Iwflüßtro ii epravmstvQ: Maribor, Koroška ulice 5. V KoraSnina listu: .STRAŽA* «fhaj« r pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. S «redništvom se more govoriti —».% «jan od II.—12. ure dopold. ToMfon it 113. STRAŽA Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Ceio teto Pol leta Četrt leta Mesečno 12 K ' 6 K. 3 K l K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Št 17. Maribor, dne 10. februarja 1911. Letnik III. Slovenski klub in Slovanska Unija. Zopet stoji slovenska delegacija v središču vse-občega zanimanja. Njena spretna taktika v vseučiliš-kem vprašanju, ki smo jo označili že v zadnjem listo, je vzdignila mnogo praliu. Če prav je bil sklep Slovenskega kluba edino umesten in razmeram primeren, je vendar presenetil mnogokatere politične šušmarje. Vedno in vedno se ponavlja stara pesem: Gotpvi nemški in tudi slovanski krogi v Avstriji ne morejo umeti, da bi igrali Slovenci samostojno in samozavestno politiko. Pri vsakem takem ukrepu Slovencev, ki ne izvira iz ponižne poslušnosti, ampak iz lastne, dobropremišljene inicijative, se delajo iznenađene in presenečene. Nekaj ljudi misli, da mi Jugoslovani ne smemo biti nikdar brez političnih varuhov in Če pokažemo, da imamo lastno voljo, pa se čudijo, ali pa se delajo celo ogorčene. Tako se je zgodilo tudi sedaj. Slovenski klub je sklenil opustiti za enkrat obstruk'eionistično taktiko v proračunskem odseku, ker je uvidel, da bi pri danih razmerah — Čehi so se potegnili v ozadje, na Plojevce pa itak nikoli ni računati — z obstrukcijo nič ne dosegel in nič zabranil, in ker je hotel prisiliti razne stranke, da pokažejo barvo, pa se je že vznemirila vsa politična javnost. Mladočehi, ti veliki politični barantači, ki so polni velikih iraz o slovanski vzajemnosti, katero pa poznajo samo takrat, kadar jim koristi, so pričeli napadati Slovence, v prvi vrsti dr. Šušteršiča, češ, da on razbija Slovansko Unijo, da dela po iuteneijafa vlade itd., če prav so ravno njihova glasila že pred časom poročala, da Čehi ne bodo več podpirali slovenske obstrukcije in da se Čehi ne bodo več pustili izrabljati od dr. Šušteršiča in njegove politike. Ako-,ravno so tedaj mladočehi kot prvi odslovili slovansko vzajemnost, so vendar sedaj ravno oni zagnali naj-hujŠi krik. Seveda, na odkritosrčnost njihovega raz- burjenja ne verjame niti zadnji politični abecedar. So pač mladočehi zelo podobni našim liberalcem. Tudi ti kaj radi hinavsko zavijajo oči in tožijo o narodni vzajemnosti, med tem se pa .vežejo s štajerčijanci (zadnje nadomestne volitve), a iz ravnotežja ne pade radi tega nihče, ker vsak ve, da se liberalcev in podobnih ptičev ne more smatrati resnim političnim faktorjem. Izvanredno glasan odmev je našel sklep Slov. kluba v nemškem taboru. Na vse mogoče načine se ga je komentiralo. Skoro iz vseh listov pa je odsevala tiha, a velika zadovoljnost. Nemški židovski šmoki so videli po tem sklepu osovraženega dr. Šušteršiča osamljenega. Kako so se trudili že leta, da bi potisnili voditelja V. L. S. v kot. Vprizorjale so se gonje, skušalo se ga je zatajiti, a vse ni nič pomagalo. Dr. Šušteršič je stopal mirno in odločno po začrtani poti. V njihov strah in grozo je pred dvema letoma celo osnoval Slovansko Jednoto in postal eden prvih parlamentarnih voditeljev. In sedaj naj bi se ta mož, kateremu so že pridjali ime Ivan Grozni, sam sebe obglavil ? ! Prejšnji parlamentarni general naj bi se samovoljno ponižal v navadnega političnega desetnika?! To je vzbudilo v nemškem taboru orkane veselja in nemška glasila so v svoji otročji radosti z „N. Freie Presse“ na čelu zapela dr. Šušteršiču nagrob-nico. Priznavali so sicer, da si je znal dr. Šušteršič priboriti vodilno mesto, toda sedaj ga ni več, fuit. Mi smo ostali pri vsem tem obsojanju in vriskanju mirni do dna srca. Preveč poznamo naše notranje politične razmere in predobro zmožnosti naših voditeljev, v prvi vrsti dr. Šušteršiča, da bi se dali prevarati in preslepiti. Naši slovenski liberalci bi seveda zakrivili neodpustljiv greh, če bi se izkazali enkrat za nekoliko bolj trezno misleče, kakor po navadi. Ce prav so v svojem glasilu „Slov. Narodu“ od dne 3. februarja že sami zastopali misel, da se mora v proračunskem odseku opustiti obstrukcijo, jih je vendar krik v avstrijskem Časopisju spravil iz popolnega ravnotežja in sedaj napadajo naš,o delegacijo in njenega načelnika. Pa pustimo liberalce, oni se itak najraje z lastno pametjo kregajo in jim to tudi najbolj pristoja. Kako smo imeli mi prav, ko smo hladno presojali položaj, nam pričajo najbolj zadnje vesti, ki trde, da Slovanska Unija ni razbita, ampak da se bo reorganizirala in na novo poživila. ^Slovenec“ od dne 9. februarja ima tozadevno telefonično poročilo in tudi „Slovenski Narod“, ki Še na prvi strani dolži dr. Šušteršiča, da je razbil Slovansko Unijo, prinaša med brzojavkami sledečo vest: 1 „Dunaj, 9. februarja. Vsled dejstva, da se v vseh slovanskih krogih čuti potreba, da Slovanska Enota ne propade, in ker tudi Cehi uvidevajo potrebo močne slovanske parlamentarne organizacije, je nastal danes glede reorganizacije Slovanske Enote senzacionalen preobrat. Dopoldne je namreč konferlral predsednik enotnega Češkega kluba dr. Fiedler s predsednikom Zveze južnih Slovanov glede preustro-jijve Slovanske Unije. Doseglo se je popolno sporaz-umljenje tako glede, programa, kakor zlasti glede končnih ciljev reorganizirane Slovanske Enote. Danes popoldne bq predsednik enotnega Češkega kluba v isti stvari konferiral s predsedstvom Slovenskega kluba, oziroma z njegovim predsednikom dr. Šušteršičem. Da se bo tudi v tej konferenci doseglo sporaz-umljenje, o tem ni dvomiti. Jutri v petek dopoldne se že vrši ustanovno zborovanje nove reorganizirane Slovanske Enote.“ Zoper žensko nočno delo* (Govor poslanca dr. Benkoviča v seji poslanske zbornice dne ,7. t. m.) Za poročevalcem krščanskim socialeem Drexel-om se je k besedi oglasil poslanec dr. Benkov i §„ ki je približno sledeče izvajal. Govornik pozdravlja zakonski predlog kot precejšen napredek na polju socialno-političnih reform* tem bolj, ker je izmed velikih socialno-političnih vprašanj zlasti to sila nujno potrebno ureditve. Dalje odo brava, da se je nastopila pot mednarodnih pogodb (bernska pogodba) v svrho izvršitve socialno-politič- PODLISTEK, Snežilo je .. • (lz češčine.) Snežilo je . , . Tjesno pritisnila se je mlada žena k možu, ko Sta stopil iz hiše stari še v; pospešila sta svoje korake, da bi čim preje dospela do svojega malega domo-vamja. „Kaj, ko bi še malo zakurila?" ga. je naglo vprašala. In v hitri naglici odložila sta plašče in klobuke in Šla po netivo. Previdno, urejeno naložita les in premog drug na drugega, da mali plamenček, ki je komaj Še plapolal, ne vgasne. „O, sedaj pa že gori“, vsklikne mlada Jenka. Ognjeni žar odseva od preproste temne oprave. Mladi parček se ogleduje, potem pa primaknjeta naslonjač, jedinega, katerega sta imela, trdo k peči Luč sta ugasnila in sedaj sedita drug na drugega naslonjena, gledata v žarečo peč in se pogovarjati o prihodnjosti . . . Načrt delata za načrtom . . . skoro je že ogenj ugasnil . , . A njima je toplo in gorko . . . Na sneg in mraz sta že popolnoma pozabila ... * * * Snežilo je . . . Kako lep dan je bil včeraj, a,kako mrzlo je da- nes. .Žena pritiska svoje koščene, od .mraza premrle roke na pekočo čelo. V jeseni, ko je padalo listje raz drevje, nesli so njenega ubogega umrlega moža na pokopališče. V ozki posteljici ležita n jeni* otročička; f mali spi še bolj deklica-stom. ■' Nobenega dela . . . Nobenega denarja . . . Nič . . . čisto nič . . . Prazna je omara. Vse, kar ni bilo ravno neob-hodno potrebno, romalo je svojo pot in bilo prodano. En sam stol še, lesena mizica, posteljica, v kateri ležita otročička, in kup slame, to je vse, kar vidiš v kotu podstrešne sobice. Na slami pa leži žena, žalost, strah, skrbi odganjajo ji spanec od njenih oči. Deček spi trdo, a deklica je nepokojna. Skoro vsaki trenutek zakašlja, suho, hresteče, ne da bi odprla oči.i In vedno mrzleje postaja v sobi, vedno nemir-,neji postaja otrok ... Ah, ta kašelj, ta mučni kašelj . . . Ali res ne b<* prenehal? Mati ne more več strpeti. Vstane in začne nositi slamo, na kateri je ležala, na peč: od peči gre zopet na slamo in tako hodi sem in tja. Kolikorkrat pa pride k peči, porine pest slame v njo. Kmalu slišiš prasketanje in prijetna toplota se Širi po tesnem prostorčku. Deklica je zopet zaspala; liha je in mirna, le po bledem, upadlem licu sveti se solzica.od naporne- Ih mati se nagne čez svoje dete in poljubi to solzico. V V tej prvi snežni noči ležala bo žena na golih* tleh: otročičkov danes ne bode zeblo, odela jih bo pa še s svojo lastno obleko . . . A jutri-? Jutri ? Kaj bo Pavel in jaz te željno pričakujeva, da začnemo zimsko kampanijo. Imava velikansko, kakor M pravi Pavel, prav „fevdalno“ idejo. Gospa pl. Ritova priredila bo namreč izvanreden, uprav bajni - kostumni plesni venček. Tudi kratko veseloigro nameravamo prirediti. Spisal jo je Pavel . . . ni mi treba Še le zatrjevati, da je Tebi, biser mojega srca, odmenjena glavna vloga. Na rojstni dan grofinje Brenknove hočemo vse to prirediti. Mama ima ,s svojim dobrodelnim bazarom dela čez mero. Vsak od nas je zaposlen in tudi Tvojim ročicam ne bo primanjkovalo dela . . . Torej pridi . . . hitro pridi ... kakor hitro le moreš. Prvi sneg je že tu . . . zima . . . Tisoč pozdravov in poljubov od Tvojega i Egona. m v * • * Snežilo je . . . Vse belo ... Počasi pomika se voz proti kraju, kamor je namenjen, h grobu, kamor bodo položili malo otroško rakev ... * * * Snežilo je . . . Vse belo . . . Previdno stopica mala nožiča v atlasovih čev-/fičkib, da stori par korakov od voza do cerkve, kjer bode z bogatim ženinom sklenjena | Baronici Marti X. na Y. graščini! Snežilo je . . • Ražumeš, kaj hočem .s. tem reči? V čer a j zvečer je snežilo, mot srček. Redaj huačio vseroke polno 'dela. Snežilo je . . . Pot in steza sta:komai »še poznati . . . Silno napenja mož svoje moči, da pride do vasice, koje zvonik vidi V daljavi .. . ! * Leta in leta že ni videl svojega rojstnega kraja, a moči ga zapuščajo. i* -trimntea? ra «hoče odoočili. zravfen cestnega uih reform, ker na tak način se varuje enakomerno konkurenčna sposobnost posameznih držav. Govornik želi, da se ta pot nadaljuje. Dalje protestira odločno zoper sklep gosposke zbornice, da ima zakon v moč stopiti še-le dne 1. avgusta 1011, mesto 1. januarja 1011, kot je svojčas poslanska zbornica sklenila; le vsled tega sklepa se je predloga vrnila poslanski zbornici, kar je obžalovanja vredno in dokazuje nezmožnost gosposke zbornice v umevanju socialno-po-iitičnih potreb modernega gospodarskega življenja. Z ozirom na izjavo referenta gosposke zbornice Bxnerja, da je vlada obljubila naredbenim potom varovati interese industrijcev, govornik svari vlado, da bi na tak način Zvodenela cel zakon; zakon se mora v polni meri izvršiti! Govornik zahteva izdatno kontrolo oblastij, da se ne b,o prekoračilo v par. 5 dovoljenih izjem (za 40 dni v letu pri vsakem podjetju, ako je obrat všled:višje sile ogrožen). Končno govornik urgira rešitev predloge, ki se tiče nočnega dela žensk v rudnikih; socialno-politič-ni odsek naj takoj zgotovi svoje poročilo, ki se naj nemudoma postavi na dnevni red. Obžaluje, da se ta predloga ne obravnava paralelno s splošno predlogo, če Že iz tehničnih ozirov ni bilo mogoče enega enotnega zakona napraviti. V rudokopih je za časa Statističnih poizvedb dne 22. novembra 1904 . bilo 6500 žensk po noči zaposlenih; na te revice še je treba ozirati, da ne bodo na slabšem kakor njihove tovarišice. v drugih obratih. Govornik sprejme z zadovoljstvom na znanje izjavo navzočega zastopnika vlade, sekcijskega načelnika Mataja, in referenta o dotični predlogi v social-no-političnem odseku, poslanca Drexela, da se bo tudi zakonski načrt glede rudokopov v najkrajšem času rešil. . Letno poročilo „Sv. Jožefa družbe duhovnikov*4 v Gorici za 1. 1910. Te dni je razposlal osrednji odbor te družbe, ki šteje po 'avstro-ogrskih in nemških škofijah nad 2100 udov, za 35. leto svojega obsta. in snežinka pada za snežinko ... dokler ne bode trudnemu potniku stkan beli mrtvaški prt iz — prvega snega. • * • * * Snežilo je ... Ha, kako veselje! Kako rudeča so lica, kako se svetijo oči . . . Kako prijetno je lučati kepe iz prvega snega . . Iii ko so otroške ročice od snega orudečele in otrdele; tedaj pa hajd k mamici, kjer je tako milo in ljubko ... * * -Snežilo je . . » Na ozkih, upadlih sencih' naznanjajo prvi beli lasje bližajočo se starost, trudapolno življenje celega življenja. Redko in malo je mislil na se, le toliko, da je vedno najpotrebnejše za se preskrbel, in tako srebrnih nitek ni zapazil. A danes zjutraj, pri bleščečem prvem snegu, zasvetili so se i — njegovi prvi sivi lasje. Smehlja se, Kaj je na tem? i Sneg starosti naj le mirno pride . . . Truda-poino življenje leži za gjim; življenje ima za seboj, polno naporov, v katerem je skrbel za nje, ki ga ljubijo . .' * , Sivi lasje ga ne strašijo . . . naznanjajo mu bližajoči se večer, kakor znanjajo nedeljo, dan počitka in I miru ... j (Snežilo je . . . : - • Naj le sneži . . . —i—i 'v, /... ;/ Dvoj e ne c. (Iz frfičine J Bilo je v restavracijski sobi nekega dunajske-. ga hotela. v; „Napravimo jeden skat?“, vprašal , je trgovec Krejči tovarnarja Dvoržak», ki je-pri čašici kave či-tal ravno došle novine. „'Mi je tako žal, a kart ne igram“, odvrnil je slednji nekako pikro. „Vi ne igrate kart?“ vprašal je prvi še bolj začudeno. „Dovolite“, in pri teh besedah prisede k gospodu Dvoržaku. „Ali histe-li morebiti Še nikoli igrali skata ?“ „Ne, meni se studi vsaka igra.“ Pogovor se je zasukal na trgovske stvari. Med drugim dejal je Dvoržak, da je danes le prav slučajno prišel na Dunaj ;1 njegovo trgovino itd. v tem mestu oskrbuje in preskrbuje njegov potovalni agent. „'Izvrsten Človek to“, je dejal, kar mi najbolj ugaja, je, da sovraži vsako igro, naj si je tudi le za kratek čas; razun tega je popolen abstinent. No, sicer bi res ne mogel doseči takih vspehov. Kakor rečeno, izvrsten mož!“ Krejči se je moral nekoliko nasmehniti gorečnosti, s katero je branil in zagovarjal Dvoržak svoje stališče. Drugega dne stopi) je Dvoržak na železnico, da bi se vrnil domov v Prago. Bil je prehodni voz in tovarnar je šel mimo več oddelkov, da bi si poiskal kak pripraven prostor. „No, na zdravje“, zadonel je nek znan glas iz bližnjega oddelka na njegovo uho. Ko se ozre, vidi ravno, kako nek gospod napiv-Ija svojima nasproti sedečima tovarišema čašico finega likerja. Dvoržak je mislil, da ga zadene kap; to je bil vendar njegov potovalni agent Paeak, ki je bil vendar z dušo in telesom vodni apostelj. Takoj nato pa je ta trojica nadaljevala — Dvoržak bi bil kmalu okamnel — svoj prekinjeni Skat. To je bilo pa tovarriarjh ž§ preveč; vštopi k tej deteljici, položi gospodu, ki je ravnokar napivljal, roko na rame in de: „Tako, tako, gospod Paeak, Vi igrate karte — skat?“ ■ ■/ •' - : '7 ’ " Sedaj je doživel drugo presenečenje. Ogovorjeni ga pogleda, videti je‘bil v trenutku, kakor bi mu bilo to vse čisto neumljivo, a naposled de pa le prav hladno: ’ ' ,,’Oiprostite, nimam sreče, da bi vas spoznal!“ Dfvoržakn je bilo, kakor bi ga bil s škafom polil ; kaj pa naj vse to pomeni ? „No, no, ravno tako se delate, kakor bi svojega šefa"ne poznali:“ „Mojega Šefa?“ odvrnil je tujec pikro; ptujec je moral biti. „(Jaz nimam nikakega Šefa. Ja? sem veletrgovec z vini, likerji itd. iz Olomuca; a nikakor se ne morem spominjati, da bi bil imel že kje čast, da bi se bila spoznala . . .“ Sigurnost, s katero je tujefe nastopil, je' Dvoržaka docela prepričala. „Oprostite, da sem vas motil. A take podobnosti Še nisem naletel.“ S temi besedami vrnil se je v svoj oddelek nazaj — Nekako Štiri tedne pozneje sedel je Dvoržak v svojem zasebnem kontorju, ko stopi njegov potovalni agent Paeak. Končavši različne trgovske posle de tovarnar: „Slišite, gospod Paeak, kaj se mi je. na mojem! zadnjem potovanju pripetilo. Med vožnjo med Dunar jem in Prago naletim v vlaku na človeka, ki je bil; /Vam do pičice podoben. Ne v vsem; igral je karte in pil liker.“ Paeak se je delal, kakor bi ga ta izjava prav neprijetno dimila. „Hm, bil je to gotovo Huška iz ölomwea, tvrdka Vojteh Huška?“ „Da, da, to je bil.“ „Je že preneumno“, nadaljeval je Paeak ješno, „kake sitnosti mi ta človek dela. Kolikokrat me je! že, kdo poklical ali nagovoril za Huško in vedno so bile kake zmešnjave. Pa vendar Vam moram povedati“ 4- njegov pbraž se je že smehljaje razjasnil -t „kako je bilo, ko sva še prvič srečala. Jaz priaejn po opravkih v Olomuo in se vsedem na restavracijski vrt. Od dolge mize. pri kateri je sedelo več gospodov, slišim naenkrat: ■■ V; '.'4 77.7.1 ; ; „No, ali si vendar že enkrat prišel? Kje si pa /tičal toliko časa?“ . * - „Oprostite, gošpoda“, pravim in Stopita korak naprej, snimam časti in sreče, da bi vas poznale“; Is). lebruarja 1911. Ruska vlada bo sporazumno z nemško poslala v Mandžurijo posebno internacionalno komisijo, ki bo študirala vzroke širitve kuge. * * * Neki dopisnik berolinskega „Tägliche Rundschau“ poroča, da ga je obiskal neki potnik, ki je u-bežal iz* okuženega okrožja v Charbinu. Ta potnik je izjavil, da je kuga v Mandžuriji postala svietovna nevarnost. On je na nekem svojem potovanju naletel v bližini mandžurske železnice skoraj vsak korak na mrliče, ki so postali žrtve kuge. Psi, hijene, volkovi in druga zverjad, ki trga te mrliče, raznaša kugo vedno dalje in dalje. Strašen smrad iz okuženih mest razširja kugo vedno v druge Še neokužene kraje. Kitajci, posebno prebivalci Mandžurije, mečejo mrtva trupla, v reke, jezera in druge vodotoke, ker jih ne morejo zagrebsti, in od tod se raznaša ta človečka nesreča vedno v nove teritorije. Bati se je torej resno, da se kuga preko Sungarija, Wladiwostoka, Ni-kolska in Blagowjökenskega zanese v — Evropo. Politični pregled. Državni zbor., Dunaj, 8. svečana. Danes se je nadaljevalo drugo branje zakonske predloge glede krošnjarstva. Trgovinski minister dr. Weissikinehner je riagiašal, da je spričo modernih trgovskih in obrtnih razmer krošnjarstvo postalo obso-lentnO, da pa pride za nekatere kraje in gotove vrste blago še vedno v poštev. Nova postava je zategadelj le sad tozadevnih kompromisov. Na ta izvajanja je krščanski socialec dr. Hei-iinger, znani enfant terrible te stranke, začel nekaj ugovarjati, češ, da je vse, kar Weisskirchner naredi, polovično. Minister dr. Weisskirchner je nato jako ostro odgovoril: „Poslanec dr. Heilinger bo lahko delal popolne postave, kadar bo on sedel na ministrskem stolcu, saj je znano, da on komaj čaka, kedaj postane, minister!“ Nato je dr. Heilinger silno vzkipel in vpil, nakar je dr. Weisskirchner dejal, da noče z njim nič več imeti opraviti. Ko je Heilinger nato protestiral, je dr. Weisskirchner zaklical, naj dr. Heilinger miruje, če ne, mu bo nekaj jako neprijetnega povedal. Heilinger je klical: „Le povejte, kar imate, jaz se ničesar ne bojim, ne pustim si ničesar dopasti!“ Nato je minister dejal: „'Tudi jaz si na ministrski klopi ne pustim ničesar dopasti, jaz sem ravno tako izvoljen, kakor vsak drugi!“ Ta dogodek je vzbudil v zbornici seveda veliko pozornost, krščanski socialci pa so bili jako razburjeni. V današnji seji so še govorili: Malik, jCeh Hajn, krščanski socialec Pabst, Ceh Remes, krščanski socialec Unterkirchner, Ceh Horsky, nemški na-ciorralec dr. Bachmann. Nato je bila debata zaključena in sta bila izvoljena za generalna govornika: socialni demokrat Bösmüller in nemški nacionale« R. Pacher. - V današnji seji je interpeliral dr. B e n k ovi č radi zapostavljanja slovenskih uradnikov na južni železnici železniškega ministra, zahtevajoč, da se slovenski uradniki prestavijo v slovenske in mešovito kraje in da se pri nastavljanju uradnikov ozira na slovensko večino prebivalstva v slovenskih in jezikovno mešanih krajih; ta interpelacija je obširno utemeljena. Dunaj, 9. lehr. Danes se vrši Specialna debata o zakonu za krošnjarje. Zanimanje v zbornici je minimalno. Poslanci govore večinoma praznim klopem. Vse se suče okrog proračunskega odseka, kjer je vseučiliško vprašanje na tapetu. Sedaj so videli in slišali in po glasu spoznali, da so se zmotili. Vsi so namreč mislili, da sem jaz Huška. „Trenutek, prosim“, oglasi se jeden, „jako ste zadovoljni, napravimo izvrstno šalo.“ Jaz sem. seveda pritrdil in tako srno doživeli sledeče. Ni bilo dolgo, ko pride Huška in se vsede k mizi. Vse ga začudeno gleda. „No, kaj pa je danes z vami“, pravi naposled. „Delate se ravno tako, kakor bi me še ne bili nikoli videli.“ „Oprostite ?“, oglasi se jeden za mizo, S kom pa imamo čast govoriti?“ „No, bodete vendar še Huško poznali“, odvrne nekako zavzet. „Oprostite“, de že zopet drugi, „naš dobri prijatelj Huška sedi že tam-le.“ „Da, da!“ oglasili so se vsi vprek in kazali na mene. -*-t. Gospod Dfcoržak, Huškov obraz bi bili morati vi videti, ko je mene zapazil, V resnici je dvomil, je-li že on sam tam ali ni; presmešno je bilo, in omizje se ni moglo več zdržati in je butilo v bučen smeh, . „Dobra šala“, menil je Dvoržak. „Še so Šaljivci na svetu.“ Ko se je botovalni ‘agent odstranil, zamrmral je Dvoržak Sam pri sebi: * * „Torej 1« ni bil takrat v železnici. Pa kaka podobnost; narava je vendar čudovita!“ Pacak pa se je poredno smejal in godrnjal sam seboj: • -- v—V' „Pošteno sem se izrezal; toda v drugo moram' biti na Železnicah z likerji in kartami malo bolj pre-vielen; stari bi me nazadnje le enkrat zasačili4?: S T R A 2 Ä. V plenarni seji je govorilo več poslancev, med drugimi tudi Ein spinner, ki se je delal velikega prijatelja obrtnikov. Dr. Benkovič in tovariši so vložili več predlogov: 1. za izpopolnitev železnice Celje—Zeltweg in za zgradbo državnega kolodvora v Celju; 2. za železniško zvezo iz Dunaja preko vzhodne Štajerske na Dolenjsko in potem preko Like v Split; 3. za zgradbo železnice Novomesto— Primorsko. Proračunski odsek. — Resolucije Slovenskega kluba sprejete. Težišče naše notranje politike je sedaj v proračunskem odseku. Torkova sfeja, v kateri je podal dr. Korošce znano izjavo, je vzbudila splošno pozornost in v sejah odseka, ki so se vršile v sredo dne 8. t. m. in četrtek dne 9. t. m., So se vsi govorniki bavili z dr. Koroščevimi izvajanji. V sredo je najprvo govoril neizogibni Malik. Slikal je na steno trialističnega vraga in na vse mogoče načine zaklinjal poslance, naj glasujejo proti dr. Koroščevim zahtevam, ker te pomenjajo začetek trializma in tega se vsenemci najbolj boje. Rusin K. Lewicki je zagovarjal rusinske vsCučiliške težnje; nemški nacionalec Skedl se je izjavil proti dr. Koroščevim resolucijam in je stavil kompromisni predlog, naj se določi Dunaj kot provizorični sedež italijanske pravne fakultete, ki pa se jo mora po preteku Štirih let ipso iure premestiti. Potem so še govorili dr. Kramar, Ploj, ki je stavil resolucijo, naj se v teku desetih let ustanovi v Ljubljani slovenska pravna fakulteta,, italijanski poslanec Pittoni, krščanski socialec Mayr, Poljak Gorski, Italijan Conci, ki priporoča predlog Skedl, naučni minister Stürgkh, ki je tudi za Skedlov predlog in še več drugih poslancev. V četrtkovi seji so se vršila glasovanja. Dr. Korošec je stavil še predlog, naj se določi za sedež italijanske fakultete Trident ali Rovereto, Italijan Pitoni pa Trst. Pri glasovanju sta ostala oba ta dva predloga v manjšini, sprejet je pa bil predlog Skedl. Proti so glasovali vsenemci in' Jugoslovani. Ravno-tako so pa tudi bile sprejete resolucije Slov. kluba, ki smo jih priobčili v zadnji Številki in tudi nekaj drugih resolucij, tičočih se čeških in rusinskih vse-nčiliščnih zahtev, med njimi tudi dr. Plojeva. S slovanskimi strankami so glasovali socialni demokratje. Popolno sporazumi] en je z Rusijo. Iz Berolina se poroča, da sta se Avstro-Ogrska in Rusija popolnoma sporazumeli glede na politiko, ki jo bosta zavzemali na bližnjem Vzhodu. Po ofioi-elnem sklepu obišče car cesarja Franca Jožefa na Dunaju ali v IŠlu. Ceško-nemška spravna pogajanja. Dne 8. t. m. dopoldne so se poslanci dr. Skar-■ da, Adamek, dr. Metelka in Svehla oglasili pri ces. namestniku grofu Thunu. Dočim „Narodni Listy" poročajo* da so se poslanci pri grofu Thunu pritožili zgolj zavoljo ljudskega. Štetja, se od druge strani za-trja, da se je grof Thun pri njih informiral, kako so kaj češki politiki disponi rani za eventuelni začetek pogajanj z Nemci. Vojaške izpremembe na, goriško-laški meji. V Gorici se mudi te dni armadni nadzornik fcm. Potiorek in govori se, da je to v zvezi s pomnoženjem obmejnih posadk na goriškodaški. meji. Nove posadke pridejo baje v Plave, mal oddelek tudi v Marijacelje in Srednje na Kanalskem, V Tolmin dobe cel bataljon lovcev iz Trsta za stalno, istotako v Volče in v Sv. Lucijo. Co so vesti resnične, sezidajo blizu Kobarida trdnjavo. V Gorico pa pride iz Slov. Bistrice cela konjeniška divizija. Deli te divizije so porazdele tudi po raznih krajih Furlanije. V Craulju pri Stas-soldu v Furlaniji je kupila vojaška, uprava že prostor za en eskadron dragoncev. Obenem s temi izpremem-bami se zopet oglašajo vesti, da pride korno poveljstvo v Ljubljano. Nemčija zgradi nove strategične proge. jTemps“ hoče vedeti, da je imel nemški generalni štab minolega torka sejo, v kateri je razpravljal o načrtu glede gradenj novih strategičnih železnic in glede spopolnitve že obstoječih prog, ki vodijo proti belgijski in francoski meji. Ojačenje avstrijskih posadk na srbski meji. Belgrajska „Politika“ javlja iz Sarajeva: „Avstro-ogrske posadke ob Drini se imajo ojačiti in; rabiti se hoče celo šole za nastanjenje čet. Patruljna služba ob meji je znatno ojačena in pričakovati je pa tudi, da se na novo osnujejo leteče čete.“1 ;Tia in slična poročila, ki so se pojavila v zadnjih dneh, vzbujajo nemir in povzročajo razburjenje. Narodnjak Agatanovič je stavil v skupščini na ministra za zunanje stvari vprašanje, v katerem pravi, da je to proti trgovinski pogodbi med Avstro-Ogr-sko in Srbijo, akö Avstro-Ogrska zbira čete na bo-sansko-srbski meji. . Ustavne izpremembe na Bolgarskem. Iz Sofije prihaja vest, da namerava vlada predložiti prihodnjemu sobranju važne izpremembe glede ustave, da se namreč prestoloniasleldstvo določi kot dedno v saksonsko-koburški rodbini kralja Ferdinanda, »Druga predloga, zahteva, da se kreirajo poleg ministrov Še mesta podtajnikov in da^se doba mandatov zniža na 4 leta. n&i S- Silno povečanje angleške mornarice. Angleški mornariški proračun se letoš zviša na horendno visoko svoto 45 milijonov funtov Sterlings* Admiraliteta zahteva, da se zgradi nadaljnih ? dreadnougthov, dva od teh naj se že julija, oziroma avgusta t. 1. začneta graditi, tako da bo Anglija leta 1913 razpolagala z 28 dreadnoughti v domačih vodah in 3 v inozemskih morjih. Raznoterosti. Iz šole. Na dvorazredni nemški ljudski Šoli v Slovenski Bistrici je razpisano mesto učitelja. Šola je v II. krajevnem razredu. Prošnje na krajni šolski svet v Slovenski Bistrici do 6. marca t. 1. ■— Na Šti-rirazrednici pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini, je do 10. marca razpisano mesto učitelja ali učiteljice* II. krajevni razred. Zahteva se znanje obeh deželnih jezikov. — Pri Sv» Barbari v Halozah je na tamošnji šestrazrednici razpisano do 28. februarja mesto učiteljice. Šola je v III. krajevnem razredu. Iz šole. Učitelj Franc Schönherr na deški ljudski Šoli v Mariboru, je imenovan za učitelja petja na deželni vinorejski šoli namesto g. Weingerla. Dvanajst lepih knjig je poslal S, K. S. Z. za obmejne Slovence g, F. Koser, c. kr. poštar v Juršincih, Hvala lepa! S. K. S. Z. naznanja, da so ji mladeniški znaki pošli. Novo naročeni znaki bodo došli ta teden, in jih bodemo takoj poslali na društva, ki so si jih naročila, V zalogi ima S. K, S, Z. Še več dekliških znakov. Mladenke in dekliške zveze, ki si jih še niso naročile, naj to takoj store. Za S. K. Z. so polzelski člani po zaupniku g. Francu Korberju poslali 46 K, Svojim zvestim pristašem izrekamo toplo zahvalo. Važna razsodba upravnega sodišča. Trije, češki krajni, oziroma okrajni Šolski sveti so se pritožili na upravno sodišče proti naučnemu ministrstvu zaradi sprejemanja čeških otrok v nemške Šole. Ö teh pritožbah je razpravljalo upravno sodišče in jim popolnoma ugodilo, proglasivši za nezakonito naredbo na-učnega ministrstva, ki je velelo, da naj se češki, Šoloobvezni otroci sprejemajo v nemške šole. Za sprejem v šolo je merodajna samo narodnost. Otrok, ki hoče stopiti v kako šolo, mora biti vešč učnemu jeziku dotične šole. To je jako važna razsodba. Z njo naj se okoristijo tudi naši krajni Šolski sveti. Kako delajo liberalci. Prijatelj nam piše: Kakor znano, si pridobiva obrambno društvo „Slovenska Straža“ vedno več prijateljev in somišljenikov. S tem se množi naše število in tudi dohodki, ker gotovo vsak po svoji zmožnosti daruje za obrambne namene, To pa hudo boli liberalce. Vedno pazijo in prebrskujejo , po „klerikalnih“ časopisih na imena tistih, ki darujejo kakšen dar našemu obrambnemu društvu. Gorje onemu, ki je bolj izpostavljen. Zabavljanja ni konca ne kraja, posebno, ata) so drzne nežni spol kaj Žrtvovati. Tako je darovala neka gdč. za „Slov. Stražo“ neko svoto, ter je bila že neštetokrat zbadana. radi tega. Tu se zopet vidi narodnost, ki jo imajo liberal- . ci ? Ce ne gre vse v njdiovo nenasitno malho, pa niso zadovoljni. Njim je narodnost in svobodomiselstvo eno in isto. Socialni demokratje so si ustanovili v Gradcu takozvano zimsko strankino šolo, ki ima obliko naših socialnih tečajev. Vsak petek zvečer ob 8. uri se vrše predavanja. Kot predavatelji nastopajo socialno-demokratični poslanci in drugi strankini voditelju Delavstvo se z velikim zanimanjem udeležuje predavanj. Taka „šola“ bi bila nujno potrebna tudi v spodnještajerskih in slovenjekeroŠkih industrialnih krajih, V Trbovljah, kjer imamo že močno vrsto naših pristašev v, delavskih vrstah, bi se taki poučni sestanki gotovo dobro obnesli in bi privabili treznomisleče delavce iz nasprotnih taborov v naše vrste. V Skalah, Celju, Hrastniku iri drugih delavskih Središčih bo treba misliti na enake redne poučne prireditve. Izobrazimo malega moža, pa bo naša ljudska misel Še močnejša! Na naslov c, kr, pošte. Iz Savinjskp doline se nam piše: V Savinjski dolini smo tako srečni, da i-mamo poštne sle,, Ti gospodje so kakor stroji, ter pridno raznašajo pisma in druge stvari. Pri vsem svojem napornem delu pa imajo nekaj, o čemer se! ne ve, se li godi vede ali ne, namreč, da jako radi raznašajo vest, ta ali ona je dobil pismo od tu in tu, raznašajo vsebino poročil na dopisnicah, večkrat ne dajo določenih pisem stranki, kateri sliši, ampak nalašč komu drugemu, in še več sličnih nevednosti se. pripeti. Za sedaj svetujemo c. kr. poštni upravi, da svoje uslužbence pouči o njih službenih dolžnostih in uradni tajnosti, Ako to ne bo pomagalo, bodemo prišli z imeni na dan. Za negovanje zob pri Šolskih otrocih se je ustanovilo na Dunaju posebno društvo, ki hoče apelirati; na pristojnih mestih na to, da bi se uvedlo v avstrijske Šole skrbnejše negovanje zob pri šolskih otrocih* Opaža se namreč vsak dan bolj, 'da so vedno redkejši ljudje z zdravim zobovjem, ker se pri otrocih premalo pazi na čistost zob. Gnilobe zob se najlažje obvaruje za vse življenje, če Tse jih v mladih letih pravilno goji. Zatorej je pozdraviti sklep omenjenega društva. Najlažje bi se ros mladina v Šoli potom nedeljivih navodil priučila ski beti za čistost in snago zob, Kmečka posestva na Gornjem Štajerskem zgm-jajo. Razni grajščaki in lovske družbe kupujejo ■ eno kmetijo za drugo in jo preustroji jo vdovske svrhe s tem, da njive, in travnike pogozdijo* Divjačina pa potem dela . onim redkim kmetom*. ki se preostanejo ;; o v gromno škodo in so ti-le primorani prodati svojo kmetijo. Velika občina Traboch pri Langenwangu je že skoraj vsa spremenjena v lovski revir. Pri nas trgajo, na Gornjem Štajerskem zlagajo posesava, samo da spravijo kmeta s površja. Štajersko. Mariborske novice. Umrla je v sredo po noči gospa Cecilija Mohor v 84. letu svoje starosti. Pogreb se je vršil danes v petek popoldne. Za šolsko kuhinjo v Leitersbergu-Karčovini so zložili vrli gostje Turnšek-Družovičevi v Mariboru SO K. Bog plati! Pogrebni zavod gospe Elize Wolf s hišo in inventarjem vred je kupila mariborska mestna občina za 270.000 K. Z mesecem julijem prevzame mesto zavoj v lastno režijo* Maribor. V nedeljo, dne 12. t. m. zvečer se igra v Narodnem Domu velika burka S petjem in plesom: „Robert in Bertram“. Kako so v Mariboru kovali Nemce. Plemenit gospod ima posebno hiše za najemnike, on je od teh •ljudi zahteval* da se dajo vsi pri ljudskem Štetju zapisati za Nemce. Med temi je bila tudi kuharica, pogumno slovensko dekle, ki se ni dala premotiti* da bi se izneverila svojemu materinemu jeziku. Gospod ji je. pojasnjeval, da se no gre za narodnost, ampak le za občevalni jezik. Dekle pa je krepko trdila, da se v družini, katero služi, občuje mnogo slovenski in „če me mati obiščejo“, je dostavila, „ž njimi ne morem drugače občevati, kakor le slovenski.“ To je izdalo. Plemeniti gospod se je udal, zmagala je slovenska kuharica. Živela! Darila za muzej. M. Krevh, osmošolec v Mariboru, pesmarico v rokopisu iz sredine 19'. stoletja, J. Jauk, posestnik v Lembahu, knjižico „Nebeshku Blagu“ iz 1. 1764 po gospodu Ä. Godcu, učitelju v Lem-bahn, Kodrič Janez, kmet v Završah pri Žetalah, odlomek kamenite sekire, brončeno sekalo, brončeni tal, dva odlomka brončenih rezil, dva odlomka brončenih •zaponk, M. Kores, kmečki sin pod Sv. Donatiju, starinska ost noge in pušico, Mikolič Marija, kmetica na Kančecu pri Žetalah, 2 peči, Bele Ana, posestnica v Janičah y Halozah, Krušič Marija, posestnikova hči na Varvaselah pri Žetalah, vsaka po eno pečo; zadnjih 4 darovalcev je pridobil gospod kaplan Kranjc v Žetalah. Fr. Slivnik y Razbor ju lesen kip iz 18. steletja. Vsem darovalcem izreka iskreno zahvalo in priporoča muzej zavednim rodoljubom „Zgodovinsko društvo“ v Maribsru. Maribor Kakor že poročano, priredijo slovenski tiskarji jutri, dne 11. t. m, prvi tiskarski ples v restavracijskih prostorih Narodnega Doma. Pri plesu sodeluje oddelek godbe Glasbenega društva. Začetek ob 8, uri zvečer. Za dobro pijačo in jed poskrbi gostilničarka. Vsi, ki radi plešete, jutri v Narodni Dom. Maribor. V podružnicah mariborskega Schul-verelna je nastal razpor. Iz tega vzroka izostane tudi za 12, t. m. razglašeni občni zbor moške in, Ženske Šulferajnske podružnico. V skupni odborovi seji so se nemško-nacionalni bratci pošteno skregali. Celjske novice. Igra „Na smrt obsojeni!“ Ksaverija Meška seje dne 5. t. m. na odru „Pri belem volu“ od Izobraževalnega društva v Colju prav dobro uprizorila pri razprodani dvorani. Lnterš-šparkasa. Vsi trije uradniki celjske mestne Šparkase so odpadli od katoliške vere in so pristopili k luterš-veri. Pa niso samo navadni verniki TutrŠ-vere, ampak so celo voljeni v prezbiterij. No, že menda prinašajo v njihovo šparkaso samo potomci Martina Lutra denar, katoliški denar gotovo skozi okno vun pomečejo, ker se ga bojijo, kakor vraga. Novi prezbiteriji Lutrove evangelijske občine so večinoma samo v zadnjem času odpadli delavci. Poročilo o volitvah se veseli, da so dobili v osebi učitelja Poljaka pravega protestantskega učitelja po reformaciji, No, Poljak ima ravno tako slovensko ime, kakor pastor za Čaša reformacije v Celju, namreč Maček. Po tem Mačku se tudi en zvon v protestantski cerkvi tako imenuje, Poljak je bil do mature julija 1910 katoličan, potomec dobrih katoliških ljudi. Po maturi je pa postal luterš-vere! Učitelj petja pri protestantih je bil do sedaj od katoliške cerkve odpadli njih organist Interberger, zdaj pa bojda c, kr. avskultant dr. Carletto Freyberger. Ali je tö mogoče? Pastor May se veseli, da je napravil neko protestno zborovanje proti Boromejevi okrožnici. Bolje bi storil, da se peča s protestantskimi rečmi, n. pr., zakaj je moral iti pastor dr. Hegeman iz Ljubljane. Plačila je ustavila tvrdka Schönwetter Elize v Celju. Celje. Porotne obravnave pri okrožnem sodišču v Celju so začnejo dne 13. februarja. Na vrsto pridejo sledeče zadeve: 13. febr.; Andrej Turniske, tatvina, javno nasilstvö in prestopek proti javnim oblastim; 14. febr,: Jakob Blažič in Henrik Sabotič, uboj; 15. februarja: Franc Bali, uboj; 16, februarja: Ana Babič, poskušen umor iti požig: 18. februarja: Jakob Kosec, cestni rop. Ptujske novice. Argentinsko meso v Ptuju. Ker se je pisalo in razglašalo v časopisih, da dobijo svetovna in druga večja jpaesta argentinsko meso, so dobili naši „pur-garji“ poželenje po tem mesu. V zadnji seji mestnega sveta je bila ta zadeva že na dnevnem redu. Če dobi Ptuj pošiljatev tega mesa, bo postal gotovo svetovr no slaven. Iz tega se pa tudi vidi, kako veliki prija-telji našega kmečkega ljudstva, posebno živinorejcev, so „StajerČevi“ očetje, ki sede v ptujskem mestnem odboru. Ce bodo Ptuj, Maribor in druga mesta dobila obilico argentinskega mesa, bo naš kmet-živinore-jec zopet hudo udarjen. Ptujski mestni svet je daroval za Südmarko 100 kron, pa ne iz žepov mestnih očetov, ampak iz žepov davkoplačevalcev. Dolgovi, „vzorno“ gospodarstvo in razsipavanje denarja davkoplačevalcev, to je znamenje naprednosti v Ptuju. Ptuj. Dne 22. prosinca se je ustanovila kmetijska podružnica za ptujsko okolico. Ob tej priliki je predaval g. tajnik Holz v poljudnih besedah o kmetijski organizaciji. V podružnični delokrog spadajo vse občine ptujskega okraja, katere Še niso priklopljene kaki drugi kmetijski podružnici izven Ptuja. Načelnikom podružnice je bil izvoljen g. Drag. Zupančič, posestnik ih gostilničar v Ptuju, njegovim namestnikom pa g. Miha Brenčič ml., posestnik in gostilničar v Spuhlji, Odborniki sp sledeči gg.: Grabar J., Skrbinšek Jurij, Belec Fr., Vršič Iv., Muzek Ign., Kolarič Jakob, Pečko Ant., Skuhala Ferd,, Germ Fr. in Zupanc J os. Kmetijska podružnica, ki je ustanovljena za vse posestnike brez razločka, vabi k obilnemu pristopu. Pristop se lahko priglasi vsak čas. Občine, oziroma gospodarska društva, ki žele tekom leta kako poučno predavanje, naj blagovolijo to naznaniti točasnemu načelniku. Ptuj. Ko so Članice tukajšnje Dekliške zveze raznašale vabila, k. zadnji veselici, prišla je mladeniča v slovensko gostilno, oddala plakat ter uljudno Še ustmeno povabila domače. Nato dobi od domače fraj-lice, kateri baje zibel tudi ni tekla v mestni palači, sledeč zaničljiv odgovor: „Kaj Še; take prireditve so le za kmečko ljudstvo!“ Vidiš li kmet, v kakih čislih te ima liberalna družba!! Da ni samo ta pogospojena frajlica teh misli, dokazala je pičla udeležba od strani mestne liberalne inteligence. Zapomniti si hočemo to mi katoliški Slovenci, ki smo dosedaj vedho z mnogobrojno udeležbo podpirali prireditve liberalne stranke. — Mladenka, Trboveljske novice* Trbovlje. Poroči se gospod ffleutman Franc, rudniški nadzornik', z gdč, Tory Angelo, učiteljico na Vodah. Trbovlje. Naš občinski odbor je dovolil v svoji zadnji seji 600 K za vpeljavo električne razsvetljave v staro župno cerkev. Pokazal je s tem dobro voljo. Vsa čast! Toda ljudje pa le majejo z glavo, ko ogledujejo po razpokanem, starem cerkvenem zidovju napeljane električne Žice, in se povprašujejo: čemu tako razsvetljavo v staro cerkev, ki že komaj Čaka, da bi jo podrli. Bolj koristno bi bilo, da bi dovolil občinski odbor par tisoč kron kot vsakoletno postojanko za- novo župno cerkev. To bi bil res pravi napredek. Ljutomerske novice. V Mekotnjaku je umrla nadebudna učenka Lizika Magdič, hčerka posojilničnega uradnika gospoda Magdiča. Naše sožalje blagim starišem, pokojnici pa lahko zemljico! V Žerovincih je obhajal dne 6. t. m. M. Hed-žet s svojo ženo Julijano zlato poroko v krogu svojih’ otrok in vnukov ter prijateljev. Se mnoga leta! Na Kamenščaku je umrla bivša posestnica Marija Dolamič y 86. letu svoje starosti, mati našega priljubljenega humorista Fr. Dolamiča, posestnika, odbornika bralnega, društva itd. Naj v miru počiva! Ljutomer. Dne 5. t. m. se je poročil mladenič Matija Babič, na Krapju, bivši večletni predsednik našega bralnega društva, z Jožefo Rusovo. Bilo srečno! — Cenjeni gostje so se spomnili pri bogato obloženi mizi tudi mariborske in ptujske dijaške kuhinje ter nabrali po 8 K, torej skupaj 16 K. — Bog plačaj! Ljutomer. Dne S, februarja letos je g. Jožef Karba, posestnik v Babincih, nastopil 90, leto življenja, SvojeČasno se je poudarjalo, da je najstarejši vo-lilec-narodnjak v trški občini bil g, Dragotin Hubar. Pri občinskih volitvah v novejši dobi pa ima tozadevno prednost skraja, imenovani gospodar-jubilar. Drugi kraji. Studenci pri Mariboru, Občni zbor Kat. slov. izobr, društva bo v soboto, dne 11, t. m. ob 6, uri zvečer in ne v nedeljo, dne 12. t. m. Ude vabi k obilni udeležbi odbor. Studenci pri Mariboru. Konečno se je vendar izvedelo za rezultat ljudskega Štetja v naši občini. Skupno ja prebivalstva 3605, moških 1824 in 1781 ženskih oseb. Po „občevalnem“ jeziku se jih je naštelo 663 Slovencev in 2825 Nemcev, 117 pa tujcev. Pred 10 leti se je naštelo v Studencih 2464 prebivalcev in med temi 544 Slovencev in 1769 Nemcev. Slovenci so torej napredovali za 119, Nemci pa za 1056 duš. Da se je prišlo do teh številk, je stalo gotove ljudi silno truda, kajti tukajšnje slovensko delavstvo se vedno bolj zaveda svoje narodnosti. Na Težim pri Mariboru je dne 2. februarja zborovala podružnica Schulveroina, ki pa je bila skromno obiskana. V odboru so sagii pristni sinovi Germanije: Sabeder, Kolar, Lešnik, ZabukoŠek, Fajdiga, Ritonja, Mandelj, Majhenič itd. Ponosen bodi Schulverein na slovenska imena! . Slov. Bistrica. Umrl je dne 8, februarja, sod-nijski uslužbenec in posestnik vile, Matevž Kolar, Slov. Bistrica. V torek, dne 7, t. m. je bil pred mariborskim okrajnim sodiščem obsojen naš dobro j znani Jagodič na 100 K kazni radi žaljenja časti, Tožil je g. Gril, S tem je dobil Jagodič 11 kazni. Res, , zelo značilno in lepo za naše siovenjebistriško posili-nemštvo, ki ima tako dičnega voditelja. Tudi za našega župana Stiegerja je kaj priporočljivo, ker je njegova desna roka, Jagodič že tolikokrat kaznovan. Budi verujemo, da se bodo taki možje ponosno postavljali na nedeljskem Linhartovem shodu. Slov. Bistrica. V nedeljo dne 12. t. m. bo pri nas. gotovo luštno. Za shod S. K, Z., k’i se yrš.i v hotelu „Avstrija“ po večernicah, vlada splošnp zanimanje in bo mnogobrojno obiskan. Rasprotno se pa za shod Štajerčijaneev ne zmeni nobeden zaveden Kmet. Kako se bo pa tudi brigal za kmečki shod, na, katerem bodo imeli glavno besedo „napredni“ kmetje a la c. kr. notne Wiesthaler, dr, Mühleisen, Stieger, Jagodič, neizogibni tajnik Watzek et con sort es. Vsi kmetje dobro poznamo te „napredne“ kmete. Okrajne volitve so pred durmi in ker čutijo, da se jim majejo stolčki, pa bi radi polovili nekaj kalinov. Pa ne bo Slot Naši ljudje so že preveč zavedni. Vsi pravijo: Gospodje posilinemoi, naj bi rajši povedali,, ka^p ,odstraniti dolg, ki je narasel v teku treh dob ,,za 200 tisoč K, kakor pa, da govšrijo o obstrukciji^ p lfua tudi to dobro, da se niso zvišale doklade deželne od 50% na 56%. . ' . .... . St. Hi v Slovenskih goricah. V naš.o okpUco so se priklatili od nekod tatovi. „Straža“ je že poročala o tatovih v kleti gospoda Lamežnika, katerega, pp dotični prijatelji sladkega vinca obstrelili in potem zbežali. Orožništvo skrbno zasleduje te nzmoviče; aretirala jo že nekaj sumljivih oseb. Žejni ponočnjaki so nameravali dne 7. februarja pretakati brez gospodarjeve vednosti vino pri Heldu na Kresnici, prejšnji večer pa v neki kleti na Novin ah. Ljudje so vzn^hh-rjeni in stražijo po noči svoje imetje. Mirno spijo sedaj lahko le tisti, ki imajo prazne kleti. Govori se, da se je pritepla neka ciganska drhal v našo okolico. Opozarjamo naše ljudi, da so pazljivi. St. lij v. Slovenskih goricah. Opetovano opozarjamo šentiljske Slovence na občni zbor našega bralnega društva, ki se vrši v nedeljo dne 19. februarja po večernicah v Slovenskem domu v St. lj|u. Na vsporedu so same zanimive točke. Sv. Andraž v Slov. gor. V nedeljo zvečer, dne 5. februarja je pri ponočevanju 191etni fant Janez Kurbos iz Hvaletinc z nožem zabodel fanta‘Ignaca Sirka, posestniškega sina v bližini njegove domače hiše v Drebetinškem vrhu, tako hudo, da je bil nesrečnež pri priči mrtev. Umorjeni Še ni 20 let star. in je bil priden mladenič, N. v m. p.! Sv. Lenart v Slovenskih eoricah. Cez tristo naših mož se j& zbralo preteklo nedeljo dne 5. svečana v A, ArnuŠovi veliki dvorani, da slišijo odgovor na Štajerčijanska zabavljanja, da zvejo iz ust svojih Td-stnih' kmečkih poslancev resnico o političnem, stanju. Med burnimi živio-klici nastopi kot prvi govornik gospod državni in deželni poslanec Ivan R o š.k a r, Ovrgel je na kratko laži, ki jih je Linhart prinesel k nam prodajat, razkrinkal je namere nemškega šul-ferajna s svojimi Šolami, posebej Še pokazal v pravi luči namen naše posilinemške šole in svaril, da se naj ne dajo preslepiti, da ne bi prepozno spoznali pre-bridko resnico in se potem zastonj kesali. Nikjer na svetu ni tega najti, kar pri nas Slovencih, da bf se otroci poučevali že v prvih letih v tujem jeziku; ker zdrava pamet zahteva, da se more Človek tujega jezika učiti le na podlagi materinščine. Vprašal je poslušalce, kdo bo plačal 40.000 K, ki so vknjižerie na nemški šoli ? Kdo drugi, kot pa kmetje, če se dajo premotiti in ji pomagajo s item do javnosti, da pošiljajo svoje otroke v njo! Burni medklici so dokazovali, da so Roškarjeve besede užgale in prepričevalo. Potepi je gospod poslanec podal kratko poročilo o drž. zboru, kjer se zopet kujejo novi davki, ki bodo znašali milijone in milijone in ki jih seveda ne bodo iskali pri bogatih judih, ne tam, kjer bi se jih najlažje našlo, ampak zopet pri ubogemu kmetu. Označil je tudi prav krepko sovražnost sedanje vlade nasproti Slovanom, posebej pa še proti Slovencem, in vprašal je navzoče, ali naj slovenski poslanci koristi slovenskega naroda prezrejo in taki vladi gredo na roko. Viharni „nikdar“, „nikoli“ so mu odgovarjali,, Poročal je Šo na to o bojih naših poslancev v deželnem zboru, slikal krivice, ki sc nam gode od strani nemške deželne vlade, ki nam kakor psičku privošč} od vseh' deželnih dobrot le par drobtinic. Le pol .milijona od 21 milijonov letnih deželnih izdatkov pride na Spodnji Stajer. Sledilo je Še nato par krepkih črtic o gospodarskem položaju in med neprestanimi „živio“-klici je zapustil gospod Roškar govorniški oder. Med splošnim navdušenjem nastopi kot drugi govornik gospod državni in deželni poslanec dr. Korošec. Najprvo je krepko in jasno očrtal naše posilinemške nasprotnike, ki so se s svojim zadnjim shodom pokazali v pravi luči, potem je podal tudi še kratko poročilo o državnem in deželnem zboru, povedal vzroke obstrukcije, razložil grdo, obnašanje nemških poslancev nasproti slovenski manjšini in sklenil svoj govor med burnim in dolgotrajnim odobravanjem in ploskanjem. Nato je še gospod, poslanec Roškar povedal nekaj besed o zboljšanju kmečkih posestev, d pripomočkih k temu, in poživljal posestnike, da se poslužujejo v kolikor mogoča širokem obsegu vseh sredstev, ki jih ima v tem oziru dežela na razpolago. Sledile so potem tri resolucije» ki smo jih priobčili v Straži“ z dne. 6. t. m., ki so bile enoglasno sprejete, izvolil se je novi odbor Katoliškega političnega društva, za Št.-ienartški okraj; ih pOŠltišalei sd se razšli gotovo z .boijšiut prepričanjem, kakor pa od Linhartovih Klobasanj. Črna gora pri Ptuju. V vili „.Schuster“ so našli v pondoljok dne 6. februarja umorjeno posestnico vile, vdovo sodnijskega oficiala Marija Schuster. Z razbito glavo je ležala nesrečnica v luži krvi. V sobi v pritličju je pa visel obešen sostanovalec umorjene; vpokojeni sprevodnik južne železnice Ant. Smodej. Obesil se je za hlačni jermen na hišnih vratih. Smodei je umoril s sekiro vdovo Schuster v prepiru, potem' pa še izvršil samoumor. Smodei je bil surov Človek, udan pijači, ki ga je zapeljala do tako groznega čina. Zopet alkohol! Mozirje in okolica, čudno! Jako čudno se nam zdi od nekega mozirskega, drugače v obče dobrega trgovca, da ima „seveda zaradi inseratov in novic“ naročena kar 2, reci in beri: dva liberalna ljubljanska lista: „iSlovenski Narod“ in celo umazano „Jutro.“ Pa s tem še ni zadovoljen, on daje zadnjo cunjo aelo naprej, tako da pride celo otrokom v roke! Za danes ša zamolčimo ime tega trgovca, ako pa se tej reči ne stori konec, pridemo prihodnjič z imenom ha dan ter bomo potem našim ljudem javno povedali, da bije pri tem gospodu pod ^nepristransko suknjo“ še .„Staro liberalno srce“! Ta opomin zaradi liberalnih Časopisov pa naj velja tudi drugim „(našim" trgovcem, posebno v okolici! — Capito?! Sevnica Ob Savi. Novi naš zdravnik dr, Šleh-ia se je pred nekaj dnpvi selil v naš trg iz Ljublja«-ne. Med mobilijami, ki jih je dal spraviti po železnici Sevnico, jß bil tudi zaboj srebrne kuhinjske posode., JKo so odprli v Sevnici plombiran železniški voz, hi. bilo dotičnega zaboja nikjer. Vrednost ukradenega blaga znaša 1500 1£. Uvedena je stroga preiskava. Poljčane. V nedeljo po večernicah se vrši v zgornjih prostorih gospoda Svetlina občni zbbr izobraževalnega društva, Gornja Radgona. Kmečko bralno društvo ima .prihodnjo nedeljo dne 12. t. m. ob 8. uri zjutraj svoj Idai občni zbor z navadnim vsporedom. Vabljeni so t' udeležbi vsi, ki se zanimajo za dobro, obče koristno stvar. Središč©. Roditeljski sestaihek, ki se je vršil na naši Šoli, dne 29. januarja t, 1. po vsporedu, ki smo ga bili že objavili, je bil nad vse dobro obiskovan. Udeležili so se ga skoraj vsi stariši ter z vidnim zanimanjem sledili govornikom. Najprej je domači nadučitelj gospod A. Kosi pozdravil navzoče očete in mature ter jim v poljudnih besedah razložil pomens roditeljskih sestankov. Naglašal je, da je namen teh shodov, da se spoznajo Učitelji in kateheti bolj natanko s stariši otrok, ki jim jih je poučevati, ter se ražgo-varjajp. o telesni in duševni odgoji otrok, zatrjeval je navzočim, da pride po končanem vsakokratnem predavanju vsakdo do besede, skratka, đa se hočemo med seboj prav po domače razgovar j ati o otrocih, da drug drugemu olajšamo težavno delo vzgoje. Na |p je nastopil domači kaplan častiti gospod A. Kuhar •|ef predaval blizu eno uro o vzgoji, v obče, zlasti pa o,.pravi ljubezni starišev do otrok. Omenjal je tudi j.potrebo dobre šole in pa korist roditeljskih sestankov, ,M. imajo nalogo pospeševati slogo med šolo in domom. Xse besede gospoda predavatelja so bile tehtne in pomembne in so padle gotovo tudi na rodövita tla. Gospod govornik je ob koncu navduševal stariše tudi za Čitanje vzgojnih knjižic, kakršnih imamo sedaj tu-, di Slovenci že več. — Tretji govornik je bil gospod dr. Kristan iz Ormoža. ‘Govoril je približno eno uro o «ajhavadnejših nalezljivih boleznih pri otrokih ter o načinu, kako iste spoznati in se jih čuvatL V uvodu je gospod doktor pojasnil važnost predmeta ter se dotaknil pri |pm tudi Statistike, ki pa ni bila suhoparna, ker jebila vzeta iz predavateljeve zdravniške A^Šnjo ter se. oklepala zvečine krajev, ki so bili po* .alušalcem več ali manj znani. Zanimivo je bilo tolmačenje pojma „nalezljivost.“ .Gospod govornik je raz-’ pmvlial o tem tako prepričevalno, da mu je konečno moral pritrditi vsak prisotnik, naj si je bil med njimi rStarsikateri neverni Tomaž. Končno je prešel gospod doktor na nalezljive otroške bolezni same in sicer je omačihl _ 1. bobinke ali neprave bsephice, 2. difterija daviea (jjegirjje), 3. ošpice ali dobrci ter 4. škrla- Z drugo jft zadnjo boleznijo se je gospod, doktor ‘k0t’z,hajbplj nevarnima tudi najdalje bavil.'— Pozno je;Žh;bilo in starišem se je mudilo domov, toda niko- ni bilo žal, da se je udeležil prvega roditeljskega sestanka v Središču, ki se je res vsestransko izborno obnesel. Roditeljski sestanek sta pismenim po-thm pozdravila gospoda okrajni šolski nadzornik iz Ptuja ;M. Hčrič in pa šolski načelnik J. Kočevar v Središču, ker se nista mogla prireditve osebno udeležiti. Iz Sav. doline. Ker se z mojim kolegom „pu-ŠčaVnikOm iz Mrzlice“ dosedaj Še nisva sniđla, dovolite mi g. urednik, da Vam sporočam moje kratke novice. Ce pač samotarček krevsa po svoji poti, vidi in doživi marsikaj zanimivega. Ravno tako se je godilo meni. Ko sem po ogledu v St. Pavlu počasi korakal iz prijaznih vasic, ki bi morale biti dika lepe Savinjske doline, a žahbog nam jih oholi Nemec o-r $krunja, napotil sem se v sosednjo občino v St. Pe-ffr: v Savinjski dolini, da pozdravim tam stare žhan- ce iz mladih let. Šel sem sam, ker dobro veste, da za družbo ne maram, k večjemu, če se snideva z mojim kolegom. Da si pa ne bode kdo mislil, zakaj ne maram družbe ter me znabiti krivo sodil, bodi povedano, da se jaz družba ne bojim, vendar mi je ljubše, ker družba je zapeljiva, in Bog ve, če bi me kakšen spremljevalec ne povabil na kakšen štamperlček žganega, ter bi bil znabiti nazadnje še pijan, kar pa za Št. Peter ni. Tako sem torej sam počasnih korakov stopal po Široki, vendar polžki stezi proti Št. Petru. Bilo je že solnce nizko, ko pridem blizu vasi. Tukaj me srečate dve lepo oblečeni dami, kateri sem spoštljivo pozdravil. Moja kamižola se me je tako držala na glavi, da sem jo komaj spulil o pravem času, ter pozdravil lepo oblečeni mladi dami. Po svoji stari navadi pozdravil sem, rekoč: „Dober večer!“ ker seje v resnici nagibal dan proti večeru. Ena dama mi odzdravi: „Dober večer!“, a druga se resno odzove: „Guten Abend! “ No, mislil sem si, kje pa sem, ali res tudi v Št. Petru ni več ljubezni do materinega jezika, in eelo dame so tako zagrizene, da na slovenski pozdrav nemško odzdravljajo, Radovednost me je gnala, kdo da je dama, in stopil sem hitrih korakov za staro ženico, ki je šla nekaj korakov pred mano v vas, ter sem jo po navadnem običaju pozdravil. Takoj mi je razložila, kdo da je tista moderna dama, in jaz sem se zaslužil, ko sem slišal, da je neka nčiteljiea v Št. Petru v Savinjski dolini. To. pa že to. Učiteljica; slovenskih otrok, pa pošilinemka. Tristo medvedov, ne vem, kakšni so v resnici še Savinjčani, da so tako hladnokrvni. To Vam pa povem, gospod urednik, Če bi imel jaz prav cel ducat otrok, pa bi jih nikdar ne dal v Šolo k taki učiteljici. Rajši bi jim privoščil poštenega, slovenskega učitelja, če bi jih tudi moral hoditi poučevat k meni v gorsko vas, samo, da bi bili v narodnem duhu vzgojeni. Kakor vidite, se zanimam za to ,,moderno“ učiteljico, zato si bodem dovolil, pokukati malo v Šolo, da bodem zvedel še kaj „modernega“, o Čemur bodem poročal. Samotar pod goro. Koroško • Celovec. Te rini je imelo društvo koroških vse-nemcev občni zbor v Beljaku. Predsednik tega patri-otičnega društva, profesor dr. Angerer, je na občnem zboru poročal, da je društvo podpiralo v delovanju nemški Volksrat in da je sodelovalo pri ljudskem štetju. Tako! Baron Hein, zakaj nište razpustili tudi tega društva, zakaj ste razpustili samo slovensko politično društvo, zakaj niste razpustili nemškega Volks-rata?! Veliko imate na svoji vesti, gospod baron — zato pa — idite v penzijon! Celovec. Ljudsko štetje je požrlo veliko Slovencev. Tako so v Vovbrah pri Velikovcu našteli 1. 1900 1490 prebivalcev» izmed katerih je bilo samo 39 Nemcev; razmerje: Slovencev 96.1%, Nemcev pa 3.9%. Sedaj so našteli 1436 prebivalcev, izmed katerih so vpisali 1080 za Slovence, 356 pa za Nemce; razmerje je sedaj: 75.2% in 24.8%. — V Dobrlivasi so našteli leta 1900 371 Nemcev ali 13126%; sedaj pa 580 Nemcev ali 24:8%. — V Trbižu so našteli 3422 ljudi brez vojaštva. — Na Djekšah 1603 ljudi — leta 1900 pa Še 1766. Izmed teh je baje 1165 analfabetov. Nemški listi pristavljajo: „Dies ist eine rein slowenische Gemeinde. (Djekše so čisto slovenska občina), mi pa še pristavimo: Mit einer deutschen Schule (z nemško Šolo). Bog živi nemško kulturo in nazaduj aštvo! Celovee. „Tagespost“ od dne 20. januarja poroča iz Ljubljane; da prinašajo slovenski listi na Kranjskem sklepna poročila o ljudskem Štetju, in je radovedna, iz katerega vira to črpajo. Kaj pa koroški nemški listi — posebno pa „Freie Stimmen“ ? Od kod pa ti? Te so celo grozile, da bodo objavile imena vseh Celovčanov, ki so se za Slovence vpisali. To je uradna tajnost, ’da je kaj! Celovec. Vrbsko jezero je sedaj že popolnoma zamrznjeno, tako da se lahko drsamo po njem. Led je gladek, čist in prozoren — tako da vidiš na dno. Prijetna je, veslali s „frizami“ po gladki planoti. — Ker še jezero pred par dnevi ni bilo zamrznjeno, se je vršila letošnja tekma v umetnem drsanju in v drsanju na daljavo na ribniku pri Zakamnu. Odlikovala sta se posebno dva Celovčana, enoletni prostovoljec Böckl in Oppacher. Tudi neki gospod iz Lvova je bil mojster v drsanju. Bled. Župnik rešjl življenje dečku. Na Bledu-se je udrl led nekemu 131etnemu dečku; boril se je precej Časa s smrtjo. Kakih deset korakov stran je pa stal hek uradnik, ki pa ni imel poguma skočiti v jezero in rešiti otroka. Ko zagleda nesrečo župnik gospod Kleindienst iz Begunj v daljavi več Sto korakov, teče z vso silo na lice mesta ter z nevarnostjo lastnega življenja reši dečka iz vode. Se nekaj sekund in ubogi otrok bi bii utonil, - bil je že skoraj nezavesten. Narodno gospodarstvo. Osnažite sadno drevje! Ce pogledamo pri na ših sadjerejcih starejša debla Sadnega drevja» zapazimo, da so večinoma močno obraščena z mahom in lišaji. Ce mah* in lišaj ostržeš, zagledaš razpokano in plčsnjivo lubad in če Še bolj natančno lubad preiš- čeŠ, zagledaš po razpoklinah raznovrstne sadne Škodljivce in njihovo zalego, sicer jih najdeš že v malm samem. Mah in lišaji sicer sadnemu drevju naravnost ne Škodujejo, ker se ne žive od drevesnega soka, ampak sprejemajo potrebno hrano iz ozračja, — škodujejo pa kolikor toliko sadnemu drevju, ker nudijo zavetje Škodljivemu mrčesu in preprečijo drevesno dihanje. Ker so sadnemu drevju le v kvar, zato je vsakega sadjerejca sveta dolžnost, da mah, lišaje in staro razpokano skorjo ostrže z debel in starejših vej. Da se nesnaga z drevja, odpravi, vzame naj se drevesna strgulja ali grebljica, ki je podobna greb-Ijici, kakoršno rabijo dimnikarji za ostrgovanje dimnikov.- S tako grebi jico ostrgaj torej že sedaj in sicer o vlažnem vremenu vsa z mahom in lišaji obrašena debla in veje in če je stara lubad, tudi to, a pazi, da pri strganju mlade — tenke lubadi preveč ne raniš. Preden se lotiš strganja, razgrni pod drevesnim kapom po tleh rjuhe za znašanje stelje, da uloviš vso nesnago v nje. Ko si drevo pošteno ostrgal, spravi nesnago kam na kup, primešaj ji nekoliko suh® Slame ali stelje in vse skupaj sežgi. Kajti če ^praviš to nesnago samo na kup in jo pustiš, oživi mrčes, kr Je bil skrit v njej, spomladi zopet in se povrne na sadno drevje. Da se drevesna lubad Še 'bolj pomladi, kar zelo pripomore k debelenju .debla in vej, napravi iz sveže ugašenega apna belež in namaži ostrgana debla in veje. Ce debla in veje s takim ostrim beležem namažeš, pomoriš ob enem Še oni mrčeš in njegovo Zalego, ki je ostala po strganju na drevju. Novi tip zadrug. Zadružni senaterij za nervozne in epileptične imajo v kraju Purieigh-Esšex na Angleškem. To pa ni znabiti zavod, katerega bi bile ustanovile združene zadruge za svoje elane in -nameščence, ampak Je ustanovila zavod zadruga, ki je bila nalašč v to svrho osnovana, .Člani te zadruge so deloma osebe, ki hočejo storiti blag čin, po večini pa osebe, ki hočejo zasigurati sebi ali kaki drugi osebi lečenje v tem zdravilišču. Delež znaša 20 mark. Po odbitku 5% obrestovan ja se povrne dobiček zadružnikom kakor v konzumnin društvih, na njihov obrat, to je na stroške za prehrano in zdravljenje. Plačuje se 16—30 mark tedensko. Zadružniki, ki imajo pet ali več deležev, volijo načelstvo, ki upravlja premoženju in vodi podjetje. Sistem se je izvrstno obnesel in zdravilišče se samo izplača. Cementni kartel, v katerem so združene, kakor Smo poročali, avstrijske tovarne cementa, bo Objavil te dni zvišane cene cementu. Listi vedo poročati, da bo znašalo zvišanje celo 10% dosedanje cene. Koliko vina je pridelala Avstrija 1. 1916, Poto-Čilo poljedelskega ministrstva, ki obsega statistične podatke raznih panog kmetijstva, nam pravi, da: se je pridelalo lani v Avstriji 2,508.000 hi vina, leto poprej pa 6,253.000 hr. Povprečni pridelek od leta 1900 do 1909 je znašal 5,139.000 hi, potemtakem smo za-ostali za 1, 1909 za, približno 8,700.000 hi, za povprečno množino za 2,600.000 hi., Iz teh podatkov se jasno razvidi lanska slaba vinska letina v tej polovici naše države. — Pridelek se razdeli na posamezne kronovine tako-le: Nižje Avstrijsko je pridelalo 127 tisoč lil belega in 26.000 hi črnega (rubečega) vina» skupaj torej 153.000 lil. Štajerska je pridelala 162,000 hi belega in 162.000 iil rdežega vina (Šijher j a), . skupaj 324,000 hi. Kranjska izkazuje 29.000 hi belega in toliko rdečega vina, skupaj 58.000 hi; Tirolska 200 tisoč hi belega in 466.000 hi rdečega vina, skupaj 666 tisoč lu; Predarlsko 100 hi belega in 198 hi. rdečega, skupaj 298 hi vina; Goriško in. Gradiščansko 90.000 hi belega in 23,000 hi črnega vina; Trst 4000 hi belega in toliko črnega; Istra 84.000 hi belega in 345.000 hi Črnega; Dalmacija 135.000 hi belega in 502.000 hi črnega; Češka 2700 hi belega in 1700 hi črnega, in končno Moravska 15.000 hi belega in .6000 hi črnega vina. Na hektar je prišlo na Nižjem Avstrijskem 4’3 hi, Štajerskem 11’5 hi, Kranjskem 5’7 hi, Tirolskem 25’2 hi, Fredarlskem 4’3 hi. Goriškem 1P3 hi, v Trstu 14’8 hi, v Istri 14’5 hi, v- Dalmaciji 10’4 hi, na Češkem 7’1 hi in na Moravskem 1’9 hektolitra. Kmet. razstavo priredi Osrednje gospodarsko društvo za Češko od dne 13, do 17. maja 1911-v „Kra-lovski Obori“ v Pragi. Zastopana bo v prvi vrsti industrija za kmetijske stroje, ki, je med Cehi- velikansko razvita, dalje pa posebno Še sadjarstvo in živinoreja. Zadružništvo v Avstriji., Glavni reprezentant avstrijskega zadružništva je Splošna zveza, kmet. zadrug na Dunaju (Alig, Verband landwirtschaftl. Genossenschaften in Österreich).. V tej zvezi je včlanjenih 23 Zadružnih zvez z okrog 6190 zadrugami. Poleg teh je v Avstriji Še 10 drugih Zadružnih zvez, ki niso včlanjene pri Splošni zvezi in ki štejejo 2822 zadrug. Zadrug, ki niso v nobeni Ziadružni zvezi, je 354. V celem je torej v Avstriji 9863 zadrug; od teh je 6014 hranilnic in posojilnic, to je denarnih, 3349 pa gospodarskih zadrug. Nemci v Avstriji imajo 3521, Slovani 5188, Italijani 504 iri Rumunci 160 zadrug, iz česar je razvidno, da Slovani zavzemamo: glede zadružništva, torej tudi na tem polju narodnega gospodarstva, v Avstriji prvo mesto. Narodnoobrambno delo. Iz Moravskega. Jubilejno leto Narodne Enot® vzhodno-moravske, ki je ravnokar preteklo, je zaKiji -čilo prvo četrtstoletje neenakega boja in intenzivnega poštenega dola N. E. Iz bilance tega dela moremo navesti celo vrsto yspehov, kakor na šolskem, tako tu- di na prosvetnem in gospodarskem polju. Ustanovljena je bila cela vrsta novih začetnih Šol* na severu in vzhodu Moravske so se ustanovile nove češke meščanske šole v Troubelicih, Privozu in Vitkovicih, delale so se prepriprave za nove ljudske manjšinske šole, posebno v Novem svetu, v Stavenici in za uresničenje češke šolske ekspoziture v Pisarovem, podprlo se je deško šolstvo v Šolperku, Usovem, Janoušovem in v celi vrsti pomembnih mešanih pozicij. Prosvetno se je delovalo sistematično z velikim Številom predavanj in kurzov, razširilo se je par tisoč dobrih in cenili čeških knjig, časopisov, brošur. Delale so se velike' predpriprave za ljudsko štetje. — Hodonin. „iSlo-vacko“ piše: „Čudno! V vseh krajih in večjih mestih je že znan izid ljudskega Štetja, pri nas v Hodoninu pa vlada o tem popolen molk. In to bode trajalo gotovo, dokler se ne oddajo popisovalne pole na okrajno glavarstvo. Gotovo je, da se odigrava danes v Hodoninu narodnostni preporod na prospeh Cehov in cla hočejo nemški vladarji mesta ta fakt zakriti. Najža-lostnejšo ulogo igrajo pri tem naši c. kr. uradi. Števni komisarji, ki jih je imenovala občina, si hodijo na glavarstvo vedno po nove pole — radi popravkov in glavarstvo jih jim daje rada, dasi je sam namest-niški svetnik prepričan, da se godi to radi goljufije. (Rea, Nemci so povsod enaki! Op. ur.) „Ilölimerwaldbund“, nemško „obrambno“ društvo s sedežem v C. BudjevicalL ki ima išti delokrog kot češka „Pošumavska Narodna Jednota“ (Južno Češko in Pošumavje), šteje sedaj 413 podružnic. V zadnjem času je na novo ustanovil 7 podružnic in pa 6 knjižnic in podelil 7 nemškim šolam podporo. „Böhmerwaldbund“ je nekaj mesecev starejši kot „PoŠu-matvska Narodna Jednota“ (ustanovljena leta 1884) in jo v rokah nemško-liberalne stranke. Češki listi priobčujejo ogromno število slučajev nezaslišanih nasilstev, ki so se dogajala pri ljudskem Štetju proti Cehom. Upravičeno piše manjšinski Štirinajstdnevnik „Pošumavi“: „Kadar se vrši v Avstriji kaj v imenu zakona, se zvršj velika protizakonitost.“ Na drugem mestu piše isti list: ^Letošnje štetja bi se ne smelo imenovati „Štetje“, 'ampak „odštetje.“ In zakaj se gode te silovitosti? Da bi si Nemci priborili proti pravici in resnici mesto najštevilnejšega naroda v Avstriji. Cehi pa so si postavili za nalogo, dokazavati vsemu svetu, da Nemci niso po številu največji narod v Avstriji, ampak Cehi, da pridejo Nemci še le na drugem mestu, za Cehi. Narodna požrtvovalnost Italijanov. Za Lego na-zionale zbirajo razun podružnic tudi mnogobrojna o-mizjä. Eno tako omizje v Trstu šteje 223 članov ter oddaja prispevke vsak teden. Ko so nedajvno obhajali 100. teden zbirk, so zbrali v enem tednu — 1168 K. Iz manjšinskih listov. „PoŠumavi“ prinaša v svoji 1. in 2. letošnji številki zanimiv članek izpod peresa profesorja dr. BohaČa: „Ceska otazka menši-növa“ (češko mahjšiinsko vprašanje). V,,JMitteilungen gen der Südmark“ piše ptujski odvetnik dr. Plahki o tri ali zrnu. Članek se bo nadaljeval v februarjevi številki. Pisatelj opisuje ha. svoj način zgodovino jugoslovanske ideje ođ Napoleona naprej. Kaj novega sicer izobražen Slovenec v tem članku ne izve, opozarjam nanj samo zato* da vidimo, kako resno se pripravljajo Nemci na boj proti trializmu. Spodnještajerski Volksrat je imel dne 29. junija 1910 v Mariboru shod zaupnikov, ki še je pečal edino s trializmom. Na pomlad letošnjega leta nameravajo sklicati spodnještajerski, kranjski in koroški Volksrat v Celovec velik protestni shod proti tralizmu. Glejmo, da tudi riii pravočasno zanesemo med ljudstvo idejo trializma ali kakor bi se morda pravilneje imenovalo naše stremljenje: jugoslovanske narodne avtonomije. Za Slov. Stražo je darovala posojilnica v Slatini 100 K, Prisrčna hvala. Najlepši poziv vsem ostalim štajerskim hranilnicam in posojilnicam, da tudi one podarijo Slov, Straži večje ali manjše svote. Kot redni član z letno članarino 10 K je pristopilo k Slov, Straži K. s, izobraževalno društvo v Kapelah pri Brežicah. Prvo se je odzvalo pozivu Sl. Straže“. Naj pristopijo še ostala Izobraževalna društva, Orli, Marijine družbe, mladeniške in dekliške zveze, hranilnice in posojilnice, gospodarske zadruge, in Slov. Straža bo iriiela letno 150.000 K več stalnih1 dohodkov. Književnost in umetnost. Nekoliko iz literature esperantistov. Kdor bi se zanimal za esperantski jezik, njemu bomo ustregli, Če navedemo nekaj čtiva v esperantskem jeziku. Literatura je že ogromna. Kdor hoče brati, ima na izbiro vsakovrstne spise. Nekaj prevodov: „Mozart kaj Sal-jeri“ (Puškin), „Ifigenio en Taurido“ (Goethe), „Eneido“ (Virgilij), „Julio Caesar“ (Schakespeare), „Wilhelm Teil“ (Schiller), „Imitado de Jesu Christo“ (Hoja za Kristusom, Kempčan). Tudi originalnih del je na izbiro: „Por kaj kontran Esperanto“ (Za in proti Esperantu), „Katolika pregaro“ (molitvenik: latinsko-esperantski), „Cu la kredo eštas en batalo kontran la scierico?“ Matematike bo zanimalo: „Pri unu spečo de kürbaj linioj“ (Dombrovski), Kdor razume francosko^ bo lahko bral: „Pourquoi je suis devenu Esperantiste“, „L’ Esperanto. Reponse a des critiques“, „Faut-il reformer-V Esperanto“* ,;Esperanto del, Croix-Rouge“, „La langue internationale auxiliaire Esperanto“ itd. Naj podamo še en vzgled Esperanta v poeziji. Gotovo je znana mnogim ljubka ipesmica Goethejeva: „Über allen Gipfeln ist Ruh’ ,..“ Pesmich. se glasi y esperantskem prevodu tako-le: Super öiuj montoj — Silento; — En čiuj brančoj — Vi sen-tas — Presk.au ne spiron. — En arbaro birdetoj dor-mas; — Atondn nur, baldau —Vi ankau ripozos. — NB. Naglas v esperantu je dosledno vedno na predzadnjem zlogu. -v Vrtec. Časopis s .podobami za slovensko mladino, s prilogo „Angeljček.“ Leto 4L, štev. 2. Vsebina: V ostrem mrazu. — Franček Konoplja, — Za vasjo. — Do Jordana in Nila. — Iz mojih detinskih dni: 1. Kako sem prebil božične praznike. — Listje in svetje. Modrost v pregovorih domačih in tujih. — Cigap. — „Angeljček.“ „Mentor.“ III, letnik. Zvezek 5. — Vsebina: Silvester. F.. S. Finžgar. Dalje. — Crna liska. Prof. Fr. Pengov. Dalje. — Radovan. Žaloigra v Štirih dejanjih. Josip Logar. Dalje. — Literarni pogovori. Profesor L. Arh, Dalje. — Navod za šahovo igro, A. Uršič. Dalje. — Drobiž: Rešitev ugank v 4. številki „Mentorja.“ Uganki. Dekle z biseri. Crna žena. Osmero blagrov ali nauk o. srečnem življenju. Cerkvene pesmi. Esperantski kongres v Washington«. Nekoliko iz literature. esperantistov. Nerešena uganka. Nekaj misli o svobodi in pametni sili. Vera in veselje. Kako so nastale časniške race. Novo babilonsko sporočilo o vesoljnem potopu. Narodov jezik, izraz njegovega duha in narave. Narodov jezik izraz njegovega duha in narave. V jezikovni skladbi se izraža način, kako kak narod sodi o raznih rečeh, d življenju in njegovih razmerah. Pri orijentalcih n. pr. je jezikovna skladba plastična. Odvisnih stavkov skoraj ne poznajo. Večinoma jim manjkajo tudi podrejevalni vezniki. Svoje misli izražajo v glavnih stavkih. Stavijo vsporedno misel za mislijo, kakor slika slikar predmet zraven predmeta. To kaže njihovo bujno domišljijo. Zato tudi abstraktne resnice najrajši izražajo v prispodobah: parabolah in metaforah. Jezik pa, ki ljubi dolge perijode in celo vrsto odvisnih stavkov, kaže jakost miselne moči in krepko voljo dotičnega naroda. Skladba latinskega jezika se odlikuje po mogočnem zvoku in pa po podrejevalni težnji. Pomislimo constructio accusativi cum in-finitivo, ali nom. oum infinitivo! En sam „dixit“ ali „ait“ zaobrne obraz s vsem stranskim stavkom. Njegov vpliv se vleče skozi cele strani. Skladba latinskega jezika vklepa govornika, in pisatelja v jarem strogo in dosledno določenih, neizprosnih pravil, ki ne dajo govorečemu sporaj nobene prostosti. To je jezik tistih Rimljanov, ki so si s krepostjo in vstrajnostjo vpoko-rili vesoljni svet, ter so narekovali narodom pravo in postave. - i ■ /; ‘ ■ • Grški jezik stoji nekoliko v sredi med orijental-sko plastiko in rimsko abstraktnostjo, V tem se izrar-ža genij grškega naroda, ki je dal svetu velike umetnike, pa tudi nedosegljive miselce in filozofe. Genij slovenskega jezika prenaša sicer tudi daljše perijode z zavisnimi stavki, in je zato tudi pripraven za filozofična- razmišljevanja, a se vendar še lepše glasi v priprostih, sporejenih stavkih, in je zato jezik ugoden za pripovedno slikanje in za poezijo. Izseljevanje v Ameriko. Navada je, da se iz številki izseljencev sklepa na gospodarske razmere držav. V tem oziru beleži Nemčija jako ugoden rezultat. V razmerju s številom prebivalstva ne izkazuje razun Francoskega nobena evropska država tako malo izseljencev, kakor Nemčija, kjer je leta 1909 prišlo na 10.000 prebivalcev povprečno samo 3.9 izseljencev. Sledijo Nizozemska (leta 1908) s povprečno 5.2 izseljencev, Švica (1908) z 10.3, Danska (1909) s 17.1, Finska (1908) z 19.4, Avstrija (1908) z 21.1, Švedska (1908) z 23.1, Ogrska (1908) z 23.7, Belgija (1907) z 24.6, Norveška (1908) 36.3, Španska (1907) z 66.8, Portugalska (1907) z 74.2, Angleška in Irska (1908) z 74,2, Italija (1909) z 182.6 izseljencev na 10.000 prebivalcev. Za Rusijo, Romunijo in Bolgarijo, je znano samo Število izseljencev iz nemških pristanišč. L. 1909 se je isto značilo za Rusijo 89.718, Romunijo 985, in Bulgarijo 1069 oseb. Število nemških izseljencev iz Nemčije črez nemška in tuja pristanišča je leta 1909 znašalo 24.921. Skupno se je iz navedenih evropskih držav izselilo 100,000—350.000 oseb. Največji del izseljencev pride na Italijo (635.637 oseh), Veliko Britanijo in Irsko (263.199 oseb), Španijo (130.640), Av-stro-Ogrsko, Rusijo, Portugalsko. Večina izseljencev iz Anglije in Irskega se je izselila v angleške kolonije, v prvi vrsti v Kanado, Indijo, Avstralijo in južno Afriko. Sicer pa še podaja največji del evropskih izseljencev v Združene države. Leta 1908—1909 se je izselilo v Združene države iz Italije 182.218 oseb, iz A vstro-0 grškega 170.191, iz Rusije in Finske 120.460, iz Angleškega in Irske- ga. 71,826, iz Nemčije 25.540, iz Švedskega,. 14.474,'. w'.. Grškega 14.111, Norveškega 13.627 oseb. po "Svetu, g“;! V Trstu nad 70.000 Slovencev? Listi pofö'eajc, da je v Trstu nad 70.000 prebivalcev prijavilo sloveni! ski občevalni jezik. Ce bo le res! Somi Azijatskega morja. V morju, ki oklepa azijatsko zemljo od Indije do Japana, so somi gotovo najštevilnejši in najnevarnejši. Na malajskih obalah jih' imenujejo ljudožrce po vsej pravici. Ljudje pa se maščujejo na ta način, da pripravljajo iz njih različna jedila. Najbolj se bojijo soma, ki živi v Malajskem iriorju in se imenuje ikanja. Ko se je pred nedavnim, časom pogreznila neka francoska ladija v morski o-žini Rio, je poginilo največ ljudij radi somov. Okrog 90 so jih zgrabili v tistem trenutku, ko so padli ' v vodo in jih potegnili v globočino. Prirodoslovci razločujejo v teh vodah okoli 17 različnih somovih vrst, izmed katerih dosežejo mnogi dolgost osmih metrov. Največji te vrste so v Indijskem morju okoli Cejlona., Dosežejo dolgost 15 metrov. Viendar se teh manj bojijo, kot onih manjših v izhodnem delu, ker . imajo slabše zobe. Dostikrat se posreči,: da še jim iztrga ugrabljeni plen, kar je pri manjših' radi strahovitega zobovja nemogoče. New-York ni amerikansko riiesto. New-York je največje mesto novega sveta. Ljudsko Štetje, v aprilu je dognalo, da je v New-Yorku 3% milijona prebivalcev. Od teh je % milijona Nemcev, ravno toliko Ircev, polovica je Italijanov, toliko tudi ruskih in poljskih Židov. Rusi, Poljaki, Cehi, Slovaki, Slovenci. Srbi, Hrvati in Bolgari pa tvorijo tudi kolonijo, ki Šteje V* milijona duš. K tem pripadajo še Grki, Turki, Kitajci, Španci, Portugizi in Skandinavci; celo zamorcev je 100.000. Neka učiteljica v prvem razredu je imela 30 učencev, ki so govorili 24 jezikov. Izmed vseh prebivalcev so torej trije milijoni tujci. Na vsa-kih devet oseb pridejo le trije Amerikanci. Trgovci so po večini Židi, pivovarji Irci, mesarji Nemci, trgovci s sadjem, brivci in čistilci čevljev so Italijani, pralci perila so Kitajci, krojači so Francozi. New-YorŠki Amerikanec je torej popolnoma odvisen od tujcev in potem se še hvali, da je New-York najve-čje amerikansko mesto. Rodbinska smodka. Na Filipinskih otokih ima vsaka hiša. posebno, poldrugi čevelj dolgo smodko. do katere imajo pravico vsi člani rodbine, razen dojenčkov. Tudi tujca odlikujejo s tem, da mu najprej prinesejo to skupno smodko. Ako jo je ravno kdo domačih kadil, vzamejo mu jo iz ust ter jo vtaknejo gostu v usta, seveda ne da bi jo obrisali, ffiujeo, ki bi ponujeno smodko odklonil, razžalil bi celo hišo. Ža, orjaško smodko imajo pri hiši v plotu tako posebno luknjo, im sieer tako nizko pri tleh, da jo more noseči najmanjši član rodbine. Tam si vzame vsak 'poljubno smodko, jo pali dokler mu „Riši“, potem pa jo zopet ugasne In položi na njeno mesto. ' Sreča v igri, Mažar Nikolaj Szemere, ki je precej znan v Športnih krogih, ima mnogokrat- naravnost čudežno srečo v igri nn karte. Nekoč je. v treh nočeh dobil na kartali od poljskega grofa Potoc-kega dva milijona kron. Pred več tedni se je naenkrat poročalo, da Szemere, ki je strasten nabiralec starin, prodaja svoj muzej najnenavadnejših starin; Zakaj, ni nihče vedel, a domnevalo se je, da morebiti ginevajo milijoni. Pred kratkim se je pa zopet raznesla vest, da je v dunajskem joekey-kluba ob neki priliki pri igri obral tri dunajske aristokrate za nič manj kot 720.000 K. , Pridobivaj te nove naročnike ! s Najnovejše, Smrtna kosa. Danes, dne 10. februarja 1911 je umrla v Strmcu pri Veliki Nedelji Marija Moravec, mali mil. g. stol. župnika v Mariboru, V 81. letu Svoje starosti. Pogreb se vrši v nedeljo popoldne. Naj počiva v božjem miru blaga mati! Trgovina špecerijskega blaga Zaloga pražene kave „An Mikado“. Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom iofo« in sol dne postrežbe: ruskega in kitajskega čaja, pristnega Jamajka rama, slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likerjev. Sveže rozine, grozdiče, civebe, mandelne, lešnike, orehe, bosanske češplje, strdi itd. Živinorejcem nndim za pitanje svinj dobra znanega „ L n e en Ins“, mastina in klajno apno. Ob čašo setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi v moji zalogi zanesljiva, kaljiva semena za polja in vrtrove. voščenih in 177 Tudi priporočam raznovrstnih, dragih »več, kadilo in olje. Qwni Zahtevajte v gostilnah katoliško-na-Fodne liste: Slov. Gospodar, Straža. Želodčni lik&r je najboljše krepčilo želodca! 10. iebruarja l&ll. ialcdčni liker ..FLORIAN“ ne slabi in ne kakor razne opojne pijače, ampak daje moč in veselje do dela! jfndaka kakovost Kabinetna kakovost liter K 2*40. » * 4*80. Naslov xa naročila: .FLORIAN“, Ljubljana. S T R A Ž A. Hotel Trabesinger v cesta št. 5 se priporoča potnikom, ki prenočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni. Veliko dvorišče za vozove in tri hleve za konje. Za zabavo služi kegljišče, po zimi zakurjeno. — Po leti sediš na senčnatem vrtu. V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno v sredah zvečer. 188 Velike dvorane za shode In veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. Lastniki Ivail Nlillonig. : V: P' : Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, kencesienirani «vodovodni instalater Ivan Rebek, C!^ Poljska ulica st. 14. Se priporoča zadrugam, občinam, korporaoijam In za-; sebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove - ■■■■■—' ■ •-■■■■ .1.T1» ..■■nn——um' I i .. ■■■.f itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, • gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s Mdraličnimi vidri. Izda tujemvsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brücken-wagen), prevzamem iste kakor tudi ttteže v popra vilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno _____in solidno, vse po zmernih cenah. Tovarna za peči H. KOLOSEUS Wels, Gornjo Avstrijsko. Izvrstne m v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emails, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparam, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Kotoseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vre čaj o. Ceniki zastonj. Veletrgovina špecerijskega blaga in deželnih pridelkov od motorja oddaje 100 kg. po 25 K. Tiskarna st. Cirila ? Maribora. Naznanja, da knpuje vsakovrstne deželne pridelke vsako množino po najvišjih dnevnih cenah, osobito suho gobe, laneno seme, fižol, kumao, vsakovrstno žito, konoplje itd ter sadje sveže in suho. Priporočam se gospodom kolegom trgovcem za nakup vedno svežega špecerijskega blaga in deželnih pridelkov, ker jamčim za pošteno in dobro postrežbo po najnižjih dnevnih cenah. — Gospodom duhovnikom priporočam vsakovrstne sveče, kadilo in olje za eerkve. Slavnemu občinstva zagotavljam točno in solidno postrežbo z vedno svežim blagom in najnižjih penah. Nadalje premog na cele vozove, debel K 2 10, droben po K 140 100 kg na dom postavljen v Celju, drogam, po dogovora. 148 Pismena naročila se z obratno pošto izvrši. Prtdltfa vsake množina sakupi kakor tudi solnate vreče '•■’'•■"I’.; Hranilne vloge SC sprejemajo ed vsakega in se obrestujejo: na-, v dne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 4*/,. * Obresti so pripisiijejo h kapitalu 1. januarja in '‘1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se spre- • jfemajo kot gotov denar, se da1 bi sc njih obre-L 'štovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pottaa hranilne položnice na. razpolago (šek konto ' &7.Ö78). Rentnidavek plača posojilnica «Mia. posojila sc le članom in sicer: na vknjižbo proti varnosti po 4*/4%, na vknjižbo sploh po 5#/0, na vknjižbo in poroštvo po 57,% in na osebni kredit po 6°/0. Nadalje izposojnje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki p» nikdar n® presegajo 7 kron. — Prplnj® z® vknpbo dela posojilnica . brezplačno, stranka'plača le keleke. T'" Clradne ur« so vsako sredo in četrtek od 9. de 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemi! praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. pojasni la s® dajaj 0 in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.--*12; dopoldne ia od 2. —5. popoldne. 6 ' ’ . ■, .............................. ': registrovana zadruga z ulica št. 6 zavezo ^ m 00 ■ registrovana zadrnga z neomejeno zarezo, lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta Poštno hranilniSni rains št. 92.465. — Telefon št. 8. Posojila na zemijiič«. po 5% do 5*/,% brez in z amortizacijo. Posojila na sastava vrednostnih listin. Osebni kredit na menice in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Konvertaoija v knjiženih dolgov z najmanj- Hr&nilne vloge se obrestujejo po 4*/, % brez odbitka rentnega davka. Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno. Hranilne knjižice dragih zavodov se sprejemajo Simi stroSki. kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. : O skr boje svojim članom Izterjevanje njihovih terjatev. Brezplačno reševanje vseh zadev. Lovski pes (prepeličar) brat njegov 1. premirani lovski pes na Kranjskem 8e zaradi preselitve po ceni preda. Naslov v npravniStvn Straže. 23 Majhno dobroidočo trgovino na deželi vzamem v najem. Ponudbe pod šifro „Bodočnost“ poste restante Račje. Zahvala. Za premnoge dokaze srčnega sočutja povodom nepričakovane smrti ne pozabnega nam soproga, oziroma očeta Jakoba Borba, Vage m vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake druge vrste za gospodarske bi obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah Jos. Kaldb, tovarna za vage, Brio, Zifenice Moravsko. 90 Slovenska obrt Olje za razne stroje oddaja tiskarna sv. Cirila v Maribora 100 kg po 25 K. Velika zaloga dobro sneženega posteljnega perja pov8aki ceni priporoča t vrčka Jožef Ulaga, Maribor Tegettbof. cesta 21. izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo sah alo vsem prijateljem in znancem, ki so od daleč in blizo prihiteli rajnega spremit k zadnjemu počitku. Posebno pa se zahvaljujemo vlč. g. dekanu Marku Tomažič, kateri je vod 1 žalostni sprevod in rajnemu govoril slovo pri kiši žalosti in ob odprtem grobu, kakor tudi vstm drugim čč gg. duhovnikom; velecenjenima gospoda dežel nega glavarja rani e-trnku Dr. Fr. Jankovič, gg. učitelj m oz. učiteljicam iz Bač in Virštanja, ki so se pogreba vdeležili s šolsko mladino, slav. požarni hrambi iz Imenega pod vodstvom g. Pečarja, ravnim slav. idbororo, na čela okrajnemu zasbpn Kozje, za osebno vdeležbo in za darovane vence, domačim pevcem za nagrobni co, sploh vsem, ki so se v tako ogromnem številu vdeležili sprevoda in tako nam pomagali tešiti britko žalost. Vsem Bog plačaj I Verače, dne 6. svečana 1911. Žalujoča rodbina Bovha. Dobro ohranjene duri kakor tudi velika okni s šaluzinami vred, drobno kamenje in rasni stari materijal se po ceni proda. Zidni dro-bež, pripraven za posipanje dvorišč in cest se sme brezplačno odvožati od podirajoče hiše na glavnem trgu v Mariboru. — Vpraša se na lic» mesta ali pa v stavbeni pisarni gosp. Glasorja. fabrikaJasso .7, Maribor. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Glavni zastopnik za Štajersko: 166 sprejema: 1 zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škidi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi. Pojssn la daje in sprejema ponudbe glavni zastop zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako u-godn mi pogoji, da se lahko meri z vsako drngo zavarovalnico. V krajih, kjer še ni stalnih poverje nikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane o-