Poštmna plačana v gotovim Abb postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXX. št. 141 (8847) TRST, nedelja, 16. junija 1974 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. POČASEN RAZPLET^ VLADN1E KRIZE PO LEONEJEVI ZAVRNITVI ODSTOPA VLADE Napovedan skorajšnji sestanek na vrhu med delegacijami levosredinske koalicije Predsednik vlade Rumor se je včeraj sestal z republikanci in socialdemokrati ter je zaključil poizvedovalne pogovore z demokristjansko delegacijo RIM, 15. — Predsednik vlade Rumor je danes nadaljeval s pogovori s predstavniki vladne večine. Po včerajšnjem srečanju s socialistično delegacijo, se je danes Rumor pogovarjal z republikanci, socialdemokrati in demokristjani. Pogovori se vrtijo okrog spornih gospodarskih vprašanj, ki so spravila v krizo sedanjo vlado. Kriza je bila že v polnem teku, ko je predsednik republike Leone sklenil, da ne bo dal nobenemu mandata za sestavo nove vlade, ampak je zavrnil odstop in pozval vlado, naj v korist države ostane na oblasti in naj se vladne stranke dogovorijo med seboj. Včerajšnji in današnji pogovo- ft predsednika vlade so bili bolj poizvedovalnega značaja. Za sedaj so vse delegacije treh vladnih strank in republikanci, ki podpirajo vlado od zunaj, izjavile, da so na razpolago za nadaljnja pogajanja, da se najde »porazum in prepreči vladna kriza v tem resnem gospodarskem In političnem položaju, ki ga preživlja država. Tako so republikanci ponovno potrdili, da ne nameravajo vstopiti v vlado in da jo bodo še naprej podpirali od zunaj. Obenem pa je njihov voditelj La Malfa vnovič izjavil, da bodo gospodarska vprašanja šele tedaj rešena, ko bodo «sindikati razumeli», da ne morejo zahtevati vloge odločujočega partnerja z vlado. La Malfa je napisal, članek za glasilo svoje stranke «Voce repubblicana», v katerem trdi, da je gospodarska kriza nastala «kot degeneracija odnosov med vlado in sindikati». La Malfa se zelo po-gostoma zaganja v sindikate in zahteva od ostalih strank leve sredine, da se sindikalni vpliv «omeji v istitucionalne pristojnosti sindikata». Socialdemokrati pa so po današnjem pogovoru z Humorjem ponovili svoja prejšnja stališča, da niso hoteli krize in da so vedno na razpolago vsem strankam leve sredine za nadaljevanje sodelovanja v Rumorjevi vladi. Po današnjih pogovorih predsednika vlada Humorja, ki so se zaključili s srečanjem z demokristjansko delegacijo, so sklenili, da bo v ponedeljek ali najkasneje v torek sestanek na vrhu štirih VEDNO VEČJI ŽIVLJENJSKI STROŠKI V maju podražitev potrošnega blaga V primerjavi z aprilom se je potrošno blago podražilo za 1,4 odstotka, z lanskim majem pa za 15,6 odst. RIM, 15. — Draginja noče popustiti. Tudi v maju so se cene živil in drugega potrošnega blaga zelo povišale. Po podražitvi za 1,2 odstotka v mesecu aprilu. v primerjavi z mesecem marcem, je podražitev v maju znašala 1,4 odstotka, v primerjavi z aprilom. Po podatkih osrednjega statističnega zavoda pa je še razvidno, da so se cene potrošnega blaga za delavske in uradniške družine v maju povišale za 15,6 odstotka, v primerjavi z majen lanskega leta. To je zelo visoka podražitev, če upoštevamo, da se običajno cene spomladi nekoliko znižajo, zlasti pa še cene živil. Statistični zavod pa je ugotovil, da so se živila tudi v maju, v primerjavi z aprilom, podražila za 1,1 odstotka, oblačila za 2 odstotka, električni tok in kurjava za 0,2 odstotka, stanovanje za 0,8 odstotka, javne storitve in javni prevozi pa za 2,1 odstotka. V primerjavi z lanskim majem pa so se živila podražila za 13,8 odstotka, oblačila za 16,9 odstotka, električni tok in kurjava za 38,6 odstotka, stanovanje za 2,2 odstotka, javne storitve in javni prevozi za 19,1 odstotka. Draginja torej vzporedno narašča z inflacijo lire, ki je v zadnjih mesecih znatno izgubila na vrednosti, zlasti v primerjavi z ostalimi valutami zahodne Evrope. Prav tako narašča primanjkljaj plačilne bilance, kar vse skupaj šibi gospodarsko moč države, obenem pa hudo izpodjeda kupno moč delavskih plač. Danes v SZ volitve za obnovitev vrhovnega sovjeta MOSKVA, 15. — Jutri bodo v Sovjetski zvezi volitve za obnovitev vrhovnega sovjeta, najvišjega zakonodajnega organa, ki ga sestavljata dve zbornici: sovjet zveze s 767 poslancev in sovjet narodnosti, v katerem so paritetno zastopane republike in dežele. Volivcev je približno 190 milijonov, namreč vsi državljani, ki so izpolnili 18. leto starosti. Britanslfo-zahodnonemški pogovori v Londonu LONDON, 15 — Zahodnonemški zunanji minister Genscher se je sestal danes v Londonu s svojim britanskim kolegom Callaghanom, s katerim je imel daljši razgovor o vseh najvažnejših problemih se- danjega momenta. Ob koncu pogovorov so izjavili, da je prišla do izraza «široka soglasnost stališč» v sklopu obravnavanih vprašanj. Genscher in Callaghan sta govorila predvsem o problemih konference o evropski varnosti in sodelovanju, o dunajskih pogajanjih za zmanjšanje oboroženih sil v srednji Evropi in o berlinskem vprašanju. Pač pa sta se ministra samo dotaknila problemov, ki zadevajo Evropsko gospodarsko skupnost, saj so bila ta vprašanja predmet razprave na nedavnem mjnistrskem svetu deveterice v Luksemburgu. Končno sta ministra govorila tudi o politiki NATO v zvezi z bodočim zasedanjem zunanjih ministrov zavezništva, ki bo prihodnji torek v Ottawi. strank leve sredine, katerega se bodo udeležili tajniki štirih strank, predsedniki senatnih skupin, predsedniki poslanskih skupin in načelniki vladnih delegacij posameznih strank. Datum in uro sestanka bo določil predsednik vlade Humor. Nepričakovani sklep predsednika republike Leoneja, da zavrne odstop vlade s pozivom, naj nadaljuje s svojim delovanjem in naj se vladne stranke pobotajo, je zelo pomirili duhove in je blagodejno učinkoval na ostre polemike, ki so se v prvih dneh vladne krize razvnele predvsem med demokristjani in socialisti. Čeprav je težko reči, kako se bodo pravzaprav pogajanja med vladnimi strankami zaključila, vlada obče prepričanje, da se bodo vladne stranke dogovorile in da bodo našle sporazum predvsem o gospodarskih vprašanjih, se pravi o ukrepih, ki jih je treba sprejeti, da se ublaži gospodarska kriza in da se postopoma spravi gospodarstvo na noge, da ne bo več grozila recesija. Razumljivo je, da to še ne pomeni, da bodo s pomirjenjem med strankami leve sredine odstranjeni politični vzroki, ki so poleg gospodarskih botrovali odstopu pete Rumorjeve vlade. Odprta ostanejo še vedno vprašanja velikega notranjega spora v sami krščanski demokraciji, ki se je zaostril po porazu na referendumu, ostane odprto vprašanje odnosov s sindikati, katerim je vlada dolžna dati točen odgovor jria gospodarsko in socialno platformo, ki so jo predložili vladi na sestanku 2. maja, ostaja še vedno odprto vprašanje boja proti fašističnemu prevratniš-tvu, ki je v zadnjih dneh popustil. V primeru, da se vladne stranke ne bi dogovorile za nadaljevanje sodelovanja, bo predsednik Rumor prisiljen potrditi predsedniku republike odstop vlade. V tem primeru bo moral predsednik Leone izbrati novega mandatarja, ki mu sedaj predvsem zaradi sporov v krščanski demokraciji ni uspelo, da bi ga našel. Zato se je odločil, kot smo omenili, za zavrnitev odstopa vlade. DAMASK, 15. — Ameriški predsednik Nbcon je zaključil obisk v Saudski Arabiji in prispel danes popoldne v Damask, kjer je imel že prvi neformalni razgovor s sirskim predsednikom Asadom. Plenarni ameriško - sirski pogovori bodo na vrsti jutri zjutraj, nato pa bo Nixon odpotoval v Izrael. Pred odhodom iz Jidde je Nixon v kratki izjavi izrazil zadovoljstvo zaradi poteka pogovorov s kraljem Fejsalom in potrdil obvezo ZDA, da nudijo tudi vojaško pomoč Saudski Arabiji. Močna in varna Saudska Arabija — je dejal šef Bele hiše — bo okrepila perspektive miru in varnosti na Bližnjem vzhodu in torej po vsem ■iiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiii||l|||imiimii|||||||||||||||||||||||||||||||||l||mi||U„l,imjlllllll||im||||||||1|||U1||||||||||||1|J||U||||||||||| Jutri začetek sindikalnih skupščin o vladni krizi RIM, 15. — V okviru sklepov, ki so jih nedavno sprejeli na seji izvršnega odbora federacije CGIL, CISL in UIL se bodo v ponedeljek začele skupščine sin- dikalnih voditeljev in delavcev na raznih delovnih mestih. Na njih bodo voditelji federacije seznanili sindikalne aktiviste in delavce o vladni krizi in o vprašanjih, ki se nanašajo na pogovore med federacijo in vlado, ki so bili odloženi zaradi odstopa vlade. Za te skupščine so bili mobilizirani vsi sindikalni voditelji. Tako bo v ponedeljek govoril v Terniju glavni tajnik CGIL Lama, drugi sindikalni voditelji se bodo udeležili skupščin v Reggio Calabrii, Sestri Ponente, Tarantu in Padovi. Mor« na Malti LA VALLETTA, 15. - Zunanji minister Moro je opravil danes kratek, komaj 6-urni obisk na Malti, kjer se je udeležil svečanosti ob odprtju novega sedeža italijanskega kulturnega instituta. Ob tej priložnosti se je Moro sestal tudi s predsednikom malteške vlade Mintoffom, s katerim se je pogovarjal poldrugo uro o vprašanjih skupnega interesa. Med drugim sta Moro in Mintoff obravnavala stanje odnosov med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Malto, štiristransko godelovanje med Malto, Italijo, Libijo in Tunizijo, položaj na Bližnjem vzhodu ter perspektive bodočih pogovorov med državami članicami EGS in arabskimi državami. Danes na Sardiniji deželne volitve CAGLIARI, 15. — Na Sardiniji bodo jutri volili za obnovitev deželnega sveta. Vpisanih volivcev je 939.006, med njimi je 20.000 žensk več kot moških. Na volitvah bodo izvolili 75 deželnih svetovalcev. Na volitvah leta 1969 je imela krščanska demokracija relativno večino (44,58 odst.), na političnih volitvah leta 1972 pa so demokristjani dobili komaj 40,9 odstotka. Omeniti je treba, da je bila krščanska demokracija na Sardiniji poražena tudi 12. maja letos na referendumu. Zato je KD močno posegla v volilno kampanjo na otoku, ker se boji, da bo poraz na referendumu negativno vplival tudi na volilni izid. NA LJUBLJANSKEM GRADU ODKRIT SPOMENIK KMEČKIM PUNTOM Povezanost fevdalne revolucije z narodnoosvobodilnim bojem Slavnostni govor Edvarda Kardelja - Punti so nastali iz zavesti, da je treba spremeniti zastareli fevdalni red Edvard Kardelj je odkril spomenik kmečkim puntom na ljubljanskem gradu .......................................................................................................... PO ZAKLJUČKU OBISKA V SAUDSKI ARABIJI NIX0N PRISPEL V DAMASK Vedno vetja zaskrbljenost v Izraelu zaradi arabsko-amerlškega zbllžanja Prvo srečanje med Nixonom in Asadom - Predviden za danes popoldne prihod ameriškega predsednika v Tel Aviv PRIHODNJI TEDEN V MAKEDONIJI SEMINAR ZDRUŽENIH NARODOV 0 ZAŠČITI NARODNOSTNIH MANJŠIN Razprava o zaščiti človekovih pravic na notranji in mednarodni ravni - Seminar se bo zaključil s skupnim poročilom V torek, 25. junija se v Makedoniji v čudovitem okolju Ohridskega jezera, prične na Ohridu seminar združenih narodov o «izboljšanju in zaščiti človekovih pravic nacionalnih, etničnih in drugih manjšin», ki bo trajal do 8. julija, Seminar bo imel izrazito delovno obeležje, saj bodo udeleženci vsak dan zasedali dopoldne in popoldne, na njem se bodo zvrstili številni referati, ki jih pripravljajo mednarodne skupine znanstvenikov iz vsega sveta. Razen prvega dne, ko bo svečana otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, si bodo nato sledili referati ter poročila, na osnovi že dogovorjenega dnevnega reda, ki predvideva ločitev tematik^ na dve vprašanji: 1. Ukrepi, da se manjšinam zagotove človekove pravice na notranji ravni in v tej zvezi: a) Pravni položaj manjšin: b) Uživanje državljanskih in političnih pravic; c) Uživanje gospodarskih, socialnih in kulturnih pravic. 2. Meddržavno in svetovno so-' delovanje s ciljem izboljšanja za-; ščite manjlin; a) S pomočjo dvostranskih in večstranskih sporazumov; b) S pomočjo preučevanj in študij ; c) S pomočjo kulturnih in drugih konvencij med skupinami, ki jih vežejo nacionalne, etnične ali druge vezi; d) Vloga manjšin pri krepitvi ozračja razumevanja in sodelovanja med državami. Na seminarju bodo navzoči uradni predstavniki iz naslednjih držav: Avstralije, Avstrije, Brazilije, Bolgarije, čada, Kitajske, Kolumbije, Kube, Cipra, Ekvadorja, Egipta, Etiopije, Francije, Gane, Gvajane, Madžarske, Indije, Iraka, Italije, Nigerije, Peruja, Poljske, Tajlandije, Sri Lan-ke, Sudana, švedske, Turčije, Sovjetske zveze, Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Jugoslavije, Zaira in Zambije. Prisot ni bodo tudi številni opazovalci ip med njimi tudi Zahodne Nem-čUe. Poleg tega s* bodo seminarja OZN udeležile razne mednarodne organizacije, kot so specializirane organizacije OZN, združenje veteranov, mednarodne orca niza cije dela, arabske lige, itd. Italijo bpsta zastopala prof. Capotorti iz Neaplja in prof. Sper dutti Iz Rima. Za seminar se je zelo podrobno pripravila večja jugoslovanska skupina strokovnjakov, ki bo nastopila v obeh skupinah s temeljitimi deli, saj je znano, da ima Jugoslavija marsikaj pokazati in da je lahko za marsikoga vzgled za reševanje nacionalnih vprašanj. Poleg tega bodo na seminarju priredili razstavo o položaju narodov in narodnosti v Jugoslaviji ter bo izšla posebna knjiga. Jugoslovanski strokovnjaki bodo izdelali o-krog petnajst pismenih referatov in med njimi dva osnovna, ki ju bodo prebrali: s področja notranje ureditve Jončič (ki bo sestavil enega izmed osnovnih referatov tudi za našo tržaško konferenco o manjšinah), s področja mednarodnih odnosov pa Be-lovski in Devetak. Osnovni cilj seminarja izhaja iz dnevnega reda, ki je zelo obširen in ki dopušča poglobljeno razpravo. Seminar bo velika priložnost. da se pomaga dejavnosti OZN in drugim mednarodnim organizacijam ter institucijam, ki se ukvarjajo s pravno zaščito manjšin in da se to argumentira z rešitvami, ki so bile že dosežene na državnih ravneh. svetu. Glede položaja na Bližnjem vzhodu pa je Nixon ugotovil, da so bili že storjeni važni koraki na poti k miru, da pa je treba večji del poti še prehoditi. Končno je Nixon poudaril izredno trdnost obstoječih vezi med Saudsko Arabijo in ZDA Na letališču v Damasku so ameriškega predsednika pričakali sirski predsednik Asad, predsednik vlade Ajubi in zunanji minister Kaddam z drugimi visokimi osebnostmi. Sprejem, ki ga je bil deležen Nixon pri prebivalcih Damaska, je bil razmeroma topel, posebno če upoštevamo, da je še pred nekaj tedni Sirija smatrala ZDA za sovražno državo zaradi podpore, ki jo Američani nudijo Izraelu. Po drugi strani pa se seveda sprejem v Damasku nikakor ne more primerjati z entu-ziazmom, ki so ga pokazali prebivalci Kaira in Aleksandrije. Kot smo omenili, se bode uradni pogovori začeli jutri, že danes pa sta imela Nixon in Asad polurno srečanje, med katerim je bil govor predvsem o sirskih načrtih za gospodarski razvoj in rekonstrukcijo države ter o dvostranskih odnosih. V Izraelu, kamor bo ameriški predsednik prispel jutri popoldne pa se medtem vedno bolj širita nezadovoljstvo in zaskrbljenost zaradi velikega uspeha, ki ga je Nixon doživel v vseh arabskih državah, ki jih je doslej obiskal. O tem priča tudi dejstvo, da si predstavniki telavivske vlade na vse načine prizadevajo, da bi pomirili javno mnenje in ga prepričah, da ZDA niso obrnile hrbta Izraelu, čeprav so v določeni meri spremenih svojo politiko do Arabcev. Podpredsednik vlade in zunanji minister Alon je danes, že četrtič v zadnjih dneh, govoril po radiu in izrazil «popolno zaupanje v obljube, v obveze in v namene predsednika Nixona. Izrael — je nadaljeval A-lon — nikakor ni zaskrbljen zaradi razvoja odnosov z ZDA». Dejansko pa, kljub Alonovim izjavam, zaskrbljenost ostane: že pred začetkom Nixonove turneje na Bližnjem vzhodu so politični krogi v Tel Avivu opozarjali na nevarnost pretesnega zbližanja med Američani in Arabci, v takem vzdušju pa je kot bomba odjeknila vest, da bodo ZDA dobavile Egiptu tehnično in materialno pomoč za proizvodnjo jedrske energije v miroljubne namene. V Izraelu se namreč sprašujejo, ali bodo ZDA sposobne nadzorovati bodoče jedrske centrale v E-giptu in preprečiti, da bi proizvajale jedrsko energijo tudi v vojne namene. V tej zvezi je Alon danes dejal, da ne obstaja nobena nevar nost. saj so ZDA dale zadostna jamstva, po drugi strani pa je podpredsednik vlade opozoril, da tudi Izrael razpolaga z lastnim jedrskim reaktorjem, ki si ga je preskrbela po zaslugi sporazuma z ZDA, ter da bo v kratkem začel graditi jedrsko centralo, prav tako z ameriško pomočjo. O sorazmerni napetosti v ameriško-izraelskih odnosih pričajo tudi težave, ki so nastale v pripravljanju programa Nixonovega obiska v Izraelu. V pogovorih med ameriško in izraelsko komisijo, ki pripravljata program obiska, je prišlo do Sterilnih sporov. Med drugim je Israelce presenetil Nixonov odklon, da bi zasebno obiskal vzhodni del Jeruzalema, ki so si ga Izraelci priključili po šestdnevni vojni leta 1967. ZDA, prav tako kot skoraj vse ostale države, niso priznale priključitve, vendar pa so številni tuji državniki, ki so prišli v zadnjih časih v Izrael, obiskali tudi vzhodni del mesta, pa čeprav kot zasebniki. Drugo dejstvo, ki je izzvalo negodovanje Izraelcev, pa je znatna omejitev števila časnikarjev, ki bodo lahko prisostvovali raznim svečanostim ob Nixonovem obisku. Ameriški organizatorji so sicer pojasnili, da je to nujno iz varnostnih razlogov, Izraelci pa to tolmačijo kot željo Washingtona, da bi zmanjšal težo Nixonovega obiska v Izraelu. (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 15. — Na ljubljanskem gradu je bila danes o-srednja in hkrati sklepna slovesnost v počastitev 500-letnice kmečkih puntov v Sloveniji. S to proslavo so se končale številne prireditve, ki so potekale po raznih krajih Slovenije in Hrvaške v spomin na kmečke upore slovenskih in hrvaških kmetov proti tedanjim fevdalcem. Na proslavi v Ljubljani so bili navzoči številni udeleženci iz vseh krajev Slovenije in Hrvaške, med njimi Edvard Kardelj, Stane Dolanc, Sergej Kraigher, Jakov Bla-ževič, Milka Planinc, France Popit, Marjan Brecelj, Mitja Ribičič, Andrej Marinc in drugi. Med udeleženci proslave so bili tudi predstavniki zamejskih Slovencev iz Italije in Avstrije. Na slovesnosti je govoril član predsedstva SFR Jugoslavije Edvard Kardelj, ki je tudi odkril spomenik kmečkim puntarjem, delo znanega slovenskega kiparja Stojana Batiča. Proslavo so končali z umetniško prireditvijo, na kateri so sodelovali združeni pevski zbori slovenske filharmonije, ljubljanske O-pere in RTV, recitatorji in godba ljudske milice. Edvard Kardelj je v svojem govoru poudaril, da je šlo pri kmečkih uporih za revolucionarni boj na slovenskih tleh in da so se vplivi ter posledice uporov globoko zasidrali v slovenski zgodovini. Njihova tradicija je postala nepresahljiv vir slehernega ljudskega, demokratičnega in revolucionarnega gibanja ter sleherne napredne misli in kulture v Sloveniji Ta skoraj dvestoletni boj slovenske «uboge gmajne» je bil revolucionarni spopad s celotnim tedanjim fevdalnim sistemom, še več. Po svoji dolgotrajnosti in po silah, ki so se vključevale v boje in po revolucionarnem programu, sodijo kmečki upori po Sloveniji in na Hrvaškem ter drugih avstrijskih pokrajinah med največja revolucionarna gibanja v fevdalni dobi Evrope. DA NE S c . Rumor je tudi včeraj nadaljeval s poizvedovalnimi pogovori s predstavniki strank leve sredine in jih zaključil s srečanjem z demokristjansko delegacijo. Za sedaj so sklenili, da bo jutri ali najkasneje v torek sestanek na vrhu strank leve sredine, ki se ga bodo udeležili tajniki strank, predsedniki senatnih in predsedniki poslanskih skupin ter voditelji delegacij v vladi. V prihodnjih dneh torej bi moralo biti jasno, ali bodo stranke leve sredine pritrdilno odgovorile na poziv predsednika republike, naj se pobotajo, ali pa ne. Če se ne bodo dogovorile, bo vladna kriza nadaljevala svojo pot po običajnem postopku in bo moral predsednik republike imenovati novega mandatarja. Uspeh, ki ga je ameriški predsednik Nixon doživel med obiskom v Kairu ter ugoden potek razgovorov, ki jih je imel v Saudski Arabiji in v Siriji, vzbujajo zaskrbljenost v Izraelu, kamor bo šef Bele hiše prispel danes popoldne. V Tel Avivu se namreč bojijo, da bi novo zbli-žanje med ZDA in arabskimi državami privedlo do zmanjšanja ameriške podpore Izraelu. V Alžiru so se nepričakovano prekinila pogajanja med portugalskim zunanjim ministrom Soa-resom in predstavniki PAIGC o neodvisnosti Gvineje - Bissau. Kaže, da je sporna točka usoda Kapverdskih otokov, ki bi jih Lizbona rada obdržala v svojem nadzorstvu iz strateških razlogov. Soares je v svojih izjavah časnikarjem bil kljub temu optimist. Napovedal je, da se bodo pogajanja nadaljevala, datum pa bodo določili po posvetovanjih z lastnimi vladami. Soares je nato odpotoval v Lizbono, vendar se bo še danes udeležil zasedanja NATO v Ottawi, kjer se bo srečal s Kissingerjem. Iz tega gibanja je nastalo od 16. do 18. stoletja po Sloveniji več kmečkih vstaj, med njimi pet velikih, kot je bil upor leta 1515, vstaja Matije Gubca 1573, Tolminski punt 1713 in drugi. Vsi ti upori niso nastajali iz obupa kmetov, pač pa iz zavesti, da je treba spremeniti zastareli fevdalni red. Edvard Kardelj je zlasti poudaril velik pomen, ki ga ima veličastno obdobje revolucionarnega boja kmečkih puntarjev za celotno zgodovino slovenskega naroda. Zlasti je pomembna vstaja leta 1514 in 1515, ki je prvič po mnogih stoletjih združila v skupnem boju skoraj vse slovenske pokrajine in pritegnila v svoje vrste večino uboge slovenske gmajne. Tedaj je bila za nekaj mesecev tudi vzpostavljena na največjem delu slovenskega ozemlja puntarska oblast. Tako vrenje pa je pripravilo tudi pogoje za slovensko reformacijo, ki se je pojavila kmalu po kmečki vstaji. Edvard Kardelj je omenil pomembnost medsebojne zgodovinske odvisnosti kmečkega punta tiste dobe in pojava reformacije. Iz take odvisnosti je nastala tudi prva tiskana slovenska knjiga. Tako je «uboga gmajna» postala tudi politični dejavnik in je omogočila uveljavitev slovenskega jezika v celotni tedanji družbi, saj je tudi protireformacija bila prisiljena uporabljati slovenski jezik in tiskati slovenske knjige. Zgodovinski pomen kmečkih u-porov povezuje protifevdalno revolucijo slovenskih kmetov z narodnoosvobodilnim bojem in socialistično revolucijo našega časa, je dejal Edvard Kardelj. Ta dva dogodka ločijo stoletja, vendar ves ta čas ni ugasnila tradicija revolucionarnega boja slovenskih kmetov. Če danes odkrivamo spomenike kmečkim puntarjem jih ne odkrivamo toliko zaradi spomina na tedanje boje in žrtve, pač pa zato, da z njimi potrdimo zavest, da so obstoj, napredek in kultura zlasti malega naroda kot je slovenski, odvisni predvsem od zavestne akcije ljudskih množic, o-ziroma najbolj naprednih razredov, in od jasnih ciljev celotnih dejavnosti teh množic. Ko je primerjal tedanje boje s narodnoosvobodilnim bojem je Edvard Kardelj poudaril, da se je slovenski narod v zadnji borbi zmagovito lotil revolucionarne pre obrazbe, ker mu je partija postavila jasen program, ker je bil povezan z bojem vseh drugih jugoslovanskih narodov in ker je bila uresničena enotnost in zveza delavcev in kmetov ter napredne inteligence. V drugem delu govora je Edvard Kardelj obširno razložil sedanje razmere v kmetijstvu in politiko Jugoslavije na področju kmetijstva, ki je dobila novo potrdilo na nedavnem 10. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije. Edvard Kardelj je končal svoj govor z besedami: «Proletarci! Socialistična revolucija odkriva v Sloveniji spomenik revoluciji fevdalne «uboge gmajne». Naj večno živi spomin na boje in žrtve tne in druge revolucije, ki sta dali tako bogate sadove sedanjim in prihodnjim rodovom slovenskega naroda.» DRAGO KOŠMRLJ TRŽAŠKI DNEVNIK 16. junija 1974 Slovenski otrok v slovensko šolo! V petek, 14. junija, se je začelo vpisovanje otrok v I. razred osnovne šole. Vpisujejo se otroci, ki bodo do konca letošnjega leta dopolnili šesto leto. Vpisovanja sprejemajo učitelji na vseh šolah. Staršem, ki imajo otroke za vpis v osnovno šolo, priporočamo, naj čimprej opravijo svojo dolžnost. To je suhoparno obvestilo za vse starše, slovenskim staršem pa gre še poseben poziv, naj opravijo svojo dolžnost kot starši in kot člani slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Vsa naša skupnost, ne samo posamezne družine, je zainteresirana, da se noben otrok ne porazgubi in odtuji, ampak da se uči in vzgaja v slovenski šoli, v svojem materinem jeziku. FVedvsem je to korist samota otroka, ki se bo v svojem okolju lažje in z večjim uspehom ter zadovoljstvom učil ’ in naučil. Na to naj pomislijo zlasti tisti starši, ki še oklevajo, ali jih nekdo nagovarja in prepričuje, naj vpišejo svojega otroka v italijansko šolo. Žal, se taki primeri še ponavljajo. Nekateri klonijo, ko pa otrok dorase in občuti krivice, padajo na račun staršev hudi o-čitki. Ni treba namreč na dolgo in podrobno opisovati, kako razna podjetja in ustanove iščejo mlado delovno silo, ki obvlada slovenski jezik. V slovenski šoli se otrok uči v »vojem materinem jeziku in se nauči tudi italijanščine, v italijanski šoli pa se otroci učijo samo v italijanščini, o slovenskem jeziku, kulturi in zgodovini pa nimajo niti pojma. Ali naj pošljemo svojega otroka, otroka slovenskih staršev v tako šolo, v kateri bo pozabil svoj materin jezik in ne bo ničesar izvedel o svojem narodu? Slovenski otrok spada samo v slovensko šolo! Slovenski dijaški dom «Srečko Kosovel» Trst, Ul. Ginnastica 72 — Campo S. Luigi 11, tel. 793 167 in 722-246 prireja od 1. do 30. avgusta letos TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITE za dijake nižjih in višjih srednjih šol. Vpisovanje vsak delovni dan od 9. do 12. in od 17. do 19. ure. do vključno 26. junija. SE 0 ŽIVAHNI PETKOVI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Resolucija o nujnosti konzorcija za mestne in pokrajinske prevoze V jeseni bo dograjena športna palača ■ Svetovalca Del Tutta bo zamenjal Pesante Na petkovi seji tržaškega občinskega sveta so poleg izvolitve petih članov sveta gorske skupnosti, o kateri smo že poročali, obravnavali tudi nekatera druga važna vprašanja in so, predvsem z glasovi leve sredine in KPI, odobrili resolucijo občinskega odbora, ki se zavzema za publicizacijo mestnih in pokrajinskih javnih prevozov. Resolucija ja v bistvu uperjena proti stališču dežele, ki pripravlja ustrezen zakon, iz katerega pa izključuje mestne avtobusne prevoze in ki se zavzema za podporo zasebnim avtobusnim podjetjem. V začetku seje je odbornica Ben-nijeva odgovarjala na vprašanja komunističnih svetovalcev Spetiča in Zorzinijeve glede prevozov otrok v otroški vrtec v Lonjerju in glede razdeljevanja brezplačnih šolskih knjig. Svetovalec Spetič je očital občinski upravi, da se je v zvezi z ustanovitvijo italijanskega otroškega vrtca v Lonjerju poslužila čudnih metod zbiranja italijanskih otrok, ki so jih nabrali po raznih krajih. V tej zvezi je prišlo do ostrejših obtožb in polemik med odbornico in svetovalcem. Daljša razprava se je vnela tudi o gradnji športne palače, oziroma sklepa, ki predvideva nabavo opreme. V tej zvezi sta najprej podžupan Giuricin, nato pa župan Spaccini, povedala, da bodo julija dogradili poslopje, avgusta bodo postavili osnovno opremo, tako da bodo lahko v tej sezoni redne tekme prvenstva v košarki. Ne bodo pa še uredili stopnišča za občinstvo, za kar skrbi holandsko podjetje Jannsen, ki bo izdelalo tudi svetlobno elektronsko desko za objavljanje rezultatov. Do daljšega prerekanja je prišlo v zvezi z ostavko svetovalca PSI Del Tutta, katerega je formal-[ no zamenjal Segene. Ugotovili so I namreč, da občinski svet ne more legalno zasedati in sklepati, če niso v redu zastopani vsi svetovalci, Segene pa ni podal predpisanega dokaza o pismenosti. Iz težav so se rešili tako, da so ga formalno potrdili za svetovalca, čeprav je znano, da bo tudi Segene podal ostavko, ker se je odločil za delo v sindikatu in da bo nje- MiiMiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiimiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiitmitiiiii) Odprla veleblagovnica «Il Lavoratore» govo mesto v občinskem svetu prevzel svetovalec PSI prof. Pesante. Ob zaključku je občinski svet potrdil sklep občinskega odbora iz 1972. leta o dodelitvi študije za razmejitev in za pripravo materiala za podrobne urbanistične načrte za kraške vasi. Sindikalne volitve tržaških časnikarjev V časnikarskem krožku je bila sinoči kongresna skupščina deželnega sindikata novinarjev Furlani- je - Julijske krajine. Večina prisotnih tržaških časnikarjev je odobrila poročilo predsednika časnikarske zveze Danila Solija, ki je — med drugim — poudaril enotno zavzetost časnikarjev za dosledno in demokratično reformo tiska in javnih občil. Po skupščini so se pričele volitve novega vodstva deželnega sindikata časnikarjev in za določitev delegatov na vsedržavni kongres časnikarskega sindikata FNSI, ki bo jeseni v Riminiju. Volilni sedež je bil sinoči odprt do 20. urei, danes pa bo odprt od 10. do 13. ure ter od 15. do 18.30. ODBORNICA BENIJEVfl OBISKALA ŠOLO PRI SV. JAKOBU Med poletjem je treba opraviti vzdrževalna dela Odbori staršev vseh treh slovenskih šol so zahtevali temeljito popravilo neustreznega poslopja Odbornica za šolstvo tržaške občinske uprave Benijeva si je včeraj na vabilo odborov staršev vseh treh slovenskih šol pri Sv. Jakobu (otroškega vrtca, osnovne šole in nižje srednje šole) ogledala šolsko poslopje v Ul. Frausin. V spremstvu inženirja občinskega tehničnega urada in inž. Sosiča, ki ga je odbor staršev prosil za strokovno pomoč, so si prisotni ogledali vse prostore in ugotovili, da so zelo slabo vzdrževani in da bi bilo treba opraviti temeljita dela. Med drugim je bilo predlagano, da uredijo slačilnice za telovadnico, ki se je poslužujejo tudi drugi zavodi, da v pritličju in prvem nadstropju izpraznijo prostore, ki .................. mimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiimiimiiiiiiiTiiiMiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiuniiiiiiMiinimmimiiiiiiiiiiiiimiimimiii DRUGI DAN ZASEDANJA O MEDNARODNEM ZAVODU UWC Poudarjena potreba po vključitvi slovenščine v učni načrt zavoda Zanimiva poročila bivših dijakov o možnostih obrobnih dejavnosti - Danes izdelava sklepnih dokumentov «Slovenskega prebivalstva, ki je bilo pred časom v večini, je sedaj v devinsko - nabrežinski občini približno polovico; vsekakor so prav Slovenci tisti, ki skrbijo za večino kulturnih dejavnosti v občini in zato mora biti naš zavod seznanjen z njihovim jezikom in njihovo kulturo prav tako dobro, kot z ježkom in kulturo italijanske skupnosti.» To je eden izmed zaključkov obširnih poročil, ki jih je podala skupina bivših dijakov zavoda UWC v kraju St. Donat v južnem Walesu. Med drugim dnevom zasedanja o vlogi bodoče mednarodne šole v Sesljanu je bilo o Slovencih v Italiji večkrat govor Vendar pa so prav dijaki zajeli jedro vprašanja in ga tako razčlenili, da po včerajšnji seji ne more biti več dvomov o vprašanju slovenščine v sesljanskem zavodu. Dijaki so podali tri obširna poročila o obrobnih dejavnostih, ki bi jih lahko opravljal zavod. Prvo poročilo se nanaša na rekreativne in športne dejavnosti, drugo na kulturno in znanstveno delo, tretje pa na delovanje na družbenem ,P#- -----^ fotooAlG TRST-Ul.Mazzini 5/ DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. are) Vielmetti, Borzni trg 12; Al Centauro, Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Ca-Largo Piave 2; Costalunga, Erta di S. Anna 10 (Kolonkovec). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bemini 4; A. Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza. Ul. Montorsino 9 (Rojan). LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel. 226-165): Opčine (»el. 211-001); Pro-sek (tel. 225-141); Božje polje -Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel. 2C0121): Sesljan (tet. 209-l97i; Žav-Ije (tel. 213-137); Milje (tel. 271124). valce stanovanja v drugem nadstropju presenetili. Vedeli so obenem, da zahajajo semkaj tudi razne ugledne osebnosti. Priložnost se jim je nudila predvčerajšnjim. Namestnik državnega pravdnika dr. Coassin je izdal dovoljenje za pregled stanovanja in okrog 16.30 so kaprian Leonardo Bertucci, podčastnika - -->io Zuddas in Mario Fiordigigli ter karabinjer Antonio Cisterino vdrli v stanovanje ter presenetili parček v toplem objemu. S tem se je začela ta kočljiva zadeva naglo razvozlavati. Očitno ja bilo, da gre za izkoriščanje prostitucije. Upraviteljica te «hiše galantnih zmenkov» je 53-letna Norma Cartelli. Nadebudna Cartellijeva "e je namreč po telefonu dogovarjala s klienti, ki jih je zamikal «sladki sadež» ter jim priskrbela žensko po okusu. Ugotovili so, da je bil ta krog priložnostnih prodajalk ljubezni zelo širok. V omenjeno stanovanje je zahajalo od dvajset do petdeset žensk različnih starosti in iz različnih družbenih slojev. St širši je bil seveda krog moških obiskovalcev, ki so za te usluge potegnili iz žepa od petnajst do petdeset tisoč lir, skratka po ceni «blaga». Karabinjerji so med preiskavo odkrili tudi obsežen notes, v katerem so zabeležena številna imena bolj ali manj znanih osebnosti ženskega in moškega spola. Zadeva bo sedaj romala pred sodišče, medtem pa je Norma Cartelli že na hladnem in se bo morala kot glavna organizatorka zagovarjati pod obtožbami izkoriščanja prostitucije. Danes bo v domu Jakoba Ukmarja v Skednju nastop mladine iz Boljunca z veseloigro «Če so ženske pri hiši». Začetek ob 18. uri. Uradna otvoritev telefonskih naprav za prvo pomoč Včeraj popoldne so začele delovati posebne naprave za klic prve pomoči, ki jih je deželna uprava namestila na ključnih križiščih bolj prometnih cest. Gre za telefone, s katerimi je mogoče vzpostaviti redno zvezo z najbližjo bolnišnico ali reševalno postajo Rdečega križa. Vseh takih naprav je 34, od teh tri v tržaški pokrajini. Včerajšnje simbolične otvoritve, ki je bila v Furlaniji, se je udeležil tudi deželni odbornik za zdravstvo Nardini. Naprave so zelo velike, to pa zato, da so vidne tudi iz precejšnje razdalje. Navodila za klicanje prve pomoči so v šestih jezikih, med katerimi sta tudi slovenščina in srbohrvaščina. IZLETI «AURORE» 29. in 30. junija izlet na Krk. Cena 16.000 lir. 29. in 30. junija Izlet na Štajersko z obiskom Celja; Rogaške Slatine, Ptuja in Maribora. Cena 20.000 lir. Informacije in vpisovanje pri potovalnem urada «Anrora» v Ul. Cicerone 4, tel. 29-243. Kino Ariston — I.N.C. 15.00-22.00 «Lancillotto e Ginevra». Lue Simon in Laura Duke Condominas. Nazionale 15.00 «Il figlio di Zanna bianca». Excelsior 15.00 «L’uccello dalle piume di cristallo». Tony Musante, Suzy Kendah, E. M. Salerno. Grattacielo 14.00 «Qui Montecarlo... Attenti a quei due». Tony Curtis in Roger Moore. Barvni film. Fenice 15.00 «Il suo nome faceva tremare... Interpol in allarme». Le# Van Cleef, Edwige Fenech. Eden 15.00 «Il portiere di notte». Barvni film. Igrajo Dirk Bogarde. Charlotte Rampling, Philippe Leroy in Gabriele Ferzetti. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 15.00 «Mani sporche sulla città». Barvni film. Elliot Gould in Robert Blake. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 15.00 «Le cinque giornate». Adriano Celentano. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capito! 15.00 «Come eravamo». Barvni film. Cristallo 15.00 «I tre avventurieri». Alain Delon. Barvni film. Impero 15.00 «Mercoledì delle ceneri». Barvni film. Filodrammatico 15.00 «Le calde cugine». Nicole Debonne, Solange Fra. dez. Prepovedano mladini pod 18. letom." Moderno 15.00 «H giorno del delfino». George Scott. Barvni film. Ideale 15.00 «Spirito santo e le 5 magnifiche canaglie». Vassili Karis, Daria Norman. Barvni film. Vittorio Veneto 15.00 «Il caso Pisciot-ta». Tony Musante in Carla Gravina. Prepovedano mladini pod 14. letom. Abbazia 15.00 «La stella di latta». John Wayne. Barvni film. Astra 15.30 «Nanù, il figlio della giungla». Walt Disneyev film. Tim Con-way. Barvni film. Radio 14.30 «All'ombra delle piramidi». Iris - Prosek 16.00 «Latitudine 0». Barvni film. Razstave V umetnostni galeriji «C. Sofiano-pulo» (Trg Papa Giovanni, 6) so odprli razstavo del slikarjev F. von Kirchmayra in C. Piceme. V galeriji «Rettori - Tribbio 2» na Starem trgu 6 razstavlja svoja dela Milančanka Bruna Tavazzi. Razstava bo odprta do 5. julija. V galeriji «Torbandena» v istoimenski ulici razstavlja tržaški slikar Giordano Sedmak. V galeriji S Maria Maggiore, v Ul. Collegio 6 razstavlja svoja dola Mario Bessarione. Razstava bo odprte. do konca meseca. V razstavišču Galleria degli artisti, na Bencovem trgu 3 razstavlja tržaška slikarka, ki se podpisuje z i-menom Parna. Razstavljala bo do 25. junija. V Rimu v galeriji «Colosseo» je odprl razstavo svojih del naš tržaški likovnik Demetrij Cej, ki bo razstavljal do 30. junija. V Tržaški knjigarni bo do 17. trn. razstavljal linoreze in barvne risbe študent Marko Oblak iz šole prof. Avgusta Černigoja. V koprski galeriji «Meduza» sta odprla razstavo svojih grafik Štefan Galič in Marjan Kravos. V tržaški galeriji Tommaseo je odprl razstavo svojih del znani likovnik Enrico Paulucci. V občinski galeriji Megi Pepeu razstavlja svoja dela. Izleti SPDT priredi 29. in 30. junija t.l. dvodnevni avtobusni iziet v Logarsko dolino in Kamniške Alpe. Za turiste bivanje v Planinskem domu v Logarski dolini in izleti v okolico. Za planince pa izlet iz Rogovilca čez Robanov kot na Kocbekov dom pod Korošico. Drugi dan vzpon na Ojstrico in povratek v Logarsko dolino. Vpisovanje do 24. junija v uradu ZSŠDI, Ulica Ceppa 9. Razna obvestila Baletke Škedenjskega doma so vabljene jutri, ob 18.30 v društvene prostore, Ul. Soncini 112, kjer bo sestanek za sestavo programa in ogled slik s preteklega nastopa. Prosvetno društvo «Kraški dom» vabi člane in prijatelje na pripravljalni sestanek za občinsko razstavo vina. Sestanek bo v četrtek, 20. t.m.. ob 21. uri v prostorih občinske kopalnice v Velikem Repnu. Narodna in študijska knjižnica v Trstu obvešča obiskovalce, da bo v dneh od ponedeljka, 17. junija do petka, 21. junija t.l. knjižnica od 12. do 14. ure zaprta. SOŽALJE Ob izgubi tov. Karla Kralja sekcija KPI «Zorko Kralj» izreka družini globoko sožalje. BANCA DI CREDITO Dl TRIES TRŽAŠKA KREDITNA BANI URADNI TEČAJ BANKOVCEV 14. {unii# 1974 Ameriški dolar <60.— Funt šterling «TO- Švicarski frank ŽIŠ,50 Francoski frank 133,40 Nemika marka 259,15 Avstrijski iiling 35,80 Dinari debeli 42— drobni 42— MENJALNICA vseh tujih valut Nepričakovano nas je 13. junija zapustil naš dragi ERNEST LORENZI Pogreb bo jutri, 17. t.m., ob 15.15 iz mrtvašnice splošne bolnišnice naravnost v katinarsko cerkev. Globoko užaloščeni sporočajo vest žena Ljudmila, sin, snaha, vnuk sestra Ersilia, brata Miro in Milan in drugo sorodstvo Trst. 16. junija 1974 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 38006 ZAHVALA Priarčno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega JOSIPA CESARJA Posebna zahvala dr. Fani za ves njegov trud. Žalujoča družina Cesar Trst, 16. Junija 19« Pnmorskì’dfiovnik: UČNI USPEHI NA SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH Znanstveni licej «France Prešeren» I- a- — Izdelali so: Erika Bri-scik, Milan Bufon, Ingrid Carli, Vera Crevatin, Maria Emili, Alet Sander Koren, Mirjam Levstik, Marija Lozej, Marina Milic, Graziella Nabergoi, Susanna Pertot, Ausonia Prasel, Elena Sisti, Ivo Starc, Walter Svara, Sonia Vegliach. Popravne izpite ima 7 dijakov, eden pa je bil neocenjen. L b — Izdelali so: Claudio Ci bic, Anna Ciuk, Katja Danieli, Alessandra Don, Sonja Jazbec, Giorgio Krečič, Alessandro Mazzucca. Rossana Pettirosso, Rossana Purger, Tanja Škabar, Giuliana Sossi, Egon Stocca, Verenka Tercelli, Silvano Tercich, Alessandra Udovich. Walter Ukmar. Popravne izpite ima 5 dijakov, eden je bil odklonjen, ena dijakinja pa je izstopila. II. a — Izdelali so: Xenia Brass, Igor Coretti, Jasna Merku, Teodora Meulia, Cinzia Nibrandt. Franco Perco, Nevo Radovič, Eva Rosner, Sonja Stavar, Peter Stocca, Peter Zarjal. Dva dijaka imata popravne izpite, eden pa je bil odklonjen. II. b — Izdelali so: Boris Artač, Marko Bitežnik, Aldo Bresciani, Miroslave Ferlat, Marco Filippi, A-rianna Kapun, Vida Legiša, Ingrid Lozar, Renato Mihelčič, Roberto Novello, Walter Pertot, Fulvia Pre-molin, Roberto Zeriali. Trije dijaki Imajo popravne izpite. m. a — Izdelali so: Mara Antonini, Marina Cebulec, Tatiana Černivec, Mauro Cesari, Edoardo Dolenc, Patrizia Don, Licia Furlan, Isabella Marega, Adriano Obersnel, Alessandro Ota, Vilma Padovan, Tjaša Paulettich, Davor Pečenko, Sandro Pertot, Loris Tavčar, Fausta Sisti, Melita Valli, Alenka Zahar. Trije dijaki imajo popravne izpite. IH. b — Izdelali so: Maria Do-rotea Brecelj, Eddy Cante, Boris Cok, Marina Guglielmi, Aleksej Kalc, Maria Legiša, Willij Mikac, Igor Milic, Emilio Petaros, Sonja Rebula, Maila Semez, Igor Starc, Mira Starc, Majda Stubelj, Roberto Sturman, Alessio Timeus, Paolo Trampuš, Tatiana Volčič. Popravne izpite imajo štirje dijaki. IV. a — Izdelali so: Jana Ban. Evaldo Crevatin, Roberto Gantar, Edi Kraus, Erika Scherl, Ivo Ster-nad, Drago Vremec. Štirje dijaki imajo popravne izpite. IV. b — Izdelali so: Nada Berce, Valerio Cosina, Edoardo Danieli, Nada Gerzelj, Sergio Kukanja, Enrico Lisjak, Dorotea Milic. Boris Pegan, Laura Pertot, Ester Pregare, Nada Simoneta, Mauro Zeriali. Osem dijakov ima popravne izpite. V V. razredu je bilo pripuščenih k zrelostnemu izpitu vseh 22 dijakov Klasični licej ...r - r IV. gimnazija — Izdelali so: Majda Cossutta, Xenja Dobrilla, Eva Ficiur, Stella Hrvatin, Marco Kan-dut, Maria Kostnapfel, Patrizia Pettirosso, Irene Poropat. Neva Regent, Jasna Rodošek, Lidia Rupel, Bruna Škabar, Vesna Sossi. V. gimnazija —- Izdelali so: Bog dan Carli, Marina Castellani, Majda Gabrovec, Rossana Ghez, Silvana Glavic, Majda Kodrič, Patrizia Magnani, Erika Mesesnel, Manuela Ruppel, Tommaso Simčič, Annarosa Slavec. Marko Tavčar. I. klasični licej —- Izdelali so: Carla Blasina, Rossana Ghersini, Vilma Kjuder, Doriana Kofol, Milojka Milič, Sonia Milkovič, Sergij Stocca, Antonio Trento, Igor Vra-bez. En dijak ima popravne izpite. II. klasični licej — Izdelali so: Neva Bizjak, Susanna Gherlani, Magda Jevnikar, Iztok Kodrič, Rosanda Kralj, Marijan Kravos, Barbara Lapornik, Marco Oblak, Adria no Pahor, Anna Peterlin, Irene Prassel, Nataša Rauber, Tanja Rebula, Giuseppina Sardoč, Črtomir šiškovič, Radojka Tul. Boris Valentič, Daniele Žerjal, Mara Žerjal. Štirje dijaki imajo popravne izpite. V III. liceju je bilo vseh enajst dijakov pripuščenih k zrelostnemu izpitu. Trgovski tehnični zavod «Žiga Zois» I. a — Izdelali so: Damiana Briz-zi, Patrizia Comari, Danijel Gomi sel, Ivan Gruden, Graziella Metlika, Anamarija Pahor, Robert Smot-lak, Franko Suman, Liviana Zorn. Osem dijakov ima popravne izpite, trije pa so bili odklonjeni. I. b — Izdelali so: Giorgio Calzi, Aleksander Danieli. Marina Gril- lanz, Verena Gulli, Cinzia Marsich, Dario Milic, Dominik Pistan, Su zana Sossi, Claudio Trobec. Marjan Versa. Deset dijakov ima popravne izpite, eden pa je bil odklonjen. H. a — Izdelali so: Tamara Ca-harija, Massimiliano Comari, Rosanna Comeli, Milena Čufar, Fabio Gombač, Liliana Gombočci, SOvana Petaros, Karlo Razem, Walter Romano, Nevenka Samec, Silvano Se-moli, Loredana Visintin. Trinajst dijakov ima popravne izpite. H. b — Izdelali so: Marta Bogateč, Pavel Cossutta. Sergij Gusti, Gabrijela Jugovič, Roberto Klobas, Igor Luxa, Mauro Malalan, Neva Rebula, Ivan Škabar, Marko Sossi, Jurij Zeriali. Dvanajst dijakov ima popravne izpite, eden pa je bil odklonjen. IH. a — Izdelali so: Sergij Carli Sabrina Franco, Suzana Grgič, Edi Košuta, Tea Košuta, Savina Kovic, Ida Mesghez, Elga Moro, Mirjam Salvi, Dario Štolfa, Elder Švab, Walter Vatovec. Sedem dijakov ima popravne izpite, eden je bil odklonjen. HI. b — Izdelali so: Franco Abrami, Edvin Bemetic, Maria Neva Bisiacchi, Luciana Hrovatin, Sonja Leghissa, Ornella Neppi, Silvana Pieri, Igor Racman, Ana Skerlavaj, Edvard Sosič, Neva Tul. Osem dijakov ima popravne izpite, eden je bil odklonjen. IV. razred — Izdelali so: Silvija Bandi, Marjan Blazina, Vijolica Bossi, Danica Castellani, Pavel Ceh, Majda Glavina, Vera Grgič. Patrizia Krevatin, Xenja Majovski, Irena Malalan, Anamarija Mersig, Aleksandra Metlica, Veronika Meu-la, Danilo Milkovič, Ada Pancrazi, Oskar Pancrazi, Nevenka Pertot. Paimira Samec, Sonja Smotlak, Danilo Suman, Katjuša Tretjak, Karla Versa. Osem dijakov ima popravne izpite. V razredih V. a in V. b je bilo pripuščenih k zrelostnemu izpitu po devetnajst dijakov. Nastop gojencev podružnice CM V soboto, 8. junija, je bil na sedežu Kulturnega krožka v Devinu nastop gojencev šole Glasbene matice. Majhno dvorano je občinstvo napolnilo do zadnjega kotička in nastopajoče toplo nagradilo s ploskanjem. Pred poslušalci so se zvrstili mladi izvajalci, ki so igrali skladbe Pavčiča, Fugazze, Kuhlerja, Škerjanca in mnogih drugih. Na klavir so igrali Mara Tinta. Olga Tavčar, Dinara Peric, Claudia Minassi, Aleksandra škerk, Elena Paulina, Martina Kakeš, Marinka Semolič, na violino David Velassi ob klavirski spremljavi Marije Brecelj in Franko Sedmak ob klavirski spremljavi Vide Legiše, na harmoniko pa David Peric, Gabrijela Pacar, Dimitrij Žbogar, Fabio Pacar, Dario Milič, Anamarija Pacor, Andrej Kralj, Maja Milič, Igor Rogelja, Irena Tavčar, Zoran Lupine, Elvis Peric in Ivan Milič. Nastopila sta še duo violončelov s Patrizio Magnani in Jelko Košuto ter kvintet harmonik. Vsi nastopajoči so se prav lepo predstavili občinstvu in pokazali, kaj so v tem šolskem letu dosegli s svojim učenjem, vendar je treba poudariti, da so na produkciji v Devinu izstopili harmonikaši, ki so posebno navdušili poslušalce. Majda Terčon liiiiiiiiiiiiiiiitiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii,iillliuininiimiiriiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii"iiii"i>'iii*iil KONČNO JIM JI BILO TUDI VREME NAKLONJEN« Po zaslugi požrtvovalne mladine uspela tretja sagra pri Bom ju Bogat kulturni spored privabil na sagro veliko ljudi DEVIN Pevski zbor «Fantje izpod grmade» priredi danes, 16. junija v Medji vasi LJUDSKI PRAZNIK OB 17. URI OTVORITEV OB 19. URI KULTURNI PROGRAM Nastopajo: mladinski zbor «Rdeča zvezda» — moški zbor «I. Gruden» — dekliški zbor iz Devina — otroci osnovne šole iz Medje vasi — ansambel «Iga Radoviča». Sledil bo ples do 24. ure. * * * S' » Za domačo jedačo in pijačo preskrbljeno. ^^ ^ n,-----------------------n........um...... PRMMG JOŽE KOCJANČIČ SEDEMDESETLETNIK m. m v 70 let je v naši dobi več ali manj poštena zrela doba in še nobena prava starost. In vendar je sedem križev veliko, posebno, če jih mora nositi človek, ki je v svojem življenju veliko pretrpel, prenesel mnogo gorja in veliko delal, rekli bi, garal. Zato je Jože Kocjančič iz Pre-benega lahko ponosen na svoj današnji jubilej, ki ga je slavil včeraj še vedno čil in krepak, saj ga posebno v teh dneh ne srečaš drugje kot na njivi oziroma v vinogradu med trtami, ki jih pridno neguje, da bo trgatev bogatejša, da bo kapljica žlahtnejša. Il.i..................................................i.t...M.i.u,u,,uni....i.........m»u,|i..'|.ui................»«...u» PRIREDITVE IN RAZSTAVE ROČNIH DEL ŠOLA Šolska prireditev dne ob uri dne Razstava ročnih del od — do Nabrežinski okoliš SLIVNO — 16. junija 9.00 - 12.00 — 16.00 GABROVEC — Na dan za- ključne šol. maše od 9. do 12. ure BRIŠČKI — 20. junija 9,00 - 12.00 Dolinski okoliš DOLINA 23. junija 9.00 -12.00 - 17.00 MAČKOLJE 24.6. 1900 23. junija 9.00 -12.00 - 17.00 BOLJUNEC 16. junija 9.00 - 12.00 - 16 00 PESEK 23.6. 16.30 23. junija 9.00 - 12.00 ŽAVUE 23. junija 9.00 - 12.00 Šentjakobski okoliš SV. JAKOB — _ 23. junija 9.00 -12.00 — 16.00 Ul. Frausin 12 «D. KETTE» — Od 16. 9.00 — 12.00 Ul. sv. Frančiška 25 do 20. junija DONADONI 24.6. po maši 22. junija 17.00 — 19.00 Ul. Donadoni 28 23. junija 9.00 12.00 — 17.00 SV. ANA — 22. junija 9,00 - 12.00 - 17.00 Ul. Fianona 1 23. junija 9.00 - 12.00 ŠKEDENJ 20.6. 20.30 — _ Salita E. v kinodvoran*- De Marchi 8 v Skednju Igra «Dve Marički» Josip Kocjančič ali Jože «Jalovec», kot mu pravijo domačini, se je rodil 15. junija 1904 v Prebenegu v revni, kmečki in zavedni družini. Ko mu je bilo pet let je že okusil grenkobe in težkoče življenja. Namesto da bi se kot otrok igral, je moral pasti edino staro kravo, ki so jo «Jalovčevi» imeli. Nato je vsak dan ob lepem ali slabem vremenu pešačil iz Prebenega v Dolino v šolo, ki jo je tudi dokončal. Ko je bil star 10 let, ker je oče moral v vojno, je moral mali Jože skrbeti za vso družino. Mati je namreč hodila v Trst in nosila prodajat mleko, Jože pa je moral o-pravljati vsa gospodinjska dela in skrbeti za mlajše brate in sestre. Po končani vojni se je oče_ srečno vrnil domov. Ko je bil Jože star 18 let je odšel od doma «s trebuhom za kruhom» ter se zaposlil pri neki bogati družini pri Sv. Ani, ki pa ga je samo izkoriščala. Pozneje se je zaposlil še pri raznih tvrdkah. Leta 1926 se je poročil z domačinko Milko Bandi, ki mu je bila vedno ob strani v slabih in dobrih časih. Otroke, ki mu je žena povila, sta vzgojila v delavne, napredne ter zavedne ljudi. Leta 1932 je moral, kot nešteto naših ljudi, tudi Jože pobegniti v Jugoslavijo, ker so ga pač fašisti preganjali. Za časa narodnoosvobodilne vojne je Jože, in z njim vsa njegova družina, delal in pomagal za našo stvar. Takoj po razpadu Italije, septembra 1943, je Jože odšel v partizane v Istro, kjer je ostal le malo časa in se nato vrnil domov. Sin Danilo pa je bil v partizanih do osvoboditve. Hčerko Elviro so ustrelili Nemci skupaj z drugimi štirimi vaščankami leta 1944 na Opčinah. Sam Jože pa je ves čas deloval kot aktivist na terenu, dokler ga niso Nemci januarja 1945 ujeli in zaprli v koronejske zapore, kjer je bil do zadnjega aprila 1945. Kot za časa NOV, tako tudi po osvoboditvi, ko se je vrnil iz zapora. je Jože zvesto opravljal razn» funkcije v vasi, kot na krajevnem KP in SIAU. Po tolikem razburljivem življenju in tolikem delu in trudu je današi slavljenec še čil in še kar zdrav ter vedno vesel. Seveda svoje zemlje ni zapustil in kot smo omenili jo vedno in z veseljem obdeluje. Jože Kocjančič je zvest Citateli našega dnevnika, čestitkam žene Milke, otrok, sorodnikov in prija teljev se pridružujemo tudi mi in mu želimo še mnogo mirnih in zdravih let. M. M. «Sagro» na Krmenki pri Domju, ki jo je priredila tamkajšnja mladina in ki bi morala biti v nedeljo, so zaradi slabega vremena, kot čala svoj govor s pozivom naj bo ta «šagra» vez, ki bo družila mladino. ki bo širila slovenskega duha Po govoru je nastopil Tržaški na- že napisali, preložili na če-1 rodni ansambel. V duetu sta Ljuba T’rtlrwr«*- 11 _________L •• t _ TL 1111r»rms-v1n 1 irY»£»f n 1 Č L' 1 U in trtek. Tokrat so bili organizatorji zadovoljni, saj je v četrtek, na njihov praznik, prihitelo zares veliko ljudi ne samo iz Brega, temveč tudi s Krasa ter iz mesta samega. Mladina je za nedeljo pripravila obsežen in bogat kulturni spored, katerega je bila v četrtek prisiljena skrajšati, a je vseeno zadovoljil prisotne. Kulturni spored se je pričel ob 17. uri z nastopom godbe na pihala iz Ricmanj, ki je pod vodstvom kapelnika Krizanovskega imela pravi koncerte Godba je igrala tudi med eno in drugo točko sporeda ter zaključila kulturni spored. Mlada domačinka, dijakinja Dorjana Kofol, je imela kratek priložnostni govor ter pozdravila vse prisotne in med drugim dejala, da so na tej «ša-gri» domačini z veliko vnemo pripravili, da se bodo gostje dobro počutili in da bi odnesli najlepši vtis. Poleg tega, je nadaljevala govornica, pa so domačini, posebno pa mladina, prav ob tej priložnosti dokazali, da jih veže bratska vez, ki je ne more pretrgati ne jezik, ki ga govore, ne grožnje nazadnjaških sil, ki pretijo tako ogroženemu predmestju. Naši mladinci so pokazali, da slovenski duh živi tudi tukaj, čeprav marsikdo trdi, da pri Domju ni več Slovencev.» Dorjana je kon- KNJIZNE NOVOSTI V ZAMEJSTVU • Ivanka Hergold: DIDO zgodovinska proza - izdalo Založništvo tržaškega tiska • J. Renko: PESNIŠKI LIST Izdali ZTT in Lipa • LETOPIS 1972 s štirimi pridigami Petra Podreke. Izdala NšK v Trstu. • Manja Pirjevec: «SREČKO KOSOVEL: aspetti del suo pensiero e della sua Urica». Monografska študija. Izdalo ZTT. TRST - Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 61-792 in Tullio zapela več umetniških in narodnih pesmi. Navzoče je presenetil domači pevski zbor PD «F. Venturini», ki je pod vodstvom Rudolfa Franclja zapel zelo dobro in ubrano deset narodnih, partizanskih in umetnih pesmi, med katerimi e-no tudi v italijanščini. Po kulturnem sporedu je mlade in stare pare zabaval ansambel «Kras», ki je do polnoči igral tako moderne skladbe kot stare polke, poskočnice in valčke. Pri kioskih pa je bilo do zadnjega trenutka vse živo in veselo. Nad trideset domačih mladincev je delalo in streglo goste. Seveda so jim priskočili na pomoč tako z nasveti kot z dejanji tudi starejši domačini. S SEJE KONZULTE ZA VZHODNI KRAS Zagotoviti zemljišča za obrtniške dejavnosti Ronzulla je obravnavala zahtevo prebivalcev Bazovice, Gropade, Trebč in Padrič o vprašanju namestitve zapora za mladoletne v Padričah Po daljšem premoru se je v ob-1 pri reše-ganju takšnih vprašanj u- nclri 1 -7 ru"l C T » r i »-»r» O V-, I »-W-, é 4 /-Viro 1 W. 4 MU "«-vnoiriAr» činski izpostavi na Opčinah v torek zvečer spet sestala rajonska konzul-ta za vzhodni Kras. V vsem tem času pa so aktivno delovale vse tri komisije, zato je bila seja namenjena ravno obračunu tega dela. Konzulta je obravnavala predvsem sklepe tretje komisije, ki je pristojna za gradbena vprašanja in urbanistiko, obenem pa se je dotaknila tudi nekaterih drugih vprašanj, ki jih je konzulta že večkrat posredovala občinski upravi, a se še niso premaknila iz mrtvega tira. O sklepih in predlogih tretje komisije je poročal njen začasni predsednik Cordioli (KD), ki je zamenjal arh. Jagodica (PSI). Po o-risu kriterijev, ki navdihujejo po slovanje komisije za gradnje ir urbanistiko (to je spoštovati, pod pirati in braniti pravice ter inte rese rajonske skupnosti, zaščititi in ovrednotiti lepote kraškega okolja ter preprečiti, da bi na področja vzhodnega Krasa nameščali indù strijske objekte), je Cordioli pred ložil konzulti v obravnavo prošnjo nekega krajevnega obrtnika, ki prosi občino za najem večjega zemljišča na Opčinah za svoje obrtniške potrebe. O tem se je občinska uprava že ugodno izrekla ter zaprosila za mnenje konzulto. Vprašanje je na seji izzvalo živahno razpravo. Kri-žmančič (PSI) je ugotavljal, da bi morale občinske oblasti že z re gulacijskim načrtom zagotoviti o-brtnikom ter sploh vsemu prebivalstvu tega področja možnosti razvoja. Kalc (KPI) je posebej kritiziral postopek občinske uprave, ki najprej odloča in šele nato. ko je konzulto postavila pred dovršeno dejstvo, prosi za njeno mnenje. Poudaril je, da je treba ta odnos spremeniti, s čimer so se strinjali tudi drugi svetovalci ter sklenili, da se o vprašanju zemljišča ne bodo izrekli, temveč zahtevali od občinske uprave korektnejši postopek. Obe nem je konzulta sprejela predlog, da občinska uprava pri izdelavi podrobnih načrtov upošteva potrebe krajevnih obrtnikov ter jim dodeli primerna zemljišča, kjer bodo lahko razvijali svojo dejavnost, ne da bi pri tem oškodovali splošne interese krajevne skupnosti. Tretja komisija je predložila v razpravo še dve prošnji zasebnikov, ki bi radi uporabili nekatera jusarska zemljišča na Opčinah za svoje potrebe. Konzulta je izrekla negativno mnenje ter sprejela predlog, ki ga je iznesel Vremec (SS), da bi komisija IliiiiiiiiiiiiuNiiiiiiiiiiiHimiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Konec maja so na Katinari pokopali Pepija Glavino, ki je odšel nenadoma in potihoma, ne da bi kdo vedel, da je bil že dolgo bolan, neozdravljivo bolan. Pokojni Pepi, ki se je rodil 13. junija 1929 v Lonjerju, je izhajal iz revne družine, ki ga je vedno vzgajala v naprednem duhu. Tudi mladi Josip se je hitro navzel naprednih idej in se že kot mlad fant udejstvoval kot aktivist in mladinec med drugo svetovno vojno. Po končanem svetovnem klanju .1.» liiiiiiiniiii lumi, riin„,...........................immiminuiiniiiuim* LONJER NENADNA SMRT FERIJA GLAV9NE pa je še naprej deloval in bil aktiven član domačega prosvetnega društva, kjer je bil tudi v pevskem zboru. Zaradi bolezni pa je bil prisiljen opustiti svoje delovanje, toda, dokler je mogel, je vedno rad priskočil na pomoč. Leta 1967 se je poročil na Katinari z domačinko Anamarijo. Kot mlad fant je najprej začel kot mizarski vajenec, dosti je deloval na raznih gradbiščih, med drugim je pomagal pri gradnji dijaškega doma v Trstu. Nazadnje pa se je pred petnajstimi leti zaposlil kot kuhar, kjer je ostal do konca. Bolezen se je stopnjevala, vendar pa ni tega nikomur pokazal in je bil vedno točno na svojem službenem mestu, kjer so ga zaradi njegove vestnosti vedno imeli radi. Domačini ga bodo ohranili v lepem in trajnem spominu zaradi njegovega dobrega srca in lepe besede, ki jo je imel stalno pripravljeno za vsakogar. R. P. Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB i Slavko Guštin 10.000 lir, Ferdo Da-IZ KRIŽA j nieli 5.000 lir, Danica Matinuzzi 2 Rado Magajna 5.000 lir, Kristina tisoč lir, Marica Trobec 10.000 lir, in Rihard Sedmak 5.000 lir, Silvano Cibic 5.000 lir, Franc Daneu 2.000 lir. Namesto cvetja na grob pok. Ka- milotu Sedmaku daruje Viljem Košuta z družino 5.000 lir. V' spomin pok. brata Ramila Sed maka darujeta Odon in Urban 20 tisoč lir. V spomin pok. Danila Sedmaka daruje žena Angela 20.000 SD. Ob 5. obletnici pok. Božiča Ten-ce darujeta žena Alba in hčerka Sandra 5.000 lir. V spomin pok. Kamilota Sedmaka 'teruje Vida Švab 3.000 lir. JA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ MAČKOLJ Marija Purger — Mačkolje 20 tisoč lir, Romano Mahnič — Lako-tišče 11.000 lir. ZA KULTURNI DOM PROSEK - KONTOVEL Vinko Marjo Furlan 5.000 lir, Drago Šegina 5.000 lir, Sandro Frassineti 5.000 lir. Marija Lukša 20.000 lir. Miloš Lukša 10.000 lir, Oskar Sedmak 5.000 lir. Josip Černe 1.000 lir, Emil Milič 10.000 lir. Giordano Micheli 2.000 lir, Ivan Sardoč 5.000 lir, Vladimir Gorup 2.000 lir, Ludvik Starc 20.000 lir: Josip čuk 10.000 lir, Mario Cibic 10.000 lir, Ida in Guido Grilanc 5.000 lir, Milivoj Zuzič 5.000 lir, Silva in Franc Puntar 5.000 lir, družina Volpi 10.000 lir, Dušan Košuta 20.000 lir, Ivan Ipavec 5.000 lir, Drago Antoni 5.000 lir, Milan Milič 5.000 lir, Dominik Ukmar tisoč lir. Mario Furlan daruje 5.000 lir za tržaško folklorno skupino. Marija in Albin Križman darujeta za popravilo prosvetnega doma na Opčinah 3.000 lir! Namesto cvetja na grob Danila Petarosa darujejo prijatelji 3.000 lir ze prosvetno društvo «Barkovlje». Za športno društvo Kontovel darujejo Rado Mennuci in Majda 5 tisoč lir in družina Ivan Ban 5 tisoč lir. Ob 5. obletnici mature darujejo absolventi STA in profesorji 23 tisoč 500 lir za spomenik v Repni ču, Samatorci in Briščikih. I poštevala mnenje odbora upravičenih posestnikov, ki so ga pred meseci ustanovili na Opčinah. Na koncu je prišla na dnevni red seje tudi prošnja koordinacijskega odbora za Bazovico, Padriče, Gro-pado in Trebče glede vprašanja namestitve Zavoda za prevzgojo mladoletnih prestopnikov v prostorih bivšega ezulskega taborišča v Padričah. Kot je znano, so pred kratkim ustanovili v teh štirih vaseh poseben odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vseh krajevnih organizacij. Odbor je poslal konzulti pismo, v katerem ugotavlja, da je namestitev takšnega zapora v prostorih, kjer bi oblasti lahko uredile z majhnimi stroški pomemben in koristen center za vse prebivalstvo vzhodnega Krasa, v veliko škodo vaškim skupnostim tega področja. V pismu so zahtevali, da konzulta za vzhodni Kras čimprej skliče javni sestanek s prizadetim prebivalstvom ter da na sestanek povabi tudi pristojne predstavnike občinske ter pokrajinske uprave in predstavnike organizacij, ki se ukvarjajo s problematiko mladoletnih prestopnikov. Konzulta je sklenila, da bosta prva in tretja komisija čimprej sklicali sestanek s koordinacijskim odborom ter na podlagi zaključkov tega sestanka naknadno ukrepali. OPOZORILO REJCEM ŽIVINE V sredo v Repnu važen sestanek Pokrajinsko združenje rejcev vabi vse rejce goveje živine, člane in nečlane, da se udeležijo sestanka, ki bo v sredo, 19. junija ob 21. uri v gostilni Križman v Repnu. Na sestanku bodo obravnavali deželni zakon štev. 18 za varstvo in razvoj živinoreje, ki je stopil v veljavo 24. maja. TREBČE Zadnja pot Karla Carlija V Trebčah so včeraj pospremili k večnemu počitku na domače po kopališče Karla Carlija, ki ga je zahrbtna bolezen iztrgala v četrtek iz kroga njegovih dragih ter vseh. ki so ga poznali ter cenili kot poštenega in naprednega moža. Karel se je rodil pred 68 leti v trebenski kmečki družini. Že v zgodnji mladosti je okusil grenkobo težkih življenjskih razmer ter krivice, ki so jih našemu delovnemu človeku in našemu narodu prizadejale fašistične oblasti. To ga je prekalilo v naprednem duhu in se je zato zgodaj vključil v vseljudski odpor. Kakor veliko naših ljudi, je okupator tudi njega od gnal v Nemčijo. Nasilje pa mu ni uničilo idealov, za katere se je boril in jim je ostal zvest vsa leta po osvoboditvi do prerane smrti. Ob bridki izgubi izrekamo svojcem iskreno sožalje. IMalL oglasi GORIŠKA občinska oprava išče socialno asistentko z znanjem slovenskega jezika. Prošnje je treba poslati na personalni oddelek goriš-kega županstva do 15. julija (do 12. ure). Podrobnejše informacije v personalnem oddelku občine v Gorici. PRODAM kamion 8 ton — znamke Fiat 682 z novim motorjem. Ogled pri Avtoobnovi — Ljubljana — Titova 136. TAKOJŠNJA DOBAVA 128, 127; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69 ; 850 spy-der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 m Ul. Cotogna 7 — Autosalone Trie-ste. AUTÒAGENZIA ZANARDO, Ul. del Bosco 20, tel. 796348, «Poverjeni zastopnik za Alfa Romeo» najvišje ocenjuje vaš rabljeni avtomobil v zameno za novega ali rabljenega in zahteva najmanjši predujem za do 36-mesečne obroke. Rabljene avtomobile menjamo za rabljene. Odprto tudi ob praznikih od 10. do 13. ure. Alfa romeo 2000 berlina 1972, 2000 GT veloce 1972, 1600 super 1971, giuba 1.3 1974, 1300 TI 1870, GT junior 1300 1968, alfa sud 1973-1972; alletta 1972, 1750 berlina 1971, 1750 GT veloce 1971; fiat 128 berlina štiri vrata 1970, 128 rally 1971: 126 1974, 050 special 1970, autobianchi primula 65 C 1969; autobianchi A 112 ele-gant 1974; BMW 1600 1968; NSU TT 1000 1970; innocenti mini minor MK3 1971; renault TL6 1970; kawasaki mach 3/500 1973. OBIŠČITE NAS!!! «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. PRODAM vinograd v Boljuncu pri. bližno 2000 kv m; dovoljeno zidanje. Informacije: Zobec Ivan, Boljunec 394 v opoldanskih in večernih urah. OSMICA Stanko Stranj, Dolina 258, toči belo in črno vino. AUTORALLY Pahor Giorgio Ul. Zonta, 3/A tel. 69-250 Avtopritikiine — novosti PERSONAL — domači in uvoženi nadomestni deli. Zastopnik avtomobilskih gum DUNLOP. OBRABLJENE zlate in srebrne izdelke vseh vrst plačamo po najugodnejši kotaciji, po čistoči in teži. DARWIL URE - SREBRNINA NAKIT — DRAGULJI TRST tel. 36231 61932 é TRG SV. ANTONA 4 IZKORISTITE PRILOŽNOST: 800 modelov ročnih ur švicarske I. kategorije še vedno po istih cenah. BREZ POVIŠKA INFORMATICA FRIULI-VENEZIA GIULIA S. p. A. Za povečanje števila tehničnih kadrov na področju avtomatičnega obdelovanja podatkov iščemo: a) programerje — anabstez enim ah dvemi leti prakse na srednjih in velikih sistemih b) neo - inženirje, matematike, fizike, ekonomiste in komercialiste c) neo . diplomirance iz tehničnih ved. Osnovni pogoj: opravljena vojaška služba življenjepis poslati na: ITALSIEL pri Avtonomni deželi Furlanija . Julijska krajina TRST — Ulica Coroneo 19 «AUTÒAGENZIA CLAUDIO» ULICA CEPPA 8 * TELEFON 29-714 ZASTOPNIK Shodu TA TRST IN POKRAJINO ■ TAKOJŠNJA DOBAVA Prihranite na bencinu z novimi ŠKODA 74 100 1 00 L - 110 L COUPÉ R RAZSTAVA NAJNOVEJŠI H MODELOV GORIŠKI DNEVNIK NA DOLCI SEJI V PETEK ZVEČER Goriška občina dokončno pristopila k novemu zdravstvenemu konzorciju V njem bodo vse občine severnega dela pokrajine, bolnišnica, pokrajinska uprava • Svetovalci so odobrili statut konzorcija Pravilnik področnega zdravstvenega konzorcija so goriški občinski svetovalci odobrili v petek zvečer, po štiri ure trajajoči debati. Sklep o ustanovitvi konzorcija so sprejeli i". na prejšnji občinski seji. Na petkovi seji pa so razpravljali o pravilniku in tu so precej govorili predvsem zastopniki tistih skupin, ki niso soglašale s predlogom levosredinske večine. Ker so komunisti predlagali svojo resolucijo (hoteli so razpust u-pravnih svetov bolnišnic in so bili proti njihovi vključitvi v konzorcij), so svetovalci še pred prehodom na glasovanje o točkah pravilnika glasovali o tej resoluciji. Zavrnjena je bila z glasovi levosredinskih svetovalcev. Kasneje je prišlo do podrobne a-nalize. V debato so posegli številni svetovalci vseh strank. Odgovarjal Jim je odbornik za zdravstvo dr. Tomassich. Največ debate je bilo o vsebini točke 13, ki določa naloge upravne skupščine ter točke 16, ki določa naloge upravnega sveta Po več kot štiri ure trajajoči debati so točke pravilnika sprejeli z glasovi svetovalcev leve sredine. Proti so glasovali svetovalci KPI in MSI, liberalci pa so se vzdržali Novogoriški komunisti so obiskali Goriško V četrtek sta se v Gorici sestali delegaciji goriške federacije KPI in občinskega odbora ZKS iz Nove Gorice. Goriški delegaciji je načeloval tajnik Tullio Paiza, novogoriško pa je vodil tajnik inž. Tomaž Beltram. Pogovarjali so se o odnosih med obema organizacijama in izdelali načrt za kasnejše stike. Razpravljali so o številnih vprašanjih, med njimi tudi o vprašanju manjšin. Govor je bil tudi o odnosih med obmejnimi kraji in s tem v zvezi tudi o povezovalnih infrastrukturah. Po pogovorih so si novogoriški gostje ogledali županstvo v Ronkah, kjer so jih sprejeli zastopniki u-prave in občinskega sveta, zvečer so bili pa v gosteh prijateljev Unità v Ronkah. stvo. Tajnik je Amleto Ceccherini, med odborniki je tudi slovenski vi-sokošolec Levin Rožič, ki bo sekcijo zastopal tudi v občinskem odboru PSDI. Na sestanku so razpravljali o raznih upravnih vprašanjih. Še zlasti so obsodili dejstvo, da je občinska uprava pozabila na Stra-žice, ki so precej zanemarjene. Jutri v Ronkah srečanje z Vietnamci Jutri zvečer ob 21. uri bodo v okviru praznika Unità v Ronkah izročili diplomatskemu zastopnike Demokratične republike Vietnam v Rimu Tiengu denar, ki so ga nabrali v naši deželi z izkupičkom prodanih slik 70 umetnikov iz naše dežele. Predaja denarnega prispevka za obnovo porušenega Vietnama bo v sklopu širše manifestacije. V torek zjutraj bo vietnamski diplomatski zastopnik obiskal tržiško ladjedelnico in vzorno kmetijsko posestvo. Male mature na slovenskih šolah Jutri se bodo pričele tudi v slovenskih šolah male mature. V trgovski šoli v Ul. Vittorio Veneto bo ob 8.30 prva pismena naloga iz italijanščine. Maturo bo delalo 12 dijakov. Ob 8.30 bo tudi pismena naloga iz italijanščine za dijake tretjega razreda nižje srednje šole «Ivan Trinko» v Ul. Randaccio. Tu bo malo maturo delalo 92 rednih dijakov in dva privatista. Jutri se bodo začeli tudi zaključ- Upravna vprašanja v pretresu PSDI Člani socialdemokratske sekcije za Stražice in severni del mesta so na sestanku izbrali svoje vod- iiiiininiiiiiiiiimiiiiiimiiiiHiiHiiioiiiiiMiniiuiiiiiU «Sektorska vprašanja» in njihovo (ne)razumevanje Na izvršnem odboru pokrajinske federacije PSDI so preučili sedanji vsedržavni in krajevni politični položaj. Stranka poudarja svojo pripravljenost, da se reši sedanja kriza in odpravijo nepopravljive posledice v državi, kar pa zadeva krajevni položaj, obravnava nekatera stališča SDZ v občinski upravi v Gorici. Stranka ima v mislih izstopitev SDZ iz odbora zaradi stališč sprejetih v odboru pro ti interesom narodnostne skupnosti, kakor je SDZ sama povedala v svojem tiskovnem sporočilu, PSDI pravi v svojem tiskovnem sporočilu, da *so predstavniki narodnostne skupnosti v občinski upravi vedno bili deležni največjega razumevanja in odprtosti pri reševanju sektorskih vprašanj, ki so nujno sestavni del širših interesov gospodarskega razvoja celotne mestne skupnosti.» Če bi hoteli poglobiti trditev o tnajvečjem razumevanju in odprtosti za reševanje sektorskih vprašanj», ki jo PSDI navaja v svojem tiskovnem sporočilu, bi prav gotovo celo sami socialdemokratski voditelji, če ne vsi pa vsaj najbolj odprti, morali pr ite,ruti našemu prepričanju, da je takšna trditev iz trte izvita in da je etnica povsem drug réna. Tudi trditev o vključevanju «sektorskih vprašanj» v okvir širših interesov mestne skupnosti, ima dve pia1’. Ena plat je tista, ki jo zagovarjajo socialdemokrati (v svojem in v imenu drugih meščanskih in gospodarskih sil), druga plat tega vprašanja na se nanaša na očuvanje manjšinskih interesov. Zakaj mora cn del občanov, slovenski del, veliko več žrtvovati za splošni napredek drugih. Zakaj se breme tsga napredka sorazmerno ne porazdeli na vse prebivalstvo. Slovenska narodnostna skupnost ni nasprotna napredku, nasprotna pa je takšni naravnanosti načrtne dolgoletne politike, ki jemlje naši skupnosti gospodarske osnove, ki so bistvene za narodnostni obstoj. Če upoštevamo posledice, ki jih je naši skupnosti pri Standrezu napravil odvzem zemlje potem šele vidimo, kako farizejsko zvenijo trditve o bogastvu, ki ga predstavlja obstojnost manjšine na območju naše dežele. PSDI, ki navzven prevzema vlogo rtajbolj vnetega zagovornika podrejanja slovenskih interesov splošnim potrebam, bi storil veliko boljše, če bi povedal, kdaj bomo dobili vsaj en del tistega, kar nam je bilo obljubljeno — gradnja raznih šol v VI. Campi, gradnja vrtca v Standrežu, poimenovanja ulic in krajev, da o dvojezičnosti in slovenskem zastopstvu sploh ne go-vrimo. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - GORICA in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice Gostovanj'e Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice Jean Anouilh SKUŠNJA ALI KAZNOVANA LJUBEZEN Prevod: BRUNO HARTMAN Scena: NIKO MATUL Izbor kostumov: MILENA KUMAR Režija: DUŠAN MLAKAR V torek. 18. junija, ob 20.30 v gledališču «G. Verdi» v Gorici ABONMA RED A (mesto, okoliški in mladinski) Urnik avtobusa za okoliški a-bonma. Odhod iz Vrha ob 19.30 — gostilni Devetak • Grilj. Poljane ob 19.30 — gostilna Peric. Doberdob ob 19.35 pred občino. Jam-Ije ob 19.40 — gostilna Pahor. Dol, Boneti, Palkišče — gostilna Peric. Rupa in Peč ob 20. uri. ni izpiti za več kot 100 učencev petih razredov slovenskih osnovnih šol na Goriškem. Slikarska razstava v paviljonu Espomego Včeraj popoldne so v razstavnem paviljonu Espomego v Ul. Cadorna odprli umetniško razstavo kulturnega krožka goriških umetnikov. Na njej razstavlja svoja dela 36 slikarjev in kiparjev. Razstavljenih je 160 del. Namen razstave je prikazati današnjo stvarnost na umetniškem področju v naši pokrajini. Omenjeni umetniki običajno imajo osebne razstave v galeriji «Il Torchio* v Ul. Mameli. V PRIREDBI DRUŠTVA «KRAS» Danes zvečer v Devetakih nastop ansambla T. Žagarja Popoldne nastop folkloristov in pevcev V Devetakih v Dolu bodo danes nadaljevali s poletno prireditvijo, ki jo prirejata domače prosvetno društvo «Kras» in krajevna sekcija bivših borcev. Prireditelji so imeli s praznikom, ki so ga pričeli že prejšnjo soboto, nekaj smole zaradi dežja. Vreme pa se je včeraj zjas- Vpisovanje otrok v slovenske šole V vseh slovenskih šolah na Goriškem se bo vpisovanje v prvi razred pričelo 20. junija in bo trajalo do konca meseca Vpisovanje bo v šolskih poslopjih vsak dan od 9. do 12. ure. V poštev pridejo otroci rojeni v letu 1968. Pozivamo vse slovenske starše, da vpišejo svoje otroke v slovensko šolo. nilo in kljub popoldanskemu dežju upajo prireditelji, da bo danes lepo. Danes imajo na sporedu osrednjo prireditev. Zvečer bo ig:”l priznani ansambel n:’odrte glasbe Toneta Žagarja. Z njim bo pel kvartet «Spev» in pevka Jožica Žagar. Popoldne pa bo nastopila goriška folklorna skupina društva «Dom». Za to skupino bo nastopil tudi pevski zbor iz Opatjega sela. Deloval bo dobro založeni bifè. Ker je prireditev v lepem senčnatem prostoru ob odcepu državne ceste proti Doberdobu, upajo prireditelji, da bo prišlo danes v Dol veliko ljudi. Šolske vesti Do 22. t.m. bodo v osnovni šoli v Ulici Croce razstavljali risbe in ročna dela učencev, ki so jih napravili v tem šolskem letu. Razstavni prostori bodo odprti samo v jutrajnih urah. UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIlllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,|||||||||||||||||||n||,|f||||||||||||||||| SKUCUJETA GA < PSICHIATRIA DEMOCRATICA» IN «MAGISTRATURA DEMOCRATICA» V Gorici bo konec tedna kongres o moderni psihiatrični oskrbi Glavno poročilo bo imel prof. Franco Basaglia . Prisotni bodo zastopniki dežele in zveze italijanskih pokrajin . Zahteva goriških svetovalcev PSI: goriška poKrajina naj uradno sodeluje Več kot 400 zdravnikov in bolničarjev, sodnikov in drugih izvedencev se bo udeležilo v soboto, 22. in v nedeljo, 23. junija, prvega vsedržavnega zborovanja o psihiatriji ki bo v dvorani UGG v Gorici. Za zborovanje sta dali pobudo organizaciji «Psichiatria democratica» in «Magistratura democratica», ki združujeta v svojih vrstah napredne psihiatre in napredne sodnike. Slednji so razbili led v italijanskem sodstvu in ga hočejo rešiti konservativne miselnosti. Drugi so svojo organizacijo ustanovili šele lani. Pobudo zanjo so dali prof. Franco Basaglia in precejšnje število ljudi, ki delajo na tem področju, zlasti v Gorici in v Trstu. Ni naključje, da so za svoje prvo zborovanje izbrali Gorico. Tu je prof. Franco Basaglia v letu 1962, ko je bil imenovan za ravnatelja umobolnice, pričel izvajati novo metodo zdravljenja umsko bolnih, kakršno so že več let izvajali v drugih naprednejših državah. Njemu so se pridružili navdušeni mladi zdravniki, ki so prihiteli v Gorico, njegove metode pa so začeli izvajati tudi drugod po državi. Kasneje je prof. Basaglia odšel iz Gorice in pred nekaj leti je prevzel vodstvo tržaške umobolnice. Gorico pa so morali njegovi somišljeniki zapustiti, ker pokrajinska uprava ni soglašala z novo metodo. Zaradi tega je prišlo tudi do spora, zaradi katerega so socialisti zapustili levosredinsko večino v znak protesta. Na goriškem zborovanju bodo prebrali tri okvirna poročila. «Psihiatrija in sodstvo» je naslov prvega: sestavila sta ga Vincenzo Accattatis in Franco Basaglia. Drugo poročilo z naslovom «Socialno izločevanje in psihiatrija» sta napisala Vieri Marzi in Mario Scarcella, tretje z naslovom «Priprava psihiatričnih o-peraterjev» pa je delo Sergia Pira in Michela Rissa. Udeležbo so napovedali deželni odbornik za zdravstvo dr. Ermenegildo Nardini, bivši deželni odbornik za zdravstvo in sedanji odbornik za turizem odv. Cesare Devetag ter predsednik tržaške pokrajine prof. Michele Zanetti, ki bo tu zastopal zvezo italijanskih pokrajin. Sočasno z zborovanjem bodo odprli razstavo del, znanih italijanskih umetnikov kot so Guttuso, Minguz zi, Vedova, Zigaina in drugi. FTisotna bo tudi ekipa italijanske televizije. O tej zanimivi temi je italijanska televizija izdelala dokumentarec, ki ga bodo predvajali 20., 27. in 30. junija. S tem v zvezi sta socialistična pokrajinska svetovalca Waltritsch in Semola poslala včeraj pokrajinskemu predsedniku pismo, s katerim zahtevala, da na tem važnem posvetu sodeluje1 s svojo delegacijo obora in sveta tu di pokrajinska uprava v Gorici. To zaradi važnosti manifestacije. skih računih, sedaj so se cene precej dvignile in ko bodo dejansko pričeli z deli, bo treba odšteti še več denarja. Kako bo takrat s potrebnim denarjem, ne vemo. V soboto v Rupi sestanek članov ANPI Prihodnjo soboto, 22. junija, ob 21. uri, bo v običajnih prostorih v Rupi sestanek članov sekcije ANPI Rupa — Peč — Gabrje. Na sestanku bo poročilo predsednika sekcije o delovanju ob zaključku sezone, nato bodo razpravljali o razširitvi odbora sekcije in o bodočem delu. Nakazan denar za odkup «Verdija» Deželni odbor je odobril načrt za razdelitev prispevkov za gradnjo o-ziroma nakup in rekonstrukcijo ter opremo gledališč v Furlaniji - Julijski krajini. Predložil ga je odbornik za šolstvo in kulturna vprašanja Dal Mas. V Gorici bo občinska uprava odkupila od zasebnih lastnikov stavbo gledališča Verdi. Za nakup in u-reditev naj bi porabili eno milijardo in sto milijonov lir. ostali delež bi morala dati goriška občina. Seveda so bili ti stroški predvideni po lan. liiHiititiiiiiimiiitiimiilitliiiiminitimiiiimiimmiiiiiilillllitiliimiiiiiliiiiiiimiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiimmmtiiiiiiiiiiiiimiimiimiMiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiimiii Zaključni izidi na slovenskih srednjih šolah V šolskem poslopju v Ul. Randaccio, kjer ima svoje prostore državna nižja gimnazija s slovenskih učnim jezikom «Ivan Trinko», bodo imeli v nedeljo, 23. junija, kratko slovesnost. Ob 20-letnici smrti be-nečanskega pesnika in narodnega buditelja Ivana Trinka, po katerem šola nosi ime, bodo odkrili Trinku doprsni kip, ki ga je izdelal akademski kipar Božo Pengov iz Ljubljane. Slovesnost bo ob 11. uri v šolskih prostorih. Na sporedu so priložnostni govori in kulturni program, ki ga bodo izvajali dijaki. Ravnateljstvo vabi na slovesnost dijake, bivše dijake, njihove starše, bivše profesorje, ki so na šoli poučevali ter vse prijatelje slovenske šole. Včeraj so na nižji srednji šoli v Gorici ter na treh slovenskih višjih šolah, liceju, učiteljišču in trgovski šoli, objavili končne izide za šolsko leto 1973-74. Nižja srednja šola «Ivan Trinko» 7. A. Izdelali so: Robert Bensa, Pavel Bemardis, Igor Košuta, Jurij Devetak, Klavdij Devetta, Zvonko Frandolič, Dušan Križmančič, Valter Petejan, Rudolf Petejan, Karel Pala, Marko Terčič, Fabij Vižintin. Šest dijakov ima popravne izpite, četvero dijakov pa je bilo zavrnjenih. I. B. Izdelali so: Aleksander Cej, Denis Conzutti, David Devetak, A-leksander Gabrijelčič, Aleksander Gergolet, Silvester Gravner, David Klanjšček, Niko Komjanc, Hilarij Lavrenčič, Igor Pahor, Marko Predan, Andrej Sirk, Martin Srebernič, Ivo Vižintin. Sedem dijakov ima popravne izpite, trije so bili zavrnjeni, eden je neocenjen. I. C. Izdelale so: Rozana Cotič, Tatjana Crozelli, Liviana Devetti, Sonja Klanjšček, Silvana Malič, I-vana Medvešček, Magda Petejan, Lucijana Predan, Barbara Rustja, Tanja Sokol, Tamara Valanti, Gabrijela Visintin. I. D. Izdelale so: Marisa Bernar-dis. Marjetica Bertagnoli, Majda Bonetta, Marija Roza Colja, Vanda Ferletič, Danjela Gergolet, Anastazija Gulla, Elisabeta Kovic, Adrija-na Malič, Adrijana Maraž, Elisabeta Marussi, Julijana Marvin, Klavdija Peric, Emanuela Pieri, Sandra Princi, Karla Sgubin, Mirjam Sirti čič, Nadja Tomšič, Anamarija Uršič, Jožica Zniderčič. Ena dijakinja ima popravne izpite, ena dijakinja je bila zavrnjena. IZ. A. Izdelali so: Edvin Butkovič, Lucijan Frandolič, Edvard Gergolet, Darko Grilj, Danjel Jarc, Marko Komjanc, David Lakovič, Anton Malič, Edvard Pavletič, Boris Peric, Jožef Štekar. Sedem dijakov i-ma popravne izpite, trije so bili zavrnjeni. II. B. Izdelali so: Venceslav De- vetak, Silvan Doliach, Darij Gergolet, Štefan Humar, Hilarij Kobal, Robert Kočina, Valter Mikluž, I-van Persoglia, Igor Princi, Livij Semolič, Marko Vogrič. Devet dijakov ima popravne izpite, pet dijakov je bilo zavrnjenih. U. C. Izdelale so: Lavra Blažič, Danja Bregant, Manuela Černič, Marina Korošec, Tatjana Košič, Irene Lavrenčič, Nadja Marinčič, Ren-ca Peleson, Marija Urban, Gigliola Vescovi, Ana Višin, Bruna Vižintin, Marta Vižintin. Osem dijakinj ima popravne izpite, ena dijakinja je bila zavrnjena. II. D. Izdelale so: Stanislava Bresciani, Marijana Čevdek, Nevina Devetak, Patricija Florenin, Loredana Lavrenčič, Emanuela Leban, Karmen Marvin, Magdalena Mizerit, Lucijana Pahor, Nadja Pavletič, Ti-cijana Perše, Ana Petejan, Bruna Planišek, Anita Vogrič, Lidija Zot-ti, Maria Grazia Zotti. Pet dijakinj ima popravne izpite in dve dijakinji sta bili zavrnjeni. III. A: vseh devetnajst dijakov je bilo pripuščenih k maturi. II/. B: osemnajst dijakov je bilo pripuščenih k maturi; trije dijaki so bili zavrnjeni. III. C: vse dijakinje so bile pri-puščene k maturi. III. D: vseh dvajset dijakinj je bilo pripuščenih k maturi. III. E: šestnajst dijakinj je bilo pripuščenih k maturi; ena dijakinja je bila zavrnjena. Trgovska šola 1. razred. Izdelali so: Dolores Bensa, Marija Cijan (poprečna ocena 8), Damijana Cotič, Bernarda Fi-gheli, Daria Gergolet, Doriana Devetak (7), Loreta Humar, Elepa Mavrič (7), Adrijana Petejan (7), Lilijana Semolič, Bruna Terpin, Pal-mira Tomšič, Graziela Zavadlav, Marijan Bevčar. Trije dijaki imajo popravne izpite; šest dijakov je bilo zavrnjenih. 2. razred. Izdelali so: Anita Devetak, Franka Grilj, Floriana Klanjšček, Žarko Grilj (7), Klavdija Zotti, Karel Mikluš, Jožef Klaučič, Aldo Jarc. Trije dijaki imajo popravne izpite. 3. razred: vseh enajst dijakov je bilo pripuščenih k mali maturi. 4. razred. Izdelala sta: Loreta Mikluš (7) in Marko Cotič. 5. razred: vseh pet dijakov je bilo pripuščenih k maturi. Učiteljišče «Simon Gregorčič» 1. RAZRED. Izdelala je: Veronika Božič. Pet dijakov ima popravne izpite; dva dijaka sta bila zavrnjena. 2. RAZRED: Izdelali so: Marko Cotič, Valter Devetak, Ladi Gergolet, Nives Gravner, Marija Jarc. Suzana Jarc, Lucijan Kovic, Livij Pahor, Aleksandra Princi. Dva dijaka imata popravne izpite; en dijak je bil zavrnjen. 3. RAZRED. Izdelali so: Silvan Bevčar, Adrijana Bukovec, Anto-njeta Calligaris, Marija - Kristina Gergolet, Aleksandra Klanjšček, Rozana Lavrenčič, Vanda Okroglič. 4. RAZRED. Vse tri dijakinje so bile pripuščene k maturi. Klasična gimnazija - licej «Primož Trubar» 4. GIMNAZIJA. Izdelali so: Marko Bukovec, Vladimir Kont, Marko Čubej, Davorin L. vetak, Tamara Fajt, Ana Ferletič, Mauro Leban, Simon Makuc, Lcredana Nanut, Lovrenc Peršolja, Ivan Sirk. Dva di jaka imata popravne izpite. 5. GIMNAZIJA. Izdelali so: Viviana Berlot, Marko Marinčič, Enzo Pavletič, Goran Rustja, Marija Špacapan, Ivo Tomšič, Adrijana Tomšič, Lucijana Tomšič. 1. LICEJ. Izdelali so: Loredana Antoni, Karel Devetak, Onorir.a Monti, Ksaverij Nanut, Marko Petejan. 2. LICEJ: Izdelali so: Viljem Gergolet, Iva Koršič, Marta Rener, Mi lena Rustja, Nataša Sirk, Andreina Tomšič. Én dijak ima popravne izpite; en dijak je bil zavrnjen. 3. LICEJ. Vsi štirje dijaki so bili pripuščeni k maturi. PRIREDITEV BO KONEC MESECA Ob tradicionalnem poletnem prazniku bo v Sovodnjah bogat kulturni spored Prvič bo v zamejstvu nastopila gorenjska godba v narodnih nošah - V Kulturnem domu bo odprta fotografska razstava V Sovodnjah se domači prosvetarji pridno pripravljajo na tradicionalni poletni praznik, ki bo letos na prostoru za Kulturnim domom in v domu samem od 28. t.m. do 7. VI. Člani prosvetnega društva v Sovodnjah so pripravili bogat kulturno - rekreacijski program, s katerim bodo zadovoljili najbolj zahtevne obiskovalce praznika. S prireditvami bodo začeli v petek, 28. junija, nato bodo v večernih u-rah v Kulturnem domu odprli prvo razstvo fotografije. Ne vemo še koliko slik bodo dobili in koliko jih bodo razstavljali, ker je še do 20. junija moč poslati prirediteljem fotografije. Tekmovanja se lahko udeleži vsakdo, tema je poljubna. Avtorji lahko pošljejo največ 6 nekaširanih črno-belih fotografij dimnezije 30 x 40 cm ali izpeljank. V žiriji bodo fotograf Milenko Pegan iz Nove Gorice, umetnostni kritik prof. Milko Rener in arhitekt Bogdan Mikus. Nagrade bodo štiri, odbor bo lahko podelil tudi pohvale. Razstava bo v Kulturnem domu odprta vse dni praznovanja. V soboto, 29. junija, bodo imeli tekmovanje v briškoli in ples. Nedelja, 30. junija, pa bo posvečena kulturnim prireditvam. Ob 17. uri se bodo nastopajoče kulturno - prosvetne skupine zbrale pri Ušju, v gornjem delu vasi, odtod bodo v sprevodu odkorakale na prireditveni prostor za Kulturnim domom. V sprevodu bodo šli godba v narodnih gorenjskih nošah iz Gorij pri Bledu, folklorna skupina iz Gorij pri Bledu ter člani pevskih zborov, ki bodo nastopili. Napovedan je nastop moškega zbora iz Prvačine, ki bo nastopil v stiliziranih nošah, nastop o-troškega zbora šole iz Bobrovega in nekaterih zamejskih zborov. V kulturnem delu sporeda bo nastopila tudi folklorna skupina iz Sovodenj, ki jo vodi Neda Križmančič. To bo pravcati praznik slovenske kulture, saj bo tudi na večernem plesu igrala godbena skupina godbe na pihala iz Gorij pri Bledu. Sovodenjci in tudi drugi zamejci bodo tokrat lepo sprejeli v svoji sredi goste iz Slovenije, folkloriste in godbenike z Gorenjskega, pevce iz spodnje Vipavske doline ter mlade pevce iz naših Brd. Po tem prazniku bo nekaj dni od- MJUHiuiniuuimiiiii miiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiutiiumisiuiuiimiiiiiiiiiiiitiimiiiiimiHmn PRIHODNJO NEDELJO V UL. RANDACCIO Odkritje doprsnega kipa pesnika Ivana Trinka Napravil ga je kipar Božo Pengov iz Ljubljane V poslopju osnovne šole v Sovodnjah je razstava risb in ročnih del, ki so jih napravili osnovnošolski o-troci v tem šolskem letu. Razstava bo odprta vsak dan v jutranjih urah. parku, je vanjo trčila avtomobilist-ka, ki je vozila iz zasebnega dvorišča in ni dala prednosti Nar-dinijevi. Gre za 22-letno Lauro Casali iz Ulice Manzano 8. Mali oglasi mora. V petek, 5. julija, bodo imeli na sporedu ples, isto bo tudi s tekmovanjem v briškoli, naslednjo soboto. Nedelja, 7. julija, pa bo posvečena nastopu mladinskih skupin. Točnega programa še nimamo. Na večernem plesu bodo imeli na sporedu tudi tradicionalno tekmo v valčku. Vse večere bo igral domači orkester The Lovers. Uredili bodo tudi kiosk, kjer bodo nudili dobro vinsko kapljico, domače piščance, domače in kranjske klobase. Uspeh dveh «briškolašev» na državnem prvenstvu sta na vsedržavnem prvenstvu v briškoli v Firencah zasedla častno šesto mesto in dobila vsak v dar za ta svoj podvig en televizijski sprejemnik. Kovic in Frandolič nista pred izločilnimi tekmami za to tekmovanje nikdar igrala skupaj v dvojici. Tekmovanje je priredila velika tovorna likerjev F. Ili Branca iz Milana. Srečala sta se ne pokrajinskem prvenstvu, kjer sta osvojila prvo mesto, prav tako sta bila prva na deželnem prvenstvu, v Firencah na državnem, pa sta se uvrstila na šesto mesto. Domov nista prinesla le televizorjev marveč tudi vsak po en umetniški kip ,ki sta ga dobila na deželnem prvenstvu. Ko bosta sedaj igrala briškolo na naših šagrah, ju bodo drugi igralci prav gotovo spoštljivo gledali. Dva naša vneta «briškolaša», trgovec Oskar Kovic s Peči in trgovec Karlo Frandolič iz Doberdoba, lilitiiiiMtltiiiiimiiilltiiililliillllllilllllllltiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiilllllllllllliltmll«»»11111 OB DANAŠNJI 90-LETNICI JOŽEF SIRK, ZADNJI SLOVENSKI DIMNIKAR Na svojem malem domu na Livadi v Gorici praznuje danes 90 let svojega življenja zadnji slovenski dimnikar v tem mestu, Josip Sirk. Ta visoki jubilej življenja praznuje sam, saj ga je komaj pred nekaj mesec; za vedno zapustila njegova zvesta življenjska družica žena Milka iz znane Medveščkove družine. Ker nima drugih bližnjih svojcev, je naš jubilant ostal sam ob ugaslem domačem ognjišču, odvisen od več ali manj zainteresirane tuje roke. Pa je Josip Sirk še vedno vkljub vsemu žilav in odporen in ga življenje ni zlomilo z vsemi težavami, ki jih je moral premagati na svoji 90 let dolgi poti. Obiskali smo ga na njegovem domu, da bi nam ob tem življenjskem mejniku povedal kaj o svoji prehojeni poti in posredoval svoje izkušnje tudi za čita-telje Primorskega dnevnika. Sirk se je rodil v delavski družini leta 1884 v Neblem v Brdih Ko mu je bilo komaj 4 leta. je moral njegov oče Anton z vso družino za kruhom na Hrvatsko, kjer je mali Jožef v Sisku obiskoval hrvaške Trgovina konfekcije «ELITE ABBI GLIAMENTO» v Gorici, Korzo Verdi 145, išče 15 - 16-letno dekle, ki bi jo zaposlili kot trgovsko pomočnico. ---- . ______ _ _ Zglasiti se osebno v trgovini ali te- šole ter se potem izučil dimnikarske lefonirati na številko 83-665 I obrti v Petrinji. Nekaj let je delal tnnMT»««.»fiHM»mm«mmiimmmmwunmwmmw|MW|m|mi|W|l>>llltillltlltlllllllll>IIIIIIM>ll>mlllll> SINOČI V TELOVADNICI V DOLINI K0RNA Velika udeležba občinstva na 2. telovadni akademiji Manifestacija je sodila v okvir 50-letnice ustanovitve ZSŠDi m 80-letnice organiziranega dela v Sokolu Druga telovadna akademija, ki sta jo priredili športno združenje Dom in Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ je popolnoma uspela, tako zaradi velikega odziva občinstva kot po prikazanem znanju mladih telovadcev in goriške folklorne rkupine. Včerajšnja manifestacija (zaradi slabega vremena je bila v telovadnici v dolini Kerna) je sovpadala ob praznovanju Lažj‘a prometna nesreča v Drevoredu 20. septembra V goriški bolnišnici so včeraj popoldne sprejeli na 10-dnevno zdravljenje 42-letno gospodinjo Eleno Nardini iz Gorice, Ulica 4. novembra 3, zaradi lažjih odrgnin po telesu. Ženska se je z mopedom ponesrečila, ko se je s pevmskega mosta vozila proti mestu. V Drevoredu 20. septembra, pri Coroninijevem •ttiiiiiiiiiitHiiiiiiMUtmMHUHUiHiiMtmimiiiinnimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitimuiiiiiiiiiit ŠTEVILO PREBIVALSTVA ZASTAJA LE 1.127 PREBIVALCEV VEČ V ENEM LETU NA GORIŠKEM Veča se število prebivalstva Tržiča V Gorici čedalje več starih ljudi Število prebivalstva v goriški I Ni bilo doslej analiz o tem staranju, pokrajini se je v enem letu pove- kot so napravili v Trstu, vendarle čalo z» 1127 oseb, kar pomeni v j bo treba kmalu misliti tudi na to. odstotkih 0,78. Povečanje števila Nekaj številk. Ob koncu leta 1972 je bilo v Gorici 43.304 ljudi, ob koncu lanskega leta pa 43.586. Večanje gre na račun priseljevanja, zlasti iz bližnjih furlanskih občin. Tržič pa je že močno presegel trideset tisoč prebivalcev; teh je bilo ob koncu leta 1972 30.323, ob koncu lanskega leta pa 30.599. V Ronkah so ob koncu lanskega leta dosegli število 10.500 prebivalcev. Predvidevajo, da se bo število prebivalstva Tržiča in bližnjih krajev še povečalo, ko bodo pričele delovati tovarne, ki so sedaj v gradnji. prebivalstva je minimalno, v odstotkih je bil prirastek največji v občini Krmin, za njim sledita občini Ronke in Tržič, Gorica pa precej zaostaja. Lani smo na Goriškem imeli rahlo povečanje rojstev in manj smrtnih primerov, k povečanju števila prebivalstva pa je delno pripomoglo tudi priseljevanje. Najmanj prirastka so zabeležili v Gradišču in v Gradežu. V goriški občini so lani zabeležili več smrti kot rojstev. To pomeni, da se go-riško prebivalstvo precej stara. dvojnega jubileja: t.j. 80-letnice organiziranega dela v Sokolu v Gorici in 50-letnice ustanovitve Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. .... V imenu komisije za doraščajočo mladino je spregovorila nekaj pozdravnih besed Adrijana Dornik. Govor je nato imel podpredsednik ZSŠDI Dino Roner. Ta je v svojem nagovoru dal kronološko sliko športne dejavnosti na Goriškem. Ugotovil je, da se je v zadnjih letih napravilo veliko k izboljšanju telesno kulturne dejavnosti pri nas ter izrazil upanje, da se bo ta dejavnost z dograditvijo Kulturnega do ma v Gorici še bolj razmahnila. Pozdravne besede sta prinesla tudi prof. Vazzaz iz Ljubljane ter Karel Vončina, ki je pozdravil udeležence telovadne akademije v imenu telesnokulturne skupnosti iz Nove Gorice. Program se je pričel z mimohodom vseh udeležencev akademije. Nato so predšolski otroci iz Gorice, ki jih vodi Marija Češcutova, prikazali sestavo z balončki. Za njimi so se zvrstili vsi nastopajoči: osnovnošolski otroci iz Gorice pod vodstvom Alda Rupla, telovadno društvo Partizan iz Ljubljane, gi-mnatični center iz Nove Gorice, o-troci osnovne šole iz Nove Gorice ter folklorna skupina Dom iz Gorice. Vsako izvajanje je občinstvo nagradilo z dolgotrajnim aplavzom, ki je najbolje nagradil nastopajoče mladince in njihove voditelje. kot dimnikarski pomočnik na Hr-vatskem in Madžarskem, leta 1906 pa ga najdemo kot dimnikarskega pomočnika pri dimnikarju Conigu v Gorici. Pri njem je ostal do februarja 1914, ko se je osamosvojil. Mojster Conig mu je zapisal v delavsko knjižico oceno: «Inteligentna osebnost, delaven, vse pohvale in časti vreden, popolnoma zmožen za samostojno vodenje dimnikarske obrti». S takim napotilom Sirk začel samostojno delo s sedežem pri družini Žnideršič na Verdijevem korzu 30 v Gorici. Vojna vihra ga je zanesla kot vojaka v Tirole in na Piavo in tik pred zlomom so ga poklicali v Gorico, kjer so nujno rabili dimnikarja. Dela je bilo polno in Sirk se ga je lotil z vso vnemo. Komaj je našel dovolj časa, da se je leta 1925 poročil in še isto leto sta si z ženo postavila dom v Ul. Campi na Livadi, kjer sta do pred nekaj meseci, ko je žena umrla, skupaj prenašala bremena življenja. Josip Sirk je bil zaveden član slovenske skupnosti na Goriškem-Že zgodaj se je na Hrvaškem vključil v prosvetno in družabno življenje, ki ga je potem še bolj intenzivno nadaljeval v Gorici. Med drugim je bil navdušen kolesar in odbornik predvojnega društva «Velodrom». Še vedno se rad spominja razvitja društvene zastave in sporov, ki so jih imeli s šovinisti, katerimi so bili vedno trn v peti. Odbornik je bil tudi pri domači Ljudski posojilnici in sodeloval je tudi pri drugih slovenskih ustanovah in organizacijah. Zato so ga fašisti in šovinisti vzeli na piko in septembra 1947, po povratku italijanske oblasti, so ga. kakor mnoge druge zavedne rojake v Gorici in okolici, fašisti napadli, mu razbili hišo, položili bornio, ki je z eksplozijo povzročila veliko škodo in mučili tudi njegovo ženo, ki je pred njim pobegnila iz hiše na vrt. Ko je bila nevihta mimo, sta se z ženo lotila obnove opustošenega doma in on sam se je še z večjo zagrizenostjo lotil svojega dela. «Kako pa sedaj živite,» smo ga vprašali za zaključek. «Kako živim,» nas je malo začudeno pogledal, «kakor pač lahko živi star človek, ki so ga vedno preganjali in je sedaj ostal sam Prejemam minimalno obrtniško pokojnino, pa skleroza in protin mi nagajata. Kako oa se ob današnji draginji izhaja s 30 tisoč lirami mesečno, pa lahko sami veste Sicer pa. je zamahnil z roko, bo že kako. dokler mi bo zdravje dopuščalo, da ostanem pokonci.» Vstal je in pobral z mize ostanke skromnega kosila, ki si ga je sam pripravil, kakor vse te zadnje mesece, ko je ostal sam v zapuščenem domu-I. M. Prispevki Ob obletnici smrti drage mame da ruje Vlado Klemše za Dijaško ma tico 10.000 lir. Kino Corica VERDI 15.30—22.00 «A 17 anni siamo stati tutti Zozos». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. CORSO 15.15—22.00 «Pistaaa... arriva il gatto delle nevi». D. Jeames in N. Olson. Barvni film. MODERNISSIMO 15.30—22 00 «Tripla eco». G. Jackson in O. Reed. Barvni film. VITTORIA 15.30—22.00 «Una pazza storia d’amore». G. Segai in S. Anspach. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. CENTRALE 15.00—21.30 «4 bastardi per un posto all'inferno». B. Reynolds in B. Suilyvan. Barvni film. Tržič AZZURRO 14.00-22.00 «Il montone infuriato». Barvni film. EXCELSIOR 14.00—22.00 «La mia pis. loia per Billy». Barvni film. PRINCIPE 14.00—22.00 «Come eravamo». Barvni film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan to ponoči je dežurna lekarna San Nicolò, Ulica 1. maja, tel. 73328. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan to ponoči je dežurna lekarna Baldini. Korzo Italija 57. tel. 287». KULTURA 16. junija 1974 V SLOVENSKEM ŠOLSKIM MllZiJU V LJUBLJANI RAZSTAVA OB 200-LETNICI SPLOŠNE ŠOLSKE NAREDBE Razstava sega dlje kot pravi naslov - Trubarjeve «Buquize» - Posledice protire-iormacije - Dokumenti o nastanku šol pri nas - Razstava je strogo študijska Postalo je že tradicija, da pri-Ktja Slovenski šolski muzej v Ljubljani vsako leto po dve razstavi. Vsaka razstava posebej je zaključena celota s svojo točno omejeno tematiko. Za take pogoste prireditve ne zadostuje samo marlji-Vost in ambicioznost, ki je ne Manjka pri organizatorjih raz-stav; potrebna je tudi temeljita strokovnost. Ko si podrobno ogledaš razstavo, se utrdi v tebi sod-oa: «Postavili so jo ljudje z globokim poznavanjem svoje stroke». V mislih imam razstavo, ki so j° odprli v šolskem muzeju pod Pokroviteljstvom podpredsednika E Slovenije dr. A. Laha prejš-"jo sredo (5. junija). Naslov razstave je: «Ob 200-letnici splošne šolske naredbe 1774-1805». Toda razstava sega daleč nazaj od letnice 1774, t. j. začetka državnega šolstva. Na slovenskem narodnostnem ozemlju se je sicer tuje, latinsko šolstvo pojavilo v skromnih •bsegih že mnogo prej, s Trubarjem pa je kazalo, da bi se utesnilo šolstvo, in to v domačem materinem jeziku — močno razširiti. «Ane Buquize is tih se ty Mladi inu preprosti Slovenci mogo lahku vhratkim zhasu brati na-nuzhiti» je naslov Trubarjevega abecednika, ki že sam na sebi pove, da naj bodo šole v slovenščini in to za preproste Slovence, torej šole za ljudstvo. Sicer izpoveduje Trubar to misel v naroči-lu naj se šole ustanovijo pri vseh farah. Na razstavi so iz dobe prote-•tantizma dokumenti v fotokopijah. Prav tako tudi knjižni teksti Trubarja in njegovih sodobnikov v fotografskih posnetkih ali v fak-Similiranih izdajah novejše dobe. Z zatrtjem protestantizma na slovenskih tleli je protireformacija izkorenila tudi komaj nastajajoče slovensko šolstvo, šolska mreža «latinskih» šol pa je bila zelo redka. Poročilo iz leta 1752 navaja za vso Primorsko (Goriška, Trst in slovenska Istra) komaj 8 šol. Proti koncu osemnajstega stoletja pa so nastopile v družbenem življenju velike spremembe, ki so zajele tudi problem vzgoje in šolstva. Na Dunaju so pripravljali zakon, s katerim naj bi država prevzela skrb za šolstvo. Ob teh pripravah je sodeloval tudi Slovenec Blaž Kumerdej, ki je že leta 1772 predlagal, naj bi v slovenskih deželah bil učni jezik slovenski. Toda, ko je dve leti kasneje (6. decembra 1774) cesarica Marija Terezija podpisala zakon, znan pod imenom «Splošna šolska naredba», je bilo jasno načelo, da je tudi šola «Politicum», tako dosledno izvajano, da so šolo vpregli v program germanizacije in predvideli le nemške šole. Drugi člen Splošne šolske naredbe, ki predpisuje tri vrste šol, izrecno pravi: «Vse nemchke shole pak imajo od troje sorte, namerch, Normal-shole, poglavitne shole, inu gmejn, ali Trivial — shole biti.» Zdi se, da je med vzroke počasnega razvoja šolstva po izidu naredbe šteti poleg splošne zaostalosti in pomanjkanja potrebnega učnega osebja tudi odpor ljudstva proti šoli v tujem jeziku, saj se je izkazalo, da je v nemško govorečih deželah Avstrije razvoj šolstva šel hitreje. V desetletju 1774-1784 je bilo na Primorskem odprtih komaj 11 trivialk in dve normalni šoli (v Trstu in Gorici). Med trivialkami naj omenim šolo v Skednju, ki je bila prva v sedanjem zamejstvu odprta 1780. leta. (V obdobju, ki ga prikazuje razstava, so bile pri nas ustanovljene še naslednje šole: na Kati-nari 1791, na Proseku 1795 in na Opčinah 1798. leta). Razstava obsega prvo obdobje državnega šolstva do izida drugega šolskega zakona «Politične šolske ustave» v letu 1805. V tem de- lu razstave, ki zajema koma tridesetletno obdobje, najdemo množico originalnih dokumentov, med katerimi na primer seznam izprašanih kandidatov na normalki v Gorici iz leta 1777, pa spričevalo dijaka drugega razreda goriške gimnazije iz leta 1796. V tiskanem faksimilu je razstavljen tudi dokument, ki izpričuje začetek trivialne šole v Skednju. Prav tako je bogata zbirka šolskih knjig iz te dobe in še drugih, ki so v neposredni zvezi s takratnim šolstvom. Poleg tega pa nas razstava seznanja tudi z razpravami, ki so jih napisali kasnejši raziskovalci začetne dobe šolstva na slovenskem etničnem ozemlju. Razstava ni «ljudska», temveč izrazito študijska. Izobraženemu obiskovalcu, zlasti še prosvetnemu delavcu, pa nudi edinstveno možnost, da se na lahek način poglobi v najstarejše obdobje naše prosvetne zgodovine. D. P. I V četrtek je na Krmenki med Domjem in Dolino bila prireditev s kulturnim sporedom, na katerem je nastopil tudi Tržaški narodni ansambel, ki ga vidimo na gornji sliki. Od leve pri proti desni: Karlo Grgič, Giani Bogateč, pevka Ljuba Berce-Košutova in vodja ansambla Tulio Možina. ....................................................... DVE NOVI ZNANSTVENI DELI ZA ŠIRŠI KROG BRALCEV Gledališče Cankarjeve dobe in čas savinjskih splavarjev Po prvem delu ne bo segel le človek, ki se z gledališčem poklicno ukvarja, pač pa vsakdo, ki ga teater zanima - Splavarji pa nam razkrivajo svoje življenje Pri Cankarjevi založbi sta skupaj izšli dve knjigi, ki se sicer dotikata vsaka drugega problema, ki pa vendar posegata v preteklost in obravnavata ena našo duhovno, druga pa našo materialno kulturo. Gre za knjigi Dušana Moravca SLOVENSKO GLEDALIŠČE CANKARJEVE DOBE in za knjigo Angelosa Baša SAVINJSKI SPLAVARJI. Dušan Moravec: Slovensko gledališče Cankarjeve dobe (1892-19Ì8). Dušan Moravec, ki se vse bolj ne samo poklicno (kot direktor Slovenskega gledališkega muzeja) temveč tudi študijsko posveča slovenskemu gledališču v sedanjosti in preteklosti in ki je objavil že vrsto del tega področja, je napisal knjigo, ki nedvomno sodi v sam vrh njegovega u-st var jan ja, pomeni pa nedvomno tudi zametek zgodovine slovenskega gledališča, ki jo po dosedanjem uspešnem delu lahko pričakujemo od tega marljivega raziskovalca slovenske gledališke preteklosti in odličnega pisca. Odveč bi bilo, če bi na tem mestu naštevali vse Moravčeve knjige in spise, vendar lahko zapišemo, da jih je že kar veliko. Da pa knjiga, ki jo je v odlični opremi Branka Simčiča izdala Cankarjev : založba, pomeni dosedanji vrh Moravčevega raziskovalnega dela. Knjiga, ki jo imamo pred seboj, obravnava slovensko gledališče v letih 1892-1918. To obdobje je Moravec označil kot gledališke Cankarieve dobe, pa čeprav Cankar v tem času ni bil niti v vodstvu slovenskega gledališča, niti ni z njim posebno tesno sodeloval. Toda sivini tega obdobja slovenske gledališke zgodovine daje svetlobo le izjemna osebnost Ivana Cankarja, ki je vedno o pravem času zastavil besedo in pokazal, kam naj bi šla pota slovenskega gledališča. Razen tega je Cankar tudi sam spregovoril z odra, pa čeprav je z nekaterimi od svojih sedmih gledaliških del moral čakati do smrti in čeprav je nenaklonjenost vodilnih oseb g'edali-šča do njega morda zatrla reali- feiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiMiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiHiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZANIMIVO DELO IZ NAŠE OŽJE ZGODOVINE Zorzutovi «Svobodni kmetje» Gre za «Zgodovinsko pot zadružnikov iz Fojane na Dobrovo), kot nam pove podnaslov Ludvik Zorzut, katerega ime se zadnje tedne večkrat omenja ob izidu njegove pesniške zbirke «Ptička briegarca», je s svojim pokojnim bratom Cirilom soavtor knjižice «Svobodni kmetje» s podnaslovom «Zgodovinska pot zadružnikov iz Fojane m Dobrovo», ki je izšla za letošnji briški praznik češenj. Bogato ilustrirano knjižico (ovitek je delo a-kad. slikarja Iva Kovača) je izdala m založila kmetijska zadruga «Goriška Brda» na Dobrovem; njen direktor Zvonimir Simčič je skupaj s Fojancema Jelkom Kodermacem in Cirilom Ši-bavom podpisal uvodne spremne besede. Poseben uvod je napisal tudi Ludvik Zorzut, prikazal je nastanek knjižice (obsega 92 strani teksta) od kronike «Poljedelskega društva kolonov in malih posestnikov v Fojani», ki jo je sestavil tajnik društva Ciril Zorzut do «Svobodnih kmetov», pri čemer je dal Ludvik Zorzut delu širši zemljepisni in tematski obseg. Knjižica bratov Zorzut ima 2 dela, ki ju ugotovimo ob prebiranju, ne pa zato, ker bi jo pisca oziroma redaktor (L. Zorzut) posebej naznačila. Poudarek je na fojanskem zadružnem gibanju, ki se je pričelo, sodeč po navedbah v knjižici, leta 1922 z ustanovitvijo «poljedelskega društva»; na tem mestu lahko omenimo, da je slovensko društveno življenje v Fojani živelo že pred prvo svetovno vojno, delovali sta na primer Kmetijsko izobraževalno društvo (pravila potrjena leta 1909) ter katoliško slovensko izobraževalno društvo (pravila potrjena 1911), o čemer pa knjižica Zorzutov ne poroča. Zgodovina ali točneje kronika fojanskega zadružništva je solidno napisana z mnogimi potrebnimi številčnimi podatki, ki se jim kronisti sicer radi izogibajo. Tajnik društva Ciril Zorzut (v knjižici se kot leto njegove smr- ti navajata letnici 1951 in 1952) je imel širok vpogled v delovanje društva in zato so prav opisi njegovega delovanja najpomembnejši. šibkejša so Usta mesta, kjer je Ludvik Zorzut širil fojanske razmere na ostala Brda. čeravno se je loteval zgodovinske problematike, se ni niti najmanj oddaljil od svojega značilnega Ko-zerijskega potopisovanja (v preteklost in sedanjost) s katerim se je večkrat že loteval tudi rodnih Brd in pri čemer je najbolj u-spel v prispevku, ki ga je dal za knjižico «Ne vdajmo sel» ob stoletnici briškega tabora (1969). Kramljanje, reminiscence na preteklost in koketnost s sedanjostjo vse skupaj prepleteno s pesniškimi vložki in drugimi za Ludvika Zorzuta prav značilnimi dodatki, ne more biti prava zeodo- . vina, pač pa poljudno in nevsi- I Ijivo povezovanje zelo širokega kroga bralcev z raznimi temami preteklih in polpreteklih časov. Zato morajo merila zgodovinske kritike odpasti. Zadnje strani «Svobodnih kmetov» so posvečene današnji kmetijski zadrugi «Goriška Brda», saj je eden izmed njenih prednikov bila tudi fojanska (prenehala je delovati leta 1951). Ludvik Zorzut, dvainosedemdesetletni u-pokojenec iz Kanala, je.konec a-prila izdal svojo prvo pesniško zbirko, mesec dni nato je izšel tekst o «Svobodnih kmetih». Podatka potrjujeta izjemno delavnost človeka, čigar pesniško in publicistično snovanje najdemo v različnih periodičnih izdajah, to delo se je do letošnjega leta pokazalo le v enem samostojnem tisku in sicer v kroniki kanalskih gasilcev (1963). B. MARUŠIČ zacijo tistih gledaliških načrtov, ki jih je pisatelj že zasnoval. Kakšno je bilo to gledališče Cankarjeve dobe v desetletju pred prelomom stoletja pa do konca prve svetovne vojne, kako še skromno, skorajda diletantsko, nebogljeno je bilo, komaj še pravo gledališče, nam vsestransko prikaže Dušan Moravec. Ta je v svoji kritični študiji o tem obdobju slovenske gledališke zgodovine osvetlil vse, kar je mogel in kar je bilo treba osvetliti. Tako po posameznih zaporednih obdobjih obravnava v svojih šestih poglavjih probleme organizacije in financiranje gledališča, probleme igralcev, režiserjev, predvsem pa probleme gledališkega repertoarja. Pri tem je svoje pisanje opremil z dokumenti tedanjega časa, s citati, pismi, s podatki arhivov, s povzetki kritik in gledaliških poročil, pa tudi portreti igralcev in režiserjev, ki so takratnemu slovenskemu gledališču v Ljubljani dajali svoj pečat. Prav izjemna zanimivost Moravčeve knjige pa je stvar, ki jo je treba še posebej poudariti. Moravec se svojega dela loteva znanstveno, raziskovalno in kritično, njegovo pisanje je opremljeno z vsemi podatki. Toda to pisanje vendarle ni pusto in suho znanstveno ugotavljanje dejstev. Moravec se odlikuje po tem, da zna tudi v svojih razpravah in študijah pisati zanimivo, privlačno, tako pač, da bralca pritegne. In zato najbrž ne bo človeka, ki ga slovensko gledališče kakorkoli zanima, da ne bi z užitkom prebiral te najnovejše Moravčeve knjige, ki se bere kot zanimiva pripoved, je pa v resnici kritična znanstvena študija. Ker je Moravec svoje že tako zanimivo besedilo opremil še s slikami, predvsem reprodukcijami fotografij, je njegova knjiga še toliko bolj privlačna. Druga knjiga, ki je izšla skupaj s prvo, je študija Angelosa Baša Savinjski splavarji. Knjiga bo sicer najbrž pritegnila ožji krog ljudi, predstavlja pa vendarle tehten prispevek k zgodovini slovenskega splavarstva, ki je do začetka druge svetovne vojne pomenilo pomembno gospodarsko panogo zlasti prebivalcev gornje Savinjske doline. Avtor knjige je obdelal način življenja slovenskih splavarjev in vse, kar je bilo s splavljanjem lesa kakorkoli v zvezi. Pri tem je svoje delo tl V rimski galeriji «Colosseo» razstavlja naš slikar Demetrij Cej. razdelil na dva dela. Prvi je iz ključno zgodovinski. V njem na podlagi arhivskega gradiva obravnava savinjsko splavarstvo od 15. do 19. stoletja. Drugi del knjige obravnava splavarstvo od 19. stoletja pa do leta 1941, ko je nemška okupacija splavarstvo zatrla, da ga tudi povojni poskusi niso mogli več obnoviti. V tem svojem drugem delu obravnava ! Angelos Baš splavarske gospodarje in splavarje, delo in vožnjo, hrano, prenočevanje, zaslužke, nošo, zdravstvo splavarjev, šege, prosti čas in stike z drugimi, tako da vsestransko osvetljuje to gospodarsko panogo. Baševa razprava, opremljena na eni strani z vsemi viri, na drugi strani pa tudi s številnimi podobami, seveda ni delo gospodarskega zgodovinarja, temveč delo etnologa, ki je v okviru raziskav Slovenskega etnografskega muzeja zbral vse razpoložljive vire in tako v knjigi ohranil vse, kar naj bi bilo potomcem ohranjenega o savinjskem splavarstvu. iiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiimaiiiiiia Virtuoznost Dubravk Tomšič v Portorožu Dne 7. t.m. je v Novi Gorici Dubravka Tomšič - Srebotnjakova na novem koncertnem klavirju lahko pokazala svojo pravo virtuozno razkošje in moč kreativnega oblikovanja, fci temelji na svojstvenem pronicanju v umetniško jedro danih del. Z istim sporedom, ki je obsegal Sonato v G duru opus 31 štev 1 L. Van Beethovna ter skladbe «Odsevi v vodi», «Zvonovi skozi listje» in «Zlate ribice» iz ciklusa «Images» Clauda Debussyja ter vse štiri scherze Friedricha Chopina, je umetnica gostovala naslednjega dne, to je 8- t.m. v dvorani avditorija v Portorožu Ne bi si mogli želeti za zaključek koncertne sezone boljšega u-metniškega večera, kakršnega nam je s tem recitalom podaril Zavod za turizem, organizator koncerta, s katerim je obenem tudi zaključil letos prvič na abonmajski način osnovan spored kulturnih prireditev v Portorožu Pianistka nas je že po prvih taktih povedla v svet pristne Beethovnove glasbe, ki se v tej sonati razodeva kot trenutek razigranosti m radosti, po kateri je veliki ustvarjalec v svojem trpkem življenju toliko hrepenel. Debussy jeve skladbe so odražale topla doživetja, ki se nam obudijo ob lepoti pojavov v naravi in navdahnejo poetična razpoloženja. Tu ni bilo nekih tonskih slikanj, ki naj bi ponazarjala podobe, temveč je umetnica z izredno iztanjšanim estetskim pristopom kleno izrazila vrednote poetske vsebine, kakor da klavir poje iz najintimnejšega občutja, nazorno je izoblikovala Chopinova scherza v vseh njunih kontrast nostih Pre-čestokrat poudarjena bravuroznost in površinsko učinkujoča igra s kakršno se prav pri Chopinovih delih večkrat srečujemo, se je pri Tomšičevi odmaknila zunanjemu blišču in se naravnala v živo snujoče zanosno grajenje ki je do konca pri vseh štirih skladbah ohranilo enako močno napetost in osvajalo z vsem muzikalnim žarom Žal je prvi del koncerta motilo preglasno šepetanje nekaterih Ivan Silič Nova knjižna zbirka SLOVENIJE CIZS airuora V tej zbirki bodo izhajali popularni romani, ki se odlikujejo po nesporni literarni kvaliteti, privlačni vsebini in živi človeški problematiki. V zbirko namerava založba vsako leto vključiti po eno izvirno slovensko delo, ostali romani pa bodo izbrani med najpopularnejšimi teksti evropskih in drugih literatur. Hermann Kesten: MOŽ ŠESTDESETIH LET Stanislavu Dygat: SLOVO Jules Romains: NENAVADNA ŽENSKA Jules Romains: PREISKAVA Jules Romains: SPOMINI NENAVADNE ŽENSKE (trilogija) Za zbirko 6 romanov razpisujeta založba in Tržaška knjigarna subskripcijo, ki traja do izida knjig Knjige bodo izšle v dveh zaporednih serijah po tri knjige skupaj. Cena celotne zbirke, vezane v platno, 36.500 Mr — 770 din. Založba nudi možnost obročnega plačevanja. V prosti prodaji bodo knjige dražje. Naročila za obe zbirki sprejema knjigarna in zastopniki založbe. Izpolnite priloženo naročilnico. Zahtevajte prospekte s podrobnimi podatki o napovedanih knjigah! Knjižna zbirka Biografije Heinrich Gemkov idr.: FRIEDRICH ENGELS Monografija o Engelsu (1820 — 1895) skladno dopolnjuje biografijo F. Mehringa o Karlu Marxu. Življenjska zgodba Friedricha Engelsa je v - tej knjigi nadrobno opisana, znanstveno preverjena in osvetljena s šte-' vitriimLbfdgrafskimi nadrobnostmi, tako da bo delo ne samo poučno, temveč tudi izredno zanimivo branje za najširši krog bralcev. Gérard le Quang: GIAP — GENERAL REVOLUCIJE Le Quangova knjiga o generalu Giapu je tehten prispevek h globljemu razumevanju vietnamskega osvobodilnega boja. Poleg osrednje osebnosti osvetljuje pričujoča biografija tudi boj vietnamskega ljudstva, politično in vojaško strukturo revolucije, njeno strategijo in taktiko. Stefan Zweig: ROMAIN ROLLAND Biografija o francoskem književniku Romainu Rollandu (1866—1944), ki je dobil 1915 Nobelovo nagrado za mir. Victoria Lincoln: CHARLES DICKENS Biografski roman o velikem angleškem realističnem pisatelju Charlesu Dickensu (1812—1870). Za zbirko 4 knjig razpisujeta založba in Tržaška knjigarna SUBSKRIPCIJO KI TRAJA 00 IZIDA KNJIG Prednaročniška cena za vse 4 knjige: platno 25.000 lir — 540 din, polusnje 28.000 lir — 600 din. Založba nudi možnost obročnega plačevanja. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE TRŽAŠKA KNJIGARNA NAROČILNICA ZA NAROČNIKE V ITALIJI Priimek in ime naslov (ulica) (kraj) (poštna štev.) Nepreklicno naročam celotno zbirko — «BIOGRAFIJE» za leto 1974 (FRIEDRICH ENGELS, GIAP — GENERAL REVOLUCIJE, ROMAIN ROLLAND, CHARLES DICKENS). Prednaročniška cena vseh 4 knjig: platno 25.000 lir, polusnje 28 000 lir — «AMFORA» za leto 1974 (SONČNICA NAVADNA, MOŽ ŠESTDESETIH LET SLOVO, NENAVADNA ŽENSKA, PREISKAVA. SPOMINI NENAVADNE ŽENSKE). Prednaročniška cena za vseh šest knjig: platno 36.500 lir. (Ustrezno podčrtajte) Datum: Podpis: Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. sv Frančiška 20, 34132 Trst Informacije in naročila tudi po telefonu številka 61 - 792 NAROČILNICA ZA NAROČNIKE V JUGOSLAVIJI Nepreklicno naročam knjižno zbirko: — «BIOGRAFIJE» za leto 1974 (FRIEDRICH, ENGELS, GIAP, — GENERAL REVOLUCIJE, ROMAIN ROLLAND, CHARLES DICKENS). Prednaročniška cena vseh 4 knjig: platno 540 din, polusnje 600 din. — «AMFORA» za leto 1974 (SONČNICA NAVADNA MOŽ ŠESTDESETIH LET. SLOVO, NENAVADNA ŽENSKA, PREISKAVA, SPOMINI NENAVADNE ŽENSKE). Prednaročniška cena vseh 6 knjig: platno 770 din. Naročnino bom poravnal:* — takoj — v 10 mesečnih obrokih po 54 din (platno — Biografije) — v 10 mesečnih obrokih po 60 din (polusnje — Biografije) — v 10 mesečnih obrokih po 77 din (platno — Amfora) Knjige mi pošljite na:* — moj domači naslov — kraj zaposlitve (* Ustrezno, prosimo, označite!) Kraj in datum: Podpis naročnika: Ž «J O ae «t Z > O sl < z S 5 DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, Mestni trg 26 — 61000 Lfubljana PriÌìioi*ski7Ìnevììik Davčna posvetovalnica V tej rubriki seznanja naš davčni izvedenec dr. Stanislav Oblak čitatelje z novostmi, ki jih uvaja nova davčna reforma. Prav tako odgovarja na vprašanja čitateljev, ki se nanašajo na novo davčno reformo in na vprašanja, ki kakarkoli zadevajo davčne obveznosti državljanov. Vprašanja lahko naslovite na uredništvo lista v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali na strokovni združenji Slovensko gospodarsko združenje ali Kmečka zveza, obe v Trstu v Ul. Cicerone 8/2. Davki in vladna kriza Najnovejša vladna kriza je vsaj navidezno nastala zaradi nameravane zaostritve davčnih bremen in zaradi politike omejevanja kreditov zlasti malim in srednjim proizvajalnim podjetjem. Večinska stranka vladne koalicije je namreč v teh pogledih povsem osvojila načela guvernerja zavoda Banca d’Italia Carlija. Sodeč po javnih izjavah zakladnega ministra Giolittija je spor nastal predvsem okoli vprašanja kreditne politike, ker je socialistična stranka v bistvu že soglašala z ukrepi na davčnem področju in to celo do stopnje, ki jo je predlagal guverner državnega bančnega zavoda. Državne blagajne nujno potrebujejo letno od 3.000 do 3.500 milijard lir dodatnega davčnega pritoka. Iz kakšnih virov? Vse kaže, da se bodo tokrat odločili za najlažjo in najhitrejšo pot. Najlažje in najhitrejše obdavčevanje se nanaša na povečanje davčnih odstotkov pri posrednih davščinah, kakršna je IVA, pri nepremičninskih davkih, zlasti pa pri davku na fizične o-sebe, predvsem v okviru mezd in plač delojemalcev. Do napovedi vladne krize so predvidevali v glavnem naslednje nove davčne obremenitve: Podražitev petrolejskih proizvodov: dosedanja cena bencina super naj bi narasla za 40 lir pri litru (sorazmerno bi povišali seveda tudi cene ostalih proizvodov). Računajo, da pomeni podražitev bencina za 10 lir na liter za državo novih 110 milijard lir letnih dohodkov. Pri podražitvi 40 lir na liter bi se na ta način državne blagajne okoristile s 440 milijard-dami lir. Sploh je motorizacija že doslej — upoštevajoč tudi takse na vozila, na vozniška dovoljenja itd. — velikanski vir posrednih davčnih dohodkov. POOSTRITEV IVA: steber neposrednih davkov — IVA — bo letos prinesel državi že po sedanjih predvidevanjih okoli 5.000 milijard lir. Z zvišanjem dosedanjih alikvot (6, 12, 18 odst.) ter s spremembami pri obdavčljivih kategorijah naj bi IVA vrgla še okoli 750 milijard lir na leto. Pri tem davku je baje zelo veliko utaj, ki ne prinašajo potrošnikom nobenih koristi. Obstajajo pa tudi nerazumljive opro-stitvene luknje. Med temi je n.pr. popolna oprostitev IVA na razvedrilne motorne in druge čolne, jahte itd. Nobenega dvoma ni, da bi petičneži, ki si privoščijo razkošja, ki gredo v desetine milijonov lir, lahko gladko plačali najvišji davčni odstotek, če bi jim to po zakonu naložili. Določbe o IVA predvidevajo nekatere popolne oprostitve (n.pr. za moko in krušne izdelke) ali zelo nizke alikvote za nekatera osnovna živila. Računajo, da tovrstne olajšave odtegnejo davkarijam okoli 700 milijard lir na leto. Poznavalci razmer pa zatrjujejo, da vse take olajšave ne gredo v dobro potrošnikom, pač pa velikim nepolje-delskim producentom ter distribucijski, zlasti grosistični mreži. Vlada je menda sindikalnim organizacijam že obljubila, da bo za politično ceno kruha namenila 100 milijard lir na leto. Ob obstoječem ustroju davčnega nadzorstva je zahteva sindikatov sicer dobronamerna, a precej naivna. Prepričani smo namreč lahko, da ne bodo iz tega potrošniki prištedili niti lire pri kilogramu kruha. Pravijo, končno, da bodo povišali odstotek IVA na prodajo stanovanj s strani gradbenih podjetij od dosedanjih 3 na 6 odst. Izvedencem se zdi taka poostritev precej umetna, zlasti ob upoštevanju, da so podobne olajšave v korist kupcev tako imenovanega drugega, ali počitniškega stanovanja. Nekateri zagovarjajo celo, da bi pri prodaji novih stanovanj takoj začeli aplicirati srednjo 12 odst. alikvoto z izjemo za gradnje ljudskih gradenj. NEPREMIČNINSKI DAVKI: nepremičnine so na soncu in so kata-stralno zaznamovane, njihova obdavčitev je potemtakem hitra in lahka. Prav zaradi tega nameravajo verjetno povišati sedanji odstotek ILOR, ki ga bodo praktično pri vseh občinah pobirali v najvišji dosedanji meri (14,7 odst.). Ker pa sloni davek na dohodku, ki ga nepremičnina prinaša po ka-tastralnih izsledkih, bodo verjetno zvišali katastralne «tarife», ki danes, objektivno gledano, niso pretirane. Govorijo tudi o odpravi raznih začasnih olajšav, kot je 25-let-na oprostitev ILOR, ki ni — vsaj kot menijo poznavalci — v zadnjih letih dovedla do nobenega pospeševanja stanovanjskih gradenj in s tem do povečanja zaposlitve gradbenih delavcev. POOSTRITEV NEKATERIH DRUGIH POSREDNIH DAVŠČIN: napovedali so povečanje nekaterih davščin, kot so davek na dediščine, registrske takse in davek na kolke. Podrobno: niso znane, ven- dar velja zlasti za davek na dediščine pripomba, da prinaša že samo razvrednotenje denarja, kakor sicer pri skoraj vseh ostalih davščinah, avtomatično povišanje davčnih prihodkov. DAVEK NA DOHODEK FIZIČNIH OSEB: ta davek bo brez dvoma povzročal huda navzkrižja v pogovorih in dogovorih med vlado in delavskimi organizacijami. Kot je vsem znano, nosijo glavno breme davščine davkoplačevalci s fiksnimi prejemki, t. j. podrejeni delavci, nameščenci ter upokojenci. Sindikati povsem upravičeno zahtevajo, spričo naglega padanja kupne moči mezd in plač, občut-nejše olajšave za vso aktivno in upokojeno delavsko kategorijo. Po padcu Andreottijeve vlade so sindikalne organizacije že priborile prvi dvig neobdavčljive osnove, ki se je povišala od prejšnjih 840.000 na 1.080.000 lir na leto. Zadnja sindikalna zahteva je, da se ta o-snova zviša na 1.500.000 lir, tako da bi mezde in plače ter pokojnine do mesečne popreke 125.000 lir oprostili vsakega neposrednega davka. Vsekakor bi bila dale-kovidnejša zahteva, da bi na vsak način avtomatično povezali neobdavčljivo osnovo s podraževanjem življenjskih stroškov. Samo na tak način bi se v bodoče lahko izognili periodičnim nastopom delovnega sveta pri obrambi realne vrednosti mezd. plač in pokojnin. V tem pogledu je bila n.pr. velika pridobitev določba o avtomatičnem letnem višanju pokojnin na podlagi gibanja draginjske doklade. Isti postopek bi morale, po našem mnenju, sindikalne organizacije zahtevati za družinske doklade, sicer bodo le-te ostale, kot še vedno doslej, nepremične in nepremakljive celo za cela desetletja. Namen je bil, končno, da bi od neke višine letnih dohodkov naprej (od 3 ali 5 milijonov lir) povišali davčne alikvote, ki bi seveda takoj obtežile še enkrat fiksne dohodke delavcev, nameščencev in upokojencev. Kaže, da so se vodilni krogi dosedanje vlade že v naprej _ odpovedali toliko o-pevanim načelom davčne reforme in zbrali še enkrat, kot že rečeno, najlažjo pot: namesto zatiranja utaj pri gospodarsko dobro stoječih slojih, višanje davčnih odstotkov pri šibkejših kate-korijah. Zelo malo so razpravljali o milijardnih prihrankih, ki bi jih lahko država realizirala ob odpravi svojega parasitarnega upravnega ustroja. Če bi odpravili samo del nepotrebnih in celo škodljivih pol-državnih ustanov (našteli so jih nad 3.000), bi lahko prihranili državljanom dobršen del novih dav-I kov. Sicer je v tem primeru ra-1 zumljivo pomanjkanje vsake politične volje s strani prevladujoče stranke, saj prav iz teh ustanov črpa pomemben delež volilne in klientarne baze. Odvetnik svetuje V tej rubriki seznanja goriški odvetnik dr. Peter Sanzin čitatelje našega dnevnika z vsakdanjo problematiko pravnega značaja tako z lastnimi sestavki kot z odgovori na vprašanja, ki jih lahko čitatelji naslovijo na uredništvo v Trstu (Ul. Montecchi 6/11.) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali v pisarni dr. Sanzina v Gorici, Ul. Duca d'Aosta 42. Obsodba in prestajanje zaporne kazni V družbi je prišlo ob priliki do diskusije o tem, kako je pravzaprav danes lahko, da človek pride v zapor za najrazličnejše, tudi lah ke prekrške. Kljub osporavanju sem moral priznati, da je včasih temu res tako. A — /hej moram sicer pripomniti, da je v Italiji postopek pregona kaznivih dejanj, tudi v preobremenjenosti sodišč (tako zaradi nezadostnega števila sodnikov, zapisnikarjev itd.), toliko razvlečen in dolgotrajen, da mine več let preden postane obsodba pravnomočna. V tem razdobju — ko je procedura še v'teku — kaj rado pride do amnestije, ki «izbriše», za ne prav težka kazniva dejanja, vsako posledico kazenske določbe. Amnestija je v naši državi precej pogosta in redna, rekli bi približno vsakih 5-7 let (zadnja je bila izrečena leta 1970) : to je vladni ukrep v obliki zakona, po katerem naenkrat odpravi in Patronat KZ - INAC svetuje V tej rubriki Boris Simoneta seznanja čitatelje Primorskega dnevnika z vsemi vprašanji v pristojnosti Patronata Kmečke zveze. Za vsa pojasnila se lahko zainteresirani obrnejo na Patronat Kmečke zveze INAC, Ul. Cicerone 8/b, tel. 62-785. Urad je odprt vsak dan od 8.30 do 12.30 in popoldne od 15. do 18. ure. Ob sobotah pa urad sprejema od 8.30 do 12. ure. Pokojnine, ki pritičejo trgovcem Neodvisni delavci, ki so vpisani v posebno upravljanje za invalidsko, starostno in družinsko pokojnino trgovcev, imajo pravico, kolikor izpolnjujejo predpisane pogoje, do ene izmed sledečih dajatev: 1. STAROSTNA POKOJNINA Tudi pri posebnem upravljanju za trgovce obstajata dve različni vrsti starostne pokojnine, ki se razlikujeta tako glede na starost upravičenca kot glede na skupno višino zavarovalne oziroma pokojninske dobe. A) Trgovec, ki je vpisan v posebno upravljanje, lahko zaprosi za navadno starostno pokojnino, če obstajajo sledeči pogoji: a) izpolnil je 65. leto starosti (moški) ali 60. leto starosti (ženska); b) je vsaj 15 let vpisan v obvezno trgovsko zavarovanje; c) lahko uveljavi vsaj 15 let plačanih prispevkov, se pravi 180 mesečnih prispevkov. Starostno pokojnino nakazuje posebno trgovsko upravljanje od prvega dne naslednjega meseca ko so dozoreli starostni in zavarovalni pogoji ter ko je dovolj prispevkov, ki jih zahteva zakon, seveda, če je ustrezna prošnja predložena v teku istega meseca. V nasprotnem primeru pokojnina teče od naslednjega meseca po predložitvi •"■ošnje. Če prošnja za pokojnino ni predložena v mesecu, ko dozori pravica in poteče nekaj let, je pokojnina nakazana od prvega dne naslednjega meseca po predložitvi prošnje, vendar z ustreznim poviškom. B) Trgovski zavarovanec lahko zaprosi za privilegirano starostno pokojnino (na podlagi prejemkov), če lahko uveljavi iste pogoje, ki so predpisani za odvisne delavce, in sicer: a) preteklo je 35 let, odkar je bil nakazan prvi prispevek; b) ima vsaj 35 let plačanih prispevkov, se pravi 1820 tedenskih prispevkov; c) ob predložitvi prošnje ni več v podrejenem delovnem razmerju. C) Obstaja tudi starostna pokojnina z manjšim številom prispevkov, in sicer za razdobje med 1. januarjem 1966 in 31. decembrom 1979, če zavarovanec doseže predpisano starost in lahko uveljavi določeno število prispevkov, ki je bilo najnižje za leto 1966 (12 mesečnih prispevkov) in je najvišje (168 mesečnih prispevkov) za leto 1979. Pregled pogojev za moške, ki so dopolnili 65 let in za ženske nad 60. letom: — leta 1966 je bilo potrebnih 12 mesečnih prispevkov; — leta 1967 je bilo potrebnih 24 mesečnih prispevkov; — leta 1968 je bilo potrebnih 36 mesečnih prispevkov; — leta 1969 je bilo potrebnih 48 mesečnih prispevkov; — leta 1970 je bilo potrebnih 60 mesečnih prispevkov; — leta l0?! je bilo potrebnih 72 mesečnih prispevkov; — leta 1972 je bilo potrebnih 84 mesečnih prispevkov; — leta 1973 je bilo potrebnih 96 mesečnih prispevkov; — leta 1974 je potrebnih 108 mesečnih prispevkov: — leta 1975 bo potrebnih 120 mesečnih nrispevkov: — leta 1976 bo potrebnih 132 mesečnih prispevkov; — leta 1077 bo potrebnih 144 mesečnih prispevkov; — leta 1978 bo potrebnih 156 mesečnih nrispevkov; — leta 1979 bo potrebnih 168 mesečnih prispevkov. Pogoja za dosego te starostne pokojnine z zmanjšanim številom prispevkov sta sledeča: a) zavarovanec je dopolnil v tistem letu 65. leto (moški) ali 60. leto staro:*! (ženska); b) zavarovanec je stalno vpisan vsaj od 31. decembra 1963 brez prekinitev do leta, ko je lahko u-pokojen, v poimenske sezname trgovcev kot lastnik ali pomočnik. Kdor pa je vpisan v poimenske sezname trgovcev kot lastnik ali družinski član - pomočnik po 31. decembru 1963, vendar do vključno leta 1966, lahko zaprosi za starostno pokojnino z zmanjšanim številom prispevkov, vendar pokojnino lahko dvigne le po enem, dveh ali treh letih. 2. INVALIDSKA POKOJNINA Zavarovanec pri posebnem u-pravljanju trgovcev lahko ne glede na starost doseže invalidsko pokojnino, če obstajajo sledeči pogoji: a) priznali so ga za invalida, se pravi, /a se je njegova zmožnost do zasluf i v običajnih dejavnostih trajno zmanjšala na manj kot polovico zaradi fizične ali umske napake; b) preteklo je vsaj 5 let, odkar je plačal nrvi prispevek; c) ima vsaj 5 let dejansko plačanih prispevkov, se pravi 60 mesečnih prispevkov; č) v zadnjih letih pred predložitvijo prošnje ima vsaj eno leto plačanih prispevkov. Invalidska pokojnina teče od prvega dne naslednjega meseca po predložitvi ustrezne prošnje. 3. DRUŽINSKA POKOJNINA Po smrti zavarovanca ali upokojenca pri posebnem upravljanju za trgovce imajo svojci pravico do posredne, družinske pokojnine po določilih splošnega zavarovanja. Če ob smrti zavarovanca ne obstajajo pogoji, da bi svojci imeli pravico do družinske pokojnine, lahko zaprosijo za odškodnino una tantum, če j') bilo nakazano za preminulega vsaj eno leto prispevkov v zadnjih petih letih pred smrtjo. 4. DODATEK K POKOJNINI Če upokojenec prejema pokojnino od posebnega sklada trgovskega upravljanja in še nakazuje pri spevke v ta sklad, ima pravico, da zaprosi za dodatek k pokojnini. ODŠKODNINA ZA BREZPOSELNE Odškodnino za brezposelne, ki jo plačuje INPS, so podvojili od 400 na 800 lir dnevno. Pravico do te dajatve ima za dobo 6 mesecev tisti brezposelni zavarovanec, ki ima vsaj 1 leto plačanih prispevkov v dveh letih pred brezposelnostjo in če sta pretekli vsaj dve leti od vpisa v zavarovanje. Zainteresiranec se mora najprej vpisati v seznam za brezposelne, nato lahko predloži prošnjo za odškodnino. S pokojninskega vidika je doba brezposelnosti (največ 6 mesecev zaporedoma) simbolična, se pravi, da jo INPS v celoti u-pošteva, kot da bi bili redno plačani prispevki. arhivira na tisoče postopkov, ki drugače bremenijo sodne urade do mere, ki se bliža paralizi sodstva samega. Rezultaf amnestije je res v tem, do sodišča lahko zopet, čeprav začasno, redno delujejo, vendar povzroči tudi, da ostanejo vsi obdolženci nekaznovani. Kazenski normativ je drugače zelo zastarel in nikakor ne odgovarja potrebam današnje družbe; tako predvideva na primer težke tudi večletne zaporne kazni za navadno krajo, žalitev javnega funkcionarja (policista, mestnega čuvaja itd.), z druge strani pa določa mile kazni za umore «iz častnih razlogov», za ekonomske zločine kot so bankroti itd. Tako tudi ni videti, da bi Italija šla končno po poti bolj razvitih držav, ki strogo kaznujejo prekrške davčnega značaja, saj sko-ro ni videti primera, da bi šel v zapor, kdor utaji ali ne prijavi svojih dohodkov, ali se drugače prekrši proti fiskalnim določbam. Ob gornjih ugotovitah lahko trdimo, da ni v zmoti, kdor trdi, da je precej možnosti za kršitelja, da se izogne prestajanju zaporne kazni, ali sploh obsodbi sami, in to bodisi, ker je prekršek neprimerno kaznovan, bodisi tudi ker se prej ali slej — v dolgih letih postopka — nudi prizadetemu priložnost, da se posluži ugodnosti amnestije. B — Je pa drugače res, da se utegne sicer pripetiti tudi poštenemu človeku, da se znajde v zaporu. Vzemino primere, da pride do nesreče, ki povzročijo smrt osebe tudi zaradi majhne nepazljivosti, kar se zgodi zelo pogosto pri prometnih nesrečah: zadostuje, da je povzročitelj le neznat-no sokriv, pa bo obsojen na več-mesečno zaporno kazen. Dalje kdor bi upravljal vozilo, ne da bi imel vozniško dovoljenje, bo tudi obsojen na zaporno kazen. E-nako velja zaporna kazen za tistega, ki bi sedel za volan tudi v lahkem vinjenem stanju. Kakor tudi bo obsojen (prvič po navadi na 10-20 dni pripora), kdor bo pozabil plačati zavarovalnino za svoje vozilo. Tale zadnji primer kaze na izredno strogo kazen, ki doleti kršitelja že zaradi njegove same pozabljivosti. Spomnimo se tudi na primer, ki sem ga že obravnaval v tej rubriki po katerem je obsojen na zaporno kazen, kdor izvrši gradbena dela brez ustreznega dovoljenja. Primerov je še veliko in vsi privedejo do ugotovitve, da je treba polagati čim večjo pozornost in doslednost pri spoštovanju in upoštevanju zakonskih predpisov. Varljiva bi bila tolažba, da bo sodnik ob prvi obsodbi izrekel pogojnost kazni ter tako prihranil za enkrat prizadetemu da okusi vsekakor negativno zaporniško življenja Tudi če je po zadnjih zakonskih spremembah priznanja pogojnosti dana sodniku možnost, da ob določenih pogojih izreče še drugič pogojnost kazni, gre opozoriti, da je treba vseskozi paziti na svojo kazensko integriteto, posebno ob ugotovitvi , av je kar lahko napraviti prekrške tudi nehote ali nevede. Ni res, kot včasih kdo misli da bi ne smel biti kaznovan’ kdor v dobri veri napravi dejanje, ki se potem izkaže kot pre povedano in kaznivo. Po latinskem reku, da «ignorantia legis non excusat», nepoznavanje zakona ni nikako opravičilo. Premalo je prizadetemu reči «da ni mislil nič slabega», «da si čuti nedolžnega», sodnik ne bo mogel sprejeti takih opravičil ter ga bo obsodil, čeprav na najnižjo kazen NEDELJA, 16. JUNIJA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRV! KANAL 11.00 Maša in V nedeljo ob 12. uri 12.15 Kmetijska oddaja 12.55 Risani filmi 13.30 DNEVNIK 14.00 Svetovno nogometno prvenstvo: POLJSKA - ARGENTINA Prenos v evroviziji iz Stuttgarta 16.20 Program za mladino «Princ Baiaia» in «Mali Roquefort» 17.30 DNEVNIK 17.45 Napoved programa za prihodnje dni 18.00 Glasbeno - nagradno tekmovanje: MANGIANOTE Oddajo vodi kvartet Cetra 19.10 Svetovno nogometno prvenstvo: ŠVEDSKA - BOLGARIJA Prenos v evroviziji iz Duesseldorfa 20.00 DNEVNIK 20.30 IL CONSIGLIERE IMPERIALE Nocoj se zaključi nadaljevanka «H consigliere imperiale», za katero je scenarij napisal Lucio Mandarà. Visoki avstrijski funkcionar Salvotti, ki je kot preiskovalni sodnik 1821 poslal v Spielberg v zapore številne italijanske rodoljube, naleti na odpor tudi pri svojem starejšem sinu, Scipiu, ki se navdu šuje za liberalne ideje. In tudi ko ga kot v nekakšno prizna nje pošljejo v «cesarski svet» na Dunaj, ne more Salvotti «spraviti k pameti» svojega sina. Še posebej ne v dneh re volucije 1848. leta. Neke noči vdre v njegovo stanovanje policija in cesarski svetnik Salvotti prisostvuje aretaciji svojega sina, ki izpodkopava temelje cesarstvu, kateremu je oče najbolj zvest sluga. Tretje in zaključno nadaljevanje se začne prav v trenutku, ko vojaško sodišče začne proces proti Scipiu in drugim mladim italijanskim rodoljubom 21.40 ŠPORTNA NEDELJA Kronike in komentarji o glavnih športnih dogodkih 22.35 Malican oče in sin: IZGUBLJEN SIN TV film. ki ga je pripravil Marcel Cravenne 23.00 DNEVNIK Vremenska slika DRUGI KANAL 17.45 Konjske dirke v Milanu 19.45 ŠPORTNI DNEVNIK 20.00 Genova: Tekmovanje nekdanjih pomorskih republik 20.30 DNEVNIK 21.00 LUI, LUI, LUI Glasbena prireditev s Katino Ranieri V programu sodelujeta tudi Don Lurio in Franca Valeri 22.00 Kulturne aktualnosti 22.45 Napoved programa za prihodnje dni JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 10.15 W. S. Reymont: KMETJE Poljska televizijska nadaljevanka 11.15 KMETIJSKA ODDAJA 12.00 Otroška matineja: Na daljnem severu 12.55 Pojoča mladost: Mladinska glasbena prireditev v Varaždinu 14.05 POROČILA 16.55 Jurjevanje v Beli krajini 17.25 Filmski pregled s svetovnega nogometnega prvenstva 18.40 POROČILA 18.55 Retrospektiva jugoslovanskega filma: MIRNO POLETJE 20.45 Risanka 21.00 DNEVNIK 21.15 Tedenski zunanjepolitični komentar 21.40 V gosteh pri Nušiču: NUŠIČ V FILMU ________ 22.40 Borec včeraj in danes Dokumentarna oddaja v zvezi s kongresom Zveze borcev 23.15 DNEVNIK , i KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 20.45 «ODDELEK F», serijski televizijski film 21.15 Pregled tedenskega programa 21.30 Napad na državno blagajno Igrani celovečerni film. V glavnih vlogah R. Browne, A. San-ders, D. Vargas, D. De Santis 23.00 Z mednarodnega festivala jazza Ljubljana 1973 TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Komorna glasba; 11.15 Mladinski oder; «Veliki bedaki»; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Zabavna glasba; 13.00 Zvočni zapisi; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Radijska drama: «Potovanje v Ameriko»; 16.45 Skladbe A. Casamassime; 17.00 Nedeljski koncert: 17.50 Električna violina; 18.00 Šport; 19.00 Jazz; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 18.30, 19.30 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.30 Popevke; 10.00 Nepozabne melodije, 11.30 Dejstva in odmevi; 15.10 Juke box; 16.15 Poskočne; 18.00 Sosednji kraji in ljudje; 18.35 Glasba po željah; 19.50 Iz Jugotonovega juke boxa; 20.00 Nedelja na športnem igrišču; 20.30 Prenos RL; 21.00 Večer ob glasbi; NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 9.00 Skladbe za godala; 11.00 Nedeljski pop ansambli; 11.35 Roditeljski krožek; 12.00 Cenjene plošče; 12.45 Svetovno nogometno prvenstvo; 13 20 Po festivalu v Sain - Vincentu' 15.10 Hit parade; 15.30 Odrska glasba; 17.10 Glasbeni variete; 18 00 Simfonični orkester milanske RAI; 19.20 Jazzovski koncert; 20.2o Radijska priredba; 21.00 Pianist Sergio Perticaroli; 21.50 Literarna oddaja; 22.20 Ponovno na sporedu II PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.15 Svetovno nogometno prven- stvo; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Plošče; 19.35 Veliki variete; 11.00 šaljiva oddaja; 12.00 športna prognoza; 13.00 Kvizi narobe; 13.25 Glasbeno - govorni spored; 14.30 Plošče, 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.35 Kvizi s področja klasične glasbe; 17.30 Glasba in šport; 19.00 Plošče; 20.00 Operni svet; 21.00 Operetna glasba; 21.40 Nedeljska revijska oddaja; 22.50 Večerna glasba. III PROGRAM 9.30 Kratke iz Amerike; 9.45 Sličice iz Francije; 10.00 Koncert; 11.00 Baletna glasba; 12.00 Dunajski festival; 14.00 Folklorna glasba; 14.30 Violinist Salvatore Accardo; 15.30 Radijska priredba; 18.00 Literarna oddaja; 18.30 Plošče in skeči; 18.55 - 19.15 Večerni koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost; 20.45 Literarna oddaja; 21.20 Radijska priredba «Beneška noč»; SLOVENIJA 7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 20.30 Poročila; 7.50 Danes za vas; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.07 Frane Puntar: «Gosli» - igra za otroke; 9.41 Skladbe za mladino; 10.05 Še pomnite, tovariši.. .; 11.05 Koncert iz naših krajev; 15.05 L. Pi-randello: Zaupna prijatelja - humoreska; 15.25 Ob lahki glasbi; 16.10 Nedeljska reportaža; 16.30 Popularne operne melodije; 17.00 Karol Szakony: «Kdo govori» -radijska igra; 18.05 Nedeljsko športno popoldne; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 2 x orgle: Shirley Scott in Wild Bill Davis; 2!.05 Literarni nokturno - D. Kulundjija: Oreh; 24.15 Serenadni večer: L. M. Škerjanc, PONEDELJEK, 17. JUNIJA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost: Glasba blues 12.55 Tedenska knjižna oddaja 13.30 DNEVNIK 14.00 Teden dni v parlamentu 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše 17.45 Program za mladino Slike iz sveta in Bil je nekoč 18.45 Sindikalni in delovni program 19.15 Italijanske kronike 20.00 DNEVNIK 20.40 NELLA CITTA’ L’INFERNO Film, ki bi ga v slovenščini imenovali «Pekel v mestu», je režiral Renato Castellani. V glavni vlogi igra Anna Magnani in je prav njej posvečen ciklus filmov, ki jih italijanska « le vizija zadnje čase ob ponedeljskih večerih predvaja. ^ velike Magnani igra v tem filmu tudi vrsta odličnih ita11!3"’ skih umetnikov, kot n.pr. Giulietta Masina, Renato Salvator. Alberto Sordi in drugi. Anna Magnani je zares bila velika metnica. To so ugotovili tudi v Hollywoodu, kjer so jo f f" prvem filmu, ki ga je igrala v ZDA, proglasili za veliko u metnico. Film, ki bo nocoj na sporedu, je Castellani P®5 1958 leta, ko se je Anna Magnani vrnila iz Hollywooda. «Pekel v mestu» je pravzaprav zapor. Stari zapor za zen v Rimu, ki se še vedno omenja. Gre za «Mantellate». ^°rel_ zapor za ženske v istoimenski ulici. Italijanski režiser stellani skuša s pomočjo odličnih italijanskih umetnic in umer mkov dati prerez življenja tistih, ki jim je bila odvzeta svoboao Filmske premiere Srečanje z Juniorjem Maglijem DNEVNIK Vremenska slika DRUGI KANAL Športne vesti Ob 20. uri DNEVNIK TV razprave SIMFONIČNI KONCERT JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA A. Kapler: Hudobni graščak OBZORNIK ALI RASTLINE ČUTIJO? Serija poljudno - znanstvenih filmov «Na daljnem severu» st je iztekla. Do začetka nove, romunske serije z naslovom ^ . zi neznano delto», bo ljubljanska televizija v treh ponedel] predstavila gledalcem tri sovjetske poljudno - znanstvene lume, katerih prvi je na sporedu danes z že omenjenim g® njim naslovom. Drugi film v tej seriji bo film «Mroži», treu pa «V deželi lotosov». Film z naslovom «Ali rastline čutijo?» na zanimiv način Pr® stavlja najnovejša raziskovanja pa tudi najnovejša odkrit) pii ugotavljanju rastlinskih reakcij na zunanje dražljaje, Pre vsem na dotik in svetlobo, čeprav menimo, da večino tnS poznamo, nam bo film odprl znanstvene perspektive za n daljnja odkrivanja področja, ki ga prav gotovo ne poznamo ah premalo poznamo Mladi za mlade KAJ HOČEMO? Socialistična zveza je najširši politični dejavnik pri spodbuja nju uresničevanj3 interesov delovnih ljudi v krajevnih s*5® nostih Tokrat so s TV kamero obiskali Jesenice, kjer je K dosegla pomembne rezultate pri uresničevanju skupnih P1 Risanka DNEVNIK Sodobna oprema M. Majstrovič: SOSEDJE Kulturne diagonale DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Risanke za otroke DNEVNIK Enciklopedija živali Dokumentarni serijski film Jugoslovanska mesta: OHRID Dokumentarna oddaja Zabavno - glasbena oddaja: V GOSTEH PRI ORKESTRU 22.25 22.40 23.00 19.45 20.00 20.30 21.00 22.00 18.50 19.15 19.30 20.00 20.30 20.45 21.00 21.30 21.40 22.50 23.20 21.00 21.15 21.30 22.00 22.30 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah: 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Glas in orkester; 18.50 Pe’ vec in orkester; 19.20 Jazz; 20.00 Športna tribuna, 20.35 Slov. razgledi; 22.15 Relax ob glasbi. TRST 12.15 Deželne kronike: 14.40 Tretja stran; 15.* Tradicije in kultura na Tržaškem; 16.30 Skladbe domačih avtorjev; 19.30 Deželne kronike. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 15.30, 17.30, 18.30 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Jutranja glasba; 10.30 Minghettijev show; 10.45 Glasba in nasveti; 12.30 Glasba po željah; 15.00 Plošče; 18.00 Glasbeni mozaik; 18.45 Športni pregled; 19.00 Izložba hitov; 20.00 Od Triglava do Jadrana; 20.30 Prenos RL; 21.00 Prijeten večer ob glasbi. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 spored z Lino Volonghi; 12.45 Svetovno nogometno prvenstvo; 13.20 Hit parade; 14.07 Odprta linija; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 Klasik leta: Ugo Foscolo; 16.30 Sončnica; 17.35 Program za mladino; 17.55 Opravljivci; 19.30 Violina in klavir; 20.00 Koncert: pevec, orkester, klavir; 21.00 Literarna oddaja; 11.45 XX. stoletje; 22.20 Ponovno na sporedu. II. PROGRAM 7-30, 8.30, 13.36, 15.30, 19.30 P° ročila; 7.15 Svetovno nogometu® prvenstvo; 7.40 Lahka glasba; Kako in zakaj?; 8 55 Melodrama, 9.35 Radijsk nadaljevanka; Plošča za poletje; 12.40 Glasbeno - govorni spored; 15.30 Kak® in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 P®. sebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.39 Boitov «Mefisto»! IN PROGRAM 8.35 Jutrai.j koncert; 10.00 Kon cert za začetek; 11.00 Ital. kvartet izvaj? Mozarta; 11.40 Včerajšnji in današnji interpreti; Sodobna ital. glasba; 13.00 Glasba skozi čas: Cigan in glasba: 15.30 Klavirske skladbe; 16.00 Cal-dara: «Dafne»; 17.10 Lahka g'35 ba; 17.25 Enotni razred; 17.45 Strani iz albuma; 18.00 Francoske popevke; 18.45 Kulturni pregled; 19-1® Večerni koncert. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 20.30 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic; 10.20 Pesmice; 10.40 Veliki zabavni or kestri; 11.15 Za vsakogar neka) 12.20 Z nami doma in na poi-* 13.20 Kmetijski nasveti; 13.40 Tu je pihalne godbe; 14.30 Priporo ca jo vam .. .; 15.10 Iz revije «Pr* morska poje»; 16.40 Zvoki in bar ve; 17.00 Vrtiljak; 18.10 Koncer P? ^oljab; 19.00 Aktualnosti; 19.1' Listi iz pop - albumov; 19.45 P® letni kulturni vodnik; 20.00 Lahk' noč, otroci!; 20.15 Ansambel Ma ksa Kumra; 21.00 Stereofonski o perni koncert; 22.30 Zvočne kaska de; 23.15 Popevke; 24.05 L. Kalu ža: Pesmi. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 18. DO 22. JUNIJA 1974 TOREK, 18. j. ni ja 18.25 Prigode neke kapljice; 18.40 Jazz na ekranu: Kvintet Terumasa Hino; 19.10 Marksizem v teoriji in praksi; Mednarodna dogajanja in zunanja politika SFRJ; 19.30 Risanka; 19.45 Dnevnik; 20.20 Gelsenkirchen: Svetovno prvenstvo v nogometu -prenos srečanja Jugoslavija - Zaire; 22.30 W. S. Reymont: Kmetje - TV nadaljevanka; 23.20 Dnevnik; 28.35 Svetovno nogometno prvenstvo: Škotska - Brazilija. Koprska barvna TV 20.20 Svetovno prvenstvo v nogometu; Jugoslavija - Zaire; 21.15 Dnevnik; 22.30 Svetovno nogometno prvenstvo: škotska - Brazi lija. SREDA, 19. junija 9.15 Ponovitev nogometne tekme: Jugoslavija - Zaire; 9.50 Kongres ZBJ; 17.15 Filmski pregled s svetovnega prvenstva v nogometu; 18.35 Beli kamen; 19.05 Obzornik ; 19.20 Zabavno glasbena oddaja; 19.40 Prišleki; 20.15 Gremo v kino; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.40 Ujemite naju, če morete, film; 23.10 Dnevnik; 23.25 Svetovno prvenstvo v nogometu; Argentina - Italija. Koprska barvna TV 20.20 Nogomet: Italija - Argentina; 22.30 Dnevnik; 23.00 Filmski pregled s svetovnega prvenstva v nogometu. ČETRTEK, 20. junija 17.00 Filmski pregled s svetovnega prvenstva v nogometu; 18.20 Junak mojega otroštva: Ne teptajte cvetic; 18.55 Obzornik; 19.10 Otroci in mi; 4. del «Kolo»; 20.15 Po sledi napredka; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.25 Kam in kako na oddih; 21.40 Aktualna oddaja: 22.40 7-krat Brano Hro-nec; 23.05 Dnevnik. Koprska b rvna TV 21.00 Risanke za otroke; 21.15 Dnevnik; 21.30 «Hierarh, tudi umreš», film; 23.00 «Ljudje, leta in morje» - dokumentarna oddaja. PETEK, 21. juMja 18.15 Pisani svet; 19.00 Obzornik; 19.15 Jugoslovanska folklora; 19.50 Atletika; Met krogle; 20.15 Pet minut za boljši jezik; 20.25 TV kažipot; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.25 Tedenski gospodarski komentar; 21.30 Propagandna reportaža; 21.45 Čas morilcev - celovečerni film; 23.40 Dnevnik. Koprska barvna TV 21.00 Risanke za otroke; 21.15 Dnevnik; 21.30 Clochmerle, dra- matiziran roman - 4. del; 22.00 «Zažvižgaj mi ljubezenski motiv», film iz serije «človek in mesto»; 22.55 Naši zbori. SOBOTA, 22. junija 16.50 Svetovno prvenstvo v m gometu: Jugoslavija - škotska 17.50 Kaj počnemo ob nedeljah 18.20 Obzornik; 19.45 Risanka 19.50 Let snežne gosi; 20.45 R sanka; 21.00 Dnevnik; 21.25 T« denski notranjepolitični komer tar; 21.40 štirje asi - zabavne glasbena oddaja; 22.30 Pravni ki; 22.55 Dnevnik: 23.10 Noge met - Vzhodna in Zahodna Nem čija. Koprska barvna TV 16.50 Nogomet: škotska - Jugo slavija; 20.20 Nogomet iz Ham burga: Vzhodna in Zahodna Nem čija; 22.30 Dnevnik; 23.00 Film ski pregled s svetovnega nogo metnega prvenstva. JAT ZRAČNE POTI PREK LETALIŠČA LJUBLJANA J UGO Sl O PA/VSKf AfROTRAHSPORT Ta red poletov velja za čas, ko bo letalski promet preusmerjen z letališča Zagreb na letališče Ljubljana. Red poletov bo veljal od 24. 6. 1974 pa do zaključka rekonstrukcijskih del na letališču Zagreb, ki bodo končana predvidoma do 26.8.1974. POLETJE 1974 Dart Letalo Odhod Prihod Tip letala Št. leta in razred Dan Letalo Odhod Prihod Tip letala št. leta in razrea AMSTERDAM—LJUBLJANA LJUBLJANA—AMSTERDAM 12.20 14.00 6 7 13.30 15.10 6' 14.20 16.00 JU 225 JU 223 JU 229 DC 9 DC 9 DC 9 Y ¥ Y 09.50 11.35 6 7 10.20 12.05 6* 11.25 13.10 JU 224 JU 222 JU 228 DC 9 Y DC 9 Y DC 9 Y BERLIN—LJUBLJANA LJUBLJANA—BERLIN 1 2 3* 5 6 7 11.20 12.30 JU 381 DC 9 1 2 3* 5 6 7 09.15 10.30 JU 380 DC 9 Y Linije poletov, ki so natisnjene krepko, obratujejo redno vse poletje do 1. septembra, če ni drugače naznačeno. čas prihoda In odhoda letala ni zagotovljen In Je le približen. Red letenja je lahko spremenjen brez predhodnega obvestila. Čeprav je storjeno vse, da bi bil ohranjen predvideni red letenja. JAT ne more prevzeti odgovornosti za zamudo, izgubljene zveze in odpovedi letov. Potnike prosimo, da to sprejmejo z razumevanjem. BRUXELLES—LJUBLJANA LJUBLJANA—BRUXELLES 5 6* 12.50 14.20 JU/SN 231 DC 9 1 2 3 5 6* 10.30 12.05 JU/SN 230 DC 9 Y FRANKFURT—LJUBLJANA 1 3 4 5 6 7 13.05 14.20 2 12.40 13.55 JU 359 JU 353 DC 9 Y B 727 FY LJUBLJANA—FRANKFURT i 3 4 5 6 7 10.05 11.20 2 09.55 11.10 JU 358 JU 352 DC 9 Y B 727 FY GQTEBORG—LJUBLJANA 7 13.20 16.20 LJUBLJANA—GOTEBORG JU 365 DC 9 Y 09.20 12.35 JU 364 DC 9 Y KOEBENHAVN—LJUBLJANA LJUBLJANA—KOEBENHAVN 15.40 17.25 14.35 16.20 JU 367 JU 365 DC 9 Y DC 9 Y 09.20 11.10 09.20 11.10 JU 366 JU 364 DC 9 Y DC 9 Y LONDON—LJUBLJANA LJUBLJANA—LONDON 1 3 4 6* 13.25 15.25 2 5 7 14.10 16.10 JU 211 JU 213 DC 9 DC 9 Y Y 1 3 4 6* 10.15 12.20 2 5 7 11.10 13.15 JU 210 JU 212 DC 9 DC 9 Y Y MILANO—LJUBLJANA LJUBLJANA—MILANO 1 2 3 4 5 7 18.45 18.45 JU 409 DC 9 Y 1 2 3 4 5 7 16.05 18.05 JU 408 DC 9 Y Val NAVEDENI CASI M0NCHEN—LJUBLJANA LJUBLJANA—MUNCHEN 1 n IT Al Ml 1 2 3 4 5 6 7 17.40 18.25 JU 375 DC 9 Y 1 2 3 4 5 6 7 16.10 16.55 JU 374 DC 9 Y PARIZ—LJUBLJANA LJUBLJANA—PARIZ :,Uj SjinuIUIA (K 1 3 6 12.45 14.25 5 7 12.45 14.20 5’ 7’ 21.15 22.55 JU 243 JU 243 AF/JU 245 DC 9 B 727 DC 9 Y FY Y 1 3 6 10.10 11.50 5 7 10.10 11.45 5’ 7* 18.50 20.30 JU 242 JU 242 JU/AF 244 DC 9 B 727 DC 9 Y FY Y SiDlTCV. PRAGA—LJUBLJANA LJUBLJANA—PRAGA .*,vajas »ivrirtc; 2 4 7 17.45 18.45 JU 331 DC 9 Y 2 4 7 15.55 16.55 JU 330 DC 9 Y POJASNILO ZNAKOV: RIM—LJUBLJANA LJUBLJANA—RIM 2 4 14.05 14.15 JU 403 DC 9 Y 2 4 14.55 17.00 JU 402 DC 9 Y STOCKHOLM—LJUBLJANA LJUBLJANA—STOCKHOLM 1 Ponedeljek DC 9 — DOUGLAS DC 9 2 4 6* 13.55 17.25 JU 367 DC 9 Y 2 4 6* 09.20 12.55 JU 366 DC 9 Y 2 Torek CVL — CARAVELLE SE 210 VARŠAVA—LJUBLJANA LJUBLJANA—VARŠAVA 2 5 11.25 12.45 JU 343 DC 9 Y 2 5 09.10 10.30 JU 342 DC 9 Y 3 Sreda B 727 — BOEING B 727/200 DUNAJ—LJUBLJANA LJUBLJANA—DUNAJ 4 Četrtek 1 Leti od 15.6.1974 dalje 2 Leti do 14. 6. 1974 3 Leti od 6.9.1974 dalje 1 6 17.20 18.00 JU 311 DC 9 Y 1 6 15.55 16.35 JU 310 DC 9 Y Z0RICH—LJUBLJANA LJUBLJANA—Z0RICH 5 Petek 4 6 11.30 12.35 1 2 3 5 7 11.30 12.35 JU 321 JU 323 DC 9 DC 9 Y Y 4 6 09.35 10.40 1 2 3 5 7 12.50 14.00 JU 320 JU 322 DC 9 DC 9 Y Y 6 Sobota BEOGRAD—LJUBLJANA LJUBUANA—BEOGRAD 7 Nedelja ARR — Prihod * Leti BOEING B 727/200 FY *• Leti CARAVELLE SE 210 Y 1 3* 5 07.45 08.45 4 07.45 08.45 4 6 08.00 09.00 2 08.20 09.20 1 3 5 6** 08.50 09.50 1 2 3 5 7 11.20 12.20 2 7 14.25 15.25 1 2 3 4 5 6 7 19.20 20.20 JU 380 JU 366 JU 320 JU 352 JU/SN 230 JU 322 JU 408 JU 720 DC 9 DC 9 DC 9 B 727 DC 9 DC 9 DC 9 DC 9 Y Y Y FY Y Y Y Y 1 2 3 4 5 6 7 06.25 07.20 1 2 3 5 7 13.00 13.55 1 2 3 5 7 13.05 14.00 4 13.05 14.00 3 6** 15.00 15.55 2 14.30 15.25 7 16.55 17.50 2 4 6* 17.55 18.50 JU 721 JU 381 JU 323 JU 321 JU/SN 231 JU 353 JU 365 JU 367 DC 9 DC 9 DC 9 DC 9 DC 9 8 727 DC 9 DC 9 Y Y Y Y Y FY Y Y Y — Ekonomski razred DUBROVNIK—LJUBLJANA LJUBLJANA—DUBROVNIK DEP — Odhod F — Prvi razred 1 2 3 4 5 6 7 05.40 06.45 2 08.10 09.15 1 2 3 4 5 6 7 08.40 09.45 JU 897 JU 853 JU 891 DC 9 DC 9 DC 9 Y Y Y 1 2 3 4 5 6 7 07.10 08.15 1 2 3 4 5 6 7 12.40 13.45 2 14.40 15.45 1 2 3 4 5 6 7 16.20 17.25 JU 896 JU 892 JU 852 JU 894 DC 9 DC 9 DC 9 DC o Y Y Y Y 7 11.10 12.15 1 2 3 4 5 6 14.15 15.20 6 16.55 18.05 1 2 3 4 5 6 7 17.55 19.00 JU 893 JU 893 JU 853 JU 895 DC 9 DC 9 CVL DC 9 Y Y Y Y 61 17.30 18.35 6 18.35 19.45 1 2 3 4 6 7 19.20 20.25 5 20.30 21.35 JU 229 JU 852 JU 890 JU 890 DC 9 CVL DC 9 DC 9 Y Y Y Y SARAJEVO—LJUBLJANA LJUBLJANA—SARAJEVO POSLOVALNICA LJUBLJANA AERODROM LJUBLJAN/1 Miklošičeva cesta 34 Kranj PP/POB 33 Telefon: (061) 317-077 1 2 3 4 5 6 7 07.35 08.30 3' 5’ 08.40 09.30 JU 831 JU 354 DC 9 DC 9 Y Y 1 2 3 4 5 6 7 19.20 20.10 3‘ 5' 14.35 15 JO JU 830 JU 355 DC 9 DC 9 Y Y SKOPJE—LJUBLJANA LJUBLJANA—SKOPJE 3 09.50 12.15 via Tivat 5 17.45 20.20 JU 859 JU 839 DC 9 DC 9 Y Y 5 15.00 17.15 3 12.45 15.15 Via Tivat JU 838 JU 858 DC 9 DC 9 Y Y Rezervacije: (061) 314-340, JAT informacije: (064) 21-112, 23-670 JAT blagovni oddelek: SPLIT—LJUBLJANA LJUBLJANA—SPLIT 314-341 Telegrami: JAT Ljubljana Telex: 31-126 YU JAT RR 1 2 3 4 5 6 7 05.55 06.45 1 2 3 4 5 6 7* 08.35 09.25 2 5 7 09.40 10.30 1 13.35 14.15 6 14.35 15.25 5* 7* 17.25 18.15 1 2 3 4 5 6 1740 18.30 JU 883 JU 881 JU 851 JU 887 JU 887 JU 855 JU 855 DC 9 DC 9 DC 9 DC 9 DC 9 DC 9 DC 9 Y Y Y Y Y Y Y 1 2 3 4 5 6 7 07.15 08.05 6 13.15 14.05 1 2 3 4 5 6 7* 16.20 17.10 2 5 7 17.00 17.50 1 17.05 17.55 1 2 3 4 5 6 7 19JO 20.20 S1 V 23J5 00.15 JU 880 JU 886 JU 884 JU 850 JU 886 JU 882 JU 859 DC 9 DC 9 DC 9 DC 9 DC 9 DC 9 DC 9 Y Y Y Y Y Y Y (064) 22-019 TITOGRAD—LJUBLJANA UUBLJANA—TITOGRAD JAT BLAGOVNI ODDELEK 5 18.55 20.00 JU 839 DC 9 Y 5 15.00 16.05 JU 838 DC 9 Y V LJUBLJANI JAT špedicija uvoz: (064) 24-194 izvoz: (064) 23-345 Telex: 34-539 YU AIRLJU TIVAT—LJUBLJANA LJUBUANA—TIVAT Miklošičeva cesta 34 Telefon: (061) 313-885 Telegrami: JAT Ljubljana Telex: 31-126 YU JAT RR 3 11.10 12.15 JU 859 DC 9 Y 3 12.45 13.55 JU 858 DC 9 Y ZADAR—LJUBLJANA LJUBLJANA—ZADAR 1 2 3 4 5 6 7 07.45 08.35 JU 813 DC 9 Y 1 2 3 4 5 6 7 19JO 20.20 JU 812 DC • Y horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Brez obotavljanja dalje po ubrani poti, ki vam zagotavlja rezultate, kakršnih že dolgo niste imeli. Dobili boste obisk, ki pa se ne bo dobro končal. Prišlo bo do spora, kateremu boste krivi vi. Oseba, ki jo imate radi, vam je zvesta, pa čeprav vanjo dvomite. Kar se zdravja tiče, bodite brez skrbi. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Bolj odločni bodite in ne odlašajte s sprejemanjem sklepov, kajti čas ne dela za vas, kot ste si misli- li. Ne računajte niti s pomočjo sodelavcev, ki ste si jih slabo izbrali- Neka oseba vam bo raz- krila nekaj kar, vas bo hudo prizadelo. Ne računajte, da bi našli tolažbo med svojci. Prehladili se boste. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Zadovoljiti se boste morali s tem, kar ste dosegli, šele kdaj pozneje boste popravili napako in si izboljšali položaj. Ne popuščajte v svojih sklepih in tudi ne dopuščajte, da bi se drugi vmešavali v vaše zadeve. Pošta, obisk ali darilo, ki vas bo močno razveselilo. Otresite se ljubosumnosti. Veljaven od 16. do 22. junija 1974 RAK (od 23. «. do 22. 7.) Na videz bo vse lahko in prav. V res-r-w-.! J niči pa se boste težko * ' * ' prerivali skozi ovire, v kakem trenutku boste začenjali tudi popuščati. Zavihajte rokave in odločno dalje do cilja, ki verjetno ni tako daleč. Z ljubljeno osebo se boste sprli in spet pobotali. Zdravje kar dobro. j*------- LEV (od 23. 7. do 22. f 8.) Na delovnem pod- f JOaC J ročju se boste srečali V ' ' J z nepričakovano teža- S vo, ki pa bo hkrati vzbujala vašo radovednost in delovno vnemo. Tudi v družbenem življenju bodo težave, pa se bodo izplačale. Z veseljem boste zvedeli, za neki neprijeten obisk. Stopite k zdravniku. Zobobol. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) često računate I s prevelikimi dosežki, ' ki jih pa ne zmorete. Tudi vaša dejavnost in vaša vnema nista temu primerni. Od tod nerazpo-loženje, da ne rečemo razočaranje, Hkrati pa vas neka oseba tako ljubi, da tega ne zaslužite, še več, ljubosumni ste. Glavobol. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Včasih ne bi bilo odveč potegniti «iz muzeja» tiste stare rezerve, ki so vedno obveljale: mislimo na resnost in odločnost, ki sta v zadnjih časih bolj malo v čislih. Iščite zveze in prijateljstva med delovno razpoloženimi ljudmi, ljubezensko srečanje. Zelo hud prehlad. ŠKORPIJON (od 24. 10. ^TWI A 22 ' Vsša nego-l tovost je kot nalašč za tiste, ki skušajo živeti na tuj račun, če ste po značaju mehki, s tem še ni rečeno, da ste lahko drugim na uslugo ali celo, da drugim hlapčujete. Sredi tedna neprijeten «nesporazum», seveda z ljubljeno osebo. Dobro počutje. STRELEC (od 23. 11. do 22. 12.) Pripravljeni bodite, da vas bo skušal nekdo spraviti v zagato. Lahko se boste nad njim tudi maščevali, vendar je bolje, da se podobnim izkušnjam izognete. Več diplomacije, več takta in vse se bo prav uravnalo. To velja tudi za čustvene stike. Zdravje dobro. (D KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Močno pesimistično boste razpoloženi in vse se vam bo zdelo mračno, pa čeprav bi bil marsikdo na vašem mestu kar zadovoljen. često se prepuščate pretiravanjem, ki ne koristijo nikomur. Tudi v čustvenih zadevah se predajate ekstremom in skačete iz zadovoljstva v mračnost. V ozadju vse v redu. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Nekoliko negotovi boste v svojih odločitvah in zato ne boste prilezli prav nikamor. Morda bi ne bilo napak, poklicati koga na pomoč vsaj za kak pameten nasvet. Zagotoviti bo treba namreč jutrišnji dan, ki ni kdove kako svetal. Oporo boste našli med svojci, še največ morda pri ljubljeni o-sebi. Nervoza. vrs. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Prepogosto menjuje-j te smer in vedno mis-( lite, da ste v središču dogajanja. Otresti se bo treba vsega tega in šele tedaj boste lahko rekli, da ste na pravi poti. Oseba, s katero ste se nedavno srečali in pobliže spoznali, zasluži pozornost. Lahko bi se iz tega kaj izcimilo. Zdravje kar dobro. danes v Ljubljani, danes v Ljubljani, danes v Ljubljani, DRAMA SNG Jutri, v ponedeljek, 17. junija, ob 20. uri — Dieter Forte: MARTIN LUTHER IN THOMAS MtlNZER ali UVEDBA KNJIGOVODSTVA. Abonma Z in izven. Vstopnice so tudi v prodaji. V torek, 18. junija, ob 20. uri — Dieter Forte: MARTIN LUTHER IN THOMAS MttNZER ah UVEDBA KNJIGOVODSTVA. Abonma U in izven. Vstopnice so tudi v prodaji. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Danes, v nedeljo, 16. junija, ob 20.30 Evripides: BAKHE. Jutri, v ponedeljek, 17. junija, ob 20. uri — N. Coward: KOMEDIJA LJUBEZNI. Abonma red Y. Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani ponovi danes, v nedeljo, 16 junija, ob 20.30 v Mestnem gledališču ljubljanskem EVRIPIDOVE BAKHANTKE. Nastopajo študentje četrtega letnika dramske igre pod vodstvom docenta Poldeta Bibiča. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Mestnega gledališča ljubljanskega od 10.00 do 12.00 in od 19.00 do 20.30. KRIŽANKA... z našim krajem [i r 3 4 s BB 6 7 I 9 10 a 11 12 13 a Ji 14 15 a 16 ■ 17 Ta i« a a 20 ■ a 22 23 a 24 Z 25 a 25 B 27 ■ a 28~ _ a 29~ ■ 30 31 32 a 33 ' B [34 a 35“ a 36 37 38 a 39 40 a 41 42 a 43 44 a 45“ 46 a 47 48 E 49— tz a 5° a a 51 B Rešitev križanke v torkovi številki VODORAVNO: 1. Ime sovjetskih vesoljskih ladij, 6, Italijanska plemiška druživa, 11. Delo duhovnika, 14. Slovenski pravopis, 16. Prosvetno dru-,tvo v «našem kraju», 17. Par ex-emple, 18. Električni je navaren, 20. Jaz na koncu, 21. Pogrinjalo za mizo, 22. Žene mlinske kamne tri, 24. Ruta, 26. Uživanja. 27. «Naš kraj», 28. Zemljevidi, 29. Bivša IVA, 30. Delo, umetniška stvaritev, 33. Ata, 34. Četrt, mestna četrt, 35. Predlog, 36. Simbol zaščite bogov, 38. Zgodnji, 39. Grška pokrajina, 41. Ime filmskega igralca Ladda, 42. Ožji sorodnik, 43. Znani ansambel Rolling, 45. Očka, 46. Livorno (sigla), 47. Stoji na trgu v «našem kraju», 49. Italijanski spolnik, 50. Zgoniško športno društvo, 51. Gorska ptica. NAVPIČNO: 1. Notranji ukaz, 2. Svetovno prvenstvo, 3. Večje orožje, 4. Ru-menica, 5. Jo prelivajo v vojni, 6. Tišina, sožitje, 7. Žlahtni plin, 8. Kratica za december, 9. Iver na pol, 10. Tržaško podjetje, 12. Ime filmskega igralca Sharifa, 13. Telesna drža, 15. Skrivati, prikrivati, 17. Naveličati se, 19. Ustno kaznovana, 21. Honorarji, zaslužki, 23. Pirenejski prebivalci, 24. Italijansko moško ime, 25. Fuentejevo moštvo, 26. športno društvo v «našem kraju», 31. Katastrofa, 32. Italijanski Videm, 34. Marčelo, športni delavec v «našem kraju». 37. Letopisi, opisi zgodovinskih dogodkov, 39. Nravna usmerjenost, 40. Živalska krma, 43. Italijanska delniška družba, 44. Mlečni izdelek, 47. Svojeročno, 48. Raketa v sredi. (lako) MLADINSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Danes, v nedeljo, 16. junija, ob 10. uri: Marcel Achard: HOČETE IGRATI Z MANO za Abonma «Ž» (razprodano). Ob 15.30 Marcel Achard: HOČETE IGRATI Z MANO. Za abonma «V» in izven. Prodaja vstopnic pol ure pred začetkom predstave. DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Nočna dežurna zdravniška služba je za nujne obiske na domu od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih ves dan in to v naslednjih e-notah Zdravstvenega doma — Ljubljana Bežigrad: Kržičeva c. 10, telefon 310-533. Center: Miklošičeva c. 24, telefon 313-063 Vič - Rudnik: Postojnska c. 24, telefon 61-121. Moste * Polje: Prvomajska 5, telefon 316-155. Wff' ilirw°vg ulica 5, za oMinsko stavbo, telefon 55-221. Medvode: Medvode, telefon 71-215. - ii-c. :W, KINO KINO UNION: angl. - franc, politična grozljivka ŠAKAL. Govori o poskusu atentata na generala de Gaulla. Prod.: Universal, 1973. Prikazan na letošnjem FEST. Režiser: Fred Zinnemann. Glav. vi.: Edvard Fox (šakal). Michel Lonsdale (komisar Lebel). Alan Badel in drugi. Brez tednika! Predstave ob 16.00, 18.30 in 21.00. Zaradi dolžine filma zvišane cene! Poletni kino Dom JLA: amer. barv. WS fantastični film PRED MILIJONI LET. Prod.: 20th Century Fox, 1966. Režiser: Don Chaffey. Posebni efekti: Ray Harryhausen. Glavne vloge: John Richardson, Raquel Welch, Robert Brown in drugi. Brez tednika! Predstava ob 20.30. Samo danes. KINO KOMUNA: amer. barv. CS biografski film Motown - Weston 1971. FEST 74. LADY POJE BLUES. Glasba: Michel Legrand. Režiser: Sidney J. Furie. Glavne vloge Dina Ross (v vlogi Billie Hilliday), Billy Dee Williams, Richard Pryor in drugi. Brez tednika. Predstave ob 16.00, 18.15 in 20.30. Zaradi dolžine filma zvišane cene! Ob 10. uri matineja angleškega barv. CS filma KRALJICA ZA TISOČ DNI (Richard Burton, Gene-vieve Bujold). Zvišane cene. KINO VIČ: dom. barv. WS krim. film VS ZAPIRA OBROČ. Prod.: Film 8, 1974. Režiser Miomir Stamenkovič. V glav. vlogi: Slobodan Dimitrije-vič, Dušica žegarac, Dragomir Fel-ba, Rade Markovič in drugi. Kratki barv. film Dušana Vukotiča GUBECZIANA ob proslavi 500-letni-ce slovenskih kmečkih uporov. Predstave ob 16.00, 18.00 in 20.00. danes v Novi Gorici KINO SOČA «Pajkovo oko», italijanski barvni film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA «Trikratni odmev», francoski barvni film ob 18.30 in 20.30. DESKLE «Vzljubil boš mojo mamo», ameriški barvni film ob 17.00 in 20.00. PRVAČINA «Decameron», italijanski barvni film ob 17.00 in 20.00. RENČE «Mesto nasilja», ameriški barvni film ob 20.00. DEŽURNA LEKARNA Danes je v Novi Gorici dežurna Centralna lekarna, tel. 21-456, ki je odprta od 8. do 12. ure. Odprta je tudi ves prosti čas do ponedeljka zjutraj za izdajo zdravil po receptu in za nujne primere. Lekarna opravlja dežurno službo tudi za območja Šempetra, Kanala, Dornberka in goriških Brd. danes ob obali KINO KOPER: ob 16.00 — ital. film NEPREMAGLJIVI SAM WALASH. Ob 18.00 in 20.00 — ameriški ŠERIF NA DIVJEM ZAHODU. IZOLA: ob 18.00 in 20.00 ameriški NAPAD NA ROMMLA. ŠKOFIJE: ob 17.00 in 20.00 — italijanski BRIGADA PROTI ZLOČINU. PIRAN: ob 18.00 in 20.00 — ameriški VALDES MAŠČEVALEC. TRGOVINE Piran in Portorož sta ob nedeljah še brez dežurnih trgovin. V Kopru pa bosta v nedeljo dežurali: Market AGRARIA v Župančičevi ulici in De. likatesa POSTOJNA v Kidričevi ul. V Izoli pa bodo dežurale: Samopostrežba «Jestvina» v Drevoredu 1. maja, Market NANOS v Pittonijevi ul. in Kmetijska zadruga v Ljubljanski ul. 5. LEKARNE V nedeljo dopoldne so odprte vse glavne lekarne v obalnih mestih, za nujne primere pa je popoldanska dežurna služba. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA V vseh treh obaln-h mestih je organizirana celodnevna zdravniška služba. Tako v zdravstvenem domu v Kopru kot v zdravstvenih ustanovah v Izoli in v Piranu dobite pomoč od 7. ure zjutraj v nedeljo, do 7. ure zjutraj v ponedeljek. ZABAVE čez nedeljo bodo na obali odprti vsi zimski plavalni bazeni, kegljišča in drugi športni objekti. Zvečer bodo igrali v vseh večjih lokalih zabavni orkestri, barski program pa si lahko ogledate v barih hotela Triglav v Kopru, v Palacu, Centralu in Metropola v Portorožu ter pri Treh papigah v Piranu. TONE SVETINA Tuje gore so nepriljudno zrle vanj, kot bi vedele, da mu misel jadra drugam. Na vseh turah je bil nekako zamišljen in tih, proti svoji navadi sam vase zaprt, da še šal ni utrinjal. Doma je vse bolj priljudno. Vse je združeno: gore in doline pa soteske, pa daljave, kjer se izgubi misel... In babilon popotnikov, ki v vsemogočih jezikih, ne da bi se razumeli, v gorskih višavah, iščejo sebe ... Če se mu je kakšen del gore zazdel posebno lep, si je zaželel, da bi prišel tja s Karmen. Ob njej so bile gore mnogo lepše, mehkejše in vabljivejše ... Za vedno so mu ostali v spominu mnogi previsi črnih skal, ledene sveče, globoke peči ledenikov, skale v stra-hotni strmini pri Mačjem koraku in plezanje v Velikem zidu, kjer jih je venomer plašilo padajoče kamenje... Rad bi ji povedal, kaj vse je doživel. Najbrž ji ne bo nikoli in tudi komu drugemu ne. In potem še nesreča... Dva Švicarja sta se pobila na gladki plošči, kot bi vedela, da je on tam... Enemu je vrv prerezala dlan, drugi pa je ves zbit in krvav obvisel na vrvi. Hitro je bil gotov z obvezovanjem. Potem pa so ju, namesto da bi šli do konca bele, tako mikavne gore, vlekli v dolino... . ,, Tudi gladka, rdečkasta ploščad, ki so jo imenovali Rdeči konj, mu je obtičala v zavesU. In kaj še vse! Ni si zapomnil tujih, težko izgovorljivih imen .. Ce bi se odrekel tem šti-ritisočakom, morda ne bi izgubil nje ... Potem ko je Tinca odšla, se je sestajal z dekleti, ki niso bile tako občutljive kot ta. če se je zmenil in prišel, je bilo prav, če pa se je premislil in odšel namesto na sestanek v gore, je bilo tudi prav Vedno je bil dobrodošel in vse so mu oproščale... Splezal je nazaj in se povzpel na vrh poči, kjer se ob izhodu police smer nadaljuje. Tu ju bo čakal. Napravil se bo, kot bi se srečali slučajno. Videl bo, kako se bosta ob izstopu vedla. Vsak povzroči sam sebi zlo ali navede k temu drugega. Za to ni pomoči. Skozenj so se valila čustva, kakršnih ni poznal. Bila je povodenj, ki pustoši in preplavlja... Dolgo ju ni bilo. Ni se mogel umiriti. Bil je razburjen, razdražen, slutil je bližino greha in iskal je opravičila za krivdo... Kot se je požar v Karmen naglo razdivjal, tako se je tudi polegel. Nekaj časa se je čutila srečno. Duša se je razprostrla prek vseh prepadov, plavala je do žgočega neba in segala do hladu ledo? ! kov. Potem pa ... Sloki je ležal ob njej in mižal. Pred očmi mu je lebdela prosojna, krvava megla, bil je kot izpraznjen labirint podvodne reke. lei jo posrka suša. Dremal je, izčrpan od zmage in od pora a Bal se je, kako se bosta vrnila. S prsti mu je šla skozi lase in rekla: «o čutek imam, kot bi se prebudila iz omedlevice. Gotovo si jezen name. Spozabil si se, ljubila sva se v steni... Ali m to ta plezalca velik greh in za steno žalitev?» Sloki se je jedko nasmehnil: «Za nekatere, pravoverne... Zame ne, ker sem pogan Meni pomeniš ti več kot vse stene skupaj. Ti si ženska, ki ji ni enake.» Široko je razprla oči in vprašala: «Naj ti verjamem? Besede ti gredo lahko z jezika!» NA OBISKU PRI «MAMI PRIMOŽEVI» V SLIVJU V BRKINIH Na Martinov dan jih bo imela 87 pa še ni «nadlegovala dohtarja» Še vedno opravlja marsikatero delo - Celo na polje se včasih odpravi Veliko «pionirjev» je znosila v gozd - Njena Francka je bila kurirka Požrtvovalno partizansko mater Primoževo smo pred dnevi obiskali v Slivju. «Pri Primoževih» rečejo hiši na začetku vasi, nasproti župnišču. Drugače se pišejo Žnebelj. Mati Marija je najstarejša v vasi. Na Martinov dan bo dopolnila 87 let. Pa še nikoli ni «nadlegovala dohtarjev». S posebnim zadoščenjem pove to vsakomur. In to je bil pravzaprav naš prvotni razlog za ta obisk. Kajti mati Primoževa je v tem smislu znana celo v širši okolici, tja do Kozine in Podgrada. Povsem slučajno smo tako zvedeli tudi mi zanjo. Pa naj zvedo še dlje smo rekli. Zatopljena v sečnjo suhljadi za podkurjenje štedilnika, z malo sekiro v roki nas ni niti opazila takoj, ko nas je mlajši sin Franc pospremil na domače dvorišče. Izkazalo se je, da ji sluh nekoliko nagaja. Drugače pa je gibčna. Na prvi pogled bi človek dejal, da ima vsaj petnajst let manj. Tudi v njive si še upa. Potem rada kaj postori v hlevu in še marsikaj po hiši. «No, ja, saj to je vsakdanje delo in nič ni težko, če se dela z voljo», je brž pripomnila na naše začudenje, da si pri tej starosti še toliko upa. «Delo je zdravje», je pri tem modro dodala. «Kako pa kaj z zdravjem, mati?» «Dohtarjev še nisem nadlegovala. In tudi jih ne bi rada.» Medtem sta prišla izza hiše tudi starejši sin Angel in snaha Marija, nekoč Mezgečeva (Pekova), prav tako Slivarka. Med prijetnim kramljanjem, ob Šilcih zares pristne slivovke (nemara od tod tudi ime te čedne M ...-ZI, 1 S Primoževi v času, ko so se pri njih pojavili prvi partizani Mati Primoža danes vasi ob južnem vznožju verige brkinskih hribov), so nam v složnem družinskem vzdušju povedali še marsikaj zanimivega. Tudi mati je prisedla k mizi, zgolj iz vljudnosti. Kar je lepa navada ob obiskih. Sicer nikoli ne poseda iz utrujenosti. Tako menijo domači, ki pravijo, da se ji vedno mudi. Večkrat ji svetujejo, naj bolj počiva. Nekoč je nesrečno padla. Seveda, so bili v skrbeh, če bo mogla hoditi, ker se je bila udarila v nogo. Že je hotel vnuk z avtomobilom po zdravnika,' pa ga je mati prestregla. Brž je vstala in zatrjevala, da je nič ne boli. «Saj že hodim. Le kaj bi dohtarja klicali za tako malenkost...» In tako se izgovarja vsakič, ko domači zaslutijo, da ji morda kaj «fali», bodisi zaradi prehlada, gripe ali močnejšega kašlja in podobno. Z domačimi čaji je doslej vse take nevšečnosti uspešno prestala. Na tak način «vleče naprej» brez vsakršne zdravniške nege vse življenje. Zares potrpežljiva in odporna je proti boleznim, kljub svoji šibki toda žilavi postavi. Sin Franc se je pozneje pošalil, da bi socialno zavarovanje lahko mater tudi nagradilo, kot vzor za trdno voljo in odpornost proti boleznim v njenih letih. Prepričani smo, da mama Primoževa ne bi nikoli sprejela take nagrade. Kakor je sama rekla, je srečna že zato, da ji ni treba prositi za zdravniško pomoč. To pa je tudi najlepša nagrada! Potem ko smo vse to zvedeli o vzornem zdravstvenem počutju mame Primoževe, je kajpak pogovor nanesel tudi na družinske razmere v času vojne. Mati se vsega ne more spomniti, saj je doživela veliko tudi pretresljivih dogodkov. No, in tako smo s pomočjo sinovih ter snahinih spominov skušali obuditi nekatera doživetja, za katera lahko rečemo, da se nanašajo na vso družino, ki se je v narodnoosvobodilnem boju izkazala kot vzor družinske enotnosti za sKupno stvar. Mati Primoževa je že v začetku prve zime vojnega obdobja, to se pravi že v decembru 1940. leta vedela, da se njena pokojna hči Francka nekako preveč suče okrog nekaterih ljudi v Trstu, ko je zahajala s kolesom v Skedenj k teti Francki, očetovi sestri, poročeni Grk. Teta je bila hudo zbolela, stric pa ie moral na delo v železarno. Pogosto jih je obiskovala in jima seveda pomagala, zlasti z negovanjem tete. In da je stricu kuhala. K njim v Skedenj pa so že takrat zahajali posamič ali na sestanke aktivisti Tedaj 20-letna Francka je bila pripravljena prenašati sporočila, propagandne letake in drugo gradivo. Francka Primoževa je vse. «Če mi verjameš ali ne, jaz te imam res rad. Ni je stvari, 3d bd jo zamenjal zate!» , _ «Oprosti, če si se zaradi mene pregrešil zoper steno. Tesno mi je in bojim se, kako bova izplezala!» «Ne boj se! In ne misli, da si se pregrešila! Za resnično ljubezen ni koUčka na svetu, ki bi bil tako vzvišen, da bi bila ljubezen v njem greh... Ali ne bi bilo božansko, če sva v puščavi mrtvega kamenja, kjer umre sleherno seme m bilka, spočela morda novo življenje?» «Ti me tolažiš! Tako govori samo višji razum, ki je onkraj predsodkov... Prepričal si me, da je bila vzvišena moja želja in ne le nagon, podžgan od vročega sonca...» «če ti pa še nisem dovolj pomiril vesti, ti povem še to, kar pravijo planinci : da nad dva tisoč metri ni več greha...» «Povej mi, Sloki, zakaj si tako želim življenja? Zakaj mi ni nikoli dovolj?» «Ne veš, kaj si želiš. Bojimo s®. Aa nas bo prehitela smrt, preden bomo uresničili vse svoje želje... In kaj, če sva spočela otroka?» «Nič se ne boj, tudi če sva ga, ga ne bo... Lahko bi pa tudi bil... Celo rada bi nezakonskega... da bi razjezila starše in se mi ne bi bilo treba poročiti s človekom, ki ga ne maram ...» Sloki si spričo teh besed ni bil na jasnem, kako je z njenimi občutki do njega. Ga je samo porabila v trenutkih slabosti? Potem sta se počasi odpravila. Na gredi, na zelo izpostavljenem mestu, se je Karmen ustavila. Noge so se ji začele tresti in pogled ji je zdrsnil v prepad. Napraviti ni mogla niti koraka naprej, čeprav je bilo do klina, kjer je Sloki varoval, le nekaj metrov. Morda je imel Joža prav, ko je rekel, da hoče stena človeka vsega, z vso močjo. (Nadaljevanje sledi) kar je prinašala, puščala pri Jožetu Kocijančiču - štelevemu v Materiji. V slučaju da Šte-levega ni našla, je gradivo dajala Strnatovim na Baču. Koprski muzej hrani mnogo tistih sporočil in drugega gradiva, ki ga je prinašala Francka na materij-sko področje, iz Trsta. «Punca, varuj se!» je mati rotila Francko. «Pa ni odnehala», se spominja mati. «še in še je kar naprej prinašala in odnašala sporočila, jih doma skrivala, če ni utegnila oddati« iakoj.. Skratka, delo-, vala je organizirano, po nalogah aktivistov.» Doma niso vedeli, da ima Francka tudi ilegalno ime. Franc Zrnec s Kozine nam je rekel, da je bilo ilegalno ime Francke - Milica. No, in Milica je vse to delala do 12. septembra 1942. leta, ko je prišlo ponjo kakih deset kvesturinov. Prišli so seveda nepričakovano. Ne da bi ji predhodno sodili, je morala prestati v zaporu in v internaciji, najprej v Trstu, nato pri Macerati vse do kapitulacije, v septembru 1943. To je bil hud udarec za mater. Franckine kurirsko — obveščevalne naloge je poslej, dokler je bil doma, opravljal brat Angel. Pošiljke iz Trsta je nosil na Tatre k Tonetu Filipčiču (Lu-kevemu) ali na Orehek k Francu Lukaču (Kržiščevemu). Ko pa so fašisti oba sina, Franca in ibigela, spravili v posebne bataljone, sta mati in oče Janez ostala sama doma. Tedaj so začeli k Primoževim prihajati prvi partizani brkinske čete. Večkrat so prišli: Rudi Mahne - Brkine, Karlo Maslo, Lojze Maslo - Zdenko, Anton Dolgan - Branko, Albin Godina - Vojo in drugi. Če so prišli ponoči, je bil dogovorjen znak z določenim številom trkanj na oknu. Mati je brž vedela, kdo je. Naročili so ji, koliko hrane naj pripravi. Ko je skuhala. J6 sama tudi nesla v skrivahsce na Bržinah, ali na gmajno borovcem, kjer so jo pričakovali borci. Veliko «plenirjev» hrane je tako znosila partizanom v brkinske hoste. «Kaj nesete koscem?». 50 spraševale radovedne Slivarke. «Koscem, koscem, našim koscem nesem». Takoj po kapitulaciji Italije so se srečno vrnili vsi trije otroci. Franc je takoj odšel v.is*r’ ski odred in bil kurir v štabu odreda. Francka in Angel pa sta bila določena za delo na terenu. Tedaj je bilo treba na skednju urediti skrivališče za vsak primer nenadnega vdora N®®? cev. In nekoč so zares pndru Nemci. Ko so preiskovali doma; čijo, je neki vojak prišel tudi na skedenj, kjer je bil v nun" kerju v senu skrit Angel. Oce je trepetal od strahu, kaj bo, če sina dobijo. Pa si je Neme samo površno ogledal skedenj >n vprašal očeta, če bi imel naprodaj kako jajce. Seveda je Ne' mec dobil nekaj jajc in PTe' iskave je bilo konec. Tudi mati se je tedaj strašno bala. Tak°. kot tistega dne, ko se je ce" partizanov, ki je prihajala lZ brkinskih hribov, nepričakovano soočila z nemško patruljo praV pred Primoževo domačijo na spodnjem koncu vasi. Nemci so se potem besni maščevali nad ljudmi. Vse, kar .1® bilo živega v vasi, so privedU na «plač». Tudi mater Primd' ževo, medtem ko je hči Francka - Milica utegnila zbežati. Vaškega župnika Viktorja' Berceta so privedli, da jim je tolmačih njemu se ima večina vaščanu zahvaliti, da jih je pri Nemci uspešno zagovarjal. «Jaz sem pa tistega dne n®' stradala», se je pri tem oglasila snaha Marija. «Služila sem v gostilni pri Bubniču in sko; okno 'opazila, da Francka oez-Nemci pa za njo. Ona se J1”* je izognila, mene pa so v S stilni pobrali in odvedli najpf J v Trst, nàto v Slezi jo in Le'P zig. šele septembra 1945. se se vrnila. Stara sem bila 24 le • tako kot Francka.» «Ja, ampak takrat na ’P*acU ’ sem se tudi bala. V nedrih se imela polno partizanske pošte i gradiva. Skrila sem to k sep. da ne bi v hiši kaj sta v slučaju preiskave», je deja mati Primoževa. «Tako je, v ste, bilo z nami. Tvegali srn in doživljali strah, da je nas ^ borba zmagala. Francka je kmalu po vojni zaradi teh posledi umrla na Reki. Uboga naša Francka, koliko jih je tudi ona morala prestati!...» je še P«10] žila mati Primoževa, ko je vsta' jala izza mize in se odpravljala k delu. Dj. PLANJAVEC ...............„,11,........................................... 52. C. GALE V. herceg PRISL A JET ZIMA N Z NJO BURJA IN SRK!,,, ERAZEM NI NITI POMISLIL NA VPAJO.i. SPORT SPORT SPORT 11. Junija 1174 10. JUBILEJNO SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO V ZAHODNI NEMČIJI Itali]a-Haiti: slab začetek, dober konec «Azzurri» so šele v d. p. pokazali svojo pravo vrednost - Zofi prejel gol po 1.143 minutah - Včeraj ni bilo nobenega večjega presenečenja Italija — Haiti 3:1 (0:0) ITALIJA: Zoff. Spinosi, Facchet-“Snetti, Morini, Burgnich, Maz-01a. Capello, Chinaglia (Anastasi), Rlvera, Riva. HAITI: Francillon, Bayonne, Au-Jean Joseph, Nazaire. An-oine, Vorbe, Desir, Sanon, Fran-01S’ Guy Saint Vil (Barthlemy). SODNIKI; Llobregat (Venezuela), afRANSFA SODNIKA: Marques l“razil'ja) in Namdar (Iran). STRELCI; v d.p. Sanon (1. min.), Kivera (g. min.), Auguste (avto-20. min.), Anastasi (33. min.). “OTI: 6:3 za Italijo. GLEDALCEV: 45.000 (od tega 20 usoč Italijanov). Kot škotska in NDR je imela tu-Italija «kompleks» pred na pa-P'rju šibkim Haitijem. V prvem P°lcasu nikakor ni mogla pokazati prave vrednosti. Predvsem I-aiijani sami niso zaigrali najbo-De, poleg tega pa so naleteli pri nasprotnikih na tehnično šibke, tona izredno borbene in požrtvoval-ne igralce. Ker je poleg tega tudi njihov vratar Francillon zaigral res v črednem slogu, je ostala mreža y tan delu igre na obeh straneh 'gnšča nedotaknjena. V drugem polčasu je — potem je Sanon po 1143 minutah odvzel *offu nepremagljivost v vratih — ltalijanska ekipa zaigrala bolj napadalno, tehnično je za razred prekašala svoje nasprotnike, zlasti pa 1® našla svoj slog igre, ko je Val-^areggi v 69. min. zamenjal dotlej fecej nezanesljivega Chinaglio z ^nastasijem. «Azzurri» so dosegli . gole in so tako zmagali, kar J® trenutno zanje najvažnejše. Zma-?a Pa bi bila lahko še precej višja, j.® bi napadalci znali izkoristiti vse “ste številne priložnosti, ki sta jih Popravila prizadevna Rivera in Mazzola. Precej smole pri zaključnih LESTVICA STRELCEV Rep (Niz.) iu Lato (Pol.) 1 Streich (NDR), Breitner (ZRN), Lorimer in Jordan (Škot.), Ri vera in Anastasi (It.), Sanon (Haiti), Szarmach (Polj.), Heredia in Babingtou (Arg.) Avtogol Curran (Avstralija) in Auguste (Haiti). strelih je imel Riva. Za italijansko obrambo, ki sicer ni bila pretirano zaposlena, pa lahko tudi rečemo, da ni pokazala samo svojih odlik. Haiti je poleg požrtvovalnosti vsekakor pokazal, da ni povsem nepripravljen za take nastope in prav lahko bi se zgodilo, da bo neprijeten nasprotnik tudi za Poljake in Argentince. DANES, 16. junija 14.00 Poljska — Argentina (I. posnetek) 19.10 Švedska — Bolgarija (I. povzetek) 17.00 posnetek neke tekme Svetovno prvenstvo se bo nadaljevalo v torek s tekmami: Čile - NDR Avstralija — ZRN Jugoslavija — Zaire Škotska — Brazilija Poljska - Argentina 3:2 (2:0) POLJSKA: Tomaszewski, Szyma-nowski, Gorgon, Zmuda, Musial, Maszczyk, Deyna, Kasperczak, Lato, Szarmach (Domorski), Gadocha (Cmikiewicz). ARGENTINA: Carnevali, Woff, Perfumo, Bargas (Housemen), Sa, Brindisi (Telch), Heredia, Babing-ton, Balbuena, Kempes. Ayala. SODNIKI: Clive Thomas (Gales), Robert Davidson (Škotska) in Hans Aldinger (ZRN). STRELCI: Lato (7. in 66. min.), Szarmach (8. min.), Heredia (61. min.) in Babington (66. min.). GLEDALCEV: 55.000. «Izločitelji» Anglije so držali be- LESTVICA 3. SKUPINE Nizozemska 1 10 0 2 0 2 Bolgarija 1 0 10 0 0 1 švedska 1 0 10 0 0 1 Urugvaj 1 0 0 10 0 0 LESTVICA 4. SKUPINE Italija 1 10 0 3 1 2 Poljska 1 10 0 3 2 2 Argentina 1 0 0 12 3 0 Haiti 1 0 0 11 3 0 sedo: na svetovno prvenstvo so pripeljali ekipo, ki ima visoke cilje. Bolj kot izid sam je v tem srečanju pomemben volumen igre, ki so ga pokazali Poljaki. Argentino imimiiiiitiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!fiiijiiiiiiiiiiil||IIIiiil||||iumi,imi,,l„,lllll,llllllllll||l||||U||'||||||(nn|H KOŠARKA DANES V TRSTU Bor z dobrimi upi proti peterki GMT Podcenjevanje vzrok poraza «plavih» v tekmi z Domom 1. DIVIZIJA Po četrtkovem porazu proti Llov-du Adriaticu bodo borovci igrali predzadnje kolo tega prvenstva proti Grandi Motori. Naši košarkarji so proti Lloydu zadovoljili, kar dopušča dobre upe za današnjo tekmo proti ekipi Grandi Motori, ki se bori, kot borovci, za osvojitev drugega mesta v lestvici. Stanje v tem prvenstvu je namreč dokaj i-zenačeno in več ekip lahko ogroža našim košarkarjem drugo mesto Bilanca udeležencev X. svetovnega prvenstva na dosedanjih tekmovanjih Št. tekem Zmage Neodloč eno Porazi Uvrstitve 1. Brazilija (9) 38 26 5 7 1.58, 62, 70, 11.50, III. 38 2. Italija (7) 3. Urugvaj (6) 26 26 16 13 3 5 7 S 1. 34, 38, II. 70 1. 30, 50, IV. 54, 70 4. 2R Nemčija (7) 34 21 5 8 1. 54, II. 66, III. 70 5.Švedska (5) 18 9 3 6 II. 58, III. 50 6. Argentina (5) 7. Jugoslavija (51 16 19 8 9 2 3 6 7 II. 30 III. -IV. 30, IV. 62 8. Čile (4) 15 7 1 7 lil. 62 9. Bolgarija (3) 9 O 2 7 1U. Škotska (2) 5 O 1 4 11. Nizozemska (2) 2 O O 2 12. Poljska (1) 1 0 O 1 13,—16. Avstralija, DR Nemčija, Haiti, Zaira Prvič sodelujejo na zaključnem delu SP oni 6 ioo« (V oklepaju, za imeni je število sodelovanj na dosedanjih svetovnih prvenstvih) (GMT, Don Bosco, Ferroviario). Bor bo po vsej verjetnosti igral proti GMT z naslednjo postavo: I. in J. Kufersin, Ambrožič, Hrvatič, Klobas, Vatovec, Francia, O-blak, Kravos in Lakovič. Izidi 12. kola Lloyd Adriatico - Bor 73:60, Ferroviario - Grandi Motori 56:53, Don Bosco - Servolana 52:42, Edera Milje - S. Sergio PIT n.o. LESTVICA L. Adriatico 11 10 1 944:753 20 Bor 12 7 5 754:741 14 Don Bosco 12 7 5 705:705 14 GMT 11 6 5 589:580 12 Ferroviario 11 6 5 693:695 12 Servolana 11 5 6 654:613 10 Edera Milje 10 2 8 473:842 4 S. Sergio PIT 10 1 9 461:902 2 llll"iiiitiiiii„,i„i...................................................................................................................un.......... NOGOMET ZADNJE KOL O V PRIMORSKI LIGI Renče (predčasno) prvak Piran je v zadnjih kolih igral zelo dobro Pivka in Branik sta se razšla z ^odločenim rezultatom. Brda in Komen nista odigrala srečanja za-J'odi nesporazuma. Ekipa Brd je “•la namreč dopoldne pripravljena za srečanje, medtem ko so Komenci Prispeli popoldne. Tekmovalna ko-bbsija bo imela precej dela, da bo razrešila ta primer. Renčani so v Vipavi igrali neodločeno s povsem Pomlajeno ekipo, čeprav so vodili a® s tremi goli razlike. Bilje so borna brez težav premagale ekipo Transporta iz Ilirske Bistrice. Piran je z vse boljšo igro v zadnjih kolih dosegel zmago proti Vodicam ^ Šempasa na njihovem igrišču. Kes škoda, da ni zaigral resneje ze prej. Proleter je po nekaj zaporednih porazih premagal ekipo Geste. Zaostalo tekmo med Cesto in Hrdi bodo odigrali kasneje. REZULTATI Pivka - Branik 1:1 Brda - Komen neodigrano tipava - Renče 3:3 Bilje - Transport 3:0 Vodice - Piran 1:2 Cesta - Proleter 1:4 Hrvatini so bili prosti Končna lestvica je sledeča: Biran Broleter Branik Vodice Hrvatini Transport Brda Bivka Vipava Komen Gesta I. V. 24 17 6 1 66:21 40 24 15 7 2 74:19 37 24 14 2 8 61:34 30 24 13 4 7 50:36 30 24 11 7 6 60:38 20 24 10 6 8 54:34 26 24 10 4 10 41:44 24 24 9 5 10 52:47 23 22 7 3 12 35:59 17 24 6 3 15 23:66 15 24 5 4 15 38:68 14 23 4 4 15 30:51 12 23 3 4 16 20:87 10 Brimorske ekipe v slovenskih ligah Vozila novi član slovenske lige Po prostem terminu so .slovenski ‘igaši nadaljevali prvenstvo. V slo-venski ligi je v 24. kolu Izola zabeležila prvo zmago v spomladanskem delu in to nad neposrednim nasprotnikom, moštvom Šmartna Kljub zmagi so možnosti Izole za obstanek majhne. Prehitela je sicer Šmartno, vendar bi morala pustiti za sabo še Dravo, ki ima se-baj točko več od Izole. Tudi v Primeru, če Izola obe tekmi osvoji, kar pa bo glede na gostovanje v Lendavi težko, nima zagotovljenega obstanka, saj se bo prav tako potrudila tudi Drava, ki že šest tekem zaporedoma ni zgubila. Morda pa bo odločala tudi razlika v golih. Koprčani so se v tekmi s sosedom na lestvici, Slovanom, dobro odrezali. Slovan je tako na svojem igrišču kot v gosteh marsikomu zagrenil nedeljo, tako da je Koper po remiju v Ljubljani in zmagi v Kopru nad tem nasprotnikom med redkimi ekipami, ki s Slovanom niso zgubile. Številčno skromnejša druščina v zahodni conski ligi je odigrala že predzadnje kolo, v katerem so bile rešene vse neznanke na vrhu in na dnu lestvice. Vozila so igrala s Triglavom v Kranju, kjer jim je bil cilj osvojitev točke. To jim je z ustrezno taktiko uspelo, tako da so si že kolo pred koncem tudi teoretično zagotovila prvo mesto. Zaporedni gostovanji v Kranju, ki sta pred začetkom spomladanskega dela, pa še potem, vzbujali bojazen, sta se tako za Novogoričane končali več kot uspešno. Kot novi prvak: ZCNL so se po. štirih letih ponovno vrnili v slovensko ligo, tako da bo imela Goriška ponovno predstavnika v tej konkurenci. V primorskem derbiju med Primorjem in Jadranom v Ajdovščini se je odločalo o tem. katera bo tretja ekipa, ki se bo poslovila od ZCNL v primeru izpada Izole iz SNL. Izredno pomembno srečanje pa je bilo že kmalu rešeno. Ajdovci so že v 9. minuti povedli, nato v 23. minuti povišali na 2:0 in kmalu po odmoru celo na 4:0 in pre-ostalo je le še vprašanje, kako hud poraz bo pretrpel Jadran. Razlika štirih zadetkov pa je obveljala tudi ob koncu tekme, s tem da je Primorje doseglo še en zadetek, vendar je tudi Jadran častno zatresel mrežo (strelec Prodan). Zanimivo je, da sta vseh pet golov Primorja dosegla 2 igralca: Begič 3 in Batagelj 2. Tako je Primorje po remiju v Litiji in Tržiču ter visoki zmagi nad Adrio potrdilo zelo dobro formo, Jadran pa hudo krizo. Kot kaže so ga uspavali dobri rezultati v pripravah in uspešen začetek spomladanskega dela. Sedaj Dekančani niso več odvisni od sebe, saj jih lahko reši le še Izola. Mirenska Adria je še enkrat dokazala, da o njeni nekdanji učinkovitosti ni ne duha ne sulha. V tekmi s kranjsko Savo je bila v veliki premoči in skoraj celo tekmo ogrožala vrata Kranjčanov, a si je šele v zadnji minuti z zadetkom Bagija iz enajstmetrovke zagotovila točko, potem ko je Sava že v 19. minuti iz prvega resnejšega strela na gol povedla. Mirenski igralci so v celi tekmi izvedli skoraj 30 kotov, ki pa so jih nepremišljeno zapravljali enega za drugim in Sava, ki je pred letom dni prejela v Mirnu devet zadetkov, bi lahko celo pobrala obe točki. Tudi sežanski Tabor ni bil kos najuspešnejšemu moštvu spomladanskega dela, t.j. Usnjarju. Samo spomladi so namreč posamezna moštva osvojila naslednje število točk: Usnjar 16, Litija 15, Vozila 14. Triglav 13, Tržič in Primorje 11, Adria in Tabor 8, Sava (K) in Tolmin 7, Sava (T) 6 in Jadran 4. Prvi polčas tekme v Sežani se je končal neodločeno (po vodstvu Usnjarja je Morel v 42. minuti izenačiti), po odmoru pa so si Vrhničani zagotovili zmago z dvema zadetkoma razlike. V tekmi zadnjeuvrščenih ekip je Sava iz Tacna pospravila visoko zmago nad Tolminom. To je bil že drugi odličen rezultat Tacencev, ki prej, ko so imeli še možnosti za obstanek, nikakor niso mogli zmagati. Zadetka za Tolmin sta dala Podreka in Rot. Na lestvici strelcev je prevzel vodstvo lanskoletni zmagovalec Batagelj z 12 goli.'Za njim sta Prodan in Ranko, ki sta dosegla 11 golov. Sledijo še: Jerončič, Brinovec 10, Leban, Živič, Radisavljevič 9, Marušič, Klemenčič 8 itd. B. P. Šport na radiu Trst A V današnji oddaji «Sport in glasba» (od 18. do 19. ure) bo glavna pozornost posvečena svetovnemu nogometnemu prvenstvu. Na vrsti bodo komentarji po prvih osmih tekmah. Pri oddaji bo sodeloval posebni dopinsk iz Nemčije Saša Rudolf, ki se bo javil iz Stuttgarta in seveda vsi ostali člani športne redakcije. Nadalje bo govor o zadnjem kolu nogometnega prvenstva 2. lige, o poslovilni tekmi Triestine pred domačim občinstvom pa je predviden neposredni prenos s stadiona pri Sv. Ani. Med domačimi športnimi dogodki so predvidena poročila o namiznoteniškem prvenstvu treh Benečij v nabrežinski teilovadnici. Današnje kolo Bor - Grandi Motori (Prvi maj, ob 10.30), Servolana - Lloyd Adriatico, Don Bosco - Edera, Ferroviario - San Sergio PIT. b. 1. V prijateljski tekmi BOF^- DOM 76:78 ( 38:39) BOR: Mazzuca 26, Paro vel 18, Furlan 'B. 10, Furlan R. II, Trevt-san ^Buffon 3, Koren 4. DÓM: Dornik M.zd* Čubej 20, Semolič 9, Terčič 21. Marinčič, Vogrič, Mozetič 8, Dornik U. Sodnika: Duško Jelinčič in Martin Tomažinčič. Prosti meti: Bor 2:8, Dom 2:4. Pet osebnih napak: Bruno Fur lan (49:49). V prijateljskem srečanju naraščajnikov, ki je bilo na stadionu «1. maj», je goriška peterka Doma tesno premagala Bor z dvema pičlima točkama razlike. Borovci so svoje nasprotnike podcenjevali, to pa se jim je krepko maščevalo. «Plavi» so sredi prvega polčasa že vodili s 24:10, vendar pa so požrtvo valni domovci to razliko do konca polčasa nadomestili predvsem po zaslugi Čubeja. V drugem polčasu je bil rezultat stalno uravnovešen, saj so zanimive akcije potekale na eni in drugi strani igrišča. Zmagoviti koš je za Goričane dosegel Terčič le neka sekund pred koncem tekme. Najboljši pri «plavih» je bil Aleks Mazzuca, ki je bil s 26 koši tudi strelec tekme, pri domovcih pa so se predvsem izkazali Čubej, Mauro Dornik in Terčič. Borovemu porazu je predvsem botrovalo podcenjevanje nasprotnika, pa tudi nesloga med igralci samimi. D. J. Otvoritev novega kotalkališča v Novi Gorici Nova Gorica: Klub za hokej in kotalkanje v Novi Gorici je v zadnjem času zelo aktiven in delaven. 0 pa je tudi povsem razumljivo, saj se prav v teh dneh pripravljajo na otvoritev nove plošče, ki je namenjena bodočim kotalkarjem. Dela na tej novi ploščadi so stala 22 starih milijonov. Pred več kot 15 leti je bil namreč v Novi Gorici ze-lo razvit hokej na kotalkah, saj so bili tam vrsto let državni prvaki v tej panogi, ki je pred leti, žal izumrla. Delo kluba pa bo v bodočnosti predvsem usmerjena k vzgoji mladih kotalkarjev, saj se jih je do danes vpisalo v klub kar 154, kar daje upanje, da se bo v Novi Gorici razvil nov rod uspešnih tekmovalcev na kotalkah. Otvoritev tega novega objekta bo 3- Julija, na predvečer praznika dneva borca. Na temu otvoritvenem mitingu bodo sodelovala kotalkar-ska društva iz Ljubljane, Celja, Trbovelj, Velenja, Jesenic in domačinov, tako da se bo ta večer zbralo na novem kotalkališču vse najboljše, kar imamo trenutno v republiki v tem lepem športu. K. R. planinstvo Planinsko društvo Koper je nastavilo v Tumovi koči na Slavniku novo oskrbnico. PD Koper zagotavlja, da bo odslej oskrba v tej primorski planinski postojanki bolj redna kot doslej. ves čas srečanja držali v kleščah in pri tem izid ne sme varati. Zlasti prvi polčas je bil povsem poljska domena. Argentinci so bili morda tehnično celo za spoznanje boljši od svojih nasprotnikov, toda Poljaki so srečanju vsilili tak tempo igre, da so bili južni Američani povsem brez moči. Morda so le zadnje pol ure pokazali nekaj več, ko so tudi dosegli oba svoja gola. Nizozemska — Urugvaj 2:0 NIZOZEMSKA: Jongbloed, Suur-bier, Rijsbergen, Haan, Krol, Jan-sen, Neeskens, Van Hanegem, Rep, Cruyff, Rensenbrink. URUGVAJ: Mazurkiewicz, Jaure-gui, Masnik, Forlan, Castillo, Pavoni, Cubilla, Esparrago (Milar), Morena, Rocha, Mantegazza. SODNIKI: Palotai (Madžarska), Kasakov (SZ) Rainea (Romunija). STRELEC: v 7. in 86. min. Rep. KOTI: 6:0 za Nizozemsko. GLEDALCEV: 60.000. Urugvajci so prejeli gol že v začetnih minutah srečanja, kar je nato ves čas pogojevalo njihovo igro. Igrali so namreč živčno, niso izpolnjevali trenerjevih napotkov in sodnik je v 68. min. celo izključil Castilla. Nizozemci so zaigrali mnogo bolje in bi prav lahko zmagali tudi s 5:0, pa jim kljub temu ne bi mogli ničesar očitati. Poleg obeh golov so namreč zadeli še vratnico, sodnik je Cruyffu razveljavil gol, najmanj petkrat pa so zapravili take priložnosti, da je bilo skoraj neverjetno. Čeprav so dosegli le dva gola, pa so svojega nasprotnika s svojo igro — to vsekakor lahko rečemo — zmleli. In to z lahkoto. Švedska — Bolgarija 0:0 ŠVEDSKA: Helstroem, Olsson, Karlsson, Larsson, Andersson, Tap-per, Kindvall (Magnusson), Grahn, Tortensson, Edstroem, Sandberg. BOLGARIJA: Goranov, Veličkov, Penev, Ivkov, Vasilev, Nikodimov, Bonev, Kolev, Voinov (Mihajlov v 70’), Panov (Vasilev), Denev. SODNIK: Edison Nunez (Perù). GLEDALCEV : 20.000. Srečanje je bilo zanimivo bolj po zaslugi Bolgarov, kot pa Švedov. Prikazali so namreč igro, na l> 559 — Tel. /9 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1 350 lir — vnaprej: polletna 7 500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1— dinar, za zasebnike mesečno 18.— ietno 180 - din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADII» - DZS, Ljubljana, Gradišč 10/11 nad telefon 22 20/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca- trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali og asi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naro^®i0 oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije ph • •• Stran 10 16. junija 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel MAJOR PIRES IN MINISTER SOARES STA ZAPUSTILA ALZtR Začasno prekinjena pogajanja med Portugalsko in Gvinejo Sporni vprašanji sta postopnost priznanja neodvisnosti in nadzorstvo nad Kapverdskimi otoki * V Ottawi zasedanje ministrov NATO - Soares se bo srečal s Kissingerjem UR* M ALŽIR, 15. — Kljub začetnemu optimizmu na pogajanjih o vprašanju neodvisnosti portugalske kolonije Gvineje-Bissau in Kapverdskih otokov vendarle ni šlo vse kot namazano. Eno uro po začetku pogovorov, po dvotedenski prekinitvi za posvetovanja delegacij s svojimi vladami, sta major Pedro Pires in portugalski zunanji minister Mario Soares zapustila pogajanja in sporočila časnikarjem, da datuma prihodnjega srečanja še niso določili. Soares je dodal, da so se dogovorili o «neposrednem kanalu», preko katerega bodo nadaljevali stike in, ob pravem času, določili datum novega srečanja. Major Pires je na vprašanja novinarjev odgovoril lakonično, da se bo v domovini posvetoval z voditelji svoje stranke, PAIGC, medtem ko je Soares bil bolj zgovoren «Kdaj se bomo spet srečali, ne vemo. To ni odvisno samo od nas, pač pa tudi od naših sobesednikov», je dejal Soares in nadaljeval rekoč, da ne gre za nepremostljive nesporazume, pač pa za težkoče, s katerimi niso doslej računali. Dodal je, da ni to nič čudnega, saj gre za zapletena pogajanja o izredno važni stvari, vendar je takoj potrdil, da hoče Portugalska doseči mir v svojih kolonijah in konec vojne. Zato, je dejal, ne dvomim v to, da se bomo prej ali slej sporazumeli. Takoj potem je Soares odpotoval v Lizbono, kjer se bo posvetoval z vlado in predsednikom republike, generalom Antoniom De Spinolo. Jutri pa bo Soares moral odpotovati v Ottawe, prestolnico Kanade, kjer se sestanejo zunanji ministri držav članic Atlantskega pakta. Na zasedanju NATO bo Soares, kot vse kaže, poskusil izvedeti, kaj sodijo atlantski partnerji o novi portugalski zunanji politiki. Srečal se ba tudi z ameriškim zunanjim ministrom Henryjem Kissingerjem. Razumljivo je, da Soares polaga veliko važnost na to srečanje. Prvič je, da bo Portugalsko na zasedanju NATO zastopal antifašist, predstavnik demokratične vlade, ki jo je zrušila vojska brez podpore NA TO. Soares je dal o tem izjavo, v kateri je poudaril, da si Portugalska želi odprte zunanje politike in sporazumevanja z vsemi državami sveta, predvsem pa z zaveznicami v Atlantskem paktu. Glede na to, da je NATO aktivno podpirala tudi portugalske kolonialne vojne v Afriki ni dvomov, da bodo na zasedanju spregovorili tudi o tem aspektu portugalske politike. Morda bo, po tem sestanku, imela Portugalska v svoji «afriški politiki» še bolj zavezane roke, lahko pa tudi obratno. Ko se je Soares iz Alžira vrnil v Lizbono je moral še odgovarjati na vprašanja časnikarjev o prekinitvi pogajanj s PAIGC. Dejal je, da jg vzdušje, kljub razumljivim nesoglasjem, ostalo «prisrčno in v znaku vzajemne simpatije*. Dejal je še, da je predstavnikom osvobodilnega gibanja Gvineje orisal portugalski načrt, oziroma osnutek NELJUBA POMOTA? Učenke neke ameriške katoliške šole v Sainl Louisu so po pomoti prejele knjigo z naslovom «Spolne naslade», namesto knjige «Življenje v kuhinji», ki so jo bile naročile. Lastnik založniškega poajetja, ki je knjigo izdalo, je izjavil, da nobeno od deklet ni vrnilo knjige, ki so jo dobila, čeprav je bila 25 dolarjev dražja od tiste, ki so jo naročila. ŽELODEC PA TAK Kirurgi v bolnišnici Manza v Kisumu, ob Viktorijinem jezeru v Keniji so pacientu vzeli iz želodca približno 2 kg žebljev, igel, verižic in drugih železnih predmetov. Operacija je popolnoma uspela, zdravniki pa še sedaj ne vedo, kaj je privedlo pacienta, da se je lotil take pojedine. nih sil, v glavnem nižjih častnikov. Sestali so se v prostorih oficirske menze in slišati je, da je prišlo med «kapetani» in višjimi vojaškimi predstavniki do nesoglasij v zvezi s politiko, ki jo vodi De Spinola. Slednji ni po srečanju hotel dati nobene izjave. Pač pa se je sestala v Lizboni vlada, ki je sprejela dva pomembna sklepa: amnestijo za vse zapornike, ki so odsedeli že več kot polovico obsodbe (gre za navadne zločine, ker so politični zaporniki bili že osvobojeni), medtem ko bodo odppščeni iz službe vsi agenti in funkcionarji DGS (bivše politične policije PIDE). Vlada je tudi napovedala «čjstko» v državnem aparatu. «Concorde» spet v ZDA NEW YORK, 15. — Nadzvočno letalo «concorde», ki ga izdelujejo v sodelovanju med Francijo in Ve- liko Britanijo, in Id je privedlo obe gospodarstvi na rob poloma, je danes preletelo Atlantski ocean v 3 urah in 9 minutah. Letalo je bilo v Ameriki že prejšnjega oktobra, ko so odprli prvi del letališča pri Dallasu v Texasu, ki bo eno največjih na svetu. Letalo je tokrat letelo na progi Pariz - Boston in je to progo preletelo v polovičnem času, v primerjavi z zmožnostmi sedanjih potniških letal. Večja skupina ljudi je skušala preprečiti pristanek francosko - britanskega letala, češ da izredno kvarno vpliva na okolje. V ponedeljek bo letalo letelo na progi Boston - Pariz - Boston, ki jo bo preletelo v manj kot 8 ur. ATENE, 15. — Z odlokom predsednika republike so v Grčiji upokojili 9 divizijskih generalov, drugi 4 pa so napredovali za generale armadnega korpusa. Med temi je tudi šef zloglasne tajne službe KYP Lambros Stathopulos. I VESTI IZ SLOVENSKEGA PRIMORJA 'L beograjskega letališča je uiliiotoval podpreasciluik baškega ob odhod u pozdravil predsednik revolucionarnega sveta Sadam Husein, ZIS Džema! Bijedič V polnem teku akcija «Delovni dan za Brkine» V Brkinih nameravajo s lemi prispevki uredili cestno povezavo, zgraditi nekaj šol in manjših industrijskih objektov KOPER, 15. — Akcija «Delovni. služka. Tudi obalni komite ZKS je dan za Brkine» je naletela na pol- v svojem pozivu poudaril, oa m J vseh šestih juž-1 Primorci skupno dolžnost, da s no razumevanje v noprimorskih občinah. Gre za to, da bi delovni ljudje tega področja prispevali enodnevni zaslužek za pomoč nerazvitim Brkinom. S tem denarjem in z drugimi sredstvi nameravajo urediti v Brkinih cestno povezavo, zgraditi nekaj šol in drugih objektov, pozneje pa tudi nekaj manjših industrijskih objektov. Tako bi Brkini dobili nujno potrebno ekonomsko bazo, ki edina predstavlja trajno rešitev za Brkine. Ti kraji so si to tudi zaslužili s svojim velikim prispevkom v narodnoosvobodilnem boju, kakor tudi s požrtvovalnim delom v povojni izgradnji. Med prvimi so se vključili v akcijo delavci Zavoda za pogozdovanje in melioracijo Krasa v Sežani. Akcijo je podprl na včerajšnji seji tudi obalni komite zveze komunistov v Kopru, ki je pozval delovne ljudi slovenske obale k pomoči v obliki prispevka enodnevnega za- ................................................n..................................................................................................... MIS0VSKI «FEDERALE» IZ MILANA PRED SODNIKI V GENOVI Atentatorji na brzec Turin-Rim SO vedno bili «na razpolago MSI» trinajstega zasedan ja OPEČ IRAN ZAHTEVA PODRAŽITEV PETROLEJSKIH PROIZVODOV Cena petroleja v ospredju V hribih nad Turmom odkrito novo polvojaško taborišče - Karabinjerji so aretirali tri fašiste sporazuma, ki je — po nekaterih vesteh — osnovan na načelu postopnosti, in da je sedaj na PAIGC naloga, da predloži protipredlog ali popravke k temeljnemu načrtu. Več od njega časnikarji niso izvedeli, pač pa naj bi — po poluradnih informacijah — prišlo do nesporazuma, ker je portugalska vlada naročila Soaresu naj vztraja pri tem, da namerava Portugalska obdržati Kapverdske otoke, ki so izredne strateške važnosti, PAIGC pa zahteva Kapverdske otoke v sklopu neodvisne Gvineje. Nesporazum naj bi nastal tudi glede «tempov» izvajanja sporazuma o priznanju neodvisnosti. Po mnenju Portugalcev, naj bi do neodvisnosti prišlo po vsaj dveh fazah: premirju in demokratizaciji javnega življenja v kolonijah, medtem ko PAIGC zahteva, naj premirju takoj sledi priznanje neodvisnosti, najkasneje v roku par mesecev. V Lizboni so se medtem sestali člani Sveta narodnega preporoda, organizma, ki ja nasledil «junti» in stoji ob strani predsedniku republika Da Spinoli ter gibanja oborože- GENOVA, 15. — Kakor tudi preiskave o «črnih mrežah» in atentatu v Brescii, tudi proces proti skupini fašistov, ki so aprila lani i>oskusUi minirati brzec Turin — Rim in povzročiti tak pokol, pred katerim bi zbledel celo spomin na milansko tragedijo na Trgu Fontana, napreduje zgolj z malimi, skorajda nebogljenimi koraki. Kljub temu, da skušajo obtoženi Az-zi. Marzorati in De Min zvaliti vso krivdo za organizacijo pokola na Gianfranca Rognognija. voditelja milanske skupine «La Fenice», ki je pravočasno zbežal v Švico, 'pa vendarle jasneje prihaja na dan za enkrat posredna vloga in povezava MSI z atentatom. Tega so se največ bali prav namestnik Almirante-ja, poslanec Servello. ki je z Ro-gnonijem in nacistično skupino «La Fenice» imel najtesnejše in prijateljske vezi. Na zasedanju genovskega sodišča je to okoliščino, za katero javnost ve tudi podrobnosti, potrdil celo milanski «federale» Enzo Leoni, Servel-lov človek. Ta je namreč priznal, da so bili elani teroristične skupine «La Fenice» istočasno tudi člani MSI. Z Rognonijem se je srečal poslanec Servello, je dejal Leoni, v svojem odvetniškem uradu. Tu je prišlo do diskusije. Na vprašanje sodnikov je Leoni zvito dodal, da so se mu zdeli člani skupine «La F’enice» razmeroma «ekstremistično nastrojeni». Kaj pomeni za milanskega misovca, da so bili «ekstremistično nastrojeni» ni težko dognati. Vsekakor pa je glavno priznanje Leoni ja, ko je dejal: «Izrazili so pripravljenost biti na razpolago stranki». Pred tem je v dvorani prišlo do incidentov, ker je Rognonijeva prijateljica in sodelavka, Diana Gobis, skušala dokazati, da je ob uri, ko je Rognoni skupaj s sodelavcema Mar-zoratijem in Del Minora bil odpravljen v Pavio (tu bi moral naložiti na avto Azzija, ki je v vlaku sestavit peklenski stroj), videla obtoženca v trgovini njegove žene, v Milanu. Vsi obtoženci trdijo nasprotno, Ga-bisova pa je kljub sodnikovim opozorilom vztrajala pri prvotnih trditvah. Sodnik je bil, resnici na ljubo, z njo dovolj mil, saj je povedal, da bi jo lahko ukazal aretirati zaradi krivega pričevanja, a tega — je rekel — ne bo storil. Zakaj, ni povedal, pač pa je opozoril Rogno-nijevega branilca, naj se ne igračka s sodniki. Ta je na te besede vzrojil. Brezuspešno, kot vsaj teden dni, se nadaljujejo preiskave za odkritje krivcev za krvavi pokol v Brescii. To je še enkrat obsodil mestni pro tifašistični odbor, kj je očitno spoznal. da so bila zaman tudi zagotovila pristojnih ministrov. Protifašistični odbor vztraja pri zahtevi, naj sodstvo združi preiskave proti fašistom v eno samo in ji gre do dna. Vsako razbijanje preiskav namreč okorišča fašiste, ki lahkotneje lezejo skozi slabo stkano preiskovalno mrežo. Brescianski protifašistični odbor je zato sklenil, da bo v kratkem sklical v mestu, ki ga je okrvavila žrtev sedmih življenj, shod vseh protifašističnih organizacij Italije. Vrnimo se k preiskavam. Fašista Ortenzija. ki so ga pred dnevi soočili s policisti v Brescii (brez uspe ha), so vrnili v ječo v Ascoli Piceno. To pa je iz Brescie vse. V Rimu je sodnik Occorsio dal preiskati stanovanje štirih mladih fa-šistov. katere je obtožil obnavljanja fašistične stranke. Najzanimivejša vest pa prihaja iz hribov nad Turinom. Tu so karabinjerji, člani posadke v vasi Chio-monte. v gornjem delu Doline Susa. aretirali tri faširie: študenta Renza Pinarda, mehanika Paola Remolifa, in študenta Stefana Chiamberlanda. Ugotovili so, da so slednji imeli v gorah, na višini 1700 metrov, polvojaško taborišče, kjer so se vežbali eksplozivom in orožjem. Zaplenili so jim samokres in puško. VIDEM, 15. — Policijska patrulja je pri Vidmu dobila 500 nabojev za brzostrelko ter za avtomatični samokres kalibra 9, dve ročni bombi SRCM, sedem šaržerjev za brzostrelko in pet nabojev kalibra 22 za mitraljez. Ves material je bil v odličnem stanju. V teku so preiskave, da bi ugotovili, od kod prihaja. Neredi v New Yorku NEW YORK, 15. - Samo poseg približno tri tisoč policijskih agentov v polni bojni opremi ter prepričevanja vodij črnskega gibanja, so preprečili splošni ljudski upor v črnski četrti Queens v New Yorku, kjer je na tisoče ljudi ostro protestiralo proti oprostitvi belopoltega policaja, ki so ga sodili, ker je ubil 10-letnega črnega otroka. V neredih, ki so se polegli komaj pozno ponoči, je bilo 13 ranjenih, med temi pet policijskih agentov. Policija je 17 ljudi aretirala. Razjarjena množica je uničila več avtov, na desetine trgovin pa je bilo poškodovanih. «Sedaj bodo skušali naprtiti ta ljudski upor črnskim pretepačem,» je izjavil novinarju časopisa «New York Post» neki sociolog, ki že več let živi v isti mestni četrti, v kateri je živel tudi umorjeni otrok, «v resnici pa so ljudje vedno bolj razjarjeni spričo diskriminacije med belimi in črnimi prebivalci». Tudi danes zjutraj je bila mestna četrt Queens pod nadzorstvom več stotin policajev, številne trgovine pa so odprle komaj pozno zvečer. Hitlerjevski general na čelu španske vojske MADRID, 15. — S kratkim sporočilom v španskem Uradnem listu so objavili vest, da je general Carlos Fernandez Vallespin postal novi načelnik glavnega štaba španske vojske namesto generala Manuela Dieza Alegrie. General Vallespin je znan predvsem zato, ker je poveljeval španskim četam, ki so se za časa druge svetovne vojne borile v okviru hitlerjevskih armad na vzhodni fronti. Proces v Seulu _ SEUL, 15. — V Seulu se je pričel proces proti dvema Japoncema in 52 Korejcev, ki jih dolžijo, da so rovarili proti južnokorejski vladi. «iiiiiiiiimiMiiiiiiiiiimimiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiimnnuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiii «IMPEACHMENT» ZE AVGUSTA? Nixon je ukazal kazensko obdavčevanje nasprotnikov Afera Watergate stane ameriške davkoplačevalce ze 8 in pol milijona dolarjev WASHINGTON, 15. — Posebni a-1 je obtožen, da je vdrl skupaj meriški zavodi, ki so specializirani I tremi sodelavci v arhiv psihiatra v statističnih dokumentacijah so iz- Daniela Ellsberga. Proces proti Er-računali, koliko stane davkoplače- Rchmanu je namreč podlaga za dru- Po vsej verjetnosti se cena ne bo spremenila, zvišali pa bodo davke za petrolejske družbe valce vsa «afera Watergate»: 8 in pol milijona dolarjev, več kot 7 milijard lir. To je verjetno vest, ki bo zanimala Američane, toda nekatere davkoplačevalce zanima tudi to, kako je predsednik Richard Nixon izkoriščal davčne sezname za to, da bi «kaznoval» svoje nasprotnike. Parlamentarna komisija, ki raziskuje vprašanje «impeachmenta», se pravi sojenja in odstavitve predsednika republike, je namreč mnenja, da je treba Nixona obtožili tudi zato, ker je z obdavčevanjem škodoval svojim nasprotnikom. Glede preiskave proti Nixonu je predsednik pristojne parlamentarne komisije Peter Rodino sporočil, da bo zaključil svoje delo konec julija, avgusta pa bo že sporočil svoje predloge senatu. Če bo komisija predlagala začetek sodnega postopka proti predsedniku republike, se bo moral Nixon pojaviti pred skupno sejo parlamenta. Senator Mansfield predvideva, da bo proces trajal najmanj dva meseca, kar pomeni, da utegne Nixon izgubiti mesto predsednika republike konec oktobra. Ne pozneje, kajti 4. novembra bodo v ZDA parcialne volitve, ko bodo izvolili del zbornice in senata. Če bi se «sojenje» do tedaj ne končalo, bi se zadeva zapletla, nastala bi jurldična zmeda, kateri za enkrat ne vedo izhoda. Medtem se je še izvedelo, da bo 25. junija stopil pred sodnike Ni-xonov sodelavec John Erllchman, ki gi proces, proti «hidravlikom», se pravi ljudem, ki so prisluškovali delu vodstva demokratske stranke v palači «Watergate», kot vse kaže, po neposrednih navodilih Richarda Nixona. QUITO, 15. — Prihodnji teden se bo začelo zasedanje držav proizvajalk petroleja, da bi preučili vprašanje nove cene petroleja ter davkov na petrolejske proizvode, štirinajsto zasedanje držav članic OPEČ so sklicali v Ekvadorju, konferenca sama pa bo potekala na sedežu parlamenta. Uradna otvoritev je predvidena za danes, uvodni govor pa bo i-mel ekvadorski predsednik Rodriguez. Trinajst ministrov, ki zastopajo države članice, bo moralo odločati o cenah za tretje trimesečje letošnjega leta na podlagi poročila posebne gospodarske komisije. V poročilu pred-dlaga komisija močan porast davkov, ki jih morajo petrolejske družbe plačati državam proizvodnicam ter zvišanje cene petroleja. Cena se od začetka tega leta ni spremenila, potem ko se je početverila v zadnjem trimesečju 1973. Samo Saudska Arabija, največja izvoznica petroleja (sama izvaža več kot četrtino vsega petroleja OPEČ), je proti povišanju cene. Minister za petrolej Saudske Arabije Zaki Jamani bo baje zagovarjal znižanje sedanje cene, ki znaša približno 11 dolarjev za sod, na 9 dolarjev. Popolnoma nasprotno stališče ima Iran, ki bi hotel zvišati tako ceno, kot davke. Večina drugih držav je naklonjena vmesni rešitvi: cena naj bi ostala nespremenjena še tri mesece, od Ì. julija pa naj bi se davki zvišali za 58 od sto. Iranski šah je pred časom izjavil, da bi cena soda petroleja morala biti 20 dolarjev. Njegov minister A-muzegar pa ni govoril o številkah. Dejal je samo, da se bo cena morala zvišati z zvišanjem inflacijske stopnje. Amuzegar je mnenja, da cena petroleja ne sme biti nikoli nižja od cene drugih virov energije. Iranski predstavnik je tudi izjavil, da njegova država hoče uvesti poseben davek na dohodke petrolejskih družb, če slednje zaslužijo več kot 50 centov na sod. V krogih OPEČ pravijo, da so se zaslužki petrolejskih družb, odkar se je začela energetska kriza, povečali od 50 centov na 4 dolarje za sod. Gospodarska komisija OPEČ, ki se je konec maja sestala na Dunaju, da bi izdelala sugestije, ki jih bodo predložili na konferenci v Quitu, je predlagala, naj bi cena petroleja ostala v tretjem trimesečju letošnjega leta nespremenjena, da bi v tem obdobju povišali davke. Petrolejske družbe plačajo trenutno 55 od sto cene petroleja, ta davek pa naj bi povišali na 87 od sto. Ekvador kot država gostiteljica je naklonjen ohraniti sedanje cene. Začeli so izvažati petrolej leta 1972. Ekvadorski minister Jarrin, ki je izjavil, da bo podprl zvišanje davkov, je obenem dejal, da bo konferenca preučila podrobnosti sistema obdavčitve. Ekvadorski izvedenci, ki so naklonjeni ohranitvi sedanje cene, pravijo, da so poviški surovin iluzor- ni, saj so industrijske države takoj zvišale ceno tehnoloških proizvodov in storitev. Neposredno pred prihodom vene-zuelanskih predstavnikov, so imeli v Caracasu tretji venezuelski kongres o petroleju, na katerem so sklenili podpreti zahteve po podržavljenju petrolejske industrije. Venezuelski predstavniki bodo na konferenci OPEČ zagovarjali tezo, po kateri se cena petrolejskih sme znižati. proizvodov nikakor ne V Manili so osvobodili bolivijskega slikarja Benjamina Mendozo (levo), ki je leta 1970 skušal z nožem napasti papeža Pavla VI. ob njegovem obisku na Filipinih ....................................................... POMEMBNA ZNANSTVENA ODPRAVA Nfl ATLANTSKEM OCEANU Tropska klima pod lečo znanstvenikov Poskus, ki se ga udeležuje približno 4000 oseb, bo veljal več kot 60 milijard lir ŽENEVA, 15. — Danes bo začelo delovati največje mednarodno znanstveno brodovje, ki so ga kdajkoli zbrali. Ladje imajo nalogo, da v roku 100 dni proučijo učinke tropske klime na vreme vsega sveta. znan. Mednarodno brodovje, k! se bo udeležilo odprave bo delovalo v tropskem pasu Atlantskega oceana med Južno Ameriko in Afriko. Gre za 40 ladij, 13 letal in več tisoč balonov. Poleg tega bodo znanstve- Namen znanstvene odprave je iz- 1 niki lahko računali na podatke, ki boljšati sistem vremenoslovskih napovedi ter privesti do boljše interpretacije klimatskih sprememb. Odpravo je priredila svetovna vremenoslovna organizacija, ki se je s tem ukvarjala tri leta. Odprava bo stala približno 100 milijonov dolarjev, kar znaša več kot 60 milijard lir. Znano je, da tropski fenomeni vplivajo na vso zemeljsko atmosfero. Mehanizem tega fenomena pa je še v dobršni meri ne- jih zbira več umetnih satelitov. Ladje se bodo zbrale v Senegalu, se pravi v njegovem pristanišču Dakar. Znanstvenega poskusa se Do udeležilo skoraj 4.000 oseb. Na podlagi zbranih elementov bo do, vsaj tako upajo znanstveniki, vremenos! 3vci lahko napovedali vreme teden dni urei. Poleg tega je razvoj vremenoslovne vede zelo pomemben tudi za poljedelstvo ter za gospodarstvo sploh. Svoj prispevek bo dalo kar 70 držav, poskus pa se bo zaključil 30. septembra. Sredi Atlantskega oceana so se zbrale britanske, brazilske, kanadske, francoske, mehiške, nizozemske, sovjetske, zahodnonemške, vzhodnonemške in ameriške ladje, ki razpolagajo z zelo sodobnimi radarskimi napravami in drugimi tehničnimi pripomočki, s pomočjo katerih bodo proučevali sisteme oblakov, ki nastajajo nad tropskimi o-ceani Proučili bodo tudi nekatere predele Afrike in Južne Ar ke, pri čemer bo znanstvenikom pomagala mreža opazovalnic v približno petdesetih državah. Združene države Amerike so izstrelile umetni sate- lit, ki se vrti okoli Zemlje z njeno hitrostjo, tako da ostane vedno nad isto točko zemeljske krogle. Naloga tega satelita bo izdela. 'Matično mapo sistemov oblakov Letala bodo letela nad vzhodnim Atlantskim oceanom ter proučevala način, po katerem sončna toplota, ki segreva prve plasti norja, oskrbuje z energijo celotni svetovni atmosferski sistem. Proučili bo do način, po katerem pride do izmenjave toplote nad oceanom in ozračjem. Poleg ti *a bi ta ubsirna študija morala omogočiti točno predvidevanje datuma, ko začenjajo pi hati tropski vetrovi, kar bi bilo zelo pomembno za skoraj dve tret jini svetovnega prebivalstva. dolžijo Brkinom za njihove velik« žrtve v narodnoosvobodilnem doju. LETNA SKUPŠČINA DRUŠTVA ZA PROUČEVANJE JUGOSLOVANSKEGA POMORSTVA KOPER, 15. — V Kopru je bil* danes redna letna skupščina Dr -štva za proučevanje in razvoj JUS0" slovanskega pomorstva. Udeležili s se je znanstveniki in predstavnici pomorskih ustanov iz vse Jugos a-vije in razpravljali o raznih vpr-šanjih, ki zadevajo znanstveno - st -dijski pristop k problematiki jug slovanskega pomorstva. Področje la društva je zelo obširno, saj majo oddelke za pomorsko gospo darstvo, za pomorsko zgodovino i arheologijo, za tehnične znanosti, pomorsko pravo, za naravoslov znanosti, za pomorsko knjizewj in jezik ter za pomorsko medi no. Na današnji skupščini, ki se J« je udeležil tudi predsednik obal ga sveta dr. Branko Furlan, so spr jeli obširen načrt za nove ena stvene študije, ki bodo še bolj P spevale k razvoju Jugoslavije, pomorske dežele. SESTANEK SLOVENSKIH ODVETNIKOV V PORTOROŽU PORTOROŽ, 15. - Na letnem občnem zboru odvetniške zborni Slovenije v Portorožu so predvs naglasili spremembe, ki jih ie t3 nesla nova ustava v ta poklic. Pr® ' vsem gre za odločen spopad z ■ pravilnostmi, ki ovirajo razvoj take družbe, v kateri bo imél uelo ni človek zaščitene vse PraV3Ce’, izvirajo iz rezultatov njegovega la. Res pa je tudi, da je v soosrt tudi precej profesionalnih PraD* mov. Predvsem primanjkuje kadro , pomanjkljivosti so v sistemu na£r ' jevanja za opravljeno delo, mnog je problemov v zvezi z neustreznimi prostori itd. BOJ PROTI MRČESU NA OBALI KOPER, 15. — Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, enota Koper je začel s široko akcijo uničevanja mrčesa na slovenski Zaradi opuščenih solin in kanalo je mrčesa, zlasti pa še komarjev, zmeraj več. To seveda neugodn vpliva ne samo na stalno prebiva-sivo, ampak tudi na dotok domaci in tujih turistov. DezinfekcijsK služba tega zavoda je za letos Pr' pravila obširno akcijo uničevanj mrčesa in včeraj je tudi prvič letošnji sezoni krožilo letalo na Koprom in okolico in razprševal dezinfekcijska sredstva. Pri tem seveda nastane vprašanje, kakšna je učinkovitost teh sre -štev in kakšne posledice imajo z ljudi in za rastlinstvo. Strokovnjaci so v zvezi s tem pojasnili novina jem, da uporabljajo preparate svi carskega podjetja Ciba-Geigy, ki s zelo učinkoviti. Komarji, muhe i drugi mrčes poginejo najpozneje 72 urah, ko pridejo v dotik ® ,te preparatom, žal velja to tud1 z čebele, zato so čebelarje ob tej a ciji še posebej opozorili. Glede nevarnosti za človeka, za domače z vali, za ptice itd. menijo strokovnj -ki ,da ni nobene nevarnosti, saj g za enega izmed najmanj strupenm preparatov. Ne škoduje niti, ce p ' de v majhnih količinah v človekovo telo ob uživanju rastlin. Sicer pa preparat zelo hitro razpada P vplivom svetlobe in vročine. Ne g de na vse to, pa je bilo prebiv. stvo opozorjeno, da pred upora dobro opere sadje, zelenjavo »d- SOLINARSKI ODDELEK V PIRANSKEM POMORSKEM MUZEJU PIRAN, 15. - V piranskem morskem muzeju Sergeja Mašere odprli solinarski oddelek, v katere razstavljajo okrog 200 predmetov zgodovine sečoveljskih solin ter ^ ^ dela in življenja solinarjev. Oan lek predstavlja pomembno znanstv no dokumentacijo, hkrati pa tu atrakcijo za domače in tuje turis • Gradivo so piranski muzejski dela ^ ci požrtvovalno zbirali več let- u. otvoritvi sta govorila predsednik P ranske občinske skupščine Ivan "8-žec in ravnatelj muzeja dr. Mir. slav Pahor, ki je poudaril, da J solinarski oddelek šele začetek P membne kulturno znanstvene ac-cije in da bo v perspektivi creD misliti na razširitev tega oddeica. Med drugim naj bi v eni izmed o-puščenih solinarskih hiš prikaza kulturo preprostih solinarjev, pr«?' mete, ki so jih nekoč uporabljali i podobno. ŠOLSKI USPrHI NA SLOVENSKI OBALI KOPER. 15. - Učenci osmih raz redov osnovnih šol na slovenski o-bali so končali s poukom. Zaenkrat so znani rezultati koprskih osnovnih šol. V Semedeli so zabeležili najvec-ji uspeh, sa je izdelalo razred od 74 kar 72 učencev, dva pa imata popravne izpite. Na osnovni šoli Janka Premrla - Vojka je izdelalo 88 odst. učencev. Na zaključni prireditvi na tej šoli so podelili diplome najboljšim učencem za šolsko in izvenšol-sko delo. L. O.