečni zaključni račun ostaja še naprej negativen, tokrat v vrednosti 774 milijard lir.
Nastali položaj sili upravitelje italijanskih skupnih investicijskih skladov, da se vse pogosteje sprašujejo, kako naj si ponovno pridobijo zaupanje varčevalcev. Le-ti so se namreč znašli v popolnoma drugačnem položaju kot njihovi kolegi v tujini, kjer investiranje v sklade ni tako podvrženo cikličnemu nihanju kot v Italiji, kar je v prvi vrsti posledica začetnih slabosti relativno še vedno mladega tržišča. Zanimivo je, da ob podrobnejši analizi rezultati upraviteljev sploh ne obsojajo. Čeprav bi morali rezultate skladov ocenjevati v obdobju nekaj let, lahko vidimo, da tudi v roku zadnjega leta niso bili tako slabi. Pri tem moramo seveda upoštevati, koliko so padle vrednosti delnic in državnih obveznic. Povprečna cena delniških skladov se je od konca aprila 1988 zmanjšala za 16 odstotkov, v istem obdobju so vrednosti italijanskih delnic padle za 34
odstotkov. Skladi niso torej zabeležili niti polovice padca povprečne vrednosti italijanskih delnic. Ce pa upoštevamo obdobje zadnjih 36-mesecev, ko se je borza dvignila za 79 odstotkov, so skladi zabeležili 69-odstotno rast. Zagotovili so si torej 90 odstotkov rasti vrednosti delnic in prav v teh številkah lahko vidimo pravo veljavo in up-
ravičenost investicije v sklade. Podobno velja tudi za vse ostale vrste skladov, v katerih imamo večji delež državnih in tujih obveznic. Tudi v tem primeru se navadno zelo pavšalno ocenjujejo rezultati skladov in se ne upošteva, kako se premikajo dejanske tržne vrednosti državnih obveznic.
Trenutno so te razlike poleg večje ali manjše uspešnosti posameznih upraviteljev v prvi vrsti posledica investicij na tujih tržiščih, kjer je italijanskim skladom uspelo doseči veliko boljše rezultate kot v Italiji. Kaže, da so se tega začeli zavedati skoraj vsi upravitelji, ki so se prav v aprilu odločno podali v tujino. Na veliko so prodajali italijanske državne obveznice, katerih delež v celotnem premoženju skladov se je zmanjšal za obilnih 800 milijard lir, prav tako se je zmanjšal tudi obseg italijanskih delnic za 90 milijard lir, investicije v tujino pa so se povečale za kar 700 milijard lir. Po vsej verjetnosti bodo upravitelji tudi v naslednjih mesecih nadaljevali po tej poti in bodo tako še dodatno diverzifi-cirali svoje investicije in tako v najboljši meri opravili svojo dolžnost, da obdržijo in povečajo vrednost vloženega kapitala glede na rast inflacije v Italiji.
KD
	nekdan	■4	jospoda	rske	M	mike	I 1
Pred 60 leti na današnji dan
svrho, zajemajoč po 300 litrov vode v minuti iz mestne vodne napeljave. Strošek za sesalki bo znašal 16.700 Ur.
Edinost, 17. maj 1928
Izredna kr. komisija za upravljanje tržaške pokrajine je na svojem zadnjem zasedanju razpravljala o cestnem vprašanju, o zgradbi vojašnice za postojnske orožnike in o preskrbi pokrajinske umobolnice z vodo. Komisija se je spet bavila z načrtom važne avtomobilske ceste, ki se deloma že gradi in ki bo vezala Trst, preko Mestre, Brescije in Bergama, z Milanom in Turinom. Komisija je sklenila, da se bo zavzela za to, da se cesta čim prej dogradi in sicer na način, da bo odgovarjala potrebam tržaške pokrajine in obenem višjim nacionalnim interesom. Za popravilo cest, ki so najbolj trpele radi zimskih neurij in radi velikega prometa, je komisija določila izreden izdatek v znesku 126.426 lir; za popravilo zidu ob miljski obrežni cesti je bilo določenih 102.100 lir; za popravilo ceste ob gornji Timavi pa 205.000 lir. V Postojni se bo v kratkem začela graditi kasarna za orožnike. Stroški za to zgradbo bodo znašali 1,050.000 lir. Pri natečaju je bilo delo poverjeno podjetju DelTAnge-lo iz Gorice. Upoštevajoč potrebo, da se v pokrajinski umobolnici zagotovi tudi tekom poletja zadostna preskrba z vodo, je komisija sklenila postaviti v bližini vile »Reu-ner« dve novi električni dvigalni sesalki, ki bosta zadostovali v to
Škoda na pridelkih zaradi dežja in pedica
Edinost, 23. maj 1928
Skoraj trimesečno deževje je letos močno vplivalo na sadno letino. Ker je dež pral sadne cvetove in ker radi dežja sadež ne more pravilno dozorevati, je plehek, razpokan in tu pa tam že uvel in nagnit. Pa še druga nadloga je prišla letos na črešnje, in sicer mala gosenica pedic ali po goriško rečeno »mera«. Naš gospodarski Ust je sicer opozarjal sadjerejce na silno škodo, ki jo povzroča pedic ter je pripravil rabo lepilnih pasov, da bi samica zimskega pedica ne mogla na drevo; toda kako majhno je število naših gospodarjev, ki sploh či-tajo ta naš edini gospodarski časopis, in koliko manjše je število kmetov, ki se ravnajo po načelih pravega, umnega sadjarstva. Velikanska večina naših briških in vipavskih sadjerejcev si je mislila sledeče: zadnja leta nam ni napravil pedic bogve kake škode. Torej jo bomo tudi letos srečno odnesli brez posebnega mazanja in negovanja dreves. Pa so se urezali. Pedic se je silno razširil in povzročil letos na črešnjah toliko škode, da gre v stotisoče.
Letalska družba Aeroflot
praznuje 60. obletnico
Letos proslavlja sovjetska letalska družba Aeroflot 65. obletnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti so imeli te dni v Moskvi tiskovno konferenco, ki jo je vodil namestnik ministra za civilni promet Boris Panjukov.
V pogovoru z novinarji je Panjukov dejal, da je Aeroflot največja letalska družba na svetu, saj razpolaga z okoli 15.000 letali, pri čemer so vključeni tudi helikopterji in manjša letala, ki jih uporablja civilna industrija. Letalska flota te družbe je dokaj zastarela in potrebna modernizacije. Med najstarejšimi letali jih je največ tipa »Tupoljev 154«, ki so jih izročili prometu leta 1972, in štirimotornih »Iljušin 62-m«, namenjenih za daljše proge; ta tip uporabljajo že od leta 1967. Najuspešnejša Aeroflotova letala so »Iljušin 62«, le-ta pa porabijo 33 odstotkov več goriva kot »Boeing 707«.
Z Aeroflotom« se je lansko leto prepeljalo 119 milijonov potnikov. Dohodek, ki so ga ustvarili, presega dve milijardi rubljev, to je 3,3 milijarde dolarjev. Nadalje je Panjukov pojasnil, da je v zadnjih mesecih sovjetski tisk objavil okoli 40 kritičnih člankov, ki obtožujejo Aeroflot, da premalo spoštuje varnostne standarde in da je disciplina v delovni organizaciji zelo slaba.
Namestnik pristojnega ministra je na konferenci priznal, da so res pri Aeroflotu nepravilnosti, zaradi česar je nujna reorganizacija in modernizacija. Sovjetska letališča niso doslej ustrezno spremljala procesa modernizacije v svetu, obnavljanje zračne flote pa je potekalo vsekakor prepočasi. Tudi v personalni politiki so se dogajale nepravilnosti in dosti je bilo protekcionizma, je poudaril Panjukov.
V naslednjih letih bodo v Sovjetski zvezi zamenjali večji del flote z letali tipa »TU 204« in »IL 96«. Letala te izvedbe porabijo 25-30% manj goriva, kar bo pripomoglo Aeroflotu, da se bo lahko približal svetovnim standardom rentabilnosti. Celotna obnovitev flote bo dokončana sredi devetdesetih let. Nadalje bodo zmanjšali tudi število zaposlenih. Danes namreč zaposluje Aeroflot okoli 500.000 delavcev, med njimi jih je izredno veliko administrativnih. V eni največjih ameriških družb Eastern Airlines dela le okoli 30.000 strokovnih in administrativnih delavcev skupaj.
Na koncu konference je Panjukov izjavil, da bodo v naslednjih letih začeli izvajati tudi pri Aeroflotu strogo finančno disciplino in samofinanciranje, kar je v skladu s celotno gospodarsko reformo v državi.	MILOŠ LIKAR
Ugodnejše napovedi OECD o razvoju svetovnega gospodarstva 1988/1989
Borzni zlom iz lanskega oktobra ne bo v takšnem merilu prizadel realnega gospodarstva, kot je bilo sprva mogoče misliti. Tako vsaj zatrjujejo izvedenci Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj pred skorajšnjim dvodnevnim zasedanjem OECD (Organization of Economic Coope-ration and Development), ki bo v sredo, 18., in v četrtek, 19. maja, v Parizu. Napovedujejo namreč, da bo svetovno gospodarstvo v letih 1988 in 1989 napredovalo za 3 odstotke, medtem ko vsebuje njihovo decembrsko poročilo (Economic Outlook) napoved o 2-odstotni rasti.
Nova cenitev ne odraža samo optimizma v zvezi s splošnim gospodarskim porastom v svetovnem obsegu, temveč tudi manj pesimistično obravnavanje vprašanja o brezposelnosti, medtem ko je problem trgovinskih bilanc nekam bolj zapleten: ustrezni primanjkljaj Združenih držav Amerike upada, čeprav počasneje, kot so strokovnjaki OECD predvidevali decembra lanskega leta, res pa je tudi, da Zvezna republika Nemčija in Japonska še zmeraj nista ubrali prave poti, saj sta se njuna zunanjetrgovinska prebitka še povečala, namesto da bi se zmanjšala, kakor to že dolgo
in vztrajno zahtevajo v Washingtonu.
Vsekakor je svetovna gospodarska slika, kakor jo zdaj prikazuje OECD, precej ugodnejša od tiste, ki jo je ta organizacija naslikala ob koncu lanskega leta zaradi oktobrskega »črnega ponedeljka« na wallstreetski borzi in njegovih posledic na drugih vodilnih borzah. Takrat so njeni analitiki najavili, da svetovno gospodarstvo letos ne bo napredovalo za 2.5 odstotka, temveč le za 2 odstotka, pa še to samo, če se bo Zahodna Nemčija resno spopadla s svojimi odgovornostmi ter prispevala k novemu zagonu mednarodnega gospodarstva in če se bo tudi Japonska držala primerne razvojne stopnje.
No, slabih pet mesecev pozneje so pri OECD izračunali, da bo dosegla letošnja rast svetovnega gospodarstva, kot rečeno, 3 odstotke, in da bo leta 1989 znašala 2,5 odstotka, in to ob skrčenju notranje porabe v Zvezni republiki Nemčiji (lani za 2.9 odst., letos za 2.75 odst. in leta 1989 za 2.15 odst.) ter hkratnem porastu njenega trgovinskega prebitka
z lanskih 44.3 na letošnjih 47 milijard dolarjev — leta 1989 pa naj bi se sukal okoli 42 milijard dolarjev.
Pri repu ostanejo seveda v tem pogledu zahodnoevropske države, katerih gospodarska rast naj bi po novem dosegla letos 2.5 odstotka in prihodnje leto 2 odstotka proti decembra lani predvidenim 1.75 oziroma 1.5 odstotka.
Zaradi vsega tega se je po mnenju izvedencev OECD spremenila tudi podoba na področju brezposelnosti, ki je lansko leto znašala 8 odstotkov. Po prvotnih napovedih naj bi se letos povečala še za en odstotek, po najnovejših cenitvah pa bi se morala znižati letos na 7.5 odstotka in ostati na tej ravni vse leto 1989. Negativni rekord pripada tudi tu spet Zahodni Evropi s poprečno stopnjo nezaposlenosti 10.5 odstotka (le v Zvezni republiki Nemčiji znaša 8 odstotkov) proti 2.5 odstotka na Japonskem in 5.5 odstotka v Združenih državah Amerike.
Kako pa je s trgovinskimi primanjkljaji? Ameriški, ki se je lani povzpel do 160.7 milijarde dolarjev, naj bi letos zdrknil na 150 milijard in prihodnje leto na 132 milijard dolarjev. To pomeni, da se bo razlika med deficiti Japonske in Zvezne republike Nemčije na eni ter Združenih držav Amerike na drugi strani le malenkostno zmanjšala, medtem ko se bo skupek primanjkljajev v državah članicah izvoznicah petroleja OPEČ skrčil kar za polovico, sicer s 10 na 4 milijarde dolarjev. Po vsem tem— napovedujejo analitiki OECD — bo svetovna gospodarska rast (lani 5.6 odstotka) letos znašala 6.75 odstotka in prihodnje leto 6 odstotkov.
Pa še inflacija. Po izračunih OECD — v katerih pa m všteta tudi tako imenovana uvožena inflacija — se bo v Združenih državah Amerike letos sukala okrog 3.5 odstotka in v letu 1989 blizu 4 odstotkov proti poprečni ustaljen) rasti za 3.75 odstotka v vseh državah članicah OECD skupaj oziroma proti 4.25 odstotka v letu 1988 in 3.75 odstotka v letu 1989 samo v Zahodni Evropi, kjer je Zvezna republik3 Nemčija že spet izjema z inflacijsko stopnjo komaj 1.5 odstotka.	D. G-
Predvčerašnji dan, 15. maj, naj bi bil odločilen datum, po katerem pričakujemo nov »paket« ukrepov, morda zadnji sedanje vlade. S tem »paketom« naj bi odločneje krenili na pot sanacije gospodarstva in s tem postopno tudi sedanje družbene krize. Kakor znano, je bil datum za uveljavitev paketa te dni preložen na konec meseca. Navajeni smo ukrepov Mikuličeve vlade od njenega nastopa pred dvema letoma dalje, ko je prevzel njeno krmilo v sicer nič kaj zavidljivem položaju. Toda ob svojem nastopu je odločno in samozavestno obljubil, da bo zavoženi voz speljal na pravo pot in zlasti, konkretno povedano, da bo obrzdal inflacijo.
Kot vidimo, mu to ne le ni uspelo, temveč ravno obratno: družbena kriza se je nevarno zaostrila, gospodarstvo pa se je znašlo tik pred prepadom. Celo tisto, ki je do kraja vztrajalo in ki je, kot pravijo, vleklo voz naprej. Mislimo v prvi vrsti na slovensko gospodarstvo, ki je ustvarjalo najvišji družbeni produkt, najvišjo akumulacijo na prebivalca, nad četrtino izvoza na zapadna tržišča, ki po prebivalcu računano največ prispeva v zvezni proračun, in tako naprej. Ne da bi navajali podrobnosti, lahko le ugotovimo, da je danes v Sloveniji, posebno po zadnjih ukrepih vlade, samo proizvodnja padla za 5% v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, da je ostalo skoro brez akumulacije, ki mu je bila pobrana v glavnem za nerazvi-
Ob napovedanem vladnem »paketu«
Nazadovanje proizvodnje v Sloveniji narekuje sprejem izrednih ukrepov
ta območja države po načelu »vzemi, kjer je, in daj tistemu, ki nima«, ne da bi ugotovili vzroke takega stanja. Tako se je znašlo slovensko gospodarstvo v stanju, ki ga je označil predsednik sestavljene organizacije (dejali bi kartela) »Kemija« Dagmar Šuster, da je prišlo na kant. In to se je zgodilo po (menda) četrtem paketu ukrepov, ki nosijo celo oznako »protiinflacijski program«. S temi ukrepi se je, kot je dejal D. Šuster, zgodila največja prerazdelitev bogastva pri nas. Sam padec proizvodnje pa pomeni za Slovenijo »elementarno katastrofo, ki terja uvedbo izrednega stanja«, pravi dalje D. Šuster. Tako stojimo danes pred tem, da se vladi, kljub vsemu, tudi kljub zadnjemu »protiinflacijskemu programu« s svojimi zgolj administrativnimi posegi v gospodarstvu, ne le ni posrečilo obrzdati inflacije, temveč jo je celo podžigalo, da je naraščala iz meseca v mesec. Uradno je tako dosegla okoli 150%, neuradno pa vsaj 30% več.
Postavlja se sedaj seveda vprašanje odgovornosti ne glede na to, kaj bo sledilo po 15. maju, ko naj bi začeli veljati trenutno še ne v celoti znani ukrepi, izsiljeni v zvezi z odobritvijo »stand-by« kredita Mednarodnega denarnega sklada in drugih mednarodnih morebitnih novih kratkoročnih kreditov, ki naj bi dosegli vsoto 1.5 milijarde dolarjev. Med njimi je tudi kredit Italije.
Glede na stanje je danes zvezna vlada podvržena ostri kritiki kot glavni krivec. Priznavajo ji sicer, da ni ob nastopu prevzela idealnega stanja, da pa je obljubila zboljšanje. Ko pa se je stanje zaradi njenih ukrepov od zamrznitve cen do tako imenovane »programirane inflacije« iz meseca v mesec slabšalo, je ostala gluha za vsa opozorila in predloge, da bi krenila na drugo pot, to je na pot tržnega gospodarjenja. S svojimi administrativnimi posegi in pretiranim normiranjem (vsak dan po trije predpisi, pravijo strokovnjaki) je popolnoma zatrla podjetniško samos-
tojnost in zlasti samoupravljanje, ki naj bi bilo temelj družbenega sistema. Ostre kritike vladnega delovanja — in to ne le v Sloveniji — se navadno končujejo z zahtevo po odstopu vlade oziroma po izreku nezaupnice na bližnjem zasedanju skupščine, ko bo razprava o njenem poročilu o dveletnem delu ter o novih ukrepih, ki jih bo predlagala v zvezi s prehodom na nov način poslovanja po načelih tržnega gospodarjenja, ki je predpogoj za izkoriščanje posojila MDS (JMF).
V zvezi s tem pa se postavlja tudi vprašanje, ali je sedanja vlada sposobna oziroma primerna za izpeljavo prehoda na nova načela gospodarjenja, ko se je izkazala v nasprotnem, to je v administrativnem delovanju. Tudi to je razlog, ki ga poudarjajo ne le gospodarstveniki, temveč tudi politiki, za odstop sedanje vlade oziroma za izrek nezaupnice na zasedanju v skupščini.
Sicer pričakujemo čas po 1. juniju z zaskrbljenostjo. Pričakuje se nov
velik porast cen, in to ne samo zaradi odmrznitve dela cen, temveč in zlasti zaradi dohodkov, ki bodo ostali na sedanji ravni. Ta pa je tako nizka, da je že sedaj nad petina delovnih ljudi socialno ogroženih, da žive na robu revščine.
Vlada sedaj o vsem molči, zlasti njen predsednik, ki je sicer v edinem odgovoru na delegatsko vprašanje za neuspehe vlade dolžil druge, ni pa konkretno odgovoril, kdo so ti drugi, zlasti tisti, ki naj bi pr*' tiskali nanjo.
Kako se bodo stvari razvijale, Je težko napovedati. Eno pa je jasno, namreč to, da je sedaj verjetno za dnja priložnost, da se stvari urede-K temu nas sili sedanji položaj, * ga je drastično označil D. Šuster, možnosti, ki jih imamo v zvezi tujo pomočjo, ki je ne bi smeli »za frčkati« kot ostala posojila. Lahko ne bo šlo posebno zaradi tistih, žive kot nerazviti v glavnem od . jega dela, in tistih, ki so izkoris svoje položaje za često, milo re<:e ' škodljive posle in okoriščanja, nam najbolj kaže zadeva »A9r0^r. mere«, v katero so vpleteni sami hovi političnega vodstva. Jasno je končno, da bodo, če bi res
ozdraviti ne le gospodarstvo,^ več družbo sploh, potrebne e te družbene, sistemske spremeni ^
»Pedagoški model«
Koroška: pritožbe na ustavno sodišče
CELOVEC — Skupina pravnikov, kateri je Zveza slovenskih organizacij poverila nalogo, da pripravi vse potrebne ukrepe za pritožbo pri državnem ustavnem sodišču in drugih mednarodnih sodiščih glede sedanje ureditve dvojezičnega šolstva na Koroškem in načrtovanega ločevalnega pedagoškega modela, je prvo fazo svojega pripravljalnega dela že zaključila.
Na osnovi sedanjih analiz trenutnega stanja na dvojezičnih šolah bo še v tem šolskem letu vloženih več pritožb pri ustavnem sodišču. Glavne točke za pritožbe bodo: trenutna ureditev osnovnega pouka v četrtem razredu ljudske šole, ureditev pouka na glavnih ter poklicnih šolah, v politehničnem centru, na posebnih šolah in tudi dejstvo, da v Celovcu ni dvojezične ljudske šole.
V zvezi z ločevalnim pedagoškim modelom, ki bo verjetno sklenjen sredi junija letos in ki predvideva ločevanje otrok po narodnostnih oziroma jezikovnih kriterijih, pa je Zveza slovenskih organizacij na Koroškem že zaprosila za strokovno mnenje evropskih in mednarodnih organizacij, katerih stališča bodo tudi osnova za pritožbo pri državnem ustavnem sodišču. Važno vlogo pri tem bodo imeli tudi starši. Zato ZSO nudi vsakomur brezplačno pravno pomoč za formalno Pravne postopke proti ločevalnemu modelu in proti neupoštevanju v 7. členu avstrijske državne pogodbe zagotovljene pravice, da je vsak otrok deležen osnovnega dvojezičnega pouka v vseh štirih razredih ljudske šole.
Včeraj v znak solidarnosti z Mursko Soboto
Prekinitev dela na dveh koprskih šolah
KOPER — Delavci srednje ekonomske in družboslovne šole ter srednje naravoslovno-matematične šole iz Kopra so včeraj za eno uro prekinili pouk. Na obeh koprskih šolah je šlo za protestno prekinitev dela v znak solidarnosti s srednješolskim centrom iz Murske Sobote. Na zboru delavcev obeh koprskih šol so se včeraj dogovorili, da se v četrtek sestanejo še enkrat, obravnavajo poročilo stavkovnega odbora, ki bo delavcem obeh šol tudi predlagal, kako ravnati po sklepih današnje skupščine republiške izobraževalne skupnosti. Povejmo še, da je položaj delacev z obeh koprskih šol podoben tistemu, ki ga imajo učitelji v Murski Soboti, da imajo torej tudi tukajšnji srednješolski učitelji precej razlogov za prekinitev pouka.
B. Š.
Iz Strunjana
Bolj urejeno kopališče v naselju Salinera
STRUNJAN — V strunjanskem turističnem naselju Salinera, ki zdaj dokončno posluje kot poslovna enota Tozda Hoteli Piran, so se letos bolje pripravili na turistično sezono, saj bodo svojim gostom ponudili bolj urejeno kopališče. Zgradili so nov 32 metrov dolg pomol, ob katerem bodo lahko pristajala tudi plovila z ugrezom 2,5 metra. Poleg tega pomola bodo namestili 75 metrov dolg plavajoči pomol, ki bo imel dve funkciji. Služil bo kot nekakšen splav, na katerem se bodo lahko sončili kopalci, v primeru potrebe pa bodo ta pomol lahko priključili k zidanemu, trdnemu pomolu in na ta način omogočili pristanek tudi večjim ladjam in gliserjem. Morje ob kopališču bodo še ogradili s 120 metrov dolgo mrežo, ki bo označevala mejo kopališča ter ščitila kopališko vodo pred plavajočo morsko travo in drugo nesnago. Za vsa ta ureditvena dela so odšteli 60 milijonov dinarjev. To je edina naložba, ki so si jo lahko privoščili letos. Z njo pa bodo prav gotovo razveselili 1200 do 1500 kopalcev, kolikor se jih vsak dan sredi poletja kopa na tem delu strunjanske plaže.
Berite
»Novi Matajur«
Nepopolno uresničevanje narodnostnih pravic
Koper: Novi vodovod prestal prvi preizkus
KOPER — Ugotovitve o stanju v koprski občini je v gradivu za zasedanje občinske konference socialistične zveze dobro posnela komisija za narod-host, ki jo le kratek čas vodi Jadran Pišot. Kljub dobri normativni urejenosti, ostaja uresničevanje pravic pripadnikov narodnosti nepopolno. To velja, bolj ali manj, za vsa delovna področja; najbolj opazno pa je nedvomno pri vidnih oznakah dvojezičnosti, na tablah, napisih, žigih, uradnih listinah in obrazcih. Zato v komisiji predlagajo ustanovitev posebne skupine, ki bi pregledala razmere. Brez ostrejših kazni za nespoštovanje pa bi bilo vsakršno delo nesmiselno.
Tudi samoupravni akti, niti temeljni, še niso povsod dvojezični. Čutiti je Potrebo po kakovostni prevajalski službi, saj niso tako maloštevilni primeri s*abih prevodov.
V komisiji za narodnost pri občinski konferenci SZDL Koper so opozorili ba kadrovske težave v vzgojno-izobraževalnih organizacijah z italijanskim Jerkom in se zavzeli za primerno štipendiranje. Potrebna je tudi pomoč pri bnovi prostorov Skupnosti Italijanov Antonio Gramsci in zagotovitev traj-najših načinov financiranja ustanov narodnosti. Posebno skrb so še namenili Prihodnjemu popisu prebivalstva, ki bi nikakor ne smel dopustiti prešteva-1® Pripadnikov narodnosti.
Več koristnih predlogov so v konferenci prispevali tudi posamezni raz-RN^ljalci; predstojnica koprske enote Pedagoške akademije, prof. Lučka rh ' Pr* or*su uspehov v šolstvu na obalnem dvojezičnem območju opozo-itap na Pomanjkljivo vzgojo za sožitje, ki vse preveč sloni le na učiteljih . “bjanskega jezika in ne na vseh pedagoških delavcih. Na področju vzgoje sk ^okraževanja se je zaustavila tudi prof. Lidija Colarič, ravnateljica kopr-d® osnovne šole z italijanskim učnim jezikom in vprašala, zakaj uporabljajo (, ?lezične dokumente le v šolah narodnosti, čeprav so na voljo vsem, ker jih ko*3 ^r^avna založba Slovenije. Na težave pri prevajanju in novi vlogi o Prske televizije, ki po novem zanemarja narodnostno problematiko, je ^Po.zoril predsednik občinske skupščine Vinko Lovrečič, Appolinio Abram j" Je govoril o kadrovskih težavah in nujnosti večjega števila štipendij za
bdrodj
nostne potrebe.
k ' razpravi, ki bo služila kot priprava na tematsko obravnavo v obalni tlej *erenci socialistične zveze in zatem v skupščini obalne skupnosti, je soje tud* Aurelio Juri, predsednik Skupnosti Italijanov v Kopru. Zbranim l0Vnri/’a* programske usmeritve Unije Italijanov Istre in Reke in njenih de-k0v 1,1 teles za prihodnji dve leti, ki jih je konferenca sprejela na ponedelj-ebi zasedanju v Bujah.
Razprava o uresničevanju pravic pripadnikov narodnosti še traja.
M. M.
KOPER — Kljub težavam, s katerimi se Rižanski vodovod in drugi, odgovorni za financiranje gradnje magistralnega vodovoda od Rižane proti Kopru, soočajo zadnje čase, dela še niso zastala: praktično vse poteka v skladu s terminskim planom in v drugi polovici junija naj bi po prvem delu novega magistralnega vodovoda že tekla voda.
Prvi tlačni preizkus, ki so ga konec minulega tedna opravili na več kot dva kilometra dolgem odseku od Bertokov proti Rižani, je uspel. Vse cevi in spoji so zdržali pritisk 32 barov kar 48 ur in podoben preizkus bodo opravili prihodnji teden na drugi polovici 5,1 kilometra dolge trase novega vodovoda. Do takrat naj bi končali tudi z gradnjo najzahtevnejšega dela pri polaganju cevovoda pod železniško progo in reko Rižano nedaleč od zaselka Miši. Tod so izvajalci del namreč najprej morali začasno prestaviti strugo Rižane v dolžini 400 do 500 metrov in ko bodo te dni v oziroma pod staro (pravo) strugo Rižane položili cevi, bodo Rižano spet »vrnili« na staro pot, nato pa na delu, kjer je bila zdaj nadomestna struga, položili še druge cevi in jih povezali s cevmi pod železniško progo. Gre pač za zelo zahtevne posege, ki so trajali precej časa, ob tem pa je bilo storjene nekaj škode tudi na kmetijskih zemljiščih.
Kot so nam danes povedali na Rižanskem vodovodu, so dela pri polaganju cevovoda v zaključni fazi in na različnih mestih - ob tem, da je vodovod že zasut - že montirajo merilno
opremo, ventile, zračnike, opravljajo elektroinštalacijska dela itn. Ob tem dodajmo, da bo ta del vodovoda, tako kot objekti na izviru in sistem do Črnega kala, pod osrednjo kontrolo v vodarni, od koder bo potekalo daljinsko upravljanje z vodovodom.
Sicer pa je ob gradnji novega dela magistralnega vodovoda pomembno dodati tudi podatek, da se v Rižanskem vodovodu intenzivno pripravljajo na izboljšanje sistema^ upravljanja z vodovodnim omrežjem. Že letos naj bi namreč daljinsko upravljanje z novimi ventili in merilnimi napravami opremili vodovodni sistem Pridvor, Semedela, Simonov zaliv in Valeta. Z daljinskim upravljanjem bo možno znatno hitrejše odkrivanje napak ter seveda kakovostnejša distribucija vode v sistemu.
»Težav z zbiranjem denarja za dograditev prvega dela našega novega vodovoda še nismo povsem prebrodili. Ob že zbranih 7,5 milijarde dinarjev nam še vedno zmanjkuje 2,5 milijarde, prepričan pa sem, da nam bo na Obali - ob velikih naporih, ki jih v to vlagajo na obalnem izvršnem svetu - uspelo zbrati ves denar. To pa seveda zahteva od nas, naše DO, da bomo območju res zagotavljali dodatnih 60 litrov vode v sekundi in omilili težave, ki lahko nastanejo ob preveliki suši in potrošnji,« pravi direktor Rižanskega vodovoda Viktor Lozej. Prepričan je tudi, da bodo junijski dnevi resnično samo dnevi poskusnega obratovanja in pridobivanja dovoljenj.
DUŠAN GRČA
Pedagoški večer v Kopru
Ni lahko biti učitelj narodnosti
KOPER — Obalno pedagoško društvo je svoj zadnji pogovor, sedmi po vrsti, namenilo problematiki vzgojno izobraževalnega dela v ustanovah narodnosti pri nas. Odločitev je bila pravilna, saj je razprava zbranim, četudi v večini predstavnikom narodnosti same, odkrila vrsto podrobnosti iz šolske prakse narodnostno mešanega prostora.
Iz uvodnih razmišljanj in pogovora sodelujočih na pedagoškem večeru v Kopru je bilo kaj lahko razumeti, kako težko je biti učitelj narodnosti. Zato ni čudno, da se za tako odgovorno delo odloča premalo pripadnikov italijanske skupnosti. Samo v Kopru naj bi jih že čez dve leti primanjkovalo deset. Da bi se temu izognili, so, upajmo ne prepozno, zagotovili štipendije za pedagoški študij.
Delo v vzgojno izobraževalnih organizacijah z italijanskim učnim jezikom otežuje prostorska stiska. V koprskem vrtcu se 48 otrok stiska na skromnih devetdesetih metrih površine, malicajo in preoblačijo se kar na hodniku. Tudi tam, kjer so učilnice in igralnice obnovljene, kot v izolski srednji šoli denimo, so premajhne, saj so bile grajene za število otrok, kakršno je bilo pred leti.
Nekaj zadnjih let število učencev v vseh stopnjah narašča. Medtem ko se je v prve srednješolske razrede v letu 1980/81 vpisalo v Piranu pet učencev, v Izoli 20 in v Kopru 17, jih bo jeseni v prvi občini 16, v drugi 28 in v Kopru 13, kar je bolj kot s potrebami, usklajeno s prostorskimi zmogljivostmi, pa še to ne, saj bodo tokrat prvič morali omejiti vpis s sprejemnimi izpiti.
Znano je tudi, da je, predvsem v srednjih šolah, tudi veliko otrok, ki jim italijanski jezik ni materinščina. Največ jih je v Izoli, kar dobrih 45 odstotkov vseh učencev, najmanji 43 odstotkov in pol pa v Piranu. Šole tako izgubljajo narodnostno identiteto, po mnenju nekaterih pa tako razmerje omogoča pogoje za vzgojo prave dvojezičnosti, zato takim otrokom ne gre zapirati šolskih vrat.
Primanjkuje učbenikov in delovnih zvezkov, kar potrjuje natančen podatek: za 121 srednješolskih predmetov jih ima primerne knjige le 18, za 76 uporabljajo nadomestne, medtem ko za 27 predmetov učbenikov sploh nimajo. Na Obali bi potrebovali pedagoškega svetovalca za jezik okolja; v šolah s slovenskim učnim jezikom to opravlja svetovalka, ki skrbi hkrati še za angleški jezik, kar je odločno preveč. S kadrovskimi težavami se srečujejo tudi v vrtcih z italijanskim jezikom, saj pri nas ni šole, ki bi usposabljala kvalificirane varuške. Strokovno usposobljenih vzgojiteljic je dovolj, le da je po slovenskem normativu v skupini le ena, v sosednji republiki pa dve vzgojiteljici.
Dvojezično dokumentacijo uporabljajo le v šolah narodnosti, četudi jo tiska Državna založba Slovenije in to v majhni, a zato dražji nakladi. Zakaj bi taka praksa ne veljala v vseh šolah narodnostno mešanega prostora, pa še tisk dokumentov bi bil cenejši!?
Sprejeti podružbljanje narodnostne problematike, njenega jezika in kulture ne bo zaživelo brez nujne konkretizacije prav v šolah!
S pedagoškim večerom o narodnostni šolski problematiki se je Obalno pedagoško društvo vključilo v javno razpravo o položaju narodnosti pri nas.
MIRJAM MUŽENIČ
litria po" " j po,;em ga Je prešinila nova ir Potegruj 6 -• ^6 °Pravil preskus s krvjo, ki ji p0vedal r!f na ro^i' Zvečer je poklical Bill vzhičpZU tat je 1311 ves osupel, ko ga je sl p0lPislii ni n ln ZaskrbIjen' SPet je bila noseča.
»Naj nii3 *'1°' se ie' da jo čaka še ena katast potrebuie i ^ Počne že zdaj. Njeno telo najbc ^alo nanetn k 3 b° dosti počitka, dobro hrano in redu.« gg, . s 1' Nekaj mesecev naj se pazi, pa V°rd z nio r?i° Jma^.in °dšel v drugo sobo, da bi P°kliče GaiL ki ^ televizijo in premišljevali ' Z agirn smehljajem jo je spodbudil.
»Mislim, da bi jo morala, ljubica.«
»Zakaj?«
»Da ji poveš novico.«
»Kakšno novico?« Annin obraz je bil brezizrazen.
Nagnil se je k njej in jo nežno poljubil na ustnice. »Novico, da si znova noseča.«
Oči so se ji razširile. »Res? Kdo ti je povedal?«
»Zdravnik malo prej. Prejle je poklical. Niti povedal nama ni, da bo opravil test, toda res si noseča.«
»Zares?« Bila je popolnoma omamljena, potem pa mu je, zadržujoč solze, vrgla roke okrog vratu. »Oh, Bill...« Tokrat si ni upala niti izgovoriti besede. Še Gail ni povedala. Nihče ni izvedel, dokler niso minili strašljivi trije meseci in je bilo še vedno vse v redu. Septembra si zdravnik ni delal več skrbi in dojenček naj bi se rodil februarja, morda celo na sv. Valentina. Njen prvi otrok bi bil takrat star pet let in pol, čeprav tega nobeden od njiju ni omenil. Pogovarjala sta se samo o tem otroku, ki si ga je tako obupno želela. Bill je ravnal z njo, kot bi hodila po jajcih. Na izlete sploh nista hodila, še iz hiše sta redko stopila in Anne je ves čas počivala, Bill pa jo je razvajal verjetno še bolj kot prej.
Faye ji je nekajkrat telefonirala in izrazila upanje, da gre vse dobro, toda Annin glas je zvenel hladno. S Faye sta že preživeli podobno obdobje in še se je spominjala pritiska, ki ga je nanjo izvajala njena mati. Zato se je zdaj nerada pogovarjala z njo, ker jo je spominjala na preteklost. Še z Lionelom ni rada govorila, ker jo je spominjal na čase, ko je živela pri njem in Johnu in čakala, da se bo rodil njen prvi otrok.
Gail je telefonirala, kar je le mogla pogosto, in jo spraševala, kako debela je že. Anne se je smejala in trdila, da je
ogromna in ko jo je nekega dne Val srečala na Rodeo Drivu, se je smeje strinjala. Bilo je novembra, film so posneli pred enim mesecem. Zdaj so ga montirali noč in dan, ker je Faye želela, da bi prišel na program med božičnimi počitnicami. To je bila bitka s časom, toda vsi so si želeli, da bi film lahko kandidiral za nagrado Ameriške akademije, zato je moral biti gotov do božiča. Takrat ko se je Anne zaletela v Val, je opazila, da stoji ob pločniku Georgeov Cadillac in čaka nanjo. Ni si mogla kaj, da ne bi pomislila, ali sta še vedno »samo prijatelja«, kot je trdila Val. Eno je bilo gotovo. Val je bila kvečjemu še lepša kot poprej in si je prav pri Giorgiu izbirala novo obleko za večerno zabavo. Anne si je malo pred tem izbrala nekaj stvari, ki naj bi jih nosila čez počitnice. Bill je hotel, naj gre malo ven, med ljudi, vendar so ji medtem vse njene obleke, celo nosečniške, postale pretesne.
»Kako se počutiš?« jo je vprašala Val in pokazala iskreno skrb. Vsi so vedeli, koliko ji pomeni otrok in zakaj. Anne se je samo zasmejala. Kljub neugodju je uživala v nosečnosti.
»Počutim se debelo.«
»Videti si pa krasno.«
»Hvala. Kako pa kaj ti?« Le redko sta se pogovarjali po telefonu. Človek bi težko verjel, da sta nekoč rasli v isti hiši. Čeprav pravzaprav nista, saj je Val odrasla šele pred kratkim, Anne pa pri Billu.
»Pred kratkim sem dobila ponudbo za novo vlogo.«
»Pa ne spet z mamo?«
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
S praznikom končana Šola miru tržaške ACLI
Najboljše, kar nudi Trst je vedno rezultat sožitja
Darij Jagodic (PSI): Kljub težavam pozitivna izkušnja
Z velikim in uspelim Praznikom miru se je v nedeljo v openskem Vil-laggio del Fanciullo zaključila »Šola miru«, ki jo je v preteklih mesecih priredilo tržaško združenje ACLI z namenom, da bi omogočilo ustvarjalna srečanja med predstavniki italijanske in slovenske narodnostne skupnosti ter na ta način prispevalo k sožitju med tu živečima narodnostima. Nedeljski praznik je res predstavljal najboljši zaključek za tak niz prireditev, ki je združil kakovostno zelo različne nastope. V razpravah so prišle do izraza včasih zelo zanimive, včasih pa tudi obrabljene in retorične ugotovitve. Tudi višek nedeljskega praznika je predstavljala dopoldanska okrogla miza o različnosti tržaške kulture in o kulturi razlik v Trstu, na kateri so sodelovali profesor italijanske literature na Univerzi v Trstu Elvio Guagnini, časnikar Sergij Pahor in slavist ter skladatelj Pavle Merku.
Prof. Guagnini je najprej orisal izbire tržaških italijanskih izobražencev, ki so na začetku tega stoletja dali pečat vsej italijanski narodnostni politiki v Trstu od prve svetovne vojne do danes in na ta način razčlenil tri težnje: ostro nacionalistično in imperialistično težnjo (Timeus), iredentistično do cesarstva, a obenem razsvetljensko in torej bratsko politiko (Vivante) in neko vmesno zadržanje, ki je bilo včasih odklonilno, včasih pa navdušeno odprto do slovbnske komponente v Trstu (Slataper). Guagnini je nato govoril tudi o dvojnem mitu tržaške kulture: za nekatere (zlasti za tiste, ki živijo zunaj Trsta) je izrazito kozmopo-
litskega značaja in odprta vsem vplivom, za nekatere pa zasidrana na obrambnih stališčih in skrajno nacionalistična. Prav kulturni proizvodi tistega Trsta, ki je brez zadržanja sprejel svojo večnarodnostno sestavo, pa so najbolj očarali italijanske napredne izobražence, tudi pod fašizmom, tako da je tudi danes najboljše, kar lahko nudi Trst, vedno rezultat sožitja med različnimi tržaškimi dušami. Prof. Merku je nato orisal zgodovino tržaške večnacionalnosti, ki se je le v zadnjem stoletju in »na željo« nekaterih političnih in gospodarskih krogov spremenila v monolitno in enonacfo-nalno kulturo, Sergij Pahor pa je spregovoril o poteh, po katerih je danes mogoče priti do kulturnega in političnega sožitja.
Po okrogli mizi je predsednik združenja ACLI Franco Codega nagradil najboljše pisne in likovne izdelke, ki jih je 400 slovenskih in italijanskih otrok poslalo na natečaj o miru. Nedeljski praznik pa je bil tudi pravi ljudski praznik, saj so organizatorji poskrbeli za pester športni spored (ekološki kolesarski tek, tek čez drn in strn, košarkarske in nogometne tekme), a tudi za simbolično kolesarsko štafeto. Osem kolesarjev je s simbolično palico, poezijo italijanske dijakinje Claudie Zudini in s prostim spisom slovenskega dijaka Fabia Jurinčiča, prekolesarilo repentabrsko občino, kjer jih je sprejel župan Pavel Colja, in nato še tržaško občino. V Trstu so kolesarje sprejeli podprefekt Mazurco, občinski odbornik Calandruccio in škof Bellomi.
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA
SKLICUJE
predsednike vseh svojih članic in predsednike društev, včlanjenih v ZSKD in ZSŠDI, na
ZBOROVANJE
ki bo v četrtek, 19. maja, ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4, s sledečim dnevnim redom:
Z zavračanjem slovenskih prošenj nam dežela F-JK jemlje že uveljavljeno pravico
»Izkušnja upravitelja je bila nedvomno dragocena, in ne samo s poklicnega vidika. Kljub temu pa ne bom več kandidiral. Naj imajo tudi mlajši priložnost, da se spoprimejo s politiko.« Darij Jagodic, po poklicu arhitekt, sicer pa v vsej tej mandatni dobi odbornik za javna dela, zaključuje svoj mandat in se vrača v poklic. Ni mu žal izkušnje, čeprav je v šestih letih, kolikor je bil v občinskem svetu in v občinski upravi, začetno navdušenje precej splahnelo. O svojem odbor-nikovanju in o opravljenem delu govori mirno, ton se ne spremeni niti ob manj nedolžnih vprašanjih. Le ko pogovor nanese na napade slovenske zasebne radijske postaje, se prizadeto razvname. »Izhajam iz družine, ki je veliko pripevala k narodnoosvobodilnemu boju,« poudari, »in moram braniti čast in ugled te družine. Mislim, da sem to delal.«
Začniva kar z opravljenim delom. Kakšen je, v strnjeni obliki, obračun tega šestletnega mandata?
Zdi se mi, da je bila iz zornega kota odbornika za javna dela mandatna doba uspešna. V preteklosti ni bilo še nikoli toliko začetih in tudi končanih javnih del. Naj omenim samo tisti del avtoceste, ki je v pristojnosti Občine in ki se finansira s sredstvi iz zakona za Osimo, naj omenim preurejanje Silosa, ki bo prvo dejansko veliko parkirišče v Trstu in ki bo tudi z arhitektonskega vidika zanimivo. Naj omenim tudi parkirišči blizu nekdanje pivovarne Dreher in nekdanje Tovarne motorjev.«
Kaj pa opensko pokopališče? Kako je s tem problemom, ki je vsa povojna leta razburjal Opence?
Dobro vem, kako je bilo pokopališče Opencem pri srcu, saj so navalili name, komaj sem postal odbornik, in me skoraj prisilili, da sem se začel s tem ukvarjati. Zdi se mi, da sem vendarle uspel premakniti stvar z mrtve točke, saj smo začeli z delom za razširitev in upam, da bo delo v poldrugem letu končano, če bodo zagotovljena predvidena sredstva. Vem, da je pokopališče zlasti domačinom zelo pri srcu in razumem Opence, kot vem, kako je bilo pokopališče pri srcu Bar-kovljanom in Škedenjcem. A v slednjih dveh primerih ni bilo mogoče narediti ničesar.
V vsej tej mandatni dobi ste sodelovali kot odbornik v upravah, ki Slovencem niso bile naklonjene. Kako ste se počutili v tem krogu kot Slovenec?
Naj povem, da je bil to moj prvi stik s politiko in z javnim upravljanjem in da ni bil navdušujoč. Kljub temu pa sem začel to izkušnjo z velikim entuziazmom. Vendar se je v tej mandatni dobi zvrstilo pet županov, imeli smo 12 političnih preverjanj in po vsakem preverjanju je bilo treba začeti vse znova. Odnosi seveda niso bili najboljši, vendar se mi zdi, da smo nekaj dosegli, da se je nekaj premaknilo tudi pri zelo občutenih stvareh, kot so preureditev openskega strelišča v spominski park in postavitev spomenika padlim v Skednju. Seveda gre vse zelo počasi, prepočasi, vsekakor pa se premika. Naj dodam, da sem našim ljudem tudi pomagal pri reševanju kopice manjših problemov...«
Ob priznanju za opravljeno delo pa vam mnogi očitajo, da se v nekaterih primerih niste javno distancirali od odločitev odbora.
Ni se lahko distancirati od odbora, v katerem delaš. Vendar mislim, da prav hudih problemov ni bilo, če izvzamemo seveda vprašanje lokacije sinhrotrona. Odbor je vprašanje rešil tako, kot so hoteli znanstveniki in je popustil pritisku fizikov, ki so hoteli dva "campusa". Odbor je klonil psev-doznanstvenim dokazom. Nisem soglašal s tako odločitvijo in sem se vzdržal.
Socialistična stranka je pred časom predložila osnutek zakona za zaščito Slovencev, ki je zelo načelen. Kaže pa, da tržaški socialisti ne soglašajo s tem predlogom. Kaj nameravajo v tem okviru slovenski socialisti?
Položaj v Trstu je zelo specifičen. To velja za vse stranke, saj so vsi izgubili glasove na račun LpT in jih vsi želijo pridobiti nazaj. To je vzrok, da del stranke zavzema stališča, ki za nas niso sprejemljiva in lani na primer smo jih slovenski socialisti jasno obsodili. Moram pa dodati, da smo s pomočjo tržaških tovarišev rešili veliko stvari v korist Slovencev. Naj omenim le primer sredstev, ki jih je Občina Trst dodelila Stalnemu slovenskemu gledališču. In tedaj je bil za to tudi župan. Zato so tem manj razumljive njegove zadnje izjave krajevnemu tisku. Vendar ta dvoličnost je, kot kaže, za tega župana dokaj značilna.
V svoji mandatni dobi ste imeli veliko opravka s Slovencem nasprotnimi silami. Tudi v luči te izkušnje, kaj bi po vašem morali narediti, da bi se vzdušje v Trstu nekoliko spremenilo?
Treba je veliko dela, veliko truda, veliko prepričevanja. Predvsem pa se mi zdi, da se ne smemo opredeliti za politiko "zid proti zidu" in ravno glede tega sem imel tudi na straneh Primorskega dnevnika ostro polemiko z nekim občinskim svetovalcem. Mislim, da moramo nasprotnika pridobiti z delom, z uveljavljanjem lastnih sposobnosti. Če se bomo tako uveljavili, nas ne bodo mogli prezreti.
Za konec pa še nekoliko bolj osebno vprašanje. Kako ocenjujete ta stik s politiko? Bi spet kandidirali?
Politike seveda ne bom opustil popolnoma, čeprav ne bom kandidiral. Kaj naj rečem. Odborniško delo zahteva veliko časa, ni več prostora za poklic. Kljub temu pa se mi zdi izkušnja pozitivna, in ne samo zato, ker mi bo tudi tehnično koristila v poklicu. Gledam tudi z drugega zornega kota. Zdi se mi, da imamo Slovenci vse premalo stikov z nasprotnikom. Morali pa bi ga bolje poznati, da bi lahko načrtovali strategijo lastnega dela in prizadevanj. Mislim, da sem se tudi s tega vidika marsikaj naučil.
Pogovor zapisal VOJMIR TAVČAR
Praznik godb na zgoniškem koncertu revije Pihalni orkestri Primorske
V Ricmanjih je nastopilo enajst vokalnih oktetov
S koncertom v Športno-kulturnem centru v Zgoniku se je v nedeljo zaključila letošnja revija Pihalni orkestri Primorske '88, ki sta jo priredili Združenje pihalnih orkestrov Primorske in Zveza slovenskih kulturnih društev. Organizatorja sta želela z revijo, ki je letos potekala 'drugič, omogočiti posameznim godbenim društvom, da se med seboj spoznajo, da slišijo, kaj in kako igrajo druge godbe na pihala, prireditev pa je bila tudi lepa priložnost za oceno kvalitete in rasti posameznih pihalnih ansamblov. To je v svojem nagovoru v Zgoniku podčrtal tudi tajnik Združenja pihalnih orkestrov Primorske Aleksander Peršolja, ki je pohvalil trud in vneto delo vseh društev za dosego čim boljšega načina igranja.
Po lanski uvodni reviji v mejah matične domovine se je letošnja glasbena karavana na Primorskem podala tudi v zamejstvo. Zgoniški koncert je organizirala ZSKD v sodelovanju z domačim društvom Rdeča zvezda in deželnim sedežem RA1, pokroviteljstvo za koncert pa je prevzela Občina Zgonik. V imenu ZSKD je spregovorila Nives Košuta, ki se je zaustavila predvsem ob privlačnosti in svežini godbenega ustvarjanja. Podčrtala je rast zamejskih godb na pihala, od katerih so nekatere včlanjene v Združenje pihalnih orkestrov Primorske, šest
društev pa je od letos tudi včlanjenih v Vsedržavno združenje italijanskih godb ANBIMA.
Novost letošnje revije je bila v prisotnosti italijanske godbe iz Škocija-na ob Soči. Tamkajšnja občinska godba je nastopila prav na zgoniški reviji, njeno sodelovanje pa je treba tolmačiti kot korak naprej na poti spoznavanja na kulturnem področju in medsebojnega spoštovanja tukaj žive-
čih skupnosti, kot je v svojem kratkem pozdravu naglasil župan Občine Škocijan ob Soči Cosolo.
V nedeljo popoldne so imeli v zgoniškem Športno-kulturnem centru seveda glavno besedo pihalni orkestri. Številnemu občinstvu so se predstavili pihalni orkester Srečko Kumar iz Izole, ki ga vodi Bogomir Babič, godba na pihala Ricmanje (kapelnik En-nio Krizanovsky), občinska godba Škocijan ob Soči (vodi jo Danilo Cal-ligaris) in pihalni orkester rudarjev iz Idrije, ki je pod vodstvom Julijana Vidmarja sklenil prireditev.
Godbe so zaigrale vrsto koračnic, klasičnih in sodobnih skladb in motivov. Tako smo lahko slišali »evrovizijski« Te Deum, vrsto motivov, ki so postali svetovno znani potem ko jih je zapel Frank Sinatra (»Frank Sinatra in concert« je naslov tega Studnitzy-jevega poutpurija, ki ga je izvedla ricmanjska godba). Nadalje so po dvorani zaplavali zvoki Straussove Dunajske krvi, Štruclove Bagatele (to je bila tudi edina skladba slovenskih skladateljev, ki smo jo slišali v nedeljo v Zgoniku) in drugih skladb. Godbe so dobro izpeljale program od začetka do konca. Med vsemi skladbami pa bi izrecno omenili prav zaključno BugleKs Holiday, s katero je pihalni orkester idrijskih rudarjev in predvsem njegovi trije solisti, trobentači Ludvik Čibej, Ivan Vidmar in Jože Strnad, osvojil občinstvo.
Kljub nekoliko muhastemu vremenu
Praznik z razstavo vin v Lonjerju
Čeprav so napovedi vremenoslovcev za minulo soboto in nedeljo belile glavo organizatorjem razstave domačih vin v Lonjerju, pa moramo navsezadnje napisati, da je bilo vreme kolikor toliko prizanesljivo, tako da je lonjerski praznik stekel po napovedanem programu. Sobotni slikarski ex tempore za mladino je zelo lepo uspel, saj se ga je udeležilo veliko število otrok. Razvrščeni so bili v pet skupin, glede na njihovo starost, risali pa so na temo Moja vas. Komisija je na zaključku ocenila risbe, in sicer na tak način: v prvi in drugi skupini so bili vsi nagrajeni (otroški vrtec in prvošolčki), v tretji je bila nagrajena Jana Pečar, v četrti Andrej Močilnik in Marko Klobas, v peti skupini pa je prejela nagrado Katerina Pečar.
Tudi v nedeljo je bilo na vrsti nagrajevanje, tokrat pa ne za najmlajše, ampak za tiste, ki so največ prispevali k organizaciji in uspehu praznika: za domače vinogradnike, ki so razstavili 25 belih in 18 črnih vin. Med njimi so bili nagraje-n' najboljša bela vina: 1. Mario Zok, 2. Ermino Sudič, 3. Silvano Poropat: za naJ“0'iš|a črna vina pa: 1. Lovrenc Žerjul, 2. Anton Kjuder, 3. Silvano Poropat.
Nedeljski popoldanski program je popestril tudi harmonikaški ansambel Fran Venturim od Domja, ki je pod vodstvom Suzane Žerjal izredno lepo in ubrano odigral svoj program. Oba večera so obiskovalce lonjerskega praznika zabavali Mara, Neva m Germano, ki so sicer dobri znanci na lonjerskih prireditvah, (dp)
»Dobrodošli« je bil velik napis, s katerim so Ricmanje pozdravile v nedeljo pevce in pevke kar 11 vokalnih skupin, ki so se udeležili letošnjega petega »Srečanja oktetov Primorske«, katerega organizator je bilo KD Slavec.
Prireditev je bila v dvorani Babne hiše, ki je bila za to priložnost okusno urejena in okrašena z lepim cvetjem. Povezovala sta jo Eda Pregare in Aleksij Pregare, ki je v uvodnih besedah povedal nekaj misli o tem, kaj nam pomeni slovenska pesem. »To je živec, ki trzne ob vsakem upadanju njene moči, je seizmograf naše zavesti, je proslava prijateljstva, je jasnina miru, je beseda in zvok lepote.«
Pet oktetov, ki se udeležuje teh srečanj od vsega začetka, je na prireditvi poleg cvetja prejelo tudi posebna priznanja. To so bili: oktet Škofije, ki ga vodi Alojz Boštjančič, oktet France Bevk iz Otaleža, ki ga vodi Pavel Magajna, oktet Vrtnica iz Nove Gorice, ki ga vodi Anamarija Jug, oktet Simon Gregorčič iz Kobarida, ki ga vodi Metod Bajt in oktet Javor iz Pivke, ki ga vodi Marcel Štefančič.
Tri skupine so na tokratnem srečanju sodelovale prvič: vokalna skupina Sovodenjska dekleta, ki jo vodi Sonja Pelicon, Tolminski oktet, ki ga vodi Majda Lužnik in Ženska nova skupina KD Ivan Grbec iz Skednja, ki jo vodi Fulvia Kralj.
Na srečanju pa sta nastopila še oktet Nadiža iz Kred, ki ga vodi Vlao° Volarič, in Briški oktet, ki ga vodi R°' zina Konjedic, medtem ko je to leP° in pomembno srečanje zaključil Tržaški oktet, ki ga vodita Janko Ban 111 Mirko Slosar.
Vsaka skupina se je predstavila * tremi pesmimi, kar pomeni, da smo n večeru poslušali kar 33 izvedb. Dobr izbiri programa, predvsem pa zel. lepi, v mnogih pesmi celo dovršen podaji, gre pripisati, da je občinstv^ sledilo večeru z veliko zavzetostjo m vidnim zadovoljstvom.
Slišali smo pesmi iz bogate zakla niče slovenskih umetnih pesmi, skla be drugih skladateljev, kot tudi P^1. redbe številnih ljudskih pesmi, v s zbor jih je podal po svoje in jim ta n dodal poseben mik, svojstveno draZ _ lepoto. Občinstvo je pokazalo, da z ^ ceniti napore, ki so jih pevci v^oZ1lll(jb študij in podajanje posameznih s . 0p in zato ni štedilo z aplavzom, ki lS 6 ^ koncu pomenil tudi potrditev želje, se takšna srečanja nadaljujejo, da bi prav v Ricmanjih še srečevali P®vc]ju. tako različnih krajev, ki jih veze J bežen do petja, do umetne in do r narodne pesmi.	. ,jt:Vj
Družabnost, ki je sledila Prjr® je in sproščeno petje gostov, ki J , ij. spremljalo, sta zaključila ta lep n v ski večer, ki bo ostal udeležene najlepšem spominu in ki bo got° bolj opogumil domače društvo, po tej poti nadaljevalo, (ni)
Minister Carraro in sen. Strehler včeraj v Trstu
Gledališče potrebuje zakon ki naj upošteva tudi SSG
Zakaj Dežela zavrača
\s •	f	\s\s»	• o
prošnje v slovenščini:
Že več kot štirideset let čakajo italijanska gledališča na zakon, ki bi uravnaval njihovo življenje in jim zagotovil trdna finančna tla, na katera bi opirala svojo ustvarjalno pot. No, vse kaže, da je po prihodu Franca Carrara na čelo ministrstva za šport, turizem in prireditve tak zakon tako rekoč pred vrati, in čeprav še ni izdelan, ga ves gledališki svet nestrpno pričakuje. Da je to pričakovanje veliko, je dokazal tudi včerajšnji vsedržavni posvet na temo Zakon za gledališče, ki ga je v sodelovanju s Krožkom za kulturo in umetnost priredil Gramscijev inštitut FJK. Posvet je bil na najvišji ravni, saj so se ga ob ministru Carraru, senatorju Strehlerju in poslancu Bordonu, udeležili tudi odgovorni za kulturo in gledališče pri KD, KPI in PSI, poleg teh pa še predstavniki vsedržavnih gledaliških ustanov in sindikalnih organizacij, pa tudi zanimanje specializiranega občinstva, ki je v dostojnem številu sedelo v dvorani Krožka za kulturo in umetnost, je bilo veliko.
Po uvodnih pozdravnih besedah predsednika Gramscijevega instituta FJK Giuseppa Petronia, predsednika CCA Tombesija, podpredsednika deželnega sveta Tonela in predsednika Tržaške turistične in letoviščarske ustanove Barisona, je Silva Monti, ki je vodila posvet, dala besedo najbolj znanemu italijanskemu gledališkemu ustvarjalcu, režiserju Giorgiu Strehler-ju. Ta je v svojem dolgem posegu.vehementno in barvito govoril o italijanskem gledališču kot gledališču naj-večjih svetovnih interpretov, ob tem Pa pokazal na protislovje, da tako ustvarjalni teater dobiva od države le Jnalo podpore, celo najmanj v primerjavi z drugimi deželami Evrope. Upati je, da bo novi zakon strog in pravičen,
da bo znal valorizirati in uveljaviti vrednote, ki jih ustvarjalni gledališčniki konkretizirajo vsak dan s svojim delom. Iz svojevrstnega pregleda povojne italijanske zgodovine teatra je Strehler izluščil dva pola, okrog katerih se vrti vsa gledališka organizacija: javnega in zasebnega. Oba,' kot tudi fenomen zadrug, je treba razvijati in strogo regularizirati. Skratka, treba bo napisati jasen zakon, ki ne bo diskriminiral.
Tega mnenja je bil tudi minister Carraro (in vsi drugi govorniki), ki se je strinjal, da je zakon potreben, vendar mora biti tudi zelo jasen in naj da obenem tudi smernice za bodočnost, predvsem pa mora stremeti k ovrednotenju profesionalnosti. Gledališče
potrebuje predvsem kvaliteto in zato bi kazalo ustanoviti enega ali dva teatra nacionalnega pomena, vzdrževala pa bi ju država. Skratka, še bolj bo treba podčrtati vlogo javnih ustanov, to je stalnih gledališč.
Med drugimi se je v razpravo vključil tudi predsednik upravnega sveta SSG Jože Pirjevec, ki je poudaril, da Slovenci od zakona pričakujemo priznanje naše »različnosti« in mednarodne vloge, ki jo ima SSG. Apeliral pa je tudi, da bi italijanska javnost bolj sledila delu našega gledališča in bila o njem ustrezno obveščena.
Bil je to vsebinsko bogat posvet in upati je, da bo skorajšnji zakon upošteval vsaj del sugestij, ki so bile podane. (mč)
Predsednik deželnega odbora Furla-nije-Julijske krajine Adriano Biasutti je letos večkrat izrazil svoje stališče o vprašanju Slovencev in globalnega zaščitnega zakona. Ko govorimo o deželni politiki do Slovencev, ne moremo pozabiti na izjave moža, ki je na naj-višjem mestu.
V intervjuju Primorskemu dnevniku 2. februarja letos ob 25. obletnici Dežele je dejal: »Tudi če je zaščita slovenske manjšine v izključni pristojnosti državne vlade, je Dežela delala in še dela na politični ravni, da bi bilo vprašanje končno primerno rešeno«. Ob jubilejnih Gorjupovih dnevih, ki so bili letos v Novi Gorici in Gorici, je predsednik Biasutti dal intervju PD in Primorskim novicam. O vprašanju zaščite slovenske manjšine je bil jasen: »Deželna vlada FJK že dolgo časa zahteva, naj osrednja vlada pripravi globalni zaščitni zakon za Slovence v Italiji.«
Na tiskovni konferenci, na kateri so predstavili posebno, slavnostno številko revije »Regione Cronache«, je Biasutti povedal, da vsebuje program novega predsednika vlade De Mite tudi obveze do slovenske manjšine. Predsednik Dežele FJK je tudi povedal, da je osebno pomagal sestavljati poglavje vladnega programa, ki se nanaša na našo deželo. Pozneje se je Biasutti uradno sestal z De Mito in pri tem naglasil potrebo, da je treba z zakonom zaščititi slovensko manjšino.
Lahko bi še naštevali, bralci se bodo dobro spomnili na jasne obveze v korist slovenske manjšine, ki jih je Biasutti sprejel na srečanju s prebivalstvom v prostorih Centra za raziskave pri Padričah. Obvezal se je tudi, da bo skušal z vrsto srečanj poenotiti stališča strank, da bi prišlo do skupnega predloga o zaščitnem zakonu.
Vsa omenjena stališča so pozitivna in tudi obvezujoča, zato nam je toliko
bolj nerazumljivo, zakaj Dežela zahteva od naših kulturnih in športnih društev, naj prinesejo prošnje za denarne podpore v italijanščini. Več let slovenščina ni bila za Deželo problem, letos pa so se stvari neugodno zapletle. Res je, da je prošnje v slovenščini zavrnil računski dvor, vendar bi pričakovali, da bi deželni odbor nasprotoval odločitvi Računskega dvora. Pričakovali bi, da bi Dežela zadevo tako uredila, da ne bi prišlo do zapletljajev. Konec koncev obstaja tudi razsodba ustavnega sodišča, ki priznava Slovencem pravico, da se obračajo do uradnih ustanov v materinem jeziku. Menimo, da ima Dežela dovolj močan argument, da z dejanjem uveljavi stališča svojega predsednika.
To se ni zgodilo, zato pa prejemajo športna in kulturna društva »prijazna pisemca« (podpisujejo jih seveda deželni uradniki) z navodilom, naj vendarle prinesejo prošnjo v italijanskem jeziku, sicer...
Ker doživljamo zavračanje slovenskih prošenj kot kršenje uveljavljenih pravic, je Slovenska kulturno-gospo-darska zveza sklicala v tržaškem Kulturnem domu zborovanje, ki bo v četrtek ob 20. uri. Zborovanje bo priložnost, da predstavniki prizadetih organizacij in društev skupno sklenejo, kako odgovoriti na nov izziv.
Milanski dnevnik II Sole 24 ORE je ob odprtju svojega dopisništva v Trstu priredil včeraj v našem mestu okroglo mizo na temo: »Trst - gospodarski izgle-di za leta ’90«. O posvetu, ki ga je vodil odgovorni urednik časopisa Locatelli, bomo poročali v petkovi prilogi »Gospodarstva«.
Jutri v tržaškem KD srečanje mladih glasbenikov treh dežel
Tržaški Kulturni dom bo jutri prizorišče 6. Srečanja mladih slovenskih glasbenikov treh dežel: Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajine. Na prireditvi, ki jo prireja Glasbena matica, bodo sodelovali gojenci dvanajstih glasbenih šol in sicer: Glasbene šole na Koroškem, glasbene šole Franc Sturm (Ljubljana-Šiška), glasbene šole Špeter, Srednje glasbene baletne šole Maribor, Glasbene šole Skolja Loka, Srednje glasbene baletne šole Ljubljana, Glasbene matice Gorica, Glasbene šole Vinko Vodopivec iz Ajdovščine, Glasbene šole Brežice, Glasbene šole Titovo Velenje, Centra za glasbeno vzgojo Koper - glasbene šole Piran in Glasbene matice Trst.
Tržaškemu občinstvu se bodo predstavili mladi kitaristi, pianisti, klarinetisti, flavtisti, saksofonisti, harmonikarji, oboisti, solopevci in harmonikarski in godalni ansambel.
Iz Italije bodo na jutrišnjem srečanju sodelovali: pianistka Anna Bernich z Glasbene šole Špeter, harmonikar Valter Ferfoglia (Glasbena matica Gorica) in otroški zbor Glasbene matice in šolski godalni orkester Glasbene matice. Otroški zbor je pripravil Stojan Kuret, dirigent godalnega orkestra pa je Borut Logar.
Srečanje mladih slovenskih glasbenikov treh dežel se bo začelo ob 20. uri.
V Repniču predali namenu prenovljeno vaško hišo
Vaščani iz Repniča razpolagajo od edelje z obnovljeno vaško hišo, ki 0ji na trgu sredi vasi in se arhitek-0rtsko skladno uokvirja v okolje. Zu-anji videz valorizirajo kamniti oboki vhodnih vratih in oknih, v notra-J str pa je v pritličju urejena soba, v ra^®rri nadstropju pa srednje velika dvo-
j_^a. kratki, a zelo prisrčni slovesnosti g .naiPrej ženski zbor Rdeča zvezda iz V ®Za pod vodstvom Marte Werk-v k zapel Zdravljico, nakar je pre-jT®1 hesedo župan Miloš Budin, ki je IpRovoril množico domačinov in ug-tlJ,ruh gostov, med katerimi so bili Brg1 .senator Spetič, nabrežinski župan ni> zJ9ar' deželni svetovalec Iskra, taj-ie ri	Udovič in drugi. Naglasil
Sp', a ho ta objekt, ki je primeren za in DrJ.ante ter prirejanje raznih razstav Pope^itev: prav gotovo prispeval k d0„ . Htvi m poživitvi družbenega boL]arha v vash tnko da domačini ne in snr«11?6^ veh občutka osamljenosti n0st ; laln6 razcepljenosti. Večja mož-čanov11 prh°žnost za združevanje vaš-tudi pa bo prav gotovo botrovala Veščan^eS^rans^emu .kulturnemu oza-2ahvali]U 1? razvoiu- Župan se je javno Prispevek raS^1	skupnosti za
lahko ogledali prostore in razstavljene razglednice s kraškimi motivi. Praznik se je zaključil z zakusko, na kateri je prišlo do izraza zadovoljstvo nad to pomembno socialno pridobitvijo za vaško skupnost iz Repniča. (bs)
Na sliki: zgoniški župan Miloš Budin govori na slovesnosti, s katero so v nedeljo v Repniču predali namenu okusno prenovljeno vaško hišo.
V	Bazovici skupni nastop zborov MePZ Tabor in Lipa
V	kinodvorani v Bazovici je bil v soboto pevski večer, ki ga je priredilo domače kulturno društvo Lipa. V goste je tokrat povabilo moški pevski zbor Tabor z Opčin, ki se je predstavil z devetimi pesmimi, s prav tolikimi pa je nastopil tudi domači mešani zbor Lipa.
Večer je lepo uspel, čeprav so si organizatorji želeli še večjega obiska. Reči pa je treba, da je prišla jasno do izraza želja udeležencev, da bi se tradicija vsakoletnih koncertov s sodelovanjem pevskih zborov sosednih vasi, še nadaljevala.
Moški zbor Tabor, ki ga vodi Sveto Grgič, je lepo in občuteno zapel eno Gallusovih skladb, skladbo »El grillo«, nato pa vrsto skladb naših skladateljev Ipavca, Ote, Prelovca, Mirka, Vrabca, Hajdriha in še skladbo Švikaršiša. Po končanem programu je moral zbor na željo občinstva dodati še dve pesmi.
Domači mešani zbor, ki ga vodi Evgen Prinčič, je prav tako lepo in ubrano zapel vrsto umetnih in ljudskih pesmi slovenskih in tujih skladateljev. Z nekaterimi od teh je nastopil tudi na letošnji reviji »Primorska poje«.
Ker smo izvedeli, da bodo v Bazoviškem domu začeli z obnovitvenimi deli, smo izkoristili priložnost za kratek razgovor s predsednico KD Lipa Suzano Grgič.
»Zadovoljni smo, da je koncert uspel. Res pa je tudi, da bi nam bila v veliko oporo pri našem delu večja prisotnost in moralna opora s strani domačinov. To bi nam bilo v spodbudo sedaj, ko bomo morali začeti s pripravami na dostojno proslavo 90. obletnice delovanja društva, ki se je na začetku imenovalo prav Pevsko društvo, in jo bomo slavili prihodnje leto. In kakšno bi bilo proslavljanje, če se ne bi predstavil na njej prav zbor? Računamo zato, da se bodo našemu zboru, ki šteje sedaj 25 pevk in pevcev, pridružili še drugi, predvsem mladi. Vaje zahtevajo res nekaj časa in tudi truda. Toda, ali ni v veliko in prijetno zadoščenje, ko se predstavimo z lepo, dobro podano pesmijo?«
Obnovitvena dela bodo bolj omejeno. V domu bodo uredili predvsem ogrevanje, ki je bilo do sedaj bolj slabo, zamenjali bodo vrata zgornje dvorane, popravili streho in podobno.
»Predvsem pa bi želeli urediti spodnje prostore, tako da bi bili primerni za razne družabne prireditve, da bi bil dom odprt vsak dan in bi tako lahko postal shajališče za mlade. Te želimo privabiti in preko njih privabiti tudi vse ostale tako, da bi kulturna dejavnost v naši vasi ponovno zaživela in nam bila v veselje in ponos.« (ni)
gorski skupnosti za s sredšrm ^ ,nakup podrtije, katero so Vaško h - S^lah& za Trst preuredili v skim u<;i1S-u Nahvalil se je tudi občin-nos in t ubencem za nesebičen dopri-je V n b .hvalil Adrijana Princivala, ki razstavn ! Prostorih pripravil zanimivo ^ impnaZ^iedmc.s kraškimi motivi, htara pPt^ domačinov se je mladinka ravi za Jlncič zahvalila občinski up-
nostjo qrir • ca s ponosom in hvalež-Nato iP^nmajo v varstvo ta objekt. ?.heča zvp a Spet na vrsti pevski zbor hi, v kateri - tokrat v mešani zased-
k‘**a~«Ul„žSNsTpdrl!F„Si
Še neznan divjak, ki je mlademu Opencu v nedeljo odgriznil uhelj
Niti včeraj karabinjerji niso odkrili divjaka, ki je v nedeljo zvečer v pretepu odgriznil del uhlja 17-letnemu Davidu D. iz Ul. del Biancospino na Opčinah. Tudi mladoletnik ni bil preiskovacem v veliko pomoč, saj je izjavil, da svojih napadalcev ne pozna. Vedel je povedati le, da so trije pijani mladeniči planili nanj in da mu je eden od njih divje grizel uhelj toliko časa, dokler mu ga ni odtrgal.
Vse kaže, da so preiskovalci že prišli krivcu na sled. Včeraj so zaslišali šest mladoletnikov, ki so člani družbe, v katero je zahajal tudi Davide. Hudo telesno poškodbo mu je po vsej verjetnosti povzročil prav eden od zaslišanih. Kaže pa, da ga karabinjerji za zdaj ne bodo formalno obtožili, saj še zbirajo dokaze proti njemu. Na Davida D. so po vsej verjetnosti planili trije vrstniki. Kaže, da so se mladoletniki sprli zaradi povsem nepomembnih razlogov. Beseda je dala besedo, kaj kmalu pa so se mladeniči tudi fizično spoprijeli. Sest ali sedem mladoletnikov je neposredno sledilo pretepu, marsikdo je z vzkliki in kriki spodbujal tega ali onega.
Kake pol ure po dogodku je karabinjer opazil ranjenega Davida, ki je ležal na tleh v mlaki krvi na vogalu med Akvedotom in Ul. Scussa. Kri mu je oblila ves obraz. Karabinjer je takoj telefoniral Rdečemu križu in poklical na pomoč svoje kolege. Že čez nekaj minut je na kraj nesreče prišlo kakih 25 orožnikov, ki so prečesali Akvedot in okolico. Končno so v sladoledarni našli tri povsem pijane mladoletnike in jih odpeljali na karabinjersko postajo, da bi jih zaslišali. Fantje so sprva tajili, končno pa so le priznali, da su tudi oni prisostvovali divjemu pretepu. Tudi Davide D. pripada družbi pobalinov, ki se vsak dan zbirajo na Akvedotu, nadlegujejo mimoidoče in povzročajo vsakorvstno škodo.
Rešilec Rdečega križa je mladega ranjenca odpeljal najprej v glavno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Nato so ga odpeljali v bolnico na Katinari. Njegove poškodbe sicer niso nevarne, po vsej verjetnosti pa bo iznakažen vse življenje. Njegov napadalec mu je namreč z zobmi popolnoma scefral uhelj. Če plastična operacija ne bo uspela, Davidov napadalec tvega od 6 do 12 let zapora.
Policija aretirala nomada s ponarejenim vozniškim dovoljenjem
Obmejna policija je v nedeljo prijela 33-letnega nomada Adema Ahmeto-viča in ga odpeljala na kvesturo. Izkazalo se je, da je imel nomad, ki ima sicer jugoslovansko državljanstvo, a že več let živi v Modeni, pri sebi ukradeno vozniško dovoljenje. Obenem bi bil moral Ahmetovič že pred nekaj meseci zapustiti Italijo, saj mu kvesturi v Veroni in Bologni nista hoteli podaljšati dovoljenja za bivanje. Ahmetovič se je na mejo pripeljal z mercedesom, ki je last njegove žene Sene. Avtomobil je vlekel za seboj prikolico.
Po pregledu dokumentov se je izkazalo, da je Ahmetovičevo vozniško dovoljenje ponarejeno, zato so ga takoj odpeljali na zaslišanje. Na kvesturi so policisti ugotovili, da je bil nomad že večkrat obtožen zaradi kraj in da je večkrat uporabljal lažna imena. Ahmetovič je imel pri sebi le začasen potni list, s katerim se je nameraval vrniti v Jugoslavijo. Policisti so obtoženca zasliševali več ur in ga nato odpeljali v koronejski zapor. Njegova žena bo morala po vsej verjetnosti plačati le globo, ker je svojemu možu dovolila, da sede za volan njenega avtomobila brez vozniškega dovoljenja.
t
Globoko užaloščeni sporočamo, da nas je nepričakovano zapustila naša draga žena, mama in nona
Milena Zahar roj. Grahonja
Pogreb bo danes, 17. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v župnijsko cerkev v Borštu.
Žalujoči mož Bruno, sin Stevo in hči Boža z družinama, sestri Marija in Ivanka z družinama ter drugo sorodstvo
Boršt, Gročana, 17. maja 1988
Učno in neučno osebje z ravnateljem šole S. Kosovel izreka sožalje tajnici šole gospe Boži Zahar-Peta-ros ob smrti drage matere.
Sekcija Slovenske skupnosti občine Dolina izreka iskreno sožalje Ste-vu Zaharju in svojcem ob nenadomestljivi izgubi drage mame.
Ob izgubi drage žene in mame Milene Zahar izreka iskreno sožalje možu Brunotu, Boži in Stevu ter svojcem
KD Slovenec
t
Po kratki bolezni nas je zapustila
Antonia Žagar vd. Vidonis
Pogreb bo danes, 17. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Bazovico.
Tršt, 17. maja 1988 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob težki izgubi drage mame izrekamo Mirku Slosarju iskreno sožalje Zveza slovenskih kulturnih društev
| pismi uredništvu \
O nastopu MS Pinko Tomažič
Spoštovano uredništvo!
V zvezi s člankom »Večer mladih manjšincev z obeh strani meje«, objavljenim v PD dne 12. maja 1988, bi želeli pojasniti naslednje.
Ostali smo neprijetno presenečeni nad negativno oceno našega nastopa, s katero v obliki »nauka pravljice« novinar zaključuje svoj članek. Zdi se nam zelo nelojalno dajati v javnost negativne ocene kar tja v en dan, brez vsake utemeljitve, kar na vsak način ni spodbuda za delovanje katerekoli kulturne organizacije, nekdo pa bi te ocene lahko razumel le kot golo obrekovanje (kar na srečo ni naš primer). Upamo, da bo v bodoče vsaka ocena (pozitivna ali negativna) tudi strokovno utemeljena, v drugačnem primeru pa bi se morali omejiti le na golo kroniko (v vašem članku ni niti tega, saj ni niti minimalno omenjeno, kaj sta skupini izvajali, kot da bi to sploh ne bilo važno, ampak samo obrobnega pomena).	?
Ne strinjamo se vsekakor z vašim novinarjem, ki je naš program označil za »nekoliko retoričnega«. Mi proglašamo mir in sožitje med tu živečima narodoma, kar po našem mnenju sploh ni retorika, saj smo sami otipljiv dokaz, da je sožitje med Slovenci in Italijani mogoče.
Na vsak način to naše pismo ni nobena polemika, saj ne bodo sledila nobena druga pisma. Naj bo samo v premislek tistim kulturnim delavcem, ki se po svojih močeh trudijo, da bi kaj razgibali v tem našem kulturnem prostoru.
S spoštovanjem,
Mladinska skupina -Gruppo giovanile Pinko Tomažič (sledi 17 podpisov)
Ideali miru, sožitja, enakopravnosti in socialne pravičnosti so tudi moji ideali. Podobno kot člani mladinske skupine Pinko Tomažič, se zavzemam za bratstvo med narodi, za odpravo nasilja in za spoštovanje narave. V tem smislu zato cenim delo mladinske skupine, kot sem prepričana, da ga pri nas (tudi zaradi pretrpelih izkušenj) ceni večina ljudi. Ne cenim pa pomanjkanja izvirnosti in nekritično zgledovanje po izkušnjah drugih, še posebno med mladimi. Ko sem v svojem članku pisala o »manj navdušujočem nastopu«, sem se nanašala na precej hladen sprejem občinstva. Kar se pa tiče mnenja, da je predstava nekoliko retorična, je to pač vtis o nastopu in razlaga za zadržan odziv občinstva. Seveda, je to le kronistično mnenje in ne strokovna kritika, zato ne zahtevam, da jo člani mladinske skupine delijo z menoj.
KATJA PALČIČ
O avtomobilskem slalomu na Lovcu
Spoštovano uredništvo,
ni mi znano, kdo je priredil in dovolil avtomobilski slalom, ki je bil predzadnjo nedeljo (8. maja) na cesti med Bošketom in Lovcem. Prav gotovo pa to ni bila najbolj uspela pobuda, in sicer iz naslednjih razlogov:
—	avtomobilska dirka je še povečala stopnjo zračnega onesnaženja, ki je v Trstu že itak izredno visoka (sicer pa, ali je kdo sploh upošteval vznemirljive podatke, ki jih je zbrala ekipa "Zelenega vlaka"?);
—	hrup, ki so ga povzročali avtomobili, je motil tako številne prebivalce Sv. Ivana, Vrdele, Lonjerja in Sv. Alojzija kot favno, ki živi v gozdiču.
Upam, da je bila ta neposrečena prireditev v znaku cenenega potrošništva prva in hkrati tudi zadnja. Menim namreč, da obstajajo tudi druge oblike prireditev in manifestacij, ki bi lahko bile našemu mestu v ponos.
L. A.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Gostuje PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Nova Gorica
John Pielmeier
Agnes dei
Režija: Miran Hercog
V petek, 20. maja, ob 20.30 ABONMA RED A in D v soboto, 21. maja, ob 20.30 ABONMA RED B, E in F v nedeljo, 22. maja, ob 16.00 ABONMA RED C in G
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20/11
vabi
danes, 17. t. m., ob 20.30
v Gregorčičevo dvorano na torkov večer z naslovom
Z zakonitimi sredstvi do enakopravnosti
Gost kluba bo prof.
SAMO PAHOR
GLASBENA MATICA
TRST
Jutri, 18. t. m., ob 20. uri
v Kulturnem domu v Trstu
6. srečanje mladih slovenskih glasbenikov treh dežel:
-	Slovenija
-	Koroška
-	Furlanija-Julijska krajina
_______gledališča________
LA CONTRADA TEATRO CRISTALLO
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu premiera KATH1E E LJPPOPOTAMO v priredbi gledališča La Contrada. Režija Orietta Crispino. Nastopajo Stefania Ressico, Adriano Giraldi, Giorgio Amodeo in Paola Bonesi.
koncerti
Tržaška pokrajina - Združenje Conti-nuum Musicale
Peti koncert ciklusa Glasba 20. stoletja bo na sporedu jutri, 18. t. m., ob 20.30 v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost, Ul. S. Carlo 2. Vstop prost.
Verdi
Sezonski koncerti. V soboto, 21. t. m., ob 18. uri bosta nastopila kot solista Ele-na ZANIBONI in Angelo PERSICHILLI. Dirigent Angelo FAJA. Glasba Maria Zafreda. Orkester gledališča Verdi.
Umetniški in tehnični ansambel gledališča Verdi gostuje v Messini, kjer bo v gledališču Vittorio Emanuele uprizoril opere BOHEME, PRIJATELJ FRITZ in HČI POLKA. Prva opera bo na sporedu 20. t. m.
11 Pošto delle Fragole
V četrtek, 19. t. m., bo ob 20.30 v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu na sporedu koncert skupine MARIO GRENGA.
Tržaški jazz krožek in Promozioni Ita-lia organizirata od jutri do 21. t. m. ALPE ADRIA JAZZ MEETING, na katerem bo sodelovalo več italijanskih in tujih glasbenikov. Informacije dobite na tel. št. 040/567952-567319.
kino
ARISTON - 17.00, 22.15 Barfly, r. Barbet Schroeder, i. Mickey Rourke, Faye Du-naway.
EXCELSIOR II - 18.30, 21.45 LTnsosteni-bile leggerezza delPessere, dram., ZDA; r. Philip Kaufman; i. Daniel Day Lewis, Lena Olin.
EXCELSIOR I - 18.00, 22.15 Paura e amore, r. Margaret Von Trotta; i. Fan-ny Ardant.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Domani accadra, pust., It. 1987; r. D. Luchetti; i. P. Hendel, G. Guidelli.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 LTmpiaca-bile, pust., ZDA 1988, r. P. M. Glaser, i. A. Schvvarzenegger.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Amplessi vertiginosi, pom.,
FENICE - 18.00, 22.15 Baby Boom, kom.; i. Dyanne Keaton.
GRATTACIELO - 16.15, 22.00 L^ltimo imperatore, dram., It./ZDA 1987, 203'; r. Bernardo Bertolucci; i. John Lone, Joan Chen.
MIGNON - 16.30, 22.15 Love Dream, kom., i. Christopher Lambert, Diane Lane.	/
EDEN - 16.00, 20.00 Fantastica Moana Pozzi, pom., □
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Saigon, □
VITTORIO VENETO - 17.00, 22.10 II sig-nore del male.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Ouattro cuccioli da salvare, kom., prod. Walt Disney.
LUMIERE FIGE - 16.00, 22.00 Pazza, dram., ZDA 1988, r. M. Ritt, i. B. Strei-sand, R. Dreyfuss, □
ALCIONE - 16.30, 22.10 II colore viola.
RADIO - 15.30, 21.30 Una moglie per Johnny, pora.,
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom
razne prireditve
Godba na pihala iz Ricmanj priredi PROMENADNE KONCERTE 20., 21. in 22. maja v Ricmanjih na Žrebčevem. V petek, 20. 5., ob 20. uri nastop Godbe na pihala iz Ricmanj ob 20. obletnici obnovitve; v soboto, 21. 5., ob 20. uri nastop Godbenega društva "Viktor Parma" iz Trebč in godbe Associazione Filarmoni-ca Maniago iz Maniaga (Videm); v nedeljo, 22. 5., ob 18. uri nastop godbe Banda musicale "Camillo Borgna" e majorettes furlanutes iz Madrisia di Fagagna (Videm) ter Mladinskega pihalnega orkestra "Karol Pahor" iz Pirana. Vabljeni!
Društvo naravoslovcev in tehnikov TONE PENKO prireja v petek, 20. maja, predavanje univ. prof. Loredane Rizzi Longo na temo: AEROBIOLOGIJA V DEŽELI. V svojih izvajanjih, ki bodo opremljena z diapozitivi, se bo predavateljica ustavila predvsem na alergenih vrstah peloda. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 s pričetkom ob 20.30.
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monte Ser-nio 27, gostuje MePZ JADRAN iz Milj v soboto, 21. maja, ob 20.30. Vodi Mirjana Bonin. Sodeluje Stane Raztresen. Vabljeni!
V nedeljo, 22. t. m., ob prazniku 50-letnikov bo v barkovljanskem društvu v Ul. Cerreto 12 nastopil čarodej VIKJ s svojo skupino. Začetek ob 18. uri. Vabljeni!
Volčiči in veverice iz Devina vabijo na RAZSTAVO KMEČKEGA ORODJA v prostorih osnovne šole v Medji vasi. Otvoritev bo v nedeljo, 22. maja, ob 18. uri. Razstava bo odprta v nedeljo in ponedeljek od 18. ure do 20.30.
URESNIČILE SO SE SANJE UPOKOJENCEV
v restavracijah, pri nakupu živil in oblačil,
ZDRUŽENJE
»CENTRO RISPARMIO PENSIONE«
Ul. Battisti 3 — Tel. 771612 — TRST
CENTRO RISPARMIO PENSIONE PONUJA ZNIŽANJE STROŠKOV
za zdravnike specialiste in vse storitve terciarnega sektorja.
»CARTA VERDE — ZELENA KARTA« JE PRIHODNOST OSTARELIH
Trgovine in javni lokali, ki bi se radi pridružili tej akciji, naj nas pokličejo.
Združenje bo te ugodnosti ponudilo starejšim od 55 let in še posebej tistim, ki so najbolj potrebni pomoči.
RESTAVRACIJE:
Pizzeria »FENICE« - Pasaža Penice 9 - Tel. 761191 Pizzeria »MARGUTTA« - Ul. Donota 4 - Tel. 631643 Restavracija »ALLA PALESTRA«
Ul. Madonna del Mare - Tel. 303599 Gostilna »ROMANA« - Ul. Nordio 20 - Tel. 726361 Pizzeria »SUB«
Miramarski drevored 201 - Tel. 411970
KONFEKCIJE:
»BOMBACIGNO« - Ul. Battisti 20 - Tel. 768931 »COLET« - Korzo Italia 9 »ON TOP« - Pasaža Penice 1 - Tel. 732817 Športni artikli »MASTER ŠPORT«
Ul. Battisti 20 - Tel. 768931 KINODVORANE:
Penice, Ariston, Excelsior Samopostrežne trgovine jestvin »DESPAR«
Upravitelji in nameščenci Posojilnice v Nabrežini čestitajo srečnima staršema, mali
EVI
pa želijo vso srečo.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 17. maja 1988
JOŠT
Sonce vzide ob 5.31 in zatone ob 20.31 - Dolžina dneva 15.00 - Luna vzide ob 5.58 in zatone ob 22.54.
Jutri, SREDA, 18. maja 1988
ERIK
PLIMOVANJE DANES: ob 5.04 najnižja -64 cm, ob 11.42 najvišja 27 cm, ob 16.39 najnižja -9 cm, ob 22.29 najvišja 48 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 20 stopinj, zračni tlak 1012,3 mb rahlo narašča, veter 6 kilometrov na uro za-hodnik, vlaga 73-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Gianfranco Dilillo, Alessandra Ferlich, Valentina Modesta De Caro, Martina Schender, Cristina Husu, Annalisa Cinco.
UMRLI SO: 87-letna Maria Zangrando vd. Trani, 76-letna Eugenia Vidali vd. Gioia, 76-letna Maria Paoletich vd. Cre-paz, 90-letna Valeria Aleš, 75-letni Um-berto Pozzo, 78-letni Danilo Sahar, 91-letna Olimpia Costanzo vd. Fabbro, 80-letni Miroslave Žiberna, 69-letna Milena Graccogna por. Zahar, 75-letni Antonio Sabadin, 64-letna Alma Codiglia, 85-let-na Maria Bazec vd. Sicur, 60-letna Maria Zacchigna por. Stocovaz, 88-letna Maria Sincovich vd. Danielis, 45-letni Emilio Babich, 91-letna Maria Bicik, 89-letna Luigia Zangrando vd. Scopinic.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 16., do sobote,
21. maja 1988
Dnevna služba — od 8.30 do 19.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razna obvestila
ZŽI iz dolinske občine vabi svoje članice na SKUPNI SESTANEK, ki bo jutri, 18. maja, ob 20.30 v društvenih prostorih KD V. Vodnik v Dolini.
Združenje za zaščito Opčin priredi v četrtek, 19. maja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah OBČNI ZBOR.
V četrtek, 19. t. m., ob 18. uri bo na Visoki šoli za prevajalce in tolmače tržaške Univerze prof. Gerald PARKS predstavil poezije Aleksija PREGARCA »JEDRA«. Pesmi v šestih jezikih bodo brali študentje šole, v slovenščini pa avtor sam.
Sindikat upokojencev za Zahodni Kras CGIL sporoča, da bodo na sedežu v Križu izpolnjevali davčne prijave (model 740) z naslednjim urnikom: torek 8.30-12.00, sreda 15.00-18.00 in v petek 8.30-12.00 in 15.00-18.00.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je na ogled razstava turinske skupine ARTE DEBOLE.
V	Kosmačevi knjižnici v Tolminu je
od danes na ogled potujoča antološka razstava MILKA BAMBIČA.
V	Kraški galeriji razstavljajo do 15. junija F. DEGRASSI, R. DE MATTIA, M. ISRAEL, N. LAURENI in E. ŽERJAL.
V	galeriji Minerva (Ul. S. Michele 5) razstavlja do 20. t. m. slikar LEOS MON-TREE.
V	umetnostni galeriji Nadie Bassa-nese - Trg Giotti 8/1 - bo do 31. maja odprta razstava pod naslovom RONDE. Te dni razstavlja slikar R. KUSTERLE; 20. maja ob 18.30 otvoritev razstave slikarke O. PAMICI in 31. maja ob 18.30 otvoritev razstave F. VECCHIETA.
V	galeriji Cartesius (Ul. Marconi 16) razstavlja do 19. t. m. slikarka MARIA ANNA LOTESTO.
V	prostorih Kulturnega združenja Voltaire na Trgu S. Giovanni 3 razstavlja tržaški slikar Giovanni FRANZIL -CASAL. Razstava je na ogled od 16.00 do 19.30 do 20. maja.
V	KD Tabor na Opčinah je na ogled razstava slikarke ROMANE FAVIER ZORZUT.
mali oglasi
IZGUBILI STA SE 2 PSICI, pasma ovčar: ena rjave in ena črne barve, po imenu Lolly in Katy, področje Opčine. Kdor ju je videl, naj telefonira na št. 53301.
OSMICO V SOVODNJAH (v vasi) je odprl Franc Lukman (Magrinovj. Toči belo in črno vino, posebej priporoča sivi pinot.
OSMIČO ima Ferfolja v Medji vasi. Toči belo in črno vino.
SANCIN KARLO je v Dolini na št. 360 odprl osmico. Toči belo in črno vino.
ZDENKO IZ RICMANJ je odprl osmico. Toči belo in črno vino.
OSMICO ima Emil Purič v Repnu.
OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot št. 18. Toči belo in črno vino.
UPOKOJENEC PRODA kamionček tig-rotto, nosilnost 3-5 ton, v dobrem stanju, cena 1.000.000 lir, možnost dogovora. Anton Drufovka, Vallone delle Acgue 1, tel. 0481/34220.
PRODAM stanovanje: 2 sobi, shramba, velika kuhinja, kopalnica, avtonomno ogrevanje na metan. Tel. 54363.
SREDNJE KODRE SREBRNE prodam (rodovniški) - dobro leglo - 600.000 lir. Telefonirati na št. 228225.
STANOVANJE v Ul. Giuliani 20, II. nad-str., 54 kv. m, prodamo. Cena približno 53.000.000 lir. Telefonirati zvečer na št. 757640.
PRODAM furgon fiat 242, nosilnost 18 stotov, letnik '78, v odličnem stanju, po ugodni ceni. Tel. 0481/20636.
17-LETNO DEKLE išče zaposlitev. Tel. 200617.
21-LETNO DEKLE išče zaposlitev kot baby-sitter ali kakršnokoli primerno zaposlitev. Tel. 412543.
GOSTILNO V PREBENEGU dajem v najem. Telefonirati na št. 231741 ob uri obedov.
IŠČEMO hladilnik, po možnosti zastonj-Telefonirati ob uradnih urah na št. 823000 - Silvija.
NA RABU si lahko rezervirate letovanje v 2- ali 3-posteljnih sobah, v centru mesta, z odličnim zajtrkom, prijaznostjo in izredno čistočo, če telefonirate od 13. do 15. ure vsak dan, razen nedelje, ali zjutraj do 8. ure na št. 040/820630.
V DALMACIJI v okolici Primoštena dajemo v najem 2/4-osebna popolno®3 opremljena stanovanja. Ugodne cene. Informacije po telefonu ob delovnih urah na št. 823000 ali zvečer na št-224407 - Silvia.
IŠČEM APARTMA za dve odrasli ose® in štiri otroke ob istrski obali v obdobju od sredine julija do konca avgust3-Tel. 040/212417.
Odbor za šolstvo SKGZ, Tržaška knjigarna, IRRSAE vabijo na ogled RAZSTAVE UČIL IN UČNIH PRIPOMOČKOV IZ SLOVENIJE ZA VRTEC IN OSNOVNO ŠOLO. Razstavišči: Trst -Tržaška knjigarna - Ul. sv. Frančiška 20 -vsak dan od torka, 17. maja, do sobote, 21. maja, med rednim delovnim časom (8.30-12.30, 15.30-19.30); Gorica - Kulturni dom - Ul. Brass 20 - vsak popoldan od torka, 24. maja, do petka, 28. maja, od 17. do 19. ure.
Nocoj ob 20. uri bo v Cvetličarskem centru na Proseku - ERSA - občni zbor cvetličarske zadruge. Vabljeni člani.
Oglasni oddelek
sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611
prispevki
Namesto cvetja na grob Angela Zub3" na darujeta Pino in Nadja Brecelj 30.00u lir za SKD Barkovlje.	,
Za Skupnost družina Opčine daruj3) družina Šferko 20.000 lir, N. N. 15.000 ® in Nives 5.000 lir.	.,0
Namesto cvetja na grob Stanka Leg15 darujejo družine Rogelja 30.000 Ib 2 Glasbeno matico.
Ob prerani smrti Stanka Legiše da®) Giorgia Cuccagna 100.000 lir za KD vi9
Ob prerani smrti Stanka Legiše J3rUjf družina Godnik-Legiša 100.000 Ib MPZ Fantje izpod Grmade.	.*e
Namesto cvetja na grob Stanka L|9’ darujejo Darko, Mirella in Zorka (Se polaj) 15.000 lir za Sklad M. Čuk 15.000 lir za SKD Vigred.
V spomin na pok. Rozino Legiš3 Adamič daruje družina Mokole 20.00U ^ za vzdrževanje spomenika padli® Prečniku.
16. 5. 1988
menjalnica
Ameriški dolar.............. 1243.—	Japonski jen.......
Nemška marka ............... 741.—	Švicarski frank  
Francoski frank............. 217.—	Avstrijski šiling ....
Holandski florint........... 661.—	Norveška krona ..
Belgijski frank............. 35.—	Švedska krona......
Funt šterling............... 2339.—	Portugalski eskudo
Irski šterling.............. 1950.—	Španska peseta —
Danska krona................ 190.—	Avstralski dolar ...
Grška drahma ............... 8,50	Debeli dinar.......
Kanadski dolar ............. 990.—	Drobni dinar.......
g.-"
Drli/D	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
DLiIVD	TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež oa0^°3t Agencija Dornjo	g1i
Agencija Bojan 411
Kaj ponuja televizijsko poletje
Bliža se poletje in državne - verjetno pa tudi druge - televizijske postaje se baje vneto pripravljajo na ta letni čas. Res je poletje čas dopusta, življenja na prostem, kopanja in dolgih dnevov. Vneti gledalci televizijskih sporedov in tisti, ki pač ne morejo zaspati brez slikic na malem ekranu, pa se vsako poletje vneto pritožujejo, da jim televizija ne nudi istega "užitka" kot pozimi. Marsikatera nadaljevanka se je ali se bo v naslednjih dneh prekinila za daljšo dobo, tako da bodo jeseni potrebne temeljite obnove. Tudi nekatere resnejše in kvalitetnejše oddaje gredo na dopust. V resnici televizijske mreže skušajo nekaj pri-štediti pri oddajah in ljudeh (tudi televizijski uslužbenci imajo pravico do poletnega dopusta!), da lahko začnejo jesensko-zimsko sezono z novim elanom.
Vodilo državne mreže naj bi bilo za letošnje poletje sledeče: precej več fil-
mov (tu raje ne bi razpravljali o kvaliteti in "starosti" filmov), nekaj novih nadaljevank, ki so jih posneli v zimskih mesecih, ob tem pa vrsta izrazito poletnih oddaj, ki naj potolažijo delovne ljudi tako, da jim poročajo o večjih kulturnih ali turističnih dogodkih in jim ponujajo slike, kako izbrana družba preživlja poletni čas. Nikogar ne skrbi, kako se bodo navadni smrtniki ubranili zavisti in podobnih epidemij...
Pa spregovorimo še nekaj besed o teh poletnih novostih. RAI 1 bo ponudila nadaljevanko La signorri in giallo z Angelo Landsbury, RAI 2 pa nov ciklus o komisarju Maigretu. V izrazito poletne oddaje sodi na prvi mreži nekakšen poletni podaljšek oddaje Fantastico z naslovom Sanje Italijanov (I sogni degli Italiani), ki jo bo vodil Claudio Sorrentino, in ki se je bodo lahko udeležili vsi tisti, ki jim Fantastico ni odprl vrat.
• Dovolj bo prostora tudi za aktualnosti. II testimone se bo nadaljeval do polovice julija, lahkotnejša pa bo vedno na drugi mreži repriza Aperto per ferie. Prva mreža bo, kot že omenjeno, posvečala precej pozornosti kulturnim in drugim večjim posvetnim dogodkom, še posebno z neposrednimi prenosi. Tretja mreža bo nudila tedenski magazin, ki bo tudi v najtoplejših dneh posredoval pregled važnejših in večjih dogodkov.
Televizijsko poletje bo v pričakovanju četrtega dela, ki ga bodo snemali poleti, nudil željnim napetosti ponovitev Piovre 2 in 3, dramatične zgodbe o komisarju Cattaniju, njegovem boja proti mafiji in kriminalu.
Zdi se, da so uredniki državnih mrež zadovoljni s programom, ki ga ponujajo, kako bodo zadovoljni gledalci, pa bomo verjetno vedeli in slišali v prvih jesenskih dneh...
Pavarottijeva zdravica za ekipo Milana
Med koncertom v centru Ferrari je slavni italijanski pevec Luciano Pavarotti nazdravil ekipi Milana, kar je seveda navdušilo občinstvo.
Luciano Pavarotti je skupaj s kolegico ob spremljavi pianista Leoneja Magiere nastopil na dobrodelnem koncertu, ki se ga je udeležila "krema" italijanskega političnega, umetniškega, modnega in kulturnega sveta, prisotnih je bilo tudi nekaj mogočnih podjetnikov in finančnikov. Naj imenujemo le nekatere, saj bi bil seznam predolg in pravzaprav tudi predolgo-časen: socialistični veljak Bettino Cra-xi z gospo, milanski župan in prefekt, predsednik ENI, ob njih Mike Bongi-orno, Gina Lollobrigida, grof Corrado Agusta, Giorgio Falck, Renata Tebal-di, Carla Fracci, Valentina Cortese in še bi lahko naštevali. Pavarotti je pel odlomke iz del Duranteja, Glucka, Rossinija, Bellinija, Respighija, Masse-neta, Mascagnija, za dodatek še marsikaj. Pri zdravici ob melodiji iz Travia-te, je Pavarotti še izjavil, da je sicer občudovalec Juventusa, kljub temu pa je povabil vse, tudi navijače Interja, naj z njim nazdravijo letošnjemu zmagovalcu prvenstva.
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja ob 18.30
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Pomlad se počasi pomika proti poletju in brstenje očitno vpliva tudi na našo lestvico:
Štev. tednov	Lestvica		
na lestvici	pretekli teden		
12	1	1.	Inxs — Need You Tonigt
8	2	2.	Billy Idol — Hottn The City
5	5	3.	Boy George — Live My Life
7	4	4.	Morrisey — Suedehead
15	3	5.	George Harrison — Got My Mind Set
			On You
5	7	6.	Talking Heads — Mr. Jones
20	6	7.	Sting — Weil Be Together
5	8	8.	Sade — Love Is Stronger Than Pride
2	10	9.	Guesh Patti — Let Be Most The Oueen
—	—	10.	Prince — Alphabet St.
Končno imamo na lestvici tudi			modro kri, za katero ne velja sodelovanje
v zgodbi o cesarjevih novih oblačilih. Princea je namreč na ovitku novega albuma ena sama drobna nagota. Sicer pa je na plošči le en motiv s »črnega albuma«, ki ga je takoj po lansiranju umaknil s tržišča, vse ostalo je novo. Tiste, ki karkoli veste o dosegljivosti te črnine, prosimo, da nam sporočite...
O Guesh Patti smo nekaj navrgli prejšnji teden. Za vse, ki čutijo do nje nekaj več, podatek, da dvaintridesetletno dekle, ki se neprestano giblje na meji cenzuriranega, odlično obvlada klasični balet in je dosedaj slovela in služila kot baletka.
Sting se na vroči lestvici spušča in začenja zadnji del triumfalne svetovne turneje, ob nogah mu bo v kratkem ležala Italija. Znani so tudi njegovi načrti za bližnjo prihodnost. Napovedal je nov obhod, tokrat v smeri urinega kazalca - za Amnesty International, ki bo vključeval nastope v SZ, Indiji in na Kitajskem.
Med tistimi, ki se vzpenjajo, imamo pod lečo Talking Heads, na vrhu pa je tako ali tako vse jasno že tretji teden. O oskarju Davida Bryna za glasbo v filmu Poslednji cesar se_pogovarjajo vrabci, medtem ko je novica povezana s pripravami na snemanje filma o brazilski religiji yoruba...
Tako in potem, na koncu vsega, še predlogi: BROS - Drop The Boy, KIRLIAN CAMERA - Austria, GEORGE MICHAEL - One More Try, ROD STE-WART - Lost in You...
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:............................................................
Naslov:....................................................................
Glasujem za:................................................................
Moj predlog:.................... ..........................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice. OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
111
ji


:
lili
današnji televizijski in radijski sporedi
(
RAI 1
RAI 2

RAI 3
{fer RTV Ljubljana
(WPl TV Koper
7-15 Inf. oddaja: Uno Mattina 9-35 Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40 Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: II conte di Montecristo
12.00	Dnevnik - kratke vesti 12.05 Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Politična tribuna
14.15 Dok. oddaja: Ouarkov svet
15.00	Aktualno: Italijanske kronike
15.30	Dnevnik - kronike
16.00	Otroška oddaja: Big!
17.35 Aktualna oddaja: Spaziolibero 17.55 Danes v Parlamentu
18.00	Dnevnik, nato kviz Parola mia 9.30 Rubrika: Knjiga - prijateljica 9.40 Almanah, vreme in dnevnik
40.30	Aktualno: II caso
1-45 Film: Maciste alla corte del Gran Khan (pust., It. 1961, r. Ric-cardo Fredda, i. Gordon Scott, Helene Chanel)
?4 on Dnevnik. nato film (2. del)
•00 Dnevnik - zadnje vesti ■15 Izobraževalna oddaja: Muzej za predmete, muzej za ljudi
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.00	Dnevnik, nato tečaj angleščine
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55 Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.35 Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfade
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: V prijetnem počutju
18.05	Nan.: Uno psicologo per tutti
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45 Nanizanka: Cuore e batticuore
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: I banditi del tempo (fant, VB 1982, r. Terry Gilliam, i. Cra-ig Warnock, Sean Connery)
22.30	Politična tribuna
23.00	Glasbena oddaja: D.O.C. specia-le - Dannis and The Jets
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
0.05 Film: Riso amaro (dram., It. 1949, r. Giuseppe De Santis, i. Silvana Mangano, Vittorio Gassman)
12.00	Informativna oddaja: Meridiana - Človek in njegovo okolje
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobr. odd.: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
15.00	Šport: ameriški football
16.00	Športna oddaja: Prvaki - najlepše nogometne tekme EP, Italija-Jugoslavija (10. 6. 1968)
17.30	Športni dnevnik: Derby
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45 Rubrika: 20 let prej
20.00	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija, Pekel, 26. spev (bere Giorgio Al-bertazzi)
20.30	Variete: Trasmissione forzata (nastopata Dario Fo in Franca Rame)
22.00	Košarka: tretja finalna tekma play-off
22.40 Dnevnik, nato košarka
23.30	Variete: Hellzapoppin
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
10.00	Mozaik. Šolska TV: Kemija -Elektrokemija; Biologija - Kako nastanejo fosili
11.00	Tečaj angleščine
16.25	Mozaik. Šolska TV (pon.)
17.25	Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Coprnije z vodo (Čista voda ni tako čista, kot se nam zdi na prvi pogled. Če voda izpari iz kozarca, ostane na dnu bela obloga. Voda skrije tudi šol. Če damo žličko soli v kozarec vode, se sol raztopi - ne vidimo je več...)
17.30	Tedenski zabavnik
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.13 TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Kratki filmi: Telestar (A. Vokač), Kronologija pogodbe (I. Zupe), Dež (M. Weiss), izbor produkcije študentov AGRFT
21.05	Kulturna oddaja: Osmi dan
21.45	Dnevnik
22.00	Glasbena oddaja: Naša pesem -APZ Boris Kraigher
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
13.50	Šport: košarka NBA
15.30	Športna oddaja: Juke box
16.00	TVD Novice
16.10 Rubrika: Donna Kopertina
16.40	Reportaže: Šport spektakel
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes na Odprti meji med drugim: TRST — KD o upravnih in zakonskih pobudah za Trst in F-JK TRST — O zakonu za gledališča ROMJAN — Dvojezična knjižnica v novih prostorih
TRST — Koncerti sodobne glasbe RICMANJE — S srečanja primorskih oktetov
19.30	TVD Vsedanes
20.00 Rubrika: Donna Kopertina
20.30	Nogomet: Madžarska-Avstrija
22.15	TVD Novice
22.25 Športne vesti: Sportime 22.45 Športna oddaja: Juke box
23.15	Medn. teniški turnir Italije
CAN
7'00 Rubrika: Italija
8'on ^Sankf“
r/Vj naniza 9'30 Nadalji
tando,
1 pranz 14^0 Nad :S< 15 no £fiz:FJ
f° (drai Georg
Andre-
18.40
Ruinti
19'40 Kviz' 30.30 Nani:
°'45 Fiini<
S
cabi]
csn
8® nS
9.15 Film: Vertigine (dram., It. 1941, r. Guido Brig-none, i. Camilla Horn, Beniamino Gigli)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke F16 la piccola Robinson, Mimi e la nazionale di pallavolo, Isidoro & Dingbat
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest le vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: 55 giorni a Pe-chino (pust., ZDA 1963, r. Nicholas Ray, i. Charlton Heston, Ava Gardner)
23.30	Aktualno: Ameriško stoletje
0.25 Dokumentarec: Mednarodna politika - Vojne brez meja
1.40 Nanizanka: Vegas
IT ALI A 1
8.30 Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari,
9.25 Wonder VVoman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels, 13.20’Arnold
13.50 Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Den-ni, Clementine
18.00	Nanizanki: Hazzard, 19.00 Simon & Simon
20.00	Risanka: Maple Town 20.30 Film: Il ritorno di Rin-
go (vestern, It. 1966, r. Duccio Tessari, i. Giu-liano Gemma, Fernan-do Sancho)
22.20	Film: La valle delFE-den (dram., ZDA 1955, r. Elia Kazan, i. James Dean, Julie Harris)
0.30 Film: Luomo che do-veva uccidere il suo assassino (krim., ZDA 1972, r. Eddie Davis, i. Tom Tryon, Carolyn Jones)
[jfUjgli TELEPADOVA
14.15 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Nan.: Mary Hartman
17.30	Risanke
19.30	Nan.: Gunsmoke
20.30	Film: Sole rosso (vestern, 1972, r. Terence Young, i. Čharles Bro-son, Alain Delon)
22.45	Kviz: Colpo grosso
23.45	Šport: nogomet 1.30 Nan.:ModSquad
P^	TELEFRIULI
14.30	Dražba
15.00	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Musič box
17.15	Dokumentarec: Med vrhovi Himalaje
18.15	Nad.: Le avventure di Caleb VVilliams
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Športna rubrika
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Nanizanka: Storie del-la prateria
1.00 Informativna oddaja: News dal mondo
f	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše,- 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Nediški zvon (pon.); 8.50 Za vsakogar nekaj; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Torkov zbornik: Od prehrane do potrošništva (1. del); 12.15 Deželna eno-gastronomska ponudba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Roman: Vojna in mir (55. del); 15.15 Zbornik (2. del); 16.30 Deželna enogastronomska ponudba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Radijska igra: Prvi somrak (Vlado Vukmirovič); 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Matineja; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Nenavadni pogovori; 11.25 Danes smo izbrali; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.30 Melodije; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Mozaik;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja, 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja; 18.45 Medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča;
20.00	Slovenska zemlja; 20.35 Komorna glasba; 21.05 Radijska igra: Luč ji sveti v oči; 22.30 Glasba; 23.05 Lit. nokturno; 23.15 Lahka glasba; 0.05 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba, danes se spominjamo, vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Kp; 14.05 Novosti naše diskoteke; 14.40 Zanimivost; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Sotočje, 19.00 Zaključek, nato prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila, 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.00 Mini-show; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Glasba; 9.45 Ansambel Casadei, 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasba; 10.10 Mavrica; 10.35 Vstop prost; 11.00 Srečanja; 11.15 Turizem;
12.00	Glasba po-_željah; 14.35 Glasbeni sprehodi; 15.00 Šola, otroštvo, vzgoja, 15.45 Sintonizirani; 16.00 Popevka, 16.05 Minishow, 17.00 Bubbling, 17.33 Glasba; 18.33 Bazar; 19.00 Glasbene novosti.
RADIO OPČINE
10.00 Glasba po željah s slovenskimi in hrvaškimi melodijami; 12.00 Mozaik; 17.00 Okno na Benečijo, 18.00 Španč; 19.30 Smeh in glasba; 20.30 Val mladih, nato Nočni glasbeni spored.
Priprave na junijske volitve
Kandidatne liste v glavnem izdelane Seznam kandidatov na listah KPI in PSI
Do junijskih volitev ni več daleč. Na Goriškem bomo, kakor znano, poleg volitev deželnega sveta, volili tudi pokrajinski svet, v nekaterih občinah, med drugim tudi v Tržiču, pa bodo upravne volitve. Stranke hitijo s pripravami kandidatnih list. Pravzaprav so to nalogo pri nekaterih strankah že opravili, skoraj definitivno, tako da so možni le manjši popravki, v nekaterih strankah pa se o kandidaturah še pto-govarjajo in skušajo zgladiti razprtije med različnimi strujami.
Med prvimi, ki so objavili seznam kandidatov za deželni in pokrajinski svet so bili komunisti. Za deželni svet ponovno kandidirata dosedanja svetovalca Ivan Bratina in Paolo Padovan. Poleg njiju so na listi še Mirella Ma-cera, Giovanna Giorda (občinska svetovalka v Gradežu), zdravnik Giovan-ni Leonardi, Silvino Poletto, dosedanji pokrajinski svetovalec, in Aurelio Puntin, delavec v tržiški ladjedelnici.
Od dosedanjih svetovalcev v pokrajinskem svetu ponovno kandidirajo Aleksandra Devetak, Rosaria Di Dato in Luigi Cipolloni. Drugi kandidati pa so: Liliana Ardit, Enzo Bucovini (pokrajinski tajnik), Nicola Cernigoi (pokrajinski tajnik mladinske organizacije KPI), Sandro Corazza, Sandro Cor-va, Anna Di Gianantonio, Mario Fab-ro, Oliviero Furlan, Giovanna Giorda, Alessandro Maran, Mario Miani, Tonino Pantuso, Ennio Pironi, Renato Piz-zignacco, Aurelio Puntin, Maurizio Salomoni, Tullio Sellan, Renato Valco-vich, Edoardo Venturini, Luciano Zoff.
Kandidatni listi KPI sta bili že objavljeni v zadnji številki lista Notizie — Novice.
V glavnem dodelani sta tudi kandidatni listi socialistične stranke, tako za deželo kakor za pokrajinski svet.
Za Deželo kandidirajo Luigi Blasig, pokrajinski tajnik stranke, Gianluigi Devetag, namestnik pokrajinskega taj-
nika stranke, Silvio Cumpeta, predsednik pokrajinske uprave, Vlado Klemše, podžupan v Sovodnjah, Livio Spanghero, podtajnik v Turjaku, Franco Stacul, župan v Medei in Liliana Steffe, nekdanja vidna predstavnica PSDI.
Socialistična stranka namerava ponovno kandidirati vse tri dosedanje predstavnike: Cumpeto, Mofferdinovo in Geja. Geja kandidira v okrožju Zag-raj, ki vključuje tudi občini Sovodnje in Doberdob. Drugi kandidati so: Piet-ro Lombardo, Gino Saccavini, Grazia-no Dantignana, Gianfranco Dejust, Franco Visintin, Gilberto Persi, Livio Spanghero, Dario Del Zotto, Antonio Sedoschi, Franco Stacul, Antonino Caruso, Rino Battistutta, Ermes Dosso, Gianfranco Di Bert, Gianluigi Devetag, Giorgio Dellago, Silvio Fontanini, Agostino Candussi in Giorgio Duranti. Malenkostne spremembe oziroma dopolnila so možna na kandidatni listi za pokrajinski svet.
V Doberdobu so predstavili knjigo o Jožetu Srebrniču
Sekcija KPI Jože Srebrnič iz Doberdoba je v petek predstavila knjigo o življenju Jožeta Srebrniča. O liku solkanskega revolucionarja in parlamentarca je obširno spregovoril Vincenzo Marini-Banfi. Srebrniča je predstavil kot vztrajnega borca za uveljavitev delavskega razreda in vseh zatiranih narodov. Kratek poseg je na predstavitvi imel tudi deželni svetovalec KPI Ivan Bratina, ob koncu pa je nekaj pesmi zapel še moški pevski zbor KD Jezero.
Vrsta prireditev ob letošnjem občinskem prazniku v Sovodnjah
V Podgori danes pogreb Pepija - Jožefa Spacala
V sklopu prireditev ob letošnjem občinskem prazniku v Sovodnjah, potekal bo od 17. do 26. junija, bo tudi slovesnost ob 10-letnici pobratenja s Škofjo Loko. Obletnico bodo primerno obeležili 18. junija na Vrhu, kjer se bodo letos odvijale kulturne in športne prireditve. Skrb za organizacijo občinskega praznika si je letos namreč prevzelo KŠD Danica.
Poleg slovesnosti ob desetletnici pobratenja velja opozoriti še na nekaj pomembnejših prireditev, ki se bodo zvrstile v dobrem tednu. Kraški krti bodo ob občinskem prazniku predstavili svojo publikacijo o jamarstvu na Goriškem Krasu in pripravili tudi priložnostno razstavo. Predstavitev bo predvidoma 17. junija.
Vinogradniki bodo pod pokroviteljstvom občine tudi letos poskrbeli za razstavo in pokušnjo domačih vin. Za razstavo se je prijavilo devet pridelovalcev.
Posebno zanimanje vlada za avtomobilski rally Vrh—Škofja Loka—Vrh, ki bo 19. junija.
Danilo Bašin na novi dolžnosti
Bivši predsednik občinske skupščine v Novi Gorici, Danilo Bašin, je prevzel novo delovno dolžnost. Imenovan je bil namreč za direktorja nove Carinske cone, ki jo bo razvijala zlasti delovna organizacija Primex iz Rožne doline in to na Mednarodnem mejnem prehodu pri Vrtojbi. Zdaj pripravljajo različne tehnične, organizacijske in
druge priprave za začetek delovanja cone, ki naj bi bistveno prispevala k padaljnjemu sodelovanju gospodarstev na obeh območjih jugoslovansko-italijanske meje na Goriškem. Prve objekte na območju Carinske cone bodo začeli graditi septembra letos, pri čemer bosta investicijska sredstva prispevala zlasti Primex ter novogoriška enota Ljubljanske banke. Obetajo pa si sodelovanje tudi nekaterih drugih vlagateljev.
M. D.
Pri Gradišču se je prevrnil tovornjak
Slikovita prometna nesreča je včeraj popoldne povzročila nekaj težav v prometu ob izstopu z avtocestnega odseka pri Gradišču, drugih posledic pa na srečo ni imela. Zaradi del, ki jih izvaja ANAS med Gradiščem in Vile-šem, je ta odsek zaprt, vozila pa morajo pri Gradišču zapustiti avtocestni odsek. Prav na izstopnem ovinku se je včeraj popoldne okrog 13. ure prevrnil tovornjak, ki je prevažal marmornate plošče. Očitno je bil tovor slabo pritrjen in se je, morda ob preveliki hitros--ti med zavijanjem, premaknil ter povzročil, da je težko vozilo obstalo na boku. Pri tem na srečo ni bil nihče niti lažje ranjen.
Na kraj je prihitela prometna policija in gasilci, ki so s ceste odstranili oljnate madeže. Tovornjak je ponovno spravilo na kolesa osebje ACI.
V soboto je v goriški splošni bolnišnici umrl Jožef - Pepi Spacal, zvest in aktiven sodelavec kulturnega življenja v Podgori. Rodil se je 16. 9. 1906 v Gorici in se je še mlad izučil za mizarja. V teku življenja je delal pri raznih goriških podjetjih, vse do upokojitve, potem, dokler so mu moči dopuščale, pa kot samostojni obrtnik. Že od mladosti je bil zelo narodno zaveden, bil pa je tudi velik ljubitelj zborovskega petja. Že kot mladenič je zahajal v Podgoro, kjer je našel svojo družbo takrat združeno v cerkvenem verskem zboru in tako postal eden Bratuževih fantov. Tudi on je bil v tisti skupini, ki se je od umirajočega Bratuža poslovila z znanimi Kraguljčki.
Bil je stalni član tiste Dori-jeve skupine, ki je rada dražila fašiste s tem da se je pojavljala v raznih vaseh Primorske, zapela nekaj pesmi in se umaknila. Ljudje so jih oboževali, fašistom pa ni nikdar uspelo jih ujeti. Na podgorskem koru je Pepi pel, dokler ga niso odpeljali v posebni bataljon, v Potenzo. Tam je takoj ustanovil pevski zbor, ki ga je sam vodil. Zbor je vodil tudi potem na Sardiniji in še v Franciji, kamor so jih zavezniki prepeljali po zajetju. Domov se je vrnil leta 1945 in se po poroki s podgorsko pevko domačinko Elo Terpin leta 1947
preselil v Podgoro, kjer si je ustvaril svoj dom in kjer se mu je rodil sin Vanko. V Podgori se je vključil v obnavljanje kulturnega delovanja; bil je med ustanovitelji prosvetnega društva "Podgorci", kasneje pevskega zbora "Doški fantje" in nazadnje kulturnega društva "Andrej Paglavec". Pri slednjem je zadnjič sodeloval ob odkritju spomenika padlim septembra 1975, potem pa mu je bolezen onemogočila nadaljnje delovanje. Zadnjič so ga njegovi prijatelji pevci obiskali 19. marca, ko so mu voščili za god in mu zapeli nekaj pesmi. S pesmijo se bodo Podgorci poslovili danes dopoldne na pokopališču v Podgori.
Natečaj za gasilce
V Uradnem listu št. 34 dne 29. aprila 1988 je objavljen razpis natečaja za zaposlitev 527 gasilcev. Prošnje je treba vložiti do 30. maja. Sindikat gasilcev CISL je pripravil brošure z gradivom in koristnimi napodki za izpitno preizkušnjo. Brošure so na voljo na sedežu sindikata v Ul. Roma 20, kjer nudijo vse potrebne informacije v zvezi z natečajem.
Berite
»Novi Matajur«
Obračun Pokrajine v očeh socialista Ceja
Arhitekt Jože Cej zaključuje svoj drugi mandat v goriškem pokrajinskem svetu, kjer je bil načelnik svetovalske skupine PSI. Nekaj časa je tudi bil odbornik za javna dela, čeprav samo pet mesecev, ko je petstrankarska večina začasno postala tristrankarska, brez socialdemokratov in republikancev. Tudi z njim se je pogovor pričel z vprašanjem o občutkih, s katerimi zapušča pokrajinski svet po tem petletnem mandatu.
Občutek imam, da je bilo precej vloženega truda in da so vsaj nekateri rezultati vidni in otipljivi. Lahko na primer navedem doprinos Pokrajine k pomembnim vprašanjem, kot je bilo finansiranje Osimskih sporazumov ali problem omejevanja prehodov čez mejo. S svojim mnenjem je Pokrajina pomagala izboljšati stvari in to še posebno, ko je bilo treba zajeziti zaostritev odnosov po incidentu z gradeškim ribičem v jugloslovanskih vodah. Pomemben trenutek je še bila avdicija senatne komisije sen. Garibaldija glede naše zakonske zaščite.
V obračunu pa so tudi trenutki, ki puščajo še odprte probleme, za katere smo mislili, da se bodo hitreje rešili. Tako je bilo s prizadevanji za avtocestno povezavo Gorica—Razdrto. Kritično moram pri tem ugotoviti, da petstrankarska koalicija ni znala razviti večje zaželene povezave in sodelovanja med Pokrajino in sosednjo Novo Gorico.
Glede v začetku zastavljenih programskih smernic opažam, da ni bila uresničena ustanovitev pokrajinske konzulte za slovenska vprašanja, ki smo jo nekateri stalno, a zaman zahtevali. Po drugi strani smo v zvezi s problemom uničevanja odpadkov uspeli sprožiti akcijo, ‘ki je prisilila Deželo, da je umaknila plan, po katerem bi edini upepeljevalnik v pokrajini bil goriški, in prepustila pristojnost za problem odpadkov Pokrajini.
Kakšen pa je bil odnos dosedanje uprave do Slovencev?
Bil je zelo nepredvidljiv, večkrat težak, tudi zaradi sestave odbora, v katerem so bili nekateri predstavniki do naše manjšine najbolj zaprtih sil. Predsednik Cumpeta je večkrat nosil vse breme prijateljskih odnosov, prisoten je bil na naših manifestacijah, zavzemal se je za odprt kulturni odnos do naše prisotnosti. Toda lažje je izražati te principe, dosti težje
jih v danih pogojih spraviti v prakso. Tako je na primer bilo s Trubarjevo razstavo, ki je Pokrajina ni uresničila, pa še nekaj podobnih primerov bi lahko navedli. Po dosedanjih izkušnjah bi izrekel upanje, da se razmerje med političnimi silami spremeni, ker samo drugačno razmerje lahko zagotovi konkretnejši pristop do naših vprašanj.
Misliš na drugačno razmerje med socialisti in demokristjani znotraj sedanje koalicije?
Seveda tudi na to, saj bi okrepitev naše stranke pozitivno vplivala na odnos do Slovencev. Ne mislim pa samo na to. Prepričan sem, da bi bila potrebna okrepitev vseh naprednih sil, tako socialistov kot komunistov in tudi najbolj odprtega dela katoličanov znotraj stranke relativne večine.
Vrniva se k obračunu. Kako ocenjuješ sodelovanje med slovenskimi svetovalci na Pokrajini?
Glede na to, da pripadamo trem različnim strankam, nam je uspelo ustvariti zadovoljive, rekel bi
skoraj izvrstne medsebojne odnose. Opazna je bila neka neprogramirana povezanost, tako da smo se med seboj redno podpirali, pa čeprav sva dva bila v večini, svetovalka KPI pa v opoziciji. Včasih sem imel občutek, da bi slovenski odbornik lahko kaj več napravil v pokrajinskem odboru, kjer bi moral nastopati kot nosilec vseh naših interesov, tudi izven svojega resorja. Priznati pa je treba, da so ob dosedanji kompoziciji večine bile tudi objektivne težave.
Delo v odboru si, sicer le za kratek čas, lahko preizkusil tudi sam.
Izkušnja je bila pozitivna, vsaj kar zadeva odnos s funkcionarji in tehniki. Občutek sem imel, da bi se dalo marsikaj narediti, tudi ker so javna dela zelo blizu moji poklicni stroki. Pet mesecev pa je očitno premalo za vidnejše rezultate. Poleg tega sem ugotovil, da je za človeka, ki opravlja svobodni poklic, odborniška funkcija zelo zahtevna in je večkrat težko skladati oboje.
Dotakniva se še drugega, morda težavnega skladanja. Bil si istočasno načelnik svetovalske skupine PSI in predstavnik slovenskih socialistov, katerih stališča se ne ujemajo vedno z linijo celotne stranke. Je to povzročalo kako težavo?
Ne, v stranki nisem imel nobenih težav, četudi sem tu pa tam nastopal zelo kritično, posebno v zvezi s problemi, ki nas zanimajo kot Slovence. Prepričan sem, da lahko pri tem prihaja do različnih gledanj, ki pa morajo biti iznešena znotraj stranke, v kateri smo Slovenci vedno imeli neko skoraj paralelno organizacijo. Res je, da so v stranki tudi skupine, ki niso povsem složne z našimi iniciativami, toda konfliktualnost je treba reševati znotraj stranke, drugače izgubimo na učinkovitosti. Upoštevati je treba tudi novost v današnjem političnem delu, ko ni dovolj zavzemanje za naše specifične potrebe, pač pa tudi za probleme širše narave. Ko nimaš specifičnih zakonov, moraš vnašati svojo problematiko v širše okvire in pri tem iskati zaveznike v najbolj demokratičnih delih italijanske družbe. Skušal sem izvajati tak način udejstvovanja. Z veseljem ugotavljam, da s pristopom mlajše generacije pridobiva tak način gledanja potrebno težo.
Pogovor zapisal MARKO MARINČIČ
Tečaj kajaka
Kajakaška sekcija italijanskega planinskega društva CAI v Gorici prireja letos 3. tečaj veslanja v rečnih vodah. Lahko se prijavijo fantje in dekleta nad 18. letom starosti. Tečaj bo obsegal dve predavanji o teoriji (ob petkih, 20. in 27. maja) in štiri vadbe na prostem. Prva vadba bo za spoznavanje osnovne tehnike v nedeljo, 22. t. m., v Sesljanskem zalivu, ostale pa naslednje tri nedelje v vodah Soče pri Bovcu.
Zainteresirani dobijo informacije na sedežu CAI v Ul. Rossini 13 ali v telovadnici 'Ghosfs House" na Trgu sv. Antona 2.
razna obvestila
SPD GORICA vabi v nedeljo, 22. t.
m., na praznik narcis na Golico. Odhod z vlakom ob 7. uri s postaje v Novi Gorici. Povratek prav tako z vlakom pozno popoldne. Pojasnila pri odbornikih društva.
Jadralni klub Čupa vabi člane in prijatelje na praznovanje 15-letnice delovanja, ki bo v soboto, 21. maja, ob 19. uri na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu.
________prispevki___________
V počastitev spomina Emila Vižintina in Franjota Mastena daruje družina Vižintin (Dolina) 50 tisoč lir za društvo krvodajalcev v Sovodnjah.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »II signore del male«.
Prepovedan mladini pod 18. letom. VERDI Danes zaprto. Jutri: 18.00-22.00 »Eleven days, eleven nights«. I. Jessi-ca More. Prepovedan mladini pod 18' letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »Desiderio bestia-le«. Prepovedan mladini pod 18. 16" tom.
Tržič
EKCELSIOR 17.30-22.00 »Unorgia Pe,r Adalgisa«. Prepovedan mladini p0“ 18. letom.
COMUNALE 20.30 komorni koncert ansambla Cohtinuum musicale.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Barva denarja«. DESKLE 19.30 »Smrtonosni plen«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Giardino, Verdijev korzo 57, tel' 84879
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna, Ul. Aulo Manlio 1 ' tel. 480405
__________pogrebi____________
Danes v Gorici ob 11. uri Jožef ŠPaC^ iz splošne bolnišnice v cerkev in na P kopališče v Podgoro, ob 11.30 Anto Sartorato vd. Rizzardo, prihod iz P°r nona na glavno pokopališče.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Zorka Maraža
se prisrčno zahvaljujemo osebju spl°® ne bolnišnice za oskrbo, župniku ^ pogrebni obred, pevcem, darova cvetja in vsem, ki so na katerikoli čin počastili njegov spomin.
Svoj«
Števerjan, 17. maja 1988
Kulturno društvo Andrej Pag1®^ v Podgori izreka svojcem iskren žal je ob smrti Jožeia Špacala.
Uspešno lansko poslovanje zadruge ITE Po stagnaciji leta 1986 nov vzpon
Poslovanje zadruge ITE, ki z nekaj nad 300 zaposlenimi sodi med največja tovrstna podjetja na Goriškem in v deželi, je bilo lani zelo uspešno. Podatki za prvo štirimesečje leta 1988 potrjujejo, da se taka usmeritev nadaljuje in celo izboljšuje.
Tako oceno so podali na včerajšnjem srečanju z novinarji, ob predstavitvi zaključnih računov lanskega poslovanja in ob predstavitvi novega upravnega sveta zadruge.
Predsednik zadruge, ki ima glavni sedež v Gorici, delokrog pa na območju cele dežele, sosednjega Veneta in tudi Tridentinske, je dr. Stefano Civai, ki je v uvodnem posegu posebej opozoril na izrazit preobrat v poslovanju in poslovnem uspehu zadruge v zadnjih dveh letih. Lansko poslovanje izkazuje nekaj nad 405 milijonov lir čistega dobička, ki ga bodo v celoti namenili za investicije. V letu 1988 naj bi dobiček podvojili in podatki za prve mesece leta potrjujejo, da so predvidevanja na zelo trdni osnovi.
Drug pokazatelj uspešnejšega poslovanja je podatek, da so v zadrugi, ki je nastala pred štirimi desetletji, premostili težave v zvezi z odvečno delovno
silo. Ukrepi družbenega varstva niso več potrebni, medtem ko je bilo v začetku lanskega leta brez dela poprečno 30 do 40 delavcev.
Kako so uspeli premostiti težave? O tem je bilo na srečanju z novinarji največ besed. Do stagnacije in krize pred kakšnim letom je prišlo zaradi krize dotedanjega načina poslovanja, ko je zadruga delala skoraj izključno za državno družbo SIP. Z zasičenostjo telefonskega omrežja in z vse ostrejšo konkurenco so se možnosti dela zmanjševale. Nujno je bilo zato treba iskati drugačnih rešitev.
Istočasno pa je dozorelo tudi spoznanje, da preusmeritev oziroma povečanje ponudbe uslug na področju inštalacij za telekomunikacije, električne napeljave itd., še ne bo dovolj in da bo treba iskati še drugačnih rešitev, ki so pa vezane pretežno na pridobivanje novih strokovnih kadrov, na posodabljanje opreme in instrumentov. Za to namenjajo v podjetju velika sredstva.
"Delamo na novih programih, uspehi so se pokazali že lani, vendar se ne smemo ustaviti, kajti v naslednjih le-
tih nas čakajo težke preizkušnje." Tako ravnatelj podjetja, inž. Mariano Piva, ki si prizadeva, da bi podjetje, tudi preko združenja zadrug "Lega delle cooperative", našlo svoje mesto preko deželnih meja.
Za investicije bodo letos namenili okrog 700 milijonov lir pretežno lastnih sredstev, kar ni malo.
Vrednost proizvodnje načrtujejo za letos v višini 16,5 milijarde lir, v naslednjem letu pa naj bi se zvišala za nadaljnjih osem odstotkov. "Ne načrtujemo velikih skokov, ampak stalen razvoj na trdni osnovi in predvsem naslanjajoč se na lastne sile."
Mogoče bo tako zastavljene cilje celo preseči, če bodo na Deželi dejansko obveljale nove smernice in po katerih naj bi tudi zadruge bile deležne tiste neposredne finančne pomoči družbe, kakor jo uživajo zasebna podjetja industrijskega sektorja.
V tem primeru se bodo tudi pri zadrugi ITE odprle možnosti zaposlovanja po negativnem trendu zadnjih let, ko se je število zaposlenih znižalo za okrog 6 odstotkov.
Eno je gotovo: najtežje obdobjeso v ITE preboleli, kar ni malo.
Na Koradi srečanje planincev iz Nove Gorice in zamejstva
Pravo planinsko in prijateljsko vzdušje je bilo. v nedeljo na Koradi, kljub temu, da vreme ni bilo najbolj naklonjeno. Nekaj sto planincev iz raznih društev in iz zamejstva {Gorica, Trst, Celovec) se je zbralo na tradicionalnem srečanju na pobudo planinskega društva Nova Gorica. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki Planinske zveze Slovenije. Ob 11. uri je bila pri novi planinski postojanki priložnostna slovesnost s kulturnim sporedom, ki ga je oblikoval moški pevski zbor iz Medane. Tradicionalnemu srečanju planincev so se letos pridružili tudi nekdanji borci in predlagali, da bi v prihodnje skupno skrbeli za negovanje tradicij narodnoosvobodilnega boja.
Na pobudo društva Lipizer
Od 11. do 18. septembra v Gorici natečaj za mlade violiniste
V Tržiču protest proti oboroževanju apartheidu in zatiranju narodov
Kulturno združenje Rodolfo Lipizer prireja sedmi mednarodni violinski natečaj od 11. do 18. septembra letos. V istih dneh bo v Gorici tudi mednarodni simpozij o študiju violine.
Na natečaju lahko sodelujejo le violinisti, ki 18. septembra še ne bodo dopolnili 35. leta starosti. Tudi letos bodo zmagovalcem namenjene bogate denarne nagrade v skupnem znesku 33 milijonov 800 tisoč lir. Absolutni zmagovalec bo obenem dobil srebrno kolajno predsednika republike, zlato kolajno pa bo podarilo odborništvo za delo dežele Furlanije-Julijske krajine. Kulturno združenje Rodolfo Lipizer je Pov6zan° s sorodnimi društvi po vsej Italiji in trem najbolje uvrščenim zagotavlja organizacijo 67 koncertov. Nedvomno je pomemben delež k velikemu uspehu natečaja dala žirija, ki bo tudi letos sestavljena iz priznanih Mednarodnih strokovnjakov.
Mednarodni violinski natečaj R. Lipizer je doslej naletel na izreden uspeh zaradi visoke kakovosti nastopajočih. Na šestih edicijah doslej so sodelovali violinisti iz 37 držav vseh ce-Jm in ki so nedvomno predstavljali Najbolj perspektivni del študentov etJa inštrumenta. Lani je prvo nagrado osvojil Avstrijec Maximilian Scho-JMr, drugi je bil Zahodni Nemec Step-han Picard, tretje mesto pa sta si raz-
delila Miromi Kikuchi iz Japonske ter Ara Malikian iz Libanona.
Na dosedanjih izvedbah se je od italijanskih tekmovalcev dobro odrezal edino Marco Fornaciari, ki je leta 1984 zasedel tretje mesto. Neuspeh italijanskih tekmovalcev ni bil slučajen, saj je študij violine v Italiji sorazmeroma slabo razvit. Za uveljavljanje italijanskih violinistov so organizatorji letos razpisali tri posebne nagrade , ki so namenjene izključno domačim tekmovalcem . S tem bi pri kulturnem društvu R. Lipizer radi vzpodbudili študij violine, saj več italijanskih orkestrov zaman doma išče kakovostne violiniste.
Podelitev nagrad
Na slovesnosti, ki bo v soboto, 21. t. m., ob 11. uri na Battistijevem trgu v Gorici bodo nagradili zmagovalce 23. natečaja prometne vzgoje za učence višje stopnje osnovnih šol v Gorici. Na natečaju je letos sodelovalo 485 učencev iz 32 razredov. V nagradni sklad so prispevali Italijanski avtomobilski klub, deželni odbornik Mario Branca-ti, Kmečka banka, zavarovalna agencija Marotta, podjetja Sacchetti, Aticar in Časa del Carrozziere.
Nekaj stotin mirovnikov se je v soboto popoldne zbralo na demonstraciji v Tržiču, s katero so izpričali protest proti oboroževanju in solidarnost narodom, ki se v svetu še borijo za neodvisnost in enakopravnost. Pobudniki
manifestacije so bili odbori za mir in razorožitev iz naše pokrajine ter Spodnje Furlanije skupaj z levičarskimi strankami in gibanji, predvsem iz vrst DP in ZKMI.
Demonstranti so se zbrali pred ter-
moelektrarno ENEL, da bi protestirali proti uvažanju premoga iz Južne Afrike. Odtod je sprevod krenil do Trga republike, kjer so se jim pridružili predstavnik Afričan national congress, črnske zveze proti apartheidu v Južni Afriki, Benni Nato, konzul Nikaragve v Italiji Bergman Peres Zumiga, predstavnik Organizacije za osvoboditev Palestine A. Amjad ter duhovnik Albino Bizzotto kot predstavnik gibanja Blaženi graditelji miru in hkrati predstavnik davčnih oporečnikov proti stroškom za oboroževanje.
Ob internacionalistični solidarnosti so demonstranti skandirali protest proti nameščanju industrije orožja v naši pokrajini. Predstavnik tržiškega odbora za mir, Roberto Antonaz, je v uvodnem posegu na Trgu republike med drugim ugotovil, da vojna industrija vse bolj pogojuje krajevno gospodarstvo. Navedel je, da se naročilom vojnih ladij v ladjedelnici in tovarni elektronske opreme za vojsko Meteor pridružuje sedaj še tovarna Aeritalia v Ronkah, prav tako z vojaško proizvodnjo.
Pred sobotno manifestacijo je predstavnik južnoafriške zveze proti apartheidu Benni Nato bil na obisku pri tržiškem županu Porcianiju, ki mu je v imenu vseh občanov izrekel polno podporo v prizadevanjih za odpravo rasne diskriminacije v njegovi državi.
Obisk pri Metnih v Jamljah
Mario Pahor se ne misli odpovedati živinoreji in obdelovanju zemlje
ho ^e. ^anes naši ljudje še odločajo za delo v kmetijstvu, za da ^.ln^estlcije' za posodobitev in povečanje starih gospo-. h poslopij? V večini primerov pravzaprav ne, so pa ^izjeme. Taka izjema so Metni v Jamljah.
Sirto °k'skom Pri 58-letnem Mariu Pahorju v Jamljah pj... Pravzaprav ujeli dve muhi na en mah, saj smo ob ton °- v srečali še pokrajinskega sanitarnega inšpek-je n ln S? z nFm pomenili o delovanju njihove službe. Mož bj amreč prišel k Metnim, kot jih imenujejo po domače, da njg e5Peclal higienske razmere in izdal potrebno dovolje-Poon'9 odprtie osmice. Inšpektor je dejal, da so higienski dni ^ V?.a Krnetiji Marija Pahorja odlični, saj so pred letom teri aM]učili z gradnjo novega kmečkega poslopja, pri ka-Mo"1^>°^eVa^ VSa navoclila zdravstvenih služb.
z se je kmalu zatem poslovil in smo se tako z Mari-m njegr- •	-	^	-
zadržali
ba,
ženo Rozino, Miklevo po rodu, iz Doberdo-
rio že 1 V Prbetnem razgovoru. Čeprav še mlad, je Ma-služil i/k *eta upokojen, saj si je že kot kratkohlačnik Alto Ad' V kamnolornih v Dolu in Nabrežini, v jeklarni val z deiriat'C0' S P°rnočjo sina pa je mož vztrajno nadalje-Venri0m na Kmetiji, ki jo je podedoval od očeta. spremen^1 S° Se z P°!J0jl dola spremenili, kot so se bodo za h^v Zadtev® Posameznika. Odločili so se zato, da naj bo	zPradili novo gospodarsko poslopje, v katerem
s,;or za bl0St°r Za fPravil° sena, za živino in primeren pro-ktrpiii so ar.Pra^ev. Ob vrtu so uredili še nov gnojnik, Molžo, str ^C1 tralt za Prenašanje gnoja iz hleva in stroj za ?r°dja in nri 1 Za vsa dela na novi zgradbi in za nakup 1® Mario Ps>fme S0 ™a*ali okrog 63 milijonov lir. Pred tem Prispeveu , . or Prosil Kraško gorsko skupnost za finančni Katerih Sn rr,1 S° mu 9a odobrili v višini 39 milijonov lir, od Metni v t P°lovico tndi že nakazali.
P? jim dnevn9111^3*1 imaj° v hlevu sedem živali, štiri krave Ki 9a oddain° v P0yPrečju nudijo približno 50 litrov mleka, Pfašiče in p. zadružni mlekarni v Devinu. Redijo tudi štiri kostnici na ° i6 skuPai s pristno domačo kapljico v njiho-•Tpje dobrote r,a?P?ia9o domač pršut, salame in druge pra-U bektoiitrr,J, Mari° Pahor namreč vsako leto pridela okrog Mario nrav1116! °ta in refoška ter malvazije.
1' da bi rad kupil priključek za spravljanje
sena v bale, vendar pa si mora pred tem nabaviti močnejši traktor, denarja za to pa zaenkrat še ni dovolj.
Pogovor naj bi se nadaljeval z gospodinjo Rozino, vendar pa je načrt prekrižal živinozdravnik, ki je prišel cepit krave. Pravzaprav pri Metnih ni nikoli dolgčas.
FABIO GERGOLET
Komisija izdelala predloge za poimenovanje novih ulic
Občinska posvetovalna komisija za toponomastiko je te dni izdelala prvo serijo predlogov za poimenovanje novih ulic in trgov v. mestu in okolici. Občinski odbor je sklenil, da se bodo o predlogih najprej izrekli rajonski sveti, šele naknadno pa bodo predlogi romali za dokončno odobritev na sejo občinskega sveta.
Posvetovalna komisija za toponomastiko predlaga, da bi eno od novih ulic na območju Ulice Palladio, poimenovali po Angeli Merici in s tem posredno dali priznanje delu in vlogi uršulink v Gorici. Formalno naj bi tudi podaljšali Ulico Rocca, območje med ulicama Torriani in Venezia pa naj bi po novem imenovali Grado. Komisija je nadalje predlagala, da bi več ulic v Ločniku poimenovali po uglednih osebnostih, ki so živele ali delale v tem kraju. Del ceste med ulicama Licinio in Udine naj bi odslej nosilo ime kiparja Carla Marege. Ena izmed sosednjih ulic bi se morala imenovati po zgodovinarju Paolu Cicuti, ki je bil tudi prvi župan v Ločniku, po prihodu Italije. Stranski del Ulice Camposanto naj bi po novem dobil ime Antonia Leonardisa, ki je bil leta 1821 župnik v Ločniku, kasneje pa škof v Trstu. Komisija za toponomastiko je nadalje predlagala, da bi območje med ulicama Boemo in Alla Stesa poimenovali po Luigiju Visintinu, znanem geografu in kartografu iz Bračana, ki je pred 30 leti umrl v Novari.
Pet dni v prijateljskem vzdušju
Izlet zavoda Cankar na Dunaj
Dijaki trgovskega zavoda "Ivan Cankar" smo letošnji šolski izlet izkoristili za ogled mogočnega Dunaja. Na dan odhoda smo se v zgodnjih jutranjih urah poslovili od predrage Gorice. Prijatelj Bogdan je poskrbel, da nam ne bi med vožnjo "air conditioning" preveč osušil grla... Skupina Agropop pa je skrbela za prijetno glasbo. Prav kmalu sta Bogdanov "tokaj" in "pikulit" opravila svoje... Z glasnim a-a-a Gorz, ki ga je intoniral in vodil dirigent Albert, se je izlet na Dunaj "uradno" začel. Sledilo je bučno petje slovenskih in italijanskih pesmic.
Zvečer smo uničeni končno prišli do hotela "Sophienalpe" s prekrasnim bazenom, savno in... svinjakom. Na nojgometnem igrišču je bil velik kup gnoja in neke rjavo-rumene dišeče tekočine. Se malo o hotelu... Majhne, a tople sobe s krasnim razgledom na omet dunajskega hotela so nas res presenetile. Profesor Valentič je bil med srečnejšimi, saj je skozi okno svoje sobice lahko, poleg čudovitega ometa, občudoval tudi električni števec... Pustimo to!
Na Dunaj smo prišli z namenom, da nekaj vidimo, da se nekaj naučimo, a predvsem, da preživimo pet dni v prijateljskem vzdušju. Mislim, da nam je uspelo. Za enkratno vzdušje se moramo zahvaliti predvsem profesorjem, ki so nas spremljali. Imena, mislim, niso pomembna. Pomembno je to, da so z nami prišli kot prijatelji, ne pa kot tisti profesorji, ki smo jih do tedaj poznali v Gorici. To nas je zelo razveselilo. Poleg profesorjev, mislim, da si tudi mi zaslužimo pohvalo, in predvsem 4. razred, ki je v tem šolskem letu pokazal, da se da biti dobri prijatelji tudi izven razreda.
IGOR CROSELLI
V Štanjelu stalna galerija Lojzeta Spacala
Že velikokrat je bil govor o stalni galeriji Lojzeta Spacala v Štanjelu, a vsakič se je nekje zataknilo; zamude so bile predvsem pri počasni rekonstrukciji štanjelskega grada. No, sedaj kaže, da bo vse nared in da bodo umetnine slovenskega mojstra vendarle našle prostor v ustreznih, prav temu namenu določenih prostorih. Spacalovo galerijo bodo namreč odprli v petek, 27. maja.
Lojze Spacal bo v svoji stalni galeriji dal na ogled 115 del (slike, grafike, xilografije, matrice v lesu, skulpture itd.), kar bo lep in celovit prikaz ustvarjalnosti umetnika, ki je med glavnimi oblikovalci sodobnega slikarskega izraza že od polovice štiridesetih let. Takrat je namreč začel razstavljati na italijanskih in mednarodnih prireditvah, prejel pa je tudi vrsto nagrad na beneškem bienalu, rimskem kvad-rienalu, v Ljubljani, Firencah, Beogradu, San Franciscu, Lizboni, Pittsbourgu, Berlinu, Tokiu, New Vorku, v Kostariki itd. Opremil je prekooceansko ladjo Leonardo da Vinci, »poslikal« ladji Raffaello in Eugenio C., dokončal mozaika za ljubljansko Trgovinsko zbornico in goriški Kulturni dom ter s freskami opremil cerkev v Gradnu. Njegova dela hranijo v številnih muzejih po svetu.
Stalna Spacalova galerija v Štanjelu bo hranila dela, ki gredo od avtoportreta iz leta 1937 do najnovejših xilografij. Na razpolago bo tudi katalog s študijami Giulia Montenera, Jureta Mikuža in Ivana Sedeja.
Zanimiva razprava Julija Titla je izšla pri koprski založbi Lipa
Zgodovina vodnega mlinarstva v Istri
Julij Titi; Zgodovina vodnega mlinarstva v Slovenski Istri.
Koper: Založba Lipa, 1988.
Mlinarstvo je v preteklosti pomenilo v Slovenski Istri pomembno panogo, ki je povezovala podeželje in obalna mesta, obalo z notranjostjo ter gospodarstvo v širšem območju Tržaškega zaliva in v Istri. Mlinarstvo je kot najpomembnejša gospodarska panoga pogojevalo izboljšanje prehrane prebivalstva, dopolnjevalo pa je še druge aktivnosti kmečkega življa. Včasih je veljal rek, da se v mlinu vse izve; tam so ljudje sklepali medsebojne dogovore in načrtovali skupne nastope. Mlinarstvo je bilo med drugim navezano tudi na fur-manstvo, le-to pa na gostišča in trgovino.
Mlini niso le proizvodni ali storitveni objekti; so element pokrajine in gospodarskega dogajanja, ki je vplival na režime in urejanje vodotokov, na naselja in okolje ter na življenje ljudi. Razprava Julija Titla prikazuje najprej razvoj in nato vzroke propada vodnega mlinarstva. Avtor se pri opisu razvoja mlinarstva ne omejuje le na Slovensko Istro, temveč obravnava tudi mline ob levem pritoku Dragonje Argili v sosednji republiki Hr-vatski. Razprava daje dokumentiran vpogled v oblike, načine in namene izrabe vodne pogonske moči v zadnjih dvesto letih na področju Slovenskega primorja z značilnim mediteranskim rečnim režimom. Pri raziskovanju in opredelitvah je avtor uporabljal predvsem pisane vire. V katastrskih mapah je našel osnovne podatke o legi in velikosti mlinov ter podatke o mlinščicah. Prav tako so bili pomembni podatki zemljiških knjig o lastnikih mlinov (večinoma zasledimo tu slovenska imena). Posebno dragocena so tudi ledinska imena, ki označujejo lokacijo mlinov, tudi tistih, ki so propadli že v prejšnjem stoletju. Zanesljivih podatkov, kdaj so pričeli v Slovenski Istri postavljati prve vodne mline, ni. Njihov razvoj je najverjetneje povezan z razvojem mlinarstva v rimskem imperiju. Sklepamo lahko, da so nastali tedaj, ko so Rimljani ukinili suženjsko delo v mlinih in težišče mletja prenesli na vodne mline. Rimljani so postavljali vodne mline ob Renu in po vsej Srednji Evropi. Na razširjenost vodnih mlinov na našem področju je v preteklosti vplivala zadostna količina žita, ki so ga pridelali v severozahodni Istri.
Tu so bila v preteklosti najobsežnejša žitna polja v celotni Istri. V obdobju med 9. in 13. stoletjem je bila
pšenica najpomembnejši kmetijski pridelek obalnega območja, sledila pa sta ji vino in olivno olje. V tem obdobju so pridelovali tudi precej rži, ječmena in ovsa, ki so ga izvažali v Benetke za prehrano konj. Prve podatke o mlinih in mlinarjih v Slovenski Istri zasledimo konec petdesetih let 13. stoletja, ko se omenja vodni mlin na Strunjanskem potoku. Konec 13. stoletja pa omenjajo viri za piransko območje že petnajst mlinov, ki so obratovali na spodnji Dragonji, Drnici, potoku Fazanu ter na Strunjanskem potoku. Do sredine 19. stoletja ni točnih podatkov o številu vodnih mlinov v Slovenski Istri. Za drugo polovico 17. stoletja le zgodovinar Naldini omenja prek 20 mlinov na Rižani in pa da Dragonja poganja številne mline (39, J. Titi). Povsem točni pa so podatki o številu mlinov za leto 1860, ko jih je bilo samo na Rižani 30, poleg tega pa več žag in kovačnic (40). Razvoj Trsta je zelo spodbujal proizvodno (tržno) mlinarstvo v Slovenski Istri. Razen nekaj mlinov na veter Trst ni imel drugih mlinskih obratov. Zato so se v začetku 19. stoletja skoraj vsi mlini na Ri-
žani in spodnji Dragonji preusmerili na tržno proizvodnjo. Prej so mleli žito za področje celotne zahodne Istre od Pulja navzgor, potem so se usmerili na mletje izključno za trgovino in oskrbo Trsta. Mleli so skoraj samo uvoženo pšenico, ki so jo nabavljali v tržaški luki. Potrebe po moki in kruhu so naraščale vzporedno z naglo rastjo prebivalstva v Trstu. Mlinarstvo v Slovenski Istri je imelo značilne poteze, ki jih drugod v Sloveniji ne poznamo. Najprej je treba omeniti izredno gostoto mlinov, njihovo neprekinjeno delovanje in izredno obsežna vplivna območja. Zaradi močnega vpliva Trsta se pojavijo in nato propadajo proizvodni mlini. Vendar je zaradi velike gostote in stalnega obratovanja mlinov nastalo mnogo mlinarskih zaselkov (Žgani, Kortina, Rižana, Cepki, Miši, Porton, Mlini, Zankoliči itd.) V zvezi z mlinarstvom je nastal poseben sloj krušaric, ki so po vaseh pekle domač kruh za prodajo, imena katerega so se ohranila do današnjih dni — bige, korneti, hlebi, pince, ptičke in kite. Posebno značilne so bile tudi stranske dejavnosti (obrati), kot npr. stope, kovačnice na vodni pogon, žage, va-
Ijalnice, oljarne ipd. Omenjene stranske dejavnosti so bile najbolj razvite ob jnlinih v Rižanski dolini.
Čeprav je uvedba parnih in električnih mlinov odrinila vodne v zgodovino, je vendar osnovni vzrok njihovega propada v tem, da se niso uspeli prilagoditi novim potrebam, tehnološkemu napredku in energetskim virom; svoje pa sta opravili tudi zmanjšanje števila prebivalstva in deagrarizacija — vse skupaj pa je odločilno vplivalo, da se je okoli leta 1970 končalo obdobje vodnih mlinov. Ob usihanju in propadanju vodnega mlinarstva je povsem logično vprašanje o možnostih izrabe vodne energije in pa tudi vetra za gospodarski napredek Slovenske Istre. Odkar so se ustavila mlinska kolesa, neizkoriščene odtekajo velike količine vode v morje. Julij Titi v svoji razpravi nakazuje tudi nekatere možnosti, kako bi se dala pogonska moč potokov in deloma tudi vetra vključiti v današnji gospodarski razvoj Slovenskega istrskega podeželja, ki je, kot vemo, zelo revno v izrabi lastnega energetskega potenciala.
SLAVKO GABERC
Razstava furlanskega slikarja v Trstu ob 60-letnici ustvarjanja
Olja Freda Pittina v galeriji Tribbio
V	veliki druščini furlanskih slikarjev je Fred Pittino eden najstarejših in v svojem žanru eden najveljavnejših. Čeprav je krepko prekoračil 80. leto, je še vedno hudo produktiven, saj je letos, ob svoji 60-letnici javnega nastopanja pripravil bogato samostojno razstavo skoraj izključno novih del. Pittino je dobesedno napolnil tržaško središčno galerijo 11 Tribbio, kjer je doslej že nekajkrat razstavljal.
Furlanski mojster se ima za samouka, vendar se je osnovnih pravil slikanja navzel na videmskem Tehničnem zavodu in jih nato izpopolnjeval ali dopolnjeval v Milanu, kjer se je od samega začetka odločil za pot likovnega ustvarjalca, za naporno in, če hočemo, tudi tvegano izbiro, ki pa mu je prinesla veliko zadoščenja, saj se je s svojim postimpresionizmom tako uveljavil, da se je tik pred vojno vrnil v domače kraje, konkretno v Videm kot zrel in cenjen mojster. V tej dobi se je veliko ukvarjal tudi z mozaikom in bil v tem svojstvu več let strokovni svetovalec ali mentor na šoli za mozaik v Spilimbergu.
V	svoji slikarski dejavnosti se je Pittino kakovostno prerinil zelo daleč ali če hočemo zelo visoko. O tem priča njegovo sodelovanje na številnih pomembnih in velikih slikarskih razstavah doma in v tujini. Večkrat je bil povabljen in je sodeloval na beneškem bienalu in na rimskem kvadrienalu, torej na dveh najpomembnejših likovnih manifestacijah v Italiji.
V Trstu se Pittino sedaj predstavlja z 20 deli, 20 olji. Furlanski gost ostaja tudi sedaj pri svoji rekli bi skromni motiviki. Če izvzamemo dve pokrajini in eno marino, odpade vse ostalo na tradicionalne motive, ki so: šopek cvetja, tihožitje ali kaka kompozicija z močno razčlenjeno leseno lutko ali s harlekinom.
Za Pittina bi mogli reči, da je odličen kolorist, toda njegove barve niso nikoli žive, močne in še najmanj kričeče, pač pa bolj zagašene, razen v kakem šopku cvetja, kjer uporablja na primer močno rdečo barvo, da celotno kompozicijo oživi, vse ostalo cvetje pa je bolj nežnih barv.
Od že omenjenih dveh pokrajin prikazuje ena spomladansko vzdušje s svežimi zelenimi barvami, vtem ko je drugo kompozicijo navdihnilo hladno, snežno zimsko ozračje. Vsekakor velja omeniti še že omenjeno marino. Mojster je zajel motiv nekje v gradeški ali beneški laguni s tipičnimi malimi čolni na ne preveč mirnem morju.
Pittino se v svojem slikarstvu, kot smo rekli, zadovolji s skromno motiviko. Dovolj mu je zeljnata glava, stara petrolejska luč ter limona in že imamo pred seboj lepo tihožitje. Ali pa stara tehtnica, nekaj zelo zelenih smokev, reš-ta česna ter niz rdečih drobnih paprik in spet je tu lepo olje, lepo tihožitje.
Z navajanjem bi lahko še dolgo nadaljevali, a bi se verjetno ponavljali. Ob koncu pa bi vendarle radi dodali še nekaj: zdi se, da so v zadnjih delih mojstrove poteze bolj močne, morda celo nekako ostre, kot bi se mu mudilo, kot bi hotel ustvariti čimveč in čimprej. (Fre)
Pred kratkim je pri Mladinski knjigi izšel prevod svetovne uspešnice
Revščina in sreča v »mestu radosti«
V Studiu Phi v Trstu razstava fotografij Elizze C. Wongove
Ko sem se pred kratkim med potovanjem po neskončni Indiji znašel v Kalkuti, potovanje, v katero so mi vsi odsvetovali, češ »saj nimaš v tisti revščini in umazaniji, v tistem bednem mestu, kaj videti«, sta me takoj prevzela dva občutka, ki sta bila v tesni povezavi med seboj. Prepričan sem bil, da bom naletel na neverjetno, nepojmljivo in vseobsegajočo revščino, ki je ni mogoče kvantificirati po »evropsko«, tako vseobsegajoča in dokončna je bila, takoj nato pa, ko se mi je ta občutek udejanil ob videzu resnično stvarne in popolne bednosti, se mi je vtihotapil v misli drug, še vztrajnejši občutek, ki me ni zapustil več; misel in prepričanje, da so ti reveži z vso svojo tozemeljsko mizerijo srečni.
To je bilo na začetku potovanja. V Kalkuto sem se nato vrnil še mesec dni kasneje, ob koncu dolge poti, gor omenjena občutka pa sta se še ojačila in zadobila obrise popolnega prepričanja. Prepričanja, ki se utrjuje še sedaj, mesec dni po vrnitvi domov.
To so prve misli, ki so me obhajale ob branju zadnjega romana časnikarja, svetovnega popotnika in pisatelja Dominiguea Lapierra z naslovom Mesto radosti. Knjiga tega »večnega iskalca« zgodovinske in dejanske stvarne resnice (ne smemo pozabiti njegovih svetovnih novinarskih uspešnic skupno s kolegom Larryjem Collinsom Ali gori Pariz?, O Jeruzalem in To noč svoboda - zadnja posvečena Indiji in Gandhiju) je izšla pred kratkim v Ljubljani pri Mladinski knjigi v uspešni zbirki Zenit. Resnični roman, tako ga lahko imenujemo, je prevedla Maja Kraigher, ki je napisala tudi nekaj tehtnih uvodnih besed.
Za kaj pa tu pravzaprav gre? Pripoved ima dve vodilni fabulativni niti: zgodbo Hasarija Pala od časa, ko ga lakota z vso družino vred prežene z doma v Kalkuto, kjer po več mesecih dobi težaško delo rikšarja (ki je tudi upodobljen na naslovnici, sicer pa je to nekak taksist, ki vodi svoj rikšo po mestnih ulicah. Značilno je, da so samo v Kalkuti rikšoji na... človeški pogon; drugje v Indiji so namreč na
MESTO
RADOSTI
kolo ali celo na motor), in še zgodbo francoskega katoliškega duhovnika Paula Lamberta (resnična osebnost, ki ima svojo sliko na ovojnici), ki je prišel živet »kakor revež med reveži«, da bi jim pomagal in jih reševal. Pozneje se mu pridružijo indijska negovalka, mlad ameriški zdravnik, bivši londonski trgovec in še nekaj neutrudnih borcev, s katerimi ustanovi Odbor za vzajemno pomoč in bolnišnico za gobavce. Ob njih srečamo še množico najrazličnejših oseb od matere Terezije do botra lokalne mafije, vse to pa temelji na resničnih dogodkih, pripovedih in avtorjevih doživetjih.
Sicer pa, kaj je Mesto radosti? To je najrevnejša mestna četrt v Kalkuti, v jeziku hindi Anand Nagar, kamor se zatekajo kmetje, ki jih je pregnala suša z njihovih domov, in tam potem dolge mesece cele družine taborijo na pločnikih in čakajo, da se dokopljejo do zasilne strehe nad glavo. Če pa pomislimo, da je Indija najbolj revna država sploh, Kalkuta najrevnejše mesto v Indiji, Anand Nagar pa najrevnejši predel Kalkute, si lahko
le od daleč predstavljamo, kakšna bednost je tu nakopičena. In vendar, kot je napisala Maja Kraigher, je avtor knjige Lapierre v tej četrti našel »več junaštva, vere, veselja do življenja, človeške dobrote in solidarnosti in zato tudi več sreče kot kjerkoli drugje.
Knjiga je bila prevedena v preko trideset jezikov in je že postala svetovna uspešnica. Sicer pa jo toplo priporočamo kot čtivo za bližajoče poletje, ko je časa na razpolago nekaj več, pa tudi več duševne naklonjenosti do stanja, ki nas privede, da vzamemo v roko dobro knjigo. Branje je tekoče in izredno zanimivo, kar nam še enkrat dokazuje, da si pri pisanju romanov večkrat ne rabi izmišljevati raznih situacij in oseb ter dogodkov, temveč je dovolj, da se življenju, tistemu resničnemu in pristnemu, ki ga je sicer težko najti v našem trudnem kontinentu, resnično približamo in prisluhnemu njegovemu najglobljemu utripu: Tako dobimo presenetljivo snov za roman, ki nam ga nudijo ljudje, ki pa pomenijo prav to našo čudovito sončno pot, ki smo mu, zelo retorično, dali ime življenje.
Na fotografijah Elizze C. Wong, ki razstavlja v Studiu Phi, se ponavlja venomer isto: kamenje in voda sredozemske pokrajine kot časovno neopredeljen okvir kostumirani človeški figuri: mitskemu ali legendarnemu vraču, svečeniku ali bojevniku. Kostumi, predmeti in simbolična znamenja so napravljeni iz materialov, ki jih naplavlja čas, na slikah VVongove spremenjen v morje: les in kost iz preteklosti, aluminijasta folija, kovinska žica, steklo, papir iz sedanjosti ali prihodnosti.
V predzgodovinski dobi so prve stenske slikarije nastajale tako, da so ljudje dopolnjevali takšne konfiguracije naravnih površin v votlinah, ki so same na sebi vzbujale asociacije na pojave konkretne stvarnosti. Šlo je za prostorsko dograjevanje podob sveta, ki so za tedanje ljudi imele pomen, s katerim verjetno ne bomo nikoli seznanjeni. Na podoben način, le da v časovnem prerezu, Wongova nabira drobce oblik pripadajočih različnim tehnološkim obdobjem človeške zgodovine ter iz njih sestavlja pra-podobo človeške zavesti, t. j. temeljne in vse določujoče plasti človeške izkušnje, katere materialni korelati ravno zara-
di svoje nerazložljivosti ohranjajo živost in usodnost.
Arheologija in mit, ki sta »že od nekdaj naseljena v provincah avtoričine fantazije«, se zdaj nenadoma zavrtita okoli fiktivne časovne osi in arheologi nenadoma izkopavajo prihodnost, v mitih in legendah pa nerazumevajoče beremo naše prihodnje usode. Wongo-va z vso profesionalno veščino in zavzetostjo teatralizira svoje antropološke fantazije. Fotografije kot končni produkt bi lahko označili kot dokumentacijo body in land-arta ter jih z večjim ali manjšim zadovoljstvom tudi vsak po svoje brali, ustrezno svojim likovno-sistematičnim zmožnostim de-šifriranja. Medij, v katerem svoje estetske izdelke finalizira, je pač fotografija, ki trezno vzpostavlja pozitivno določeno sosledje časov ter prikazano vsebino določa kot fiktivno. Toda: neznan pisec, rojen leta 1729 v Montebo-urgu pri Coutances, je objavil delo z naslovom Giphantie, ki je anagram prvega dela avtorjevega imena Tiphaig-ne de la Roche. V njem je opisana ne le črno-bela, ampak tudi barvna fotografija: »Podobe se vtisnejo v istem trenutku, ko dosežejo platno. Takoj ga odstranimo in damo v temen prostor-Čez eno uro je prevleka suha in dobite sliko, ki je toliko bolj dragocena« ker njene resničnosti ne more posnemati nobena umetnost.« Avtor še dodaja: »Najprej je treba preučiti naravo lepljive snovi, ki prestreza in ohranja žarke, nato težavnost njene uporabe in, tretjič, igro svetlobe in omenjen® posušene snovi.«
Naj še omenim, da je lastnosti neka' terih kovin, sposobnih zadržati slik0« opisal Fabricius v svoji razpravi, rebus metallicis, ki je izšla leta 1566.
Normativnost fotografskega medija v smislu časovnega lociranja posnete' ga predmeta nenadoma postane vpraS Ijiva, kakor tudi etnološka podlag, prikazanega. So fotoprojekti Elizze • VVongove photography fiction na P° hodu? Seveda, dokler nam kdo ne 0 krije etruščanskih fotografskih arh vov.
MILAN STEPANOVIČ
DUŠAN JELINČIČ
Perujski književnik v petek na srečanju v Trstu Drama Vargasa Llose v Cristallu
V okviru ciklusa Vabilo v gledališče 1988 bo drevi v gledališču Cristallo v Trstu premiera dela perujskega književnika Maria Vargasa Llose Kathie in morski konj. Delo je postavilo tržaško gledališče La Contrada, ki bo z njim zaključilo letošnjo sezono.
Igro je režirala Orietta Crispi, v njej pa nastopajo Stefania Ressico, Adriano Giraldi, Paola Bonesi in Giorgio Amodeo. Delo je novost za Italijo, saj jo bodo drevi prvič odigrali na Apeninskem polotoku.
Avtor dela, Mario Vargas Llosa bo ob tej priložnosti gost Contrade. S tržaškim občinstvom se bo srečal v petek, 20. maja, ob 17.30 in sicer v dvorani Tržaške trgovinske zbornice v Ul. Nicold 5. Pisatelja in njegovo delo bo predstavil Juan Carlos Iglesias z Inštituta za romansko filologijo Tržaške univerze, medtem ko bo Giorgio Polacco spregovoril o avtorjevem ustvarjanju za teater.
Konec je vseh skrbi
	ko	■lil ob	ki	>ncu tedna
Konec je, konec, vseh skrbi v zvezi z italijanskim nogometnim prvenstvom. Gledalci, navijači, mesta in vasi, vsa država si je oddahnila, ko je sodnikova piščalka v nedeljo zapečatila lestvico, na kateri je Milan prvi, Empoli in Avellino pa se selita v nižji tekmovalni razred. Le Napoli in Ju-ventus ne bosta imela miru. Neapelj-čane bodo namreč še naprej razjedale polemike, žolč se bo zlil iz jeznih trebuhov in skušal zastrupiti krivce strašanskega padca (moštvo je v zadnjih šestih tekmah osvojilo le točko). Kateri pa so ti krivci? Nekje se bodo že skrivali, po našem pa je vsega kriva predčasna južnjaška evforija, ki se je utelešala že pred dvema mesecema in zaradi tega je bil padec v depresijo še toliko bolj krčevit. Problemi Napo-lija pa, vsaj zaenkrat, ne bodo zaposlovali naših živcev in niti katastrofalna sezona Juventusa, ki bo moral najbrž igrati še dodatno derbi tekmo za vstop v Evropo. Če pa bo Torino pre-
gazil Sampdorio v italijanskem pokalu, bo Evropa nonšalantno zaloputnila in zaklenila vrata in priletna gospa bo morala celiti svoje rane kar v domačem zdravilišču. Prav tako, kot jih bo morala mazati Crvena zvezda, ki je prejšnjo sredo nepričakovano izgubila v Beogradu proti Borcu. S tem pa je osrečila vso Banjo Luko, saj je narod ob uspehu svojega moštva kar ponorel, o čemer smo se prepričali na lastne oči, saj sva z Mermoljo prav tistega dne tam gostovala in prebirala pesmice na literarnem večeru.
In že ko sem omenil poezijo, bi lahko glede Jadrana z Bojanom Štihom ugotovil, da je to »ena sama ljubezen«. Ali res? Že včeraj sem slišal nekatere znance, ki so komentirali Jad-ranov uspeh z velikim ponosom, zanosom in samovšečnostjo, obenem pa skrajno zaskrbljeni. Zaskrbljeni? Da, prav tako, saj naj bi pomenilo Jadra-novo napredovanje v višjo ligo za
našo manjšino pravo katastrofo, finančni polom, ki si ga v teh časih »minoranza« ne sme privoščiti. Jaz pa pravim, da bi bilo lepo, ko bi imeli vsak dan toliko takih skrbi, saj smo znotraj našega ozko zamejenega življenjskega prostora prej navajeni na padce kot pa na vzpone. Upam, da bo Jadran vse te nihiliste in oportuniste zgledno onesrečil!
Kaj pa sedaj? Najbrž bi moral opisovati dogodke v Montecarlu, a me tam ni bilo in pravzaprav niti točno ne vem, kako se je dirka končala. Resnici na ljubo - niti o nogometnih rezultatih nisem točno obveščen, a kaj zato, kljub temu sem lahko zapisal nekaj »resnic«, vsaj dozdeva se mi, da je tako. In konec koncev naši bralci prav dobro vedo, da je papir take vrste trpin, da prenese vse, tudi moje stavke, ki pa v zamejstvu, o tem sem prepričan, niso največje zlo. Je še veliko hujšega!
MARIJ ČUK
Italijanska A liga
IZIDI 30. KOLA: Ascoli - Cesena 0:0, Como - Milan 1:1, Empoli - Pescara 3:2, Inter - Avellino 1:1, Juventus -Fiorentina 1:2, Napoli - Sampdoria 1:2, Piša - Torino 2:0, Roma - Verona 1:0.
KONČNA LESTVICA: Milan 45, Napoli 42, Roma 38, Sampdoria 37, Inter 32, Juventus in Torino 31, Fiorentina 28, Cesena 26, Verona in Como 25, Ascoli, Piša in Pescara 24, Avellino 23, Empoli 20.
Milan je italijanski prvak. V B ligo nazadujeta Avellino in Empoli. Za pokal UEFA so se uvrstili Napoli, Roma, Sampdoria in Inter. če bo Sampdoria osvojila italijanski pokal, bi njeno mesto prevzel zmagovalec morebitne dodatne tekme Juventus - Torino.
LESTVICA STRELCEV: Maradona (Napoli) 15 golov, Careca (Napoli) 13, Giannini (Roma) in Virdis (Milan) 11, Vialli (Sampdoria) 10, Schachner (Avellino), Gullit (Milan), Polster (Torino) in Altobelli (Inter) 9, Giordano (Napoli), Sliškovič (Pescara) in Cucchi (Empoli) 8; Elkjaer (Verona), Rush (Juventus), Scarafoni (Ascoli), Gritti (Torino), Diaz in Baggio (Fiorentina) in Gašperini (Pescara) 7.
Zaključila se je nogometna A liga
Milan: kronika napovedanega uspeha
Je kdo sploh podvomil o dejstvu, da bo Milan v Comu iztržil neodločen izid in si zagotovil naslov italijanskega državnega prvaka? Je kdo sploh podvomil, da ni imel Napoli pred zadnjim kolom morda niti odstotek možnosti, da ponovi lanski uspeh? In vendar je bila kronika napovedanega Milanovega uspeha kronika nečesa športno nesprejemljivega in neetičnega. Kako je mogoče, da je Berlusconi pripravil Milanovo slavje za nedeljo zvečer v polnem milanskem stadionu San Siro? In če bi Milan recimo v Comu izgubil tekmo? Sicer pa, nihče se ni nad tem dejstvom zgražal, zakaj bi se morali mi?
Navsezadnje se je zgodilo vse po predvidevanjih. Gullit in tovariši so z lahkoto remizirali v mestu ob jezeru, Careca in tovariši pa so v zelo okrnjeni postavi (manjkali so poškodovani Maradona in »pučisti«) celo izgubili doma proti Sampdorii. Sedaj se v mestu pod Vezuvom obetajo velike čistke.
V	B ligo pa poleg že zdavnaj obsojenega Empolija izpade tudi Avellino, ki je bil na pragu svojevrstnega rekorda.
V	primeru obstanka v najvišji ligi bi »kronal« sanje vsakega moštva »s province«: deset let v nogometnem Olimpu. Piša pa se je z gladko domačo zmago proti Torinu rešila.
B liga: Triestina vse bolj tone
Če je v prejšnjih tekmah Triestina vsaj pokazala nekaj igret je v nedeljo popustila na vsej črti. Že res, da je igrala v Bologni proti vodeči ekipi, vendar pa izgubljati po prvem polčasu s 4:0 je vseeno malo preveč. Udinese dokazuje, da je odlična ekipa in če bi dobil trenerja Sonettija, ki je takoj razumel bistvo B lige, malo prej, bi se lahko še potegoval za napredovanje. Kaže, da sta prvi dve mesti za napredovanje v A ligo že oddani, saj igrata Bologna in Atalanta preveč solidno, da bi ju lahko še kdo ujel. Problem je, kdo se bo uvrstil na tretje mesto, saj je kandidatov več.
Vidni sklical kandidate za EP
Zvezni trener italijanske nogometne državne reprezentance Azeglio Vicini je včeraj objavil seznam nogometašev, ki se bodo podali na skupne priprave pred evropskih nogometnim prvenstvom, ki bo v Zahodni Nemčiji od 10. do 25. junija. Ti so: Altobelli, Bergomi, Ferri in Zenga (Inter), Ancelotti, Bare-si, Donadoni in Maldini (Milan), Cra-vero (Torino), De Agostini in Tacconi (Juventus), De Napoli, Romano, Ferra-
ra in Francini (Napoli), Fusi, Mancini in Vialli (Sampdoria), Giannini (Roma), Rizzitelli (Cesena). Sklicani se bodo sestali v Covercianu v soboto.
Košarka:
Fantoniju ni uspelo
Videmskemu Fantoniju žal ni uspel veliki met uvrstitve v italijansko košarkarsko A-l ligo. Padel je namreč prav na zadnjem koraku, saj je izgubil v Neaplju proti domači ekipi Wuber za deset točk. V »rumeni skupini« sta se tako v najvišjo košarkarsko ligo uvrstila Benetton in prav neapeljska ekipa, v »zeleni skupini« pa Hitachi in Alno.
Jutri pa bo na sporedu tretja tekma za naslov italijanskega državnega prvaka med Tracerjem in Scavolinijem. Milančani presenetljivo izgubljajo z 2:0, vendar bodo tokrat igrali doma in torej skušali zmanjšati razliko.
Formula 1 v Montecarlu Senna tragični junak
MONAKO — Alain Prost je v nedeljo osvojil že svojo četrto zmago na najbolj prestižni avtomobilski dirki formule ena: na veliki nagradi Monaka v Montecarlu. Sicer pa moramo takoj poudariti, da je bil najbolj tragičen junak dirke brazilski as Senna, saj je moral, potem ko je vodil na dirki od prvega do 67. kroga, odstopiti. Imel je prednost celih 51 sekund nad klubskim tovarišem in bodočim zmagovalcem Proštom, ko je verjetno zaradi pomanjkanja koncentracije zadel v varnostno ograjo.
Ferrarijeva pilota sta tokrat vozila odlično ter se nato oba povzpela na zmagovalni oder. Vsekakor je treba pohvaliti zrelo vožnjo Bergerja in Al-boreta ter se soočiti z dejstvom, da sta ferrarija edina, ki lahko ogrožata kraljestvo obeh mclarenov.
Tenis: na turnirju v Rimu Lendl s težavo
RIM — Vse je kazalo, da bo »grozni« Ivan (Lendl) v finalu mednarodnega teniškega turnirja v Rimu dosegel rutinsko zmago, a njegov nasprotnik ga je v nedeljo povsem presenetil. Osemnajstletni Argentinec Perez Rol-dan je namreč »mučil« renomiranega nasprotnika skoraj pet ur 2:6, 6:4, 6:2, 2:6, 6:4.
Kolesarska dirka po F-JK
Danes prva etapa od Vidma do Kozine
S startom ob 13. uri v Padernu se bo danes začela tradicionalna, 27. izvedba kolesarske dirke za amaterje po Furlaniji-Julijski krajini, na kateri je predvidenih pet etap (končni cilj bo namreč v soboto v San Vito al Tagliamento). Že prejšnja leta je dirka kolesarje popeljala čez mejo v sosednjo Slovenijo, letos pa bo novost v tem, da bo cilj ene etape onstran meje, in sicer danes na Kozini. Pokrovitelj današnje etape bodo prav dolinska, sežanska in koprska občina. Predstavniki omenjenih občin bodo danes ob 18.30 tudi priredili sprejem v motelu na Kozini.
Spored današnje 1. etape: 13.00 start v Padernu; 13.14. Povoletto; 13.37 Čedad; 13.54 Krmin; 14.18 Gorica (Ul. Aguileia, Ul. S. Sabba, Ul. Duca d'Aos-ta, Tržaška cesta); 14.39 Jamlje; 14.49 Devin; 15.12 Barkovlje; 15.28 Trst (Trg Unita, Ul. Baiamonti, Domjo); 15.32 Dolina; 15.38 mejni prehod Prebeneg; 15.48 Petrinje; 15.59 Kozina.
Po 30. kolu v 1. jugoslovanski nogometni ligi
Ponovno gneča pri vrhu
Posebej za Primorski dnevnik .......FRANCI BOŽIČ__________________
skuni^ž 'n Crvena zvezda sta spe liop ir na VThu jugoslovanske prve kh‘k„Vi0cliIni Velež je v 30. kolu po je n„1 v Osijeku. Crvena zvezda pc 'Jardn naPovedih pobrala obe točki 2 dolžiinem ln se fa^° vsai malo od-V za Pglom v finalu pokala.
Pehu -7 nm Crvene zvezde je po neus-3x Cem močno zaškripalo, tre-
zdrahi vojakov, to pa je u; (neqhar™ld pralci. Toda do
Zala tudn°ča Ie ni PrišI°' ^ ji stn —, fekma z Vardarjem, \
'^tokrm' ■ Sirei;°jU Vodilni v Ji -e efektno zadel
Va v Som '2' Zeliezničar in ,
čani soarZv,u biIa hud h°i-:
ec- Toda PartiCen- kjubljanči ?0se9el kar J an ,e z ‘gmlce
'e Manjkalo wVa 9°Ia' Ie 10 n ; Q'° d° zmage. Toda
je Komšič le izenačil 3:3, utegne pa se zgoditi, da bo Partizanu za naslov zmanjkala prav ta točka.
Tudi potek v Zagrebu, kjer je gostovala Rijeka, je bil podoben. Že v 33. min. je bil izključen reški vratar Rav-nič, ker je protestiral ob sumljivi enajstmetrovki. Toda Rečani so z igralcem manj dvakrat izenačili (Mladi-novič in Jankovič), le malo pa je manjkalo, da bi še tretjič. Po golu Bo-bana z bele točke je dva gola dosegel Škoro, ki je bil tudi najboljši igralec tekme. Nov polom pa je doživel Hajduk, ki je doma izgubil z 1:2 z Buduč-nostjo, čeprav mu je sodnik že na začetku podaril enajstmetrovko. Toda nato se je razjezil mladi up Savičevič in dosegel dva gola.
V II. ligi je ljubljanska Olimpija v gosteh v Petrinji spet presenetila. Igrala je 1:1 in tako popravila spodrsljaj z Borcem. Ljubljančani bi lahko celo zmagali, saj so v finišu povsem zasenčili domače moštvo. Strelec za Ljubljančane je bil Komočar. Ta je bil v prejšnjem kolu najslabši ljubljanski mož, tokrat pa daleč najboljši igralec tekme. Ljubljančani so si praktično že zagotovili nastop v 1. B ligi, a pod pogojem, da Kopru, ki bo verjetno prvak v SNL, ne bo uspelo v kvalifikacijah.
Rezultati 30. kola I. ZNL: Željezni-čar - Partizan 3:3 (2:1), Dinamo - Rijeka
3:2 (1:1), Radnički - Sloboda 2:1 (1:1), Priština - Sarajevo 5:2 (3:0), Hajduk -Budučnost 1:2 (1:1), Sutjeska - Vojvodina 2:0 (1:0), Osijek - Velež 2:1 (0:0), Rad
-	Čelik 3:2 (1:0), Crvena zvezda - Vardar 2:0 (0:0).
Lestvica: Velež in Crvena zvezda 38, Partizan 37, Dinamo 36, Sloboda 34, Vardar 32, Rijeka 30, Vojvodina m Budučnost 29, Radnički in Rad 28, Željez-ničar, Hajduk, Sarajevo^ in Osijek 27, Sutjeska in Priština 25, Čelik 23.
Prihodnje kolo (22. t. m.): Crvena zvezda - Željezničar, Vardar - Rad, Čelik - Osijek, Valež - Sutjeska, Vojvodina - Hajduk, Budučnost - Priština, Sarajevo - Radnički, Sloboda - Dinamo, Rijeka - Partizan.
Rezultati 28. kola II. ZNL: Šparta -Spartak 0:1 (0:0), Proleter - Novi Sad 4:0 (1:0), Mladost - Olimpija 1:1 (1:0), Borac (BL) - Dinamo 2:1 (1:0), Leotar -Šibenik 1:0 (0:0), Kikinda - Iskra 3:2 (2:1), Famos - Rudar 2:1 (1:0), Kabel -GOŠK Jug 0:0, Jedinstvo - Borac (T) 1:0 .
Lestvica: Spartak 39, GOŠK Jug 37, Dinamo 36, Kikinda 33, Šibenik 32, Leotar in Šparta 31, Proleter 30, Iskra 29, Borac (BL) in Rudar 28, Olimpija 26, Mladost 25, Novi Sad 24, Famos in Jedinstvo 21, Kabel 20, Borac (T) 13.
Prihodnje kolo (22. t. m.): Olimpija
-	Proleter.
Italijanska B liga
BOLOGNA - TRIESTINA 4:2 (4:0)
STRELCI: Marocchi v 15', Villa v 19', Marronaro v 30', Gilardi v 38', lac-hini v 5T, Gilardi (avtogol) v 68'.
BOLOGNA: Cusin, Luppi, Ottoni, Pecci, De Marchi, Monza (Cavallo v 58'), Gilardi, Ouaggiotto, Villa (Bonfa-dini v 85'), Marocchi, Marronaro.
TRIESTINA: Gandini, Costantini, Orlando, Dal Pra (Tiberio v 4T), Cero-ne, Biagini, lachini (Bivi v 60'), Strap-pa, Cinello, Causio, Papais.
SODNIK: Frigerio iz Milana; GLEDALCEV: 14.500; OPOMIN: Cerone in Monza; IZKLJUČEN: Bivi v 64'; KOTI: 5:2 za Bologno.
IZIDI 34. KOLA: Bari - Cremonese 0:0, Bologna - Triestina 4:2, Brescia -Modena 3:0, Catanzaro - Lazio 1:1, Ge-noa - Atalanta 0:2, Messina - Arezzo 2:0, Parma - Padova 3:1, Piacenza -Sambenedettese 0:0, Taranto - Barletta 0:2, Udinese - Lecce 2:2.
LESTVICA: Bologna 45, Atalanta 43, Lecce 40, Lazio 39, Catanzaro, Cremonese, Bari 38, Brescia, Udinese, Messina in Parma 33, Padova 32, Piacenza 30, Sambenedettese 28, Taranto 27, Genoa, Barletta in Modena 26, Triestina 25, Arezzo 22.
PRIHODNJE KOLO: Arezao - Parma, Atalanta - Cremonese, Barletta -Catanzaro, Lazio - Udinese, Lecce -Bari, Modena - Messina, Padova - Bologna, Piacenza - Brescia, Sambenedettese - Genoa, Triestina - Taranto.
n	:	košarka	
Italijanska A liga
PLAV OUT - IZIDI 10. KOLA:
ZELENA SKUPINA: Annabella -Neutroroberts 105:100, Jollycolombani - Alno 105:95, Maltinti - Hitachi 95:80. KONČNA LESTVICA: Hitachi 14, Alno in Neutroroberts 12, Annabella in Jolly 8, Maltinti 6. V A-l ligi bosta igrala Hitachi Benetke in Alno Fabria-no.
RUMENA SKUPINA: Benetton -Sharp 74:71, Wuber - Fantoni 92:82, Standa - Facar 94:93. KONČNA LESTVICA: Benetton 14, Wuber 12, Sharp, Fantoni in Standa 10, Facar 4. V A-l ligi bosta igrala Benetton Treviso in Wuber Neapelj.
Italijanska B-1 liga
STEFANEL - TEOREMA83:77 (37:37)
STEFANEL: Sartori 3 (1:2), Fischetto 12 (5:7), Bonino 6 (1:2), Ardessi 10 (2:2), Riva 5 (3:5), Lokar 10 (4:5), Cantarello 14 (2:5), Martini, Zarotti 13 (3:5), Tasso 10 (6:6).
TEOREMA: Figliuolo, Lana 7 (2:2), Innocenti 8 (0:1), Blasi 9 (3:3), Ongari 2, Maspero 10 (0:1), Della Flora 7 (2:2), Battisti 8 (2:2), Noli 26 (12:14), Accorra.
SODNIKA: Mellone in Palma iz Brindisija; TRI TOČKE: Lokar 2, Della Flora, Lana, Bonino, Innocenti, Ardessi 2, Fischetto; PON: Ongari (32), Cantarello (38), Innocenti (38), Lana (40), Maspero (40) in Della Flora (40).
TRST — Z zmago v drugi tekmi končnice proti Teoremi iz Areseja je Stefanelu uspelo izsiliti še tretjo odločilno tekmo, ki bo v petek zvečer v Milanu. V ta namen bo tržaško društvo priredilo brezplačni prevoz za navijače, da bi lahko ekipa nastopila v čim bolj »domačem« okolju.
Nedeljska tekma je bila zelo napeta in skozi izenačena. V prvem polčasu so se gostje z dobro igro bekov dobro upirali nadvladi Tržačanom pod košema. V drugem delu pa so svoj delež prispevali tudi zunanji igralci Stefane-la, kar je zadostovalo za sicer tesno zmago.
Tanjevič je po tekmi izjavil, da je z zmago zadovoljen, predvsem zaradi publike, ki je do zadnjega napolnila
tržaško športno palačo. Kar se odločilne tekme tiče, pa je dejal, da imata ekipi približno enake možnosti, saj je Stefanel boljši pod košema, Teorema pa predvaja boljšo skupinsko igro.
(Marko Oblak)
msMm
avtomobilizem
Formula 1 v Montecarlu
Alain Prost (loto AP) s previdno vožnjo niza točke
Vrstni red: 1. Prost (mclaren-hon-da), ki je 259,584 km prevzil v 1.57T7 "007 s poprečno hitrostjo 132,797 km na uro; 2. Berger (ferarri) po 20 "453; 3. Alboreto (ferrari) 41 "229; 4. Warwick (arrows megatron); 5. Palmer (tyrrell cosworth); 6. Patrese (williams judd); 7. Dalmas (lola cosworth) vsi po
1	krogri; 8. Boutsen (benetton ford) po
2	krogih; 9. Larini (osella) po 3 krogih); 10. Capelli (march judd) po 6 krogih.
Lestvica za SP po 3 dirkah: 1. Prost (Fr.) 24 točk; 2. Berger (Av.) 14; 3. Senna (Braz.) 9; 4. Piguet (Braz.) 8; 5. Alboreto (It.) in Warwick (VB) 6; 7. Boutsen (Bel.) 3; 8. Palmer (VB) 2; 9. Nakajima (Jap.), Nannini (It.) in Patrese (It.) 1.
Lestvica avtomobilskih hiš: 1. McLaren 33; 2. Ferrari 20; 3. Lotus 9; 4. Arrows 6; 5. Benetton 4; 6. Tyrrell 2; 7. Williams 1.
Dirka po Španiji
Končna lestvica: 1. Kelly (Ir.) 89.19'23"; 2. Dietzen (ZRN) po 1'27"; 3. Fuerte (Šp.) 1'29"; 4. Cubino (Šp.) 2T7"; 5. Parra (Kol.) 2'25"; 6. Millar (VB) 3'22"; 7. Blanco (Šp.) 8T9 "; 8. Pino (Šp.) 9'25"; 17. Votolo 18'21"; 26. Chiappucci 42T4"; 31. Santaromita 46'09"; 36. Mas-si (vsi It.) 53'07".
Dirka po Romandiji
Končni vrstni red: 1. Veldscholten (Niz.) 22.4801"; 2. Rominger (Švi.) po 8 "; 3. Zimmermann (Švi.) 22"; 4. Ham-pstean (ZDA) 33"; 5. Bernard (ZDA) 39"; 6. Delgado (Šp.) 1'29"; 7. Breu (Švi.) 1’33"; 8. Giovannetti (It.) T38"; 9. Madi-ot (Fr.) T4715. Giupponi 3'22"; 23. Vi-sentini 4'37"; 27. Bugno 6'05"; 28. Sa-ronni (vsi It.) 6'40".
Ascoli - Cesena	X
Como - Milan	X
Empoli - Pescara	1
Inter - Avellino	X
Juventus - Fiorentina	2
Napoli - Sampdoria	2
Piša - Torino	1
Roma - Verona	1
Bari - Cremonese	X
Catanzaro - Lazio	X
Udinese - Lecce	X
Jesi - Perugia	2
Latina - Vigor Lamezia	1
KVOTE
13 (24 dobitnikov) 394.865.000 lir 12 (2.168 dobitnikov) 4.371.000 lir
KVOTE
13 (24 dobitnikov)	394.865.000 lir
12 (2.168 dobitnikov) 4.371.000 lir
1.	— 1. Cartamo	X
	2. Coriolano	2
2.	— 1. Campoligure	X
	2. Frastanz	X
3.	— 1. Gajama	X
	2. Gali del Lario	1
4.	— 1. Issey PR	2
	2. Igor de Gloria	1
5.	— 1. Fronda Erre	2
	2. Faiano	X
6.	— 1. Flavia Ferm	2
	2. Cactus Red	X
	KVOTE	
12 (29 dobitnikov)
11 (562 dobitnikov) 10 (5.517 dobitnikov)
18.843.000 lir 950.000 lir 95.500 lir
Košarka: v nedeljo v tretji in odločilni polfinalni tekmi prvenstva B-2 lige
v San Donaju
Jadran: s sijajno igro do novega podviga
Odločilen doprinos številnih navijačev - Že v nedeljo v velikem finalu v Ferrari
STRIP SAN DONA - JADRAN	65:97 (33:45)
STRIP SAN DONA: Scocco 2, Casini, Coppo 16 (2:4), Vicentini 3 (1:2), Tubia 2, Momente, Maltecca 7 (3:6), Dorattiotto, Gregoris 17 (1:2), Teso 14 (2:3).
JADRAN: Starc 17 (4:4), Sosič, Ban 24 (9:10), Čuk 25 (5:5), Daneu 16 (6:7), Rauber 4 (2:2), Banello 9 (3:3), Persi 2, Corsi, Štoka.
SODNIKA: Licari iz Maršale in Cumbo iz Agrigenta. PM: San Dona 9:17; Jadran 29:31. ON: San Dona 21; Jadran 14. PON Gregoris (34), izključen Maltecca (37). TRI TOČKE: Coppo 2, Teso 2; Ban 3, Starc 1. GLEDALCEV: 1.100.
Jadranovi košarkarji so poskrbeli za nov in velik podvig. V tretjem in odločilnem polfinalnem srečanju v San Donaju so kar z 32 točkami razlike premagali domače moštvo Stripa in so se tako uvrstili v veliki finale, v katerem bodo igrali s Ferraro za napredovanje v B-l ligo.
Verjetno nihče, niti najbolj optimistično razpoložen od navijačev, ki so v velikem številu v nadeljo dopotovali v San Dona, ni pričakoval tako »čiste« in visoke zmage. Bil je to pravi triumf naših košarkarjev, ki so bili v vseh elementih igre, tako v obrambi kot v napadu, odločno boljši od nasprotnikov.
Če smo pred tednom dni po prvem polfinalu v San Donaju zapisali, da je bila Jadranova obramba najboljša v tem prvenstvu, kaj pa naj rečemo po nedeljski tekmi. Bila je enostavno brezhibna, sijajna. Naši fantje so si izdatno zmago torej priigrali predvsem z edinstveno obrambo, v kateri je vsak posameznik do potankosti izpolnjeval vse naloge trenerja Brumna. 25 skokov pod lastnim košem, prestreganje žog nasprotniku v napadu, zapiranje prostora pod košem, preprečevanje domačinom, da bi lahko metali iz ugodnih položajev: s tako obrambo, ponavljamo, je skoraj nemogoče izgubiti. Daneu je bil pri skoku sijajen (kar 9 v obrambi), Rauber je imel 6 skokov, Ban 4, mali »Tolo« pa kar tri in še...
JADRAN V ŠTEVILKAH * * 3 * 5
METI. DVE TOČKI: Starc 5:9; Persi 1:2; Čuk 10:17; Banello 3:3; Rauber 1:5; Ban 3:6; Daneu 5:7. TRI TOČKE:
Starc 1:5; Rauber 0:1; Ban 3:4. SKOKI: Starc 3 v obrambi, 1 v napadu; Čuk
3, 1; Sosič 0, 1; Rauber 6, 1; Ban 4, 1;
Daneu 9, 3. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Starc 5, 2; Čuk 2, 0; Banello 2, 1; Sosič 0, 1; Rauber 2, 2; Ban 5, 5; Daneu 1, 2. BLOKADE: Čuk
5. ASISTENCE: Starc 4; Banello 2, Corsi 1, Ban 3.
pet blokad Maura Čuka, s katerimi je dokončno strl še poslednje upe domačih košarkarjev, ki so kar zbegano gledali in si verjetno mislili: »Pa saj to ni res...«
Izreden je bil Daneu, ki je morda odigral svojo življenjsko tekmo v obrambi, Rauber je skoraj onemogočil najboljšega domačega in strelca lige Coppa, Banello je dal svoj odločilen doprinos, Ban je v drugem polčasu igral brezhibno, Starc pa je bil pravi »motor« ekipe. Skratka, vsi igralci si zaslužijo pohvalo za izredno požrtvovalnost, zbranost (podatek, da so naši dosegli kar 29:31 prostih metov, je glede tega več kot »zgovoren«). Pohvalo pa si seveda zasluži tudi trener Peter Brumen, ki je brezhibno vodil ekipo. »Zaslugo za to zmago imajo izključno fantje,« je skromno po tekmi pristavil Jadranov trener, ki je bil seveda z igro in z zmago izredno zadovoljen.
In še: kaj reči o Jadranovih navijačih? Bili so spet čudoviti. Po porazu v sredo na domačem srečanju je kazalo, da jih bo na tretji tekmi v manjšem številu. Pa ni bilo tako: še več jih je bilo kot na prvem gostovanju v San Donaju. S seboj so prinesli številne zastave, tansparente, trobente, harmonike. Poraz po drugi polfinalni tekmi je bil seveda zanje (kot za vse igralce) pravi šok. Zavedali pa so se, da je treba »modrim bojevnikom« prav v takih trenutkih pomagati. Njihova pomočje bila zopet odločilna. Povsem so preglasili domače občinstvo, ali bolje del le-tega, ki se je spet »proslavil« z že znanimi žaljivkami. Pri tem pa bi hoteli »posvariti« tudi skupinico naših navijačev, ki so osebno žalili domačega igralca. Tako ravnanje ni samo neokusno, temveč meče slabo luč na vse ostale Jadranove navijače. Torej, navijajmo za naše in ne žalimo nasprotnika. Jadranova publika je po dobršnem delu Italije znana po svoji korektnosti, navdušenju, športnosti. To pa je tudi veliko priznanje za vso našo narodnostno skupnost v Italiji.
V nedeljo prva tekma v Ferrari
Drugi finalist končnice košarkarskega prvenstva B-2 lige je Ferrara, ki je v nedeljo doma v tretji tekmi premagala Petrarco iz Padove z 69:61.
Prvo finalno srečanje bodo naši košarkarji tako igrali v Ferrari v nedeljo, 22. t. m., ob 18.30. Drugo srečanje bo v Trstu v sredo, 25. t. m., (ura še ni znana), eventualna tretja tekma pa spet v Ferrari v nedeljo, 29. t. m.
V pojasnilo našim bralcem, naj spet zapišemo, da v višjo, B-1 ligo, napreduje le zmagovalec tega finalnega dvoboja.
Pa vrnimo se k srečanju. Že po uvodnih potezah je bilo jasno, da so naši stopili na igrišče zelo zbrani, motivirani in z namenom, da vsaj približno ponovijo igro v obrambi kot na prvi tekmi proti Stripu. Po vodstvu naših (6:2 v 3. min.) je sledila reakcija domačinov, ki so vil. min celo povedli za pet točk (21:16). Naši pa niso popustili in v 14. min. je bilo stanje izenačeno (27:27). Odtlej so bili jadra-novci stalno v vodstvu: v 15. min.: 31:27, v 18. min.: 41:31, ob koncu polčasa s 43:33
V drugem delu so domačini bliskovito začeli in v 23. min. zmanjšali izid na 6 točk (39:45). Naši pa so z odlično obrambo že v isti minuti spet vzpostavili razliko 10 točk (49:39). Domačini so v glavnem s koši Coppa, Tesa in Gregorisa (Tubio so naši povsem onemogočili) držali razliko 10 točk do sredine 30. min., potem pa sta Ban s »trojko« in Čuk z nekaj spektakularnimi blokadami dala jadranovcem novega poleta za odločilno razliko (+15). Odtlej pa skoraj ni bilo več igre. Naši so suvereno gospodarili na igrišču, domačini so jih skušali z grobimi napakami zaustavljati. Vodstvo naših se je skokovito večalo. In na koncu pravi triumf. Naši navijači so dali duška svojemu veselju, ki je trajalo še dolgo po tekmi in tudi še zvečer, ko so na Proseku priredili našim igralcem res izjemen sprejem. (B. Lakovič)
S. Bizzozi: »Ferrara sedaj ni več favorit«
Trener San Donaja Stefano Bizzozi si še dolgo po tekmi ni opomogel. Skoraj ni mogel verjeti, da je njegovo moštvo izgubilo s tako razliko.
»Na vsak način moram pohvaliti svoje igralce, ker so v tem prvenstvu igrali nad pričakovanjem, saj so se uvrstili v končnico te lige. Na žalost smo prav v tem, ključnem delu imeli zvrhano mero smole. Pestile so nas poškodbe in tudi na tej tekmi smo igrali brez Sardinija, ki se je poškodoval na drugi tekmi v Trstu. Jadranu čestitam za zmago. Že vse leto pravim, da je Jadran odlično moštvo in ponosen sem, da smo lahko v končnici igrali in enkrat tudi uspešno s to ekipo. Po tej izdatni zmagi v San Donaju Ferrara ni več favorit za napredovanje. Tako Ferrara kot Jadran imata namreč enake možnosti.«
V Jadranovem taboru je bilo zadovoljstvo ne samo za izdatno zmago, temveč tudi za odlično igro neizmerno.
Jadranov pomožni trener Stojan Kafol: »Spet je prišla na dan stara Jadranova karakteristika: naši igralci v ključnih trenutkih pokažejo vso svojo moč in znanje. Kaže, da v gosteh igramo dosti bolje kot doma. Vsi igralci so tokrat izpolnili poverjene naloge in zato prav vsem gre pohvala. Naša zmaga ni bila nikdar v dvomu. Sedaj nas čaka nova, še težja preizkuš-
Robert Daneu, odličen v obrambi
nja.V Ferraro potujemo s prepričanjem, da lahko poskrbimo za nov podvig.«
Jadranov kapetan Ban: »Enostavno: ponosem sem! Poraz na drugi tekmi nam je vlil dodatne samozavesti v svoje moči in v San Donaju smo to tudi dokazali. Zmago smo si zgradili kot mravlje: z velikim garanjem v obrambi in požrtvovalnostjo smo si priigrali točko z& točko, prednost konstantno večali. Čeprav ne bo lahko pozabiti na to veliko slavje, pa sedaj moramo že misliti na tekmo v Ferrari, se zanjo temeljito in s skromnostjo pripraviti.«
Fabio Banello: »Čeprav bi lahko že v sredo sklenili obračun s tem nasprotnikom, moram spet poudariti vlogo, ki jo je odigrala naša obramba na tem srečanju. San Dona je na tej tekmi dosegel le 65 točk in to pove marsikaj... Mislim, da sedaj se nas tudi Ferrara bolj boji. Tudi na preostalih tekmah pričakujem velik odziv naših navijačev.«
Borov trener Valter Vatovec: »Bila je to izredna tekma jadranovcev, verjetno najlepša zmaga, ki jo lahko po kakovostni igri pred leti primerjam z ono, ko so naši fantje premagali Mon-tecatini, s katerim so igrali Boni, Nic-colai in drugi. Obramba tukaj v San Donaju je bila res izredna, vsak posameznik je do potankosti izpolnil vse naloge.« (bi)
Kolesarstvo: 22. izvedba za pokal Lonjerja
Letos manj udeležencev, a kakovost večja
Košarka: na kadetskem turnirju prijateljstva v Novi Gorici
Reprezentanci ZSŠDI prvi par točk
Nedeljska, 22. izvedba kolesarske dirke za pokal Lonjerja je uspela, in to kljub bojkotu določenih tržaških kolesarskih krogov, ki delujejo na tem področju. Tekmovalcev je bilo sicer manj na startu kot lani, ko so dosegli rekord udeležbe, kljub temu pa ni manjkalo kakovosti. O tem priča že sama poprečna hitrost, saj so kolesarji na 68 km dolgi in naporni progi, ki je bila še težja zaradi močnega nasprotnega vetra, dosegli kar 43,404 km na uro poprečne hitrosti. V mlajši in starejši kategoriji sta bila končna zmagovalca Doljak (GS De Luca Portotecnica) in Hafner (KK Adria Rešim), glavni protagonist dirke pa je bil lonjerski predstavnik Zakotnik, ki je potegnil takoj na startu in dobrih 40 km vozil sam, nakar ga je skupina zasledovalcev ujela pred Prosekom. O končnem zmagovalcu pa je odločala Bazovska cesta ter nato spust proti Lonjerju, kjer je bil končni cilj.
Sedaj pa čaka kolesarske delavce iz Lonjerja nova preizkušnja, in sicer v nedeljo, ko bo na sporedu Maraton prijateljstva iz Ljubljane v Trst in kjer naj bi nastopilo okrog 250 kolesarjev.
Lestvica nedeljske dirke v Lonjerju Mlajša kategorija A/3
1. Ivo Doljak (GS De Luca Portotecnica Por-
togruaro); 2. Srečo Komac (KK Adria Rešim); 3. Matjaž Mačk (Dol Ljubljana).
Kategorija A/2
1. Elvio Portata (CC Cima Pordenone); 2. Dare Henigman (KK Adria Rešim); 3. Gino Stefani (Cicli Stefani PN).
Kategorija A/l
1. Roberto Zigante (Cuk Monfalcone); 2. Franco Maso (SC Pordenone); 3. Franco Cocomazzi (ACT Trst).
Starejša kategorija S/2
1. Jože Hafner (KK Adria Rešim); 2. Luciano Nardini (DLF Trst); 3. Bruno Visintin (KK Adria Rešim).
Kategorija S/l
Martin Lenaršič (KK Adria Rešim); 2. Orlando Valentini (Cral ACT Trst); 3. Tone Kunaver (KK Adria Rešim).
Supergentlemen
1. Zvone Omerzel (KD Grosuplje); 2. Nino Maver (KK Adria Rešim).
V raznih kategorijah so za lonjerske barve nastopili še Schneider, Ferluga, Leniša, Zerial, Zakotnik. Pokal Lonjerja pa so tudi osvojili domači kolesarji, ki so bili ekipno najboljši.
R. PEČAR
NOVA GORICA - ZSŠDI	103:90 (49:40)
ZSŠDI: Berdon, Daneu 15 (3:8), Oberdan 11 (2:2), Legiša, Arena 28 (4:8), Bajc 8, Simonič, Ažman 19 (4:4), Sosič 9 (3:5).
TRI TOČKE: Oberdan in Ažman.
ZSŠDI - SELEKCIJA ZAGREBA 82:71 (39:44)
ZSŠDI: Berdon 6 (2:2), Daneu 14 (6:9), Oberdan 14 (2:5), Legiša, Arena 6, Bajc 12, Simonič, Ažman 18 (4:8), Sosič 12 (4:4).
Tokrat je reprezentanca ZSŠDI odpotovala v Novo Gorico, kjer se je nadaljeval Turnir prijateljstva za kadete letnika 1972 in mlajše.
V prvi tekmi so se naši pomerili prav z domačini in so kljub porazu zadovoljili. Proti boljšemu nasprotniku je ekipa ZSŠDI dala vse od sebe in se skozi vso tekmo enakovredno borila. Ves napor j>a ni bil dovolj za zmago.
Se zanimivejše je bilo drugo srečanje, v katerem je naša združena ekipa poskrbela za podvig, saj je zasluženo premagala ekipo iz Zagreba. Naši so se od vsega začetka odlikovali predvsem s hitro igro v napadu, medtem ko so Zagrebčani izkoristili višinsko premoč pod košema. Vsekakor so naši v sredini prvega polčasa imeli osem točk prednosti, nato pa je moral Arena na klop. Zagrebčani pa so ob koncu prvega polčasa prešli
v vodstvo. V nadaljevanju sta se ekipi nekajkrat izmenjali v vodstvu. V zadnjih odločilnih desetih minutah igre pa se je razigral Sosič, ki je polovil odbite žoge pod košema, prestregel nekaj podaj v obrambi ter dosegel enajst važnih točk. Z delnim izidom 16:5 v končnici pa je našim uspelo osvojiti prvi par točk. (L. Furlan)
KADETI - TURNIR AGOSTINIS
DON BOSCO - ZSŠDI	99:77 (49:32)
ZSŠDI: Pertot 4 (0:2), Krasna 12 (4:4), Stanissa 8 (2:5), Paulina 11 (3:6), Bajc_ 18 (2:2), Smotlak 2 (0:2), Čupin 2, Lesizza 5 (1:2), Škerk 15 (5:8).
TRI TOČKE: Bajc 2.
Tudi v drugem kolu turnirja, ki ga prireja Don Bosco, so naši ostali praznih rok. Ze od vsega začetka je bilo razvidno, kakšen bo potek tekme. Don Bosco je v osmi minuti visoko vodil z 22:6. Naši so odpovedali predvsem v obrambi, v napadu pa ni bilo videti skupinske igre. Samo v uvodnih minutah drugega polčasa se je naši® uspelo približati na osem točk, nato so takoj p°' pustili in doživeli hud poraz.
Zadnje kolo bo naša reprezentanca odigrala v četrtek ob 17. uri proti Stefanelu. (L. Furlan)
V nedeljo prva izvedba
»Maraton prijateljstva«
V nedeljo bo torej na sporedu prva izveba »Maratona prijateljstva« med Ljubljano in Trstom. To je dejansko poskus, da se oživi že stara tradicija seveda v novem duhu, iz sodobne perspektive aledanja na dogajanja ob meji. ZSŠDI dalj časa stremi za tem, da popestri obmejno sodelovanje in tako je prišlo v zadnjem času do raznih meddržavnih prireditev. In »Maraton prijateljstva« je novi ka-menček-mejnik v teh težnjah.
Zamisel je dejansko nastala že preteklo pomlad ob priložnosti praznovanja 100-letnice kolesarstva na Slovenskem, saj so že pred leti bili primorski kolesarji zelo aktivni in so ustanavljali svoja društva.
Torej maraton ni le rekreacijska prireditev, ampak je nekaj več: mora postati dodatna vzpodbuda za tesnejše povezovanje celotnega naroda, a istočasno ne sme ostati zaprta prireditev, ampak mora zapopasti vse ljubitelje kolesarjenja ne glede na narodnost in ljudi, ki si želijo sožitje ob
meji. Maraton je priložnost, da se te-lesnokulturni delavci srečajo ter izmenjajo mnenja in izkušnje.
Omenjeno je bilo, da bo pot potekala iz Viča preko mejnega prehoda Fernetiči do Lonjerja. Na ta način bodo udeleženci prevozili mimo Opčin, Banov, Trebč, Padrič in Bazovice, torej vzdolž vsega vzhodnega Krasa. A to še ni vse: v načrtih je, da bi bila naslednja prireditev v obratni smeri, toda ni rečeno, da bi moral biti vedno start ali cilj v Lonjerju, ampak je želja, da bi se v to prireditev aktivno vključila tudi Gorica, kjer je dejansko zibelka slovenskega kolesarstva.
Organizatorji so torej zastavili vse sile, da bi postavili temelje za trajno prireditev, kar je vsekakor porok za uspeh. Sami udeleženci bodo soustvarjali vzdušje prijateljstva, a tudi gostoljubje Lonjercev in organiziranost KK Adria bosta primomogla, da bo prišlo do pravega športnoprijatelj-skega razpoloženja. (OK)
Rokomet: četrtfinale mladinskega prvenstva
Krašovci z dvignjeno glavo
CASTELLO RIM - KRAS TRIMAC	22:16 (11:8)
KRAS: Klinc, Milič, Fonda, VVeissenegger (1), Simoneta, Raseni (3), Kozlovič (2), Gruden (2), Sosič (4), Sardoč (4).
Kot je bilo pričakovati, so krasovci izgubili tudi v povratni tekmi četrtfinala državnega mladinskega rokometnega prvenstva in sklenili napredovanje na lestvici najboljših mladinskih ekip v Italiji. Že na prvem srečanju z ekipo Castello v Zgoniku je bilo razvidno, da naši fantje niso kos uigranim Rimljanom, ki sicer nastopajo v B ligi in imajo mnogo več izkušenj od Lazarjevih varovancev. Naj omenimo le, da je ta ekipa že pred dvema letoma osvojila četrto mesto v državnem prvenstvu naraščajnikov, medtem ko sestavljajo Krasovo moštvo fantje, ki trenirajo skupaj komaj eno, nekateri dve leti. Tekma ni bila zanimiva, saj je bila rimska ekipa stalno v vodstvu. Krasovci so se nasprotnikom dvakrat nevarno približali (9:8 v 25. min. in 11:10 v 35. min), a kaj več niso zmogli. V končnici tekme pa so naši preveč popustili in nasprotnik je lahko slavil visoko zmago. Kljub porazu so naši rokometaši vračajo iz Rima z dvignjeno glavo. Se s samim nastopom v četrtfinalu so namreč presegli cilje, ki so si jih zastavili na začetku sezone. Trener Lazar je popolnoma zadovoljen s fanti, ki so letos pokazali ogromen napredek in so poleg uvrstitve med osem najboljših mladinskih ekip v Italiji dosegli tudi končno drugo mesto v prvenstvu D lige. To pa bi moralo zadostovati, da bi zveza ob programiranju prvenstva za naslednjo sezono uvrstila ekipo v C ligo. (Pjotr)
ŠK KRAS
obvešča, da bo jutri, 18. t. m., ob 20.30 v Bubničeve® domu v Repnu SESTANEK o nadaljnjem obstoju nog0' meta v Repnu. Vabljeni vsi občani in ljubitelji nog0' meta.
SK DEVIN
priredi v nedeljo, 22. t. m. izlet na Golico med narcis®-Za pojasnila telefonirati na št. 200782.
PLAVALNI KLUB BOR
organizira v soboto, 28. t. m., v bazenu pri Alturi z zač®' kom ob 16. uri ZAKLJUČNO TEKMOVANJE ZA ČLAN® na katerega so vabljeni tudi drugi osnovnošolski o«0 ' Predvidene so naslednje discipline: 50 m hrbtno, 50 prsno, 50 m delfin, 50 m kravl ter štafeti 4x25 m kravl i 4x25 m mešano.	,h
Prijave se sprejemajo vsak dan do 21. t. m. v večerni urah na tel. 823293.
ŠD ZARJA	...
sklicuje redni občni zbor v petek, 20. t. m. v prvem sk canju ob 20.30 in v drugem sklicanju ob 21. uri na s ^ jem sedežu s sledečim dnevnim redom: 1. poročila, volitve, 3. razno.
JADRALNI KLUB ČUPA	.
vabi člane in prijatelje na praznovanje 15-letnice °® ^ vanja, ki bo v soboto, 21. t. m., ob 19. uri na društven sedežu v Sesljanskem zalivu.
Kapetan Š. Cotič in trener Jakopič o napredovanju Olympie v C-l ligo
Odločilne zmage proti neposrednim tekmecem
Kljub uspehu Olympie
Sezona ni bila najbolj uspešna
Napredovanje goriške 01ympie je, glede na okoliščine, v katerih je dozorelo, močno odjeknilo med našimi ljubitelji odbojke, a je le delno omililo na splošno ne ravno rožnati obračun sezone za naše članske šesterke. Ob uspehu Goričanov je treba namreč letos zabeležiti kar pet nazadovanj, poleg Farca Mebla in Vala, zdaj tudi vseh treh naših moških četr-toligašev. Skoraj vse ostale šesterke so dosegle manj od pričakovanega in napovedanega.
Deželna ligaška tekmovanja so bila zelo dolga in naporna, saj je bilo letos prvič, da je v vsakem prvenstvu tekmovalo po štirinajst ekip. V D ligi so povrhu odpravili podskupine in že pred startom je bilo znano, da bo igranje proti furlanskim šesterkam pomenilo povečanje kakovostne ravni, kar so naše moške šesterke drago plačale. Sicer pa je res, da naša moška odbojka v tem trenutku objektivno ne more imeti kar šest dobrih članskih ekip na deželni oziroma celo državni ravni, nasprotno, ohranitev (na Tržaškem) in izboljšanje položajev (na Goriškem) terja postavitev meddruštvenega sodelovanja.
Na osnovi razpisa prvenstev sta iz C-2 lig nazadovali dve ekipi, iz D lig pa štiri, vendar, kot so nam potrdili pri deželni zvezi, bo prav gotovo prišlo do repesaž. Med ženskami, kot smo že poročali, bo iz vsake od omenjenih lig izpadla ena ekipa manj, ker se iz C-l lige v deželo vrača le ena še-sterka iz FJK. Kar se tiče moških, pa je vse odvisno od tega, kako se bo na dodatnih kvalifikacijah obnesel Libertas iz Sacileja. Če mu bo uspelo doseči napredovanje, bo ostalo vse tako, kot je sedaj, če pa bo poražen, bo iz C-2 (DLPAC JZ Testa) in D lige (A CIA Ronke) izpadla ekipa več.
Vsekakor bolj razveseljiv je položaj naše odbojke na mladinski ravni, kjer uspehi presegajo celo pokrajinski okvir in imajo zdaj že trdne razsežnosti na deželni ravni, toda te ravni, kot kažejo nedeljski izidi meddeželnih faz, nikakor ne presegajo. To se nato odraža na najvišji članski ravni in vse težje je pričakovati, da se bodo lahko naše ekipe, vsaka s svojimi lastnimi močmi, uspešno kosale v državnih ligah, kot so se ie pred nekaj leti. V naših društvih se na splošno ne dela slabše kot včasih, a napredek je bil pri ostalih očitno hitrejši. Izhod iz tega položaja je lahko samo v združevanju sil (a ne le kot golo sestavljanje kompetitivnih ekip), čeprav je za tovrstno obliko dela na Tržaškem, vsaj zaenkrat, zavladalo zatišje, na Goriškem pa ne presega določenih ozkih okvi-rov dvostranskega sodelovanja. ^ dilema, kako naprej, vsekakor °staja.
Kapetan Štefan Cotič
»Že smo razmišljali o dodatnih kvalifikacijskih srečanjih, ko je prišla vest, da je ekipa iz Turjaka premagala Sacile in nam tako omogočila neposredno napredovanje v državno ligo.«
Tako nam je povedal kapetan 01ympie Štefan Cotič po nepričakovanem uspehu goriškega moštva, ki si je prav v zadnjem kolu s končnim 2. mestom zagotovilo napredovanje v C-1 ligo. Uspeh je bil nepričakovan predvsem po porazu Jakopičevih varovancev v predzadnjem kolu proti vodilni Villi Vicentini, zaradi česar so zaradi slabšega količnika v nizih zdrknili na tretje mesto.
»Nepričakovan je že, a ni nezaslužen. V teku prvenstva smo namreč pokazali, da smo po kakovostni druga najmočnejša postava, saj smo premagali vse neposredne nasprotnike, tako pred domačim občinstvom, kot v gosteh.«
Trener Vojko Jakopič
01ympia je v svoji odbojkarski zgodovini že nastopala v državni ligi. To je bilo pred približno desetimi leti. Kako pa je bilo letos? Ste ta uspeh načrtovali?
»Naš začetni cilj je bila uvrstitev nekje v zgornji polovici lestvice. Vodstvo društva je po prihodu novega trenerja pripravilo dveletni program dela, po katerem naj bi napredovanje dosegli v prihodnji sezoni. Za uresničitev tega cilja pa smo potrebovali le eno sezono in to kljub začetnim težavam. Neuspešnemu štartu je botrovalo dejstvo, da smo s pripravami začeli pozno. Mnogi igralci so bili namreč v poletnih mesecih zadolženi pri organizaciji odprtja nove telovadnice.
Eden od glavnih razlogov za uspeh pa je treba iskati v metodah trenerja Jakopiča, ki nas je znal prepričati, da se da premagati vsakega nasprotnika, tudi najmočnejšega. Ob tem smo v
igro vnesli tudi precej novosti, tako da je lahko vsak igralec izražal predvsem svoje najboljše lastnosti. Z napredovanjem pa se začne zahtevnejše delo. Nastop v državni ligi terja še bolj angažiran pristop k stvari, več treningov in dela. Le tako si bomo zagotovili obstanek, ki bo naš primarni cilj v naslednji sezoni.«
Tudi trener Jakopič je prepričan, da si je 01ympia zaslužila napredovanje. »Resnici na ljubo, je treba povedati, da ni po katastrofalnem začetku nihče od nas pričakoval tako ugodnega razpleta. Samo prvenstvo pa je potrdilo, da smo bili ob Vivilu najmočnejše moštvo. Končni uspeh smo si priborili predvsem na gostovanjih. Odločilnega pomena je bila namreč serija treh zmag na tujem proti neposrednim nasprotnikom za napredovanje: Fincanti-eriju, Montalbi in Sacileju. Z dvojno zmago proti tem ekipam smo samo potrdili našo moč, ki je bila v povratnem delu prvenstva dokaj razvidna.
Menim, da so fantje igrali zelo dobro in da so dali vse od sebe. Ob tem velja povedati, da smo v ekipo vključili tudi nekaj mladih sil (Janeza Ter-pina in Dornika), na katere zelo računamo v prihodnji sezoni. O prvenstvu C-l bi rekel le tole, da bo za naše društvo zanimiv izziv. S trdim delom in odločnostjo pa bomo znali našim navijačem pripraviti marsikatero presenečenje.« .	Rudi Pavšič
TO ZSŠDI za Goriško čestita ŠZ 01ympia ob napredovanju članske moške odbojkarske ekipe v državno C-l ligo.
Naše šesterke v meddeželnih fazah mladinskih prvenstev
Soočanje z drugačno stvarnostjo
Vse tri naše mladinske šesterke so se v nedeljskih prvih srečanjih meddeželne faze soočile s povsem drugačno stvarnostjo. Soča Čerimpex, Sloga Koimpex in 01ympia so doživele hude in pekoče poraza, da bodo povratna srečanja, razen če ne bo prišlo do čudežev, žal le gola formalnost. Vsekakor so vse te naše ekipe z osvojitvijo naslova deželnega prvaka že dosegle velik uspeh.
UNDER 16 MOŠKI
SUPERVOLLEV PD - SOČA ČERIMPEK 3:0 (15:6, 15:6, 15:5)
SOČA ČERIMPEX: Pavel in Peter Černič, Kovic, Čav-dek, Tomšič, Zaccaron, Pelicon, Pisk, Klede, Milocco, Pel-legrin, Ferfolja; trener Dušan Carli.
Šesterka Supervolleya iz Padove je brez večjih težav strla odpor sovodenjskih odbojkarjev. Sočani so igrali pod svojimi sposobnostmi, kar se najbolje odraža v 17 zbranih točkah. Trema in odgovornost pred tako pomembnim nastopom sta pač opravili svoje.
_ O nedeljskem srečanju nam je tajnik društva Benjamin Černič povedal naslednje: »Moram priznati, da je bila ekipa iz Padove močnejša, kar je tudi razumljivo, saj se je že lani udeležila meddeželnega finala in je ena boljših mladinskih postav iz Veneta. Naši fantje so tokrat igrali pod običajnim standardom. Z več zagrizenosti in odločnosti bi bil tudi končni izid drugačen, kar bi se znalo obrestovati tudi pri skupnem obračunavanju obeh srečanj. V povratnem srečanju (v nedeljo ob 11. uri v sovodenjski telovadnici) ne štar-tamo brez možnosti. Dobro se zavedamo, da je ekipa iz Padove izredno močna, toda v odbojki, predvsem mladinski, se lahko marsikaj obrne.«
UNDER 16 ŽENSKE
MOGLIANO - SLOGA KOIMPEX	3:0 (15:2,15:1, 15:2)
SLOGA KOIMPEX: Ciocchi, Fabi, Fabrizi, Kocman, Križmančič, Lupine, Maruccelli, Rebula, Sardo, Erika in Jagoda Škerk.
Da je naloga slogašic proti prvaku Veneta skoraj brezupna, je bilo jasno že pred srečanjem, saj uvršča Mogliano v svojo mladinsko šesterko kar tri igralke iz članske ekipe, ki je nastopala v B ligi. Dogodki vn.MoPelacu ,o psk, Klevanja povsem potrdili. Domača ekipa, sestavljena iz zelo visokih igralk, je takoj odločno začela. Slogo Koimpex je prav gotovo izdala trema in pa razburjenje pred tako važnim nastopom. Samo tako si lahko razlagamo neverjetno negativno serijo sprejemov, ki je seveda onemogočila vsako napadalno igro. Nikakor nočemo trditi, da bi ob boljšem sprejemu slogašice lahko iztržile kak set, prav gotovo pa povoljnejšo bero točk. Povratno srečanje bo v nedeljo na Opčinah in prepričani smo, da bodo tokrat naša dekleta bolje zaigrala in dražje prodala svojo kožo. (INKA)
UNDER 15 MOŠKI
OLVMPIA - KUTIBA	0:2 (8:15, 5:15)
OLVMPIA: Dornik, Terpin, Lutman, Brajnik, Košič, Qu-inzi, Čotar, Prinčič, Mastroianni, J. in S. Hlede, Belloni; trener Vojko Jakopič.
Napovedi, da je ekipa Kutibe iz Falconare verjetno ena glavnih kandidatov za končno zmago v tem prvenstvu, so se uresničile. Postava iz Mark je namreč z najmanjšim trudom pregazila goriško 01ympio, ki se ji je upirala, kolikor je pač mogla. Že od vsega začetka je bila razvidna premoč gostov, še manj odpora pa so jim domači nudili v drugem nizu, ki je trajal manj kot 10 minut. Nedeljsko povratno srečanje bo torej žal le formalnost.
Po srečanju, ki mu je prisostvovalo lepo število navijačev, nam je trener Jakopič povedal: »Res nismo mogli pričakovati več kot častnega poraza. Kutiba je homogena ekipa, tehnično zelo dovršena in tudi višina igralcev povsem odgovarja zahtevam sodobne odbojke. Skratka, pozna se, da je to društvo med vodilnimi v državi, predvsem na mladinski ravni.«
1. MOŠKA DIVIZIJA
Dl:f - BOR	■
UlilS, 15:11, 15:5, 5:15, 15:7)
Str • Kocman, Jercog, Gomba atn, Starc, Lippolis, Hmeljak, Tul. haš h 6t®k srečanja je bil v znamen lili80 z natančnimi servisi pri: pj Nasprotnika, da je veliko greš V n ,iS0.brez večjih napak osvojili n 2, ^Naljevanju se je stanje na igriši da j *° v korist gostov, kljub ten Na«- našim uspelo izenačiti na 2 Pa i S°i na Presledke igrali dobro, bi herrlr Še vetino preveč napak, ki 9 tivno vplivale na storilnost. (Ti
3-0 d AU IZIDI: CUS - Prima Scuo M' *ozz°l - Inter 0:3, ASSDI - I
Veni?e0odloždlOŽ" V0UeY C1Ub ' Pr
CluhS£VlCA: Inter 1904 28' Voll< Marm .. ASSDi 20, Prevenire 16, I
KozzoI rV?’ DLF in CUS 12> Bor
«oi 8, pnma Scuola —2.
Bnn 1' ženska DIVI
Sancin ERIUlEXPORT: 1 VisenunFcraus'Grbec- Fu
Mlade Sn penna-
z“laqi n. borovke so pc zdaj lst°casnem por
Hg0. Snof °ra^ od naprec *n motiv,1 S° i9rale zel0 s Njem ‘v fano in kliNb ob Nasprn1.„:9ri Povsem nad začetku l06;. ki so se jin Zbiano hb°lj kot dostojne 90 borovk so bili sr
dobri servisi in dober sprejem servisa, v napadu pa so z raznovrstnimi akcijami povsem zmedle nasprotnikov blok.
KILLJOV - SLOGA KOIMPEX 3:1 (15:13, 9:15, 15:10, 15:11)
SLOGA KOIMPEX: Fabrizi, Foschi-ni, Kocman, Kokoravec, Kosmina, Maruccelli, Pro, Rebula, Sardo.
Killjoy je v prvem delu prvenstva bil precej povprečna ekipa, v povratnem delu pa niza serijo uspehov. Med te spada tudi sobotna zmaga nad drugouvrščeno Slogo Koimpex. Naša dekleta sicer niso igrala ravno najbolje, nasprotnice pa so se res potrudile, da bi jih ugnale. (INKA)
OSTALA IZIDA: DLF - CUS 3:0, Virtus - OMA 2:3.
LESTVICA: Bor Friulexport 24, Sloga Koimpex in OMA 18, CUS 16, Virtus in KiUjoy 12, NPT in DLF 8, Le Volpi 4. (OMA, NPT in DLF imajo tekmo več)
2. ŽENSKA DIVIZIJA
SKUPINA B
BREG - BOR FRIULEXPORT 3:0 (15:12, 15:6, 15:7)
BREG: Canziani, T. in E. Žerjal, Sancin, Glavina, Kralj, Giorgi, Segan-ti, Gaburro, Ota, Rossetti, Zahar. _
BOR: Del Piero, Gregori, Žerjal, Chieppa, Pisani, Kodermac, Pirnat, Puzzer, Mezgec, Lipovec.
Brežanke so gladko dobile na domačih tleh zadnjo tekmo v skupini. Igra pa je bila v prvem setu nezanimiva in pusta, lahko rečemo, da so prevlado-
vale borovke, a so brežanke zmagale zaradi večje izkušenosti. V drugem in tretjem setu so brežanke igrale nekoliko boljše in brez težav osvojile derbi.
(T.M.I.)
OSTALA IZIDA: Club Altura - Le Volpi 3:0, Vivai Bus& - Kontovel Electronic Shop 2:3.
KONČNA LESTVICA: Breg 22, Club Altura 20, Sokol Indules 16, Vivai Busa, Bor Friulexport in Kontovel Electronic Shop 8, Le Volpi 2.
Breg in Club Altura napredujeta v finalni del, v katerega sta se iz skupine A že uvrstili Sloga in San Ser-gio.
UNDER14 ŽENSKE
SKUPINA A
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -CUS	1:2
(0:15, 15:4, 14:16)
KONTOVEL: Crissani, Križmančič, Canziani, Doljak, Kralj, Černe, Briščik.
Prvi set so si naše zapravile prav po nepotrebnem. Sprejemale so v redu,a niso bile dovolj uspešne pri mreži. Tudi servisi niso bili dobri. V drugem setu so le igrale kot znajo in zmagale. Posebno napet in izenačen pa je bil tretji niz, v katerem so se igralke srčno borile. Žal pa so naše doživele poraz in si s tem verjetno tudi zapravile prvo mesto na lestvici. (E. S.)
NEPOPOLNA LESTVICA PO ZADNJEM KOLU: Kontovel Electronic Shop 14, CUS 13, Bor Friulexport 11, Ricreatori in Cacciatore 4. (CUS in Bor Friulexport imata tekmo manj)
SKUPINA B
BREG - RICREATORI	2:1
(15:1, 13:15, 15:7)
BREG: Bastia, Parovel, Zobec, Zac-cari, Cadenaro, Mase, Mauri, Gobbo, Pettirosso, Rapotec, Kosmač, Gaburro.
V	prvem nizu so domačinke stalno vodile, medtem ko so v začetku drugega niza izgubile koncentracijo. To so izkoristile nasprotnice, ki so si z dobro igro nabrale veliko točk. Nakar so se domačinke zbrale in dohitele vrstnice. Pri stanju 13:13 je postala igra kar se da napeta. Boljša igra gostov je bila nagrajena z osvojitvo niza. Razočarane brežanke so se v tretjem nizu bolj potrudile in igrale bolje ter zmagale. (Tanja)
SLOGA - VIRTUS	2:1
(15:11, 15:10, 8:15)
SLOGA: Fonda, Mahnič, Starc, Spacal, Brišnik, Bizjak, Vrše, Kalc, Kosmina, Hrovatin, Daniela in Kristina Bogateč.
V	soboto so slogašice z res dobro igro premagale prvouvrščeni Virtus. S to zmago si je naša ekipa praktično že zagotovila nastop na zaključni pokrajinski fazi, v katero se bosta uvrstili prva in druga ekipa iz obeh izločilnih skupin. To je vsekakor lep uspeh naj-mlajših Sloginih mladink, ki iz tekme v tekmo igrajo vse bolje. (INKA)
NEPOPOLNA LESTVICA PO ZADNJEM KOLU: Sloga 17, Virtus 15, Montasio 14, Breg 11, OMA in Ricreatori 8. (Virtus ima dve tekmi manj, Sloga in Montasio imata tekmo manj)
_________Moška C-2 liga___________
IZIDI 26. KOLA
BOR CUNJA AVTOPREVOZ -OLVMPIA GORICA 1:3, Rozzol Legovini Šport - Futura Torriana 3:2, Itar Cucine Fontanafredda - Montalba Volley 3:0, Anchor Fix Vivil - DLFAC Trst 3:0, Libertas Turjak - Libertas Sacile 3:1, Pav Natisonia - Bo Frost Fiume Veneto 3:2, Fincantieri Tržič - CG San Sergio Trst 3:1.
KONČNA LESTVICA
Anchor Vivil	26	26	0	78:18	52
OLVMPIA GO	26	20	6	64:41	40
Libertas Sac.	26	19	7	64:36	38
Fincantieri	26	18	8	64:41	36
BOR CUNJA AV.	26	16	10	61:45	32
Montalba	26	15	11	55:40	30
Rozzol L. So.	26	15	11	57:52	30
Torriana	26	12	14	55:53	24
Pav Natisonia	26	11	15	53:55	22
Libertas Tur.	26	11	15	44:58	22
Fontanafredda	26	7	19	36:65	14
DLFAC TS	26	6	20	30:69	12
Fiume Veneto	26	5	21	36:69	10
CG San Sergio	26	1	25	21:76	2
Anchor Fix Vivil in 01ympia napredujeta v C-l ligo, Libertas Sacile ima kvalifikacije za napredovanje, Bo Frost Fiume Veneto in CG San Sergio iz Trsta nazadujeta v D ligo.
Ženska C-2 liga
IZIDI 26. KOLA
Villacher Bier - SLOGA KOIMPEK 3:2, Gieffe Pieris - AGOREST GORICA 2:3, Kennedy - Fincantieri Tržič 1:3, Celima Maniago - Ginnastica Spilimberghe-se 3:1, Cordenons - Libertas Martignacco 2:3, Libertas Gorica - Itas Fiume Veneto 0:3, Pav Natisonia - Itar Cucine Fontanafredda
KONČNA LESTVICA
Fiume Veneto	26	23	3	74:26	46
Fincantieri	26	22	4	70:37	44
Fontanafredda	26	20	6	70:30	40
Kennedy	26	17	9	58:34	34
Villacher	26	15	11	55:44	30
Martignacco	26	14	12	57:44	28
Cordenons	26	14	12	56:50	28
Celinia	26	14	12	49:56	28
AGOREST GO	26	12	14	48:55	24
SLOGA KOIM.	26	10	16	47:54	20
Pav Natisonia	26	6	20	35:66	12
Gieffe Pieris	26	6	20	31:70	12
Ginn. Spilim.	26	5	21	27:69	10
Libertas GO	26	4	22	29:71	8
Itas Fiume Veneto in Fincantieri iz Tržiča napredujeta v C-l ligo, Ginnastica Spilimberghese in Libertas iz Gorice nazadujeta v D ligo
Moška D liga
IZIDI 26. KOLA
Acli Ronchi - NAŠ PRAPOR IMSA 3:1, SOČA SOBEMA - Rojalese 0:3, Prata di Pordenone - SLOGA 3:0, Nuova Pallavo-lo Trst - Volley Bali Videm 2:3, Arredo Lucinico - San Giorgio Porcia 3:0, Libertas Martignacco - Pav Remanzacco 3:2, Pallavolo Trst - Faedis Povoletto 3:1
KONČNA LESTVICA
Remanzacco	26	24	2	74:19	48
Rojalese	26	21	5	71:34	42
Volley Videm	26	20	6	67:31	40
Prata di PN	26	20	6	65:31	40
Martignacco	26	18	8	62:37	36
Pallavolo TS	26	15	11	60:42	30
Povoletto	26	15	11	56:46	30
Nuova Pal. TS	26	10	16	52:54	20
Acli Ronchi	26	10	16	43:53	20
Lucinico	26	9	17	44:57	18
SLOGA	26	8	18	28:62	16
NAŠ PR. IMSA	26	7	19	29:66	14
SOČA SOBEMA	26	4	22	24:69	8
Porcia	26	0	26	4:78	0
Pav iz Remanzacca in Rojalese napredujeta v C-2 ligo, Sloga, Naš Prapor IMSA, Soča Sobema in San Giorgio Porcia nazadujejo v 1. divizijo
_________Ženska D liga_________
IZIDI 26. KOLA
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -
Rivignano 1:3, BREG AGRAR - Juniors Casarsa 1:3, SOKOL INDULES - CSI Tar-cento 3:1, Promovolley - Prata di Pordenone 0:3, Lavoratore Martignacco - Ma-janese 3:0, CUS Videm - Nuova Pallavolo Trst 3:0 (Pallavolo Mossa ni igral)
KONČNA LESVICA
Juniors	24	23	1	69:14	46
Prata di PN	24	20	4	64:24	40
CUS Videm	24	18	6	62:26	36
SOKOL IND.	24	18	6	60:32	36
Tarcento	24	14	10	52:36	28
Rivignano	24	12	12	43:48	24
KONTOVEL ES	24	11	13	46:47	22
Martignacco	24	10	14	42:51	20
Nuova Pal. TS	24	9	15	39:55	18
BREG AGRAR	24	7	17	33:57	14
Promovolley	24	6	18	27:58	12
Majanese	24	5	19	27:64	10
Pa)l. Mossa	24	3	21	20:69	6
Juniors iz Casarse in Prata di Pordenone napredujeta v C-2 ligo, Promovolley iz Pordenona, Majanese in Pallavolo Mossa nazadujejo v 1. divizijo
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000,- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000 - din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000,-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
17. maja 1988
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
|j|^
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Potopila se je ribiška ladja z avstrijskimi turisti
V bliskoviti, a siloviti nevihti pri Dubrovniku ob življenje 6 ljudi
LJUBLJANA — V Koločepskem kanalu v neposredni bližini Dubrovnika se je v nedeljo okoli 16. ure potopila manjša ribiška ladja Bašta, s katero je ljubljanski Kompas prevažal tuje turiste. Na ladji je bilo včeraj okoli 60 potnikov in članov posadke, od katerih jih je šest utonilo, med njimi tudi kapitan ladje Petar Stražičič, pet pa je bilo avstrijskih državljanov.
Egon Conradi, generalni direktor Kompasa, je o nesreči povedal tole: »Skupina avstrijskih turistov je v Dubrovnik pripotovala prejšnjo nedeljo in se nastanila v hotelu Orlando v Srebrnem. K nam jih je pripeljala avstrijska turistična Agencija Gruber iz Gradca, katere lastnik je gospod Michael Schlegel. V svojem turističnem aranžmaju so imeli predviden tudi ribiški izlet z manjšo ribiško ladjo, ki je zaseb-
na, Kompas pa jo je najel pri splitski zadrugi Zora. V programu so imeli ogled otoka Lopuda in piknik v vasi Brsečina na obali, po pikniku pa naj bi se turisti vrnili v Dubrovnik. Nekaj minut po tistem, ko se je ladja že napotila proti Dubrovniku, jih je približno 500 metrov od obale, kjer je morje globoko okoli 40 metrov, zajela nenadna in silovita nevihta. Vse kaže, da je ladja v nekem trenutku zaradi močno razburkanega morja in visokih valov zajela preveč vode in se zelo hitro potopila. Preživeli potniki pripovedujejo; da je vse skupaj trajalo manj kot minuto. Na veliko srečo, je bilo prav takrat v bližini nekaj ribiških ladij, ki so ponesrečencem takoj priskočile na pomoč. V morje so jim zmetali vse rešilne pasove in vse lesene dele, ki so jih imeli na ladjah. Brodolom-
ce so takoj pripeljali na obalo. Sedem so jih odpeljali v bolnišnico v Dubrovnik, predvsem zaradi psihičnih šokov in strahu. Zadnji najnovejši podatki kažejo, da je verjetno utonilo pet avstrijskih državljanov, med mrtvimi pa je tudi kapitan in lastnik ladje. Povedati je treba, da so jugoslovanska sredstva obveščanja v Dubrovnik takoj poslali svoje ljudi, tja pa bo pripotoval tudi lastnik agencije Gruber, ki se je te dni prav po naključju mudil v Makarski. Potapljači so vseh šest trupel že našli. Avstrijski turisti, ki so preživeli nesrečo, v tem trenutku že potujejo proti Zagrebu, od koder se bodo odpeljali domov v Gradec. Vzroke nesreče še preiskujejo, vendar je že zdaj mogoče reči, da je šlo za višjo silo, čeprav zaradi tega nesreča ni nič manj tragična.«
Garcia Marquez ranjen v nesreči
CARACAS — Svetovno znani pisatelj Gabriel Garcia Marguez je bil lažje ranjen v avtomobilski nesreči, ki se je pripetila v bližini Caracasa. Nobelovec se je z bratoma Gustavom in Jaimejem peljal v avtomobilu, ki je na nevarnem ovinku v predmestju glavnega mesta Venezuele trčil v avtobus.
Garcia Marguez je v nesreči utrpel zlom nekaterih reber in se bo moral zdraviti približno deset dni. Kot poroča dnevnik El Naci-onal se je avtor slavnega romana »Sto let samote« odrekel sprejemu v bolnišnico in se bo zdravil kar na domu svojega brata Gustava. Pisatelj se nahaja v Caracasu, kjer zbira gradivo o življenju Simona Bolivarja, o katerem bo napisal knjigo.
Tiho! Kriči Jegulja-Jiirgen
V ZRN se že nekaj let ponavlja svojevrstno tekmovanje, na katerem nagradijo najbolj glasnega prodajalca. Letos je zmagal Jegulja-Jiirgens, ki je premagal Klobaso-Heinza, Krastavca-Franza in Sira-Inga	(Telefoto AP)
Ekipa Napolija v vrtincu črnih stav Ali je to pravi vzrok poloma ekipe?
NEAPELJ — Letošnji nepričakovani polom neapeljske nogometne ekipe, ki je dobršen del prvenstva vodila in je le tri kola pred koncem prvenstva zapravila najbolj čislani italijanski državni naslov, bo najverjetneje imel tudi sodne posledice. Včeraj sta se namreč sestala na sodišču v Neaplju namestnika državnega tožilstva Luigi Frunzio in Giovambattista Vignola. V petek jima je namreč glavni neapeljski državni tožilec Alfredo SanfElia podelil nalogo, da razščistita nejasne povezave nekaterih znanih oseb črnih stav z najuglednejšo neapeljsko nego-metno ekipo.
Sestanka se je udeležil tudi sodnik Bruno D Urso, znana pravna osebnost italijanske nogometne federacije. Pred nedavnim je namreč D'Urso preložil sodno obravnavo proti nekaterim uglednim kamoristom, ki so v preteklih
letih uspešno vodili t.i. črni toto. Sodnik D'Urso je včeraj novinarjem dejal, da se je udeležil sestanka z namestnikoma državnega tožilstva le kot izvedenec sveta ilegalnih stav in je zanikal, da je uradno zastopal italijansko nogometno federacijo.
Sodnik Luigi Frunzio je po sestanku dejal, da so pričeli s preiskavo, ker so se po neapeljskem mestu začele širiti sumljive govorice o vzrokih krize, ki je zajela mestni nogometni ambient. Preteklo soboto je namreč neki mestni dnevnik napisal, da so potek letošnjega nogometnega prvenstva skvarile nekatere znane osebe ileg-alnih stav. Ta članek je seveda razburil vse navijače, ki so »ekipi srca« zvesto sledili skozi celo sezono .
Sodnika Frunzio in Vignola sta novinarjem dejala, da je preiskava šele v
povojih. Sodnika sta tudi dodala, da ne izključujeta možnosti, da si bosta morala v naslednjih dneh ogledati posnetke nekaterih tekem neapeljske ekipe. V prejšnjih dneh so po mestu krožile tudi govorice o posnetkih nekaterih sumljivih tefefonskih pogovorih glede prvenstvenih srečanj Napolija. Sodnika se nista hotela izreči o verodostojnosti teh novic.
Neapeljski dnevnik II Giornale di Napol! je preteklo soboto med drugim napisal, da je skupina neapeljskih trgovcev najela privatnega detektiva, ki bi moral razčistiti, če je polom neapeljske ekipe morda tesno povezan z ilegalnimi stavami. Včeraj so se po Neaplju širile tudi govorice, da sta dva igralca mestne ekipe stavila čedno vsoto 300 milijonov lir v primeru poraza lastne ekipe.
Po roparskem napadu na pošto v Padovi ubit mlad policaj
PADOVA — Včeraj dopoldne je bil pred železniško postajo v Padovi ubit 26-letni policaj Arnaldo Trevisan iz kraja Mira (Benetke). Ubil ga je ropar, ki je bežal po roparskem napadu na bližnji poštni urad.
Do ropa je prišlo v poštnem uradu v Ulici Marco Lando, v severnem delu Padove. Poštni uslužbenci so bili zaposleni z izplačevanjem pokojnin, ko se je nenadoma zaslišal močan pok. Z vso hitrostjo je v protioklepno steklo urada treščil range rover, iz njega pa sta izkočila dva oborožena mladeniča, ki sta v beneškem narečju zahtevala denar. Pri tem sta tudi ranila eno izmed uslužbenk, iz blagajne pa pobrala približno sto milijonov lir.
Zbežala sta z vespo, ki sta jo nato pustila pri koncu podhoda pod železniško postajo. Beg sta nadaljevala peš in ko sta pritekla do glavnega trga pred železniško postajo, sta se tam nenadoma znašla pred patruljo leteče policije, ki se je po znaku za preplah podala v lov za ubeglimi roparji.
Policaj Arnaldo Trevisan je izkočil iz avta in zgrabil enega od roparjev. Prišlo je do prerivanja, nato pa do nekontroliranega streljanja, ki je povzročilo pravo paniko med desetinami prisotnih pred postajo. Pri tem je bila neka
ženska ranjena v nogo, Trevisan pa je dobil kroglo v hrbet in je le malo kasneje v bolnišnici umrl. Njegov morilec je izkoristil splošno zmedo in pobegnil, drugega roparja pa so uspeli aretirati.
Takoj nato so številne policijske patrulje podrobno prečesale celo Padovo, postavljene so bile številne cestne zapore, toda za pobeglim morilcem ni bilo več nobenega sledu. Preiskovalci ne izključujejo možnosti, da je pri tem roparskem napadu šlo za kriminalca, ki naj bi bila povezana s terorističnimi bandami.
Nedolgo po tragičnem streljanju v Padovi, pa so v Gru-mulu della Abbadesse v bližini Vicenze in prav na meji s padovsko pokrajino trije roparji napadli podružnico zavoda Banca Cattolica del Venelo. Po ropu so zbežali z lancio themo, vendar jih je na begu ujela patrulja karabinjerjev, ki so začeli streljati, ko so roparji zapustili avtomobil in skušali zbežati preko polj. Tudi roparji so odgovorili s streli in pri tem je bil eden od roparjev ubit, preostala roparja pa sta uspela brez sledov pobegniti. V spopadu pa je bil lažje ranjen tudi poveljnik patrulje karabinjerjev Paolo Rota Gelpi, ki so ga odpeljali v padovsko bolnišnico.
Neredi na indijski meji
Na meji med Indijo in Pakistanom so v minulih osmih mesecih indijske obmejne straže umorile 56 oseb, ki so skušale ilegalno v državo (Telefoto AP)
Prvi paradni poleti jugoslovanskih migov 29
BEOGRAD — Sovjetsko letalo MIG-29, ki je od nedavna v sestavi jugoslovanskega vojaškega letalstva in protiletalske obrambe, so v nedeljo prvič predstavili jugoslovanski javnosti. Nekaj deset tisoč obiskovalcev tradicionalne razstave letalske tehnike na vojaškem letališču Batajnica v Beogradu si je ob 21. maju, dnevu letalstva JLA, lahko ogledalo polet novega letala. MIG-29 je lovec prestrežnik in bombnik z dvema turboreaktivnima motorjema. Njegova največja hitrost je 2400 kilometrov na uro, najvišja višina, na kateri lahko leti, je 18 kilometrov z radijem gibanja 700 kilometrov. Letalo je dolgo 17,32 metra, razpon kril meri 11,36 metra. Visoko je 4,73 metra, površina kril pa je 38 kvadratnih metrov. Opremljeno je s 300-milimetrskim topom in z različnimi bombami, s skupno nosilnostjo 3000 kilopondov. Jugoslavija je po Indiji in Siriji tretja država na svetu, ki so jim Sovjeti prodali svoje najsodobnejše vojaško letalo. Tako je ugibanj o novem »jugoslovanskem« superso-ničnem letalu najbrž konec...(dd)
Brigito Montanari bodo raztovorili v sredo
TRST Če bo v sredo morje mirno in vremenske napovedi ugodne bodo v zalivu Remetič na otoku Kaprija pričeli raztovarjanje potopljene ladje Brigitta Montanari.
Vest so potrdili včeraj v Šibeniku, kjer odločajo o boni-ficiranju italijanske ladje. Relikt se trenutno nahaja 31 metrov pod morsko gladino in ga ne bodo dvignili do površja, dokler ne bodo odstranili vsega strupa.
Tibera, kako si umazana!
Gumijasti čolni, ki so v nedeljo pluli do izliva reke Tibere. Med njimi je bilo tudi pet čolnov s posadko raziskovalcev, ki so jemali primerke blatne in še kako drugače onesnažene vode rimske reke, da bi odkrili razloge njenega hiranja	(Telefoto AP)
Krvav atentat sredi Kartuma
KARTUM — Neznanci so prejšnjo noč z brzostrelkami in z ročnimi bombami napadli hotel Acropole v sudanskem glavnem mestu. Krajevna policija je izjavila, da je v atentatu umri0 najmanj sedem ljudi, več desetin Pa jih je bilo ranjenih. Nekaj minut kaj sneje so verjetno isti teroristi v bližin1 omenjenega hotela napadli diskotek0 »Sudan club«, kjer se ponavadi zbiraj0 visoki častniki sudanske vojske. Žrtv° atentata so skoraj vsi tuji državljan)' baje v glavnem Britanci in Nizozem01' vesti, ki prihajajo iz Kartuma pa s° zelo pomanjkljive in površne, tud zato, ker je vlada zaprla letališče >n prekinila vse povezave s tujino. Ob' lasti so namreč prepričane, da so p0" kol izvedli muslimanski skrajneži te^ da predstavlja včerajšnji krvavi aten tat uvod v načrtovano oboroženo vsta^ jo v državi. Nekaj ur po atentatu je Kartumu zaprisegla nova koalicijs^ vlada, ki ji predseduje Sadeg El N*a ,l di in v katero je prvič vstopila )u stranka islamskih integralistov, ki 1 bila doslej v opoziciji. Iz protesta zar di navzočnosti muslimanov so se s?fLe lovanju v vladi odrekle vse politi0 _ skupine, ki zastopajo katoliško usrn jeno prebivalstvo.