Leto XXXIX. ■i Inseratl: Enostolpna petltmU(72 mu): ia enkrat . . . . po 15 t m dvakrat . . . . „ 13 „ sa trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popust. Poslano ln rekL notice: enoatolpna peti tirata (T8 nun) 30 vinarjev. vsak dan, lzvsemil sedal)* ia prasnile, ob 6. ari popoldne. V Mnbllanl v sredo. 11. oktobra 1911. Štev. 233. s Velja po pošti: s Za oelo leto naproj . K 26'— za pol leta „ . „ 13--za Četrt leta „ , „ 6-50 za en meseo „ . „ 2'20 za Nemčl]o oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12— za četrt leta „ . „ 6— za en meseo „ . „ 2 — V upravi prejeman meseCno K 1*90 oar Uredništvo Je ▼ Kopitarjevi nliol itev. S/m. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma bo ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo Jo v Kopitarjevi nliol štev. 8. Avstr. poštne hran. račnn šL 24.797. Ograke poštna bran. račnn št 26.511. — Upravnlškega telefona it 188. Današnia številka obsega 6 strani. Državni zbor. Dunaj, 10. oktobra. Vlada iu draginja. Danes je govorila vlada. Prvi je govoril min. predsednik bar. Gautsch, ki jc dokazoval mejnarodni značaj draginje, poročal o obravnavah z ogrsko vlado in svaril izvestne kroge, naj nc izrabljajo draginje v svojo strankarske namene. Končal jc z zagotovilom, da moreta to važno vprašanje rešiti vlada in parlament lc s skupnim delovanjem. Med govorom so soc. demokratje govorniku mestoma srdito ugovarjali. Min. predsednik jc izvajal: Nočem podati učene razprave o draginji, kakor jc to storil prvi govornik dr. Acller, navesti hočem le one momente, ki so merodajni za presojo dra-ginjskega vprašanja. Draginja jc svetovna p r i k a z e n in ne samo avstrijska nadloga. (Pritrjevanje.) Draginjo čutijo v Nemčiji, Italiji, Franciji, na vzhodu in onkraj morja. Čimbolj se širi industrija, tembolj pada produkcija živil. Iu to priliko porabljajo delavci za šlrajkc, da se jim zvišajo plače. (Živahni ugovori.) Ako pa se enkrat plače zvišajo, potem navadno tudi ostanejo. Sploh pa opažamo, da dandanes razni sloji prebivalstva ne žive po razmerah. (Burni ugovori.) Istina pa je tudi, da avstrijska trgovinska politika zadnja desetletja ni bila najsrečnejša. (Pritrjevanje.) Za zgled navajam lc carino od žita. Sploh smo v Avstriji vedno pozni. Vlada mora imeti vedno le to pred očmi, kar ima trajno vrednost in ne škodi produkcijskim stanovom, ne pa to, kar komu v hitrici in razburjenosti pride na misel. Glede na draginjo torej ne pridejo v poštev samo meščani, ld hočejo imeti meso poceni, ampak tudi drugi sloji prebivalstva, ki so tudi državljani in so za državo istega pomena. (Živahno pritrjevanje. — Burni medklici.) Draginja mesa. Res je, meso se je zadnje čase jako podražilo. Zadnje štetje živine, ki bode še ta mesec objavljeno, je res neugodno. Množina govedi je v zadnjem desetletju nazadovala. za 37 4 %. (Čujtel) Ker pa se je število prebivalstva, pomnožilo, je to nazadovanje goveje živine še občutljivejše. Število prašičev pa se je pomnožilo za 3 74 2%. Najbolj pa se je pomnožilo število kuretine, ki tudi pride v poštev. Pa tudi na Ogrskem je padlo število goveje živine. Istina je torej, da je vobče manj mesa na razpolago. Obravnave z Ogri. Za vlado je najvažnejše vprašanje, kaj naj stori, da dobimo dovolj mesa. (Medklic: Pravno vprašanje!) Da, julija mescca in danes sc držim pravnega stališča, četudi so nekateri juristi drugega mnenja. (Poslanec Zenker: To lc zbornici prepustite, da. smo prosto glasovati. — Zenker namreč meni, da more zbornica kratkomalo razveljaviti dogovore v avstro - ogrski pogodbi, ki velja do vštetega leta 1917.) Baron Gautsch: To jO moje pravno prepričanje, ki si ga ne dam vzeti. Vi pa — obrnjen proti soc. demokratom — zahtevate, naj so vlada ukloni vašim ukazom. (Soc. demokratje kriče.) S toga stališča sem se pogajal z ogrsko vlado do zadnjo sobote. Pogajanja, pa šc niso končana, zato tudi ne morem zbornici odkriti vsebine. (Soc. demokratje: Torej zopet tajni dogovori!) O ne, sedaj ne morem povedati podrobnosti. (Bianki-ni: Ne žrtvujte dalmatinsko železnice!) Baron Gautsch: Žrtvoval nc bodem niti dalmatinske železnico, niti drugih važnih koristi. (Živahna pohvala.) Ko bodo obravnave končane, mogla bode zbornica presojati, ali je avstrijska vlada storila svojo dolžnost. Argentinsko meso. Sicer pa ni drago samo meso, ampak sploh vsa živila in vsakdanje potrebščine. Draginjo nc čuti le delavec v mestu, ampak tudi dclavec na deželi. (Soc. demokratje kriče.) Mnogo sc govori o argentinskem mesu. (Schuhmei-er: Saj ga Vi nc jeste!) Baron Gautsch: Vi skoraj gotovo tudi ne! (Živahna ve-selost.) Schuhmoier: Bielolilavek na min. sedežu! Baron Gautsch: Argentinskega mesa smo dobili v državo nekaj nad 3000 ton. In 24. avgusta smo či-tali, da je vse argentinsko meso prodano. Pet dni pozneje pa se je uradno dognalo, da imajo razni mesarji še 420 ton argentinskega mesa, in 14. septembra ga je imela dunajska velika tržnica še nad osem ton. To je dokaz, da sc argentinsko meso ni ravno hitro prodajalo. Prekupci. Pot od producenta do konsumenta je predolga. Preveč je rok, ki prekupu-jejo. Pri nas ni še razvita organizacija prometa med producenti in konsumon-ti. Ta organizacija je potrebna, in to jc v prvi vrsti stvar producentov. Karteli. Mnogo se govori o kar telili. Ti pa imajo tudi svojo opravičenost kot moderna oblika gospodarskega življenja. Le raznovrstne izrastke in zlorabe kartelov je treba odpraviti. In ravno za delavce so karteli velikega pomena, ker plače vzdržujejo na višini. Vlada, je že izdelala načrt kartelncga zakona, ki bocle v kratkem predložen. Sploh pa je to vprašanje za zakonodajo jako težavno. (Klici: To so stare pravljice!) Tudi dežele, koder jc šo več kartelov, nogo pri nas, so jako previdne. Zato moramo zaslišati interesente. (Klici: Žc zopet enkota!) Naj prvo hočemo slišati mnenje industrijskega sveta. Vlada torej ni držala križem rok. Sicer pa je avstrijska, zbornica žc imela priliko baviti sc s tem vprašanjem. Uspeh je bil negativen. In ravno tisti gospodje, ki sodaj najbolj kriče, so molčali glede na to vprašanje. Vlada med počitnicami ni počivala. To vam pozneje pojasnita poljedelski in trgovinski minister. Vlada jo ustanovila več zadrug za vnovčenje živine, znižala klavne pristojbine za polovico, tarife na državnih železnicah za meso. živino, krmila in nastila, koruzo in krompir, mleko in sočivje. Višje plače. Vlada jc skrbela tudi za državne uslužbence, za katere predlaga višje plače. Dalje vlada predlaga davčne olajšave za nove stavbe in prezidave. Draginja stanovanj je šc hujša, nego živil. Dolžnost poslancev pa jo, da ne pretiravajo svojih zahtev. (Soc. demokrat Seitz: Pridite na shode!) Hvala lepa, nimam časa. Tisti naj pouče ljudstvo o istinitih razmerah, ki prirejajo shode. Pogodbe so zakoni, ki se ne smejo kršiti, ako se komu zljubi. Draginj-sko vprašanje sc ne sme zlorabljati v politične namene. Draginjo moremo ublažiti, ako solidarno delujejo vlada, parlament, dežele, občine, korporacijc in posamezniki. (Živahna pohvala.) Pravosodni minister. Za. min. predsednikom sta govorila soc. demokrata D a s z y n s k i in dr. Š m c r o 1, za njima pa pravosodni minister dr. II o c h e n b u r gor, ki jo neusmiljeno razmrcvaril in razkrinkal soc. demokraško demagogijo. Soc. demokrati bržčas ne bodo objavili tega govora, ki bi mogel mnogim zaslepljcn-cem odpreti oči. Morda jc umestno, da ga »Slovenec« objavi v celoti. Nato sta govorila še poljedelski in trgovinski minister. V dogovoru z ogrsko vlaclo pride čez mejo v državo 17 tisoč zaklane govedi in 65.000 prašičev. Ta teden bodo še tri seje. Vprašanje pa je, ali bode do sobote končana draginjska razprava. V imenu Slovensko - hrvatskega kluba bodo govoril poslanec P o v š e. Peticije. Podružnici Jugoslovanske Strokovne Zveze na Javorniku in na Savi ter okrožje za radovljiško glavarstvo so sklenili zadnjo nedeljo poslati peticije na državno zbornico, ki se v njih poudarja, da vladna socialno-zavaro- valna predloga no ustreza delavccm, ker določa za delavce, ki spadajo pod rudniški zakon, mnogo premajhno rente; zato zahtevajo imenovane organizacije, naj se te rente zvišajo. Peticije sta vložila danes poslanca Gostinčar in dr. Krek. lialiiaosko-iorška vojska. Današnja poročila o položaju so jako resna, dasi jo baje Francoska pričela na to delati, da sc sklone mir. Medtem ko se trudi gospoda evropskih velevlasti pri zeleni mizi, da omeji požar, ki so ga zanetili Lahi, pa gre laško-turška vojska svojo pot. Lahi nc bodo tako lahko Tripolitanije osvojili. Turki so včeraj napravili napad na Tripolis, a bili od Lahov po večurnem boju nazaj vrženi. Lahi so imeli velike izgube in so se ob tej priliki prepričali, da so »desorganizirana« turška armada hrabro bori. Iz dosedanjih kratkih laških poročil o včerajšnji bitki pri Tripolisu sklepamo, da bi bili Turki Lahe naklo-stili, če bi ne bilo laško brodovje s svojimi velikimi topovi streljalo na napadajoče Turke. Kaj šele bo, ko prično Lahi v afrikanske puščave prodirati. Laška ekspedicija jc zdaj že v Barki. Trajalo je dolgo, predno so mogli Lahi izkrcati del svojo armado v Ben-gaziju. Lahi imajo zdaj blokirano z vojnimi ladjami obrežje Tripolisa in Barke. V Tripolisu je mornarjev 2000, prvi del okupacijskega armadnega zbora je pa zasedel Tobruk. Ali vojska v Afriki ni vojska v Evropi. Veliko laške krvi bo še teklo v afrikanskih puščavah in oazah, prodno postanejo Lahi pravi gospodarji Tripolitanije in Bengazija. Tudi na morju je bilo več bojev. Najzanimivejše in za nas najvažnejše poročilo je pač to, da Lahi kljub vsem zatrdilom še vedno straše ol> albanskem obrežju. Danes dohaja zopet poročilo o bitki med laškimi in turškimi torpedovkami ob albanski obali. Vedno križarenje laških torpedovk ob albanskem obrežju učinkuje seveda na balkanske državo in na Albance. V Albaniji vlada že prava anarhija. Bul-garjja in Črnagora sta žc pripravljeni, da udarita, v Novem Pazaru dele turške oblasti mohamedancem orožje, Hu-sija pa zbira svojo armado ob turški meji. Rusom gre za to, da izposlujejo prehod skozi Dardancle. Položaj je za nje ugoden. Francija in Angleška se Rusiji ne bosta upirali. Avstrijska diplomacija je obmolknila. Ali pomenja ta molk tišino pred viharjem? Huda bitka pred Tripolisom. »Corriere della Sera« in »Stampa« objavljata sledečo brzojavko iz Tripoli- LISTEK. Zanimivo nova knjiga. * Za naše matere, žene in dekleta. Smisel za umno gospodinjstvo sc vedno bolj širi med Slovenci. Kolikor bolj napreduje naš narod, tem živahneje sc mora razvijati gospodinjstvo, ker brez njega ne more biti uspešnega napredka v domači hiši. Prospeh vsakega naroda je odvisen od žene, matere in gospodinje, kajti cela družina sc suče v prvi vrsti le okrog matere. Blagor narodu, ki ima dobre, skrbne, varčne gospodinje, ki ros po starem pregovoru podpirajo tri ogle pri hiši. Družina in hiša, ki ima slabo, potratljivo in neveščo gospodinjo, mora propasti. Onemogočen je pa tudi gmoten in kulturni napredek naroda, ki nima dobrih gospodinj, kajti gospodinjstvo je osnoven steber, na katerem sloni sreča, blagostanje in moč posamezne družine, pa. tudi celega naroda. Skrbna, gospodinja, verna in razumna mati jc prva in prava vzgojite- ljica ljudstva; le narodi todaj, ki skrbe za vzgojo spretnih gospodinj in dobrih mater, morejo duševno ter telesno pro-spevati in z jasnim, brezskrbnim očesom zreti v bodočnost, kajti napredek jim je gotov. Živo potrebo po gospodinjskih šolah so pravočasno umevali tudi važni faktorji med Slovenci, kajti c. k r. kmetijska šola je že pred 12 leti ustanovila gospodinjsko šolo v ljubljanskem Marijanišču in deželni odbor kranjski prireja leto za lotom več gospodinjskih tečajev. Ker pa ni vsaki gospodinji mogoče pohajati gospodinjsko šolo in obiskovati tečaje, kajti večini manjka potrebnega časa. in časih tudi denarja, bila je prepotrebna strokovna knjiga, ki bi služila šolskemu pouku, objednem pa bila tudi gospodinjam, ki ne morejo v šolo, pravi svetovalec. Vesolje mora tedaj navdati vsako slovensko gospodinjo in mater, kajti taka knjiga, in siccr v vseh ozirih kar najpopolnejša, je ravnokar izšla v zalogi »»Katoliške B u k v a r n e « v L j u b 1 j a n i. — Knjiga ima naslov: »Gospodinjstvo. Navodija za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. Sestavila S. M. Lid vina Pur-gaj, prednica šolskih sester in voditeljica. gospodinjske šole v Ljubljani.« Knjiga je sestavljena na podlagi najzanesljivejših teoretičnih in praktičnih izkušenj, kajti izšla je iz krogov, ki so vzor veščega gospodinjstva. Pisateljica, dolgoletna upraviteljica velikega zavoda z obsežno ekonomijo in istočasno učitcljica in voditeljica gospodinjske šole, ima za sabo preobilo teoretičnih in praktičnih izkušenj, ki jo skozi in skozi usposabljajo za sestavo te prepotrebne strokovne knjige. Knjiga obravnava izključno vse panoge, kjer mora biti dobra gospodinja doma, kakor n. pr.živinorejo, sadjarstvo, mlekarstvo, vzgojo otrok, šivanje in urezovanje oblek, vrtnarstvo, perutninarstvo itd. ter jc opremljena tudi z mnogimi nazornimi slikami. Knjiga ima tudi dodatek, ki se tiče zdravilstva in postrežbe bolnikov; ta dodatek je spisal dr. Fran Dolšak, praktični zdravnik v Ljubljani. Knjiga je. vsestransko tako dovršena, da si dobre, v vsakem oziru izvedene gospodinje brez nje kar misliti nc moremo, kajti na podlagi dolgoletnih izkušenj napisana navodila bodo slovensko gospodinjo rešila iz vsake zadrege in knjiga ji Ivo ob kočljivih ter važnih prilikah pomagala kot izkušen, zaupen svetovalec. Pred natisom so je knjiga predložila deželpemu odboru in pregledali so jo najveščejši strokovnjaki, ki so podpirali pisateljico s svojimi izkušnjami in nasveti in jo vzpodbujali k vztrajnemu delu. Deželni odbor je dovolil za izdajo te knjige tudi izdatno podporo ter na ta način omogočil, da jo založništvo nastavilo obširni knjigi zelo nizko ceno, ki znaša samo 2 K 20 vin. za broširan in 2 K 80 vin. za vezan izvod. Po pošti velja knjiga 30 vinarjev več, Knjiga jo opremljena z mnogimi lepo izvršenimi slikami, med njimi so one, ki predoču-jejo notranjost človeškega telesa, večbarvne. — To dragoceno knjigo naj si za mal denar nabavijo vso naše gospodinjo, matere, žene in dekleta. Knjiga jn izšla, v zalogi ;> Katoliške B u k -v a r n c « v L j u b 1 j a n i. 1. Arabski šejk. Ljudski tipi iz Tripolisa. 2. Židovska rodbina. — 3. Tripoličanke. — 4. Taborišče Beduinov. sa: One 10. t. m. zgodaj zjutraj je poizkusila 3000 mož močna turška armada zopetTripolis zasesti. Turška armada je bila sestavljena iz turških čet, ki so zapustile mesto; bitke so se udeležile turška infanterija, kavalerija in arti-Ijerija. Mesto je branilo 2000 Italijanov. Turški načrt presenetiti Lahe, se je izjalovil. Vnela se jc strašna bitka, katere so se udeležile s svojimi topovi tudi laške ladje v pristanišču. Bitka je trajala več ur; Turki in Lahi so imeli velike izgube. Turki so sc morali končno nazaj umakniti z velikimi izgubami, veliko jih jo pa bilo tudi vjetih. Sveta vojska proti Lahom. Sultan je izjavil Imam Jahiji svoje zadovoljstvo, ker je ponudil proti Lahom 100.000 mož. Prctendent Soid Idris je ponudil sultanu 40.000 mož. Sveto vojsko proti Lahom je proglasil tudi šejk Senussov, ki prebivajo za Tripolitanije. Če se dvignejo v Tripolitaniji mohamedanci proti Lahom, bodo imeli Lahi z njimi veliko posla. Iz Tripolisa. V Tripolisu se je nastanil laški namestnik v palači turškega valija. Laški častniki so priredili guvernerju Borea-su na čast pojedino, pri kateri je Lahom napil tudi prejšnji župan mesta, Hassuna Karamanli. »Messagero« poroča, da je bilo ob obstreljevanju Tripolisa ubitih nad 100 oseb. Italijanskim predstražam se je udalo 9. t. m. več sto turških pešcev in 150 turških konjenikov, ki že niso 24 ur nič jedli. Na Malto je pripeljal iz Tripolisa turški parnik »Assiria« 240 tur. uradnikov in pod-guvernerja, ki jih je izgnal admiral Ricci iz mesta. Iz Tripolisa se nadalje poroča, da je prekoračila turška kavalerija mejo Tunisa, kjer je nakupovala krmo. Italijanske prednje straže so vzele Turkom 25 brzostrelnih topov in vje-li 25 turških vojakov, ki so jih stražili. »Corriere della Sera« objavlja iz Tripolisa sledeče poročilo o položaju: Vojaški položaj je jako ugoden. Turški begunci poročajo, da so turški vojaki popolnoma desorganizirani, ker ni nika-kega pravega vodstva. Kljub temu morajo biti Lahi previdni, ker se mestu vedno približujejo turške kavalerijske patrulje. Iz Rima so poroča, cla stoji večina turške posadke 10 km južno Tripolisa in da so ponudili Turki predajo, ker jim manjka živil. Z bojnega pozori-šča ni novih poročil. Policijo v Tripolisu in po drugih krajih so Lahi z Arabci reorganizirali. Valija in druge turške uradnike, skupaj 280 mož, so prepeljali Lahi kot državne vjetnike na Sicilijo, kjer ostanejo, dokler ne bo vojska končana. Obstreljavanje Derne. Turško vojno ministrstvo poroča: Turška artiljerija je 27. m. m. preprečila, da ni mogla neka laška bojna ladja izkrcati v Derni vojakov. Lahi so nato mesto bombardirali in razstrelili vojašnico, bolnišnico in eno javno poslopje in daljo oclpluli. Laška ekspedicija en izkrcala v SJarki, »Agenzia Štefani« poroča: Prvi del operacijskega zbora, ki ie sestavljen iz pehote, artiljerije in ene Kenijske stot-nije, se je odpeljal ponoči med 5. in 6. t. m. iz Neapelja in se jc 10. t. m. izkrcal v Tobruku, ki se utrdi. Tobruk ali Mir-za je malo gnjezdo, ki leži ob morju in pripada Cvrenaici. »Frankfurter Ztg.« poroča iz Neapelja, da se ustanovi iz ekspedicijskcga zbora nov armadni zbor. Za Tripolitanijo so namenjene tri divizije, vsaka divizija broji tri brigade. V Cyrenaico sc odpošlje divizija močna 40.000 mož. Iz Milana sc jo 10. t. m. odpeljal 68. pohotni polk v Tripolis. Rimski vojaški atašeji Nemčije, Av-etro-Ogrske, Francoske, Japonske, Kitajske in Amerike, se tudi odpeljejo v Tripolis. Pomorska bitka. Iz Chiassa se poroča, da sta 9. t. m. laški križarici »PIsa« in »Amalfi« zasledili 6 turških torpedovk, ki so nameravalo vdreti v Rdeče morje. Lahi so 4 turške torpedovke, potopili, 2 sta pa ušli. Italijanske torpedovke še vedno ob albanski obali. S Krfa so poroča, da sc jc bil 9. t. m. ob albanski obali hud boj med laškimi in turškimi torpedovkami. Šest laških torpedovk je napadlo tri turške. Po daljšem boju sta bili dve turški torpedovki potopljeni, ena jc pa ušla. Turld hudo poškodovali dve laški križanci. Iz Carigrada se poroča: Turki so Obstreljevali dve laški križarici v Ben-gasiju. Križarici sta močno poškodovani. Vznemirljiva poročila z Balkana. »Zeit« poroča iz Carigrada: Minuli četrtek jo konferiral avsteo-ogrski poslanik mejni grof Pallavieinj s turškim vojnim ministrom tri uro. Vorašal tra je, koliko vojakov imajo Turki pripravljenih v slučaju, da udari Črnagora bodisi iz lastnega nagiba ali na pritisk Italije kakor tucli za slučaj, da udari kaka druga balkanska država. Turški ministrski svet sc je pečal v soboto z vprašanjem, ki ga je izprožil Pallavicini in pozval vojnega ministra, cla naj pospeši oboroževanje, ker se mora predvsem računati na to, da prično vojsko Bulgari, ki groze s splošno mobilizacijo. Cari-grajski vojaški krogi trde, da je Črnagora že popolnoma mobilizirala svoje rezerve. V Novem Pazarju jc krščansko prebivalstvo strašno razburjeno, ker turške oblasti mohamedance oborožu-jejo. V severni Albaniji pa divja vstaja. Albanci plenijo in more. Mladoturki prosijo Albance, da naj no povzroče vstaje, obetajo jim vso in razdeljujejo med njo denar. V Sofiji se trdi, da namerava Turčija mobilizirati 250.000 mož. Proti Lahom v Turčiji. Iz Carigrada se poroča, da predloži turška vlada zbornici predlog o izgonu Lahov iz Turčije, ker noče sama za ta čin odgovornosti prevzeti. Rusija zbira vojake ob turški meji. »Petit Journal« poroča, da zbira Rusija svoje armade ob turški meji, kar povzroča v Carigradu velikansko razburjenje. V Dardanelih jc poizkusila ruska trgovska ladja »Velika voj-vodinja Kseilia Oldenburška« prepluti Dardanele, a Turki so ustrelili in laclje niso pustili skozi Dardanele, dasi je ruski konzul zahteval, da naj so ladiji dovoli prehod. Kaj ie na Porluoolskem ? Po poročilih, ki so jih včerajšnji in predvčerajšnji listi v svet poslali, so bilo čete monarhistov od republikanske armado potolčene, vstajniki obkoljeni, glavar monarhistov pa na begu v Ameriko. Žo na prvi pogled je bilo jasno, da jc te vesti republikanska vlada sama v svet vrgla, cla bi portugalskemu ljudstvu, ki se zmeni za republiko toliko kolikor za lanski sneg, korajžo in up vzela. Kakor vse kaže, sc bijejo na Portugalskem prav resni boji in ni še odločeno, kdo bo zmagal. Prav posebno sumljive so tc-le vesti: Guverner mesta Oporto je zahteval od republike več bojnih ladij, ki jih potrebuje, ker hoče mesto nasproti monarhistom držati. Pri »Moimenti« se je bil zadnjo dni vroč boj med republikanskimi Četami in monarhisti. Vladni listi poročajo, »da se jc veliko vojnega materiala na bojišču pustilo«, a ne povedo, komu je bil ta »material« vzet. Nadalje je vojni minister odstopil, kar je seda jv bojnem času sila značilno. Pri monarliistični armadi vlada veliko navdušenje in monarhisti gredo v boj z velikim veseljem. To ni nič čudnega, če so ljudje takih framasonskih republik kakor jc Portugalska, do grla siti. Kljub temu, da gre naš demokratični čas za tem, cla se povsod republiko osnujejo, moramo reči, da so sedanjo republikanske vlade svet naravnost razočarale. Če jc v monarhijah gnjiloba, jo je v republikah še več, če je v monarhijah korupcija, jo je v republikah neprimerno več. In kje je manj svobode kakor ravno.v republikah? * * * Jako sumljivo je, cla iz Portugalskega ni skoro nič vesti. To kaže, da za repuhličane položaj ni posebno »sijajen«. Republičansko uradno poročilo iz Oporta pravi, da so zapustili monarhisti Cagares in bežali v Pinherio Velho, ki leži pol milje od španske meje. Vo-iaki so zasledovali monarhiatc. Z Dunaja prihaja poročilo: Don Mi-guel Braganza, sin pretendenta Migu-ela, so je 9. t. m. vrnil s Portugalske, kjer se je boril med rojalističnimi četami proti republikancem. Njegov brat, don Franc Jožef in parmski princ Ksaver sta ostala na Portugalskem. Don Miguel zatrjuje, da je položaj za rojali-stično akcijo zelo ugoden. Poročila, ki jih razširja portugalska vlada, tenden-cijozno zavijajo resnico. Iz Pariza poročajo: Zasebne vesli iz Portugalske, ki prihajajo preko Španske, potrjujejo, da se monarhistič-nc čete na severnem Portugalskem bore z Uspehom. V gorah severnih provinc, kjer jih podpira monarhistično misleče prebivalstvo, vodijo uspešno guerilla-vojsko proti republikanskim garnizi-jam, od katerih se jih je že nekaj pridružilo monarhistom. Vest, da so se roja listi že umaknili proti španski meji, se nc potrjuje, na špansko ozemlje jc samo zopet dospel princ Franc Jožef Braganza. Neka četa rojalistov, 800 mož, ie v bližini Vinhaesa. Neka druga vest iz Viga potrjuje, da je v vrstah monarhističnih čet tucli oportski vojvoda ter da poveljuje konjenici. Iz Lizbone poročajo: Zanesljivi pristaši prejšnjega justičnega ministra Gosta izjavljajo javno, da je potrebna nova revolucija, da se vrže nesposobno vlado. "Na kongresu, ki bo pričel zborovati 16. t. m., je Costi večina zagotovljena. Ljubljansko okolica. VIčani-Giinčani! Volilci! Vemo, da, ste žc pripravljeni na jutrišnji dan, ko bo treba stopiti na volišče in oddati svoje glasove za kandidate v občinski odbor. Gotovo ste že glasovnice natanko izpolnili z imeni kandidatov katoliške S. L. S. Vse je že v redu. A ker bo obupani nasprotnik porabil svojo zvijače zlasti zadnji trenotek, da šc kaj zase vtihotapi, zato vam še enkrat kličemo: Pozor! Ne verjemite nikomur nič, naj bo napredne ali rdečkarske stranke. Kar se je na sestanku zaupnikov S. L. S. sklenilo, to velja. Niti pi-čice se ni spremenilo. Ker naša stranka je stranka mož, ki ne spreminja svojih dobro prevdarjenih sklepov in nc clela- tako, kakor nasprotnika, liberalec, in demokrat, ki sta stopila v sramotno zvezo in sta že trikrat premenila kandidatno listo, pa še ne bo nič. Bodite, uverjeni, da se jc pri sestavi kandidatov oziralo in pretresalo na vse strani. Torej držimo se kandidatne liste S. L. S. do pičice in potom bo tudi zmaga tem sijajnejša. Volilo se bo v stari šoli v občinskem uradu, in sicer začenši ob 9. uri zjutraj do 3. ure popoldne. Skrbimo, da pridemo o pravem času na volišče z izkaznico in glasovnico. Ko bi še kateri lic bil na jasnem glede volitev, kandidatov itd., naj se oglasi pri g. Pavliču ali pa v župnišču v prostorih tukajšnje Ljudske posojilnice. — Kandidati naše S. L. S. so ti-le: I. razred. Odborniki: Robožnik Iv., Vič 25. — Lavrič Josip, Vič 44. — Končan Ivan, Glince 191. — Javornik Fr., Glince 36. — Umek Ivan, Glince 81. — Malavašič Anton, Glince 64. — Novak Franc, Vič 33. — Oblak Franc, Glincc 4. — Namestniki: Pezdir Franc, Vič 95. —> Leskovcc Ivan, Glincc 181. — Podlesnik Ivan, Glince 104. — Čatar Alojzij, Glince 246. — Kandidati se prepišejo na belo glasovnico! II. razred. Odborniki: Mescsnel Edvard, Vič 26. — Pavlič Franc, Glincc 12. — Gutnik Franc, Glince 140. — Ivu-šar Anton, Glince 9. — Pance Franc, Vič 8. — Mehle Anton, Glince 202. — Gorjup Franc, Glincc 89. — P. Avguštin Čampa. — Namestniki: Skopec Franc, Glince 63. — Sušnik Ivan, Vič 39. — Pliberšek Ivan, Glince 124. — Oblak Anton, Vič 67. — Kandidati se prepišejo na modro glasovnico! III. razred. Odborniki: Pirnat Ivan, Glince 23. — Marn Alojzij, Glince 99. — Belič Anton, Vič 5. — PovŠe Ivan, Glince 49. — Šegatin Franc, Glince 69. — Prmc Matevž, Glince 87. — Knez Franc, Glince 196. — Bučar Franc, Glince 226. — Namestniki: Tome Franc, Vič 10. — Velkaverh Matevž, Vič 64. — Kos Henrik, Glince 124. — Popit Franc, rdečo glasovnico! Edino le tem možem in nikomur drugemu oddajmo svoje glasove. Ker le ti možje nam jamčijo, da bodo vsestransko delovali v korist in prospeh občine v kateremkoli oziru. Z Viča. »Slov. Narod« z dne 9. t. m. št, 232., se z vso silo zaletava v viške patre frančiškane. Očita jim nabiranje glasovnic, agitacijo v cerkvi, sejanje sovraštva, strankarstvo itd. Sama »ljubezen« do viških občanov pa plamti plemenitemu dopisniku iz srca. Njegova ljubezen se razteza na vse, ne mara sovraštva, hoče mir — samo eno stoji — patri so mu trn v peti, te sovraži. O ti ljubeznjivi pridigar »ljubezni« in »miru«! Tebi in tvojim pristašem je vse dovoljeno, agitirati celo z lažmi, patri pa, ki imajo prav toliko in še več pravice, da agitirajo za pošteno stvar, naj doma sedijo in gledajo, kako ti in tvoji letate ocl hiše do hiše? Zelja, ki se ti ne bo nikdar uresničila! Vsestransko požrtvovalno delujejo ravno patri frančiškani brezplačno za blagor občino, tako v cerkvi, kakor zunaj cerkve. Ne »redijo si svojih trebuhov na račun ubogih kmetov«, kar pišeš dobesedno, pač pa jih, kakor lahko sam opažaš, vsled preobilega dela čezdalje bolj zgubljajo. Na isti strani popisuje »Narod« pod naslovom »Vič - Rožna dolina« pogovor nekega patra z nekim tukajšnjim občanom in pravi, cla sc je pater izrazil tako-le: »Mi in S. L. S. smo za to, da se nc bodo odprle meje in odpravila draginja.« Gospod občan — samo iz ljubezni do vas kot obrtnika no zapišemo vašega imena — mi ne vemo, ali ste tako nevedni in zabiti, da niti najkrajšega stavka nc razumete, ali pa nalašč zavijate pogovor, da s tem agitirate za svojo stranko. V prvem slučaju ste pomilovanja vredni, še bolj pa v drugem, ker z zavijanjem in lažnjivo agitacijo ne boste dosegli ničesar! Agitirajte, a agitirajte pravično! Volilci! Vam pa kličemo: Pozor pred lažnjivimi agitatorji! Ne dajte se begati in zapeljati vsled lažnjivili agitacijskih sredstev, katera uporabljajo liberalci v objemu z rdečimi bratci, marveč kakor en mož oddajte jutri vsi svoje glasove kandidatom S. L. S. Volitve na Viču. Ne bi pisali teh vrstic, toda način boja, ki se vrši pri nas, nam potiska pero v roke, cla spregovorimo zadnjo besedo pred odločilno bitko. Krivi preroki že tedne oznanjajo svojo modrost danes pri Traunu, jutri pri Marinšku itd. S. L. S. je za bodoče občinske volitve postavila kandidate kot najmočnejša stranka v občini. In glej, dvigne se prvi krivi prerok in dokazuje občanom, cla hoče »ta črni kle-rikalizem« podjarmiti občino in zrušiti v prah trdnjavo miru v občini. — Vstane drugi krivi prerok, bijoč se na svoje bahave prsi in dokazuje, da »ta črni« hočejo zvaliti dolg, ki je na cerkvi, na tvoje rame, ti ubogi tlačeni delavec. Tretji zopet hripavo kriči: Staro šolo hoče ugrabiti ta črna banda! Najbolj »kunštni« izblekne celo gorostasno laž, da je prišel g. župnik pred prešnji občinski odbor z zahtevo, da naj prevzame občina 80.000 kron cerkvenega dolga v poravnavo. Tako farbajo in li-majo ti krivi preroki svoje lahkoverne poslušalce dalje. Možje volilci! Ali se vam ne zdi način volilnega boja, ki ga uganja falirani liberalizem v objemu z rdečimi bratci nad vse gnjusen? Vsi vemo, da so te in enake trditve neresnične. Bog varuj takih gospodarjev v občino, ki hočejo s farbo in limom priti do občinskih sedežev. Potem — lepi Vič z Bogom tvoja prihodnjost! Kako mirno in dostojno pa vrši S. L. S. svoje pravično delo. Trezno in s preudarkom je izbrala vzor-može iz vseh stanov in jih postavila za kandidate. Možje volivci! Preglejte kandidatno listo S. L. S. Kdor je dosleden in trezno sodi, ta mora pripoznati, cla so kandidati S. L. S. poroki za boljšo bodočnost občine; z dosedanjim svojim delom ovržejo Že naprej vse laži, katere trosijo liberalni in rdeči agitatorji okrog. Jutri se vam jc odločiti, ali naj zmaga liberalna far-ba in rdeči lini? Ne in stokrat ne! Razsodni možje bodo volili kandidate S. L. S., kdor pa se je skregal s svojo pametjo, ta naj voli farbo in lim! To vam govori Vičan, ki mu je bodočnost občine pri srcu. Dnevne novice. -f Gg. poverjenike Družbe sv. Mohorja prosimo, da z razdelitvijo družbenih knjig združijo tudi delo za »Slovensko Stražo«. Naj bi kmalu postala resnica želja občnega zbora »Slovenske Straže«, da bi število Mohorjanov postalo tudi število podpornikov »Slovenske Straže«. Pri tej priliki se da marsikaj storiti za »Slovensko Straio« tudi v župnijah, kjer še ni podružnice »Slovenske Straže«. Sedaj je čas, da vse slovenske župnije vsaka po svoji moči sodelujejo pri našem narodnoobramb-iiem delu! Desetvinarskim darovom najubožnejših, naj se pridružijo premožnejši z večjimi darovi! Slava že naprej tisti župniji, ki bo izkazala največjo pomoč obmejni naši organizaciji! + Kakor gad piha »Zarja«, ki misli, da je tako sveta in pametna, da je smrtni greh, če se je kdo loti. Meče okoli z barabami in žegnanimi lumpi, kakor da bi bila hodila k Njegušu v šolo. In vendar nam še na kraj pameti ine pride, da bi se je kaj bali. »Vaterland«, eden najvei-odostojnejših listov, je 10. t. m. priobčil popravek socialno-demokraškega poslanca Hillebranda, ki trdi, da ni, ko so Njegušovi streli padli, dejal: »To smo hoteli in smo dosegli!« »Vaterland« odgovarja na popravek sledeče: Poslanec Jožef Luksch je 7. t. m. poslal »Vaterlandu« izjavo, v kateri potrjuje, da je skupaj s poslanci Nagele, Seidel, Strzischka in Wedra čul poslanca Hillebranda, ki je dejal: »Prav je tako, tako smo hoteli!« (»Recht ist es so, so haben wir es haben wol-len!«) Nadalje pa prinaša včerajšnji »Vaterland« izjavo očividca, ki je pripravljen to pred sodiščem potrditi, da je poslanec Hillebrand res natančno tako zaklical! To da more zapriseči. Očividec pa tudi trdi, da je bil Njeguš od sodrugov obdan in da so ti po atentatu zaklicali: »Tako se vam bo vsem zgodilo, psi!« in »Živio Schuhmeier!« iSicer je pa že med Adlerjevim govorom Schuhmeier zaklical: »Pot na laterno smo vam pokazali!« Socialnodemokra-žki poslanci Seitz, Forstner in Sever so pa po strelih takoj stekli na galerijo in se za sodruge zavzeli ter celo več teh poštenjakov odvedli po stranskih potih iz zbornice, ko je že bilo zapovedano, Vse izhode zapreti. — Taka je ta kom-panija. »Zarja« naj si nikar ne domiš-[juje, da se je količkaj ženiramo. Čimbolj se bo vsajala, tembolj ji bomo obi-sti preiskovali. Ta bi bila res lepa. da bi sodrugi smeli lagati po mili volji. S stranko, ki vzgaja iz svoje srede take Individue kakor je kak Njeguš, ne bomo imeli prav nobenega ozira. "•f Nova nemška šola v Trstu. Poslanec dr. Rybar je izvedel, da namerava vlada odpreti novo nemško šolo v bližini železničarskih hiš pri sv. Andreju. Ta vest mu je bila potrjena na kompetentnem mestu na Dunaju v gmislu, da se namerava tam odpreti paralelke že obstoječe šole. Dr. Rybafc je vsled tega opozoril naučnega ministra, da ima vlada, ako na tak način skrbi za nemške železničarje, dolžnost pkrbeti tudi za slovenske, katerih je v Trstu najmanje desetkrat več, nego pa nemških, kar so jasno pokazale zadnje volitve. Za pet novih slovenskih učiteljev, ki jih dobimo s prihodnjim letom na sv. Jakobski šoli, dobijo Nemci kar novo nemško šolo ali nemške »paralelke« (kar je v stvari vseeno) pri sv. Andreju! — Ako se skrbi tako za Nemce, bo treba imeti skrb tudi za Slovence! Enaka pravica za vse! O stvari bo še govora v državnem zboru. — Ljudsko šolstvo. Novomeški okr. šolski svet je imenoval na mesto učiteljice Ivane Nagu, ki je zaradi bolezni na dopustu, izprašano učit. kandida-tinjo Ano Celnar kot suplentinjo na ljudski šoli v Orehku. — Okr. šolski svet za ljubljansko okolico je imenoval na mesto učiteljice Marije Cenuder, ki je zaradi bolezni na dopustu, bivšo suplentinjo Antonijo Praprotnik kot suplentinjo na ljudski šoli v Hrušici. — Okr. šolski svet, v Krškem je imenoval abs. učit. kandidatinjo Karolino Kuh-ler za prov. učiteljico v Čadrežih in abs. učit. kand. Pavlo Gostič za suplentinjo na ljudski šoli v Velikem Trnu. — Okrajni šolski svet v Litiji je bivšega prov. učitelja v Mirni peči Feliksa Kavčiča imenoval za učitelja in voditelja enorazrednice v Primskovom. — Okr. šolski svet v Ljubljani je imenoval abs. učit. kandidata Avgusta Minkuša za prov. učitelja na vsporednici 4. razreda TI. mestne deške ljudske šole v Ljubljani. — Kranjski dež. šolski svet jo vzel na znanje izstop s. Ludovike Kam-nar, s. Angele Porenta in s. B. Tomec, nadalje vstop izprašanim učiteljicam za splošne ljudske šole s. Klementine Ka-stelic. s. Egidije Mencin in izpr. učit. kandiclatjuj. s, Klcracntjjae Drolc ter I Marije Sketelj na zasebni dekliški šoli v Mekinjah pri Kamniku. — Požar na Dolenjskem. V nedeljo 8. oktobra je pogorela cela vas Sela v župniji Černomelj. Ljudem, katerih ni bilo doma, je pogorelo popolnoma vse, medtem veliko živine in prešičev. Nimajo drugega kakor obleko na sebi. Pomoč je nujna. Zato se podpisani obrača do vseh dobrih src, da bi revežem na pomoč priskočili; zadolženi so skoraj popolnoma vsi, zavarovan pa malokdo. Na pomoč so prihitele požarne hrambe iz Černomlja, Majerle in Do-bliČ. Za vsak dar se že naprej v imenu pogorelcev zahvaljuje P. Kazimir Koso-bud, župnik. — Vojna nevarnost in Izpopolnitev železniških zvez z Bosno ln z Dalmacijo. Praški »Narodni Listy« poročajo z Dunaja: Iz dobro poučenih krogov se zatrja, da je šlo pri zadnjih avdijencah načelnika generalnega štaba Conrada pl. Hotzendorfg., ogrskega finančnega ministra pl. Lukacsa, drž. finančnega ministra barona Buriana, vojnega ministra deželne brambe pl. Georgija za morebitne zapletljaje na Balkanu. Predvsem so se pečali z vprašanjem železniških zvez z Dalmacijo in Bosno ter ostalimi deželami monarhije. Vojna uprava smatra kot nujno potrebno, da se zgrade v slučaju kakih komplikacij, vsled katerih bi se morala mobilizirati avstro-ogrska armada, sledeče proge: 1. Druga, zveza Bosne z monarhijo. 2. Zveza Bosne z Dalmacijo (Sarajevo— Spljit) in 3. zveza Dalmacije s Kranjsko (Knin—Ljubljana). Ogrska vlada je baje izjavila, da ustavi že v proračun za leto 1912. potrebne vsote pod pogojem, da se zapostavijo brambne predloge. — Premeščenje. Naš rojak Fri-dolin Kaučič, major češkega domobranskega pohotnega polka št. 11 v Jičinu jo premeščen v c. kr. domobransko orožarno na Dunaju. — Bohinjska Srednja vas. (Predavanje. ~ Povodnji. - Hotel pri sv. Duhu.) Dne 1. t, m. je predaval v izobraž. društvu »Savica« gospod kanonik Jož. Gruden o zgodovini Bohinja. Predavanje je bilo velezani-mivo. — Vsled silnih nalivov prejšnjega tedna so vode zelo narasle. Potok Jereka je v »Koritih« zopet odnesel velik kos ceste prav zraven, kjer se cesta sedaj popravlja. V Logu pri Stari Fužini je odnesla Mostnica jez pri cirku-larni žagi. Škode je okoli 6000 kron. — Pred kratkim smo imeli komisijo glede uravnan ja hudournikov, ki so prav sedaj zopet zelo razsajali. Res, skrajni čas je, da se jim struge urede. — Hotel pri sv. Duhu je zatvorjen. Letos je bil obisk izredno velik. Vsi gostje so bili zelo zadovoljni z vsem, zlasti tudi s postrežbo. V cerkvici sv. Duha se je letos bralo 781 sv. maš. — Društvo zdravnikov na Kranjskem vabi na prihodnje redno mesečno zborovanje, ki se vrši v petek, dne 13. oktobra 1911 ob 6. uri zvečer na der-matološkem oddelku deželne bolnišnice. Dnevni red: 1. Posvetovanje o načrtu »zakona za ureditev stanovskih razmer zdravnikov«. Referent dr. De-meter vitez Bleivveis-Trsteniški. 2. Demonstracije. Primarij dr. Vinko Grego-rič. 3. Slučajnosti. — V Ljubljani, 6. oktobra 1910. Dr. Demeter vitez Blcivveis-Trsteniški, t. č. predsednik. — Po zborovanju prijateljski sestanek v hotelu Tratnik. — Vlom. V Dobu so dne 4. t. m. tatovi vlomili pri posestniku Jakobu Gro-šelju, vrgli so iz zidu omreženo okno in zlezli nato v poslopje, premetali so vse, našli tudi dve hranilnični knjižici, katerih pa iz previdnosti niso vzeli, pač pa so se polastili masla, hlebca kruha in domačega žganja. Tatovom je moralo biti pri hiši vse znano, iz česar se da sklepati, da so bili vlomilci iz bližine. Vlomilcem so na sledu in jc upati, da jih oko pravice kmalu najde. — Samoumor dijaka v Gorici. Goriški listi poročajo: V soboto zvečer se je ustrelil študent Henrik Vukovič, sin gostilničarke na južni železnici. Okoli 10. ure zvečer je odšel iz gostilne na stanovanje na Korsu Fr. J. št. 114. Ko so domači prišli domov, so našli Vuko-viča mrtvega. Pravijo, da si je vzel življenje radi razmer v družini. — Zahteve bosenskega učiteljstva. Sarajevski »Hrvatski Dnevnik« prinaša na uvodnem mestu dopis iz učiteljskih krogov, ki pravi, da so učitelji pripravljeni poseči po skrajnih sredstvih, ako se jim že v prvih sejah sabora ne zagotovi pravična ureditev njihovega službenega razmerja in primerno povišanje plač. — Obsojen morilec. Na Reki jc obsodilo porotno sodišče avstrijskega državljana Mihaela Pavlina, ki je 9. julija umoril detektiva Štefana Ljubiča, na Slctno ječo. — Vpisovanje na dunajskem vseučilišču je podaljšano do 17. t. m. — 2S.000 K za istrsko družbo sv. Cirila in Metoda. Osječan Adolf Petru, ki je nedavno v Voloskem, kjer je služil kot uradnik, izvršil samoumor, je v svoji oporoki volil 25.000 K za istrsko družbo sv. Cirila in Metoda. 100.000 K je zapustil svoji nevesti, neki vdovi, 150.000 K svoji teti in sestri. — Krušne cene v Trstu. Uradna komisija za oceno kruha je določila za tekoči mesec, na podlagi sedanje cene moke in povprečnih obratnih stroškov (ki znašajo za kvintal moke 11 kron 36 vin.) sledeče cene za običajni kruh v štrucah: za kruh iz moke št. 0 39 vin., za kruh iz moke št. 2 38 vin. in za kruh iz moke št. 4 37 vin. za kilogram. — Nasilna zaročenca. 29 letna Emilija Vouk in njen zaročenec 27 letni Franc Huier z Dunaja sta šla v ponedeljek v cerkev Sv. Antona v Trstu po liste, ki sta jih rabila za poroko in se podala nato v gostilno »Zur Eisgrube« na trgu Sta. Caterina. Tam sta se na-pila. in začela razgrajati. Prihitelega redarja je Voukova obdelavala in mu izbila čelado raz glave. Tudi Huier se je spravil nanj in šele s pomočjo drugih redarjev so spravili lepi parček v zapor. — Zopet nesreča na lovu. V nedeljo se jc ponesrečil na lovu uradnik dr. Vilfanove pisarne v Radovljici Ludovik Horvat. Nabasano puško je prijel za cev in klatil s kopitom nepremišljeno sadje. Puška se mu je sprožila in strel mu je šel v bok. Še v nedeljo so ga prepeljali v deželno bolnico v Ljubljani. — Napad na sodnika v Mostaru. Nek Alija Bijavica je imel radi neke dedščine opraviti na sodišču v Mostaru. Ker se mu je zdelo, da se njegova stvar predolgo ne reši, je hodil večkrat raz-graja.t na sodišče, 3. t. m. pa je na cesti čakal sodnika Ljubomira Arneri. Vprašal ga je, ako hoče takoj rešiti njegovo stvar, sodnik pa mu je odgovoril, da iste nima on v rokah nego drugi. Nato je Bijavica dvignil roko in sodnika udaril v obraz s tako silo, da ga je ob-lila kri. Napadalca so aretirali in sedaj bo njegova najnovejša »stvar« pač hitro rešena. V Trst: Gospod, ki je pisal naslov na pismu, v katerem smo dobili anonimne podatke o napadalcu Njegušu, naj nam blagovoli javiti svoj naslov. Ljubljanske novice.. lj Šentpeterski Orel v Ljubljani priredi zabaven večer v nedeljo 15. okt. 1911 v Rokodelskem domu. Spored: 1. M. pl. Farkaš: Svibanjska ružica, udarja tamburaški zbor. 2. M. pl. Farkaš: Oj Hrvati, oj junaci! udarja tambui-a-ški zbor. 3. V. Vodopivec: Bratom Orlom! poje moški zbor. 4. A. Hajdrih: Na boj! poje moški zbor. 5. S. Gregorčič: Naš čolnič otmimo, deklamira brat Emil Brajer. 6. Govor, govori brat Janko Petrič. 7. Cigan čarovnik. Burka v dveh dejanjih s petjem. Spisal dr. J. Ev. Krek. Režiser iur. Viktor Masič. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K 40 v, II. vrste 1 K, III. vrste 60 vin. Stojišča 40 vin. Opozarjamo, da ima vstopnice v pred-prodaji g. Iv. Podboj, trgovec pred cerkvijo sv. Petra. Oskrbite si vstopnice v naprej! — V nedeljo pa počastimo z veliko udeležbo Šentpeterskega Orla! lj Liberalcem v premišljevanje in ravnateljstvu »Dramatičnega društva« v vednosti Napadi na »Ljudski oder« po liberalnih časopisih se od dne do dne bolj množe. To je dobro znamenje za »Ljudski oder«, zakaj kar liberalci hvalijo, je vedno slabo. Če jim dela pa »Ljudski oder« toliko preglavice, potem smo prepričani, da je dobra in potrebna stvar. Pred par dnevi se je glasilo slovenskih apahov spozabilo celo tako daleč, da kliče merodajne faktorje na pomoč, češ, da naj prepovedo na-lepljati plakate »Ljudskega odra« in nemškega gledališča na. oglasne table »deželnega gledališča«! Počasi, gospodje! Mi poživljamo slavni deželni odbor, da naj se informira, s kako pravico sej gerira g. Govekar kot ravnatelj »dežel-; nega« gledališča, daje to firmo na pisma Dramatičnega društva in gledališke liste itd. Prepričani smo, da se ukrene na »Jutrovo« inicijativo vse potrebno, da se pouči izvestne liberalne kroge o pravem pojmu dostojnosti, da si namreč ne laste naslovov, ki jim ne gredo. — Kar se tiče igranja na »Ljudskem odru«, bodi povedano, da smo imeli v Ljubljani še pred kratkim opero — brez pevcev in veseloigro s klovni. Videli smo med drugim celo to, kako je režiser na odru roval slonu zobe! Kaj, to je bilo kaj! Pa seveda, to je bila umetnost ! Ponosni smo lahko na to, da sodelujejo pri »Ljudskem odru« samo Slovenci, kajti slovenski oder more postati samo tedaj dober, kadar so vsi igralci — Slovenci. Sicer pa, če bi imeli za predstave Dramatičnega društva isto strogo kritično merilo, kot ga ima- ! mo za »Ljudski oder«, bi tudi pri »deželnem gledališču« izginilo vsaj polovico »umetnikov«! Kar sc pa tiče dolgov — »Slov. Narodu« se smilijo slovenski krajcarji — bi svetovali izvestnim krogom, da naj le malo pomislijo nase. »Ljudski oder« nima clo danes nobene podpore in nc krajcarja dolga, liberalni deficit Dramatičnega društva pa čaka. še danes globokega žepa, ki bi se ga usmilil. Za konec en sam dobrohoten nasvet! Pustite nas in naše gledališče v miru, če ne bomo vračali udar za udar; kdo bo hujši, bomo videli potem. Zakaj Dramatično društvo ni v lastnem domu, ampak uživa gostoljubnost našega ljudstva. In je že tako, da mora stranka ubogati hišnega gospodarja, Če ne si poišče lahko stanovanje — kje drugod, recimo v — Učiteljski tiskarni. Sinoči pa prinaša »Jutro« izjavo gosp. ravnatelja Govckarja, da ni on v nika-ki zvezi s »kritikami«. Sicer je stvar okusa dopisovati v »Jutro«, kot je stvar skrajno pokvarjenega okusa, imenovati apaške napade »kritike«. Sploh pa vodstva Dramatičnega društva ni nihče dolžil, da ono daje gotove notice v javnost, zakaj se potem pere? Mar se čuti kdo prizadetega! Mi smo stvar ožigosali, ne oseb! Zakaj se je potom oglasilo ravnateljstvo — in zakaj v »Jutru«, zakaj pa ne v »Narodu«! Gotovo zato, ker je »tunelniškemu« zavodu »Jutro« bolj simpatično in — še bližje kot »Narod«! Sicer nas pa čisto nič ne briga, kdo je tisti dopisnik, ker noben pošten človek ne mara imeti opravka z ljudmi, ki ob 6. uri zvečer ne vedo, kam pojdejo ob 8. uri spat! Povemo pa, da za vsak napad v liberalnem časopisju dobe odgovor in plačilo — ki se bo izplačalo na ime: Dramatičnega društva! Če jc liberalcem kaj za Dramatično društvo, naj puste »Ljudski oder« v miru, če jim ni — no, potem poizkusite! Odločno si prepove-mo, da bi liberalna zagovednost zaletavala se v »Ljudski oder«, ki je samo naše delo in zato tudi njegova povzdiga samo naša stvar! Liberalci sami pa bi brez naše milosti ne mogli imeti niti najmanjšega »svojega« gledališča Taki reveži naj bodo toi*ej primerno ponižni in naj Boga zahvalijo, da še nismo njihovega »ravnatelja« zapodili delat nazaj na magistrat. Če nc bo miru, se to morda še zgodi in deželno gledališče potem utegne dobiti ravnatelja^ ki ne bo pošiljal svojih izjav v »Jutro«. To naj si zapomni kobila, ki hoče pred« stavljati »slovensko dramatično umetnost« ! lj Odlikovanja. Kranjska deželna vlada je priznala častno svetinjo za 40 letno zvesto službovanje ravnatelju c. kr. realke v Ljubljani in vladnemu svetniku dr. Rudolfu Junoviczu, kakoi tudi šolskemu slugi na ljubljanski realki Ivanu Skubetu. lj še nekaj k ljubljanskemu sestan* ku pred umorom kralja Aleksandra in kraljice Drage. Novakovič je v belgraj-ski »Tribuni« zaključil prvi del svojih spominov o umoru kralja. Aleksandra in kraljice Drage. Na koncu prvega dela trdi, da je sorodnik sedanjega srbskega kralja Peti*a Nenadovič na sestanku v Ljubljani bivšemu ministru Genčiču izjavil, da pretendent, Peter obljublja ustavno vladati, da zarotnikov ne bo preganjal in jih bo, če treba, po-milostil. Ako se bo zarota posrečila, bo plačal stroške, če se pa ne posreči, ne prevzame nikakih materijelnih žrtev. Nenadovič trdi, da je kralj Peter vse te točke lastnoročno zapisal na neki listek. Kakor znano, srbska vlada taji Nenadovičeve izjave. lj Komorni koncert priredi v nedeljo dne 12. novembra t. 1. v Ljubljani znameniti »Ševčikov« kvartet. lj Umrl je danes ponoči od kapi za< det splošno znani trgovski zastopnik in posestnik g. J. L i n i n g c r. Bolehal jc že dalje časa. lj Umrli so v Ljubljani: Ana Ši-> škar, zasebnica, 68 let. — Marija Slap. ničar, bivša kuharica, 72 let. — Josii pina Pirnat, hči paznika prisilne delav, niče, 7 mesecev. — Karol Štiberc, zidar. 25 let. — Franja Vrtačnik, posestnikova hči, 5 let. — Jernej Pavlič, posestnikov sin, 19 let. lj Aretacija Ljubljančana v Trstu, Tu so aretirali v ponedeljek 28 letnega Andreja Lud\viga iz Ljubljane, ki ga iščejo sodne obla.stnije radi tatvin v Ljubljani in Tržiču v skupnem znesku 800 kron. lj Reklamni koledarji. Gremij tr< govcev je na svojem letošnjem občnem zboru dne 28. maja t. 1. sklenil, da ne smejo dajati trgovci, ki so člani trgov, skega gremija, svojim odjemalcem re< klamnih koledarjev. Proti onim trgov< cem, ki sc ne bodo temu sklepu pokorili bode postopalo načelstvo gremija v smislu § 2\., oclst. 4., točka 3 gremijal-nih pravil, =- Pa menda ne bo tako hudo,. lj Mladi maščevalec. Predvčerajšnjim je bil zasačen na Starem trgu neki Gletni deček, ki je pred neko trgovino z žepnim nožem paral razobošene hlače. Junak je izpovedal, da je to storil vsled tega, ker ni trgovec hotel njegovi sestrici praznih škatulj dati. lj V Gruberjevem kanalu so pretekli ponedeljek odprli zatvovnice, da sc jc narasla voda zamoglu odtekati. Ker jc struga Ljubljanice v tem kanalu zdaj žo do zatvorniee poglobljena, ima L j ubij anica zdaj v tem kanalu ves drug tok nego v glavnem kaualu. Primera je 1:8. Zadnja voda je podjetju zopet nekaj škodo napravila in odnesla več lesa, ki so jo pri jezu pri Stopanji vasi ustavil. Slolerske novice. š Polom »Siidmarkine« protestan-tovske naseljevalne politike. »Grazer Volksblatt« prinaša iz St. IIja v Slov. aroricah 8. t. m. zanimiv dopis sledeče vsebine: »V izborni, žalibog na Štajerskem premalo razširjeni brošuri War-nefrieda o »narodni vzgoji in ,Sudmar-ki'«, ki jo izšla prod dvoma letoma, jc bilo marsikaj Citati tudi o nasclje-valni akciji v Št. Ilju. Predvsem je bilo tamkaj zapisano dejstvo, da je član nadzorstva-Anton Furst na jubilejnem občnem zboru (»Sudmarke«) izjavil, da ni našel nobenih sejnih zapisnikov, da je njemu predloženi »material« popolnoma nezadosten, da bi si mogel ustvariti jasno sodbo o obsegu in bistvu napeljevanja, in da nihče ne more povedati, koliko denarja jo naseljevanje pravzaprav požrlo. Furst a jo pa na zborovanju prekričala navzoča dijaška klika. Famozni naseljevalni načelnik Fraifi jc takrat izjavil, da ni imel nikdar opraviti z denarji, določenimi za naseljevanje. Warnefricd pa jo vedel poročati, da je bil pri graški pošti deponiran v čekovnem prometu znaten znesek »Sudmarke« na ime Fraifi, s katerim jc mogel razpolagati torej samo ta gospod; bilo so pa tudi znatne vsote dvignjeno, kar jo »Sudmarka« sama v svoji broš. »Dor Wahrheit eine Gasse« (Resnici pot) pozneje priznala! Kljub tej blamaži pa je imenovani Fraifi vodil naseljevanje šc dve leti dalje po svojem vestnem načinu, ko mu jc potem pel pri slavnostni seji jubilejnega občnega zbora zahvalno pesem dr. Zum-botel, kj jo postal pozneje v linški sodni razpravi zelo komična figura. Ta hvalospev je potom glavno Vodstvo v svoji smešni brošuri »Der VVahrhoit •ine Gasse« nadaljevala in zvenel je še na letošnjem občnem zboru v Celju. Kljub temu je počila bomba v mestu ob Savinji. Nekateri gospodje so hoteli imeti tam kaj več kot pa samo Frifiove fraze, ki so žo trikrat storile svojo dolžnost, in prod očmi vseh so jo izkazalo žalostno dejstvo, da tudi to pot ni bilo aa razpolago nobenih sejnih zapisnikov, niti knpnih pogodb, niti natančne jše naseljevalne bilance in da tako-rekoč visi vsa stvar »v zraku!« Vsa »ta stvar« pa tvori celih 300.000 KI Vsled tega je frčal »preizkušeni »siidmarko-vec«, losvonromovski agent, soustanov-nik banke in »posestnik« Fraifi v spremstvu svojega prijatelja in somišljenika l"do Mul levja, dosedanjega blagajnika »Sudmarke«, v velikem loku iz osrednjega vodstva. V o d s t v o pa j c dobilo nalog, da drago c c n a naselje v al nadel a takojusta-vi in da n a p r a v i v Št. II j u red! Pred kratkim so bile v št. Ilju »komisije«, ki jih je poslalo glavno vodstvo »Sudmarke«, da pregledajo Frai-fiovo voj vodstvo. To so našle tukaj prave čudeže: Uboge protestantovske Šva-be, ki ničesar plačati ne morejo in ki hočejo, da bi jih vzdrževala »Siidmar-ka«, in dostikrat zanemarjena, slabo oskrbovana gospodarstva I Po dosedanji cenitvi je najmanj 1 r o I j i n a p o-rabljen e g a kapitala, torej 1 0 0.0 0 0 kron. p o p o 1 n o m a izgubljena! To je uspeh gloriozno naseljevalne tehnike »Siidmarke«, katere glavno vodstvo je to »tehniko« hvalilo v vseh »nacionalnih listih«. »Grazer Volksblatt« obljubuje, da bo o podrobnostih hc poročal. Za nas Slovence so to samo razveseljiva dejstva, ki popolnoma potrjujejo to, kar je naš list o tem že pisal. š Sijajna zmaga naše stranke. Iz Šmarja pri Jelšah: Naša okoliška občina jo dobila katoliško-narodnoga župana. Pa tudi svetovalci so sami naši najboljši možje, šmarska okolica je največja občina celega okraja. Liberalci. združeni z nemškularji so so krčevito branili dati vajeti iz rok. A ni nič pomagalo. Prihodnjič obširneje. š Velik mladeniški shod se vrši 15. t. m. v Brežicah. Ob četrt na 12. uri bo pri sv. Hoku služba božja, pri kateri pridiguje predsednik štajersko S. K. S. Z. dr. Korošce; t;ikoj nato zborovanje v Narodnem domu. Govore dr. Korošec. dr. Benkovlč, M. Gaborc in drugi govorniki o važnih točkah krščanskega mladinskega gibanja. Mladeniči iz štajerske in kranjske strani v velikem številu na shod! š Nova nemška dekliška šola. V Studencih pri Mariboru so v nedeljo S. oktobra »blagoslavljali« Nemci novo dekliško šolo. A pri tem »blagoslovlje-nju« ni bilo nobenega duhovhika. Zapela se je »Die Wachl am Rhein«, pa jo bil šulferajnski »žogon« gotov. Lopa reč! š Ravnatelj mariborske gimnazije vpokojen. Cesar jo podeli! red železne krono 111. razreda ravnatelju mariborske gimnazijo Juliju G 1 o \v a c k i ob priliki trajno vpokojitve. šGoveja kuga. Iz Ljutomera pišejo: Oblast je ukazala radi razširjajoče sc goveje kuge živinske sejme v našem okraju zopet zapreti. š Utopljenec nadporočnik. V št. Vidu pri Ptuju se je utopil nadporočnik v pokoju Ludovik Mat. ban s. Potegnili 'so ga 9. t. m. iz Dravo. Zapušča vdovo s tremi nepreskrbljenimi otroci. š Umrl jc v Sevnici g. Anton Zupančič, oče g. p. Dona 1 a Zupančič, pro-vincijaia štajersko kapucinske provin-cije. š Poizkušen samoumor štajerskega trgovca v Zagrebu. 10. t. m. zjutraj je v neki zagrebški kavarni postalo slabo nekemu gostu, ki so ga odpeljali v bolnišnico. Tu je priznal, da je iz obupa pil žvepljeno raztopljino; pred štirimi meseci so jo ločil od svojo žene in polom begal okoli in iskal službo, ki je pa ni mogel dobiti. Porabil je vos svoj denar in sedaj je hotel storiti bedi konec. Samomorilce je bivši trgovec v Sv. Martinu, okraj Maribor -— Franc B. NA OGRSKEM SE PRIPRAVLJA KOMPROMIS Z OPOZICIJO. KHUEN OPERIRAN NA OČEH. Včeraj je pričel predsednik zbornice kompromisna pogajanja z voditelji opozicije. Konferiral je z J ust boni in z Lovassyjem. Sodijo, da se doseže sporazumi j enje. Khuen sc nahaja v Lov-ranu, kjer bo operiran na očeh. Zadevo prikrivajo, da ne nastane v vladi intor-regnum. VLovranu jc Khuen kljub svoji bolezni konferiral s hrvaškim banom in s podbanom o prispevku, ki ga dobi Hrvaška za svojo deželne potrebščine in o sklicanju hrvaškega sabora. ČEHI NAPOVEDUJEJO OBSTRUK-CIJO. »Češke Slovo« razpravlja o Gau-tschevem govoru glede na za tvorit ov čeških šol na Dunaju. Gautsch jo rekel,-da ima dunajska občino pravico, da varuje nemški značaj mesta, a da zahteva pravičnost, da se sme vsaka narodnost kulturno razvijati. Glasilo čeških radi* kalcev izjavlja, da je Gautsch s tem Čehe izzval in da mu mora zbornica odgovoriti po zasluženju. Narodno socialni poslanci store vso, da bodo izvajali vsaj Čehi trdno, odločno obstruk-cijo do najskrajnejših posledic. NAPAD V ZBORNICI. V Sarajevu so izvedli pri prijatelju Njeguša, agentu Drčiču, hišno preiskavo in zaplenili neko sumljivo pismo, ki so ga poslali na Dunaj. Hszne slvori. Vsenemci med seboi. Znani Wolf toži Schonororjova tista »Alldeutschcs Tagblatt« in »Ascher Nnchrichten« radi razžaljenja časti. Nevarno je nbolel na Dunaju dvorni svetnik pl. X e u s s o r ter vsled toga dalje časa ne bo mogel predavati na klinik i. Strašen vihar v Finskem zalivu. V Finskem zalivu in na Nevi jc divjal 9. i. m. strašen v.i ha v. Poškodovanih jo več ladij. Samoumorilski klub. V Kursku jc izsledila policija klub samoumorilcev. Klubovi člani so bili izključno gimnazijci. Klub jo imel na vesti v zadnjih mesecih deset samoumorov, med njimi samoumorc štirih gimnazistinj. Po klubovih določilih so žrebali, kdo se mora usmrtiti. 5000 voltov brez učinka. Hrvaški dijak Titus Margetitsch jc splezal blizu Dunajskega Novega Mosta do električne žice in sc obesil na njo. Žica jc takrat vodila 5000 voltov močan tok, ki pa dijaka ni usmrtil, marveč samo onesvestil. 21 km dolg železniški predor /grade v Kavkazu. Dne 8. t. m. jo bilo tozadevno posvetovanje v Vladikavkazu, ki so so ga udeležili ruski in inozemski strokovnjaki, mod njimi tudi znani /graditelj Simplonskoga predora, nad-i inženir Zollingcr in graditelj predorov Albula in turškega profesor curiške politehnike Hennings. Ka.vkaški predor bodo gradili sodem do osem let. Stal bo 100 milijonov rubliev. Telefonska m »javno poročilo. DRAGINJSKA DEBATA. Dnnaj, 11. oktobra. V današnji seji poslanske zbornice so utemeljevali svojo draginjske predlogo poslanci Waber, Fricdmann iti Jerzabek. DALMATINSKE ŽELEZNICE. Dunaj, 11. oktobra. Danes so sc poslanci Biankini, Ivčovič, Sniodlaka, Čingrija, Tresle, Vukotič in Baljak podali k ministrskemu predsedniku baronu Gautschu in zahtevali, da sc mora v pogajanjih z Ogrsko junktim med dalmatinsko železniško zvezo in drugo progo na kašov - oderberški železnici vzdržati. Predočili so baronu Gautschu, da bi bilo /a Dalmacijo naravnost katastrofalno, ako sc liška železnica no zgradi. Baron Gautsch jo izjavil, da z ozirom na to, da so pogajanja šc vršo, nc more dati določnih pojasnil, vlada pa na vsak način no 1iq kršila nobenega vitalnega interesa Avstrije. —- Poslanec Biankini bo v zadevi dalmatinskih žc-loznic naperil v današnji seji zbornico vprašanje na zborničnega predsednika. PONESREČENA SPRAVNA POGAJANJA NA OGRSKEM. Dunaj, 11. oktobra. Iz Budimpešte prihaja poročilo, da so se podajanja z obstrukcijo razbila in da jo sedaj razpust ogrskega državnega zbora le šc vprašanje časa. VOJNI MINISTER MED OGRI. Budimpešta, 11. oktobra. Semkaj jo dospel vojni minister Auffenbcrg ter obiskal in so posvetoval z vsemi ministri. Zvečer se vrne na Dunaj. ATENTAT RUSINSKEGA DUHOVNIKA. Stanislav, 11. oktobra. Rusinški duhovnik orientalskega obreda Pavel Kaminski jo napadel z nožem svojega škofa Chomyszyna. Drugi navzoči so ga takoj prijeli, da sc mu napad ni posrečil, nakar je Kaminski, sam sobo zabodel in so ga nezavestnega odpeljali v bolnico. Ranil se jc v srce. Ocl ene strani so poroča, da jo škofa zato napadel, ker je bil prestavljen v kraj, kjer se s svojo ženo in tremi otroci ni mogel preživeti, drugi pa poudarjajo, da je bil alkoholik in da je tudi napad izvršil v pijanosti. O ATENTATU NA HOCHENBUR-GERJA. Dunaj, 11. oktobra. Lesnega delavca Jožefa Pavlina, ki jo osumljen, da jo bil z Njegušem v sporazumu, so danes izpustili, preiskava zoper njega se pa nadaljuje. DIJAŠKA DEMONSTRACIJA. Dunaj, 11. oktobra. V neki učni dvorani na anatomskem institutu je prišlo danes do dijaških demonstracij zaradi nedostatnosti prostorov. Nato sc jo podala dcputacija k rektorju univerze in se pritožila, da nimajo dijaki niti garderobe in zadosti stolov na razpolago. PRISILNI VERSKI POUK ZA OTROKE BREZVERCEV. Praga, l!. oktobra. V Jlorici niso pustili starši 20 šolskim otrokom pohajali k verohauku v šolo. Otrokom se je zato ob začetku šolskega leta, sporočilo, da se jih ne brv pustilo v višji razred, ako se nc bodo udeleževali veronauka. Stariši dotičnih otrok so sc vsled tc odredbo. ki temelji na sklopu dež. šolskega sveta, pritožili na naučno ministrstvo. CENE SLADKORJA PADLE. Praga, 11. oktobra. Na inozemskih trgih je vsled mnogih realizacij, večinoma avstrijsko proveniciiee, padla ce- na sladkorja včeraj za '10 feiiigov pri 50 kilogramih. Na praški sladkorni borzi je padla cena sladkorju za 1 K 10 vin. PONESREČENI ATENTAT ŽELEZNIČARJEV NA PREDSEDNIKA FRANCOSKE REPUBLIKE. Pariz, 11. oktobra. Ko jc imel predsednik francoske republiko Fallietcs včeraj zvečer pripeljati so v Pariz, opazili so, da so želo/nične tračnice v dolžini dveh metrov omajane. Železničarji so nameravali atentat na predsednika republike, namero jc pa varstvena oblast pravočasno opazila. VELIKANSKE POVODNJI V SEVERNI AMERIKI. V državah \Visconsin, Colorado in Pensylvanija je zadnje dni tako deževalo, da so nastale velikansko povodnji. Preplavljenih je na stotine vasi. Osobito močno jo prizadeto mesto Blaekrivor Kalls v državi Wisconsin, kjer je reka Black napravila pravo jezero. A tonilo je veliko ljudi. Bjez strehe ie do 2000 oseb. : Haročajte ..Slovenca".: Mnenje gospoda dr. A. N. Papaso. giou, vodje sifilitične klinike bolniš» niče »Hamidie«. Solun. Gospod J. Serravallol Trst. Zelo mo veseli, da Vam morem čestitati na Vašem Serravallovem Kina-vinu z železom, ki mi jo dalo vedno dobrih uspehov pri malokrvnosti in re-konvalescenci. Pripisujem ga navadno vedno. Solun, 1. junija 1909. ______Dr. Papasoglou. S m Iriiiinji zob. Otroci, ki v prviji mesecih življenja veselo napredujejo, posta-nejo v času dobivanja zob pogo-stoma sitni, nič ne rastejo in tedaj se govori, da zobčki težko pro- „ . ,, r, ji- , Pristna samo s dirajo. Da se /a otroka m mater to znamko -odstranijo taka neprijetna mo- I^Zii^im' tenja in da se zagotovi malim znakom scott-napredujoč razvoj, se priporoča °v°aa iavnm,1J redno zavživanje Scottove emulzije in sicer je najboljše že pred časom dobivanja zob. Starši bodo potem kmalu opazili kako lahko bode prestal njihov maliček sicer hudi čas dobivanja zob in kmalu dobil vrsto, lepih, belili zobčkov. Pri nakupu naj se zahteva izrecno Scott-ovo emulzijo. Znamka ,,Scott", ki je že nad 35 let vpeljana, jamči za dobroto in učinek. Cena izvirni steklenici K 2-50. 26!);) Dolu se v vseh lekarnah. rr I č ZA' E O JbTJN K. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 11. oktobra. Pšenica za oktober 1911 . . . . 12 28 Pšenica za april 1912.....1236 Rž za oktober 1911......10 45 Rž za april 1912 . . • . . . 1075 Oves za oktober 1911.....9 60 Oves za april 1912......9'58 Koruza za maj 1912 .....873 Hfektiv trdno. Meteorolotjično poročilo. Višina n. morjem 306-2/«, src.i. zračni tlak 736'0 mm Stanje C i Ca.« opa- foaro-5j I zevanja metra I v mm Temperatura po Celziju , Vetrovi Nebo 10, 9. zveč, i 745 3 i 8"6 sr. jzah. j oblačno 11 7. zjutr. i 47 0 2. pop. < 45 7 5-0 114 sl. vzli. sr. vzh lasno S o _ •s s s 22 Srednja včerajšnja terap. 10 9 nuni. 11-4 6t\\o tsJSS?®31 ^ „ado^V? * Domača turti^a! OaTisaSa Jurdkal Ljubljana, ŽidOVJkO Ul. 0. Veleceujenim damam v Ljubljani in na deželi vljudno naznanjam, da imam v zalogi priprosttf kakor tudi najelegantncjše damske morske klobuke najnovejših pariških in dunajskih modolov tet vse modne potrebščino po zmernih cenah. V 231011 se sprejemajo v vestno in točno izvršitev. 307C Priporočam sc kar najuljudneje za blagohotna naročila in zagotavljam iiajsolidncjšo in hitre postrežbo. 7, velospoStovanjom marfCi mtil Cene brez konkurence! ) Književnost * Soflzmi 1 paralogizmi. Napisao Blaž M a d j e r, kr. profesor v Osjeku. Cena 70 v. — Knjižica obravnava iz logike poglavje o napačnih sklepih, so-fizmih in paralogizmih. Prvi del se peča z materialnimi sofizmi (sofizmi z ozirom na tezo, na dokazne razloge in formo dokazovanja), drugi s formalnimi. Madjerova knjiga je sila jasna polna primernih zgledov in jako elts-aktna, naslanja se na najboljše vire. Gimnazijcu, pa tudi akademiku bo prišla zelo prav kot izpopolnilo šolskih knjig, ki gredo mimo tega važnega poglavja logike navadno prehitro mimo. Zato izborno Madjcrovo razpravo naši inteligentni mladini toplo priporočamo. * Gospodinjstvo. Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. Sestavila S. M. Lidvina Purgaj, prednica šolskih sester in voditeljica gospodinjske šole v Marijanišču v Ljubljani. Ta za naše ženstvo velevažna knjiga je ravnokar izšla v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani. Zelo nizka cena znaša 2 K 20 v za broširan, 2 K 80 v pa za vezan izvod. * Hinko Druzovič-eva Srednješolska pesmarica »Lira«, I. del, je ravnokar izšla v zalogi »Katoliške Bukvarne; velja broširana 1 K 70 vin., vezana v platno 2 K 20 vin. O tej pesmarici, ki je ne le za naše srednješolske zavode, temveč tudi prav posebno za naša pevska društva in za vsakega posameznega samouka izredne teoretične in praktične vrednosti, bomo v kratkem bolj obširno izpregovorili. Zahvala. 3064 Potrti vsled nepričakovane smrti našega nepozabnega sina, oziroma brata, svaka in strica, gospoda Milana Medica abltnrijenta idrijske realke izrekamo vsem prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo za izkazano sočutje, darovane krasne vence ozir. šopke ter mnogobrojno spremstvo na poslednji poti pokojnikovi. Imenoma Se najiskrenejše zahvaljujemo sl. ravnateljstvu ter učiteljskemu zboru idrijske višje realk«, vsem dijakom imenovanega zavoda za korporativno udeležbo pri blagoslovu krste na idrijskem pokopališču pred prepelja vo pokojnika v Št. Peter dijakom - tovarišem za preganljivo prijateljstvo, dijakom-pevcem za v srce segajoče žalostinke ter vsem imenovanim za prekrasna venca in dijakinjam za ljubki šopek. Dalje se zahvaljujemo g. dr. Papežu v Idriji za ves trud in blagohotne namene, rodbini MohoriC za vso skrb inudano postrežbo ter darovani venec, čč. duhovščini v Idriji za veličastno umetniško izvajano cerkveno petje ter oni v Št. Petru, ki nam je šla v vseh ozirih blagohotno na roke. Srčna hvala odseku „Sokola" v Št. Petru in cenj. dekletom ravno-tam za spremstvo pokojnika do groba. Sploh se najudaneje zahvaljujemo tem potom vsem onim, ki so nam izkazali ustmeno ali pismeno sožalje. St. Peter na Krasu, 10. okt. 1911. Žaiojuča rodbina Medica. Zahvala. Za premnoge izraze tolažilnega sočutja in sožalja ob smrti našega ljubljenega strica, gospoda Josipa Graul izrekamo vsem sorodnikom, pri!ate-Ijem, znancem i;i sploh vsem, ki so v tako obilnem številu spremili dragega rajnika k večnemu počitku, najiskrenejše zahvalo. Osobito so zahvaljujemo prečast. g. svetniku Šalebaiju, blag. g. oskrbniku Arkotu in čast. usmiljenim sestram v cesar Frana Jožefa zavetišču za preljubeznjivo postrežbo za čp.3a bolezni in ob pogrebu. Iskrena hvala vsem, ki so na katerikoli način izkazali zadnjo čast nepozabnemu pokojniku in ga spremili k zadnjemu počitku. Ljubljana, 11. oktobra 1911. 3069 Žalujoči ostali. D* B. IPAUIC »Miiii Roza Lininger, roj. Pattay, javlja v svojem kakor v imenu svojih otrok in vseh svojih sorodnikov, prijateljev in znancev globoko potrtega srca žalostno vest, da je preminul njihov globoko ljubljeni, nepozabni soprog, oziroma oče, tast, stric in svak, gospod Ivan Lininger trgovec io hišni posestnik po dolgi težki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, včeraj ob 1/4 12 uri v starosti 62 let. Pogreb dragega pokojnika bode v četrtek, dne 12. t. m. ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na pokopališče k sv. Križu, kjer se truplo položi v lastni grob. Sv. maša zadušnica se bode brala v župni cerkvi Marijinega Ozna-nenja. Prosi se tihega sožalja. Ljubljana, dne 11, oktobra 1911. Venci se na željo pokojnika hvaležno odklanjajo. 3075 Prvi kranjski pogrebni zavod Fr. Doberlet. NIZOZEMSKA 1011 18» ŽIVLJENSKA ZAVAROVALNICA NA DUNAJU I., ASPERNPLATZ I, (v lastni palači) z zavarovanim kapitalom 380 milijonov, rezervami 113 milijonov in najcenejimi tarifi sprejema trgovske izobražence kot vnanje uradnike in krajevne zastopnike pod izvrstnimi pogoji. GtavilO zaStOPStVO 23 Hlajeno in Iniltin: Gradec l„ ScHmieiliasse t (iml zastopnik za liranisHo: Ciril Gioboanik, Ljabijana, Elizabetna cesta i Brez vsacega posebnega obvestila. Josip Podboj c. in kr. poročnik 47. pešpolka Ivanka Podboj wj. Kovšca poročena. Gorica dne 10. oktobra 1911. Planina 3065 Feliks Toman Uubllana, Resileva cesto 30 nasproti skladišč južne železnice. Največja zaloga vsakovrstnih iz črnega švedskega granita, la-bradorja, belega in sivega marmorja i. t. d. 2937 Nizke konkurenčne cene, solidni proizvodi. Načrti in proračuni brezplačno. Km Ingenieur M. UHLIR Lgublgana, Reslfeva c. 26. Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov in proračunov, znanstvena mnenja, prevzetja zgradb 3362 Ugodna prilika! Ker imam veliko zalogo opeke, ki je izdelana še iz cenenega cementa, oddajam stresu ike (z zarezo in brez zareze) p® Mižami ceni. Cementna Mm peha preiti po svoji trpežoosti drugovrstne opeHe ter ioni za njo vsaho poljudno garancijo. iuan JelaCin, Ljubljana. Proda se ali pa da v najem hiša z gostilno = v Ljubljani = z vsemi pritiklinami. — Odda se tudi velika zračna klet blizu Ljubljane. — Naslov pove upravništvo »Slovenca1'. 3062 vajenca Sprejmem takoj poštenih staršev 14 let starega in pomočnika Fran žmitek, krojaški mojster, Boh, Srednja vas. 3071 2 ___ SI v »Društvenem domu" v Žitaravasi. Pojasnila se dobe istotam pri ..Katol. slov. izobr. društvu" v Žitaravasi, pošta Miklavčcvo, Koroško. 3072 2 Dobre vinske sode iz hrastovega lesa, prav močne in nekatere skoraj nove od 56—100 litrov „ 200—500 „ „ 600—1000 „ proda po nizki ceni Fran Cascio 2784 1 oinski trgauec Lingerjeva ulica I. za Škofijo Priporoča se tudi na!llne|šl vermouth po zelo ugodni ccnl. Službo hišnika ali kaj enakega išče mož, ki je po- o leg slovenščine zmožen tudi nem-ščine in angleščine. Nastopi lahko o takoj. Naslov pove uprava lista. Kam pa prijatelj? V Vižmarje št. 61. Tam prodaja G. PODREKAR prav prijazno 2701 hišo z vrtom Kavarna ležeča na glavnem trgu v Rudolfovem z vso opravo se radi smrti soproga takoj proda. Več se poizve pri lastnici Anici Ž g ur. 2902 Dama Ki hoče pospeševati kožno nego, ki hoCe izgubiti pege, ter dosefi nežno mehko kožo in belo polt, sc umiva le z Steckenpterd lilijno mlečno milo (znamka Steckenpferd) tvrdkc Bergmaiin S Co., le-Sii ob Labi. Komad po 80 v se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfumom i. t. d. 603 mno lep, skoraj popolnoma nov, se zaradi pomanjkanja prostora po zelo nizki ceni proda. Naslov pove uprava lista. 3012 H isn s 5 sobami, hrambo, kuhinjo, pralnico, kletjo, s krasnim sočivnim in sadonosnim vrtom ležečim blizu železniške postaje in župno cerkve v mestu na Sp. Štajerskem se takoj proda. Pojasnila daje upravništvo. .1052 ŽIMA morska trava, peresa za pohištvo kakor tudi vsi tozadevni predmeti se dobe pri Štefanu Nagy, trgovina z železnino, Ljubljana Vodnikov trg, štev. 5. 2821 Plahte zo vozoue pokrivala za komate in odeje, platno za jadra na meter najcencje pil Štefanu Nagy, trgovina z železnino, Ljubljana, Vodnikov trn itev. 5. 2822 IZPELJAVA mm vseh poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM u vsa nlavna in stranska mesta ta- in inozemstva. C. KR. PRIVIL. BANČNA IN MENJALNIČNA DELNIŠKA DRUŽBA Akc. kapital: 40,000.000 kron. Rezervni zakladi: 17,000.000 kron. m M71 ■ » dP ■ T n 99 Osrednja menjalnica: JTi 1§ U H DUNAJ L, WOLLZEILE 1. Pnrlrii7nipo- Badgn< Ceika Kamnica, CeSkaLipa, Brno, Duoticov, Gablonza, N. Graslitz, Krakov, Lltomorico, lUlll uZlllUo. MoravskiZumberg, Mddllng, Moran, Novi Jičln, Plzan, Praga, Liberce, DunajskoNovomesto, Gvltava. NAKUP IN PRODAJA | vseb vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk L t. d., i. t. d. s Zavarovanje proti m pri mm sreUii in vredn. papirjev " Prospekte in cenike premij zastonj in tranfco. V trajno službo 3027 se sprejme takoj 14 do 15 letni deček, kateri je mirnega značaja, prijaznega vedenja in sin poštenih starišev, kateri bi pomagal pri raznih gospodarskih in tudi trgovskih delih ki so za njega pripravna, oziroma se sprejme tudi kot učenec v trgovino s popolno preskrbo. Naslov pove iz prijaznosti upravn. lista. ZALOGA AMERIK. PISARN. OPRAV „JERRY" Registraturne omare od 50 K :: naprej. :: Cenik zastonj THE REK CO, Piana, Hotel pri Maliču. Telefon št. 38. zrezana na 60 cm dolga polena in zložena v seženjske skladni-ce, dalje drobno razcepljena jelova in bukova drva 20 cm dolžine in zvezana v okrogle butarice 50 cm v premeru dobavi najceneje v poljubni količini prosto postavljena do hiše v Ljubljani: Leva grofa Auersperga gozdarski in upravni urad v Namršlju, p. Studenec-Ig pri Ljubljani. Blago se lahko naroči po pošti ali pri hišniku v Gosposki ul. 15. Dinamo stroji, elektr. motorji. Naprave za elektr. razsoet-l]am inpreuajanie elektr. sile. Električni oisrat vseh vrst. Ventilatorji. THrforo-generatorgi, elektr. železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. GbBočflice in žarnice vseh vrst. 1927 izdaja konzorcij »Slovenca«. Največje podjetje RonfeRcijsRc stroRe je TgZnl cBernafovič JSjuBljana, (Mestni trg štev. S katera ima žc začetkom sezije nad 30.000Romadov sve« žaga Blaga po najnižji/i cena/i in to: 3029 nad 5000 kom, najfinejših oblek nad 2000 kom.posameznih hlač za gospode in telovnikov nad 2000 kom. najfinejših po- nad 3000kom. oblek za dečke vršnikov, športnih in in otroke zimskih sukenj nad 15000 kom. najmodernejše nad 3000 kom. pelerin konfekcije za dame in deklice. Solidna posfrežBa. Priznano nizRe c ene, - Popravila -se sprejemajo. cffiodni salon 2.alni t^lobu^i vedno v zalogi. dusf zMascMe v oEidovsRa ulica št. 3. priporoča cenjenim damam veliRo iz Sir o najnovejši/i parišRiR in dunajsRiR modelov RaRor šporlniR RtoSuRov. Cene bre$ ^cn/^urence. 2938 Modna in konfekcijska trgovina rištofič-Bučar se preseliSa v lastno hišo na Stari frg IS. 9. Priporoča zelo pomnoženo damsko in otročjo zimsko konfekcijo, po znano najnižji ceni, tudi po meri Posebno krasne: kostnme, plašče, pelerine, razne jopice, krila, domače halje in bluze in otročje oblekice. Velika izbera perila in higijeničnih potrebščin za novorojenčke. Pošilja na izbero tudi po pošt!. 2993 Izdelki solidni. Zmerne cene. ♦ Mm pohiš^ti in tapetniški h\m ♦ Marije Terezije cesta št. 11. Kolizej. Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, podobe, zrcala, otročje vozičke itd. 2924 Sprejemajo se tudi opreme hotelov. □ Enonadstropna hiša z gostilno in mesarijo, sobami za tujce in hlevom, se proda z gostilniško in mesarsko opravo vred v nekem mestu na Kranjskem za 12.000 K. Samo polovico se takoj plača. Več pove gosp. Iv. Kernc v Ljubljani, Hilšerjeva ulica 12. 2045 C u M X/3 S u ca > o o a a m ea O) na, Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Vodne tnrSline vseh sestav, IFrancis, Pelfon). Točna, cena in hitra popravila vseh elektr. strojev od drugih tvrdk. Vse potrebe za inStaliranie. Odlitki iz Slemens-Martinove-ga jekla, ameriška knjna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. Za vele- in malo obrt. Odgovorni urednik: Miha Moškerc.