StBV. 198 V Trsta, v sredo 23. 1919 letnik XIIV I/haj* vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: uOca sv. F a ćiška Asiške^a štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — !2dcr-e!j in odgovorni urednik Štefan Oodina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — T.sk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3-—, pol leta L 13 - in celo leto L 36 —. — Telefon u-edništva in uprave štev. 11-57. Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotin k- — Oglasi se računajo * iirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnifcov mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po40st>t., oglasi denar.iii zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L I*—. Oglase »prejema inseratni odileiek Edinosti. Naročnina in reklamacije «e poSiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseiatni oddelcit se nahajata v Trata, uJL i«, Fiauč^ka A* 2'X mm Konferenca. Kov) niravnl pogoji HemšKI Avstrill. (Konec.) Tekom 60 dni po udejstvitvi pogodbe izroče prizadete vlade komisiji za odškodnino sezname, v katerih bo našteto bla£o, stroji, materiju! itd., ki £a je Avstrija zaplenila ali uničila 1 in ki ga vlade žele nazaj »in natura«. Razun tfc,;a e izroče komisiji seznami o materijalu, strojih, pohištvu itd., za katero žele zavezniki, ča se zaradi v Avstriji na račun odškodnine! Ti se nami se bedo proučevali, in upoštevala se r:' i- > ž: st za Avstrijo, da zadovolji zahtevam. k! so v teh seznamih vsebovane. Avstrija bo na r-č*-n tr k< jšrjega vplačila izročila, teke. i e.ecev po odobritvi mirovne pogodbe, Italiji in Srbiji določeno število krav, junic, u ':ov, telet, volov, svinj, konj in ovac. Avstrija prizna tudi vsaki zavezni in pridruženi državi pravico, da se ji izroči vsako leto skozi pet let množina lesa, železa, magnezita, ki se določi z ozirem na predvojne uvoze iz Avstro-Ogrske v vsako posamezno zavezno in pridruženo državo. Avstrija se odreka v prid Italiji podvodni-kov in dela kablov, ki vežejo italijansko ozemlje; vseh drugih kablov, ki vežejo drugo ozem-1' ki ga je Avstrija odstopila, se pa leta odreka v prid za veznim in pridruženim državam. Avstrija se obvezuje, da povrne vse arhive, listine, umetnine ter ves znanstveni in bibliografski materijal, ki je bil odnesen iz zasedenega ozemlja; povrnila bo tudi brez odlašanja vse uradne arhive odstopljenega ozemlja, vse arhiVe, dokumente in zgodovinske listine, od-n jsene v zadnjih 10 letih, ki so v posesti javnih ravodov in ki so v zvezi z zgodovina odstopljenega ozemlja. Italiji se morajo povrniti predmeu, ki so bili odneseni od 1. 1861. dalje. Kar se tiče t metniških, arheoloških, znanstvenih in zgodovinskih predmetov, ki se nahajajo r zbirkah, ki jo pripadale že prej vladi in av-stroogrski monarhiji, se Avstrija obvezuje, da bo sklenila prijateljski dogovor s prizadetimi državami, kako naj se povrnejo vsi ti predmeti v svojo prvotno domovino. Kar se tiče rokopisov, ki so jih Habsbur-govci in druge dinastije odnesle iz Italije, Belgije, Poljske in Cehoslovaške, bo poseben odbor, sestavljen iz juristov in imenovan od komisije za odškodnino, proučil tekom enega leta okoliščine, v katerih so bili ti predmeti odneseni, in bo ukazal, da se morajo dati nazaj, če se ugotovi, da so bili odneseni nezakonitim potom. . . Seznam predmetov, ki se morajo povrniti, vsebuje med drugim za Toskano: kronike dragocenosti in del spominskih predmetov družine Medici; za Modeno: Devico Andreja del Sarto in tri rokopise; za Palermo: predmete iz XII. stoletja in zapuščino normanskih kraljev; za Napolj: 98 rokopisov iz 1. 1716.; za Belgijo: razne predmete in listine iz l. 1794.; za Poljsho: zlat keiih kralja Ladislava IV., odnesen 1. 1693.; za Čehoslovaško: razne rokopise iz kraljevega dvorca v Pragi. Finančne klavzule. Deveti del. S pridržkom na dogovore s komisijo za odškodnino se določa izključna predpravica na vse avstrijsko imetie in vire za plačanje odškodnine m dolga, ki ga predpisuje pogodba. Ta predpravica se izvrši v naslednjem redu: izdatki za zased-beno vojsko, odškodnina in druge obremenitve. Avstrija bo pa na vsak način plačala živila in druge prispevke šele, ko zavezne in pridružene vlade določijo svoto, ki jim se bo zdela potrebna. Do 1. majnika 1921. ne bo smela Avstrija izvažati sploh nikakšne množine zlata brez privolitve komisijo xa odškodnino. Države, katerim pripadejo avstrijska ozemlja, in države, ki nastanejo na ruševinah bivše monarhije, vštevši tudi avstrijsko republiko, bodo morale prevzeti del avstrijskega predvojnega dolga, ki je zajamčen s prispevki od železnic, solin in drugega imetja. Komisija za iikodnino določi svoto, ki pripade na vsako teh držav. Dolg bivše države, ki proizhaja od posojil brez pokritja, bo komisija za odškodnino tudi porazdelila med države bivše monarhije sorazmerno z dohodki odstopljenega o-zemlja in celokupnega bivšega avstrijskega czemlja, izvzemši Bosno in Hercegovino, in sicer na podlagi povprečnih dohodkov iz 1. 1911., 1912. in 1913. Države, ki so podedovale ozemlje bivše avstrijske države, izvzemši avstrijsko republiko, ne bodo imele sploh nikakšne obve-e glede vojnega dolga bivše avstrijske vlade. Zato pa ne bodo smeli zastopniki in podaniki teh eržav podajati sploh nikakšnih PODLISTEK UssMsnja z53dfia. (,,) Danska povest. — Prevedel M. C—6- »Tega ni storil prav, kdor je izpustil,« sem odgovoril, »kajti to je zelo lepa misel.« Maja ni odgovorila in je odpela še nekoliko drugih pesmi. Med tem je g. H. ostavil sodo. Bila sva sama. Maja kakor da bi hotela vstati. Prijel sem jo za roko, se ji zahvalil za petje in sem — premagan od svojega razpoloženja — nehote ponovil polglasno, pritisnivši nje roko k svojim ustnam: »vendar srce noče s sidrom pogrešati tudi svoje nade.« Maja je pordela in je rekla kakor da se šali: »In vendar je moralo srce storiti to, kajti tu ni ne sidra, ne nade.« Kcmaj da so bile izgovorjene te besede, že naju je oba zajela resnica, izražena v njih. Pogledala sva drug drugega in molčala. Maja je obsedela, gladila z desnico preko tipk, in je ponovila nezavestno v tihih glasih sklepno i^ro tiste romance. »L^uba Majaj«, sem rekel glasom ćaaoija. zahtev napram drugim državam, vštevši Nemško Avstrijo, glede vrednostnic vojnih posojil, ki jih posedujejo vlade in njihovi podaniki v mejah svojega ozemlja. Del avstrijskega vojnega dolga in zadolžnice, ki so se nahajale še pred mirovnim podpisom v inozemstvu, se nalože samo avstrijski republiki. Vse vojne zadolžnice se prežigosajo tekom dveh mesecev z žigom države, ki jih zbere; nato se zamenjajo s potrdili in pošljejo komisiji za odškodnino. Vrednostnice avstroogrske banke, ki se nahajajo na ozemlju, ki je odcepljeno od bivše avstrijske države, se prežigosajo, če že niso bile žigosane, tekom dveh mesecev po podpisu mirovne pogodbe s strani dedičev Joivše avstroogrske države. Tekom 12 mesecev po podpisu mirovne pogodbe se te vrednojlnice zamenjajo z novim denarjem in izroče dva meseca potem komisiji za odškodnino. Banko bo komisija za odškodnino po podpisu mirovne pogodbe likvidirala. Pogoji za to likvidacijo so natančno določeni. Države, katerim so pripadla avstrijska ozemja, in države, ki so nastale vsled razsula Avstrije, dobe po-popolno lastninsko pravico do imetja stare in sedanje avstrijske vlade, vštevši kronsko In zasebno imetje bivše cesarske družine. Vrednost teh imetij bo popisala komisija za odškodnino, ki ji to vrednost vračuna v odškodninsko svoto. Nepremičnine in drugo imetje, ki predstavlja velevažno zgodovinsko veljavo in ki je pripadalo Poljski, Češki, Hrvatski, Slavoniji, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, praški in benečanski republiki, škofovskima kneževinama tridentinski in bressanonski, preidejo lahko brezplačno v last drugemu. Isto velja za šole, bolnišnice, ustanove bivše monarhije in gozdove, ki so pripadali bivšemu poljskemu kraljestvu. Avstrija se odreka vseh pravic v vseh finančnih in gospodarskih družbah, ki i-majo mednaroden značaj kontrole in delovanja in poslujejo v kakšni zavezniški državi, v Nemčiji, na Madžarskem, na Bolgarskem, v Turčiji in v bivši ruski državi. Avstrija se obvezuje, da bo izvršila po navodilih komisije za odškodnino, razlastitev vseh pravic, ki jih njeni podaniki morda imajo v splošnokoristnih podjetjih in v vsaki koncesiji v omenjenih državah, kakor tudi na ozemlju, ki je odcepljeno od bivši monarhije ali pa podvrženo mandatu. Tako razlaščene pravice in interesi se izroče komisiji za odškodnino tekom šestih mesecev; Avstriji ostane pa naloga, da odškoduje svoje podanike, ki bi bili na ta način razlaščeni. Avstrija se obvezuje, da bo izročila tekom enega meseca po dnevu, ko stopi v veljavo mirovna pogodba, zlato, ki se nahaja v av-stroogrski banki, kot pokritje prve emisije papirnatega denarja turške vlade. Avstrija se odreka vseh pravic, ki so je pripadle z brest-litovskim in bukareškim mirom ter prepušča zaveznim in pridruženim državam kredite in odškodninske pravice, ki jih ima pri svojih bivših zaveznikih. Finančne ureditve bank, zavarovalnih družeb, poštnih hranilnic, kreditnih zemljiščnih zavodov, družeb hipotečnih upnikov itd. bivše avstroogrske države, ki so postale potrebne vsled razsula avstroogrske države, se urede sporazumno s prizadetimi vladami. Če bi sporazum bil nemogoč, imenuje komisija za odškodnino enega ali dva razsodnika, ki bodo odločevali brez priziva. Avstrijska republika ne prevzame izplačevanja pokojnin podanikom bivše države, ki so postali tuji državljani. Železniške koncesije. Dvanajsti del. Usoda železniške mreže bivše monarhije, ki je bila oddana zasebnikom, je določena v posebnem členu. Za vsako železniško progo se bo moral skleniti dogovor med koncesijonirano družbo in državo, kateri pripade dotična proga. Če je sporazum nemogoč, se sporno vprašanje predloži svetu Zveze narodov. Kar se posebej tiče družbe dolnjeavstrijskih in lombardskih železnic, bo lahko za to razsodbo vprašal u-pravni družbni svet, ali pa odbor, ki zastopa lastnike obligacij. Mirovna pogodba z Avstrija. PARIZ, 21. Zavezniški vrhovni svet je vzel na znanje poročilo posebne komisije, ki je i-mela nalogo, da uredi mirovno pogodbo z Avstrijo. Tittonijevo tozadevno osebno poročilo ni še pripravljeno. Svet je dovolil imenovanje dveh nadzorniških komisij štirih članov, da uvedejo preiskavo o dogodkih vsled izkrcanja grških čet v Anatoliji in da proučujejo upravo Zgornje Šlezije po njeni izpraznitvi s strani nemških čet ter da pripravijo, kar je potrebno za ljudsko glasovanje. Svet je določil, da poveri nadzorovanje izvršitve gospodarskih »to so bile besede, napovedujoče nesrečo, ki ste mi jih rekli poprej, in to še mojega rojstnega dne! Da to je resnica. Danes je moj rojstni dan!« »In to ste nam zamolčali!« — je rekla viharno. »Ne govorite o tem?« sem odgovoril, »nikdo naj ne ve tega razun vas. Vidite! Nimam ne očeta, ne matere in brata sem tudi izgubil. Nikogar ni več, ki bi me tega dne osrečali. Nisem v razpoloženju, da bi govoril s kom o tem. Posvetili ste mi ga s svojimi lepimi pesmami — ta večer mi je bil v krasen užitek. Skoro bi želel, da bi tU zadnjič slavil ta dan.« V moje veliko začudenje so Majo zalile solze. Položila je desnico na rob svojega instrumenta, skrila vanjo svoj obraz in plakala tiho. Prijel sem jo za roko in pritisnil na svoja prsa, svoje ustnice, in solzne svoje oči. Na sklepu roke je imela zapestnico z zaponko, na kateri jc bil upodobljen Amor. Njene solze so me pretresle. Nehote sem se sklonil na kolena pred njo. »O Majaft, sem rekel, »oboževanja vredno dekle! Daj mi. to za-i'esLaico v dar za roisini dani Sledila naj mi bo kolonijskih klavzul mirovne pogodbe z Nemčijo posebnim komisijam. Grška hoče biti zastopana t komisiji za dogodke v Mali Aziji. PARIZ, 22. Na včerajšnji seji sveta petorice je Tardieu poročal o grški zahtevi, da se med-zavezniški komisiji, ki ima nalogo, da preišče vzroke grško-turških spopadov v Mali Aziji, I priklopi tudi £rški zastopnik. Po dolgi razpra- j-vi je svet petorice določil, naj spremlja komi- i sijo en grški častnik, katerega bodo v potrebi vpraševali za razna pojasnila. Titloni ne bo predlagal, kako naj se reši grško-bol^arsko vprašanje. PARIZ, 21. Na včerajšnji seji sveta četvorice je Tittoni, po rlskusiji o celovškem vprašanju, poroč~i o s" 'rji nalogi, da bi predložil, kako naj se bi rešilo grško-turško vprašanje; omenil je težave, ki prihajajo na pot njegovemu delovanju ter je prepustil svoj mandat zboru petorice, ki bo v kratkem razpravljal o rešitvi tega vprašarja. Dvodneven počitek« PARIZ, 22. Seje sveta petorice se ustavijo za dva dni, ker je Clemenceau zaposlen v zbornici v očigled boju, ki ga nameravajo začeti radikalci in socijalisti proti vladni politiki sploh. Prehrana Evrope. PARIZ, 21. Ministrstvo za prehrano poroča, da se bo medzavezniški gospodarski svet, po sklepu zaveznih in pridruženih vlad, sestal prihodnji četrtek v Londonu, da prouči svetovni gospodarski položaj. Proučeval bo, kaj se mora ukreniti, da se zagotovi Evropi v prihodnjem času obskrba z vsakovrstnimi živili. a AMERIKE. Republikanski senatorji proti fapons!s«nu imperijalizmu. NEW-YORK, 20. Republikanski senatorji iznašajo še vedno šantunško vprašanje ter trde, da se Japonska nikdar svojevoljno ne odreče velike kitajske dežele. Senator Sterman je prispodabljal v svojem govoru Mikada z Viljemom IL V diplomatskih krogih se govori, da je washingtonska vlada prejela poverljivo vest, da bi se Japonska odrekla svojih pravic na šantunški poluotok, izvzemši pravico na železniške in kolonijske koncesije. IZ NEMČIJE. Rusko-nemški trgovinski odnos*»i. CURIH. 21. »Morning Post« poroča iz Bero-lina, da se je povruila iz Rusije posebna komisija nemških industrijalcev. Poročala je o definitivnih ukrepih za vzpostavitev trgovinskih zvez med Rusijo in Nemčijo. V Berolinu je bila ustanovljena rusko-nemška trgovinska in in-dustrijalna banka, ki ima glavno nalogo, da doseže uvažanje žita iz Rusije. Vzpostavljen je že promet z enakimi carinami, kakor veljajo za druge države. Nemški vojni dobičkarji uštl čez mejo. NAUEN, 22. Časopisje iužnonemških večinskih socialistov poroča, da bi se radikalno obdavčenje nemških vojnih dobičkarjev moralo izvršiti z vladno nareičbo še pred sklicanjem narodne skupščine. de pa so ravno takrat finančni minfetri neodvisnih socijalnih demokratov v posameznih nemških državah ursovanjaJi proti taki hitri rešitvi. Proti bržemu obdavčenju sta se zlasti upiraia bavarski in saški finančni minister. Zaradi tega je vladna »aredba Izostala ter 90 milijarde nemških vojnih dobičkov neovirane odile v miiialna ino- zeaiitvo. _^ IZ RUSIJE. Boljševik! zavzeli Jekat t tla CURIH, 20. (»Lavoratore«.) Neka radi o brzojavka iz Moskve javlja, da so boljševiške čete dne 14. t. m. zavzele Jekaterinenburg in da se sedaj morejo smatrati gospodarji nad vso Sibirijo. HELSINGFORS, 21. Glavni višji Stab poroča: V sloneški okolici so boljieviki zavzeli Kamjene Nobelek. Sovražnikovi napadi vzhodno od Sonterjavega so bili odbiti in njegovi poizkusi, da bi prešel reko šujo, preprečeni. Na karalijskem bojišču so trajali boji do Četrtka. Vsa južno sloneška okolica je padla v boljševiške roke. Papeževa spomenica Lenjinu. PARIZ, 21. »Daily News« priobčuje tekst papeževe poslanice L«njinu, v kateri se zahteva, naj se izpusti iz zapora mohilevski nadškof, baron von Roppe. V pismu se spominja prelatovo delovanje med nemško zasedbo Rige. Korenskega brat od botfševikov umorjen. . ŽENEVA, 22. Agencija Radio poroča: V Ta-škent so^iirli boljševiki in tam pomorili 6000 oseb. Usmrtili so tudi brata Kerenskega. odbor odstopiti. Vršile so se nove volitve. Novi odbor se je že začel pognati z vodstvom socilal-no-demoknuiske stranke nu Štajerskem, da omo-goCi skupno delovanje delavstva. v življenju in'smrti. Daj mi to sliko malega boga, ki se je tako kruto igral z mojim srcem! Daj mi jo v spomin na to nepozabno uro.« Maja je pridvignila glavo, otrla solze, me pogledala milim, resnim pogledom ter rekla: »Ne, ne t« slike; drug, boljši znak naj vam bo v spomin na vašo sestro Majo.« Snemši iz uhana križec, vdelan v rubine, me je prijela za roko in položila krilec nanjo ter rekla: »Ta znak je sidro, ki naj ga srce ne pogreša!« Na to je vstala in ostavila sobo. Ostal sem sam. Poljubil sem križec in ga spravil. Ker mi v drugi družbi ni bilo obstanka, sem šel k njim le za trenutek, se opravičil na kratko ter pohitel na svoje stanovanje — v blaženi omami, pretresen do globine in nesposoben za vsako drugo misel, razun te: »Maja me ljubi! Jaz sem tisti, kTga ljubi! Naj pride sedaj, kar hoče! Nobena stvar me ne more več potlačiti ali ponižati.« Naslednjega dne je prišel k meni g. H., da v skrbi, polni ljubezni, povpraša, kako mi je, ker sem se prejšnjega večera opravičil, da mi ni debro ter da je to razlog, da odhajam tako hitro. »Jako sem vas potfroial.« im rekel, »ko sem IZ MADŽARSKE. Madžarska ofenziva proli Romunski? CLRIH, 21. »Neues Wiener Tagbiati« piše, da je madžarska vlada sklenila, da začne ofenzivo proti Romunski. Predlog za oienzi^o je; iznesel Bela Kuhn na nekem zborovanju ljudskih komisarjev. Vrhovni komisar Bohm je odstopil, ker je bil proti ofenzivi. Na njegovo mesto pride dr. Lander, poveljnik trcije^a zbora in ljudski komisar za notranje stvarn. Proi! Madžarom. SAIVTLLE, 21. Da bo Romuniji mogoče storiti prrs'.i bo>jševišt w na Ogrskesu cd-lcčr'ne korake, so ji stavili zavezniki na razpolago velikoTHnožino strojnic, topov, oklopnih avtomobilov, tankov, leta! in štiibniii častnikov. Zavezniki hočejo na v«^k način preprečiti, da bi Bela Kuhn napaJdel. IZ POLJSKE. Ukrajinci proti Pomakom. PARIZ, 21. Delegacija ukrajinske republike je dobila od vrhovnega sveta noto, v kateri ii se javlja, da se vzhodna Galicija podvrže poljski civilni vladi. Predsednik ukrajinske delegacije je izjavil »Tenipsovemu« poročevalcu, da je vzhodna Galicija ukrajinsko ozemlje, kjer prebiva u-krajinsko prebivalstvo v ogromni večini. Delegacija je energično protestirala pri vrhovnem svetu, kjer je izjavila, da ne bo novo kršenje samoodločbe narodov izpremenilo ukrajinske zunanje politike. Naglašala je, da se bo Ukrajina nadalje borila ob strani zaveznikov proti prejšnjim tlačiteljem, zaupajoč v bodočo zmago pravice in neodvisnosti ukrajinske domovine. Agrarna reforma na Poljskem. PARIZ, 21. »Ternpsu* poročajo iz Varšave, 10. julija: Varšavska zbornica je sprejela šesti člen agrarne reforme, ki odreka pravico individualne lastnine nad zemljo, ki presega 60 arov v okolici industrijskih stavbišč in mest ter 180 arov drugje. Vsa posestva, ki prese gajo omenjeno mero, bo država zaplenila. Poljaki zasedejo Pruskopoijsko. NAUEN, 22. Končna izpraznitev ozemlja, ki ga morajjo Nemci odstopiti Poljakom, se bo izvršila koncem avgusta ali začetkom septembra. Poljske oat-e bodo zasedJe novo ozentftlBidto ga bodo zapustile zadnje nemške 6ete. MestoTopun bo i.zgu-brio značaj obmein-e trdnjave ter bosta v njem nastanjena samo dva pcliska polka. Ljudsko glasovanje v Gornji Šleziji. MORAVSKA OSTROVA, 22. Kakor poroča »Ihi-strovani Kurjer Codzienm«, se bo vršMo ljudsko glasovanre v vseh okrajih Gorenje Sl-ezije, ki naj pripadajo Poljski. Vso Gornio Š!ez"'jo bodo zasedle amerikanske čete poljske narodnosti. Te oddelke bodo sestavki iz Hallerjeve in iz amerikan-sR^ srmHic!©. MORAVSKA OSTROVA, 23. »Kurjer Ilustrova-rri« poroča iz Petroviča, da so v Gornji Šlezifii zaprli preko 4000 Poljakov, ki jih bodo za čas plebiscita prepeljali v notranjo Nemčijo, da bi s tem odvzeli Poljakom voditeHe. Avtonomija Vzhodne Galicije. MORAVSKA OSTROVA. 22. Giasom poroč:l krakovskih listov, bo avtonomija Vzhodne Gali-ciće tako urejena, da se bo ustanovil lokalni parlament za zadeve kulture, prometa, dobrodelnosti, lokalne avtonomije M. Ukrajinski jezik bo ravno-tako, kakor poljski, uradni jezik. IZ NEMŠKE AVSTRIJE. Nemški general o cesarju Karlu. REROL1N, 22. Bivši generalni kvartlnri mojster »emške armade von Stein je sedaj objavH s.voc'e spomine iz svetovne vojne. O nemških zaveznikih pravi: Cesar Karel je bil slaboten knez, katerega ni bHo smatrati za resnega. Na Dunaju so šla pogaianja s sovražniki sem in tja. Cesar Karel je imenoval Hindenburga in Ludendorftfa svinji. Da-siravno je bi! pripravljen odrečn se vsemu, samo da ibi ostal cesaT, je vendar izra>zH svoje .sorečo željo, da bi dobil tudi poljsko krono. Od takega zaveznika se ne more ničesar pričakovati Vsi nemški zavezniki so biH slabi m brez svojih pomožnih sredstev. Nemci so Oim morali, *o so bili sami izključeni s svetovnega trga, daj.ati vse. kar iim je mankalo. Iz bojazni, pravi Stein, da bi nam ne odpadel, smo bili proti njemu preveč obzirni. Potem pa >e prišla še nezvestoba in .zdajstvo, ki ismo jo hoteli -preprečiti s popustljivostjo. Ločitev štajerskim komunistov od dunajskih. GRADEC, 22. Štajerski komunisti so se ločili od dunajskih in budimpeštanskih scaćrugov. Komunist Bergauer je izdal odkritja o škandaloznem gospodarstvu v graškem odboru komunistične stranke. Na svojem shodu so komunisti dosedanjemu oubo-ru izrekli popolno nezaupnico, tako da je moral prišel k onim drugim in tudi ubogi dekleti ste sedeli tu tako tihi in zapuščeni, kajti bil sem kaj slabe volje. Sicer mi je v navado, da se premagujem v tem pogledu, ali sinoči se jni ni hotelo nikakor posrečiti.« »Ali se vam je zgodilo kaj neprijetnega, ljubi oče?« (tako sem ga imenoval že dolgo časa, a to bolj iz notranje udanosti in po izgledu hčera, nego pa z ozirom najinega"bodočega razmerja. »Ne,« je odgovoril, »nič se mi ni zgodilo; skrbi me ie, da se mi zgodi najhujše. Da — najhujše za-me! ker vidim, da Maja pade v zgodnji grob svoje matere.« Pretresla me je groza. Nadaljeval je: »Sinoči je bila zopet tako bleda — tako podobno moji ljubi ženi v nje zadnjih dneh. — Vi sami morate opažati, kako se je izpremenila. Jasno je, da se žali radi nečesa — neka tajna bol gloje na njenem srcu. Minule zime, ko ste bili odsotni, bi bili morali videti, kako rada je iskala prilike, da je v somraku sedela pri glasovirju, dokler ni potem-nelo popolnoma; in, ko so potem prinesli luč, je mogel videti vsakdo, da je jokala. — Ne, Bog odpusti Henn£mfu F.! Ne želim mu nič Iz Jugoslavije. Petrov dan na Koroškem. ST. JAKOB V ROZU, 15. Kukor povsod po ob-š:rni naši domovini, tako si je tudr Ro'.na idoJ na na Petrov dan nadela praznično opravo. Raz mnoge hiše in zvonike so vihrale naše trobojnice, zelenje >e krasilo marsikako kočico. V cerkvicah se je opravljale siužba božja, na frontni črti pa se je zbralo vojaštvo pod mi V m nebom k cerkvenemu obredu. Po teh obredih jc bila običajna vojaška -parada povsod, kjer se nahaja vojaštvo r nnto so hitele deputacije na kom; ;iJe, da čast'tajo k rojstnemu dnevu in da izka^e'o svojo vdanost i-n veselje nad osvoboditvijo svotom ti prvemu jugoslovanskemu kraJju Poveljniki .so vse goste po scarem srbskem običaju pogostili s takozvano zakusko. Po inici-iativi vojaške komande so se po raznih krajih, rako v Gorineicah, Rož oku, St. J -kobu, Podgorju in Borovljah vršHe krasno uspele veseftce in tabori, dasi le močno de/evalo. 2cne in dekleta so tekmovale med seboj s proda o cvetk, ■možje in fantje so po hišah nabirali darove za namen, posvečen temu dnevu. Lep uspeh je pripisovati v prvi vrsM požrtvovalnemu in neumornemu delu nnbiralk rn nabiralcev, istoteko pa ka/e radodarnest naSega doseda^ tlačenega dobrega koroškega ljudstva. V S>t. Jaikobu je bil ljudski ta^or, na kat-creig/2 je prhitelo na stotine našega naroda iz bližnjih, aia, celo fz čezdernarkacijs-Mh kra}ev. Koroški rojak g. Spicar je ^"dal v markantnih besedah politični poLožai ter bodri-1 ljudstvo k n;.rc-J-nemu deJa :n vztrajnosti. N'a kako rodovitna tla so •pad-la njegova izvajanja, zmtčijo mnogobrojni in umestni medklici. Krasen vtis na nr.vzoče je naredil nastop mladega Spi carja z ljub K. v Moi^nn! 1080 K 17 vin. Te številke kažejo po žrtvo varnost našega naroda v svobodnem hi ne več tužne m Korotanu. Jugoslovani se umaknejo iz Cetovca? PARIZ, 21. UNazione*«.) Tittom -je danes kon-feriral dolgo časa s Clemenceau jem in Tardieu-jem o jadranskih vprašanjih. Nato ^e je razpravljalo o grško-buisarskih in grško-turških v.praša-šanjih. Medzavezniški svet je odklonil razloge, s katerimi so Jugoslovani upravičeviatt zaliho Celovca m okoiice. ter sklenil, pozvaiti ni g- slovanske čete, da se umaknejo, pričakt }oč že določenega ljudskega glasovanja. — Kakor znano, sa poročevalci italijanskih Hstov že neštetokrat poročali, da so se jugoslovanske čete umeknUe i-s Celovca, da se je v Parizu sklenilo to in ono, a!l Jugoslovani so še vedno v Celovcu, in kakor ia tudi iznano, so še prav .pred kratkim poročali italijanski lisrt, da Jugoslovani odločno izjavljajo, da ne zapuste Celovca, ■dokler se ne mnaknejo Italijani s šentvidske proge. Novi bankovci došH v Belgrad. BELGRAD, 20. Sem so došlf novi bankovci, ki se bodo zamenjali za krone. Poprava savskega mostu. BKLGRAD. 20. Materijal, ki je bil naročen za popravo novega savskega mostu, je došel v Zemun. Delo, ki je nekoliko dui počivalo, se zopei nadaljuje. Konferenca o narodni banki. BELORAD. 21. Dne 15. t. m. popoldne se je vr« šila konferenca nerodnih poslancev s čtonl vtide Razpravljali so o narodni banki. Zakonski načrt d narodni banki bo izročen narodnemu prestavni$'uvr še pred počitnicami. Nemške laži o Koroški. LJUBLJANA. 21. Neki nemSJti -krogi nadaljujejo dosledno z razširjanjem najbolj fantastičnih vesti slabega, toda, zastrupil je njeno lepo mladost.« Zmeda In bol pri teh besedah, ki sem jih menda bolje razumel, nego on, ste mi vzele v prvem hipu besedo — in predno sem se mogel zavesti, so naju prekinili. Ko sem bil sam, se mi je zdelo jasno, kate-a pot mi je ubrati sedaj. Maja me ljubi! Ljubezen do mene je bila tista tajna žalost, ki ji je razjedala srce, zapleteno z usodo njenega pleme« nitega očeta. Tu ni bilo izbere, sem si mislili vsak pomislek se je moral umakniti pred edino potrebo: da se ljubljenka re3i. Moj sklep j« bil storjen. Srce svoje sem hotel razkriti njenemu in Jettinemu očetu. Nisem si mogel želeti plemenitejega prijatelja, nikogar, ki bi m« bolje razumel in ki bi mogel boljie pomagati V tistem času popoldne, ko se je navadno mudil v svoji sobi, sem šel k njemu s tem namenom. Potrkal sem na vrata, ki pa so ostala zaprta. Zato sem šel v salon, kjer sem v svoj« začudenje našel Jette čisto samo, sedečo v kotu. »Mati je šla iz hiše, Maja tudi,« je rekla a glasom, ki je ovaj&l, da je jokala. V TnH Si fbfl|b »11 glede postopanja nsjrosJovaiTskih oJnrpacijskih oblasti in vojaških in civilnih orcanov na Koroškem, posebno t Celovcu in nje^a okolici. in to s prozornim »ramenom, ne samo, da bi naščuvali en-tcntrrc vlasti proti Jugoslovanom, nego tudi, in to je posebno proračunjeno, da bi razdražl ' in na bujskali prebivalstvo okupiranih koroških kralev. V to svrho »prinašajo šovinistični nemška listi in nemške agenture že drzne in očitno lažnive vesti. Tako piše n. pr. večerna izltiz dunajskega hsta »D e Zeit« od 15. -t. m., da so »odredili JugosJovani v celovški kotlini glasovanje pod žendarmerijsko as'-itenco, a":i naj ima .pripasti Celovec Jugoslaviji ali ne«, ter da je »jasno, kako bo izpadlo tajko nabiranje podpisov, ki se vrši v spremstvu orožnikov z nasajeni bajoneti.« Isti list ve celo poročati, da so se »orožniki, nas:ar: eni v celovški okolici, sami izdavili, da so tam le v svrho glasovanja in politične propagande«. — Preočitno je, da je tudi ta vest, kakor so bide enake, izmišljena in objavljena s tendencijoznan namenom. Celovški okrajni gi^var odstranjen CELOVEC, 21. Vodja okrajnega glavarstva Hans vitez Rainer zu Harbach je občinam v celovški okolici naredil, r.aj se pasivno upirajo akciji za preskrbo ne:movitih slojev z živili, ki jo je uvedlo poveljništvo SIIS zasedbenih čet. Vsled propagande, ki prihaja s severa, je v celovški okolici opaziti precejšnje znake boljševiškega gibanja, proti čemer deluje jugoslovansko poveljništvo z vsemi sredstvi. Ker je deiEelnovIadni svetnik von Kainer skušal delovati proti temu stremljenju jugoslovanskega poveljništva, slednjič ni osialo nič drugega, kot da £a odstranijo iz zasedenega dela Koroške. Francozi in Jceosfovani proti BeJI Kuhmi. PARIZ, 20. (^Era Nuova«.) »L'Aotic-n Frsncaise« naznanja, da je francctka \iada poslala ultimatum Beli Kulmu. čigar zvijanjem se napravi konec z voja-'- -mi operacijami, za katere so pripravljene rcHTumske, jugoslovanske in francoske čete. — s.f-;ra- pripon-iaja k termi poročilu svojega poročevalca: »Italija se ne udeleži teh operacij proti diktatorski republiki Bele Kvima, Francoska pa s pomočjo Jugoslovanov prevzema inicijativo. Seveda, f-ranco.-ki prdetarijat dela po svoje, se strinja s politiko svo^e vlade, cdiklarija soudeležbo pri vzajemnostn: stavki. Četna se tc-rej Htavka v Italiji? In jugoslovansko delavstvo v Trstu, zakaj ne gredo prepovedovat stavke v Ljubljano, Zagreb, Belgrad proti jugoslovanski vla-ii, ki sodeluje pri vojaških operacijah na Madžarskem, namesto da kovari v italijanskem Trstu proti Italiji, ki ne s oddaje pri takih operacijah. In italijansko delavstvo v Trstu, zakaj vodi isto politiko svojih slovenskh o Jugoslovanih zasnovanega kovsrstva, toda ko.ovo je. da bi bili voditelji strank in s:ti-»dikatsloh organizacij morali vedeti, da bodo jugoslovanski imperijalisti, v katerih zo^et oživlja Avstrije, poizkušali izrabiti splošno stavko v Italiji in potebno v Julijski Benečiji ter da bi to mogli imeni najtežje posledice, če bi bila stavka postala v resnici splošna, tudi na žefeznicah, in še tembolj, če bi bila zavzela značaj vstaje, notranjega crevrata. Govorimo seveda o voditeljih ita-1 i jamskih strank in sindikatsJch organizacij, ne pa a- strijakar:«kih.« — Mislimo, da pač ni treba no-bciic vr^nibe v označbo te pisave! si povrnitve habsburških časov. Tuđi nima sposobnih voditeljev, ker sposobni duhovniki-politiki so v agrarni in mladočeški stranki. Sploh je stališče cerkve zelo težavno. Duhovščina je dobro organizirana in bije boj proti oficijelnim zastopnikom katoliške cerkve. Velika večina češke duhovščine je podala rimski kurijii ultimatum, v katerem zahteva: samostojen češki patrijarhat, odpravo celibata, češki fcogoslužni jezik in demokratizacijo klera. S temi zahtevami jc odšla v Rim posebna duhovniška misija, ki ima vsa potrebna pooblastila od češke republike. To je po bazilej-skem drugo oficijelno odposlanstvo češkega naroda rimski kuriji. Češka duhovščina ne popusti niti za las od teh zahlev. Za seboj ima republiko, za njo stoji narod. Edina rešitev za katolicizem na Češkem je, da popolnoma ugodi tem zahtevam. Katoliška češka duhovščina se jasno zaveda tega položaja. V Čeških deželah se je še izza Husovih časov ohranila narodna — pozneje imenovana »bratrska« (bratska) cerkev, ki so jo Hsbsburžani kruto zatirali, izganjali njene privržence —"najboljše češke ljudi — iz dežele in jim plenili imetje. Uničiti pa je niso mogli. Najboljši in največji češki ljudje so bili in so člani le cerkve: Pa-lacky, Masaryk itd. V Češki republiki vlada popolna svoboda vesti. Če bi prišlo na Češkem co verskega razkola, se katoličani združijo s samostojno narodno cerkvijo. Praški nadškof grof Huyn je pobegnil v Švico. Istotako olomuški nadškof Skrfcenskyf ki je moral bežati pred nevoljo ljudstva in duhovščine. Sla sta za — ITabsburžani. Vsaka cerkev dobi svojo visoko versko šolo, toda ločeno oJ vseučilišča. V resnici bo s tem le ustreženo katoliški cerkvi. Duševni voditelji katolicizma — jezultje — so vedno stremeli za tem, da se teclcške fakultete ločijo cd vseučilišč, ker so se upravičeno ba!;r da bi svobodno znanstvo vplivalo na k.ttsiiško teologijo v modernističnem smislu. Minule jeleni je ime'a čeSka katoliška duhovščina veliko zborovanje, kjer so se postavljali temelji bodoče reformirane katoliške cerkve v republiki. Med drugim so sklenili, naj se vpliva na rimsko kurijo, da odpravi praznik sv. Janeza Nepomuka ter se obnovi Husov proces, da se tako vsaj deloma izbriše krivica, ki jo je zagreš'1 kostniSki cerkveni zbor. Duhovniki, ki še resno mislijo s katoličanstvom, uvidevajo, da je treba hitrih in radikalnih izprememb. Zato zahtevajo odstranitev sv. Janeza Nepomuka, ki so ga jezuitje izmislili kot protiutež proti češčenju Husa. Katoliška cerkev je trpela, ker so jo Čehi smatrali kol simbol svoje odvisnosti in robstva. Iz itati'e. PnsUftska zbornica. RIM, 21. Minister za kolonije Bossl je odgovarjal na vprašanje pes!. Arton.a in Pet. erzoilija glede aciiaci^e, nastrie v Tripolisu proti kraljevemu dekretu rd. dne 17. majnika. Kraljevi dekret, ki je izzval agitacijo, določa cb-'asti civilne vlade, ki se r ranevi. Med temi oblastmi je tudi izjemno pooblastilo za Cfro,g!ašenje obsecnega stanja, odpošiljale urojencev v njihove rojstne kreje, r garanje tujcev in talijanskih državljanov, oziroma odpošiljale v domovino. Min'-' " nrq?a-'a. •>;"■> gre za naprave, ki jih imajo vsi civilizirani nsr^di, a kolikor se tiče urojencev, pomenja dekret celo napredek. Sicer pa ve obljubil že od začetka, da se izda nov kraljevi dekret, ki iz? " ^Ir.i prvega in omeji preveliko svobodo v odločevanju obis Naciji st redcrz'^nl je interpeliral ministra ca ir..;u*trijo in prehrano, kake o»:redfce je ukreni!, da se en, ali to ne snve biti L-Jo improvizacij, da se ne izzovejo še hujše nepriličnosti, nego so tiste, ki se i:m hcoe prit: v okom. Glavno sredstvo bi bilo gotovo v te.n. da pride na trg čim večja množina blaga. Za b'-sgo, nadzorovano po vladi, ni r-ožno vzpostaviti popolne svobode v trgovini, marveč je »treba združiti zasebno inicijativo z akcijo države. Naglasa potrebo, da se akcija vlade -TKUKŠnjuje z eno lokalnih oblasti. Če so bile težave pri razdeljevanju živtf, ni kriv toga komi-sariat za razi "pjevanje, ampak je krivda pri občin' '. h oblastih, ki na* organizirajo točno razdeljevanje ji. da je nepriličncsti v Rimu pripisati, često skra'ne mnogostranosti in neso-clasncsii v Tiixinu razdeljevanja. Jutri zcoet seja z razprtvo o volilni reformi. CešRe stvcrl. L Dr. Lotrič je priobčil daljšo razpravo o razmerah — posebno političnih in strankarskih _v češko-slovaški republiki. Vsega ne moremo priobčiti. Podajamo pa nekaj odlomkov, bolj zanimivih za naše čitatelje. Klerikalna stranka se imenuje sedaj »strana lidova« (ljudska stranka). Vsled proporcionalne volilne pravice bo imela v narodnem zastopstvu precej poslancev. Ne bo pa igrala važne ulo£e. Njeni pristaši se rekrutirajo iz obmejnih gorskih krajev na češkem, iz Mora-ve in zaostale Slovaške. Organizirana je slabo. Tudi ponižani plemenitaši se je oklepajo. 2eli Iziti MM listja dr.s 1.21.1319, „ j* MESTO; S £ 1 M—. £ S E SS M S n:a 937 875 1764 7 41 okraj Vil jela 4350 46C3 8819 80 183 okraj •Roan 17S4 1832 3413 81 122 okraj Skorklja 3005 3374 C006 140 223 okraj Gretja 1.-93 1417 20 71 47 92 okraj Barkovile 1238 1536 26 26 82 66 Skupno 27SA6 ZIZ'62 65135 736 1257 Okolica: Kontovelj Presek M: ratna r Sv. Križ Općina Bane Tre1 »če Padriče Gropada Bazovica Lipica Skfp^o 4S6 476 939 — 23 477 496 943 — 30 11 12 23 — — 908 904 1740 — 72 1111 1156 2252 — 45 106 98 1C9 — S 415 422 £13 — 24 150 173 316 — 15 416 — 18 441 410 797 — CO 24 31 45 — 7 4342 4423 S4S6 — T?9 iaH. kar fe iu«uf čeSđ nrinistrsld predsednik. A ta ye po svoteju poiitičaem miiljeniu in strankarski •pripadnosti — socijalni dcmotaiat!! Torej gotovo sodoben, moderen mož, človek demokratskega duha, visoke politične rrelostl in neprijatelj vsake nepotrebne — »stare šare«. Mora torej imeti važen razlog, da veixia-r prilega tudi naTodno tradicijo kot moment, ki naj sodoločuje smernice postopanja vlade v novi republiki. Posebno vznemirja našega inlerpeJanta, ker mu, ko čuje o narodni tradiciji. v Cehih, misel uhaija k — državnemu pravu! Na tem se zgraža. Denimo, da je »iako. Očflcrito povedano: tudi mi se ne navdušujemo bagvekako za stare zaprašene in porurr.e-nele pergamene, za »državna ubo moramo potrditi, ;:'a so «te govorice izmišljene. Minuli teden se je res izselilo iz Trsta kakih 60 slovenskih družin, večinoma družine bivših tržaških redarjev, ki so že deli; časa nastavljeni v Jugoslaviji, toda to se je zgodilo na vz-recno prošnjo dotičnih družin. Tifr-kajšnje oblasti so ugodiie njihovim prošnjam in so dovolile brecpJačno vožnjo toluo za njih same. kdikor za njihovo pohištvo. Sinenje takih govoric moramo brezpogojno grajati, ker «io samo ško-Lin'e spiošni koristi. Tržaška pctfruž^ca »Sioveacfeeira pla«f«eiceca društvac vabi svoje čla^e na izTC-.iii cbčni zN>r. ki se bo "vtšiI v soboto, dac 26. jaMja t. L, ob 26?30 v prostorih Glasbene Matice ul. GaJatti št. 18 I. na/istr. Dnevni red: 1 dopolašiue volitve, 2. nasveti« n predlogi. R*di sedanjega »društvenega položaja, se pričakuje obikia udeležba. Meso za boirske se bo crodejfilo proti ?redJo-žitvi zdrs-vniškeca izpričevala v sredo, četrtek in petek v tem ta.tvu v naslednjih mesmeab: Co-rauz. «1. det Piccardi 2. CTOViat, Edmondo de Ami-cčs 19, Jencc, ui. dell'Isjtrtuto 4, Pellarin, ulica deil'Acquedotto 33, Pettis, Ceciba de RKtmayer 9, Porenzasi, S. Ermacora 1. Omenjene mesnice bodo odprte oi 7—10'30. GUsfeeRO-dmatfč«i večer v Cioricl. Goriška nrfsdina priredi v soboto, 26. m., ob 21 in v ne-deljo, 27. i. m., ob 17 na obširnem vrtu C- Čibeja, (solkanska oesta štev. 12) svoj prvi »la^eno^ra-mafcčm večer, pri Va*ere»n sodežuteta člana eiov. gledaiiš-iia v Trstu, eđ-Ma. Slava AVescečeva (sopran) in g. Marjan Šimenc (tenor), dalje orkester goriške miadme ier moški ic cnešani zbor pori vodstvom zospode Kcn?eia. Natančen »pored ofciavimo pravočasno. U-.Kte4i oder. Centralna knjižnica ostane ra^i »preureditve zaprta za neksj časa. Prosimo vse ! one, ki i-rmjo ir^o^ojere ienjige, r.vij iih nccnudoma ; \Tncjo, ker bo knjižnica zsoeia tem pr&e pesio- | vati, čim hitreje se vTne^o knjtge. Sprejemajo se vsak dan od 10—12 ia od 3—7 popol- dne. Koćo sreče se vrti. Premoženje o^puščeneea finančnega uradnika Gdtza v Ltubijam je pc odleku vlaljle pcdlo pod sekvester. Za apravrteifa #e imenovan finančni računski svetnik g. Janko Košir, ki je bM svoj ©časno r2di d er. unci faci je ravno istega G-iV.za vržen z slulbe na cesto. Knj?gar2a hi tisama Kletaaiayer & Ean^erg v i je postavljena pod drž. nadzorstvo, ker jo je 'vrel lastnik g. Bamb-erg predati aekrrnu zaereb^kemu k on ser ci ju. v katerem je baje ne*>sj židov, a siin se je misiši preseliti v -Nemško Avstrijo. Borzna poročila. i Tr' Trst, dne 22. tulija 1919. Tečaji: Jadranska banka 250— 255 Costriich (Austroamericana) 610— 620 Dalmatia (Parobr. dr.) 310— 320 Gerolimich 1600— 1650 Lloyd 1000— 1050 Lussino 1625— 1675 Martin olich 4S5— 495 Navigaaione Libera Tno&iLna 1S20— 1870 Oceani a 480— 500 Prcmuda 670— 690 Tripcovich 585— 595 Assicurazioni Generali • 16500—16750 Riunione Adriatica 3(K.)0— 31C0 Ampclea 465— 495 Cement Spalato 350— 360 Čistilnica petroleja (Raff. Olii Min.) 1600— lSOO Cistiluica riža (Pilatura riso) 370— 390 Krka 330— 340 Ladjedelnica v Tržiču (Cantiere) 310— 320 Tržaški Tramway 240— 250 Tržaška tvornica o!a (Oleffici Triest.) 950— 1000" NALi SPREJMEM takoj krojaškega pomočnika. Krojač, Prosek-Kontovelj. 3S87 DVE postelji se prodaste za 150 Lir. Rojan-Moreri št. 114. 3888 I SCEM Li/promrranega učitelja aH učiteljico za srbo-hrvatski oezik in cirilco. Nalsov pove ins. odd. Edinosti. ' 3S89 ODĐ.4 se stanovanje, soba in kuliinja. Pendice di Scorcola št. 622. 3890 PORODA se leto star vol za rejo. B^rkovlje-Ri-viera št. 191. Bekar. KUPUJEM vreče. Jakob Margon, ul. Solkario 19. * 3373 FOTOGRAF A. JERKIC, Trst, nL deHe Poste št. 10. Gorica, Corso št. 36 na dvorišču. P 1233 Razpis n Županstvo občine Hrenovka s sedežem v Hruševju razpisuje službo Zmožen mora biti v govoru in pisavi slovenskega, Italijanskega in nemSkega jezika. Prednost ima oni, ki je kako službo že opravljal. Plača po dogovoru. — Nastop v službo s 1. avgustom t. 1. Županstvo občrne Hrenovica 18. juija 1919. Župan: Anton MUharč'č. Sfe rno števifo 9*568 1W2S3 18S3S8 ^979 55?? = iy$066 prebivalcev. Pri^lilo se KlJ 'e v me ecu J«r*iu pr'b'i'ne 375L izselilo se jih je rojenih je bilo 2-T-4, umrlo 2'J5. Skupno 30. Sunila 1919 26292j. Domače uasl1- IŠČEJO SE RA2PRODAJALCI »EDINOSTI«! Od daT3es da!fe ee oo razpcšlijcd bcš liat v kreje ob južni želetaici Peter-Lcfa- tec, oz. St. Feler-Keka z vLek«s» ki c<&a|a iz Trsta ob 8.30 zjafraj. Tako bo^o čitatelji cz-i šega ikia lakko ime ji Ikt že i^jBOidncva. istega t-rc. Vabbpo torej zlasti rszprodsfalce listov, tobak&rmarfe, tr^orce ia drege »sebe, ki bi ce z^nvsale za to, da prevsaa&efa razprodajo »«-Ikia. Že'cli fci, dz U »e a^asfii rsrfro4a-j&lci iz vgeh krajev ob fsžei reiezaici. Poaodbe naj se Ua^oTeiijo Hcloriti ca UPRAVO »EDINOSTI«. RazvHiavlie-na fiaredba. Glavno tafiišštvo za civilne stvari pri vrhovnem poveljstvu KaKianske vojske nam javlja: Na ozemljih, aa-se^ieaih po kraljevi vojski, se razveljavlja začenSi s !. juliia 1919 naredba od 8. septembra 1918 wr»da za javno prehrano na Dunaju, s katero je bUa določena taksa za dovoljenje iztielovenja alkohola, in pa do-t;čni resOnipt od 15. septembra 1918 avstrijsketa finančnega ministrstva. Narodite tradicije hi sođofcaa demhracik Nekdo nas vprašuje, »zakaj da smo (v iz<£ai«u od 19. t. m., kjer )e Mo govora o program« nove čeflie vlade) v izvajanjih češkega ministrskega predsednika Tusarja podČTtaii debcio ne le nagiaiaaje demokratskega duha, ampak tudi stare oarodae tradicije?! To da s>ta dva principa, ki sta dandanes nezdružljiva medsebojno. Novi duh da w življenje, bodočnost; tradicija pa naj gre «ned staro $aroI Kdor je za prvo, da ne more biti za dniso. — Naš odgovor je: očitanje nedoslednosti. aH neskladnosti, sli nerazumevanja zahtev in potreb sodobnosti ne zadeva tu nas, ker mi «no le nava- Zivčal napadi. »Treves« je spravil v dveh dneh stavke v bo-'nišnico nekega Otona P. starega 32, ki je robil živčni na^ad v zaporlii v ul. Coroneo; Karla K., s»:»srera 50 let, ki je dobil živČHi napad trii: Rcma; Josipa S., starega 28 let, ki je do-bil iivčni n*->ad. i:: kečno Mana B. z Reke, -ki se je zastrupil vt-led preve^l^-t-tia uživanja alkoholične pifače. Fos Ju K" osrizmL Na rešilni "postaji sta iskala .-x>moči Dan:e Dardi, stsr 13 tet in Grt;a Zaccori-nk:h. sicra 30 let: ugriznil ju -je neki pes. Kr&iiževno^S In Ferdo r*liwaiiii] r Priroda slovnica Italijitrske-ga »ezlka. Vsetftna: sIovh^, praktične vaje, besedni zaklad z 2500 izrar.i, razgovori, pisma. Zalo.-:i J. Stoka. Tisi:arna: Sitvk> Spazz?L Cena broširanemu izvodu L 3'*>0. — Jvnjfga obsega s kazalom vTtti 223 strani v osmerjji in je razdeVena v §Hri deie. Prvi del obseta s?o\niška pravila, dr-rgš del po predfrefih v 33 skup-n razvrSčen be-sodni zailad, ene t ji kTatk- razgovore, vsakdanje rebe, četrti ipa zbirko pciiaieifskih in trgovskih pišem. S#tsaielj se je očivšeno pri sestavijanjtt Laozi«ivaa«e itntijanščine. Nekatere stvari nam v kujici ne «caja4o. kakor n. pr. »Teh 21 črk sinil (ecefli£0 fi ^ mm MVl - -■—"•- ZLMAHUOi d, PIH0, TRST so M Kada ns Ke«u St. IS (bfvla zitarntu G. 2L^OVrTZ 3t Fl^ld) Vel!V« Izkera srebrnih ia xl«t a at, uhanov, veriiic I engleske, ključavnice, ključi, pile, ža^e za železo, ororje za mi zarje in ir:ebanike Ud ZALOGA ŽELEZNIKE Ti si, 18. Fuela FltsJ Stav. 17. Odbojcnle In prihajanje vlakov Centralna postaja (južnaj Odhodi: ▼ Belrrad in BidcareSt (Čex LJubljano in Zagreb). na Dunaj (čez Videm in Trbiž) vuk ponedeljek, sredo in petek, v Tržič in Cervinjan (čez Bivio). v Reko (čez Št. Peter na Krasu), v Benetke (čez Bivio) Tržič-Videm v Milan, Pariz, London in Bordeaui. v Logatec (zveza z ReVo) v Benetke (čez Bivio-Cervinjan). v Benetke (čez Tržič-Videm), v Losctec (čez St. Peter na Krasu), Reko. v Logatec in Reko. v Videm čez Gorico, v Reko čez Št. Peter na Krasu, na Dunaj čez Logatec. Dohodi: D. 2 Dimaja (čez Trbiž in Videm) vsako sredo, petek in nedejjo. D. Iz Bukarešta, BeJgraua (čez Ljubljano tn Zagreb). O. Iz Logatca. O. Iz Vidma (čez Gorico, Tržič, Nabrežino). O. Iz Reke (čez Št. Peter na Krasu). D. Z Dunaja (čez Logatec). D. Iz Rima (čez Bolovao, Padovo, Benetke, Cervinjan). D. Iz Logatca in z Reke. D. iz Benetek (čez Videm, Tržič). O. Iz Cervinjana in Tržiča (čez Bivio). H. Iz Benetek, Cervinjana (čez Bivio). O. Iz Logatca (zveza z Reko). H. Iz Benetek (čez Videm, Gorico, Tržič in Bivio). D. Z Reke. R. Iz Londona, Pariza, Bordeainca, Mftana, Benetek. Postaja pri Sv. Ardreju. Odisedi: 5'40 O. čez Herpclje v Rovinj, Kantanar, Pnlo. 5'46 M. v Koper, Buje, Poreč. 7'30 O. čez Opčino v Ajdovščino, Gorico in PoA-brdo. 8*30 M. v Buje čez Koper. 12*50 O. čez Herpelje v Kanfanar, Rovinj in Pj'o. 15'30 O. čez Opčine v Ajdovščino, Gorico in'Pod-brdo. 17'— O. čez Herpelje v Kanfžnar, Rovinj, Pulo. 17*16 M. čez Koper v Buje. DoMI: 0*15 D. 2*— D. 5*30 O. 6'30 D. 6*55 H. 8*— R. 8*30 O. 11'— D. 14*30 D. 14*50 O. 15*15 O. 17*35 B. 18*20 O. 20*15 D. 2'55 T— 8*25 920 9'55 10*50 13'50 16*30 16*50 18'30 19'15 20'55 23'— 23'20 23*45 8'25 10*05 10'55 16*25 19'20 21.45 22'35 D. = Hitri M. - M. iz Buj, Kopra itd. O. iz Pule in medpostai. O. iz Podbrda, Gorice, čez Općine. O. iz Pule, Rovinja, Kanianara, Herpelj, t>i-vače. M. iz Podbrda, Gorice čez Opčine. M. iz Poroča. Buj (Čez Koper). O. iz Pule, Herpeđj, Divače itd. Direktni vlak. O. = Osebni vlak. H. ^c vlak. R. = Razkošni vlak. B. ^ Braoviah. Mešanec. Vorni red pernlkov. Tre*—Pula ta Odbod Iz Trsta k>on:ol ribjega irgi) ob 7 v Okraji (8*20), Salvore (8'40), Ucmt riO), (10*10), Poreč (10*55), Vrwrr (11'45)# Kevtnj thT«), Faz&no (14*10), Puio (15). Odbod Iz Pule: 6'30. (r»), ^e^Ki Vrsor (9*20), PoreC (10), Novigrad (1CT4S). Um< (11*45), Saivor« (1T15), P*r«B (1^50, Tr« (M). Odhod te Trsta »b 1£*15; v (IT^M) <20). Odbod » Pir mm: 6; id iz Trsta: K 10'45, 12, 15, 21. O^hed iz. Ko?ra: 6, 7, 9*15, 15*30, 17,30. Trst- Be*ietke. Odhod iz Tn^.a (vsak c^n) : 8; dohod v Benetk ® 12. — Odhod iz Benetek: 8; dohod v Tr*t: 13. ZOSOZ9RAVN1K JlLKl (M ZL&TlliHE:: m jftfl g na vclfco lzbcro sc vdebi pri nn ■ iT fi. POVH v Vrzsha m TRG GAW8ALDI (BARRlZRA) 3. m Coff,G 24, I. nadstropja Ordinira cd 9- 12 dop. in od 3-6 pop. B v&ti. riti * fi/VMtffcr £ z in brez čel'ust1, zlate krone in tudi obrobkl ^ŠLJEMTUSCHER "/JŽffiri TRST, ul 30. okt<»bra CiSiJ, Ordinira oJ 9 predp. do ti z v c^. ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. G»«Khi'io Rossini štev. 12, vog.il ul delle P' Tthniški v >dji Johnscher. «iol«o< asistent Dr. J Č maka - Izd* ;aje brez Dolečin. Plombiranja. Umetni zojj JABRARSKA BAtiKA Dcln. giav. K 30.m030. Rezerve Ki,5s)J.00J (Mlrslai T2JT ril dua di Ksmh 5 " fil J. M) 1 Podružnice: Dubrovnik, Dunaj. "Kotor, Ljubljana. Metković,-Opatifa Spiit. Šibenik. Zadar Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v bančno stroko spadajte posle SprojMia vlog® na hranilne knjižice proti 3i/a9<, letnltn obre-stim v baneogiro-prometu proti 3V« letnim o-brestim. i:« odpoved navezane zneske spre-tema po najugodnejS h pogojih. Ki se imajo pogoditi od slućaja do slučaja. MI v mi vamstii prailil (Sal» iimhH Blagajna posluje od 9 do 13 S feei:na Tis IzUzz S^jsr nske c Bi£na*f skrajni Len fira^Hš gii^i „Kordof^n" Pristno svinčeno ročilo LsAi. niftetin, lu ^.hzit Pristao kuJiIdfteno oI'g ra čfcvi&e v leskih Kristalna s^a Kedra r a Izm Zelena gmA ca Žvtpto d v p. h rs* cKlmno v v Jki pri HOLLAMSIA COLOHilL drtsžf I s om. J. v Tr.tu V. Pier luSei da EsaSastrina 2 (vogal ul. (eronea) Te e-on int. 24-03- afi