>oitalna v hba)a vsah torut, birtek In tobob. Cena poumeznl Številki K 1*80. ■' "M/ ' K : 'c. . i •; I - >kul- ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN ' T. Številka pri £*► * U.9M. to sr™ »«**-• i» * Urtljm, OrMtfCf It**. 17/1- - b«pW M ne vratajo. - Številka pri £*► * ^As ^ 'l iflttl 11.951. — fttevflka telefona SKL a snft s • Irta* K tH t* pot Ut« K «3, c* tetri let* K 50, me*e«no K 20, ca »<-' «v 1« wl — Plata la ttftl u v LjahUanL LETO IV. LJUBLJANA, dne 30. avgusta 1921. ŠTEV. 90. Tima iDdistrijalci Ii Milil HeKžiie ti LiibSasta Velikna Snnila id 3. ‘ 12. Politični pregled. Zagrebški mestni svet je bil razpuščen, ker se je njegova večina izjavila proti temu, da se mesto Zagreb udeleži pogreba pokojnega kralja Petra. Vsa jugoslovenska javnost je ogorčena nad tem nekvalificiranim sklepom, ki je jasno pokazal, kako daleč je privedla široke hrvat-ske kroge strankarska zaslepljenost, ki začenja že zanikati državo, ker dandanes ni vse v skladu z njenimi zahtevami. Tiste stranke, ki so povzročile nečuveni sklep, ga zdaj skušajo v časopisju utemeljiti s tem, da je njihovo ravnanje samo protest proti ustavnemu zakonu in ničesar drugega. Po našem prepričanju je sklep zagrebškega občinskega sveta nekaj povsem drugega. Vsaka opozicijonal-na stranka ima tudi svoje dolžnosti, ako hoče obdržati svojo eksistenčno upravičenost in noče pasti na nivč anarhistične organizacije. Stranke, ki državo naravnost sovražijo, in v taki meri, da se ostentativno ne ude-ležijo pogreba prvega jugoslovenske-ga kralja, že stojijo, reči moramo, izven države in vidijo dosego svojih političnih ciljev eventualno tudi na njenih razvalinah. Ko je umrl cesar Franc Jože! Habsburški, je mesto Zagreb hitelo, da počasti njegov spomin z udeležbo pri pogrebu na nemškem Dunaju, in nikogar ni bilo, ki bi bil takrat z revolucionarnim pogumom predlagal abstinenco. In vendar je takrat tudi med Hrvati klila jugoslovenska narodna in državna ideja ter je imela vedno več pristašev. Zato nas za* grebški incident sedaj tembolj dir-ne, ker nam naš notranje-politični položaj prikazuje v skrajno temni luči. Za nas je vedno bolj jasno, da jugoslovensko narodno in državno edinstvo le počasi napreduje. Opozi-cijonalne stranke se namreč ne zadovoljujejo z bojem proti sedanjemu režimu, marveč se igrajo z državo samo in slednjo priznavajo le pogojno. Tako daleč ni smelo priti. Rimljani so nam ustvarili idealni pojem države, od katerega še danes živi človeška družba in ki je brezdvomno šele omogočil ves človeški kulturni |-azvoj. Kot so Rimljani položili temelj družabnega življenja v svetosti zakona in familije, tako so ustvarili višjo sintezo družabnega življenja v državi kot absolutni potrebi vsakega napredka. Mislili bi, da so ti pojmi tudi nam že bolj prešli v meso in kri, ker je to že v tisočletjih se ponavljajoča igra. Ali izgleda, da si široke hrvatske mase glede svoje državne na jasnem, ker so p i snu i ialja Petra zagrešile neza-shsan protidrzavni čin, & je z enim mahom pokazal kod piovemo v današnjih dneh. Ne verujemo namreč da je državotvorna moč hrvatskega naroda tako velika, da bi slednji na razvalinah -Jugoslavije mogel ustvariti in daljšo dobo obdržati svojo državno samostojnost, ker vemo, kako se je obnesel v madžarskem suženjstvu, ki je imelo sicer nekaj drža- vnopravnega bleska, a je bilo v stvari vendarle skrajna odvisnost. Prepričani smo, da ima vlada dovolj moči, da bo nastopila proti zagrebškemu incidentu z vso potrebno energijo. Veseli nas tudi, da se slovenske opozicijonalne stranke odvračajo od hrvatskih praktik in jih obsojajo. Vkljub resni skrbi za našo prihodnost upamo, da se bo strankam, ki priznavajo državo v sedanjem obsegu, čeprav se ne strinjajo vse z njenim sedanjim režimom in njeno sedanjo ustavno obliko, posrečilo, da zajeze očitni razkroj in se enodušno postavijo na branik ogrožene države. Drugače lahko pride do katastrofe, v kateri bi največ izgubila slovenski in hrvatski del jugo-slovenskega naroga. V zvezi z zagrebškim incidentom hočemo omeniti dogodek, ki se je odigral skoro istočasno. Beograd-ska vlada je namignila bolgarski vladi, da bi oficijelna udeležba bolgarskega odposlanstva pri pogrebu kralja Petra lahko izzvala mučno razpoloženje in nemir med srbskim ljudstvom ter da bi bilo vsled tega primernejše, da Bolgarska opusti udeležbo pri pogrebu. Je to silno mučna zadeva. Gotovo je, da so Bolgari hoteli izkazati s svojo priglasitvijo k pogrebu akt pijetete, ki ga kot takega moramo kvitirati. Mi sami najbolj želimo, da bi se prepad med nami in Bolgari čimpreje premostil, ker vemo, da celokupni bolgarski narod ni odgovoren za bolgarsko vojno politiko. Ali da to dosežemo, je potrebno, da Bolgarska tudi pokaže, da uvide-va svoje vojne zablode in nastopi pot nove orientacije. Treba je nadoknaditi vojno škodo, treba je ustaviti protisrbsko propagando in hajduštvo v Macedoniji. In v tem oziru dozdaj nimamo mnogo dokazov, da je zavladal v Bolgariji nov kurz ter nam ne morejo zadostovati oficijelna zatrdila bolgarske vlade o njeni lojalnosti. Na tem mestu smo že večkrat povda-rjali, da nas današnje bolgarske prilike še ne morejo povsem pomiriti, in da se ne moremo strinjati s tistimi jugoslovenskimi politiki, ki imajo v svojem programu čim prejšnjo združitev vseh Jugoslovanov in to tembolj, ker so baš ti naši politiki dozdaj prav malo doprinesli k zbli-žanju v Jugoslaviji živečih Jugoslovanov. Ako nam Radič propoveduje o teh ciljih, moramo ostati skeptični, ker vstrajamo na tem, da more priti do večjega zbližan ja med Jugoslavijo in Bolgarsko samo potem, ko bo Jugoslavija sama dovolj konsolidirana, in pa, ko bo Bolgarska krenila drugo politično pot. Iz teli razlogov odobravamo gornji korak beograjske vlade, ki je zastopala tukaj široko javno mnenje, in pričakujemo od Bolgarov, da nam z izpremembo svojega dosedanjega kurza, ki mu moramo odrekati odkritosrčnost in priznavanje vojnih napak, omogočijo," da si zopet sežemo v roke in izbrišemo za vedno spomin na preteklost. Uubllanski »Veliki Semeni od 3. do 12. aept. Pojasnila daje brezplačno Urad Ljubljanskega Velikega Semnja v Ljubljani, TurJaSkl trg St. 6/11. Izvoz jugoslovanskih vin. Pod tem naslovom je dunajska >Neue Weinzeitung« prinesla v svoji številki z dne 21. junija t. 1. kritiko mojih izvajanj o izvozu naših vin v Cehoslovaško, priobčenih v 57. in 58 štev. »Trgovskega Lista«. Ker sem bil julija meseca na daljšem potovanju in sem sploh šele pred kratkim prišel v posest dotične številke »Neue Weinzeitung«, zamo-rem na to kritiko šele danes odgovoriti. Dunajska Neue Weinzeitung« zastopa tiste kroge^ vinske trgovine, ki si ravno najbolj prizadevajo, da bi ostal Dunaj in njega velika vinska trgovina tudi nadalje nekak posredovalec za trgovino z našimi vini v Cehoslovaško in ostale severne slovanske države. Zato je dopisnika najbolj razjarila moja trditev v 4. in 5. odstavku mojega poročila. Ker vse to dobro vem, me tudi nič ne preseneča, da mi podtika dopisnik trditve, ki jih sploh izrekel nisem, zavija po meni izraženo mnenje in povdarja, da je moje poročilo enostransko in nestro-kovnjaško. Priznam, da nisem vinski trgovec, dasi sem se mnogo bavil s pospeševanjem izvoza naših vin v sedanjo Cehoslovaško že pred vojno in to ne brez uspeha, omenjam pa, da sem informacije za svoje poročilo dobil poglavitno na letošnjih sestankih češkoslovaških vinskih trgovcev in jugoslovanskih producentov in eksporterjev v Pragi in v Brnu, kar sem v pričetku mojih izvajanj v Trg. Listu tudi izrecno povdaril in kar je »Neue Wemzeitung:< previdno zamolčala. Tudi glede prevoza dalmatinskih vin| preko Trsta, zadobil sem svoje informacije od dalmatinskih vinskih trgovcev v Cehoslovaški. Da prevaža Italija v prvi vrsti svoja vina v Prago in da obtežuje prevoz dalmatinskih vin, je obče znano, kakor tudi to, da ima za svoja vina preko Nemške Avstrije izjemne prevozne tarife. Da se na svoje češke in jugoslovanske informatorje bolj zanesem, kakor pa na njenega dopisnika, mi mora »Neue VVeinzeitung« že odpustiti kakor tudi to, da pri svojih izvajanjih ostajam tudi še danes. V naslednjem pa naj sledi odgovor na posamezna izvajanja dopisnika »Neue Weinzeitung. Da gravitira vinska veletrgovina v Cehoslovaški po večini proti Dunaju, zlasti pa proti Madžarski, o tem gotovo ni dvoma, saj čitamo dan na dan o tem v raznih čeških, tudi strokovnih listih. Te vezi so stare in se ne dajo tako hitro prekiniti, tudi ako bi bila zato resna volja, ki je ni. Da so pa danes madjarska vina cenejša od naših, vem in sem to sam povdaril v navedeni kalkulaciji vinskih cen. Temu je kriva nizka madžarska valuta in cenejše prevozne prilike. Da zamorejo odjemalci naših vin konkurirati, sem povdarjal, da je treba odpraviti vsako carino, vsako obteževanje vinskega eksporta in znatno znižati železniške tarife za izvoz vina. Vinske cene se bodo pri nadprodukciji same od sebe regulirale. Da je moj klic zadel na slušeča ušesa, je videti že iz tega, da so razne merodajne korporacije, tako na primer sestanek vinskih producentov in eksporterjev v Zagrebu od vlade odločno zahtevale isto, kar sem jaz v svojem poročilu navajal kot potrebno, namreč: •1. da se izvozna carina na vino popolnoma ukine, 2. da se znižajo železniški tarifi za vino, ki se izvaža iz države, 3. da se s čehoslovaško republiko sklene trgovinska pogodba za uvoz jugoslovanskega vina in 4. naj se državno subvencionira vsaj ena agentura za propagando izvoza naših vin. Faktum, da je za naša, osobito za štajerska vina, predvsem nemško-avstrijski trg najbližji, je meni znan tudi brez opozoritve od strani dopisnika Neue Weinzeitung«, da ga pa nisem mogel navajati v svojem poročilu, ki se je izključno nanašalo na eksportne prilike za naša vina v Cehoslovaško,. je jasno. V svojem poročilu pa nisem imel v mislih samo vina iz Slovenije, temveč vino iz vse države, kjer je nadprodukcija. Žal pa, da Avstrijcem, radi njih slabe valute, ni mogoče kupovati naših vin in se najbrže to razmerje ne bode še tako kmalu izboljšalo. Da bi pa naši štajerski odjemalci čakali, da se izboljša nemško-avstrijska valuta, tega mislim ne bodo mogli, sicer bodo v svojem pridelku utonili. Zato je samo ob sebi umevno, da morajo iskati za izgubljen avstrijski, drugi trg za svoja vina, osobito v državah z boljšo valuto, nego je naša. Tarifne in druge ugodnosti na SHS železnicah pridejo samo ob sebi umevno tudi odjemalcem iz Avstrije v prid, a za štajerska vina ne pridejo toliko v poštev, ker leži Štajerska tik ob avstrijski meji. Ravnotako kot >Neue Weinzeitung«, sem tudi jaz obsojal svojedobno nesmiselno visoko carino za izvoz vina in če hoče Neue Weinzeitung« vedeti, sem bil jaz eden tistih, ki se je podal z de-putacijo vinskih trgovcev in producentov maja 1. 1920 v Beograd, da pri vseh merodajnih Činiteljih izvojuje ukinjenje te neumestne carine, kar se je deputaciji tudi posrečilo. Enako se mora izvojevati in se bo izvršilo tudi znižanje železniških tarifov na izvoz vina (glede dalmatinskih vin se je to že doseglo) in brezovimi ter ceneni prevoz vinske posode. Neue Weinzeitung« z veliko gesto povdarja, da so v mojem poročilu navedene cene francoskih, ital-skih in ogrskih vin napačna (falsch) in da so naša vina še dražja, nego sem jaz navedel. Temu nasproti po-vdarjam, da je to kalkulacijo na izrecno željo podpisanega na sestanku v Brnu izdelala trojica odličnih moravskih vinskih trgovcev, o katerih objektivnosti in serijoznosti nihče ne dvomi in da so vsi navzoči vinski trgovci to kalkulacijo odobrili. Njih imena je čital dopisnik lahko v strokovnih časopisih Vinarski Listy« in »Vinarsky Obzor«. Zato naj bode Neue Weinzei-tung« prihodnjič v svojih izrazih nekoliko bolj dostojna. Tudi nisem nikjer trdil, da ni nakupna cena naših vin višja nego madžarskih, nasprotno sem zrecno rekel: »daljša zapreka naši vinski trgovini s Cehoslovaško je razmeroma visoka nakupna cena naših vin«. Kakor že rečeno, sem pa prepričan, da se bo ta cena pri nadproduk- ciji sama po sebi regulirala. Danes, ko je vrednost dinarja nasproti čsl. K padla, je pa tudi nakupna cena našega vina za Čehe dokaj nižja. Strinjam pa se popolnoma z zadnjim odstavkom dopisa »Neue Weinzeitung«, ki se glasi: »Dokler ne bode Jugoslavija sama podvsela korake za pospeševanje svojega vin- Ljubljanski veliki Semen]. Razstavišče »Ljubljanskega velikega semnja« dobiva vsak dan bolj popolno sliko. Stavbena dela so izvršena in so razstavljalci že pričeli z adaptacijo in opremo dodeljenih jim prostorov. Na sejmišču se že montirajo razni stroji, ki bodo tekom semnja v obratu. Urad »Ljubljanskega velikega semnja« se je pretekli teden preselil na sejmišče in bo mogel razstavljajočim strankam iti v vsakem pogledu na roko. Oiicijelni katalog »Ljubljanskega velikega semnja« se te dni urejuje. skega izvoza, toliko (asa se ji ne bode posrečilo jugoslovanskemu vinu pridobiti novega Izvoznega ozemlja«. To naj bi si zapomnili vsi naši merodajni faktorji, ki jim je, ali bi jim moral biti, izvoz našega vina pri srcu. Kmetijski svetnik B. Skalieky. Sejmski urad je razposlal posameznim razstavljalcem okrožnice, naj nemudoma javijo točno besedilo podjetja in vrsto izdelkov, katere razpečavajo. Sejmski katalog se izda v 20.000 izvodih in bo obsegal poleg zelo popolnega seznama razstavljalcev tudi vse, kar je treba posetniku semnja vedeti. Inse-ratni del kataloga je že v tisku. Prodajo sejmskih legitimacij in inakov za poset »Ljubljanskega velikega semnja«, ki upravičuje do polovične vožnje po vseh železnicah kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in do brezplačnega vstopa v vse sejniske prostore za cel čas trajanja semnja, so prevzele med drugimi Jadranska banka v Beogradu, Zagrebu, Splitu, Dubrovniku, Kotoru, Metkoviču in Šibeniku, dalje podružnice Ljubljanske kreditne banke v Sarajevu in Splitu ter špedicijska tvrdka »Balkanc, delniška družba za mednarodne transporte v Beogradu, Zagrebu, Mariboru in Rakeku. Za Črnomelj in okolico razprodaja sejmske znake Mestna hranilnica v Črnomlju. V Metliki razprodaja znake g. Leopold Grabrijan in Anton Rajmer. Za Ptuj in okolico je prevzela razprodajo legitimacij in znakov Pletarska šola v Strnišču pri Ptuju, v Cerknici pa gremij trgovcev .Legitimacija z znakom stane 1.00 kron. »Ljubljanski veliki semenj« bo nudil popolen pregled vsega tega, kar poljedelstvo proizvaja in potrebuje. Ker tvori poljedelsko prebivalstvo poglaviten sloj naše države, je bilo prirediteljem semnja na tem ležeče, da se ravno kmetijski oddelek čira najbolj izpopolni. Letošnja suša je sicer povzročila, da kmetovalec — razstavljale« ne more razstaviti vsega tega, kar bi drugače mogel in želel. Ne glede na to, pa bo posetniku — kmetovalcu dana prilika videti in kupiti na »Ljubljanskem velikem semnju« vse kar rabi. Razstavljeni bodo vsakovrstni stroji, mlatilnice, čistilnice za žito, stroji za sejanje in za košnjo, vsakovrstne Crpalnice, posne-malniki za mleko, garniture za mline, različno poljedelsko orodje, kakor motike .lopate in drugo. V obratu bo tudi dvojica motornih plugov. Med kmetijskimi proizvodi bodo zavzemala odlično mesto naša dobra vina, zastopana pa bode tudi mlevska industrija, med, vosek, čebelarske priprave in vsi drugi naši deželni pridelki. Otvoritev poštnega in telefonskega urada na sejmišču z nazivom »Ljubljana — Veliki semenj«. Za čas trajanja »Ljubljanskega velikega semnja« od 8. do 12. septembra 1921, se otvori v sejmskih prostorih in sicer v prvem paviljonu od vhoda na desno, začasni poštni in telefonski urad z nazivom »Ljubljana -Veliki semenj«. Poštni urad se bo bavil s prodajo poštnih vrednotnic, s sprejemanjem navadnih in priporočenih pisemskih pošiljk in s sprejemanjem brzojavk. Telefonski urad bo priključen na telefonsko centralo Ljubljana I., in bo posloval kot javna telefonska govorilnica ter kot posredovalec za morebitne postranske telefonske postaje, ki bi jih želeli posamezni razstavljalci v svojih razstavnih prostorih. Pisemskih nabiralnikov pa bo na sejmskem prostoru skupaj pet. Eden bo pri poštnem uradu, ostali štirje pa se pritrdijo v primerni razdalji eden od drugega na različnih paviljonih. Novi poštni urad dobi poseben krajevni in dnevni pečat z besedilom »Ljubljana — Veliki semenj« (Ljubljana — Veliki sajam), ki bo veljal le za čas semnja. V poštnem uradu bodo zaposleni 4 uradniki in dve služabniški moči. Posloval bo urad neprenehoma od 9. ure do 18. ure zvečer. Za »Ljubljanski veliki semenj« vlada širom naše kraljevine veliko zanimanje. Čujemo, da se v Beogradu pripravlja za posetnike »Ljubljanskega velikega semnja« iz Srbije in Makedonije poseben vlak. Svojo udeležbo je med drugim prijavila tudi državna trgovska šola v Subotici, ki poseti »Ljubljanski veliki semenj« z vsemi svojimi gojenci. Motorni plugi na sejmišču. Poročali smo že, da bo na semnju zastopana v najboljši izbiri in veliki meri ind. poljedelskih strojev. Vsakdo se zaveda odločilnega pomena poljedelstva za našo državo. Od stopinje, na kateri stoji kultura plojedelskih pridelkov, od ekstenzivnega in intenzivnega obdelo\anja polja je odvisno blagostanje pretežnega dela našega naroda. Industrija poljedelskih strojev postavi na sejmišče koristne in zanimive stroje, od katerih bodo mnogi v pogonu. Tako se pojavita že na prvem semnju dva motorna pluga, ki bosta na prostem orala zemljo in kazala interesentom, kako prihraniti na trudu, času in denarju pri važnem poljedelskem delu. Motorna pluga sta nemško-avstrijskega in češko-slovaške-ga izvora in bosta brezdvomno ena naj-večjih atrakcij našega semnja. Telovadno orodje na semnju. Kolikor je doslej znano, bo razstavljeno na semnju telovadno orodje domačega, nemško-avstrijskega in češkoslovaške- ga izvora. Domače telovadno orodje najmodernejših vrst razstavi tukajšnja tvrdka Bašin in drug. Tako bo mogoče v tem in v mnogih drugih produktih presoditi konkurenčno zmožnost naše mlade industrije z nemško-avstrijsko in češkoslovaško. Dostop na sejimsče. Ker se dovršu-jejo z vso naglico zadnja dela na paviljonih, je urad »Ljubljanskega vzorčnega semnja« prepovedal publiki dostop na sejmišče. Razstavitelji in drugi interesenti, ki bi posečali sejmišče, naj se zglase v uradu »Ljubljanskega vzorčnega semnja«, da dobe dovoljenje za vstop. »Ljubljanski veliki sajam« otroriče se besuvjetno u subotu dne 3. septembra 1921 u 10 sati prepodne. Radi toga treba da je sva roba, koju misle tvrdke ii.ložiti, najkasnije do dne 29. avgusta o ve godine na sajmištu. Svaka tvrdka 'pak mora da potpuno opremi svoje prostori je najkasnije do 31. augusta 1921. 0 prostorijama »Ljubljanskog ▼•-likog sajma« izdače sajamski ured umetnički izradjene fotografičke razglednice, koje če se prodavati za čitavog vremena velesajma na sajmištu. Iilonšte »Ljubljanskog velikog saj-ma« dobiva danomice potpuniju slika. Gradjevne radnje svršene su te su izlo-žitelji več počeli adaptacijom i opremom njima dodeljenih proetorija. Na sajmištu se več inontiraju različiti Strojevi, koji če biti za vreme sajma naravski u pogonu. Ured »Ljubljanskog velikog sajma« premestiče se početkom ove sedmi-ee na sajmište te če moči da služi izlaga-jtičim strankama u svakom pogledu. P. n. naročnikom. Uredništvo namerava med 3 in 12. septembrom t. 1., tj je za čas Ljubljanskega velikega semnja, izdajati Ust DNEVNO Ker bodo posebne Izdaje (ob ponedeljkih, sredah in petkih) prinašale poleg zanimivih podatkov o semnju različne priloge, ki se bodo dale Izrezati v brošure In bodo za trgovce, Industrijalce in obrtnike stalne koristi, kakor: poštne pristojbine, razprave o carini, čas žetve poljskih pridelkov itd, Itd., prosimo one naroCnlke, ki bi na te Številke reflektirall, da to nemudoma naznanijo upravništvu. Cena posamezni številki bo 2 K. Izvoz in uvoz. Svoboden iivoi is Grške. Grška vlada je sklenila, da dovoli izvoz domačega in tujega blaga v vsaki količini in v vse države, razven v Bolgarijo in Albanijo. Prepoved izvoza ostane v veljavi le še za: ovce, govejo živino, koze, perutnino, ribe, moko, dvopek, sladkor, riž, kavo, kondenzirano mleko, sol, surovo maslo, jajca, čevlje, petrolej, barut, volno, gorivo, vžigalice in parafin. fiatodno gospodarske zadeve. Trgovin«. Vinarska sadruga »Ljutomerčan«, 6e je ustanovila za ljutomersko-ormožki okraj s sedežem pri Sv. Bolfenku pri Središču. Glavni namen ji je gojenje umnega vinarstva in kletarstva, ustanavljanje vzornih vinskih kleti za zadružno vino in organizirano razpečavanje pristnih ljutomerskih vin v tu- in inozemstvu. Tržaški vzorčni semenj preložen. Vzorčni semenj, določen za september, je preložen na mesec maj prihodnjega leta, ker so vzorčni sejmi, istočasno po drugih sosednjih državah. Industrija. Tvornica izdelkov iz suhega mesa. V Brodu na Savi je protokolirana tvrdka: »Brata Teutel«, tvornica izdelkov iz suhega mesa v Brodu na Savi. Novo skladišče za železo v Osjeku in Zagrebu. Praška železna in rudarska industrija je ustanovila v Osjeku in Zagrebu veliko skladišče za železo, ki je namenjeno za našo državo. Obrt. Razglas o določitvi dni in o razdelitvi volilnega okraja na krajevno ločene sekcije za volitev prisednikov in namestnikov obrtnega sodišča v Ljubljani in za volitev obrtnih prisedmkov vzkli- Jedna potreba naše industrije. Piše Ljubomir St. Kosi er, ravnatelj Centralne Banke d. d. podružnice (Karlovac). Načelnik ministarstva trgovine i industrije g. Milivoje M. Savič iznesao je u jednome od posljednjih brojeva be-ogradskog »Trgovinskog Glasnika« pod naslovom »Industrija u Karlovcu« svoja opažanja i zabilježbe sa posljednjeg boravka u Karlovcu o ovdašnjim industrijskim poduzečima. — U ovom svom članku, g. Savič nije iznesao nikakove kritike o postoječoj industriji, več su njegove zabilježbe više statistlčke naravi. O. Savič učinio je medjutim jednu napomenu u pogledu zanatske i industrijske nastave, kod koje treba da se zaustavimo i da joj posvetimo viie pažnj«. On kaže doslovce: »Karlovac mora da školuje radnu snagu za svoje industrije i zato treba podiči Srednju tehničku školu i to kurseve za mašm-stvo, elektrotehniku i preradu drveta sa zanatskim školama uz nju«. Pitanje zanatske i industrijske nastave, jedno od najvažnijih, koje nam se nameče u sadanjem razvoju naše mlade industrije, ono je kardinalne naravi i to ne samo za Karlovac več za ostale naše zanatske i industrijske centre, te za našu ekonomsku budučnost opče. Poznato je, da se u nas još uvjek jedan i ako ne velik dio industrije razvija iz zanatlijskih poduzeča i to tako što se ova potonja uvečavaju i čim u pogledu zaposlenog radništva dosegnu zakonom predvidjeno stanje, prelaze u red manjih industrija. Kako je kod nas industrija u opče još vrlo mlada tekar u razvoju, a teh-ničkih škola imademo tek u neznatnom broju, to je prirodno, da je i pretežna večina našeg stručnog industrijskog radništva (u koliko nisu Stranci) prešla ovame iz zanata. U kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca imademo za sada zanatlijske (obrtne) škole u Zagrebu, Cirkvenici, Jelenju, Ljubljani, Mariboru, Celju, Borovlju, Subotici, Mostaru i Splitu, a ranije postajale su takodjer u Beogradu i Kragujevcu. Na ovim učllištima kultivirane su u glavnome grane gradjevnog zanata dok su pojedina od njih bila čisto spe-cijalnog karaktera, tako ono u Jelenju, gdje se izučava stolarski za nat, kao i zidarska škola u Cirkvenici. Sve ove škole radile su u nas aa lijepim uspjehom i u njima odgojeni su mnogi naši mladji zanatlije, koji zauzimaju lijep položaj u svom staležu. Industrija primala je iz ovih škola takodjer radni aparat, dok su za pojedina specijalna industrijska poduzeča angažovani bili Stranci, jer mi u samoj zemlji nismo imali kvalifikovanog radništva. Za viša mjesta u industriji pri-premale su srednje tehničke škole u Zagrebu, Sarajevu i Ljubljani, gdje je u glavnome pružena teoret. i prakt. izobrazba za indust. činovništvo i za graditeljstvo. Ove su srednje teh. Škole danas po nas od eminentne potrebe i mi tim jače osječamo njihov manjak i okolnost, da u cjeloj državi, na trinaest milijuna Stanovnika imademo tek tri učilišta. Dok zanatlijske škole odgajaju za-natski i industrijski pomladak, a sa visokih tehničkih škola primarno svršene iniinjere kasnije tehničke upravnike in- dustrijskih poduzeča, dotle naša industrija oskudjeva ponajviše na onim ličnostima sa srednjom naobrazbom, koje bi po-punile ovu prazninu izmedju radnika i teh. upravnika a to su stručni nadglcd., strojevodje, monteri, šefovi pojedinih tvorničkih odjelenja i slični, koje smo danas kod ovakovih prilika prisilen) da dovadjamo iz inostranstva i od kojih pojedinci ne samo, da niso oduševljeni za našu nacionalnu industriju, več I go-stoprimstvo naše države često puta ne posmatrsju onako, kako bi to trebalo da čine. Mi znademo, da u industriji nije samo od važnosti kapital i koncesija vlasti, več da je i radna snaga jedan od glavnih faktora u svakom poduzeču. I mi, više moguče nu ostali narodi imademo danas razloga, da se postaramo za vlastito naše stručno radništvo i za ličnosti, koje če po svojoj teoretskoj kvalifikaciji stečenoj na jugoslavenskim učllištima, moči da preuzmu u ruke vodstvo naših industrijskih poduzeča. Industrijski i- zanatlijski krugovi treba, da skinu sa sebe zastarijeli kon-servatizam i nazor, kao da je jedino praksa u stanju da stvori savremenog privrednika. Neosporno je, da su mnogi i mnogi bez jače ili bez ikakove školske naobrazbe postigli lijepe položaje, ali to su self made men-i, ljudi, koji u dva-desetom vijeku bivaju sve to rijedji. Ženija i od prirode nadarenih ličnosti imade u svakom, pa tako i u našem narodu, ali valja uvažiti, da ove ne su-srečemo na svakom koraku, več vrlo narijetko, a napredak zanata, trgovine i industrije nemože, da I u budučnosti bude prepušten slučaju i tome, da neko slučajem postaje članom privredne za-jednice, več je od potrebe da stalnom i pozitivnom naukum uz istovreinenu saradnju na teoretskom i praktičnom području, odgojimo našoj prlvredi novi i naobraženi zanatski i industrijski na-raštaj. Pohvalno je dakle, da je upravo iz ministarstva trgovine i industrije došao poticaj za osnutak zanatlijskih i srednjih tehničkih škola u našoj državi i g. Savič učiniti če našoj privredi veliku uslugu, ako kao stručni referent ministarstva trgovine i industrije upozori ministarstva prosvjete na nedostatke u našoj zanatsko-industrijskoj nastavi i ako zajedno sa ovim poradi na što bržoj realizacij svog predloga glede osnutka novih stručnih učilišta. Reko smo več da su nam od prijeke potrebne stručne škole u kojima če u tijesnoj kolaboraciji Izmedju teorije i prakse biti odgajan buduči naš privredni naraStaj. A ovakov rad biti če od pozitivne vi ijednosti u dva smjera: on če podizati privatno-gospodarsku dobrobit pojedinca, a istovremeno biti če takovim radom postavljena zdrava i solidna osnovka našem narodno-gospodarskom razvoju u budučnosti. Savremena zanatsko industrijska na-stava, to je conditio sine qua non za uspješan napredak sadanje I za osnutak buduče industrije, ne samo u Karlovcu, več i diljem cijele otadžbine. »nega sodišča. Dodatno k tuuradnemu razglasu z due BO. aprila 1921., št. 2783, o razpisu volitev za obrtno sodišče v Ljubljani-, se odreja volitev za volilni razred delavcev, oziroma delojemalcev, na nedeljo dne 11. septembra 1921. in za volilni razred podjetnikov, oziroma delodajalcev, na torek dne 13.' septembra 1921. — Volilo se bo v več teritorialno ločenih sekcijah, ki se na podstavi § 5., odstavka 2., ministerske naredbe z dne 15. julija 1909., drž. zak. zak. št. 112, določajo tako-le: I. sekcija obseza občine Devico Marijo v Polju, Dobrunje in Podgorico. Volilni okraj je Devica Marija v Polju. - II. sekcija obseza občine Moste, Ježico in Črnuče. Vol. kraj so Moste. III. sekcija obseza občine Brezovico, Dobrovo, Log Rudnik in Vič. - Volilni kraj so III sekcija obseza Brezovico, Dobrovo, Log, Rudnik in Vič. Volilni kraj so Gline« (občina Vič). - IV. sekcija obseza občine Šmartno, St. Vid in Zgornjo Šiško. Volilni kraj je St. Vri. - V. sekcija obseza občino Medvode. Volilni kraj je Preska. - V L sekcija obseza občine Grosuplje, Lipljenje, Račno, Slivnico, Št. Jri in Šmarje. Volilni kraj je Stranska vas (občina Grosuplje). — VII. sekcija obseza občine Iško loko. Iško vas, Pijavo gorico, Studenec, To-mišelj, Vrbljenje in Želimlje. Volilni kraj je Studenec. - VIII. sekcija obseza ozemlje mesta Ljubljane. Volilni kraj je Ljubljana. — Skupni izid voli-tev izvršenih v posameznih sekcijah, se ugotovi in razglasi pri VIII. sekciji v Ljubljani. Ura pričetka in zaključka volitev in volilni lokal se naznanijo naj-kesneje osem dni pred volitvijo na krajevno običajni način v vseh občinah, ki pripadajo okolišu obrtnega sodišča. —-Vsako posamezno volitev vodi volilni komisar, določen po obrtnem oblastvu; ta komisar odloča o identiteti volilcev in o veljavnosti oddanih glasov, ne da bi bila dopustna nadaljna pritožba. — Volitev se. prične ob določenem času, ne glede na število došlih volilcev, in se zaključi ob določeni uri. Voli se tako da se osebno oddajajo glasovnice. Samo v skupini podjetnikov, odnosno delodajalcev, smejo voliti za ženske njih zakonski možje ali pa posebno pooblaščene tretje osebe. Osebe, ki niso vpisane v volilnem imeniku, ne morejo voliti. Volilci oddajajo svoje glasovnice po vrsti, kakor se javijo. Izvoljen je, kdor združi nase absolutno večiuo oddanih glasov. Ce se ne doseže absolutna večina, se odredi ožja volitev med onimi osebami, ki so dobile največ glasov. V ožjo volitev je privzeti dvakrat toliko članov, kolikor jih je še voliti. Pri morebitni ožji volitvi smejo voliti samo one osebe, ki so volile pri prvotni volitvi in se o tem izkažejo z volilno izkaznico, ki je bila zaznamenovan.i pri prvotni volitvi. Zoper volilno postopanje in zoper ugotovitev izida v zmislu § 12. ministrske odredbe z dne 23. aprila 1898., drž. zak. št. 56, pritožba ni dopustna. Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 18. avgusta 1921. —• Dr. Marn s. l. Denarstvo. Državna podpora za ljubljanski velesejem. Ministrski svet je odobril sklep tinancijsko-ekonomskega komiteja, aa se izplača ljubljanskemu velikemu sejmu državna podpora 150.000 dinarjev. Podpisovanje notranjega posojila se prične 1. septembra in bo trajalo do 1. oktobra. Krediti poljedelcem. V ministrstvu za poljedelstvo in rude je začel poslovati nov odsek za dovoljevanje kreditov poljedelcem, ki so vsled vojne utrpeli škodo. Promet novčanic naše državne Narodne banke je znašal po bančnem poročilu z dne 15. t. m. 4.071,278.500 din. in se je zvišal v času med 8. in 15. t. m. za 23,685.580 din. Istočasno seje znižala kovana podlaga za 1,437.830.81 1) ter znaša sedaj 429,935.655.94 D. Promet Jlržavnih bonov. Leta 1919 je bilo povodom kolkovanja starih avstrijskih bankovcev izdanih 20% državnih bonov za335.488.655 K in 20 milijonov 245.000 D. Od teh bonov je ostalo danes v prometu še za 136,683.500 K in 3,106.000 D. Boni se obrestujejo po ___________________________________ Trgovci, Industrija!«! In obrtniki udeleZite se Ljubljanskega Velikega Semnja! Preskrbljene so vse olajšave za posel. Csrlna. Reorganizacija carinarnic. Po novi uredbi bosta obstojali dve vrsti carinarnic, in sicer večje carinarnice, tako-zvane cerinske centrale v Zagrebu, Osjeku, Novem Sadu, Subotici, Splitu in Ljubljani, katerim bodo podrejene manjše pokrajinske carinarnice. Generalna direkcija carin je sklenila, da začne čimprej s formiranjem centralnih carinarnic pri vseh pokrajinskih vladah. Davki. Davek na lastnino na Madiarskem. Po sprejetju zakonske osnove je sestavil madžarski minister financ bilanco, ki izkazuje, da bo donesel ta davek državi v treh letih okrog 24 milijard kron. Promet. Ugodnostna železniška tarifa aa grozdje. Minisrstvo za promet je dovolilo, da se prevaža grozdje v inozemstvo kot brzovozno blago, proti plačilu navadne vozarine. Ta odlok ministrstva za promet je za naše vinogranike yelike važnosti. Za izvoz pride v poštev posebno Dunaj, kamor pride grozdje pod temi pogoji tekom enega dne. Brsovlak Subotica, Osjek, Pečuh ustavljen. Radi evakuacije Baranje je na progi Osjek — meja Baranje ustavljen redni železniški promet. Iz istega vzroka je ustavljen tudi brzovlak, ki je vozil iz Pečuja, čez Osjek v Subotico in od tam v Beograd. Brzovlak Subotica— Beograd ostane v prometu. Ukinjenje poštnih nakaznic ▼ kronski veljavi. Po razpisu kr. ministrstva za pošto in brzojav od 17. avgusta t. 1. razglašamo: Ker se finančno ministrstvo ne protivi, da se napiše znesek pri tuzemskih poštah vplačanih poštnih nakaznic (uputnic) samo v dinarski veljavi, odrejamo, da se dne 1. septembra t. 1. vplačila v kronski veljavi ukinejo in da se njihova vrednost (znesek) od tega dne dalje označa v dinarski veljavi ter da se vrši vplačilo nakaznic samo v dinarski veljavi. Razume se, da se morajo vršiti izplačila poštnih nakaznic ter njihov vpis v račun izplačanih poštnih nakaznic, odnosno v dohodno knjigo poštnih nakaznic tudi samo v dinarsko-parski veljavi. Nakaznične police in tiskovine, ki se rabijo v nakaznični (uputnički) službi, pa so tiskane na kronsko-vinar-sko veljavo, je uporabljati do popolne porabe, a pred uporabo se morajo vsepovsod označbe (tudi službene) v stolpcih itd., v kronsko-vinarski veljavi lično prečrtati oziroma razločno in lepo na dinarsko-parsko veljavo popraviti. Največje vplačilo na eno nakaznico (uput-nico) je 1000 (tisoč) dinarjev. — V Ljubljani, dne 23. avgusta 1921. Kmetijstvo. Čebelarska podružnica v Šmarju pri Jelšah zboruje 8. septembra ob 9. uri pri šolskem čebelnjaku v Šmarju. Žetev hmelja 1. 1921 bo zelo slaba in bo znašala v Nemčiji le 64.000 q, v Cehoslovaški pa 48.000 q. Iz Rusije in Poljske ni uradnih poročil. Iz nosili organizacij. Zanimanje ca I. veliki ljubljanski vzorčni semenj je velikansko. Naval naših državljanov ter tujcev bo, kakor se more že sedaj presoditi, ogromen. Ta prireditev bo za celo Jugoslavijo, osobito pa za Ljubljano velikega pomena, tako v narodnogospodarskem kakor tudi moralnem oziru. Zato pa je dolžnost skupnosti, in pa vsacega posameznika, da prireditev podpiramo in na ta način dokažemo, da je Ljubljana zrela za tako nalogo. — Gremij trgovcev v Ljubljani, Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo, Zveza obrtnih zadrug v Ljubjani pozivlje-jo torej vse svoje člane, kakor tudi ostalo občinstvo, da nemudoma, t. j. do 1 septembra t. 1. naznanijo ustno ali pismeno na »centralno pisarno stanovanjskega urada za velesejm« Dunajska cesta (Tourist Office), koliko more-je odstopiti za prenočevanje tujcev sob, postelj in divanov, proti plačilu ali morda brezplačno. Ivan Kostevc, 1. r., Ivan Jelačin ml., 1. r., E. Franchetti, 1. r. Naznanila trgovske in obrt-nSške zbornice v Ljubljani. Novo osnovana produktna borza v Novem Sadu začne poslovati v torek, due 30. avgusta 1921, ob 11. uri dopoldne. Oddaja prekladanja in skladanja soli in ostalih monopolizovanih predmetov v Bosanskem Brodu se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 10. septembra t. I., v pisarni upravnika državnih monopolov. Količina, ki se ima prekladati in skladati znaša okoli 1000 vagonov in sicer 800 vagonov soh in 200 vagonov tobaka v enem letu. Te količine so namenjene raznim monopolskim postajam. Pravice udeležiti se te licitacije, imajo samo podaniki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta oddaja zakupa bo veljavna za dobo enega leta od dneva, ko bo pogodba podpisana. Interesenti, ki se hočejo udeležiti te licitacije, imajo položiti pri depozitni blagajni 50.000 dinarjev kavcije v gotovini ali z garancijskim pismom. Tozadevni pogoji so na vpogled pri Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Dobava, prodaja. Dobava ekonomskega materijala ta tobačno tovarno ▼ Sarajevu, Dne 15. septembra t. 1. se bo vršila v pisarni upravnika državnih monopolov ob 11. dopoldne ofertalna licitacija za dobavo 10.750 risov papirja različnih.oblik in kakovosti, nadalje 850 zavitkov po 25 kilogramov temnega kartona, 105 milijonov komadov in 650.000 metrov sponk iz pločevine, 2600 zavitkov gumiranega papirja po 250 m dolžine, 45.000 zvitkov papirja za smodke v dolžini po 1500 m in 17.000 zvitkov papirja za svalčice v dolžini po 1000 m v različnih širinah, 6000 kg lepa ter 20.000 kg jeklenih žebljev. Pravilno opremljene ponudbe v zapečateni kuverti je pošiljati na kancela-rijo uprave monopola v Beogradu. Interesentom so pogoji kakor tudi vzorci na vpogled pri Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Razpis natečaja za dobavo 141.450 kilogramov Siemens-Martin-železa. Ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu razpisuje natečaj za nabavo okroglega, splošnatega, kalibrirano okroglega in drugega Siemens-Martin-železa, kakor tudi železne žice. Poedine vrste in točno označene količine so popisane v štirih spiskih in jih morejo interesenti dobiti pri ravnateljstvu v Sarajevu, uprava materijala, soba št. 97, II. nadstr. Interesentom je en izvod na vpogled tudi pri Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Ponudbe je vposlati pravilno kolekovane in za vsak spisek posebej v zaprti kuverti z nadpisom »Ponuda na željezo br. 23.041, spisak . . . Siemens-Martin-kvalitete«, ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu, najkasneje do 7. septembra tl. Nabava 90.000 kg železne pločevine. Direkcija državnih železnic v Sarajevu (uprava materijala), razpisuje potom javnega natečaja nabavo pločevine v debelosti 7 mm, 20.000 kg, 1 mm 10.000 kilogramov, 1% mm 40.000 kg, 3 mm 5000 kg in 5 mm 10.000 kg, skupaj 90 tisoč kilogramov. Ponudbe je pošiljati gori imenovani direkciji v zaprtih kuvertah (zavitkih) z označbo >Ponuda na željezni lim (pločevino) na razpis broj 24.123< najkasneje do 12. septembra t. 1., 12. ure opoldne. Cene je nastaviti vštevši vse stroške, do poljubne postaje v kraljevini. Razpis je interesentom pri Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. Nabava amonijevega solitra in žvepla. Uprava smodnišnice' v Kamniku je razpisala tajno licitacijo za nabavo 30 tisoč kilogramov amonijevega solitra in 20.000 kg žvepla. Licitacija se vrši pri gori imenovani upravi dne 15. septembra t. 1., ob 9. uri dopoldne. Na ponudbei, ki bi ne bile pravilno sestavljene in bi ponudniki prej ne položili predpisane kavcije, se ne bo oziralo, Garancijska pisma morajo biti registrirana in ne smejo biti omejena za določen čas. Pogoji za ta razpis so interesentom na vpogled v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Nabave za našo mornarico. V pisarni »intendantskog odsjeka odjelenja za mornarico u Zemunu«, se bo vršila dne 19. septembra ustmena licitacija za nabavo 15 ton bencina za hidroplane, 3 tone bencina za motorne čolne, 20 ton dinamoolja, 0-75 ton petroleja in 0-25 ton konzistentne masti. Vadij 10 odstotkov. Nabava 1,000.000 kg moke. Savska divizijska oblast potrebuje 1 milijon kg moke 80%, predelane iz čiste pšenice. Ponudbe se sprejemajo do 9. septembra do 11. ure dopoldne pri divizijski inten-danturi v Zagrebu, Gajev« ulica 30 a. Razno. Letno gledaliSČe, »Park hotel Tivoli«. Da se posetnikom velesejma kolikor mogoče preskrbi tudi razvedrilo, se je koncertnemu ' oddelku Aloma C’ompany posrečilo angažirati prvovrstne umetnike, kateri bodo nastopali vsak večer v letnem gledališču. Vspo-red bo v prvi vrsti umetniškega enačaja za kar nam jamči angažirano osobje. Vrt bo urejen po vzorcu velikomestnih letnih gledališč. Otvoritvena predstava dne t. septembra 1921. Natančnejši program bo razviden na lepakih. Tržna poročila. Poljski pridelki. Dež, ki je zadnje dni nekoliko namočil okolico Zagreba, Srem in Vojvodino, ne more imeti na razvoj koruze nikakega vpliva več. Škoda, katero je dosedaj napravila suša, se ne da več popraviti. Dne 25. t. m. se je začela razvijati redna trgovina. Nervozno stanje, ki se je polotilo kupcev, je popustilo. Povpraševanje po koruzi in ovsu je živahneje. Pšenica notira 1100 kron Iranko vagon Zagreb, koruza 885 do 899 K, oves 800 K, moka 16-80 K z vrečo, vse železnica Zagreb. Krmila. Zagreb. Na velikem semnju v Zagrebu dne 23. t. m., so notirale sledeče cene krmi: seno 400 do 700 K, detelja 650 do 800 K, slama 270 do 300 K, ovsena slama 500 K, vse za 100 kg. Živina. Zagreb. Na semenj dne 23. t. m. je bilo prignanih 7000 glav rogate živine, 500 konj in 1200 svinj. Dohodki za pristojbine so znesli 34.060 K. — Cene živini so bile: Voli 1. vrste 21 do 23 K, II. vrste 14 do 18 K, teleta 14 do 18 K, svinje I, vrste 34 do 36 K, svinje rt. vrste 28 do 30 K. ■ « •. ... , ; : - -M* **«•,. Hmelj. VIL poročilo Hmeljarskega druStva za Slovenijo. Žalec, (Savinjska dolina) dne 22. avgusta 1921. Obiranje golding hmelja se nadaljuje, kobule so najboljše kvalitete, množina nezadostna. Včerajnji dež bo zopet pomagal poznemu hmelju, pri prehodu iz cveta v kobule; obiranja se bode pričelo šele koncem meseca. Za prima golding se je te dni plačalo po 10.000 K za 50 kg in napitnino. Množina letošnjega pridelka se ceni na 8000 do 9000 starih stotov. Relativno bodemo toliko pridelali kot lani; novih nasadov je 5—7% več. Društveon vodstvo. Kolonijalni pridelki. * Sladkor London po cwt.: West Indian crystall. skladišCe 52/6 Tates Brownish bls good coloury pieces 49/6, Lyles yellow crystals 55/—, Muscava-does 46/—, Tates castor 65/6, cubes 62/6, crushed 61/6, granulated 55—, white 61/—. Lyles no 2 granulated and white 59/-—. Kakao: London po cwt.: Accra na potu 42. Trinidad. sklad Šče 63. Razširjajte Trgovski list! oferiramo v vseh množinah po najnižjih dnevnih cenah. :ebulo Cene na zahtevo FR. ŽGEČ TRGOVEC ruLd^čo v strejacih p. MoJkanJci * I * * I OFICIJELNI ŠPEDITERJI ,.LJUBLJANSKEGA VELIKEGA SEMNJA BALKAN d. d. za mednarodne transporte. Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Rakek, Trst, Wien. Raznovrstne špedicije. Reekspedlcije. - Preselitve s pohištvenimi vozovi. - Zacari-nanja, carinska agentura. PAVILJON E it. /& LjiMjaiski nlikl »ni 3. to 12. sepMra. F. ČUDEN LJUBLJANA. HHMOS. Double amerik., double srebrna bižuterija Ure stenske, budilke tovarne »Becker«. Zlato in srebro, izdelki »Zlatarke« (Pacchiaffo), tovarne v Celju in Zagrebu. China-srebrni jedilni pribori »Sandrik«. Alpaka jedilni pribori za hotele in restavracije. Zlomljeno zlato v vsaki množini, kupujemo po najvišjih cenah. Veletrgovina z drobnino, galanterijo in pleteninami (trikotaža) Gašpari in Faninger Maribor * tfhg.:': U ' • .HOZil *»