96* številka. Trst, v sredo dne 6. aprila 1904 J Tečaj XXIX Izhaja vsak dan • odi ob nedelj&b in praznikih) ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. »•••■ezne številke se prodajajo po 3 novč- (6 stotink) v mnogih tobakarnah v Trstu ia okolici, Ljubljani. Gorici, Oalji, Kranju, Mariboru, Celovcu, Idriji, bt Petru, Sežani. Nabrežini, Novemmestu itd. OflM« tn naročbe sprejema uprava lista „Edinost", atloa Molili piccolo štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. Cene oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbu ^ TELEFON fitv. 870. Edinost Glasilo političnega društra „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč t Naročnina znaša za vse leto 24 kron, pol leta 12 sr^n, 3 mesece 6 Na naročbe brez doposlane naročnine ae jpiava ne oe r» Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranke«»o« pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanca *tv. 12 Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna kon; orciU lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. o PoStno-hranilnični račun št. 841.6">2. Vojna v vztočni Aziji. (Brzojavne vesti.) Namestnik Aleksejev. PETROGRAL) 5. Ruska brz agentura poroča danes iz Pcr; Ariurja: Namestnik Aleksejev se je povrnil pre i včerajšnje m v Mukden. Veliki knez Buriš Vladimirovič je odpotoval včeraj k armadi. Japonska vojska. SANGAJ ."> Glasom vrsti iz Kobe je s»daj pri bi ž no 26tline. Sestri sti bili oblečeni v črno, vedno mili in tužni. Njijine lepe in velike črne oči, Lucijine temne, Teo-dorine pa blesteče, so se odprle ter so polne globoke žalosti zrle mirno na morje. Mej tem. ko sta bili na vrtu, se je Laris razgovarjal se svojim tastom v njegovi sobi. Tolmačil je temu poslednjemu podrobno svoje velike načrte, velika podjetja, v katera da je uložil silno denarja. Dakid je na prsih prekrižanima rokama gledal v vis, a njegov zet, sedeči mu nasproti, je razlagal svoje načrte, in vsa&i izrek je pospremljal s kretnjo roke, da bi bolje prepričal tasta. Ko je dospel do kakega zaključka, zbral je vse prste desnice pred svojim čelom, pak uprl prst-kazalec v mizo, kakor v dokaz, da je vse, kar je govoril, povsem jasno, da vae temelji na neovržnih dejstvih. Ko je govoril zaradi prevažaaja vojaških čet. Nasproti tem vestem, ki so provzročile prečudna razlaganja, se zagotovlja, da ni bil promet blaga ustavljen. Vsled prevažanj vojaških čet, ki se vrši vsako spomlad se je prevažanje blaga le nekoliko zakasnilo ter se je Čas dostavbe moral podaljšati. Tedaj se ne more govoriti , da je promet blaga ustavljen. Nemci t Afriki. BEROLIN 5. Jutri se odpelje od tukaj 26 častnikov in 350 mož v južno Afriko. Amerikanska vojna eskadra v sredozemskem morja. WASHINGTON 5. Ministerstvo mornarice naznanja, da bo plula južno atlantiška eskadra okoli 1. maja po sueškem prekopu na Madagaskar in ne okolo rta Dobre nade. Ministerstvo zanika vest, da je bila ta pot izbrana zaradi sedanje vojne. Po leti bo baje v sredozemskem mor u IG oklopnjač in 3 križarke, toda ne vse na enkrat. Dogodki na Balkana. CARIGRAD 5. Došle vesti potrjujejo, da sta se podvrgla dva voditelja albanskega gibaDja v okrožju djakovBkem. Turška vlada se je pritožila pri grškem patrijarhu glede grškega metropolita v Bi tolju, kateremu očita, da prireja razne demonstracije. Vlada poživlja patrijarha, naj zauktže metropolitu, da se korektno ponaša, p:> drugih verzijah je celo zahtevala, naj ga odstrani. Baron Liebig umrl. FRANKFURT na MENU 5. — Član avstrjske gospodske zbornice in načelnik svetovne tvrdke Ivan Liebig & C.ie v Li-berchh na Češke m, Henrik baron Liebig je umrl v svoji vili v Sachsenhausenu v starosti 65 let. Baron Hackelberg umrl. GRADEC f>. CIan visoke zbornice Rudolf baron Hackelber^ je umrl danes v starosti 8(i let. Dementi. RIM 5. »Tribuna« piše : Kljub izjavam ki srn j j'h priobčili iz najzanesljivejših virov, razširjajo neki list! popolnoma neverjetne vesti, kakor n. pr., da bodo premeščene vojaške čete iz pijemontežkih garnizij na Beneško. Mi izjavljamo ponovno, da so te vesti o kaki mobilizaciji, bodisi na morju, bcdisi na krpnem brez vsake podlage. Naši mednarodni odnošjgi so povsem ugodni. Potres. BELIGRAD 5. Iz mnogih krajev kraljevine javljajo, da je bilo včeraj zjutraj čuti več močnih potresnih sunkov ; zlasti močan tako, so se mu zbirale drobne kaplje potu na čelu, katero je obrisaval svilenim robcem in je živo gledal svojemu tastu v obraz, da bi uganil, kaj on misli. — Dragi gospod Ivan, jaz sem vam torej povsem jasno dokazal, da sem vedno dobro gospodaril, da nisem nobenega novčiča iz.ial po neumnem, pak mislim, da ste se trdno prepričali, da mi bodo moja podjetja, da mi bo posebno moje podjetje, desetero.'. — Vi ste mi, Laris, dokazali vendar sem jaz že vedel, da namreč slepite samega sebe, da ste človek brez glave ! mu je segel tast v besedo. — Te vaše besede ne morejo pobiti mo-jih dokazov. Pravim dokazov, ker vem, kaj govorim. Res je, da sem sedaj v nepriliki, nu je to le hipna skrb. Ho, ho, ako bi bil imel jaz veČi kapital! Gospod, nočem reči, milijonar, ali brez dvoma, jaz bi bil imel v malo letih veliko premoženje. Vi ste mi tast, vi poznate sedaj vse moje načrte, prepričani ste, da sem premiš jeno delal, pa recite po duši, stavite si roko na srce, bi se-li jaz potres je bil v Vranji, ki je poškodoval poslopja. Cesar Viljem v Italiji. ME3INA 5. Cesar Viljem ee je odpeljal danes ob 8. uri in pol predp. na jahti »Hohenz illern< v Palermo. PALERMO 5. Cesar Viljem je dospel semkaj ob 4. uri in pol popoludne. Josip Gori pl. SlavMi. Josip G o r u p pl. S 1 a v i n s k i, veliki slovanski mecen, slavi danes 6. aprila svojo sedemdesetletnico. Na prstih ene roke moremo Slovenci našteti velekapi-taliste, ki so za naš narod ohranili požrtvovalne roke in radodarno Brce. Žilostnogrda pega je na našem narodnem telesu, da Be baš oni, ki so se popeli do večjega gmotaega in socijainega stališča, odtujujejo svoji domovini, da jim Brce oledeni za narodne idtale tu- da bo bornega evojega pokoljenja sramujejo. »Honores mutant moreš !« In tako vidimo večkrat po slovenskih mestih, da so Binovi in hčerke naš;h bogatašsv odmrli s'ovenatvu, da se čutijo z narodnimi nasprotniki bližje in sorodnejše nego s sinovi eljven3':e majke ! Bogatstvo rojeva med nami običajno renegat-stvo ! Svetla izjema med slovenskimi kapitalisti pa je veletržec G o r u p na Reki. Njegovo srce gori za narodne ideale in njegova duša čuti s slovenskimi rojaki ! In njegova roka je zato oprta radodarno in za vsakogar! Gorupove velikanske zasluge za slovenski | narod eo znane vsej naši domovini. Z as ti za Ljubljano Bi je pridobil ogromnih zaBlug, ki ga delajo večno nepozabnega. Njegove ustanove za gojenke mestne slovenske višje dekliške šole in za slovenske vse u čili.šč-nike so »monumentum aere pereunius !« — spomenik, ki ga ne uniči časa aila. Go-rup je dal ustanovni fjnd višji deklišii šoli v Ljubljani, ki je prvi zavod za zistemutično vzgojo narodnozavednega ženstva. Na Reki je poklical v življenje velika industrijalna podjetja, ki so med največjimi v državi, ki preživljajo veliko število slovenskih in hrvat-jkih delavcev in uradnikov ter na korist občni blaginji. Gorup podpira izdatno razna narodna društva ter je žrtvoval velike svote za po-vzdigo naše umetnosti in literature. Svoje-časno je bil marljiv in delaven poslanec notranjskih mest in trgov ter je danes vzor vsem slovenskm podjetnikom. Vedno in povsod je trosila Gorupova plemenita roka dobrote, zato pa ga danes čaBti in ljubi celokupna slovenska domovina. Našel je priznanje na najvišjem mestu in cesar ga jo ob svojem jubileju ")0-letnega vladanja počastil s plemstvom in vitežkim redom. J ako ima daneB naš rojak vidno odliko pred vsem svetom v naslovu : vitez S 1 a vi n b k i 1 A tudi Slovenci so mu izrekli svojo zahvalo , .......... ■ , . ----■ — mogel sedaj obrniti do koga druzega ? Norec bi bil, ako bi storil kaj takega, ker bi iz-vestni ljudje, ki imajo več kapitala mogli uničiti vbc, kar sem storil do sedaj. Na vse zadnje bi mogel najti koga druzega za to kupčijo, ali zakaj naj bi z drugimi delil sadove svojega truda ? Prosim vas torej, roko na prsa, ali bi vas jaz ne užalil, ako bi se obrnil do koga druzega in ne do vas ? — Laris, verujte mi : jaz se ne bom čutil žaljenega. Izvolite se le obrniti do koga druzega. — Ali prosim vas, da ne gre za veliko svoto — gre le za pet bornih tisočakov ! — je privzdignil Laris ramena ter se nasmehnil prisiljeno, kislo ter Bi je otrl pot s čela. — Vi torej zat> tako mirne duše me-Čete v morje ptuje tisočake, ker so »borni« ? Ali vam je bilo potrebno zidati hišo na Ba-nji ? Vi ne boBte imeli pameti nikdar. Prosim ' vas, da me pustite na miru ! Niti novčiča t | — je odsekal Dakio besedo, vstal z divana, pak se jel sprehajati po Bobi. \ (Pride še.) 8 tem, da so ga imenovala razna mesta, društva ter različne korporacije svojim častnim meščanom, občanom ali članom. Josip vitez Gorup pl. Slavinski je namreč častii meščan mesta Ljubljane in Metlike. Ćaatni občan trgov in občin : Postojna, Cirk-Mokroaog, Planina, Staritrg poleg mca. Loži, St. Peter na Krasu, Slaviua, St. Andrež pri Gorici, Gor. Šiška, Borovnica, Zagorje pri Savi, Preddvor, Hrenovice, Žuženberg, Dol, Horjul, Ve1. Dolina, Jesenice, Dol- Logatec, St. Vid pri Vipavi, Vočna, Draga, Pišeče, Sodražica, Vel. Poljane pri Rionici, Pod-draga, Grosuplje, Kadeče pri Zid. mostu, Ježića, Črnuče, Šenčur pri Kranji, Košana, Jablanca, Zagorje pri St. Petru, Naklo, Moste pri Ljubljan;, Zgornje Vreme, Gornji Logatec, Železniki, Britof, Medvode, St. Jernej, Bela Cerkev, Šmarje pod Ljubljano, Col, Os:ln ca. Trnovo, Št. Ferjan pri Gorici, Radoalavi. Častni člen društev : »Slovenija« na Dunaju, »Triglav« v Gradcu, Pedagogiško društvo Krško, »Radogoj« v Ljubljani, Učiteljsko društvo za Postojinski šolski okraj, C. kr. kmetijska družba kranjska, »Sokol« v Ljubljani, Pokupaki »Sokol«, Karlovac, »Sokol« v Gorici, Čitalnice : Postojna, Vipava, Vrhnika, Senožeče, Gorica, Novomeato, Pulj (Pola), Cirknica, Metlika. — Katol. polit, čitalnica Čepovan, Čitalnica Staritrg, Bralno društvo Borovnica, Nar. bral. društvo Dol, Čitalnica Zagorje, Požarne brambe v Toplicah. i Gorup ima torej 2 častni diplomi mest, 49 diplom trgov in kmetskih občin in 24 diplom društev ; skupaj 75 častnih d i • p 1 o m ! S takim številom priznalnic se ne more ponašati nikdo med Slovenci ! Že to je dokaz, da je Gorup izreden mož. Zatorej pa se pridružuje na njegovi 70-letnici tudi »Edinost« njegovim gratulanto n ter mu iz vse duše kličemo: Slava! in Na mnoga i a ljeta! Slovensko gledališče v Ljiljani. (Od 1. oktobra 1903 — 27. marca 1974.) II. Repertoir je obaegal tudi letos opere, Itusko-japonska vojna. Trst 5. aprila 190.*5. Rusofobski listi plavajo zopet enkrat — čez dolgo časa — v zadovoljstvu. To se pravi : v hlinjenem zadovoljstvu ! Delajo se kakor da je na bojišču zopet začelo iti v zmislu njihovih želja. Sedaj poročajo zopet o vsp« hih japonske vojske, o izdatnem napredovanju iste nasproti reki Jalu. Pisava v japo-nofilskih listih so prikrojsna tako, da v čita-teljih ki vse verjamejo, — bodi, ker ne znajo nral'ti sami, bodi, da iz sovražtva do Rusije pricc.pijelno verujejo vss, kar zveni neugodno za Ruee — vzbujajo domnevanje, da Be Rusi umikajo z leve strani reke Jalu ker se ne morejo vzdrfati pred zmagcnosnimi Japonci. Vsa ta tandencijozna komentiranja sa-danj h dogodkov v bi ž ni reke Jalu imajo pr;b..žno toliko vrednosti, kakor so jo imela ona v začetku sovražnosti, ki so zatrjala, da je ru*ko portartursko brcdovje tako razdejano, da niti ne prihaja več v poštev za nadaljnje boje, ona poročila, ki so uničila, potopila in ^razpršila v zrak toliko ruskih vojn:h ladiji, kolikor jih Rusi sploh — imeli niso ! in kakor je t ato baje uničeno rusko brodovje še danes intaktno, kakor to brodovje še danes najvapejšneje prepreka vsa prizadevanja admirala Toge, in kakor se je to brodovje v poznejih bojih ovenčalo lovorvenci junaštva m ?vojne slave, istotako bo tudi ruak* vojaka na kopnem — o tem amo uver-jen. — slavila triumfe, kakor nje sestra na morju. Ali kakor se je izjavil te dni v nekem listu slavni umirovljeni ruski general Dragomirov: »Kar se dostaje naše flote, vidim da bo na pravi ruski način vršila svojo dolžnost. Isto pričakujem tudi od Čet na kopnem in tako se ta vojna izvrši dostojanstveno«. Kar se sadaj vrši na reki Jalti, je pov-sem naravno in je bilo pričakovati, ker je to v vojnem načrtu Rusov. Glavna koncentracija ruakin sil je na desnem bregu. Tu jih bodo Rusi pričakovali, ker njih naloga ni, da bi saaledovali Japonce. Oni se omejajo, da pošiljajo oddelke na rekognoeciranje. Na Japoncih je — ker oni ao napadalci, oni so v ofenzivi, in zato morajo biti agresivni — da se bližajo toliko, da pride do spopada z glavno vojsko rusko in ne samo s sprednjimi stražami. V naravi stvari je torej, db ae Japonci bi /ajo, da »napredujejo« in »potiskajo Ruae nazaj« — kakor se izražajo japonofilski listi. Pa je še neki drugi razlog — in ta je v sredstvih, ki jih imati obe vojujoči sili na razpolago — ki dela, da se Rusom nič ne mudi in da mirno pričakujejo razvoja dogodkov na bojišču! Ruai morejo čakati, Japonci pa ne morejo ! Za te poslednje je v neugodnim gospodarskem [in financijelnim operete, drame, glume io opremljene položenju železen imperativ : le naprej, hitro igre. naprej, da bo prej konec tak ali tak ! Uprizorilo se je 8 raznih oper, med temi Da se Rusi nočejo umakniti od reke 4 slovanske. Tuje opere so bile : »Otelio«, Jalu, in da pričakujejo tam sovražnika, za »Boheme«, »Afričanka« in »Nema iz Portici«; to govore važni strategični in taktični raz- slovanske pa : »Onjegin«, »Petar Svačid«, logi. Teren na levi strani reke Jalu, kjer »Dalibor« in »Prodana nevesta«. Opernih no-zdaj »napredujejo« Japonci, je skrajno neu- vitet je bilo 5. goden za rabo kavalerije. Opereti sta se uprizorili dve : »Ama- Veliko, morda odločilno ulogo v bodočih COnke« (V. Parma) in »Cigan baron« (no-akcijah ob reki Jalu bo pa na ruski strani yjteta). igrala kavalerija — slavno znani ruski ko- Dramskih del se je dalo 34 in sicer 13 zaki. To je kenjenica, ki nima vrstnice na slovanskih : »Karikature« (poljsko), »Vsta-svetu. Konj in jezdec sta rastla skupaj in sta jenjec (rusko po francoski dramatizaciji) »Lepa kakor zraščena eden k drugemu. Tovariša Lida«, »Pravljica o Krišpinčku«, »Morska sta, druga v boju. In kako se u meje ta I Ko Deklica« in »V tujem zraku« (češka), »Lf»gi-treba vsprejeti eovražn ka, se konj na dano j(,narji« (Fr. Govekar), »Rokovnjači« (Fr. znamenje takoj vrže na tla, jezdec istotako. Govekar), »Deseti brat« (Fr. Govekar), »Divji Konj potegne noge tako, da objame jezdeca ioveCc (Fr. Finžgar), »Kralj na Betajnovic in ta more skrit kakor v mali trdnjavi —^ (Iv. Cankar), »V Ljubljano jo dajmo« (Jos. nasloniti puško na hrbet živali in ciljati in Ogrinec) in »Svoji k svojim« (Jos. Vošnjak) streljati, zavarovan tako da ga sovražnik — slovenska. Tujih dramskih del se je upri niti ne vidi. j zorilo 21 in sicer 5 francoskih : »Dobri pri- To sta ruski kozak in njegov konj. Ob jat«lji«, »Njegova hišna«, »Madame sans reki Jalu na poluotoku Liautung pa se zbi- gene«, »Anatolov dvojnik« in »Monna Vanna«; rajo velike mase ts kavalerije... Da vidimo, jg nemških: »Kralj Harlekin«, »Dom«, »Ma-kakovo bo potem »napredovanje« Japoncev ! rjja $tuartova«, »Podkriževalci«, »V mede-Končno je velikega pomena tudi vpraša-j dneh«, »Pepelka«, »Snegulčica«, »Mlinar nje: kako je moralno razpoloženje ruske jn njegova hči«, »Lumpacij Vagabund«, vojske? Naj navedemo pričo, ki je gotovo »Brat Martin« in »Od stopnje do stopnje« ; nepristranska. Vojni korespondent »Berliner 3 angležke : »Novi klovn«, rSever proti jugu" Tagcblatta«, ki je polkovnik v pokoju, je kar in pot okoli zemlje" ter 1 italijanska: „Jef strmel, ko je videl kakov red vlada na pre- tova hči". Skupaj 16 dramskih novitet. Vseh važanju ruske vojske po mandžurski železnici, novitet skupaj pa je bilo letos 22 (9 slovan-in kakovo je razpoloženje vojakov. Zdelo se mu akih jn 13 tujih.) je — tako je rekel — kakor da vidi vlak, Poprečno se je torej igralo vsak mesec ki vozi svate na ženitnino, ne pa stotine si- tekom šestmesečne sezone po 7 rasnih dram nov domovine, ki morda ne bodo videli nik- gj^jh [D opernih del, oziroma smo imeli vsak mesec 3 — 4 dramske in operne novosti. Ako se pomisli, da se morajo pri našem gledališču tudi drame in opere starejšega repertoirja zaradi novih členov — tujcev študirati na novo Koj v pričetku rusko-japonske vojne je ^er da je za vsako dramsko delo potreba vsaj pisateljem zajamčeni vsaj nekoliko večji dohodki ter se jim trud, ki ga imajo z izvirnim dramatskim delom, danes gotovo izplača ! A še drugih ugodnih posledic naraščajočega zanimanja za gledališče se nam je nadejati. Na deželi in po slovenskih mestih je že danes najti resničnih igralskih talentov, katerim manjka le še večje rutine. Želeti je, da bi se ti nadarjeni diletantje začeli zanimati za deželno gledališče v Ljubljani ter da bi vstopili med njegove stalne člene. „Dramatično društvo* plačuje dandanes že lepe gaže, ki zajamčujejo vsakomur dostojno ekzistenco, ter podpira svoje člene tudi med počitnicami. Ideal,, ki se seveda ne doseže še dolgo ali nikdar, bi bil za deželno gledališče v Lju bljani, ako bi imelo same slovenske Člene. Takega idealnega stališča pa nimajo danes niti dvorna gledališča, saj štejejo med domačimi členi vedno tudi zaatno število tujcev. To.la gotovo je, da bi se dalo doseči pri nas vsaj toliko, da bi imeli večino členov slovenskih, ako bi se posvečalo več Siovenk in Slovencev dramatičoi in operni umetnosti. Najlažje bi se pa dokopali do te stopinje s tem, da bi se osnovala v Ljubljani resna, dobra dramska in operna šola s praktičnimi učitelji. Žal, da je taka šola še utopija ! dar več rojstne grude . .. Simpatije amerikanskih Slovanov za Rusijo. večina ameriškega novinarstva stopila na stran Japoncev ter začela napadati Rusijo in sploh 8 izkušenj, za vsako operno pa poleg velikega števila izkušenj pri klavirju v dvorani Slovanstvo, posebno se v tem odlikujejo ži- J jn na odru še 2—3 velike izkušnje z orke-dovski listi. To je prisililo ameriške Slovane, strom in z vsem osobjem, potem se mora da so sklicali vseslovanski shod, na katerem so protestirali proti napadom omenjenih no-vin. Shod se je vršil dne 17. marca ^v New Jorku. Na tem shodu so bili zastopani vsi v Ameriki živeči Slovani. Predsednik Oapek, Čeh, je povdarjal, da ameriški zakon ne brani izražati svojih simpatij nasproti komur si bodi. Ta zakon je važen tudi za vse Slovane. Slovani so v severnih zveznih drŽavah velika politična sila, ž njimi mora računati sam g. Crerst. kandidat za predsedniško mesto, kateri posebno v svojih glasilih napada Rusijo in Slovane. Ameriški Irci izjavili ao svoje simpatije Rusiji ter so poslali svoje resolucije v Rusijo in so od tam prejeli tudi prisrčen odgovor. Kar so storili Irci, morajo storiti tudi Slovanij in pokazati, da v njih zamrl še ni slovanski duh. Na to je g. Cj-pek predlagal, naj se v Ne\v-Jorku priredi večer ter se nanj [pozove, razun slovanskih, irskih in francozkih vdeležnikov, tudi g. Oger-sta. G. Pulpit je prečital na shodu resolucijo, v kateri ae izražaj simpatija v.\ Rusijo. Ude ležniki ao soglasno izjavili, da je Rusija edina zaščitnica Slovanstva in da jej morajo vsi Slovani izraziti svoje simpatije. Da ni Rusije ne bi Slovani imeli vrednosti, izgubili bi svojo narodnost in podlegli drugim neslovan-skim narodom. Ako propade Rusija, propalo bi tudi Slovanstvo. O tem shodu ima v New Jorku izhaja* joči »Glas Naroda« od 19. marca t. 1. sledeče poročilo: »Včeraj ob 9, uri zvečer zbrali so se sastopniki newyorškega Slovanstva v češkej »Narodnaj Budovi«, da se sprejme resolucija v znak aočuvstvovanja ameriških Slovanov z brati Rusi v nji bo vej vojni proti Japonakej. Navzoči so bili zastopniki Rusov, Malo-rusov, Cehov, Slovakov, Slovencev, Srbov, Hrvatov in Balgarov, toraj zaetopniki vseh slovanskih narodnosti iziaimši. — Poljakov, kteri se radi njihove simpatije do Japoncev niso vdeležili zborovanja, kar nikakor ni častno za Poljake. Pri zborovanju bila je jednoglasno sprejeta reaolucija, ktera se je brzojavno naznanila predsedniku Zjed. držav z priproinjo, da je izroči ruskemu poslaniku grofa Cassini v \Vashingtonu v avrho odpošiljatve caru Nikolaju. priznati, da se je v minoli sezoni delalo pridno ! Vse opere — razen ene — so se pele po 4.krat. Opereta „Amaconke" se je pela štirikrat, „Cigan baron" pa petkrat. — Drame se igrajo običajno po dvakrat; Krasna Lida" pa se je igrala štirikrat, rLegijonarjiu petkrat in ..Potovanje okoli zemlje" osemkrat. Obžalovati je, da se izvirna dramska literatura ne razvija tako, kakor bi bilo pričakovati. Odbor „Dramat. društva1' smatra za svojo dolžnost, da v Bmislu društvenih pravil pospešuje razvoj izvirne dramatike; zato rad in z unemo spravlja na oder dramatska dela slovenskih pisateljev in komponistov, ako se mu predlagajo. Latos Brno imeli le dve izvirni dramski covittt.i in veseli nas, da sta obe popolnoma vspeli ter dosegli ne le moralen, ampak tudi financijalen vspeh. Želeti je, da bi ti vspehi vzpodbudili tudi druge pisatelje, da ustvarijo za slovenski oder dramatska dela slovenskega duha, slovenskega značaja ! Izkušnje zadnjih let so pokazale našim literatom pot, po kateri je danes možno doseči na slovenskih odrih resničnih in trajnih učinkov. Az naroda za narod— to geslo ne velja za nobeno literarno stroko bolj nego za dramo; dekadentisem in simbolizem pri nas de nimata tal... S tem pa nikakor no čemo reči, da bi naj pisali naši pisatelji le ..narodne igre s petjem". Toda želimo Bi slovenske veseloigre, slovenske drame iz našega socijalnopolitifinega življenja, iz naše zgodovine, dramatske pravljice in izvirnih mladinskih iger ! Resnično domače drame si mahoma pridobe široke sloje našega naroda ter Be igrajo ne le v Ljubljani, ampak tudi po večjih in manjših odrih na deželi in v sosednjih slovanskih deželah. „Dramatični društvi" v Trstu in Idriji, dalje dramatični klubi v Celju, Mariboru, Kranju in Novem mestu razpolagnjo že danes z dostojnimi odri, dekoracijami in kostumi. Število spretnih diletan-tov se množi, in sami smo imeli priliko, prepričati se, da je najti Jtudi izven Ljubljane dobrih režiserjev ter dobrih igralcev in igralk. Slovenaki dramatik more torej pričakovati, da se uprizori njegovo delo tudi na rasnih odrih ter da ni več navezan izključno le na deželno gledališče v Ljubljani. S tem so našim Nenavaden nemški glas o vprašanju sporazumi jenja. V številki od minolega petka smo povedali na kratko, kako stališSeje sedaj zavzel nemški poslanec dr. Chiari o vprašanju narodnega sporazumljenja v Avstriji. Rekli smo, da je to glas, kakoršnjega naše uho ni navajeno slušati iz nemškega tabora. Ne mislimo pa, da je dr. Caiari spregovoril tako, recimo, pametno, ker sta se nakrat miroljubivost in pravicoljubje naselila v njegovo srce, izt s-nivši iz njega tisto nemško dom sljavost, ki je v prvi vrsti provzročila vse dosedanje zlo, na katerem trpi država in se zvija v najhuji krizi ; menimo marveč, da je dr. Chiari dal od sebe tak glas, ker mu je govorila pamet v glavi, da Nemci morajo končno podleči v tem boju proti naravi in da bo to tem huje za Nemce, č«m kasneje ee to zgodi. Resnica je na pr., da za tako ceno, za kakoršno so Čehi za časa H'jben\varta, torej pred 34 leti, ponujali sporazumljenje, je ne dobe Nemci nikdar več ! Mi si mislimo, da eno malo mož v nemškem taboru, katerim ni fanatizem po« polnoma skalil vida za Btvari, ki se razvijajo in ki dozore prej ali slej prav gotovo, mora obhajati neko spoznanje, da tudi vsa pomoč od guvernamentalne strani ne more pomoči Nemcem do zmage nad — naravo. Osobito zadoščenjem beležimo, da tudi dr. Chiari vidi rešitev iz kaosa v ideji, ki jo dosledno propagiramo mi že od davno, v ideji nacijonalne avtonomije. Nam se dozdeva Bicer, da misli, ki jih razvija dr. Chiari, se niso porodile v njegovi glavi, ampak da je vzel napoaodo v zanimivi Springerjevi knjigi „Der Kampf der o*terr. Nationen um den Staat" ; tudi se ne bi hoteli mi ident ficirati z vsem, kakor si on mieli praktično izvedenje načela nacijonalne avtonomije, ali za nas je glavno, ko vidimo, da ideja napreduje stalno in prodira v čim širše kroge. Mimogrede bi omenili le, da je povsem nedopustno ako zahteva dr. Chiari, da se morajo Cehi odreči sanjam o češki državi, kakor spoznavajo Nemci nemožnoat po-nemčenja Slovanov. Tu je dr. Chiari postavil nekak junetim, ki je povsem nedopusten in nelogičen. Zmešal je dva povsem različna pojma, kajti ..sanje o češki državi" involvi-rajo državnopravno, dočim je nacijonalna avto nomija, s pomočjo katere bi hotel dr. Chiari rešiti narodnostne spore v Avstriji, pol'tično-administrativno vprašanje. (Zvršetek pride.) 3menovan|e nadškofa v Otumucu. To je sedaj aktuvelno vprašanje, s katerim se bavi izlasti vse avstrijsko novinstvo, v prvi vrsti pa — to je umevno — češki listi. V tem splošnem zanimanju se ravno areali velika važnost nadškofijske stolice v Olomucu. Mi smo povdarjali že večkrat, da z odstopivšim nadškofom drom. Kohnom, niso bili nezadovoljni samo verniki, ampak je tudi med svečenidtvom nezadovoljnost na-rastla do Bkrajne meje. Ta nezadovoljnost svečeništva Be zrcali tudi v manifestu, ki ga je isto izdalo ozirozu na predstoječe imenovanje naslednika nadškofu Kohnu. Omenjeni manifest se glasi *. »Mnogim dvomom vkljub je zmagala v K mu pravica, seveda oblažena z ljubeznijo in z usmiljenjem. Pritožbe duhovenstva in ljudstva je priznala komisija kardinalov za opravičene, in s tem je bil nadškof dr. Teodor Kohn prisiljen, da se odpove svoji službi. Sedaj nam je resna dolžnost pobriniti ee za boljšega naslednika, da bi poslednje reci olomuške nadškofije ne bile hujše od prvih. Uživajoči zaupanje tiscčev in dodobra poznavajoči razmere, štejemo za primerno javno razglasiti, kakšnega velepastirja si duhovščina in ljudstvo v veliki večini želita : 1. Hočemo, da sede na prestol sv. Metod ja metropolit, ki bi bil dober poznavalec in prijatelj jezika in narodnosti veČine škof-ljanov in ki bi hotel delovati v duhu sv. Cirila in Metodija. 2. Hočemo, da bi pomnil nadškof, da je dolžan uživati cerkvena posestva za vzrav-nanje socijalnih nasprotij, za krščanskokul-turne namene, ki jih potrebuje razvoj naroda, ne pa za osebno vladohlepnost in ničemurnost. 3. Hočemo nadškofa, ki bi zameta val vsakoršen servilizem, farizejstvo, vohunstvo, ovaduštvo in zamenjevanje vere s politiko, v pošte vaje želje in potrebe nove dobe. 4. Hočemo nadškofa, ki bi čuval svobodo resne besede, vede in umetnosti in se hkrati spominjal beaed Kristovih, ki je razposlal apostole ukazavši jim: »Učite vse narode, kar izključuje vsakoršno silo. 5. Hočemo, da bi bili dekani in višji duhovniki voljeni v soglasju z duhovstvom, da bi tako bili zvesti tolmači duhovnikov pred nadškofom. 6. Hočemo velepastirja, ki bi imel ne le pravico razsojevati, nego bi čutil tudi dolžnost posvetovati se z delavci, katerim so znane razmere in so sposobni. 7. Hočemo velepastirja, ki bi škofijske zaloge obračal tako, kakor je bila volja ustanovnikov. 8. Hočemo nadškofa, ki bi dajal duhovnikom službe primerne njihovim ulogam in njihovi narodncsti, ki bi čuval božjo in človcžko pravico, pred vsem pa zapoved ljubezni in bi ne iskal svoje slave, nego le resnico in prospeh čiste vere«. ♦ * * Mislimo, da bi besede tega lepega ma-n fešta moravske duhovščine veljale tudi za marsikatero drugo škofijo in nje poglavarja. Osobito bi na točko 7.) opozor.li one, ki vzdržujejo konvikt v TrBtu z denarjem, ki ga je ustanovnik namenil za Pazin, in konvikt v Kokru, ki se po velikem delu vzdržuje z denarjem hrvatskih cerkva, z denarjem hrvatskih davkoplačevalcev, a je vzlic temu v prvi vrsti zavod za poitalijančevanje sve-Čeništcega naraščaja in preko tega za poitalijančevanje naroda samega, tako, da mora ta poslednji sam povspeševati delo za svojo narodno pogubo. Zaključujemo torej tudi mi z zaključ-n mi besedami manifesta moravske duhov-ščiae: prva dolžnost višim pastirjem je, da čuvajo božje in človeško pravo, pred vsem pa da vrše zapoved nad [vsemi zapovedmi — zapoved ljubezni ! Tibetansko vprašanje. Mi smo že v tozadevnem članku - Arabija, Afganistan, Siam in Tibet, Rusija in Anglija-, priobčenem v številki od minole eobote, omenili, da je angležka ekspedicija v Tibet naletela na krvav odpor od strani prebivalstva. Dolgo časa so se Angleži trudili, da so ažnjivim zatrjevanjem tej ekspediciji pripisovali le trgovinski pomen. To sleparjenje je očito sedaj, izlasti sedaj, po krvavem spopadu in pa po govoru indijskega podkralja, lorda Curzona, ki je odkrito — kakor smo tadi povdarjali — grozil Rusiji. Dokler so Angleži prisegali, da nimajo ■ to ekspedicijo b:takih oevojevalnih namenov, ao jemali Ru-sum povod, da niso mogli poseči vmes. Sedaj pa postaja tibetansko vprašanje akutno. V vprašanju je brezdvombeno eden raslo-f jv, da je prišlo do — rusko-japonske vojne. Anglija je naščuvala Japonce v vojno, ker se J« nadejala, da bo s tem moč Rusije iccrp 'jeaa i a da bo potem ona — Anglija — tem lr2e mogla izvajati svoje načrte v druzih de-"k Azje. No, bodočnost utegne poučiti An f^že, da ao se malce varali v svojih raču- ker vzlic vsej vojni na skrajnem Vztoku, bo znala Rusija raeviti dovolj moči proti temu, da bi Anglija zasela Tibet in se ugnez-dila v perzijskem zalivu. Dnevne novice. Slovensko gledališče v Ljubljani t — nevarnosti. Pravkar prinašamo poročilo o delovanju slovenskega gledališča v Ljubljani v minoli sezoni. Zaradi obstrukcije v kranjskem dežel, zboru pa ne dobi za prihodnjo sezono »Dramat. društvo« nič več subvencije 12.000 K, zato je nevarnost, da se bo morala opera opustiti in gojiti le drama. To je sad obstrukcije! Dne 15. aprila L 1. se bo vršil v ljubljanskem »Nar. domu« shod, ki naj reši vprašanje, ali se more opera kako drugače ohraniti, ali naj ae nadaljuje poslej samo z dramo. Torej namesto napredka velik — padec! Upajmo, da se slovensko gledališče ohrani brez nazadovanja ! Grorupovo sliko je prinesla zadnja, 5. štev. »Slovana« v Ljubljani in lep članek o njegovih zaslugah. (rovekarjeve »Legijonarje«, ki so jih igrali že v Celju in Kranju, uprizorč v kratkem tudi v Mariboru, Novem mestu, Idriji in v Trstu. Pri nas se delajo ža velike priprave za predstavo »Legijonarjev« ter vlada zanje največe zanimanje. Persko društvo »Kolo« priredi dne 17. t. m. koncert s plesom, in sicer v dvorani »Narodnega doma« pri sv. Ivanu. — Vspored in druge podrobnoati Be objavijo pravočasno. Odbor. ^ Dobrodelna oporoka. — Pišejo nam : Minolo* nedeljo popoludne se je vršil pogreb pokojne Sarah Daviš. S smrtjo te 76-letne neoženjene Angležkinje preminolo je zadnje bitje Davisove rodbine. Oče pokojne je pred kakimi 80. leti uvedel tu trgovino s cunjami, katere se do tedaj v Trstu ni poznalo. S pomočjo nenavadne pridnosti in z nakupovanje t. ter prodajanjem starih krp si je pokojni Daviš nabavil več milijonov premoženja ! O priliki Bvoje smrti je pokojni Daviš po knežje obdaril svojega nezakonskega sina, kateri pa je to svojo, nepričakovano srečo — obstoječo iz več hiš in dvorcev — takoj pognal ! Zadnja predstaviteljica Davisovih je zapustila nad dva milijona kron vrednosti. Pozabila ni niti ene osebe, s katero je bila količkaj poznana. Največi zapuščenih zneskov v denarju iznaša 80.000 kron za eno osebo, a najmanji 4000 kron. Zraven teh zapuščin, katerih je do petdeset, je še drugih in sicer, kakih trideset ' takih, iz katerih bodo dotičniki podpirani do smrti z različnimi mesečnimi svotami. Eden 100 K mesečnih, 5 po 40 K, 1 po 30 K, 24 po 20 K, 2 po 10 K, 2S po 10 K, 9 po ♦i K, 13 po 4 K. Zraven tega vdobi tržaška občina do en milijon in s tem denarjem mora zgraditi — na željo pok. Sare Daviš — pokrit trg ! Pogreb blage pokojnice je bil veličasten, in to ni čudo, ako pomislimo, da so le preredki smrtniki, ki bi napravili tako Človekoljubno oporoko ! Omeniti moramo še, da je med obdaro-I vanimi tudi več Slovenk in Slovencev. Viši državni uradnik zblaznel. Pred-včeraj popoludne je prišel v neki hotel v našem mestu neki jako elegantno oblečeni gospod, si tam najel sobo ter potem kosil na »table de hot«. Mej kosilom je pa vstal ter začel upiti, češ, da ga vs< drugi gostje gledajo. Na to je jezno odšel v svojo sobo in se tam zaprl zaklenivši vrata s ključem. Hotelir s» je pa bal, da bi si ta človek, o katerem je bilo jasno, da je umobolan, ne storil kaj slabega ter je radi tega naprosil pomožno postajo g. Treves-a, da bi prišli po dotičnika in ga spravili iz hotela. T reve« je res prišel v hotel ter skušal prepričati umobolnega, da bi odprl vrata. Ker se mu pa to ni posrečilo, je dal Treves ulomiti vrata in potem je s{pomočjo dveh postrežnikov ukrotil gospods, ga zveaal i a ga ukazal odpeljati v bolnišnico. V tem js pa prišel zdravnik hotela, katerega je bil dal hotelir tudi poklicati. Ta zdravnik je pa v umo bolnem gospodu spoznal nekega visokega uradnika notranjega ministarstva, imenom Ivan B., kateremu je kakih 40 let. Zdravnik je preprečil, da niso nesrečnika peljali v bolnišnico ter je odredil, da je Ivan B. še sinoči odpotoval na Dunaj, od koder je prišel. Na potovanju ga pa spremlja]ne da bi oa vedel ea pos trezni k Travesove pomožne postaje. Izletiča. Te velikonočne praznike so priredili pevci in pevke »Kola« dva izletiča. Prvi praznik je bil precej močan zbor na »osmici« vrlega narodnjaka V. Kodriča pri sv. M. M. spodnji. Drugi praznik pa bo bili v društveni krčmi v sv. Mariji Magdaleni zgornji. Toliko na prvem, kakor pri drugem ieletiču je bila zabava prav lepa, ker kapljica je bila tu in tam najboljša — lastniki in gostje pa preprijazni. Osobito moramo priporočati društveno gostilno pri bv. M. M. zgornji na takozvani »kampanji Krones«. Kolaš. Pouk t slovenščini v »Slov. čitalnici« se vrši nadalje še vedno ob torkih in sobotah od 7. in pol do 8. in pol. Onim, ki so se vpisali a pozneje izostali in tudi drugim, ki se doslej še niso oglasili, priporočamo znova, naj se marljivo udeležujejo tega pouka. Ob naših tržaških razmerah je um-ljivo, da je med nami mnogo takih, ki niBo nikoli uživali pouka v svojem materinem jeziku. Prav tem je dana ugodna prilika, da popravijo to z malim trudom in še manjšimi stroški. Prihajajte torej v obilnem številu na pouk ! Zaradi velikonočnih počitnic bo prihodnja ura v soboto dne aprila t. 1. Parnik »Carpathia« Cunard proge od-plul je danes pop. ob 3. uri iz Liverpola v Trst. Občni zbor pol. društva za Slovence in Hrvate t Istri se ne bo vršil danes, kakor so javile nekatere novine po pomoti, ampak jutri v četrtek dne 7. t. m. v srcu Istre, v našem Pazinu. Danes zvečer ob 9. uri so vabljeni slovenski trgovci jestvin na sestanek v restavraciji »Leon d' Oro«, ulica Stadion, v pogovor radi trgovskih razmer. Prosi se za gotove udeležbo v občno korist. škrl in Plesničar ml. sklicatelja. 10.000 K je našel predsinoči v Krešičevi gostilni v ulici Farneto kotlar Anton Semič, bivajoči v ulici Scalinata štev. 3. V torbici, ki jo je našel je bilo vrednostnih papirjev, potem hranilna knjižica, glaseča se na 8000 kron, 1 zlata verižica, 1 zlat poročen prstr.n in nekaj denarja v gotovini. Semič je oddal torbico v uredništvu »Piccola«. Trgovina. Borzna poročila dne ">. aprila. Tržaška borza. Napoleoni K 19.07 19.09, angležke lire K —.— do —.—, London kratek termia K 239.75 240.15, Francija K 95.40—95.60, Italija K 95.10—95.40, italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.20—117.45, nemški bankovci K —— —.— avstrijska ednotna renta K 99.40—99.70, ogrska, kronska renta K 97.85—98.10, italijanska renta K 100.50 101.—, kreditne akcije K 648.— — 651.— državne železnice K 638.-- 640.—, Lombardi K 80.— 82.—, Lloydove akcije K--—. — Srečke: Tisa K 338.— 360—, Kredit K 46*.— do 473.—, Bodenkredit 1880 K 292 — 302.—, Bo-denkredit 1889 K 289.— 293.—, Turške K 127.— do 129 —. Srbske —.— do —.—. 0 Dunajska norza ob 2. uri popol.: Državni dolg v papiiju n „v srebru Avstrijska renta v zlatu „ „ v kronah 4'/. Avst. investicijska renta 31/**/. Orrska renta v zlatu 4*/. „ v kronah 4'/. „ renta 3'/, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 ital- lir Cesarski cekini Parižka In londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francoska renta 96.89. 5°/, italijanska renta 102.67, fipaaski ezterieur 83.55 akcij« otomanske banke 572.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijska državna železnice —. — Lombardi —.— unificirana turška renta 81.75 aenjice na Lendon 251.40, avstrijska zlata rent« 101.75 ogrska 4*/. zlata renta 101.—, Lftnderbank —tarike srečke 120.75, parižka banka 10.85, italijanske meridijonalne akeije ——, akcij« Bio Tinto 13.20. Slabotna. London. (Skl«p) Konsolidiran dolg 86ll/,6 Lombardi 31/,, srebro 257/iC, fipanaka renta 8l'/„ita lijanska renta 102.—, tržni diskont 2*/4, menjice na Dnnajti —.—, dohodki banke 359.000 izplačila bank« Tržna poročila 5. aprila. Bndimpefita. Pfteniea za april K 8.0«' do 8.08, za maj od 8.16 do 8.17 za oktober 8.— do 8.01. Rž za april h 6.28 do 6.29, za oktober 6 48 do 6.49. Ovo« za april K 5.22 do 5.23, ca oktober K 5.53 do 5 54 Koruza za maj K 5.17 do 5.18, aa julij 5.28. do 5.29. Planica: ponudbe srednj« ; povpraševanje omejeno, neživo. — Prodaja 24.000 met. sto tov, 2 (1 do 5 stot. znižanja. Vrems: lepo. Havr«. (Sklep.) Kava Santo« good a ve rage sa tek. mesec po 50 kg 41.5o frk, za julij 42.25. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za april —.—, za maj 343/4, za september 353/4, za dec. 361/*, za marec 37Vzdržano; kava Rio navadna loco 29—32, navadna reelna 33—36, navadna dobra 37—39. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za april 17.10, za maj 17.35, za avgust 17.45, za oktober 18.—, za dec. 18.05, za febrnvar 18-30 ; stanov. Vreme: dež. London. Sladkor iz repe surov 83/ia Sh, Java 9.— Sh. stanov Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 66.50 do 68.00, za september K —do —. marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassć ia Melispilć promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— do —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30. New-York. (Otvorenje). Kava Rio za bo i o če dobav«, vzdržano, 10 stot. zvišanja. Pariš. Rž za tekoči mesec 14 80, rž za maj 14.90, za maj-avgust 15.— za september-de-cember 14 90 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 21.75, za maj 21.75, za maj-avgust 21.45 za september-december 20 80 (stanov-). — Moka za tekoči me sec 29.— za maj 29.10, za maj-avg. 29.15 za september-december 28.15. (mirno). — Repič-i no olje za tekoči mcsec 45.50, za maj 4o.25, za maj-avg. 47.—, za sept-december 48.50 (mlačno.) Špirit za tekoči meaec 38 25, za maj 38.80, za maj-avg. 39.25, za sept.-december 34.75 (mirno.). Sladkor surov 88* uro bo? 22—22*/« (stan.), bel za tekoči mesec 25.871/„ »a maj 26.12(stan.), za maj-avg. 26—50—, za okt.-jan. 27.75, rafiniran 57—57l/i— Vreme, nestanov. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi = ulica Tesa št. 52. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje) Cene, da se nI bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tndi po posebnih načrtih. nun trovan oenik brezpla&no ln franko. ulica S. (jiovanni št. 16. ^ccc— Telofon št. 1632. Odprta celo noč. Bogat izbor tu- in inozenskih in slovenskih časnikov. m Izvrstttn okus kave doseže!« s onmesanieni Uydrove žitne kaue POSKUSITE! S*- Viorek dragovo'ino Poima 5 kg. ooili|k3 đ K SO h Irar.co. DOMAČI PRIJATELJ" .»•m iMlonj poiJUi* m.»scn* Zy/frci J Marta ji/ne iaOt Vraga-VIll v sobo to danes 99.60 99.75 99.50 99 55 119.35 119.40 99.5<) 99.55 51.25 91.25 118.10 11<5.30 97.95 98.05 89.45 89.60 1608.— 1604.— 650.25 648 DO 239 77«/, 239.77 V, 117.25 117'15 23.45 23.45 19.077, 19.07 95.15 95.15 11.32 11.32 TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij - TRST - ulica Malcanton štv. i. po zelo nizkih cenah. 395 komadov samo gld 1.85. 1 krasna ura s 24 urnim tekom a posrebrneao, verižico ; 1 krasna spila za kravate se simili biseri; 1 prstan s ponarej. kamnom za možke ali ženske; 1 garnitura gumbov za manšete, srajco in ovratnik, jamčeno iz 3 doublfe zlata ; 6 žepnih rut iz pristnega platna; 1 krasna pisalna oprava iz niklja 1 lepo toiletno ogledalo z etvijem in lepim glavnikom; 1 lepo dišeče toiletno milo : 1 beležnica; 12 komadov umetnih slik najznamenitejših mož sedanjega časa; 72 pisalnih peres in še 290 različnih komadov, koji so v hiši koristni. Pošilja po povzetju ali predplačilu. H. Spingarn, Krakov 43. Kdor vzame 2 ovitka, vdobi po vrhu en not a 2 rezili, ako se vzame več ovitkoov se priloži v^a kemu po en tak nož. Za to kar ne ugaja, ae denar takoj vrne. JAKOB BAMBIČ • trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia it. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo -nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Najfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovso in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobna po jako nizki ceni. Zaloga iivozno-maraie (Ejport-Marzen) in vležane (Lager) v sodčekih in v boteljkah, kakor tudi fi iz tovarne Bratov Reininghaus Steinfeld pri Gradcu. | Zaloga JVEattonijeve Qiesshubler vedno sveže kisle vode po zmernih cenah & pri I ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti št. 9 in 10. Dohroznane katramnatc paštilije Ravasini, koje se izde ujejo z izvlečkom kemično di&te^a norveškega katnima, imajo same na s-»>i ž« in<-d>cinain<» moč, d« l»r«> ziiruvijo vsako\ r-teu kašelj, vse b «lezni di-haln'-ga or^na ter zlesti odpravijo katar«*, bronhijalne, želodčne in Črevesne zasliženja. Ena -k a ti lica z navolilom 80 atot. Zahtevati je le paitilije z vžganim imenom „Ravasini-4 ler navraćati vsakovrstna ponarejanja. Po poHi pošilja proti povzetju najmanj 3 skatljic'. Glavna zaloga: ljekarna Ravasini v Trstu. Vdobivaju se v TRSTU v lekarnah : Anto>iia:zo Skedenj, Biasoletto Ponterosso, Gmeincr ulica Giulia, Jeroniti ul. Caaernia, de Leitenburg pri javnem vrtu Leitenbnrg trg S. Giovanni, Pieciola Barr. vecchia, Serravalo al. Pešce, Suttina Corso, Vidali & Vardabasso pri sv. Antonu nov.; v GORICI: Cristofoletti in Pontoni; na REKI: Prodam in Schindler. in v glavnih lekarnah v Avstvo-Oger.^kej. z velikim hlevom, ležeča ob glavni ce-(sti, pripravna za vsako trgovino, odda j se v najem pod jako ugodnimi pogoji. Več pove uprava našega lista. Ytiakovr*tua | zanesljiva semena i i ■ i i i i kakor: domač**, lucerae ali ne nš»ele in rudeče pa*« ; repa i »eme ; razoih trav in vsih vrst sal*t se dobivajo p<» nizkih cenah pri 3osipu Korčinu v £jubljani, pred Škofijo Št. 4. Kupuje pa brinjevo olje po visoki ceni. 1 i l I I 8 i i i i a i URAR F. PERTOT nripor. ča vel ki izbor ur: Ornega, Sehatf-bause Loiiiriiies, Tavaunes itd., kak- r tuii: zlatf, »rebrne m kovinske ure za go>i gld 1 lvovi brez na izorovanja v eni sami noči do 40 komadov, se nastavlja sama od sebe in ne d«ja ni- kukega duha. Past za Aćurkc -Eclipse" vlovi 100 ščurkov in griljev v eni noči, stane gld 1.20. Po.-ilji; po povzetju I. Schiiller. Dunaj II. Kurzbauei gasse 4. Neštevilno zahvalnih in prizoalniD pisem. prodajatnica izgotovljenih oblek i „Alla Citta di Trieste" ^ tvrčlke EDVARD KALASCH Via Torrente št. 40 nasproti gledališču „GOLDONI" ^ b krojačnico, kjer se izvršujejo obletce Yf y> po meri in najugodnejših cenah. V ^ proddjalnici ima tudi nalogo pe-rila za delavski stan pu izvenredno niskih cenah. I/.bor boljših in navadnih saovij. VELI KI IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se na- ^ t pravijo po meri. Avtorizovaua krojačniea. ^^ XXXK«XKX*KX*XKXK se prodaja v Trstu po sledečih tobak arnah: RA.UNACHER (zraven tisksrr.e >Eiinlag^ iz prvih tovarn in ficer Ilirske testenine Žnideršič & Valenćič, □ a.ltlje napol tansie in tržaške testen:nc |-rvi-vrste in vsake velikosti, s točno poatrežbe ni dom. N« deželo \ oš 'jam po poštnem po v -I /.etju od 5 k!^. naprej. Proti takojšnemu plačilu 2°/0 oJi>itek. Priporočam ae udani Josip Luin. TRST. - Via Giacinto Gallina št. 6. - TRST ^titon Sandn pok. frana TRST. — Ulica Barriera vecchia štv. 11. — TRST. Velik dohod fuštauja veleur v najnovejših risanjih. Zaloga perila in imbotiranih pogrinjal. zimskih srajc, srajc od fušfanja ter belih v velikem izbora kakor tudi ovratnikov in kravat. Vezenine in moderci. Snovi od same volne za obleke za ženske. Blago za delavske • «ooeoo«oo hlače in izdelki za delavce, ooooooooo« SORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA vpisana zadruga z neomejenim jamstvom. v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., 2 nadstr. v lastni hiši. - Hranilne Tlosre sprejemajo se od vsacega če tudi ni član društva in se obrestujejo po 4 7* °/0, ne da hi se odbijal rentni. davek. jila dajejo se samo članom in sicer m menjice po 6 % in na vknjižbe po 5l///0 C rad uje vsaki dan od 9. do 12. ure dopoi. in od do 3. ure popol. razveu nedelj in praznikov. . stanje uran. Tloz leta 1902. Kron 1,479.006 Poštno-iraii. racnii str" 557.315. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v Celovca. Kupuje in prodaja vm vrste rent, ustavnih pisem, p rij ori tet, komunalnih obligacij, arećk, delnic, valut, novcev in deviz. izdaja k veaksmu žrebanju. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Zamenjava in eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovćuje zapale knpone. Daje predi^Jme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznl - Izgubi - Vtnkuluje In dlvlnkuluje vojaške žen Itn I ns k© kavcije. Smkompt in Imtmmsn mmnio. « mam- Bor*-trn —rotfto. Podružnica v Spije tu Denarne vloge vsprejema y tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do _ - dne vzdiga. — == Promet m čeki in nakaznicami.