Razne stvari. Iz domaČih krajev. Imenovan je preč. g. kanonik senior dr. Ivan Križanič stolnim dekanom lavantinskega kapitelja. Vinarski odsek. Prizadevanju dr. Ploja se je posrefiilo, da bodo imeli Slovenei— Hrvati v tem odseku 10 mandatov. Slovanski centrnm je sklenil stopiti v dogovor s hrvatsko-slovenskim klubora zaradi skupnega postopanja v narodnostnih vpraSanjih. Dnhovniške vesti. Umrl je dne 21. febr. v 81. letu svoje starosti pri Sv. Juriju v Slov. goricah ondotni župnik, zlatomaSnik č. g. Jurij RantaSa, rodom iz Št. Jurija ob Ščavnici. Pogreb je bil preteklo soboto. — Dne 25. febr. je umrl na svojem posestvu v Gornji Radgoni po kratki bolezni č. g. Jožef Ferenc, duhovnik v pokoju. Svetila jima večna luč! — Provizor pri sv. Juriju v Slov. gorieah postal je tamošnji kaplan, častiti gospod Anton Šijanec. Prestavjjeni so čč. gosp. kaplani: Franc Adiasnik iz Mute k sv. Janžu na Dravskem poJju; Martin Agrež iz Leskovca v Dol; Anton Lajnšic iz Dola v Žalec; Franc Lovrenko iz Kozjega v Leskovec. C. g. Franc Cerjak, provizor v Poličanah je postal zopet tamkaj kaplan. Č. g. Anton Drofenik, duhoven v začasnem pokoju je nastavljen kot kaplan v Kozjem. Razpisana je župnija sv. Jurija v Slov. gor. do 3. aprila 1901. Redka starost Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah so dne 28. februarija t. 1. pokopali ženico, Marijo Sovran, ki je videla tri stoletja. Rodila se je v 18. stoletju, dne 29. marea 1796 v župniji Lučane sekovske škofije. Preživela je celo 19. stoletje in Se dva meseca 20. stoletia. Stara ie bila torci 105 let. Politično drnštvo »Sava< je dne 27. t. m. med drugim tudi izreklo enoglasno svoje ogorčenje nad nečuvenim postopanjem onih slovenskih volilcev, ki so pred kratkim podpirali pri občinskih volitvah na Vidmu znanega ponemčevalca Bieberja zoper slovensko kmečko stranko. — Odborniki Zalokar, Korene in Kozinc so stavili več predlogov in prošenj g. državnemu poslancu: g. Korene glede izposlovanja podpore obnemoglih delavcev južne železnice, za katere bi morala skrbeti uprava južne železnice, g. Kozinc glede vinske klavzule in slovenskega poštnega pečata in slovenskih tiskovin v Sevnici, g. Zalokar glede kmečkih domov, žitne colnine in podpore neke 102 let stare osebe. G. poslanec obljubi, da se bo ravnal po želji proSnjikov in storil vse, kar bo njegovim volilcem v korist. G. Zalokar se mu zahvali, da je tako naglc izposloval dovoljenje izvoza svinj iz brežiškega okraja v nekatere kraje. kamor dozdaj ni bil dovoljen. Izrekla se je gosp. Zičkarju tudi kot deželnem poslancu zaupnica, in odobravalo, da deželni poslanci ne hodijo v Gradec. Proč od Gradca! Ko nečno mu izreče v imenn društva zahvalo za njegovo neumorno delovanje g. Levak, čemur vsi odborniki navdušeno pritrdijo. Iz Velenja nam poročajo: Pred pol letom naselil se je v naSem trgu ralad trgovec. Slovenskih starišev sin, zna prav prijazno mimo svoje kramarije gredoče kmete vabiti, da bi mu slovenske groše prinesli. Ali čujte, čujte! Ta predpust poiskal si je nevesto, katera za silo nernščino lomi, mati njena pa besede nemško ne govori in na to je zahteval, da mora biti poroka nemška, kajti. on se ne pusti v zaničevanem slovenskem jeziku po ročati. To je najhitreje zaradi tega storil, ker je bil njegov starisina neki znani velenjski German. Ali ni to čudno, da človek, kateri hoče od slovenskih kraetov živeti, hoče pa poročen nemSko biti? Kdor tako zaničuje naš mili materni jezik, taki pač ne potrebuje naših slovenskih groSev,. naj torej gre v blaženi nemški rajh; z njim vred pa njegov stareSina. On ga naj tudi naprej podpira! Pri tej priliki opomnimo, da imamo Slovenci narodnega trgovca gosp. Lager-ja, kateri nas slovenske kmete Ijubi in spožtuje in se ne sramuje svojega materinega jezika. K njemu torej hodemo pridno zahajati! Slovenci so nam najbližji! Sv. Andraž v Šlov. goricah. Pisejo nam med drugim: NaSe bralno društvo je naročeno tudi na »Učit. Tovariša« in na »Rodoljuba«. Ta dva časnika sta najbolj pripravna, da se naSe ljudstvo prav hitro vzgoji v liberalnem, protiverskem duhu. In potem se nahajajo še Ijudje, ki mislijo, da >sloga« štajerskih Slovencev ni v nevarnosti. Občina Petrovče šteje po novem ljudskem Stetju 2337 prebivalcev. V desetih letih je narastlo atevilo za 205 prebivalcev. Med naStetimi prebivalci je 1052 moSkega in 1285 ženskcga spola. Brez male izjeme je vse prebivalstvo slovenske narodnosti, ker z nemškim občevalnim jezikom se je naštelo samo okoli 20 ljudi in ti so večinoma tujci. V občini Sv. Peter v S. d. nasteli so pri zadnjeru Ijudskem štetju 1328 ljudi; leta 1890. pa samo 1219, toraj letos 109 Ijudi več. Tudi tukaj je ženstvo mnogobrojnejše, ker se je naštelo 730 prebivalcev ženskega in 598 moškega spola, so toraj moški v manjšini za 132 oseb. Za nemški občevalni jezik se je oglasilo 25 oseb, izmed katerih so nekateri samo posilinemci, vsi drugi prebivalci so slovenske narodnosti. V občini Gotovlje je po letoSnjem Stetju 792 prebivalcev in sicer 425 ženskega in 367 moškega spola. Visoka starost Tri stoletja je videla starka Ana Košar. Rodila se je dne 12. avgusta 1799 na Blanci rajhenburške župnije, preživela celo devetnajsto stoletje in začetkom dvajsetega, tretjega stoletja svojega življenja, dne 20. febr. t. 1. zatisnila za vselej svoje oči. N. v m. p. Bela zastava je vihrala 18. svečana dan pred pustom iz kozjanske kaznilnice, v ssnamenje, da v njej ni nobenega jetnika. Taki slučaji so redki. Požari. V okolici Bohorina ali Pogorenja ves pri Zrečah je po noči začela goreti streha pri posestniku Gorenak p. d. Cetrtnik. Ogenj je prebivalce prebudil iz spanja še o pravem <5asu v toliko, da so si rešili življenje, drugo je razven peči zgorelo vse, tudi živež in obleka. Posebej stoječe gospodarstveno poslopje obvarovala sta veter in sneg. Ne daleč odtod pa je na PadeSkem vrhu neke druge noči pogorela prazna Švabova koča. A na Dobrni je tudi po noči pogorela bivša Kapitanova hiša, ki jo je bila k topliei prikupila dežela, in ima sedaj v najemu vdova gospa Prangner. Iz Mozirja nam pišejo: Mozirski pevci smo pnredili na pustno nedeljo veselico, katera se je prav dobro obnesla, ker smo imeli dohodka 106 K. Kakor je navada, poslali smo vabilo tudi slavni čitalnici v Gornjemgradu, a dobili smo je nazaj Pa Se več! Omenjena vabila nam je natisnila »Cirilova tiskarna * v Mariboru. Slavna čitalnica v Gornjemgradu pa je na vabilu otročje počrtala šifro: >Tiskarna Sv. Cirila v Mariboru« in zraven naredila nekaj vprašajev, klicajev in — pomazajev. Sl. čitalnici v Gornjemgradu svetujemo, naj opusti take igrače in naj rajši skrbi za lepo petje, da ne bodo njeni pevci o drugi .priložnosti zopet po štirikrat prevrgli nagrobne pesmi, kakor se je nedavno zgodilo. Na pokopališčn pri Sv. Marjeti ob Pesnici se je dne 22. svečana, ob pogrebu Martina Frasa, bivšega hlapca pri g. I. Š. (služil je blizu 30 let pri jedni hiši) pripetil zelo neljub slučaj. Ko so namreč mislili spustiti rakev v jamo, izpodmakne se jednemu izmed pogrebcev rahla, izkopana zemlja izpod nog, da omahne na stran, ter popusti vrv. Rakev, ki je vsled tega zgubila ravnotežje, pade z mrličem po koncu, z glavo navzdol, v jamo. Vijaki, s katerimi je bil pokrov pritrjen, vsled močnega padca popuste, pokrov se odloči, in mrlič — pride na beli dan, ter je ležal z obrazom na goli zemlii. Trebalo je precej časa, da so po nastali • zmeSnjavi zopet vse spravili v red, in da je mrlič priSel k svojemu pokoju. Št. Jur pri Loki. Na pustni torek zvečer okoli četrte ure so se tudi v naži vasi prikazale maškare in seve, da je mlado in staro letelo iz hiS radovedno gledat, in komaj ven 'pride, zakliče: »Mati, ,fras' me tere!« Mati skoči k dekletu, spravi ga v hiSo — pa v nekoliko minutah je imela že hladnega mrliča v rokah. Pa5 žalosten pustni večer! V četrtek je bila pokopana ob navzočnosti g. učitelja Zorna in svojih Solarjev. Naj v miru počiva! St. Pavel pri Preboldu. Ni nesreče brez sreče. Po noči od 21. do 22. bi se lahko bila prigodila tukaj kakSna velika nesreča. Neki tukajžni posestnik zapreže zjutraj ob V»2 svoje konje in se hoče peljati v zgornjo Savinsko dolino po hmelovke. K nesreči pa pade, ku misli sesti na sani, konji se splašijo in zdirjajo. Cez nekaj časa pa se obrnejo, priletijo do tukajšne kaplanije in k sreči se tukaj sani v kaplanijsko poslopje in drevje tako uveznejo, da ne morejo konji nazaj ne naprej. Bog ve, kaj bi se bilo lahko zgodilo, ko bi bili mogli naprej. Poduk o mlekarstvu na Danskem. Zadružne pristave v Iutlandiji so nastavUe pristavske zvedence, kateri imajo kmetovalce podučevati v krmlieniu živine, molžnji, hlevstvu in mlekarstvu. Poduk se deli v šestih zaporednih dneh in sicer blizo takih krajev, kjer so pristave. Vsakdo se mora tega poduka udeležiti.  Društvene zadeve. Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali: Slavna posojilnica v Brežicah 20 K, dekan Jožef Čižek v Jarenini 20 K, na godovanju Julijane Županec v Jarenini nabranih 15 K in na gostiji Uhlovi v St. Ilju v Slov. Goricah 14 K. Občni zbor odojnih oiariborskih podružnic »Družbe sv. Cirila in Metoda« se vrSi dne 7. sušca t. 1. v prostorih Narodnega doma v Mariboru ob 8. zvečer. Za Našo stražo se je nabralo na ženitovanju g. Ivana Antoliča v Ljutomeru 5 K. Slava! Celjsko pevsko društvo. V nedeljo 3. marca 1901 v veliki dvorani >Nar. doma« v Celju Vrban Debeluhar, veseloigra v petih dejanjih. Igra se vrSi na Dunaju. — V odmorih igra celjska narodna godba pod vodstvom g. Korun-a. — Blagajnica se odpre ob 7 uri. Začetek točno ob 8. uri. Hoča. Kar strmel sem, ko sem čital v zadnji št. 7. »Slov. Gospodarja« poročilo iz Hoče, katero je kar se prvega dela tiče, popolaoma neresni6no. Resnici na ljubo moram dopisniku odgovarjati, da niti g. P. niti kateri drug zborovalec ni bil proti »Slov. Gospodarju*, temveč nasprotno, g. P. se je prav toplo potegoval za pomnožitev na naročbi »Slov. Gospodarja. Gospodu P. pa, kateri se je najbolj žrtvoval za naše kat. gosp. bralno druStvo, ter ima največ zaslug, da so se veselice, prirejene po našem bralnem društvu, tako obnesle, gre največia hvala, ne pa obrekovanje. Gospodu dopisniku svetuiem, naj ne iSče žrjavice, ter }e vpihuje, da bi vsplamtelo, kjer bi ogenj bil opasen. Mislim, da ste me razumeli. L. M. Schiamberger, kaplan, predsednik kat. gosp. bralnega društva v Hoči. Občni zbor ormoške ženske podrnžnice sv. Cirila in Metoda si je izvolil za predsednico zopet gospo Ruzo Mikl; za nje namestnico gospo Angelo Porekar; za blagajničarko gospo Marijo Gomzi; za nje na« mestnico gospo Heleno Juršič; za tajnico gospodično UrSko Kuharič; za nje namestnico gospo Julijano Rajšp. — Odbor bi želel nekoliko več zanimanja za podružnico, ker bode prihodnje leto desetletnica, katera se mora vsekakor slavnostno obhajati. St. Pavel pri Preboldu. Tukajsno katoliško izobraževalno druStvo bo imelo v nedeljo po večernicah v kaplaniji svoj prvi občni zbor. Na dnevnem redu je naročitev časnikov, volitev odbora in slučajnosti. DruStvo Steje do zdaj 103 ude. Knjige in časniki se že dobivajo in sicer tam, kjer je bila prej soba bralnega druStva. Gospodarsko - bralnega društva v Kozjem se ie danes, 18. sveč., vršila seja, ki jo je sklical bivSi predsednik dr. Pikl. Govorilo se je o naročevanju časopisov za tekoče leto 1901. Seveda po gosp. dr. Pikelnu mora biti tako-le: 4 izt. »Domovine«, 4 izt. »Slov. Gospodarja« (prej 7 izt.) 4 izt. »Kmetovalca«, 1 izt. »Mira«, 1 izt. »Brivca«, »Dom in Svet« Mohorske knjige, »SloTenee«. Po nasvetu dr. Pikelna mora »Slovenski Narod« tudi biti. Knjiznifiar je omenil, naj se še naroči »Domoljub«, a Pikl ga je zavrnil, tega pač ne, ker dela prepir in sploh ima samo bolj kranjske novice. VpraSam, kakSne pa ima »Slov. Narod«, ki je največji sovražnik katoliške stvari. Mi zahtevamo katoliške časopise in kličemo: proč z liberalnimi časniki! Nazadnje se ie sklenilo in odločilo zborovanje na 3. sušca popoldne ob 4. uri pri Gučeku. 0 tem natandneje prihodDjič. Gornja Radgona. Novo izvoljeni odbor »kmetijskega bralnega društva« se je konštituiral sledeče: predsednik č. g. Josip Gunčer, provizor; podpredsed. č. g. Josip Janžekovič, kapelan; tajnik gosp. Franjo Horvat, slikar; blagainik g. Janko Pelcl, veleposest.; knjižničar g. Anton Osojnik, posestnik; namestnik g. Janko Cirič, organist; odborniki: gosp. Janez Miiller in g. Martin Roškar, oba posestnika. Tem potom izreka odbor odstopivšemu predsedniku gosp. Otonu Ploju, ces. kr. notar, (odstopil je radi bolezni) za njegov trud in požrtvovalnost v korist društva iskreno zahvalo. Društvo si je zopet pridobilo jako lepo število novih udov, posebno je lepo znamenje, da se začne tudi mladina za društvo zanimati. Želeti je le, da vsi novi in stari udi spolnuiejo svoie dolžnosti, da ne ostane samo pri tem, da se dajo zapisati, na drugo pa pozabijo. Društvo priredi v začetku meseca maja jako lepo veselico z gledališko igro >LurSka pastarica«, toraj na veselo svidenje do tedaj! Gornjigrad. TukajSnje pevsko društvo imelo je 13. t. m. svoj občni zbor. Predsednik gos. Božič je otvoril zbor, pozdravljajoč navzočnike. Nato je poročal tainik o delovanju društva, ki je kot tako nastopilo pri Prešernovi veselici in Se parkrat v manjših slučaiih. Povdarjal je, da bode društvo le takrat uspevalo, ako vse osebnosti in vsa strankarstva izostanejo. Blagajnikovo poročilo je ugodno in imamo Se v blagajni 3 K 29 h ter v poStni hranilnici 30 K 44 h. Račun sta pregledala in podpisala računska pregledovalca g. Iljašič in g. PustoslemSek. Volitve so imele sledeči izid: predsednik gospod Kocbek Fran, podpredsednik in blagajnik g. Kranjc Jože st.; tajnik g. Prislan Jos., pevovodja g. Šijanec Ignac, odbornika gosp. IljaSič pl. Josip in g. Trobaj Matija. Savinske podrnžnice slov. planin. drnštva občni zbor. Eno najvažnejših dru- štev slovenskih je brez dvoma planinsko dru- Stvo. Niti deset let še ne deluje, pa vendar se lahko s ponosom ozira nazaj v preteklost; kajti ono je naše planine, kjer bi se Sopiril rad oholi tujec, takorekoč vzelo v svojo po- sest in njim dalo slovenski značaj. Ni danes moj namen opisovati uspešno in neumorno delovanje tega druStva, ker lahko cenjeni čitatelj več o važnosti tega druStva čita v letošnjem koledarju Mohorjeve družbe, pač naj poročam o občnem zboru močne veje planinskega društva: »Savinske pod- d r u ž n i c e«. Prvotno je bilo namenjeno, imeti občni zbor na svečnico, pa ker je tisti dan grozno snežilo in metlo, se je občni zhor preložil na nedeljo, dne 10. t. m. Ta dan smo se zbrali na Ljubnem, prijaznem trgu ob fiisti Savinji v gostilni g. Petka. Udeležencev sicer ni bilo veliko število, pa ti, kateri so prisli, bili so vneti turisti, ali pa najiskrenejSi prija- telji planinstva. Iz Luč, Gornjegrada, Sv. Fran- čiška, Okonine itd. prispeli so vkljub veli- kemu snegu in se pridružili vrlim Ljubencem. Zastopani so bili skoraj vsi stanovi in vsi so si podajali roke v znak enakega mišljenja — saj v Ijubezni do naših prekrasnih planin. Tudi lepo število dam je bilo v naSi druščini v dokaz, da se tudi te zavedajo važnosti planinstva. — Promet v naših kočah, kakor v planinah vobče, se je povzdignil. Letos na- merava podružnica povekSati Kocbekovo kočo, ker je postala premajhna. Zlasti v ti- stih dneh, ko se bere sv. maša v jubilejni kapelici, ni možno sprejeti vse turiste in ro- marje. — Blagajnikovo porofiilo kaže do- hodkov 317796 K in 317139 K stroškov; torej preostanka 6 57 K. Cista imovina 984017 K. Pregledal se je na to Se proračun za 1901 v skupni svoti 1950 K. Na predlog g. Budna izrekla se je soglasno odboru zlasti pa načelniku, ki je ob jednem blagajnik, in tajniku zahvala in priznanje za neumorno in nesebično delovanie. Nato se je unel živahen razgovor o cestnih zadevah. Posebno se je omenjalo cestnih zvez s Kranjsko (Luče-Podvolovlek-Kamnik) in KoroSko (Solčava-Logarjeva dolina-Zelezna kaplja.) Razpravljalo se je tudi o cesti Ljubno-Luče in je marsikaj poiasnil načelnik okrajnega zastopa gospod Šarb. No, pa to so bolj zadeve lokalnega pomena, zato bodi samo omenjeno. Po oficijelnem delu zborovanja smo §e precej časa posedeli v družbi in marsikatera napitnica se je glasila. Napivalo se je damam, vrlitn Ljubencem, ki vsakega turista gostoljubno sprejmejo in mu rade volje pomagajo, če je treba itd. — Konečno naj zakličemo vsem tistim, katerim je res mar za vsestranski napredek naroda, naj ne odlagajo s pristopom »Savinski podružnici S. P. D.«, — ker druStvo, kakor tudi podružnica stoji nad strankami, ter deluje le v označenem smotru ne glede na Ievo ne na desno. Letnina znaSa 3 gld., zato pa dobiva vsak član vrlo urejevan časnik >Planinski Vestnik« kot letno darilo, Vstopnina 1 gld.