Dragi prijatelji — somišljeniki! Naročajte, širite in propagirajte naj-cenejši in neodvisen dnevnik »Glas naroda«! Pristopajte k »Narodniprosveti«, da postane naš dnevnik lastnina vsega slovenskega ljudstva, kajti samo tisk, zasnovan na zadružni osnovi, je lahko resnični izraz narodove volje! Ne pozabite! »Glas naroda«, Gajeva L, mesečna naroč-nina samo Din 20’—.______________ Mesečna naročnina 20 Din, za inozemstvo 35 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 GLAS Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Današnja številka vsebuje: Za socialno in gospodarsko politiko NARODA f Jože Petrič Sanacija Mežice in črne Reorganizacija naših železnic Slika našega gospodarskega stanja ženska domača obrt Št. 53 Izhajinddnlva p o* prazniku^3 V Ljubljani v četrtek, dne 20. junija 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I Za gospodarsko in socialno politiko Gospodarska stiska ni nikogar tako pritisnila kakor pripadnike srednjega stanu in male ljudi. More se naravnost reči, da so bile vse posledice krize v zadnjih njenih učinkih prevaljene predvsem na te ljudi. Tako so morali nadomestiti zaradi zastoja gospodarskih poslov padle državne dohodke ponovne redukcije plač državnih nameščencev, da je bil dejansko državni proračun uravnovešen v glavnem z redukcijo vseh izdatkov v uradniških rodbinah. Prav na isti način je udarila kriza tudi vse fabrično delavstvo in zasebne nameščence, katerih mezde in plače od izbruha krize stalno padajo, kakor kažejo statistični podatki naših socialnih institucij. A tudi dohodki kmetovalcev so bili-fc padcem cen do skrajnosti reducirani in brez pretiravanja se more reči, da je za polovico padli narodni dohodek šel v prvi vrsti na račun srednjega stanu in matih ljudi. Niso pa bile te žrtve srednjega stanu in malih ljudi le enkratne, temveč te trajajo še kar naprej in bodo trajale, dokler ne bo premagana ali vsaj bistveno omiljena sedanja gospodarska kriza. Zato pa je tudi boj proti krizi in njenim posledicam najbolj ljudska zahteva današnjih dni in zato morajo vsi pripadniki srednjega stanu in vsi mati ljudje tudi s svoje strani storiti vse, kar je le v njih moči, da se sedanja stiska odpravi. Direktno more seveda vsak posameznik le malo storiti, da bo krize res konec, toda ves srednji stan in vsi mali ljudje skupno so vendar tako močni, da morejo odločilno vplivati na potek boja proti krizi. Kajti vsi ti ljudje tvorijo ogromno večino naroda in imajo dejansko to politično moč, da morejo tudi izsiliti uveljavljenje pravilne in dobre gospodarske politike. Ta politična moč pa je zapravljena, če bi stali ob strani in če se ne bi udeleževali političnega življenja, ker odsotni je vedno brez vpliva in odloča se brez niega in tudi proti njemu. Sodelovanje v političnem življenju tudi najširših pla sti naroda je zato prvi pogoj uspešnega boja proti krizi. To sodelovanje pa more biti pozitivno, konstruktivno in v soglasju z danimi razmerami. Do nobenega gospodarskega dela ne bomo prišli, če bi zopet začelj 5 strankarskimi prepiri ali če bi znova načeli ustavna vprašanja. Pomoč je potrebna takoj, ker vsak dan trpi narod zaradi posledic gospodarske stiske, takojšnja po-*noč pa je mogoča le na podlagi temeljev jugoslovanske državne politike in veljavnih osnovnih zakonov. Le v interesu same akcije za obnovo gospodarskega življenja je zato, če je ta akcija v soglasju , 2 gospodarskim programom vlade, ker bo na ta način takoj rodila konkretne rezultate. Vsak konkretni uspeh, vsako zboljšanje pa pomeni tudi že omiljenje ljudskega trpljenja. Samo gospodarska akcija pa ne zadostuje, temveč njej se mora pridružiti tudi socialna. Hočemo ozdravljenje našega gospodarstva, hočemo nov polet v vsem našem gospodarskem življenju, toda ne zato, da bi se godilo še bolje nekaterim posa-nreznikom, temveč da bodo imele od tega Svoj dobiček najširše plasti našega naroda. Ne zaradi nekaterih poedincev, temneč zaradi vsega naroda propagiramo gospodarsko akcijo in zato je ta nujno tudi Socialna. Ono silno breme, ki ga je gospodarska stiska prevalila na pripadnike Srednjega stanu in na rnale ljudi, to breme treba olajšati in zato je socialna akcija d'stven del gospodarske akcije. Narod sam mora pa tudi gledati na to, da se bo le v tem smislu reševala gospodarska stiska in zato mora pri tem delu Sodelovati, zato mora dati gospodarski in Socialni akciji oni poudarek, da bodo ^snovna načela te akcije vedno dosledno in da se jim nihče ne bo smel .‘-vajana ‘čneveriti .. gospodarska in socialna akcija je prava ,!l,dska akcija, ki je nastala v interesu 'tva in ki mora zmagati na vsej črti lindst - • vj in r\i 111 vz i v« z-i i utv.ju 11 i v o v. i v^ii» sodelovanjem ljudstva. Ljudske množice Eden poide v petek v Pariz, £Ä'beh mandatov. Tako je minister Jankovič dal .stavko na mačvanski srez, minister Vrbanič ua svoje poslansko mesto v Zagrebu, Cvetkovič •ia svoj mandat v niškem srezu, Svetoslav Popovič na beograjsko volilno področje, Dragutin Kojič pa na svoj mandat v skopljanskein srezu. Nato je predsednik prešel na^ dnevni red volitev predsednika Narodne skupščine. Po pravilniku je treba izvoliti tri podpredsednike hi pet sekretarjev. Volilo se je tajno po listkih. Predsednik je odredil petminutni odmor. Med tem so bili razdeljeni ministrom in poslancem listki. Po petminutnem odmoru je odredil glasovanje. Listke so poslanci oddali v za to določeno škatljo, in skrutinatorji so gledali, da se je volilo v redu. Ko so bili glasovi oddani, so skrutinatorji prešteli glasove. Po preteku pol ure je začasni predsednik ob grobni tišini vse zbornice objavil rezultat glasovanja. močja Dr. Režek, podpredsednik Narodne skupščine Za predsednika Narodne skupščine je izvoljen minister prosvete Stevau Čirič, ki je dobil 244 glasov, 6 glasov je dobil Cvetkovič, 1 Ilija Mihajlovič, 6 listkov pa je ostalo praznih. Za podpredsednika so bili izvoljeni sledeči poslanci: Franjo Markič, Voja Lazič in dr. Josip Režek z 2G0 glasovi. Za sekretarje so bili izvoljeni: Ante Kovač, Milan Badjak, Mustafa Mulalič, Novica Popovič in dr. Danic. Cim je začasni predsednik razglasil rezultat volitev, je pozval v zahvalo za čast, ki so mu jo poverili, da je mogel kot predsednik verifikacijskega odbora voditi začasni predhodni sestanek Nar. skupščine, novo predsedstvo, da zasede svoje mesto. Čim se je na visokem mestu za predsedniškim stolom pojavil novo izvoljeni predsednik Stevan Čirič, je vsa zbornica navdušeno ploskala in tudi vsi trije podpredsedniki in tajniki so zasedli svoja mesta. Burno pozdravljen se je predsednik Narodne skupščine Stevan Čirič v uvodnih besedah zahvalil za izredno čast, ki mu jo bila izkazana ter izrazil, da se zaveda težke odgovornosti, ki mu je naložena kot predsedniku Narodne skupščine. Izjavil je, da bo čuval ugled in dos'tojanstvenost Narodne skupščine, zlasti sedaj, ko ni enega dela izvoljenih poslancev v parlamentu, kar z žalostjo ugotavlja. Narodna skupščina je edino mesto, kamor spadajo od ljudstva izvoljeni narodni poslanci. Nato se je spominjal tragično umrlega Viteškega kralja Aleksandra, ki je do zadnjega vršil svoje kraljevske posle in dal svoje življenje na žrtvenik domovine, ter novega mladega kralja Petra II., katerega so poslanci pozdravili z burnimi vzkliki. Njemu in svoji veliki domovini Jugoslaviji bomo posvetili vse svoje moči v tej zbornici. Nato je izjavil, da bo obvestil vlado o izvolitvi predsedstva Narodne skupščine, nakar bo v kratkem sklicana prva seja Narodne skupščine ter je opomnil poslance, naj ne zapuščajo Beograda, ker bo kmalu zopet parlamentarna seja. S tem je bil zaključen sestanek Narodne skupščine. Za skupno fronto malih držav .Stockholm, 19. junija. AA. Včeraj se je končalo letošnje zasedanje švedskega parlamenta. Razen predsednikov parlamenta in senata je imel daljši govor tudi najstarejši parlamentarec Liiulha Agen. V svojem govoru je zahtevaj, da Švedska skupaj z drugimi skandinavskimi državami začne voditi aktivnejšo zunanjo politiko in da brez pridržkov zavzame svoje stališče proti ogrožanju malih držav, kakršne so Abesinija, Klajpeda in nekatere druge. Prvi začetek obvezne vojaške službe v Avstriji Dunaj, 19. junija. AA. Vlada je izročila parlamentu zakonski načrt o obvezni vojaški pripravi slušateljev vseučilišč in njih enakopravnih visokih šol. Obenem se bodo vršili obvezni zgodovinsko-filozofski tečaji, ki naj v vseučiliški mladini razvijajo avstrijske tradicije. Starace v Zadru Zader, 19. junija. An. Semkaj je prispel generalni tajnik fašistične stranke Starace. Pri sprejemu so zadrski Italijani brez prestanka in ostentativno ponavljali vzklik: »Hočemo Mussolinija v Zadru!« Ce odpotujete na podeželje, v hribe, na morje, sploh na počitnice, pišite nam in list Vam bomo dostavljali na kakršenkoli naslov v naši državi. Pišite: Uprava „Glas naroda“ Gajeva 1 Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko-obrtnih poslih. — Strokovne knjigovodske reviziie, sestava in aprobacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. — Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komerciialna pisarna: LOJZE ZAJC, Ljubljana. Gledališka ulica 7. Telefon 38-18 Rektor prof. Samec našim akademikom Ljubljana, 19. junija. Rektor slovenske univerze g. dr. Samec z zadovoljstvom ugotavlja v pohvali, nabiti v avli naše univerze, da se je fo leto, kakor tudi prejšnje, na univerzi kralja Aleksandra I. poteklo v najlepšem redu in da »o ljubljanski akademiki posebno ob tragičnem dogodku, ki je zadel naš narod, izkazali vzorno discipliniranost in globoko razumevanje težavnega položaja, v katerega je naša domovina tako nepričakovano prišla. Akademikom izraža vso zahvalo in priznanje za njihovo vzorno vedenje. Zakaj preprosto, če gre tudi komplicirano Po tem načelu zagrizenih in počasnih birokratov se ravna tudi stari »Slovenski Narod«. Iz našega lista posnema vest o razpustu »Boja«. Mesto pa, da bi preprosto dejal: »Glas naroda« poroča, pravi čisto v duhu starih birokratov: »V Merkurjevi tiskarni izhajajoče glasilo ministra dr. Marušiča.. .« Zakaj ne še bolj birokratsko: » V Merkurjevi tiskarni v Ljubljani zjutraj na 8 straneh izhajajoče glasilo ministra za narodno zdravje in socialno politiko, ki ga izdaja »Narodna prosveta«, re-gistrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani, poroča ...« Ali bi ne bil takega naslova vesel patentiran birokrat! Torej zakaj preprosto, če gre tudi komplicirano. Novi gozdarski inženjerji Beograd, 19. junija. AA. Z odlokom ministra za gozdove in rudnike so postavljeni za uradniške pripravnike lile diplomirani gozdarski inženjerji: Pri gozdarskem odseku kr. banske uprave v Ljubljani Aleksa Kontič, pri gozdarski upravi v Kranjski gori Vojislav Jovanovič, pri gozdarski upravi v Potoci Borislav Davi-dovič, pri gozdarski upravi v Bohinjski Bistrici Dušana Dimič, pri gozdarskem odseku kr. banske uprave v Ljubljani Makso Stankovič, pri gozdarskem odseku kr. banske uprave v Zagrebu Dragotin Erjavec, pri gozdarskem odseku kr. banske uprave v Ljubljani Dušan Kovačevič. Razdelitev kreditov Beograd 19. junija. AA. Ministrski svet je na seji 15. t. m. razdelil dohodke državnega fonda za javna dela, ki je bil ustanovljen na podlagi čl. 10. uredbe za javna dela od 22. novembra 1934 in dodelil za javna dela: V Dravski banovini 1 milijon, v Savski banovini 2,3 milijona, v Vrbaski banovini 3,7 milijona, v Primorski banovini 3,8 milijona, v zetski banovini 4,5 m:-milijona, v Drinski banovini 4 miljone, v Dunavski banovini 2,2 milijona v Moravski banovini 3,75 milijona, v Vardarski banovini 3,75 milijona in na področju mesta Beograda en milijon. Vrhu tega je ministrski svet dovolil za nadaljevanje det pri jezu na Grosnici, ki je namenjen vodovodu v Kragujevu v Dunavski banovini osem milijonov, za ureditev (površinsko gradnjo) ceste skozi Košutnjak in ceste na Avalo in za dokončanje ceste Avala—Lipovica— Čukarica pri Beogradu 6 milijonov, za regulacijo Save v Dravski banovini 200.000, za regulacijo Drave y Dravski banovini 500.000 Din, za dobavo vode in ureditev vodotokov v benkova-škem, biogradskem, šibeniškem in kninskem srezu Prim. ban. 3,7 mil., za [»v. in okrepitev obrambnih nasipov ob Savi pri Crnjelovi Raci v Drinski banovini 750.000 Din, za regulacijo Drine in Jaskabe pri Prnjavoru. Badovincih in njegovi okolici v Drinski banovini 500.000 Din. za obalno ureditev Dunava pri pančevačkih močvirjih v Dunavski banovini 3 milijone, za regulacijo Morave v Dunavski banovini 800.000 Din, za regulacijo Morave v Moravski banovini 800.000 Din, za posušitev in namakanje zemlje v Vardarski banovini 750.000 Din. Dva važna sestanka Jevtiče-vih poslancev Predsednik Jugoslovanskega kluba narodnih poslancev, predsednik kraljevske vlade g. Bogoljub Jevtič je sklical za popoldne ob pol 17. uri klubovo sejo. Udeležili so se je korporativno poslanci izvoljeni na listi predsednika g. Jevtiča. Nato se je razpravljalo o kandidatih za predsedstvo v Narodni skupščini in ostalih mestih. Tudi krožek poslancev iz Dravske banovine je imel v teku današnjega dne sestanek, na katerem je pretresal o svojem bodočem političnem delu. Uoven&ki poslanci za univerzitetno knjižnico BEOGRAD, 19. junija, b. Narodni poslanci Dravske banovine so se obrnili s predstavko na ministra Stevana Čiriča in izrazili željo, da bi bila v proračunske dvanajstine vnesena tudi anuiteta za zgradbo univerzitetne bilioteke v Ljubljani. Zločinsko maščevanje Oče, sin in rejenec obtoženi zavrat nega umora — Oče obsojen na smrt Japonska želi skleniti z Rusijo nenapadalni pakt Tokio, 19. junija. Agencija Rengo poroča: Predmet razgovora med sovjetskim poslanikom Jurenjevim in japonskim finančnim ministrom Takahasijem, je bila možnost sklenitve sovjet-sko-japonskega nenapadalnega pakta. Takatiasi je pred kratkim opozoril na seji japonske vlade, da bi bilo prav, če bi se popravili odnošaji med Sovjeti in Japonsko. Po kapitulaciji Kitajske Spor je rešen? Tokio, 19. junija. Agencija Rengo poroča: Po brzojavkah iz Pekinga in Nankinga je bil spor zaradi severne Kitajske na prijateljski način urejen. Po poročilu iz Nankinga se bodo pogajanja o ureditvi spora zaradi čaharja vršila v Tientsi-nu med novim guvernerjem te pokrajine in zastopniki japonske armade v Kvantungu. Ker so oblasti na severnem Kitajskem izpolnile vse zahteve japonskih vojaških krogov, izjavljajo v generalnem štabu japonske vojske v itvantungu, da je zdaj stvar diplomatov, kako Proti zmanjšanju kompetence železniške direkcije Beograd, 19. junija, b. Na današnjem sestanku krožka narodnih poslancev Dravske banovine se je razplavljalo v zvezi z včerajšnjo izjavo ministra Vujiča tudi o prometnih vprašanjih, ki se tičejo Dravske banovine. Pri tem se je soglasno poudarjalo, naj bi se kompenten-ca železniške oblastne direkcije še povečala ne pa zmanjšala. Kakor se je v nekaterih krogih zatrjevalo, se je nameravala železniška direkcija v Ljubljani ukiniti in na njeno mesto postaviti inspektoriat, pa so naprosili ministra za socialno politiko in narodno zdravje g. dr. Marušiča, da tolmači na merodajnem mestu njih želje v tem pogledu. Balkanske igre Bolgari zmagali Sofija, 19. junija. AA. Današnja tekma med Bolgarsko in Romunijo za balkanski pokal je končala 4:0 (2:0) za Bolgarsko. Že po desetih minutah so Bolgari dali prvi gol, nato pa so bili ves čas v premoči. naj odstranijo protijaponsko gibanje na Kitajskem. Vojska je zdaj dolžna samo paziti na to, da bo nankinška vlada izpolnila vse pogoje, ki jih je sprejela. Ministrski predsednik Okada bo o ureditvi spora s Kitajsko poročal danes japonskemu cesarju, nato pa zastopnikom listov utemeljil, zakaj je treba povečali japonske vojaške izdatke. Protisovjetski pakt? London 19. junija. AA. Danes je neki poslanec vprašal v spodnji zbornici vlado, ali ve, da pripravljajo protisovjetski pakt, ki naj bi mu pristopile Nemčija, Poljska, Madžarska in še neke države. Zunanji minister Samuel Hoare je izjavil, da mu ta stvar ni znana in da tudi nima povoda verovati, da bi kdo delal za takšen pakt. Laval — Potemkin. Pariz, 19. junija. Predsednik vlade La-va.1 je imel danes dolg razgovor s sovjet-skinj poslanikom Potemkinom Maribor, 19. junija. Posestnik Jakob Budja je imel svojčas skromno posestvo v Stari novi vasi pri Ljutomeru. Budja pa se je pričel tožariti z vaščani. Pravde so mu požrle dobršen del posestva. Najhujše pa so bile tožbe, ki jih je imel s sosedom Jakobom Vrhovnikom. Budjo so rubili. Seveda je zaradi tega še narastel srd do Vrhovnika. Ob neki priliki, ko se je zopet sprl z Vrhovnikom, se ga je lotil z grabljami in ga je zato sodišče obsodilo na daljši zapor. V Budji je končno dozorel sklep, da se bo za vselej odkrižal osovraženega soseda. Dogovor s sinom in rejencem. Decembra lani je dejal Budja sinu Ivanu: »Ti, Vrhovnika bi bilo dobro zaklati...« Pozneje je dejal oče sinu Ivanu znova: »Najboljše bo, da tega zavra« zakoljemo...« Sin se s tem ni strinjal, udati pa se je moral, ko mu je oče zagrozil, da sicer ne sme več domov. Nato sta izdelala podroben načrt in se dogovorila, da bo oče pisal sinu karto. Ko bo Ivan prejel karto, naj pride takoj domov, da bosta opravila »tisto«. Res mu je potem oče pisal 4. februarja 1. 1. dopisnico, kjer ga vabi na koline in da naj prinese s seboj «tisto o čemer sta se dogovorila. Sin Ivan je šel domov 9. februarja. Jakob Budja je pritegnil za pomoč še svojega rejenca Vincenca Kolbla. Vsi trije so se 9. februarja dogovorili, kako bodo spravili s sveta soseda Vrhovnika in njegovo ženo Nežo. Zločin. Naslednjega dne zjutraj je stari Budja že ob 3. zjutraj^ zbudil sina Ivana in rejenca Vincenca, nato so se vsi trije oborožili, in sicer stari Budja s cepcem, Ivan s klepačem, Vincenc pa s srpom za podrezavanje. Postavili so se ob oglu pri hlevu, ker so vedeli do bo prišla Neža kmalu molsti krave. Čakali so tako nekako do 5. ure, ko se je v Vrhovnikovi hiši zasvetila luč in je kmalu nato stopila na prag Neža z leščerbo in z žehtarjem za molžnjo. Vstopila je v hlev in se pripravila za delo. V tem hipu pa so vstopili za njo tudi že oprezovalci. Stari Budja je najprej zbil z zida luč, Vincenc in Budja pa sla planila k Neži, jo pričela daviti in tolči s klepačem in srpom tako dolgo, da se je Neža onesvestila in so morilci mislili, da je mrtva. Nato so jo zgrabili in odnesli na skedenj med listje, kjer so jo naslednjega dne našli so- sedje še pri življenju. Poklicali so takoj zdravnika in ob skrbni negi je Neža okrevala. Zagonelno pa je, kdo in na kak način je umoril Jakoba Vrhovnika, ki so ga našli naslednjega dne mrtvega in s snegom zasutega pred hišo. Glavni obtoženec in iniciator zločina Jakob Budja trdi, da sta Vrhovnika prav tako umorila Ivan in Vincenc ter da on sploh ni bil udeležen niti pri umoru Vrhovnikove žene niti pri Vrhovniku. Nasprotno pa trdita oba morilca, da je drugo žrtev zločina pobil s cepcem Jakob Budja sani. Na zatožni klopi. Danes je bila pred velikim kazenskim senatom mariborskega sodišča razprava proti vsem trem: 66-letnemu Jakobu Budji, 30-letnemu njegovemu sinu Ivanu Budji in 25-letnemu rejencu Vincencu Kolblu. — Senatu je predsedoval ss. Lenart ob asistenci ss. dr. Zemljiča, dr. Lešnika, dr,. Kotnika in Kolška. Obtožnico je zastopal višji drž. pravnik dr. Hojnik, obtožence sta zagovarjala dr. Leskovar in dr. ßrandstätter. Ivan Budja in Vincenc Kolbl sta priznala zločin in krivdo, stari Budja pa je odločno zanikal. Ivan Budja v bistvu ni izpovedal nič novega, vstrajal je pri izpovedi, da je pomagal samo pri nameravanem umoru Vrhovnikove žene. Del njegovih današnjih izpovedi pa je bil v velikem nasprotju z onimi, ki jih je dal orožnikom in sodišču v Ljutomeru. Ob koncu zasliševanja je Budja dejal: ,:Saj že ne vem več, kaj govorim. Sem čisto zmešan!« Nato je bil zaslišan Budjev rejenec Vincenc Kolbl. Na vsa vprašanja je odgovarjal po vojaško. točno in strumno. Nekatere njegove izpovedi so bile v očitnem nasprotju z onimi, ki jih je dat Ivan Budja. Državni pravdnih je zahteval eksemplarično kazen brez milosti in ko sta še oba zagovornika pledirala za milo kazen, se je senat umaknil k posvetovanju ter ob 19.15 razglasil naslednjo obsodbo: Jakob Budja se obsoja kot zasnovatelj zločina in ker je imel edini od tega korist, na smrt na vešalih, njegov sin Ivan Budja na 20 let robije in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic, Viucen Kolbl pa. na 15-letno robijo iti prav tako na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Obsojeni, so bili po sodbi vidno potrti, zagovornika Vincenca Kolbla in Ivana Budje sta vložila priziv in revizijo, zagovornik Jakoba Budje pa priziv zaradi previsoko odmerjene kazni. f Joüe I^etrlc neustrašni novinar Danes ob 2. uri popoldne je umrl v Ljubljani Ljubljana, 19. junija. Pokojni novinar Jože Petrič je bil rojen [leta 1377. v Vrhpolju pri Krškem, kot sin kmečke družine. V svoji mladosti je doživel torej vsa veselja, a tudi vse skromnosti, ki jih nalaga življenje našemu malemu kmetu. Po končani ljudski šoli je vstopil v [Ljubljani na gimnazijo, ki jo je končal kot [odličen učenec. Med drugim sta bila nje-igova sošolca sedanji ban dr. Dinko Puc in igen. tajnik Zbornice v p. dr. Windischer. [Pozneje je na vseučilišču na Dunaju do- irršil še modroslovne nauke. Po končanih študijah je najprej nekaj časa bil pomožni učitelj na gimnaziji v Ljubljani, toda vsled [takratnih domačih političnih in družabnih [prilik se je kmalu odločil opustiti državno službo. Bil je dolga leta vzgojitelj mladih jgrofov Herbersteinov, ki so imeli v Avstriji [več veleposestev, med temi tudi v našem [štajerskem Ptuju, že pred vojno je potem ivstopil v novinarski biro bivšega zunanjega [ministrstva na Dunaju, kjer je postal znana osebnost v krogih bivših dunajskih Slovencev. Prav dobro je poziral dunajske vladne prilike ter je bil zaradi svojega poznanja narodnostnih in socialnih razmer v bivši Avstriji često pozvan, da odda svoje -mnenje o konkretnih vprašanjih, ki so bila aktualna v takratnih časih. Zlasti mu [je bil dober prijatelj pokojni minister dr. [Ivan žolger, a drugi Slovani na takratnem /Dunaju. Ko je izbruhnila 1. 1914. vojna, je bil komandirali v »Kriegspressequartier«, kjer je [pridobil mnogo znanja med številnimi poročevalci inozemskih listov, zlasti ameri-[ških. Radi svoje kritičnosti in pogostega iobčevanja s preprostimi ljudmi iz naroda, [pa je prišel na sum, da je avstriski vele-[izdajalee. Bil je odpoklican in pozneje se Ki e njegov šef, znani Hoen, zaman trudil, •da popravi Petriču krivico, Priobčujemo pi-;smo, ki ga je pisal Hoen svojemu prijatelju [na Dunaj zaradi Petriča, ki je značilno za [takratne razmere, pa tudi glede Petriča 1 samega, katerega značaj je prav dobro [opisan. Toda Petrič je moral na fronto kot ‘oficir, odkoder se je vrnil bolan. Da se reši [vojaške službe, se pozneje ni upiral, ko ga je pokojni dr. Šušteršič izbral za urednika [svojemu novemu dnevniku »Resnica«, ki je [izhajal med vojno v Ljubljani. Po vojni j-je bil pozvan, da vstopi v novinarski biro [ministrskega predsedstva v Beogradu, kjer j je ostal skoro dve leti. Po izstopu iz te službe se je vrnil v Ljubljano, kjer je ostal do [konca svojega življenja. Sodeloval je pri mnogih listih. Tako pri »Slovencu«, »Avto-homistu«, »Narodnemu dnevniku«, »Jugoslovanu«, »Kmetskemu listu«, a nazadnje Pri »Glasu Naroda«. Vsled svoje izobrazbe in bogatih izkušenj je bil brez dvoma eden najboljših slovenskih in prvih slovenskih žurnalistov, zlasti njegovi ideološki članki [iz »Avtonomista« in iz »Kmetskega lista« so [bili tako premišljeni in polni življenskih [pesnic, da žive še danes in da bi jih mogli Ponatisniti, ne da bi bralec opazil, da so ^tari že deset in več let. Posebno njegovi felanki o našem kmetu in njegovem življenju, katerega je poznal do dna, so izdelek klasičnega zgleda, kako bi se moralo pisati širokim slojem naroda brez demagogije in Potvarjanja. Kot žurnalist ni suhoparen olankar, bil je tudi izvrsten politični šaljivec in njegovim šalam se je moral tudi nasprotnik smejati in priznavati, da je v njih mnogo globokih resnic. Dne 23. maja 1935. je pokojnika zadela kap in je 'tej bolezni tudi podlegel. Temu lihemu, toda vzornemu kulturnemu in novinarskemu javnemu delavcu ohranimo lep spomin, ki ga je res zaslužil, bolj ko marsi-'do, ki je v javnosti neprimerno bolj znan ti°t je bil ta skromni in nesebični človek. * je leta 1914. izbruhnila svetovna vojna, J® hü pokojni Jože Petrič komandirali kot °v!nar in rezervni oficir v avstro-ogrski a‘iegspressequartier«. Načelnik tega voj- nega oddelka je bil Hoen. V jeseni 1. 1914, so Josipa Petriča aretirali pod sumom veleizdaje in bil bi obsojen na smrt, da se za njega ni zavzel grof Herberstein in grof Forgach. Zanimivo je pismo, ki ga je o tej stvari pisal generalni major Hoen nekemu svojemu znancu na Dunaju. To pismo se je dobesedno glasilo tako-le: »Sobota 17. oktobra 1914. — Zelo spoštovani gospod dvorni svetnik! Zdi se mi, da je glede gospoda Petriča nastopilo neko nesporazumljenje. Jaz sem ga cenil kot zelo pametnega moža z ostrimi pogledi, bil mi je po vrhu tega o priliki nekega srečanja pred tednom dni najtoplejše priporočen od g. m. grofa Herbersteina. Njegova, za tisk pripravljena poročila so bila vedno zelo pametna in vseskozi lojalna. Priložnostna privatna poročila na Vaš naslov spadajo na drug list. Jaz sem jih brez zadržka pustil, ker se mi je zdelo od vrednosti, da tudi zaznanja takšnega moža, ki je znal s prebivalstvom razgovarjati in ga ostro opazovati, morejo biti poznana uradno, zlasti, ako kažejo senčne strani, ki ne-utaljivo obstoje in se uradno najbrže ne morejo sporočati. Kakšen pomen se morejo in naj bi se tem sencam pripisovale, je drugo vprašanje. Dejstvo samo, da obstoje, je dragoceno in se mi zdi hvalevredno, da smo v Petriču imeli’človeka, ki je imel poseben pogled za senčne strani. Mogoče, da ga je ta dar nagibal k temu, da vidi vse črno. V stanu (Quartier) ni bil priljubljen. Kjer le more se izogiba društva žurnalistov in porablja čas raje za vsakovrstne ljudi dežele, da z njimi razgovarja. Ta okolnost -ga je sumničila celo pri naših detektivih in moji oficirji, kakor tudi vojni poročevalci so ga gledali z nezaupnimi očmi. Ko sem bil nekoč bolan in je on neko poročilo za Vas oddal sekcijskemu svetniku Kowy-ju, je bil ta dobrodušni uradnik kar presenečen, šel je k mojemu namestniku, ki je dobil veselje Petriča aretirati kot veleizdajalca. Mene je ta dogodek zelo zabaval, ker mi je dal dokaz, kako malo smo navajeni tudi v intimnem občevanju brati resnico, ki je naravno grenka. Po mojem mnenju pa je ravno za ministrstvo zunanjih zadev koristno, ako sliši resnico o posameznih razpoloženjih, če jih tudi se mora varovati, jih takoj posplošiti. Žal ni vse rožnato in še enkrat žal je, da potek dogodkov ni takšen, da bi se ta razpoloženja pesimistične nature, h katerim nagibajo skoro vsi naši narodi, mogla utihniti. Samoobsebi umevno je, da tega javno ne moremo priznati; bilo bi nespametno verovati, da ti nedostatki ne obstoje, zato, ker mi o njih ne govorimo. Tu je Petrič, ki z monarhijo gotovo pošteno misli, kakor Jugoslovan pošteno misliti more, zelo koristen opominjevalec. Sprejmite itd. . . . Hoen s. r.« To pismo je bilo pisano v nemščini, in še obstoji. Prav tako pošten, resnicoljuben in hraber je ostal pokojni Petrič tudi v Jugoslaviji in ga zlobna kritika ali pa nerazumevanje njegovih misli ni motilo in pripravilo do tega, da bi se potuhnil, kadar je šlo za resnico. A. P. Spommu mnogo preši-kašenega tovariša Le malo slovenskih časnikarjev je, ki bi doživeli in dobojevali toliko bojev in ostali nezlomljeni kljub vsem težkim izkušnjam kakor pokojni Jože Petrič. Njegovo ostro in neustrašeno pero je bilo v vednem boju in udarjalo tudi v najvišje vrhove, če je bilo potrebno. Koliko ostrih pohmik, koliko bistroumnih člankov, koliko prodornih dovtipov je zapisal nepozabni čika Pera v tem boju. A ni bil še en boj končan, že je pri-špičil svoj svinčnik za nov boj in za še ostrejši odgovor. Bil je pokojni Jože Petrič borec, ki je delal čast svojemu stanu. A v tem boju ni bil nikdar oseben, čeprav je bil še tako oster in še tako neizprosen. Njemu je šlo vedno le za stvar, ker tudi sam ni nikdar iskal v življenju ne nagrade ne priznanja in ne osebnih koristi. Skromno in tiho je bilo njegovo življenje, pa čeprav je marsikateri ostri boj v našem javnem življenju izhajal od njegovega ostrega peresa. Pri vsej ostrosti pa je znal pisati pokojni čika Pero tudi s humorjem, da se je moral smejati celo tisti, ki je plačal račun za njegove ostroumnosti. Kako se je svoje dni vsa Ljubljana in vsa Slovenija zabavala, ko je čitala tiste slavne Petričeve humorne polemike »o Mačku, dem weltberühmten«, Samo človek s tako dobrim značajem, kakor ga je imel pokojni Petrič, je mogel kljub vsem nevšečnostim življenja ohraniti tako zdrav in dobrosrčen humor. Pokojni Jože Petrič pa je bil tudi eden najbolj plodovitih časnikarjev. Karkoli je bilo treba, vse je mogel in takoj napisati Jože Petrič. Bil je poklicni novinar, ki je dorastel vsakemu novinarskemu poslu. Sodeloval je pri celi vrsti listov, ker je pač bil to njegov težki in grenki kruh, ker komercializirano novinarstvo, ne trpi več novinarjev, ki bi pisali samo to, kar je njim po volji, čeprav pa je bil Jože Petrič silno plodovit in marljiv, čeprav je pb eh dan napisal celo serijo člankov, vendar se ni nikdar dokopal do posebnega socialnega položaja. Niso na eni strani zrelostni borci posebno priljubljeni, a na drugi strani tudi Jože Petrič ni bil človek, ki bi tudi le rahlo opozoril na svoje gmotne potrebe. Pokojni Jože Petrič je imel svoje in globoko izklesano naziranje o svetu in zato je bil njegov pogled na življenje vedno jasen, zato je vedno pravilno presojal dogodke, zato je mogel biti novinar, ki je vodnik svojim čitateljem. Ni se nikdar udajal nobenim iluzijam, zato pa ga niso spravile iz ravnotežja niti najgrše intrige, pa čeprav se je z njimi hotela uničiti tudi njegova eksistenca. Celo na te intrige je mogel Petrič odgovoriti s humorjem. Sedaj je njegovo ostro .pero prenehalo. Njegova velika duša, tako vneto udana vsemu plemenitemu in dobremu je našla svoj zasluženi mir in pokoj. S težkim srcem se poslavljamo od svojega mnogo preizkušenega tovariša, ki je vse svoje življenje posvetil javnosti, a ki ni izpolnila svoje dolžnosti do njega. Slava spominu Jožeta Petriča, slava spominu borbenega časnikarja! Preje, kakor si nabavite nove obrtniške izdelke, si izvolite ogledati razstavo na liceju. Prepričali se boste, da so obrtniški izdelki prvovrstni in visoko vredni. 331 Važna se/a glavnega odbora Jugosl. učitelhkega udruženia Div 16. in 17. julija t. 1. je imel v P.eogradn svojo sejo glavni odbor Jugoslovanskega učiteljskega udruženja, ki je sklepal o raznih or-ganizačnih, učiteljskih in šolskih vprašanjih. Najvažnejša notranja organizačna zadeva, ki jo je obravnaval, je bila ostavka podpredsednika g. Todora Dimitrijevima in pa sklep celotnega izvršnega odbora, ki je stavil svoja mesrta glavnemu odboru na razpoloženje. Kakor smo zvedeli, je bil vzrok ostavki podpredsednika njegova nedavna premestitev. Te ostavke glavni odbor ni sprejel, ker ni uvaževal iznesenih razlogov in je izrazil podpredsedniku svoje popolno zaupanje. V zvezi s to premestitvijo, dalje zaradi premestitve še nekega drugega člana izvršnoga odbora in enakih odlokov, ki s» zadevali tudi številne člane udruženja, je prišel izvršni odbor pri svojem delu v težak položaj, ki mu je narekoval gornji sklep. Vesli nekaterih listov, da je podal izvntši odbor svoja mesta na razpoloženje zaradi formalne vrnitve predsednika g. Dimnika na prejšnje službeno mesto v Ljubljano, se po našib informacijah niso izkazale za točne. Seje je vodil predsednik udruženja gosp. Ivan Dimnik. Ob otvoritvi prve eeje je predsednik počastit spomin prosvetnega veterana pokojnega Mihajla Joviča, bivšega predsednika Jugoslovanskega učiteljskega' udruženja in ustanovitelja mladinskega lista »Zorica;. Nato je obširno poročal o situaciji v udruženju, o šolskih in prosvetnih vprašanjih. Tajnik glavnoga odbora gospod Milinko Lazič jo prečital ekspoze o administrativnih poslih udruženja, a gospod Josip 1’ezelj, član izvršnega odbora, je poročal glavnemu odboru o personalnih zadevah. Po končanih poročilih je prečital g. Dimnik glavnemu odboru naslednjo izjavo; Da bi j', mogel glavni odbor v današnji situaciji povsem nepristrano izjaviti glede zaupnice dosedanjemu in naclaljnemu delu izvršnega odbora, je sprejel ta na svoji ?,2. seji sledeči soglasni sklep: Glavnemu odboru se stavijo na razpoloženje meuia vseh članov izvršnega odbora s prošnjo, da o tem sklepa. Ako Sinatra za potrebno, da se v interesu čimboljšega uspeha v organizaciji pregrupira in spremeni način dela in nastopanja, se naproša, da sklepa tudi o tem. Glavni odbor .!U(J je razpravljal o sklepu izvršnega odbora z dr - 16. julija t. 1. in je v njegovi odsotnosti sogla mo sklenil: 1. ) Kot vrhovni predstavnik JUD’ izraža glavni odbor svoje popolno zaupanje vsem članom izvršnega odbora, ki so prišli na la mesta po soglasni volji m želji celotnega učiteljstva. 2. ) Glavni odbor odobrava v celoti stališče in delo izvršnega odbora, ki /e ukrenil za eian in ir: organizacijo v korist šok', naroda in ,t!ržave vse, kar in kolikor je. bilo v njegovi moči in je prav zato potrebno, da ostane na svojem mestu ir vztraja na delu. Sl.) Ker ie izvršni odbor izraz splošneg! raz- Ra d i« - L i« b \ i an a proti .Raiaio- Va hi Očitek prikrite p ie me m k c mi/u.e Ljubljana. 19 junija. Kadio-Ljubljatuf je po svojem pravnem za-siopniku dr Mihi K reku vložilo na sodišču tožbo proti Kadio-Vaiu zaradi besed, ki sta jih pm.ila dr. Dular in dr. Tavzes beograjskemu kudiu, in katere so bile m.periene zlasti prob člankom v lej reviji, češ da ti članki Radio-Ljubljane izražajo prikrito plemensko mržnjo. Kot tožilca sla nastopila p'-'ec teh člankov profesor N. Kuret in zadruga Radio-Ljubljana. Dr. Stare Miloš, ki je zastopat odvetnika doktor Kreka, je dokazoval, da je Radio-Ljubljana v teh člankih, ki so izhajali pred letom, izpovedni le odkrit patriotizem, saj je Radio-Ljubljana prav za prav bistveno samo beograjska revija, v katero ee všije ie par listov slovenskega teksta in se naslov označi z Ljubljano. Zaradi tega sta v reviji označena kot urednika Peter " Obradovie, kot lastnik in izdajatelj pa Srelen Obradovie, oba v Beogradu, Odgovornost za slovenski dol pa je že razvidna iz naslova lista. Zastopnik zasebne tožbe nadalje še izvaja glede tožilne- pravice zasebnih tožilcev, da eia oba . obtoženca vedela, da je v reviji Radio-Ljubljana pisec slovenskih člankov N. Kuret in da revijo razširja Radio, reg. zadr. z neom. zav. Zastopnik toženih, dr. Dularja in dr. Tavzesa, ki jih ni bilo na razpravi, je zasebno tožbo 'izpodbijal tako, da imenovana tožilca po liskov- položeuja učiteljstva, se glavni odbor skupno z organiziranim učiteljstvom v vsem solidarizira z izvršnim odborom in prevzema popolno soodgovornost zn njegovo delo. Po sprejetju tega slepa so glavni, izvršni in nadzorni odbor nadaljevali svoje delo. Glavnemu odboru je bil predložen osnutek novih pravil JUU, v katerih so upoštevane vse želje, ki jih je izražalo zadnja lela učiteljstva. Ravno tako j-e izdelal izvršni odbor po željaii učiteljstva osnutek novega pravilnika JUU in osnutek za Socialni lond Viteškega Kralja Aleksandra ter osnutek pravil Učiteljske samopomoči, ki naj bi se organizirala po celi državi. Glavna skupščina JUU bo v Sarajevu v dueli 22., 23. in 24. avusla t. I. Dolgotrajna je bila debata o predloženem proračunu za bodoče upravno leto. Proračun izkazuje vsega 1,458.750 Din dohodkov in ravno toliko izdatkov ter je bil končno po nekaterih nebistvenih izpremembah soglasno sprejet ter ho predložen glavni skupščini kot soglasen predlog glavnega odbora. Po končanem delu je izdal glavni odbor ak'-deči soglasno sprejeti komunike: Glavni odbor JUU jt na svojih sejah 16. in 17. junija t. t. po poročilih predsedništva in ostalih članov izvršnega odbora JUU, kakor tudi predstavnikov vseh banovinskih sekcij, sprejel naslednji komunike: a) Število članelva v JUU se je znatno povečalo, kar je znak. da učiteljstvo razume veliki pomen organizacije in da ima popolno zaupanje v svoje predstavnike. b) Vzdrževanje narodne šole je do lake mere nepovoljno, da ogroža pravilni prosvetni razvoj jugoslovanske mladine. c) V administraciji ie dosegel izvršni odbor viden uspeli, dasir; vno je letošnji proračun za 170.600 Din manjš od lanskega in za 580.400 Din manjši od pri dlanskega. č) Izvršni odbor je dosleden svojim obljubam, podanim takoj po izvolitvi, delovat za dvig moralnega, intelektualnega in materialnega ni-veaua jugoslovanskega učiteljstva. Še posebej se pozna trud za notranjo ureditev in okrepitev organizacije, kar priča izdelava osnutkov: pravilniku socialnega fonda Viteškega Kralja Aleksandra Zedinitelja, pravil in poslovnik JUU, pravil fonda Učiteljske samopomoči, pedagoške biblioteke i. dr., v katerih so upoštevane vae učiteljske želje v teh problemih. d) V posebno delikatnem vprašanju — pravne zaščite članstva —- je podvzel izvršni odbor vse ukrepe in je izčrpal vsa sredstva, ki so mu bila po čl. 3.. točka g) in po čl. 14., točka e) pravil na razzpolago, da bi se popravili oni primeri, za katere so dani moralni in [travni pogoji. Izvršni odbor se pooblašča, da izkoristi v.'a legalna sredstva, ki so mu na razpolago. Glavni odbor ga zagotavlja, da ga ho pri tem prizadevanju podprlo celotno jugoslovansko učiteljstvo. nem zakonu nimata pravice do zasebne tožbe, ampak samo pravno podpisani urednik, izdajatelj ali razši rje valeč. Toženca pa tudi nista mogla vedeli, da je pisec omenjenih člankov N. Kuret, zato odpade tudi pravica na sklicevanje giede § 301: tiskovnega zakona. Dr. Miloš Stare je razlagal,, da izvirajo izrečene inkriminirane besede zaradi nasprotnih konkurenčnih interesbv. ker se je Radio-Val čutit pred Radiom-Ljubljana v nevarnosti, da ne bi dobil naročnikov in je zato hotel prikazati Radio-Ljubljana kot list, ki izraža prikrito plemensko mržnjo. Sodnik je nato razglasil «albo. češ da zasebnemu tožilcu ne priliče k *g iti maci ja do zasebne tožbe in je tožena dr. Dularja in dr. Tavzesa oprostil krivde, Hrani Na drž. realni gimnaziji v Kranju bodo sprejemni izpiti za i. razred 26. junija. Prijave, kolkovane s 5 Din. se bodo sprejemale v ravnateljevi pisarni od 21. do 24. junija v dopoldanskih urah. Prijavam jp treba pritožili rojstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Sprejema!1, se bodo učenci, ki so bili rojeni v letih 1922., 1923., 1924. in 1925. in ki so brez slabe ocena dovršili 4. razred osnovne šole. V'avgustu m sprejemnih 'izpitov. ' Dnevni dopodld * Razstava tehniške srednje šole. Šolska Uprava vljudno opozarja občinstvo, da bo velika šolska razstava otvorjena v petek, dne 21. t. ni. ob pol 11. in da bo odprta samo tri dni, do vštete nedelje, dne 23. t. m. Razstavljeno bo; V mezaninu v veliki dvorani strokovna grafična dela iz strojništva in elektrotehnike, izdelki kovinskih delavnic (razni stroji, precizni aparati, orodja itd.) in izdelki graverske delavnice; v 1. nadstropju v dvorani 10. ih sobi 15. ročni izdelki, strokovne in dekorativne risbe ženske obrtne šole (perilo, obleke in vezenje); v dvorani 16. risarski izdelki moških obrtnih šol (kiparjev, keramikov in graverjev), dalje izdelki modeliranja in keramiški izdelki; v II. nadstropju v sobi 6. nova moderna oprema za di-rekcijsko pisarno, izdelana na mizarski delovod-ski šoli, v dvorani 10. grafična dela arhitekton-sko-gradbenega odseka tehniške srednje šole, v sobi 15. strugarski ročni izdelki, razna lužila in ornamentalne risbe mizarske in strugarske de-lovodske šole, ročni izdelki kiparjev in rezbarjev in izdelki banovinske šole za glasbila (citre, kitare, vijoline). Nihče naj ne zamudi te izredne prilike dobili jasen pregled vsega strokovnega dela našega največjega obrtnošolskega zavoda. Vstopnine ni. Kupi se lahko tiskan vodič po razstavi. H. U. Dr. A. F. FERENČAK za spložno zdravilstvo J« preselil svojo ordinacijo iz Beograda v Ljubljano Ordinira od 10. — 1/2I. in od 1/4*. — 6. ure Gajeva 3 (poleg nebotičnika) X Druga skupina ameriških Slovencev, namenjena na evharistični kongres bo prispela v Ljubljano 24. t. m. z brzovlakom ob 8.50 zjutraj. Našim rojakom, katere je zbral za izlet v domovino g. Leo Zakrajšek, priredijo na glavnem kolodvoru v Ljubljani slovesen sprejem izseljeniške organizacije. K temu sprejemu so vabljeni vsi prijatelji in znanci naših izseljencev. Volitve za jesen....................LUTZ X Članarino za SPD je treba poravnati do 30. junija t. L, ker sicer izgubi članstvo redni in izredni član SPD. Po 1. juliju morajo plačati člani razen članarine še zamudnino. SPD v Ljubljani vabi planince, ki za leto 1935. dosedaj še niso plačali članarine, da to takoj store v društveni pisarni SPD, Aleksandrova cesta 4, ali po Poštni hranilnici na ček. račun 11.004. X Ogledniki za cesto iz Londona v Carigrad. Prihodnji ponedeljek opoldne pride na našo mejo skupina avtomobilistov iz Anglije, ki ima v imenu mednarodne tujykoprometne alianse nalogo proučiti veliko mednarodno avtomobilsko cesto iz Londona v Carigrad, dolgo 3117 km. V Beogradu jih pričakujejo še isti dan med sedmo in osmo uro zvečer. Ko si bodo gosti ogledali gradnjo nove ceste v Zemunu, bodo šli na Avalo, nato pa na Oplenae. Potem bo ugledna skupina angleških avtomobilistov nadaljevala vožnjo čez Vrnjačko Banjo v Sofijo. X Nacionalna «ra. Ob 19.30 bo prenos iz Beograda. Predava zastopnik kmetijskega ministrstva za Beograd, Zagreb in Ljubljano. Vesna-akumulator Maribor avto-, radio- (motorne) baterije Domači proizvodi Enoletna garancija X Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev. Zadnji mesec je v Milwaukee preminul rojak .lohn Mitič, star 55 let, ki je zapustil premoženje v znesku 16,536.38. Pokojni je imo[ v sredini mesta dobro idočo krojačnico. Njegova zapuščina obstoja iz 6,536.38 v gotovini, ki so naloženi v neki banki in v poštni hranilnici, ter iz s‘to delnic neke posojilnice, po 100 vsaka. Javni administrator išče dediče, katerih pa dosedaj v Milwaukee in v Ameriki ni mogel najti. Poizvedovanje o dedičih gro sedaj v Jugoslavijo. Med pokojnikovo korespondenco se je našlo neko pismo iz Smedereva, iz česar se sklopa, da je bil pokojni nekje tam doma. Ako ne najdejo dedičev, pojde zapuščina v državni šolski s'klad. — Komur je o John Mitiču kaj znano, naj to sporoči ustmeno ali pismeno izseljeniškemu referentu kr. banske uprave v Ljubljani. X Vodovod na .Sljemenu. Te dni si je komisija ogledala vodovod, katerega je zgradilo Hrvatsko planinsko društvo na Sljemenu v višini 1.030 m. Vodo bo dobival tudi Dečji planinski dom, katerega je na Sljemenu zgradila banska uprava. X 30 hiš hi morali porušiti v zagrebškem predmestju, ker so bile zgrajene proti pravilom gradbenega načrta v Zagrebu. S pomočjo posre-dovanja zagrebške Občinske gospodarske in socialne organizacije je občina naposled preklicala to zahtevo. X Maševanje ruske emigrantke. V Banjaluki so obsodili na 20 let ječe 301etno rusko begunko Milko Bundevskojo, ki se je maščevala nad bratom svojega prijatelja Nikolo Šolajem. Zažgala mu je hišo in hlev. Žrtev požara pa je bila Nikolajeva hčerka. X Strupena sarma. V Sarajevu se je zastrupila družina Razije Mišerliča, ki je uživala pri obedu sarmo, zavito v liste divje vinske trte. V bolnišnici so vsem članom družine izprali želodec in jih rešilj smrti. X Roje goliibaških mušic je prinesel južni veter tudi v Banat, kjer napadajo ljudi in goved. Oblasti si prizadevajo na vse načine, da bi to nadlego zatrle. Gostilna, Pension ŠNERC v Mojstrani se priporoča vsem cenjenim gostom • Ljudska univerza v Ljubljani bo imela svoj izredni občni zbor vsredo 26. t. m. ob 20. uri na drž. trgovski akademiji. X Zakonski pekel. V Bačkem Monošti.ru je ubil neki Stipan Jager svojega zeta Adama Kolarja, starega 60 let. Kolar je svojo hčer, ki je poročena z Jagrom, vzel k sebi, ker jo je mož v pijanosti vedno pretepal. Ko je Jager prišel pred dnevi po svojo ženo, je nastal v hiši prepir, v katerem je Jager z velikim kuhinjskim nožem zabodel svojega zeta v prsa. Agitacija za zimo.........................LUTZ X Smrtua nesreča v Zagorju. V torek zjutraj se je ponesrečil v Zagorju komaj 331etni rudar Prašnikar Jožef. Delal je na nočni izmeni in bil zaposlen pri gradnji »šahta«. Okoli 2. ure ponoči se je zrušil oder, na katerem je stal Prašnikar in njegov sodelavec Šinkovec Jože, ki mu je v zadnjem trenutku uspelo, da se je obdržal. Prašnikar je pa padel v 81 metrov globok ::šaht«, kjer so ga potem dobili že mrtvega s polomljenimi nogami. X Oglejte si v izložbi Teokarovič, nasproti dramskega gledališča plakatni osnutek, katerega je izdelal naš znani umetnik Trpin. X Razpis službe zdravnika. Kr. banska uprava Dravske banovine razpisuje službo zdravnika združene zdravstvene občine Novo mesto. Prosilci morajo imeti dovršeno zdravniško pripravljalno službo (staž) ter vsaj 6 mesecev bolnične prakse iz porodništva in ginekologije. Prošnje se naj vlože pri kr. banski upravi do 30. junija 1935. X »Službeni list« prinaša v svojem 49. kosu z dne 19. t. m. pravilnik o povprečnini za službeno potovanje starešinam pri orožništvu in o povračilih orožnikom in civilnim osebam v službi pri orožništvu ob premestitvi-selitvi po službeni potrebi in pri službenih potovanjih; popravek zakonov o srednjih trgovinskih šolah; in objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v občinah Boh. Srednja vas, Cerklje, Čermošnjice, Geuterovci, Križevci, Martjanci, Nevlje, Pameče, Ribnica-trg, Selca, Središče ob Dravi, Stara Loka, Šenčur, Št. Vid, Šmarjeta-Bela cerkev, Štrigova, Voličina in Železniki. — V »Prilogi« je priobčenih več sodnih, dražbenib in konkurznih oklicev, licitacijskih in dobavnih razglasov in objav. Med važnejšimi razpisi je razpis pragmatičnega mesta občinskega delovodje v občinah: Duplek, srez Maribor levi breg, Gor. Radgona-okolica, Gor. Petrovci, srez Murska Sobota, Kamnica, Zg. Kungota in Želi ml je ter razpis pragmatičnega mesta občinskega delovodje pripravnika v občinah: Mozirje-okolica, Poljčane in Šmarjeta-Bela cerkev. MM Dobite jo v vsaki železninski in špecerijski trgovini X Žene, starši. Udeležite se važnega zborovanja v mestni dvorani (magistrat) v soboto, dne 22. junija 1935 ob pol 19. uri. Govorile bomo o važnih ženskih zadevah: O obstoju mestne ženske realne gimnazije; o otvoritvi prvega letnika ženskega učiteljišča. Zahtevale bomo preklic uredbe o redukciji dragonjskih doklad poročenim aktivnim in upokojenim javnim nameščenkam. — Jugoslovanska ženska zveza, sekcija za Dravsko banovino. Ljubljana DNEVNA PRATIKA 20. junija. Katoličani: Sv. Rešuje Telo. — Pravoslavni: 7. junija. Sv. Teodot. DEŽURNE LEKARNE Leustek, Resljeva cesta 1; Bahovec, Kongresni trg 12; Komotar, Vič-Glince, Tržaška cesta 12. * Otvoritev Poštnega doma v Ljubljani, Tyr ševa cesta 39 bo dne 23. junija t. 1. ob 14'30. * Kresni večer na ljubljanskem Gradu v nedeljo 23. t. m. priredi Rdeči križ, da pomnoži svoj fond za zimske podpore bednim Ljubljančanom. Vstopnina samo dva dinarja. Začetek ob štirih popoldne. Promenadni koncert. '"Kopalni vlak Ljubljana gl. kol,—Škofja Loka. Danes 20. junija t. 1. ob ugodnem vremenu vozi na progi Ljubljana gl. kol.—Škofja Loka kopalni vlak, z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 12. uri 50 min. in prihodom v Škofjo Loko ob 13. uri 31 min. ter v obratni smeri za povratek kopalcev, kopalni vlak, z odhodom iz Škofje Loke ob 18. mi 23 min. ter prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 19. uri 03 min. Za ta vlaka plačajo odrasle osebe polovično, otroci od 4 do 10. leta starosti četrtinsko vozno ceno in sicer tako, da si za odhod kupijo celo ,oziroma otroci polovično vozno karto, ki jim velja za brezplačen povratek s kopalnim vlakom * Smrt uglednega vrtnarja. Pri Sv. Križu v Ljubljani je umrl vrtnar in posestnik g. Pavel Šimenc, star 50 lot. G. Šimenc je bil ugleden in priznan mojster v vrtnarstvu. Rojen je bil v Ljubljani, potem ko se je izučil, se je pa še spopolnil v svoji stroki v tujini. Bil je član raznih narodnih in podpornih društev. Žalujoči materi in soprogi ter ostalim sorodnikom naše sožalje! * Liliojn je eno najboljših oderskih del, kar jih je po vojni uprizorila naša drama. To Molnar j evo legendo uprizori sedaj prof. Šest s svojimi gojenci dramatične šole ljubljanskega drž. konservatorija. Nastopi cela vrsta gojencev, ki jih poznamo deloma z produkcij operne šole, v drami Liliom prvič v samostojnih vlogah, razen nekaterih, ki sodelujejo že v ljubljanski drami. Produkcija dramatične šole bo jutri v petek, dne 21. t. m. ob 20. uri v dramskem gledališču. Predprodaja vstopnic od Din 4—14 pri dnevni blagajni v operi. * Klavirska šola prof. Janka Ravnika se bo predstavila ljubljanski koncertni publiki drevi ob četrt na sedem v Filharmonični dvorani. Obisk nocojšnje Ravnikove klavirske produkcije najtopleje priporočamo. Spored za 2 Din v Matični knjigarni. prevladuje v gospodinjstvih, ker čisti na najboljši in najcenejši način vse kovinaste predmete * Starši, pripeljite otroke danes na Pomladansko otroško slavje Atene na igrišče V Tivoli. Vstopnice po Din 3'— in Din.5'—. POZOR! POZOR! Ljubljančani — kopalci! Vroči dnevi so prišli. Vročine se boste pa lahko ubranili, če boste posečali kopališče na Ljubljanici, kjer se Vam nudijo razen kopanja še različne igre. Tudi čolni so na razpolago. Vsak dan gorka in mrzla jedila po želji. Za obisk se priporoča vodstvo. * Kmečki magazin, Ljubljana, Krekov trg 10 (nasproti Mestnega doma). Vas postreže z najboljšim blagom in najnižjimi cenami. Ako hočete kupiti in prihraniti denar, potem obiščite to trgovino. * Koncert na mestnem magistratu. Glasbena Matica ljubljanska priredi v ponedeljek 24. t. m. v prostorih glavnega ma-gistratnega poslopja na mestnem trgu koncert, katerega spored je sestavljen iz del klasične godbe. Podrobni spored priobčimo jutri, na zanimiv koncert že danes opozarjamo, sedeži pa bodo od četrtka dalje v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. * Železniški upokojenci, upokojenke, rentniki in miloščinarji imajo jutri v petek ob 16. uri v dvorani pri »Levu« na Gosposvetski cesti strokovni sestanek, na katerem se bo razpravljalo o položaju upokojencev, posebno še glede na težko stanje takozvanih kronskih upokojencev, upokojencev bivše južne železnice, še neprevedenih rentnikov. Sklepalo se bo o ukrepih za defitivno ureditev vprašanja izenačenja staroupokojencev, za to vsi prizadeti na sestanek. Elektromotorji no«veliki izbiri nn prodaj. Lsslna delavnica za previjanje in popravljanje dinamov, avto-dinam, elektromotorjev ter vseh elektroapara-tov. Izvršujem vse električne instalacije za razsvetljavo in pogon * EIEKTROPODJEIJE FRANJO PERČIHLIĆ-Ljubljana GOSPOSVETSKO CEST« IG * Sokolska župa Ljubljana — prosvetni odbor poziva vse svoje članstvo, k j poseduje radioaparate, da takoj javi z dopisnico župnemu prosvetnemu odboru ali pa pri svojem društvu. Na dopisnici je treba navesti kakšen aparat poseduje in katerega društva je član lastnik aparata. Nadalje opozarja ŽPO vse edinice, da bosta začetkom avgusta župni lutkovni tečaj in koncem avgusta obči prosvetni tečaj. Vse edinice naj že danes javijo ŽPO svoje kandidate. Maribor A Oblastni odbor narodnega odbora v Mariboru poživlja svoje članstvo in vsa nacionalna društva, da se udeleže danes sprejema bolgarskih bratov v Mariboru na kolodvoru ob 11. A Slovensko planinsko društvo v Mariboru sporoča, da je uvedlo svoje poslovne prostore na Aleksandrovi cesti 16. Tam se plačuje članarina in dobivajo vse informacije zaradi po-seta planinskih koč, prospektov itd. Stalne uradne ure so od 9. do pol 13. in od 18. do 19. A Smrt otroka v studencu. V torek popoldne je v Limbušu na tragičen način utonil dietni sinček Viničarja Repa. Starši so ga popoldne, ko so delali v vinogradu, pustili samega doma, kjer se je nekaj časa igral, potem pa je stopil do bližnjega studenca, se nagnil preko njega, pri tem padel vanj in utonil. Mrtvo truplo so našli sosedje, ko so prišli po vodo. A Nočna lekarniška služba. V četrtek imata nočno lekarniško službo Minarikova lekarna na Glavnem trgu in Strahova lekarna na Aleksandrovi cesti. — V petek pa imata nočno službo Maverjeva lekarna v Gosposki ulici in Königova lekarna na Aleksandrovi cesti. A Na razstavi psov v Zagrebu je bil odlično ocenjen kužek »Ponto«, last gospe Marije Podlesnik, prav dobro pa nemški ovčar »Afra«, last g. Heberta Juriča iz Studencev. Isto oceno je prejel buldog »Fifi«, last ge. prof. Eo-stoharjeve iz Maribora. A _ Lepa slavnost podmladkarjev Jadranske Straže. Preteklo nedeljo so razvili v unionski dvorani podmladki J S prve in druge deške ter druge dekliške narodne šole v Mariboru svoj prapor. Razvitju in blagoslovitvi px-aporov so prisostvovali predstavniki oblastev, šol, oblastnega odbora in krajevnih odborov JS ter veliko število drugih prijateljev naše mladine. Po pozdravnih besedah šolskega upravitelja g. Petriča so mladi stražarji vseh treh šol izvajali primeren spored, ki se je globoko doj-mil vseh navzočih. Navdušene in prisrčne so bile besede, ki sta jih na zbrane naslovila šolski nadzornik g. Alt in zastopnik oblastnega odbora JS g. Janko Pirc. Sledila je blagoslovitev praporov, ki jo je opravil pater Anton Avbelj, kumice pa so bile gospe Lenardova, Makarjeva in dr. Ravnikova. Ob koncu lepe slavnosti se je zahvalil kumicam s prisrčnimi besedami g. S. Rode, od najmlajših pa so prejele kumice v znak hvaležnosti za velikodušen in dragocen dar lepe šopke rož. A Iz policijske torbe. Že dalje časa obiskuje Mariborčane neki 151etni nepridiprav z nabiralno polo, ki je podpisana s ponarejenim podpisom ravnatelja meščanske šole v Mariboru. Javnost se prosi in opozarja, naj dečka, če bi se še kje pojavil, takoj izroči policiji. A S koso nad sina. V Kamnici sta se včeraj. popoldne spopadla 38-letni viničarski sin Franc Lešnik in njegov oče; Prepiru je sledil pretep in je udaril oče sina s koso po glavi tako močno, da so morali poklicati reševalce, ki so poškodovanega Franca Lešnika pripeljali v bolnico.. A Sport. Danes bo ob 18. uri v Ljudskem vrtu prvenstvena nogometna tekma med ISSK Mariborom in SK Rapidom. A Javnosti! Ponovno opozarjamo, da prispe danes ob 11. uri dopoldne v Maribor večja skupina bolgarskih železničarjev. Na kolodvoru bo slavnostni sprejem, ki se ga naj udeleži vsa nacijonalna javnost. Opoldne bo v »Unionu« slavnostni banket za povabljene goste. A Rokoborbe. V ponedeljek zvečer so rokoborbe, ki jih prireja na verandi Uniona ISSK Maribor, končale z naslednjimi rezultati: Mariborčan Filipančič je že v 3. minuti premagal češkoslovaškega prvaka Krup-po. Anglež Morton in zamorec Kip Keney in Jugoslovan Janeš ter Nemec dr. Audersch so se borili neodločeno. Najzanimivejša je bila borba med Poljakom Šerbinskim m Rusom Kirilovim. Zmagal je šerbinski v 31. minuti. Celje ■ Nogomet. Danes ob 17. bo prijateljska nogometna tekma »Merkur«, Zagreb : SK Celje. ■ Iz trgovskega sveta. Združenje trgovcev za sreze Celje, Gornji grad, Slovenjgradec in Šmarje bo imelo svojo 12. redno glavno skupščino de 25. t. m. Začetek ob osmih dopoldne v mali dvorani Celjskega doma. ■ Izlet CPD. Danes izleti članstvo CPD v Šmartno v Rožni dolini. Odhod ob 13. od Trgovske šole. Občinstvo je vabljeno. ■ Licitacija dostave paketov. Poštna direkcija je razpisala dražbo za dostavo paketov v Celju. Pogajanje je določeno za 22. t. m. ob 10. uri dopoldne na magistratu. ■ Telovslca procesija. Danes ob osmih bo v farni cerkvi slovesno opravilo, po maši pa bo procesija po običjanem redu. Cene oblekam znatno znižane Modni atelje F. MEŠKO, CELJE ■ Izlet k Celjski koči priredi v nedeljo, dne 23. t. m. društvo »Soča«. Izleta se more udeležiti vsakdo. Zbirališče na Kapucinskem mostu ob pol 8. zjutraj. Odhod točno ob 8. ■ Sestanek upokojencev. Sestanek vseh drž. in samoupravnih upokojencev in upokojenk iz Celja in okolice bo v petek, 21. t. m. ob 10.30 v restavraciji Narodnega doma. Predaval bo tajnik društva jugoslovanskih državnih in samoupravnih upokojencev in upokojenk v Mariboru. Vabljeni so pripadniki vseh slojev in panog. ■ Kolesarska zvezdna dirka, ki je v nedeljo ni bilo, je preložena na nedeljo 23. t. m. ■ »Matiček se ženi« v mestnem gledališču v petek 21. t. m. To bo zadnja predstava. Vstopnice se še dobijo v knjigarni »Domovina«. Zaradi preselitve trgovine znižane cene MOLBEZEM mskuc, CELJE ■ Sprejemni izpit za 1. razred državne gimnazije bo v četrtek, dne 27. t. m. Začetek ob osmih dopoldne. Prošnje je treba kolekovati z Din 5'— in opremiti s krstnim listom in zadnjim šolskim izkazom ali spričevalom. Prošnje je vložiti najpozneje 23. t. m. ■ Elektrike ne bo. Zavoljo vzdrževalnih del na daljnovodih in čiščenja transformatorskih postaj bo to nedeljo falski tok od 6. do 14. ukinjen za Celje in okolico. ■ Obrtna razstava. 4. avgusta bo otvorjena celjska razstava. To bo najpomembnejša obrtniška prireditev v Celju v zadnjem desetletju. Razstava bo nudila poleg dovršenih razstavnih izdelkov tudi mnogo zabave. Novo mesto Novo mesto govori. Pod tem naslovom bo ljubljanska radio-oddajna postaja prihodnjo soboto 22. t. m. zvečer oddajala program iz Novega mesta, pri katerem bodo sodelovala novomeška pevska društva, sokolski orkester itd. Vse Novomeščane in prijatelje Dolenjske že danes opozarjamo na ta zanimiv- prenos. Športni klub Elan bo v četrtek 20. t. ni. popoldne na svojem igrišču na Loki odigral nogometno tekmo z ljubljanskim športnim klubom »Svoboda«. Preteklo nedeljo se je v Gotni vasi pri Novem mestu vršila prireditev društva kmečkih fantov in deklet. V tekmi se je izkazalo tudi neko dekle. Istega dne je bila tudi prireditev društva kmečkih fantov in deklet v Šent Jerneju, v Kostanjevici na Krki pa je bil letni telovadni nastop tamošnjega Sokola. Krka je polna kopalcev. Temperatura vode je dosegla že 22° C. Za pol|a, posebno v Podgorju, je že kar potreben dež, ki se sicer skoro vsak dan obeta, pa ga le ni; lepo vreme je pa blagoslov za žita, ki so izredno lepa, posebno pa za vinograde. Višji tečajni izpit na tukajšnji gimnaziji se je pričel v torek 11. t. m. in bo Irajal do 24. t. m. K izpitu se je prijavilo 31 kandidatov in kandidatinj. — Tako visokega števila kandidatov novomeška gimnazija že precej časa ni imela. Višnla gora Jubilej. Prostovoljna gasilska čela v Višnji gori bo imela 7. julija letos lepo slavje. Praznovala bo 50 letnico društvenega obstoja, obenem pa bo razvila svoj prapor. Pokrovitelj prireditve bo g. ban dr. Puc. za kar so m11 gasilci, vsi Višnjani in občina iskreno hvaležni. Laško Redne strelske vežite strelske družine v Laškem bodo od 27. t. m. naprej vsak četrte'4 od 18. ure do mraka. V četrtek 27. t. m. bo ob 18 uri zbor na strelišču. Odmevi O »novih frontah v podonavski politiki« razpravlja »Neue Zürcher Zeitung« z dne I 17. t. m. in piše med drugim: »Spričo raznih mednarodnih dogodkov so nastopile v zadržanju vzhodno evropskih držav glede ] aktualnih podonavskih in balkanskih vprašanj nenadne spremembe. Kot odločilne I momente za to navajajo v diplomatskih krogih zrahljanje streške fronte velesil, močno zavezanost Italije zaradi abesinskega vprašanja in razbremenitev sovjetske Unije na Daljnem Vzhodu. Bližnje posledice tega naj bi bile: zmanjšanje udarne sile zapadnih velesil v Vzhodni Evropi, oslabitev diplomatske hegemonije Italije na Dunaju in I v Budimpešti in nova delavnost sovjetske | diplomacije v Evropi. Ker je še vedno veliko vprašanje, ali bo prišlo do podonavske j konference pod italijanskim patronatom, se zdaj pričakuje Lavalova iniciativa. Protiutež proti Göringovim snubitvam v glavnih mestih Balkana se zdi nujno potrebna. Seveda se precej odkrito izjavlja, da Görin-govi diplomatski pomenki v Beogradu in Sofiji niso rodili nikakega pomembnega rezultata. Po drugi strani pa išče ~ . čigar nezaupanje proti Italiji, se ni skoro nič zmanjšalo, naslonitve na kako drugo velesilo, ki naj bi prijateljstvo s Francijo izpopolnila. 111" ' ki je z Bal- kanskim sporazumom svojo zunanjepolitično pozicijo močno utrdil, zastopa slejkoprej na bukareški konferenci utrjeno stališče, da je podonavski pakt za Balkanski spo- ] razum sprejemljiv le v zvezi s sredozemskim paktom.« Za nemške poglede na položaj v prednji Evropi po Beneševem obisku v Moskvi je zanimiv dopis praškega korespondenta »Völkischer Beobachter«-ju z dne 18. t. m., iz katerega posnemamo: »Srednjeevropsko politiko ČSR bodo odslej sovjeti krepko podpirali. Podonavsko vprašanje naj bi torej bilo rešeno tako, kakor se to zdi Rusom in Čehom potrebno in njih smotrom ustrezajoče, pri čemer je nadvse pikantno, da se Avstrija v zadnjem času zelo zavzema za simpatije ČSR, da bi tako mogla obdržati svoj vladajoči sistem, ker se le zdi, da prijateljstvo Italije ni tolike vrednosti kakor se sicer pogosto rado poudarja. Tako bi tudi Avstrija zlezla v interesno sfero Rusije in Male antante« ... V listu »Kurjer Warszavski« piše general Sikorski: »Značilna lastnost Prusov je njih zakrknjen kult militarizma. Radi tega skoro mističnega kulta in ob istočasnem po- i prusenju političnega in socialnega življenja nemškega naroda, njegove znanosti in I umetnosti, da, celo njegove religije — triumf nam dobro znanega potsdamskega duha ni težak. Od dne do dne in čedalje bolj postaja simbol »nacionalne obnovitve« Nemčije.« -—o— Čudno tezo o nastanku poljske države zagovarja dr. Wilhelm v. Kloeber v knjigi »Vom Weltkrieg zur Nationalen Revolution« (Monakovo 1935), kjer čitamo med drugim: »Poljska, ustvarjena od Nemčijet!) v letu 1916., je zahtevala nemška ozemlja. Postavila se je odkrito na stran antante in je z oboroženimi čredami vdrla v Po-znanjsko... General te Rond je med plebiscitom podpiral izpade poljskih tolp, postavljenih tja od poljskega komisarja Kor-fantyja za strahovanje nemških prebivalcev ... in to živalsko nasilje poljskih tolp nad nemškimi možmi, ženami in otroki se da primerjati kvečjemu še z bolševiškimi grozodejstvi.« — Tudi doprinos k poljsko-nemškemu »prijateljstvu«!... Sport Disciplina je zmagala! Včeraj ob 10. dopoldne se je pričela seja komiteja za balkanski pokal, da se razčisti čudno zadržanje romunskih delegatov, ki so izjavili, da ne priznajo v ponedeljek odigrane tekme z Jugoslavijo, ki se mora razveljaviti. Razpoloženje je postalo še slabše, ko so izjavljali, da bodo zapustili Romuni Sofijo, če se njihovi zahtevi ne ustreže. Kljub temu so jugoslovanski delegati trdno j vztrajali na zahtevi, da se odigra samo 12 minut tekme, ker da je bila ostala tekma pravilno in veljavno odigrana. Bolgarski delegati so se takoj pridružili našemu stališču in opozorili Romune na dejstvo, da mora plačati po statutu balkanskih pokal-I nih tekem 3000 dolarjev odškodnine vsak, kdor zapusti svojevoljno tekmovanje. To je precej pomirilo Romune, še bolj pa jih je razorožil grški sodnik Hadžiopulos, ki je j izjavil, da je bilo igrišče sposobno za odigranje tekme in da je on sodil že tekme : na mnogo slabšem terenu. Temu mnenju I se je pridružil tudi grški delegat. Tako Romunom ni preostalo nič drugega, kot da so pristali na tezo Jugoslovanov, in se bo odigralo preostalih 12 minut tekme Jugoslavija : Romunija, ki je bila prekinjena I pri stanju 2 : 0 za Jugoslavijo, v petek 21. t. m. na igrišču »Junaka«. Primorje : Ilirija Danes igrata na igrišču Primorja oba do-I mača »sovražnika« svojo prvo letošnjo prijateljsko tekmo. To srečanje je bilo v časih, j ko sta si še stala nasproti oba konkurenta j v ostrem prvenstvenem boju, vedno prava I športna senzacija za Ljubljano. Upajmo, da 1 bo naše športno občinstvo tudi danes, ko se v prijateljskem srečanju obeta prav lep sport, napolnilo igrišče in obujalo spomine na nekdanja »vroča« srečanja. Tekma bo ob 18. Sodil jo bo po sporazumu zagrebški sodnik Rosenfeld. I Po prvem kolu tekem za srednjeevropski pokal Največje presenečenje prve runde letoš-I njega tekmovanja je bil odličen, start obeh češkoslovaških provincialnih moštev žide-nic in Viktorije Plzen, in pa poraz vseh I štirih zastopnikov Madjarske. Židenice so pokazale odlično igro in so I vodile vse do 15 minut pred koncem s 3 : 0 in bi bilo lahko ostalo pri tem rezultatu, da si niso čehoslovaki vtepli v glavo, da morajo zabiti še četrti gol. Tako pa se je uveljavila znamenita Rapidova »četrt ure« in Dunajčani so zabili v tem času 2 gola tako, da so se šanse židenic — v nedeljo igrajo revanžno tekmo na Dunaju — da se obdržijo še naprej v tekmovanju skrčile I na minimum. Viktorija Plzen je remizirala doma s slav-I nim Juventusom iz Turina 3 : 3 (2 : 2) in bi bila zaslužila celo zmago. Juventus, čigar slava je privabila na igrišče za Plzen rekordno število (18.000) gledalcev ni izpolnil vseh pričakovanj. Da bo Fiarentina gladko zmagala (2 : 0) v Budimpešti nad madjarskim prvakom Ujpestom, tega celo Italijani sami niso pričakovali. Njihova zmaga je bila še bolj sigurna kot kaže rezultat. Slavija je z lahkoto zmagala v Szegedu, čeprav je igrala s 5 rezervami. Poraz Madjarov (4 : 1) bi bil lahko še večji, če I bi se bilo Pražanom ljubilo. Najboljšo vlogo izmed madjarskih moštev [ je igrala še Hungaria na Dunaju proti Ad-miri. čeprav je zmagala Admira z 2 : 1, je I bila Hungaria vendarle boljše moštvo. Briljantno igro je pokazala Austria proti I močni Ambroziani v Milanu; zasenčila je celo igro slovitega »Wunderteama«. Stari Sindelar je frapiral s čudovito igro in tudi ostali niso zaostajali. Austrija je vodila že s 5 : 0 in šele v poslednjih minutah popravi Meazza po soloakcijah na 5 : 2. Igro je ovirala silna vročina, ki je na koncu čisto izčrpala obe moštvi. Remis praške Sparte na Dunaju z Vienno (1 : 1) je vsekakor uspeh zanjo. V Pragi, pri revanžni tekmi Vienna skoraj nima upanja na uspeh. Drobne športne vesti »Olimplado milje« so imenovali srečanje najboljših tekačev sveta na 1 angl. miljo, ki je bilo v Princetonu (USA). Novozelandec J. Lovelock je prišel iz Londona, da pokaže, da mu ameriški favoriti: Cun- ningham (Kansas Univ.), Bonthron (Prin-ceton Univ.) in Venzke (Pennsylvania Univ.) niso dorastli. Zmagal je Lovelock v 4:12.2 z T50 metra pred Bonthronom in Cunninghamom. 50 m pred viljem so bili še vsi trije tekači v isti višini. V Parizu je zmagal Peter Fick na 100 m prosto v času 58.6 sek. nad Francozom Die-nerjem (1:02). 54.50 m je vrgel kladivo v Newyorku metalec Dryer. že 90.000 vstopnic so zahtevali za finalno nogometno tekmo Schalke 04 in V. f. B. Stuttgart, ki bo to nedeljo v Kölnu. Kölnski stadion ima pa samo za 72.000 gledalcev prostora. Finale tekmovanja za Davisov pokal evropske zone, bo 12.—14. julija v Pragi med Nemčijo in Češkoslovaško. Prva je odpravila v semifinalu Avstralijo s 4 : 1, Južna Afrika pa je izgubila napram Češkoslova-ški 5*0 Pokal za najbolj fair moštvo v tekmovanjih za državno prvenstvo so ustanovili na Češkoslovaškem. Ta ustanova bi tudi za naša tekmovanja gotovo ne bila napačna. V avtomobilskih dirkah na Nürnburg-Ringu je zmaga Caracciola na Mercedes Benzu za 1 sek. pred Rosenmayerjem (Auto Union) in starim Chironom (Alfa Romeo). V nordijskem nogometnem prvenstvu sta igrali Finska : švedska 2 : 2 (1 : 0). Štafetno moštvo kalifornijske univerze je v Los Angelesu izboljšalo svetovni rekord 4X440 yardov na 3:12.4. Moštvo bosih nogometašev s Fidži otočja bo gostovalo drugo leto v Londonu. Mana-žer Brotherton trdi, da igrajo otočani izvrsten nogomet in da bi lahko zmagali tudi nad kakšnim angleškim ligašem. To sicer ni gotovo, sigurno pa je, da angleško gentlemanstvo ne bo šlo tako daleč, da bi igrali tudi oni z gosti ■— bosi. Lahkoatletski tromatch: Beograd—Praga —Bukarešta v Beogradu je končal z zmago Pražanov, ki so dosegli 107 točk, Beograd 94 točk, Bukarešta 63 točk. Ta rezultat je vsekakor uspeh naših lahkih atletov. * ŽSK »Hermes« moto-sekcija. Seja sek-cijskega odbora se vrši dne 21. t. m. ob 20. uri v restavraciji »Keršič«. Istočasno se poroča vsem članom sekcije, da je v nedeljo t. j. 23. t. m. izlet na Jezersko. Prijatelji našega kluba se k temu izletu vljudno vabijo. Odhod iz Ljubljane bodemo potom časopisov poročali. Kopališče SK Jadrana v Koleziji je odprto vsak dan od 7. zjutraj do 8. zvečer. Člani imajo znižano vstopnino, ako so poravnali članarino. Kdor želi vstopiti v plavalno sekcijo SK Jadrana, naj se javi v klubovi pisarni v Koleziji. Lahkoatleti, ki so se prijavili za SK Jadran se pozivajo, da se zglase v četrtek od 6.-7. ure v klubovi pisarni. O nemškem prodiranju proti jugovzhodu je pred kratkim pisal znani dunajski list »Börse« med drugim: »Med tem ko se bijejo velike govorniške bitke med Nemčijo in streško fronto velesil, med tem ko zadnji govor rajhovskega kanclerja nemškega Rajha pod mikroskopom proučujejo, je v jugovzhodni Evropi na delu nemška gospodarska ofenziva, katere odsvit le redko zaide v prostore velike evropske politike. Le tu in tam naletimo v časopisju Srednje Evrope na poročila o izrednem nemškem gospodarskem elanu, ki je izvajan s silnimi | sredstvi.« —o— O notranjepolitičnem položaju na Poljskem javlja varšavski dopisnik »Prager I Presse« svojemu listu: »Razvoj notranjepolitičnih prilik na Poljskem po nenadni smrti Jožefa Pilsudskega kaže, da globoka pretresenost, ki jo je v poljskem narodu Povzročila izguba njegovega voditelja, nikakor ni zavrla v zadnjem desetletju, t. j. od majskega prevrata v letu 1926. počasi se razvijajočega izoblikovanja nove specifične državne oblike poljske republike. Nasprotno, skoro bi lahko trdili, da maršalovi dediči in njegovi nekdanji sodelavci kot_ izvrševalci njegove nenapisane oporoke_ še z večjo energijo in delovno silo nadaljujejo z realizacijo zakonodajnih aktov, ki naj pod gradnjo avtoritativno vladane države po-•®že še zadnje temelje, kakor popreje, ko 3« še izključno vladala volja težko bolnega. Uresničenje te zamisli je dejansko nastopilo že z dnem obnarodovanja nove poljske ustave, t. j. 23. aprila letos... Nadaljnji vjr*yoj notranjepolitičnega položaja na Poljskem pa stoji po sprejetju novih volilnih zakonov v sejmu in senatu pred veli- | *im vprašajem.« Kultmrgft I Mlad slovenski skladatelj stopa v javnost i Ime Demetrija Zebreta kot skladatelja ni naši glasbeni javnosti neznano. Sam je že I pred 2 leti izvedel svojo »Suito« za mali orkester, ki je imela lep uspeh; lani pa je igral I dr. Reiner njegov Scherzo za klavir. 1 20. t. m. bodo izvajali na absolventakem V. Talichu. Pričakujemo, da se nam bo kmalu predstavil tudi kot dirigent ter mu želimo se mnogo uspehov pri nadaljnjem študiju. vfr Vladimir Vujič piše o »izsledkih« Ijeningraj-eana Kravceva in Zagrebčana Džordževiča, ki da sta skozi prizmo marksizma dognala, da je osnovni ton srbske narodne pesmi in njena etična podlaga »proletarska zavest«. Ugotavlja tudi, da je na isti temi Ilija Živančevič tvegal »pan-teističen izpad«. —k Sava Popovič o likovni umetnosti. V prirodni težnji za svobodo je našel človeški duh nesprečeni izraz samo v umetnosti. Veliki umetniki so izkoristili to svobo do zaustvarjan je novih del, novih pojmov in novih disciplin. Mali, suženjsko razpoloženi duhovi pa ne občutijo dovolj globoko tega nagona svobode in ga tudi ne doumejo. Zanje pomeni svoboda v umetnosti odrekanje vseh težkoč, ki so na potu umetnika neizbežne. Odtod razmetanost, neodgovornost in spolzka čutnost barv, ki so odlika naših modernih. Naši umetniki, ne glede na šolo, ki ji^ pripadajo, morajo razumeti, da je šola pač — šola in ne umetnost, da je risba — risba in ne umetnost, in da je barva — barva in ne umetnost. Enkrat za vselej morajo razumeti tudi to, «la dobro narisana ali naslikana stvar še ni nujno umetnost. (Narodna Odbrana.) I. M. [koncertu mojstrovske šole drž. konservatorija |v Pragi njegov »Godalni kvartet«. Žebre je I absolviral kompozicijo pri skladatelju dr. J. j Suku; študiral pa je poleg kompozicije še j četrtonsko in šestinotonsko glasbo pri prof. A. •Babi in dirigiranje pri slavnem dirigentu prof. 6 narodnih pesmi za 1 glas in klavir. Zložil Zorko Prelovec. Cena 25 Din. Naroča se zbirka na naslov pevskega društva »Ljubljanski Zvon«, Ljubljana, Mestni dom. V Zagrebu izhaja mladinski glasbeni list »Grlica«. Urejuje ga prof. Srečko Kumar, Šve-arova ulica 9, III. nadstropje, z glasbenim in književnim delom. Revija izvrstno zalaga mladinske zbore s skladbami in poučnim čtivom. Letna naročnina Din 180‘—. Josip Zorman, bivši član ljubljanske in zagrebške opere praznuje 25. t. in. JOletnico svo- Radio Ljubljana: 7.30 O zadružnem vnovčevanju kmetijskih pridelkov (Trček Frane). — 8.00 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 9.00 Versko predavanje (p. Regalat Čebulj). — 9.15 Čas, poročila — 9.30 Svetniku sv. Evharistije. — 11.00 Po naših slovenskih stezicah (VI Regally). — 12.00 Pisano polje, igra Radijski orkester. — 16.00 Naprej! koračnice na ploščah. — 16.15 Ženska ura. — 16.30 Zakleta Veronika. — 17.30 Odmevi iz daljnih dni (plošče). — 19.30 Nacionalna ura. — 20.00 Tomc, Missa de Angelis. — 21.30 Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 22.00 Od vseh strani — za vse ljudi. — 23.30 Za zabavo in za ples (prenos iz nebotičnika). Beograd: 20.00 simfonični koncert orkestra kraljeve garde. — Zagreb; 17.15 koncert Severjevega kvarteta. — Berlin: 20.10 Plesni večer, 20.03 glasba iz Frankfurta. — Beromünster: 20.00 Koncert komornega orkestra. — Bratislava: 18.55 Plošče, nato prenos iz Prage in Brna. — Breslau: 19.00 Ples iz starih časov. 22.30 Klavirski koncert. — Brno: 21.15 Klavirski koncert. — Pariz: 20.45 Simfonični koncert. — Frankfurt: 20.15 Vokalni in orkestralni koncert. 23.00 Sodobna glasba. 24.00 Komorna glasba. — Hamburg: 20.10 Plesna glasba. — Lipske: 20.10 Vokalni in orkestralni koncert. — Milan: 20.50 Stabat Mater. 22.00 Vokalni koncert. — Monakovu: 20.00 Petje in zvoki alpske dežele. — Praga: 20,45 Pota prevrata, aretacija Kramara, Rašina in Scbeinerja. 21.15 Zborovski koncert. 21.40 Prenos koncerta iz, zdravilišča Karlovi Vari. — Varšava: 22.20 Večerni koncert. — Dunaj: 22.25 Koncer' orkestralne glasbe, nato plesna glaeba. Narodno gledališče v Ljubljani Drama Začetek ob 20. uri 20. junija, četrtek; Zlato tele. Red Četrtek. 21. junija, petek; Dramska produkcija gojencev državnega konservatorija. 22. junija, sobota: Izdaja pri Novari. Red B. Opera Začetek ob 20. uri 20. junija, četrtek: Netopir. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. 21. junija, petek: Zaprto. 22. junija, sobota: Boccaccio. Red A. Drama. Drevi ponove za red Četrtek Vombergarjevo veseloigro »Zlato tele«, ki spada med posebno zabavne in vesele komade letošnjega repertoarja in izredno zabava publiko. Zasedba je običajna, v igri sodeluje skoro ves moški in ženski ansambel. Režiser: M. Skrbinšek. Ljubitelje čiste plesne umetnosti opozarjamo na produkcijo plesne šole Mete Vidmarjeve, ki se vrši v ponedeljek 24. t. in. v drami. Sodelovala je doslej s svojimi učenkami na različnih prireditvah, ter imela interne produkcije^ to pa bo po dolgem premoru njena prva javna produkcija, kjer bodo izpolnile ona in njene gojenke ves večer z zanimivim plesnim sporedom, ki daje v prvi vrsti vpogled v delo in razvoj. Opera. Na praznik v četrtek bodo peli v operi Johan Straussovo opereto »Netopir«. V glavnih partijah dame: Zupevčeva, Ribičeva, Španova ter gg Gostič, Peček, Franci, Janko, J. Rus in Zupan. Dirigent: ravnatelj Polič, Opozarjamo na to za bavno in humorno opereto. V petek vprizori operna šola drž. konservato rija (oddelek deklamacije, prof. Šesta) zaključim produkcijo. Uprizori se Molnarjeva legenda »Lil-liom«. Sodelujejo vsi letniki. Opozarjamo prijatelje našega naraščaja, da si ogleda jo morebitne operne pevce, kako se kretajo kot igralci z govorjeno besedo. Predprodaja vstopnic je v ope ri, predstava pa v drami. jega umetniškega dela. Na odru se ;e «dejstvo val tudi v Osijeku in Novem Sadu, sedaj pa živi v pokoju. Na dan svojega jubileja bo sodeloval na večeru lužiških narodnih pesmi v Zagrebu. Tudi pri nas zelo znana davorija »Hej trubaču« srbskega skladatelja Josipa Marinkoviča, datira iz. 1. 1905. Takrat jo je kritika v »Lavoriki« smatrala za najboljšo srbsko skladbo. Pevskih slovesnosti in praznovanj je konec. Poteklo je vse v najlepšem redu m v zadovoljnost vseli, ki so se jih udeleževali. Sedaj bo pa treba preko poletja misliti in se pripravljati na velik koncert Hubadove župe JPS jeseni, ko hočemo osvežiti spomin na našega skladatelja Davorina Jenka. Pobudo za'to je dal naš pevski oče Matej Hubad. Malokomu je znano, da Davo rin Jenko, skladatelj naše slovenske himne »Na prej zastave Stave«, in naše, bivše srbske, danes naše jugoslovanske državne himne »Bože pravde« nima na ljubljanskem pokopališču niti skromnega nagrobnega spomenika. Z. P. H&asicxMj iščete ugodnejših cen. kakor Vani. jih nudi Ludv. Baraga, Ljubljana i (Nebotičnik) Glavno zastopstvo UNDERWOOD in velika zaloga raznovrstnih pisalnih strojev svetovnih znamk Kvalitetna polnilna peresa Vse pisarniške potrebščine. Razmnoževalni in računski stroji. Šivalni stroji po izredno znižanih cenah. Vse šivalne potrebščine. Krasni šivalni etuii. itd. itd. Slavni jugoslovanski atleti — bratje Bukovac Naša slika nam predoča atlete na tekmi v Madridu. Med njimi je zastopan tudi jugoslovanski težko atletski klub »Hercules« iz Pariza, ki slovi po vsem športnem svetu in so ga pred petimi leti ustanovili štirje istrski begunci, namreč bratje Kiko, Rene, Renato in Rajko Bukovac. Po pisanju francoskih listov so se najbolj odlikovali ti štirje atleti, ki nastopajo v skupini, imenovani »Patrola 4—R«, v grškorimski rokoborbi in so tudi prvi Jugoslovani, ki so prevzeli težki in nevarni »hatch as cath can«, namreč ameriško svobodno rokoborbo. Uspeh te jugoslovanske skupine je tako velik, da je bila že drugič povabljena na tekme v Madrid, kjer je najstarejšemu bratu Riku ponujeno mesto trenerja policije. Na sliki Rajko stoji, in Riko čepi ter sta oba naznačena s križcem. Veliko imenovanje učiteljskih pripravnikov Nanovo so postavljeni sledeči učit. abituri-jonti in abiturijentke za učiteljske pripravnike: Božič L. Miroslav v Št. Janž ob Krki, Dacar Melhior v Mali Slatnik, srez Novo mesto, Kobal Branko v Domžale, Kranjc Marjan v Gor. Lakoš, srez Dol. Lendava, Križnar Anzelm Željko v Črensovcih, srez Dol. Lendava, Pirnat Edvard. Predoslje, srez Kranj, Serpan Edvard, Trebnje, srez Novo mesto, Štrubelj Karol, Sv. Andraž-Ptuj, Vrečko Miroslav, Strukovci-Murska Sobota, Bobič F. Verena, Krog-Murska Sobota, Brglez L Marjana, Gederovci-Murska Sobota, Eichkitz J. Margareta, Dole-Litija, Faninger R-Elizabeta, Brezno ob Dravi - Dravograd, Marn A. Karolina, Šmartno pri Litiji, Litija, Poči-valšek 1. Marija, Žetale-Šmarje pri Jelšah, Podboj F. Sabina, Grosuplje - Ljubljana vzh. del, Vitine I. Štefanija. Pilštanj - Šmarje pri Jelšah, Štebih S. Frančiška, Cankova - Murska Sobota, Bakovnik J. Ljudmila, Naklo - Kranj, Brezovar M. Olga, Izlake - Lilija, Furlan A-F.leonora, Stari trg - Črnomelj, Germek A. Lucija, Svetinje - Ptuj, Gregorač L Ana, Sv. Lenart - Laško, Grošelj A. Valerija, Primskovo -Litija, Hribar J. Helena, Cerklje - Kranj, Kochi J. Zlata, Sv. Anton na Poh. - Dravograd, Ljubič D. Bariča, Adlešiči - Črnomelj, Robnik F. Marjeta, Sv. Anton v Slov. gor. - Maribor levi breg. Seiko I. Vincencija, Sv. Marko - Ptuj, Svetek A. Danijela, Zabukovje - Brežice, Šijanec L. Natalija, Reka - Maribor desni breg, Trebevšek Magdalena, Čemšenik - Kamnik, Vrtovec C. Zora, Vel. Kostevnica - Litija. Suhadolik J. Vida, Naklo - Kranj, Mužina I. Bogomila, Sv. Marjeta - Laško, Zimic J. Florjana-Cveta, Čatež - Novo mesto, Pograjc F. Stanislava, Artiče - Brežice, Bajec L Teodora, Sv. Anton - Brežice, Baumgartner T. Miroslava. Dol. Nem. vas-Novo mesto, Bauer A. Marija, Mirna peč - Novo mesto, Beranič M. Amalija, Lepa njiva -Gornji grad, čerček F. Olga, Sv. Janž na Dr. p. - Ptuj, Ferjan M. Milena, Srednja vas - Radovljica, Gajšek A. Ema, Rabelj - Slov. Konjice, Hafner J. Marija, Bušeča vas - Krško, Hrovat F. Hermina, Tržič - Kranj, Jug Š. Helena, Sv. Vid nad V. - Slovenjgradec, .Turšič F. Hedvika, Sv. Duh v Hal. - Ptuj, Klun U. Angela, Gaberje - Dol. Lendava, Gruden J. Bogomira, Griblje - Črnomelj, Konic F. Antonija, Rada-toviči - Črnomelj, Križaj A. Ivana, Šmartno p. Slg. - Slovenjgradec, Maguč V. Slava, Sv. Lovrenc n. Dr. p - Ptuj, Makuc F Bogdana, Stogovci - Ljutomer, Marin R. Alojzija, Sv. Bol-fenk v Sl. g. - Ptuj, Medved J. Alojzija, Sv. Peter - Novo mesto, Podjavoršek G. Antonija, Sv. Vid pri Ptuju - Ptuj, Požeg A. Marija, Stopiče - Novo mesto, Robnik t. Ema, Št. Ilj -Maribor levi breg, Smolnikar J. Leopoldina, Sv. Jurij pod K. - Krško, Štuhec M. Pavla, Ribnica na Poh. - Dravograd, Švigelj F. Ladislava, Mežica - Dravograd, Učakar A. Vida, Predoslje - Kranj, Velikonja M. Marija, Gradišče -Maribor levi breg, Višner A. Ana, Dobrniče -Novo mesto, Lutar Š. Elizabeta, Zg. Sv. Kungota - Maribor levi breg, Firis Anka, Radato-viči - Črnomelj, Leskovic Ana, Jevnica - Litija. Vuk Vanda, Ruše, Fras J. Ivana, Pišece -Brežice, Hude A. Bogomila, Tribuče - Črnomelj, Jaušovec F. Kristina, Cerklje - Kranj, Jesi bar J. Gabrijela, Sv. Anton - Brežice, Junger F. Marija. Artiče - Brežice, Kolenc I. Verona, Razbor - Laško, Korošec L Genovefa, Trbovlje-Vrode - Laško, Lešnik (. Marjeta, Sv. Jošt - Ljubljana okolica, Lušin F. Karolina, Bizeljsko - Brežice. Miselj J. Marija. Dubrovnik - Dol. Lendava, Mrak A. Branislava, Sv. Barbara v Hal. - Ptuj, Štibler J. Gizela, Sv. Jurij v Sl. g. - Maribor levi breg, Vesel T. Marija, Sv. Ana - Maribor levi breg. * Skupno je sedaj postavljenih 82 učiteljskih abiturijentk in abiturijontov. S tem se je število brezposelnih učiteljev in učiteljic v dravski banovini znižalo od lanskega aprila za nad 6(10. Po uradni evidenci je danes v banovini še 254 brezposelnih učiteljic, učitelji so postavljeni vsi. Od gornjega števila jih odpade 131 na letnik 1934. 89 na letnik 1933, 27 na letnik 1932 in 1 na 1931. Od 254 brezposelnih jih je absolviralo drž. učit. šole 156, privatne 98. Želeti je, da se čim prej sprejmejo v državno službo tudi te in se upoštevajo pri poatavit-vah absolventke privatnih učiteljskih šol v isti izmeri, kakor abiturijentke državnih, ker zahteva to njihov socialni položaj. Sanacija Mežice in Crne IndustrijsKa stagnacija zadnjih let in padec cen industrijskih izdelkov nista mogla ostati brez vpliva na finance naših industrijskih občin, predvs-em onih. ki s'o popolnoma navezane na izvestno industrijo in so se z njo vred razvile do današnjega obsega. Dočim se pa občine z železarsko in drugo težko industrijo, zlasti pa občine s tekstilno industrijo še dokaj dobro držijo, s*o prišle rudarske občine v največjo stisko. Svoječasni visoki davčni pred-predpis rudniških obratov, ki je bil kril že sam in z razmeroma nizko doklado skoro vse činsske izdatke, je padel na minimum ali celo (v Mežici in Črni) na ničlo. Tako so dohodki teh občin padli katastrofalno, dočim se izdatki niso zmanjšali, pač pa v marsrika-te. i občini še povečali. Saj tlačijo občino mnogoštevilni brezposelni, ki jih prej ni bilo, reducirani rudarji, ne dosti manj pa zaposleni rudarji, ki radi omejenega obratovanja rudnika zaslužijo komaj za najnujnejšo prehrano družine. Stisko še večajo dolgovi. Industrijske občine so hitro rastle. Treba je bilo graditi in razširjevati šole, vodovode in druge komunalne naprave, ki so za gosto naseljene in naglo rastoče kraje nujno potrebne. Industrijske občine so mnogo investirale in se — kdo pa je mislil na možnost današnje »krize«? — močno zadolžile. Te dolgove je treba sedaj kljub minimalnim dohodkom odplačevati; kajti denarni zavodi, ki so dali večja posojila in ki so sami v stiski in rabijo gotovino, da morejo poslovati, so pričeli pritiskati in zapadle anuitete sodno izterjavati ali celo posojilo odpovedovati. Tako ni čudno, da so štiri rudarske občine postale insolventne: Zagorje ob Savi, Rajhenburg (rudniški revir Senovo), Mežica in črna. Redno budžetiranje je postalo nemogoče; niti za redne izdatke ni kritja, kaj šele za odplačevanje posojil. Postali so potrebni izredni ukrepi, da ae finance teh občin uredijo in poslovanje občine kot javne upravne enote zasigura. Sanacija financ take občine je možna samo tedaj, če pomagajo složno vsi činitelji, ki so tu kakorkoli interesiralii. Predvsem občina sama, in sicer s tem, da reducira svoje izdatke na čim nižjo mero, opusti v tak o novo investicijo in sploh štedi na vseh koncih in krajih. Dalje upniki, s tem, da dovolijo dolžnici podaljšanje amortizacijske dobe na daljšo dobo, če treba 40 ali celo 60 let, in izdatno znižanje obrestne mere, s čemer se odplačevanje dolgov zelo olajša. Nič manj pa rudarsko podjetje, ki je končno »ustvarilo; to občino, to maso proletariata, za katerega mora občina graditi šole in druge kulturne in socialne naprave in skrbeti zanj vsestransko, kakor ji to veleva zakon o občinah in nadzorna oblast. No in končno kr. banska uprava, ki mora paziti na to, da vse občine v redu poslujejo in da obdržijo kredit, ki je bil še pred par leti neomejen. Banska uprava ima možnost, da organizira tako sanacijsko akcijo in da jo v okviru svojih, sicer zelo omejenih proračunskih možnosti tudi materialno podpre. Na tej osnovi se je pričelo letos s sanacijo občin Mežice in Črne. Prvo teži njena krasna, a še neplačana šola, drugo vodovod in šola, obe pa dejstvo, da glavni davkoplačevalki v občini, svinčenemu rudniku, čigar lastnica je sedaj združba The Central European Mineš iz Londona, radi pasivnosti obrata že dve leti niso predpisane nobene avtonomne doklade. V preteklem tednu so bile sanacijske seje obeh občinskih uprav, ki so se jih udeležili poleg županov in vseh članov občinskih uprav tudi generalni ravnatelj rudnika g. Georg Bargate, generalni tajnik g. Viktor Kordan. za dolg občine Mežice tudi gerent okrajne hranilnice v Slovenjgradcu g. Ivan Rojnik, in kot referent kr. banske uprave sekretar dr. šraj. V Mežici se je posrečilo v mirni in stvarni razpravi na podlagi že prej od banske uprave doseženih pristankov uravnovesiti občinski proračun z razmeroma nizko 120% doklado. Po- sebno je treba podčrtati postopanje angleškega vodstva, rudnika, ki se v polni meri zaveda svojih dolžnosti napram javnosti, in ki je že sedaj podpiralo občino s prostovoljnimi prispevki, izjavilo pa na razpravi, da bo v bodoče dajalo občini v kritje nujnih potreb brezobrestne predujme na račun bodočih doklad. Praktično znači to, da bo rudnik v letih, ko ne bo imel davčnega predpisa, prostovoljno pokril proračunski primanjkljaj, s pogojem sicer, da v proračunih ne bo ničesar nepotrebnega in da se izdani zneski vrnejo odnosno poračunajo v letih, ko bo davčni predpis zopet visvik. Četudi trej ne gre za plačila, temveč posojila, ki pa se bodo vračala gamo v dobrih letih, je pomoč, ki jo nudi rudnik občini preko svojih zakonitih obveznosti, velika. Veliko žrtev je doprinesla tudi okrajna hranilnica v Slovenjgradcu, ki je — kljub temu. da je morala odvesti Državni hipotekarni banki večmilijonske naložbe Bratovske skladnice v Mežici in da ne dobiva več javnih denarjev, tako da je sama v stiski, ki jo insolventnost občine še povečava — pristala na podaljšanje posojila in na znatno znižanje obrestne mere. Tudi razprava v Črni ni potekla brez Ugodnega zaključka. Sicer so jo motila nestvarna in malo častna prerekanja in očitanja o tem, kdo da je zakrivil; gradnjo »nepotrebnega« vodovoda. Tudi ni videti v tej občini onega realnega gledanja na stvari, kakršno je za take prilike potrebno in ki nujno dovede do potrebe sporazumnega delovanja z najvažnejšim davkoplačevalcem v občini. Posrečilo pa sie je tudi tu občinski proračun uravnovesiti, ukiniti pobiranje izredno visoke vodovodne doklade za kraj Črno in dobiti od vodstva rudnika enako izjavo kakor v Mežici glede prispevanja k proračunskim izdatkom v času »suše«. Vodovodni proračun pa se je kot proračun občinskega podjetja izločil in se bo uravnovesil pri. baneki upravi, od katere se pričakuje izdatna subvencija v tej ali oni obliki. Tako sta se obe občini — vsaj zaenkrat — rešili in odplačevanje dolgov spravilo na solidno novo bazo, bi upošteva interese dolžnika in upnikov. Kaj bo z mariborskim gradom ? V Mariboru imamo zadnje čase ankete kar po vrsti in na vsaki se nekaj »reši::; promet na Glavnem trgu brez nujno potrebne tržnice, novi magistrat v gradu brez najvažnejših uradov, zgodovinski spomeniki brez zgodovinskih stavb, tujski promet v mariborskih oblakih prahu in projektiranih izvenmariborskih cestah itd. Morala je priti marsejska katastrofa, da je prišlo šolsko vprašanje v magdalenskem predmestju z mrtve točke, kar pa je na dnevnem redu novi magistrat. Vršimo samo svojo poročevalsko dolžnost, da ugotovimo, da je pretežna večina Mariborčanov proti premestitvi magistrata v grad. Upravičenost mariborskega javnega mnenja je pokazala tudi nedavna anketa o adaptaciji gradu za magistrat na mestnem načelstvu. Anketa je pokazala, da sploh nimamo prora-čnna generalne adaptacije gradu za magistrat. Zaradi pomanjkanja proračuna, in to nepopolnih projektov, je samoobsebi umljivo, da se finančna stran eventuelne adaptacije sploh ne more obravnavati, še manj pa sklepati o premestitvi magistralnih uradov v grad, dokler ne vemo, koliko bo vsa zadeva sploh stala. Ko nimamo nobenih proračunov za adaptacijo gradu za magistrat, se tudi ne moremo o tem raz- ostane grad v današnjem stanju. Zavedamo se pa prav tako, da morajo biti stroški za bodoče namere gradu v nekem sorazmerju s stroški za nakup. Mestna občina je dala za grad nekaj nad tri milijone in sedaj bi morala dati, da preseli del magistratnih uradov, pet milijonov, znaša to nad 8 milijonov dinarjev in Maribor stalnega magistrata še niti imel ne bo. To so za današnje čase, ko kričijo po rešitvi naše šole, naša tržnica, naše ceste itd. previsoke vsote za nekaj, kar ne prinese Mariboru ničesar. Če se že misli na nov magistrat, potem se naj pripravljajo sredstva za moderno zgradbo, ki bo res sprejela vse magistralne urade in ki bo času in upravnim svrham primerna in ki bi svoje naloge mogla izvrševati tudi v najoddaljenejši bodočnosti. Grad sam pa se naj v bodočnosti uredi tako, da bodo stroški za adaptacijo čim manjši, poleg tega pa, da bo imel Maribor od njega tudi kake koristi, če že ne direktno pa vsaj indirektno. Misel stalne vinske poskušnje je samo krilatica, ki pomaga iz zadrege tistemu, ki ne ve prav kaj početi š kletmi. Pri jasnem pojmovanju bi zamogli reči samo: stalna vinska razstava alt vinska in sadna borza ali nekaj po- govarjati, saj manjka razgovorom vsaka proračunska podlaga. Nimamo sicer vpogleda v proračun mestne občine za leto 1935/36, vendar nam je znano, da vsote za adaptacijo niso v proračunu nikjer predvidene, prenosi pa po § 3. proračunske naredbe med partijami niso dopustni. Tako vidimo, da radi pomanjkanja proračuna za projekt adaptacije gradu za magistrat in pa zaradi proračuna mestne občine, sploh nimamo možnosti odločati o adaptaciji mariborskega gradu za magistrat. Ako pa hočemo zakonodajnim potom pripraviti adaptacijo gradu, moramo vzeti v obzir izjave strokovnjakov o stroških grajske adaptacije, ki bodo dosegli — ako ne celo prekoračili — vsoto petih milijonov dinarjev. Za to vsoto bodo našli v gradu prostor predsedstvo z uradi v današnjem magistratu, knjigovodstvo, vojaški urad in socialno-poUtični urad. Mestna podjetja, gradbeni urad, mestni fizikat in popisovalni urad pa ostanejo zunaj bodočega magistrata v gradu. Pri tem pa bodo prišli ti uradi v poslovno nepripravne prostore. Na zadnji anketi smo sicer slišali, da je svetloba uradnim prostorom zagotovljena, slišali pa smo tudi, da stoji spomeniški urad pri adaptaciji na stališču čim manjših izprememb. Adaptacija novih prostorov za del magistratnih uradov bi pa stala po izjavah strokovnjakov pet milijonov dinarjev! Opravičeno je bilo vsled tega, da je izjavil obč. svetnik ravnatelj Pogačnik, da je pri teh izgledih najbolje opustiti misel magistrata v gradu in misliti na zidavo novega, ki bi res odgovarjal svojim nalogam in modernim upravnim potrebam. Kako dolgo pa bi v slučaju preselitve nekaterih magistratnih uradov v grad zadostoval novi magistrat svojini svrham? Samo do inkor-poracije, s katero mora mesto računati v naj-bližnji bodočnosti. Takoj potem pa bodo magistralni prostori zopet premajhni in mesto bo tam, kjer je bilo, če bi gradu za magistrat ne adaptiralo in kjer je danes. Radi tega moramo ugotoviti, da je vsako preseljevanje v magistrat neracionelno, predvsem pa neekonomično, ker povzroča mestu stroške brez vsakega inomenta-nega in še manj trajnega efekta. Popolnoma se zavedamo, da je nemogoče, da dobnega. Isto je z namestitvijo Tujskoprometne zveze; ta prevažna mariborska ustanova bi se mogla razviti v gradu do tistega, kar bi mogla in morala biti in kar ji je v današnjih prilikah nemogoče. To so samo misli, poleg katerih bi mogli navesti še celo vrsto gospodarskih in kulturnih problemov, ki visijo v zraku. Omenjamo samo muzej, nakar bi mogel dobiti vajeniški dom takoj prostore v Cankarjevi ulici, ali pa bi se mogla razširiti Cankarjeva šola. Ker najbolj pereče vprašanje Maribora je še vedno, kako namestiti našo mladino po šolah, da si ohrani zdravje in vedrino duha. Z načelnega stališča pa smatramo in povdar-jamo, da je bila postavitev adaptacije gradu na dnevni red silno neprimerna. Dokler obletavajo muhe naše stojnice in pokrivajo blago na trgu lege prahu, tako dolgo moramo imeti pred očmi skrajno potrebno tržnico. Dokler se naši otroci gnetejo po vseh šolah, zlasti pa po osnovnih, tako dolgo moramo misliti na šole, pri katerih so obe magdalenski samo prvi korak. Poleg tega pa čakajo Maribor tudi javna dela, s katerimi je v zadnjem času skoraj prenehal. Ker primeri kakor jo kažejo Borza dela ali regulacija Aleksandrove ceste spadajo med tekoče zadeve, katerim se ne more nikjer izogniti, pa bilo kar bilo! Vsako vprašanje mora priti na dnevni red ob svojem času. Danes, ko je ob nepravem času prišla na dnevni red preselitev magistrata, se temu ne moremo izogniti. Po-vdarjamo pa, da nimamo za obravnavanje tega predpriprav, ker manjka vsak proračun, ker ostane novi magistrat v gradu še vedno stari magistrat, samo da bo stal pet milijonov ter da bo treba radi nemogoče namestitve stalnega magistrata v gradu misliti na novo magistratno poslopje, za katero se naj začnejo priprave po točnih načrtih. Grad pa se naj uporabi tako, da bo mariborsko gospodarstvo in mariborsko življenje sploh imelo od njega tudi kake koristi ter da ne bo služil Mariboru samo za na zunaj. Nikdar pa ne sme mesto pozabiti, da so v današnjih težkih časih življenjski mestni problemi, ki čakajo nujne rešitve v šolskih, socialnih, zdravstvenih in gospodarskih vprašanjih in da je treba povsod in pri vsem misliti v prvi vrsti na nje! — Davkoplačevalec. Silovita železniška nesreia pri Londonu 15 mrtvih, 30 težko, 100 lažje ranjenih — Malo kasneje druga železniška nezgoda s številnimi žrtvami Kakor smo že kratko omenili, se je pri postaji Welwyn-Garden v pokrajini Hert-ford, 35 km severno od Londona, v noči na ponedeljek primerila strahovita železniška nesreča, kakršne menda sploh še ne pomni zgodovina angleškega železniškega prometa. Brzovlak s proge London—Newcastle, ki je odpeljal iz Londona v soboto ob 22.45, se je moral malo pred polnočjo pred postajo Welwyn ustaviti, ker proga ni bila prosta. V tem trenutku je s polno brzino zavozil v zadnji voz brzovlaka potniški izletniški vlak, ki je pripeljal s postaje King Cross v Londonu. Trčenje je bilo tako silovito, da je eksplodirala lokomotiva osebnega vlaka. Z obema vlakoma skupaj je potovalo kakih 300 potnikov. Po trčenju sta bila vlaka mahoma spremenjena v kup razvalin. Mednje so bili zagaten! nesrečni potniki, ki so obupno klicali na pomoč. Tema in silovita ploha sta otežkočali reševalna dela. Iz Londona so takoj odposlali na kraj nesreče reševalno osobje, zdravnike in saniteto. Tem se je nudil strahoten prizor. Med razvalinami so stokali in vzdihovali številni ranjenci, nekaj trupel pa je bilo sploh zmečkanih v brezoblično krvavo gmoto. Težki železniški vozovi so bili stisnjeni in zmečkani kakor škatlice za vžigalice. Tračnice so bile razpahnjene in razvaline razbitih voz so zapirale progo na dolžino dobrih 300 m. Reševalci so do ranega jutra delali z vso silo in šele po dolgem trudu se jim je tekom nedelje posrečilo očistiti progo in jo vsaj za silo zopet usposobiti za promet. Katastrofa je zahtevala doslej 15 mrtvih in 30 težko ranjenih. Med mrtvimi je tudi 5 žensk in dva otroka. Od teh je 12 oseb bilo ubitih takoj na mestu, tri pa so umrle med prevozom v bolnico. Stanje ranjencev je obupno in jim bržkone vsa zdravniška spretnost ne bo mogla rešiti življenja. Razen težko ranjenih je nad 100 oseb srečno odneslo pete z manjšimi ranami in poškodbami. Trupla nesrečnih žrtev so položili na mrtvaški oder v poslopju neke bližnje tovarne. Razmrcvarjena so tako, da doslej niti za enega mrliča niso mogli ugotoviti istovetnosti. Kakor izpovedujejo priče strahotne katastrofe, je vozil osebni vlak s hitrostjo 90 km. V zasilni mrtvašnici so se odigravali presunljivi prizori. Nesrečnik, ki je izvedel, da mu je ob katastrofi smrt ugrabila ženo in otroka, je takoj zblaznel. Vsi dohodi proti tovarni so bili polni ljudstva in je bilo videti kakor preseljevanja narodov. Kljub angleški hladnokrvnosti se je številnim rediteljem in varnostnim organom le s težavo posrečilo vzdrževati red. Kakor poročajo iz Londona, je zla usoda 12 ur po tej nesreči zahtevala novo železniško nezgodo, ki se je primerila blizu Glasgowa. Neki vlak je s polno brzino zavozil v odbijač. Pri tem je bilo 29 oseb laže ranjenih, 3 pa tako težko, da se bore s smrtjo. Mesto katastrofe Ali smemo na sadie piti vodo ? Pač vsakdo izmed nas se spominja iz svoje mladosti, kako ga je včasih po zavživanju sladkega sadja zažejalo, pa so mu starši ali vzgojitelji odločno branili piti vodo. Pa smo se v svoji mladostni neskrbnosti in prešerno-sti skrivaj odtegnili pozornemu očesu očeta ali matere in se nalokali hladne vodice in pričakovali, ali nastopi kazen za prelom zapovedi. Nič nas ni ščipalo, nič zvijalo, v nas pa se je vzbudilo prepričanje, da starši tudi ne vedo vsega in se je omajala vera v njih avtoriteto. Vendar pa lahko rečemo, da še vlada splo- šno mnenje, da piti vodo na sadje, zlasti sveže sadje, ni zdravo. To mnenje potrjujejo in utrjejo vsi tisti primeri, ko ljudje, mladi ali odrastli, po sadju in vodi res zbolijo. Tudi mnogi zdravniki trdijo isto, ne da bi se moglo z gotovostjo reči, če so takšna obolenja res posledica takšne nebrižnosti ali pa so le slučajna. Statističnih dokazov za to ni, strokovna mnenja pa se le nagibljejo k temu, da je voda po sadju nezdrava za naš želodec. Kdor bi teoretično iskal vzroka za ta pojav, se mu mora najprej zazdeti stvar čudna. Saj je tudi v jabolku ali hruški gotovo nad Svojevrstna armada V Hollywoodu so priredili poseben prometno vzgojni teden, da bi meščane in meščanke «auciii oprezne hoje po mestnih ulicah. Seveda so sodelovale tudi pripadnice filmske umetnosti. 90% vode in če si je poleg tega privoščimo še požirek ali dva, kaj more vendar biti na tem? Treba je bilo torej nastopiti drugo pot za preiskavo, v koliko moramo vendarle dati veljavo imenovanemu ljudskemu pravilu. To je bila pot bakteriološke preiskave pri bolnikih, ki so po zavživanju sadja in vode oboleli. Pri vseh primerih — bolniki so bili otroci — so bili povzročitelji bolezni bacili griže. Ti pa gotovo niso prihajali od vode, temveč od vži-tega sadja. Na sadni kožici je namreč polno bolezenskih klic, ki lahko povzročijo v poletni vročini obolenje črevesja. Če pijemo mrzlo vodo, ustvarimo en pogoj več, da se nam v črevesju te bolezenske klice razvijejo. Zato je predvsem važno, da tem bolezenskim klicam sploh preprečimo dohod v . naš organizem s tem, da sadje pred vživanjem olupimo ali ga oparimo z vrelo vodo. Po takšnem sadju lahko bolj brez skrbi izpijemo tudi kozarec vode. Prehlaienie v poletnih dneh Glavni vzroki prehlajenja poleti so nesmotrena oblačila. Prehlajenje lahko povzroči prelahka ali pretežka obleka. Pri prelahki obleki znoj prehitro izhlapeva. Zaradi tega se koža preveč ohladi in kot posledica se pojavi navadno v obliki nahoda, prehlad. Zato je treba tudi poleti nositi vsaj lahko spodnjo obleko. Težka volnena spodnja obleka in topla vrhnja obleka vplivata neugodno. Ovirata namreč izhlapevanje znoja in izžarevanje telesne toplote v toliki meri, da postane telo prerazgreto, radi tega onemoglo in občutljivo za najmanjše toplotne spremembe. Tudi nezadostno negovanje kože pospešuje možnost prehlajenja. človeška koža je polna znojnic, ki jih je ca 2 milijona. Poleg teh je obilo maščobnih luknjic, ki ohranjujejo kožo voljno in prožno. Vse te znoj-nice in maščobnice imajo majčkene odprtinice na kožni površini. Te luknjice morajo ostati vedno odprte. V nasprotnem primeru je ovirano izločanje znoja in maščobe, radi česar postane koža bolestno občutljiva za vsak dražljaj mraza. Pri ljudeh, ki kože ne negujejo dovolj, povzroči vsaka hladna sapica nahod ali celo kašelj. Poleg' skrbno negovane kože so pametno uporabljane zračne kopeli, najboljše sredstvo za utrjevanje. Priporočati je treba tudi pogosto f rotiranj e kože. Pogosten vzrok prehlajenja v poletju je prah. Ta poletna nadloga razširja v prvi vrsti bolezni vratu, n. pr. angino. Kadar veter močno dviga prah, je treba usta večkrat izprati s primernim razkuževalnim sredstvom, n. pr. z razredčeno raztopino vodikovega dvokisa. Ako se koža prav močno ohladi, se prenese to ohlajenje tudi na notranje organe v telesu. Tedaj se pojavi pogosto prehlajenje črev in želodca. Močno razširjeni katarji teh organov so v poletju največkrat posledica prehlada, čeprav radi smatramo,-da je bolezen povzročilo sadje ali zelenjava. Pravilno očiščeno in v primerni količini uživano sadje seveda ne more nikdar povzročiti takih katarjev. Pač pa je lahko vzrok prehlajenja na želodcu ali črevih prehlastno. pitje mrzle vode, zlasti če jo uživamo v večjih množinah. Mrzlo vodo in druge mrzle pijače je treba torej piti le v malih požirkih. Tudi hlastno uživanje sladoleda je želodcu in črevesju škodljivo. Narod, ki pozablja, brate v sužnosti, tepta svojo čast! — Branibor še briga zanje. — Pristopajte! Ječmen na očeh je gnojno vnetje žlez na trepalnicah in se javlja z bolečino, oteklino in rdečico po vsej trepalnici. Bolezen ni nevarna in tudi ne huda, toda preprečiti jo je težko. Nekateri so prav podvrženi ječmenu in obolevajo periodično, najraje jeseni ali spomladi. Razen prirojene nagnje-osti in podedovanosti je ječmen rad v zvezi z malokrvnostjo, sladkorno boleznijo, škro-fulozo, slabo prebavo in želodčnimi težavami. Posebnega zdravila proti ječmenu ni; zdravljenje se ravna po stopnji vnetja. Zdravniški pregled je potreben zato, da se dožene, ali ni ječmen v zvezi s kako drugo nerodnostjo v organizmu. Ako človek že od mladega nagiblje k ječmenu, je predvsem potrebno higienično življenje. Zdrava hrana, mnogo zelenjave in sadja, solnčne in vodne kopeli, gibanje na prostem, sport, hoja po gorah i. dr. Vse to krepi organizem in ječmen se bo pojavljal vedno redkeje, naposled bo popolnoma prenehal. Marsikomu se je v mladih letih delal ječmen zelo pogosto; z leti, ko se je telo okrepilo, je bolezen izginila. Vaje angleške mornarice Moštvo protiletalskih baterij v novih zaščitnih uniformah proti plinskim napadom. Reorganizacija naših železnic V torek 18. t. m. je sprejel prometni minister novinarje in jim dal tole izjavo: Pri prevzetju tega važnega resora sem srečal štiri temeljne probleme, ki se imajo urediti: 1. Upravna organizacija dežavnih železnic in vseh drugih ustanov ministrstva, 2. znižanje tarife, 3. določitev splošnega načrta za gradnjo železnic za vso državo, 4. ureditev osebnega vprašanja, ki predstavlja spričo števila osebja in velikosti ustanov ter gospodarskih podjetij tega ministrstva velik in težaven problem. Naše železnice so doslej dalele na temelju organizacije treh uredb, in sicer iz let 1919, 1921 in 1927, ki v glavnem še danes veljajo. Uredba iz leta 1919, izdana v vsej naglici, je bila, čeprav se zdi nekoliko paradoksno, ena izmed najboljših med vsemi tremi, ker dopušča največ delovne svobode, kar je bistveni pogoj vsakega podjeja. Pozneje so železnice in druge ustanove ministrstva vse bolj in bolj oklepale verige birokratizma. Prišli smo tako daleč, da so se delovni postopki, zlasti upravni, tako komplicirali, da so se zdele formalnosti važnejše od bistva in je bila onemogočena sleherna eks-peditivnost in racionalno delo. Odveč je poudarjali, da se je to pokazalo tudi pri finančnem efektu zelo neugodno: posledica tega je bilo padanju dohodkov. To se ne bi bilo zgodilo, če bi bila uprava sodobnejša. Te uredbe so se izdelovale šablonsko in šo urejale bolj vprašanje razdelitve posameznih uradov na vznotraj. Niso pa urejale vprašanja organizacije smotrenega dela. Zato smo tudi prišli tako daleč, da se največji del časa pri centrali zapravlja s pisanjem po večini nepotrebnih aktov, tako da smo s temi arhivi, ki pomenijo sterilno delo, tako prenatrpani, da ne vemo kaj bi z njimi. Vprašanje reorganizacije gospodarskega podjetja, kakršne so železnice, plovba, pošte itd., ni ne pravno, ne finančno vprašanje, temveč samo vprašanje racionalnega dela. Če se je pri izdelovanju nove organizacije vsakdo bal, da bi svojim nameščencem poklonil popolno zaupanje in jim dal popolno svobodo pri delu, ni prav nič čudno, da je posledica takšnega pojmovanja formalistična kontrola brez slehernega zmisla, ki ne samo ni mogla korigirati načina gospodarjenja, temveč je bila prava muka za tistega, kdor je delal in ustvarjal. Ta kontrola je imela še eno negativno posledico, da je onemogočala dognanje dejanske odgovornosti za posamezne akte. Po prihodu na to mesto sem takoj vzel v delo uredbo o reorganizaciji železnic in drugih ustanov prometnega ministrstva, in sicer na popolnoma drugačni osnovi, kakor je bila dosedanja. To uredbo intenzivno proučujemo že pet mesecev, ker je pa to težak problem, pri katerem so v inozemstvu ponekod delali po cela desetletja, se bo to pri nas uredilo razmeroma hitro. Ko sem izdelal načrt te uredbe, sem jo razdelil vsem ustanovam svojega resora v presojo in z nalogom, da morajo vsi šefi obvezno podati svoje mnenje, in sicer popolnoma svobodno. Na podlagi dobljenega materiala smo uredim predelali in jo poslali ponovno nekaterim organom v proučevanje in smo tako še enkrat zbrali material za definitivno redakcijo te organizacijske uredbe. Čez kakih 10 ali 14 dni bom že lahko to uredbo izročil kr. vladi v odobritev, nato pa še finančnima odboroma narodnega predstavništva. Zdaj naj vam navedem samo načela, po katerih je izdelana ta uredba. Po novi uredbi se vse delo pri železnicah razdeli na štiri službe (urade), ki so organizirane kontinualno, počenši s centralo pa do najmanjših enot. To je tako imenovana navpična organizacija, ki jo povsod priznavajo kot pravilno. Na čelu vsakega urada stoji šef, ki vodi od vrha pa do poslednjih, najmanjših vej. Ti štirje upravniki uradov tvorijo glavno upravo državnih železnic. Glede organizacije dela smo v tej uredbi izvedli široko dekoncentracijo poslov. Glavna uprava si ohrani vodstvo, izvršilni organi pa iahko svobodno delajo pod nadzrostvom, ki ne bo formalistično, temveč bo le nadzorstvo gospodarstva. Po tej uredbi bodo pokrajinska ravnateljstva imela popolno delovno svobodo, zato bodo pa imeli organi tudi vso odgovornost za svoje delo. Upam, da bo ta naš primer vplival tudi na druga ministrstva, zlasti na tista, ki imajo razna gospodarska podjetja, tako da bodo tudi ona na podobnem temelju organizirala racionalno delo, da se odpravijo vse nepotrebne formalnosti. Uspeh znižanja železniških tarif Gosp. prometni minister je dal novinarjem tole izjavo o znižanju tarif: Ker vlada veliko zanimanje za to, kakšen uspeh je pokazalo znižanje tarif, kar je takisto naloga moje prometne politike, vam lahko rečem, da sem z uspehi popolnoma zadovoljen. še več, bolj kakor zadovoljen. Kakor veste, smo potniške tarife v notranjem prometu znižali glede na razdalje in dovolili posebne popuste v lokalnem prometu. Ta nova tarifa je zlasti znižala voznino na Jadransko morje in v kopališča ter v razna tujsko-prometna letovišča. Tudi prevozne cene za prtljago in ekspresno blago smo znižali. Ker so nove tarife v veljavi šele tri in pol meseca, je nemogoče dati definitivne rezultate. Vzlic temu vam bom pa dal nekatere podatke, da boste mogli presoditi, kakšen učinek je dalo znižanje tarif. Da se morejo pravilno oceniti rezultati, doseženi z znižanjem teh tarif, moramo imeti tole pred očmi: da je potniški promet, ne vštevši prevoza vojakov, neprestano padal, in sicer od 40 milijonov potnikov, kolikor se jih je vozilo leta 1931, na 29 milijonov leta 1934. Padec znaša tedaj okoli 27%. Ta padec smo pričakovali tudi letos. Prav tako so padli tudi dohodki, in sicer od 710 milijonov leta 1931. na 550 milijonov leta 1934, to je za okoli 23%. Tudi letos je število potnikov padlo, in sicer januarja za 4% februarja pa za 5.55%. To sta meseca, ko so veljale še stare tarife. Ko so pa stopile nove tarife v veljavo, je padanje števila potnikov ne samo prenehalo, temveč je začelo naglo naraščati. Tako se je število potnikov meseca marca povečalo za 10.87%, meseca aprila za 22.73%, meseca maja pa za 16%, vendar podatki za maj še niso definitivni. Če vzamemo število potnikov, ki kupijo listke brez režijskih popustov in brez običajnih ugodnosti ter ne štejemo vojakov, je pa porast potnikov v marcu, ko so tarife stopile v veljavo, znašal za 26.82% več kakor lani, meseca aprila pa za 33.51%. Kar se prtljage in ekspresnega blaga tiče, je število ekspedij takisto padlo januarja za 17%, februarja pa za 8% v primeri z lanskim letom. Ko so stopile v veljavo nove tarife, je to padanje prenehalo in število ekspedicij je začelo naglo naraščati, taka da je meseca marca, ko so stopile nove tarife v veljavo, število ekspedicij naraslo za 6.67%, meseca marca za 23.34%, aprila pa za 41.12% v primeru z istimi meseci lanskega leta. Kakor vidite, kažejo te številke vprav neverjetno naraščanje števila ekspedicije prtljage in ekspresnega blaga, vse to po zaslugi znižanja tarif. Tudi število po društvu »Putnik« prodanih listkov je rapidno naraščalo, tako da je društvo Putnik meseca aprila t. 1. nadkrililo svoje dohodke za 2.22% v primeri z istim mesecem lanskega leta. Dohodki od prtljage in ekspresnega blaga so vzlic velikanskemu znižanju tarife že maja meseca na podlagi provizornih podatkov presegli dohodke meseca maja lanskega leta. Glede dohodkov od potniškega prometa, vam lahko povem, da so bili meseca marca za 16.75%, aprila pa za 7.28%, torej za prav toliko manjši kakor v januarju, ko so še veljale stare tarife. Meseca maja za 9,68%, v prvi polovici meseca junija so pa že presegli dohodke v istem mesecu lanskega leta za 0.60 odstotkov, med tem ko je število potnikov naraslo za 26%. Kakor vidite, se je ne samo ustavilo padanje števila potnikov in dohodkov, temveč se je začelo naglo naraščanje števila potnikov, pri dohodkov pa vidite, da smo v prvi polovici t. m. že dosegli dohodke istega meseca lanskega leta, na mestu da bi bili padli, kakor je bila tendenca, če bi bile ostale v veljavi stare tarife. Kakor vidite smemo biti zadovoljni s politiko znižanja tarif, ker je dala popolnoma pozitivne rezultate. Slika našega gospodarskega stanja ' Dr. Fran W indischer je brez dvoma eden naših ‘najodličnejših gospodarskih strokovnjakov in zato objavljamo brez črt njegova izvajanja o današnjem gospodarskem stanju p-ri nas, ki jih je podal na občnem zboru »Merkurja«!, kot predsednik in faktični duševni vodja tega našega najstarejšega trgovskega društva, ki so iz njega nastale vse podobne trgovske organizacije. Današnji časi niso všečni. Težko je priti v Kako okolje, kjer ni trpkih besedi. Tudi na račun našega trgovca kot poklicanega posrednika med proizvodnjo in potrošnjo je čuti mnogo nepravičnih besedi. V času stiske in zmede se poizkuša od različnih zdravnikov, izprašanih in neizprašanih, zdraviti gospodarske bolezni. Malo teh poizkusov se je obneslo, skoro dosledno vsi poizkusi so pa slabo končali, če so izločili trgovsko delo. Celo v državah, kjer je mnogo trdne volje in navdušenja za takozvano stanovsko ureditev države, je predlansko leto od glavnega vodnika padla beseda, da je uspešno gospodarstvo nemogoče brez nepogrešnega dela poklicnega trgovca. Prepričani smo, da bo tudi pri nas prišlo pravočas-sno spoznanje, da dela poklicnega, izvežbane-ga in solidnega trgovca ni mogoče pogrešati v modernem gospodarskem življenju. Prepričani smo, da trgovska iznajdljivost tudi v težkih časih najde pot iz zadušnih sotesk. Gospodarsko blagostanje in z njim v zvezi živahen kulturni razvoj sta nastajala v času velikega' in neoviranega prometa ter razgibane izmenjave blaga in dela. Blago je šlo za visoko ceno in delo za delovnimi prilikami in boljšim zaslužkom. Doživeli smo svobodo blagovnega prometa, svobodo denarnega prometa, svobodo gibanja človeka in njegovih sposobnosti. Zadnja leta pa se je svet kakor obrnil in se vsepovsod delajo ovire in ograde svobodi človeka, blaga in denarja. Blagovne prepovedi, določanje dopustne množine blaga za uvoz v tujino, barantanje in mešetarjenje med izvozom in uvozom potom dogovorov za kompenzacije — vse to doživljamo danes. Včasih gredo največje premembe tiho in bežno mimo nas, često mimo strokovnjakov neopaženo. Vse to se dela celo v velikih državah, ki so bile doslej poznane kot zastopnice svobode blaga, denarja in selitve. Preizkušeni nauki se mečejo med staro šaro in strumno korakamo v očakovske razmere, ki so bile pri nas in drugod še pred komaj 40 leti, pa pri tem pozabimo, da je v tistih očakovskih časih bilo gospodarsko, politično, kulturno in socijalno vse drugače pri nas in drugod. Slabi prijatelji naroda in ljudstva na vso sapo kriče, da še nikdar ni bilo tako slabo na svetu. Ustvarja se, človek ne ve, zakaj, v vsakem pogledu nerazpoloženje in tožiti slišiš tudi ljudi, ki jim to gre v račun radi njih dobre konjunkture. Težko je govoriti danes resnico, ki se ji dela često iz političnega ne-razpoloženja grdo krivico, ali je dejstvo, da so pota, ki jih neizprašani gospodarski vedeži nasvetujejo, za trezno tehtajočega človeka komaj pripravna, da nam pokažejo pot v boljše čase in prilike. Slepe oči za napake in razvade pa na drugi strani pretirani obeti in obljube vsesplošnega paradiža niso na mestu, osobito ne v krajih, kjer je bilo treba mnogo delati, mnogo varčevati in biti zelo skromen — pa je pri vsem tem bilo za mogočne dele naroda premalo prostora in zaslužka. V naglici se pri nas rado pozablja, kako smo živeli, od česa živimo in moremo živeti, in se le prečesto prezre, da je tudi v poljedelskem pogledu naša ožja domovina premalo oblagodar-jena, da bi mogla prehraniti s svojo kmetijsko produkcijo svoje prebivalce. Naši pridi in naše cene so drugi, kakor v poljedelsko obilnih krajih naše domovine. Preko dejstva, da trajno ne moreš doseči in držati visoke cene tistim predmetom in pridelkom, ki so na razpolago v preveliki množini, ni mogoče priti. V tem pogledu se' zastonj trudijo najboljše glave in najboljša volja ne pride do kraja problemu. Svet se je preobrazil, žita vseh vrst, razen morda koruze, je danes že preveč v krajih, ki so ga prej kupovali, in treba bo tudi v naši državi predrugačiti kmetijsko produkcijo. Premalo so zadele v živo besede, ki jih je zapisal naš zastopnik na lanski žitni konferenci v Londonu, ko se je vril z konference, kjer je imel priliko doživeti sredi poklicanih zastopnikov pravo razodetje o preogromnih množinah kmetijskih pridelkov. Zdi se nam, da je tudi zelo pogrešno stališče tistih, ki lahkomišljeno pišejo proti industriji, obrtnosti m trgovini v naših krajih. Pozabljajo menda iz nepoučenosti vprašati se, kam bodo s številnim našim industrijalnim delavstvom, ako preneha dim v mnogoštevilnih naših industrijskih dimnikih. Samo za ceno enodnevnega uspeha in beganja ljudi in njih duš vendar ne kaže žagati in sekati temeljnih osnov našega gospodarskega ustroja v Sloveniji. Mesto praznih besedi ne bi škodilo zanimati se med trgovci in obrtniki, koliko škode so utrpeli z vsem svojim okoljem tudi oni, ko je prenehalo prejšnje živahno delo v premogokopih in z njimi v zvezi stoječih obratih. Dober poznavalec gospodarskih razmer doma in v tujini je danes, ko je vseh vrst industrijskega in poljedelskega blaga odveč in poceni na ponudbo pa tudi naši najbližji industrijalni sosedje vsako leto še izpopolnjujejo svojo kmetijsko produkcijo, dejal, da bi 100 vagonov žita ne mogli prodati več v tujino, če bi tudi ustavili vse svoje tovarniške obrate. Nepremišljeno se pri nas rado govori celo v krogih delavskih zastopnikov in njih časopisju o odpravi carinske obrambe in se pri tem pozablja na najbližje gospodarske koristi in potrebe Slovenije, ki je v kmečki produkciji premajhna in preslaba — pa izgublja sedaj še tudi pri naših najboljših zaveznikih in prijateljih trg za prevažno blago, to je les, ki je odločilne važnosti za našega kmetiča, obrtnika, industrijalca in trgovca. S krilaticami se da razburjati svet in izzivati aplavz na shodih, toda ne more se preko neusmiljenih dejstev in gospodarskih izkušenj in zakonov. Lepo je prihajati z vedno novimi zahtevami, hvaležno je prirejati od časa do časa javne licitande na shodih in v časopisih za uvedbo vseh mogočih res koristnih naprav, pa se pri tem nikdar ne vprašati, ali ni boljše sovražnik dobrega, ali smo po svojem gospodarskem položaju sposobni za vse nove lepe in koristne naprave, ki jih še nimamo in so poželjne, ako medtem škripi jejo osnove obstoječih naprav. Ne pozabimo, da en rod, ki je. celo v krizi, ne more zmoči vsega, naš pregovor pravi, da se počasi pride daleč. Borzna porožila VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana, 19 junija. Invest, pos. 1921 80 do 81, Bler. 7°/o 75 do 76, Bler. 8%> 65 do 66, Obv. drž. hip. banke 1927 72 do 74, A sr. obv. 1921 46 do 47, begluške obv. 62 do 64, Obv. štab. pos. 1931 blago 82. Novi Sad, 19. junija. Vse je neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. Jutri borza zaprta! Chicago, 19. junija. Pšenica: Julij 8L625, sept 81-5, dec. 83-5. Koruza: Julij 81-625, sept. 76-625, dec. 64-25. Oves: Julij 335/8. Winip. pšenica: Julij 83-5, avg. 84 125. Rž: Julij 47-75, sept. 51-375. Zagreb, 19. junija. Vojna škoda kasa 356 do 359, junij 356 do 360, julij 357 do 360, avg. 356-50 do 358, sept. 357 do 360, 7"/o Bler. tra do 65-50, 7°/o pos. hip. banke 73 do 74, 6% begluške obv. 63r, Dunaj-Zagreb klir. 871-50 do 881-50 do 876-50, Dunaj-Beograd klir. 879-67 do 869 67, Grčija-Zagreb klir. 39-90 do 4060 do 40-25, Grčija-Beograd klir. 39-85 do 3915, Priv. klir. London-Zagreb 232-92 do 234’52 do 233-72, Priv. klir. London-Beograd 235-21 do 233-61, Priv. klir. Madrid-Zagreb 625r, Priv. klir. Madrid-Beograd —, Trboveljska 125r, Šečer Osijek 135n, 7% slab. pos. v Parizu 83r. Beograd, 19. junija. 7°/o drž. inv. pos. 82 do 81, 4% agrar. obv. 46’50, 7°/o slab. pos. v Parizu 82-50 (82), 6% begluške obv. 63-50 do 63 (63-25 do 63-20), Vojna škoda junij 356 do 355‘50 (356), julij 356\50—355‘50 (356). okt. povpr. 356, nov. 357 do 356-50 (357 do 356-50), 7°/o Bler. 66 do 65 (66), 7% pos. Drž, hip. banke 74, Nar. Banka 5900 do 5750 (5800), Agr. Priv. banka 222-50 do 221-50 (221). Curih, 19. junija. Beograd 7-—, Pariz 20 22, London 1509, Newyork 305-875, Bruselj 51-70, Milan 25 20, Madrid 41-90, Amsterdam 207-725, Berlin 123-—, Dunaj 5700, Stockholm 77-75, Oslo 75-75, Kopenhagen 67-30. Praga 12-755, Varšava 57-75, Atene 2-91, Carigrad 2*46, Bukarešta 305, Helsingfors 6 65, Buenos-Aires 0-81. DENAR. Ljubljana, 19. junija. S primo Narodne banke. Amsterdam 2956-73 do 2971-33. Berlin 1749-20 do 176308, Bruselj 736-33 do 741-39, Curih 1424-22 do 1431-29, London 214-41 do 216-47, Newyork 4320-73 do 435704, Pariz 287% do 289-40, Praga 181-55, do 182-66, Trst 358-24 do 361-32. Budimpešta, 19. junija. Jedenca nespremenjena, promet sređen. Pšenica: Junij 16-71—80 do 16-79—81. Rž: junij 1116—12 oo 11-10—12. Koruza: Julij 11-55—47—51 do 11-48—50, avg. 11-27—19—21 do 11-20—21. Jutri borza zaprta! Ljubljana 19. junija. Koruza: Bačka postaja 79 do 81, banatska postaja 77 do 79. Oves: Sla- vonska postaja 108 do 110. Pšenica: Bačka postaja 139 do 144, banatska postaja 138 do_14L Moka: Pšenična Og, banatska postaja 235 do 245, pšenična Og, bačka postaja 230 do 240, pšenična 2, bačka postaja 210 do 220, pšenična 5, bačka postaja 190 do 200. Otrobi: Bačka postaja 100 do 105. Gospodarske vesti — Dne 19. jnnija t. 1. se je vršil občni zbor Trboveljske preinogokopnc družbe pod predsedstvom gospoda Andre Luquet-a, častnega guvernerja Francoske banke. Občni zbor je sklenil izplačilo 5% statuaričnega obrestovan ja glavnice, t. j. 10 dinarjev na delnico. Za to izplačilo potreben znesek se bo pokril iz bilančnih prenosov poslovnih let 1932 in 1933. dobička poslovnega leta 1934 tor dotacije iz rezervnega fonda. Dividenda bo izplačljiva počenši 20. junija 1935 proti predložitvi kupona št. 22. do-čim sta kupona št. 20 in 21 za leti 1932 in 1933, za kateri se ne izplačuje nikaka dividenda, brez vrednosti in ju morejo imetniki uničiti. — S0/« taksa na ves uvoz v Italijo. Italijanska vlada bo pobirala takso 3%> ad valorem na vsa dovoljenja za blago kakršnegakoli izvora, ki se užava v Italijo. — Poljska zavrača italijansko blago. Poljska je odklonila več kontingentov italijanskega ola-ga, ker Italija ni poslala deviz za nekatero poljsko izvozno blago. — Naše narodno gospodarstvo v maju. (Po statistiki OUZD-a v Ljubljani.) Padanje tekstilne industrije se nadaljuje, kakor je razvidno iz sledeče tabele: L. 1934.: julij štev. delavstva 12.807, avgust 12.910, september 13.201, okF ber 13.313, november 13.431 maksimum december 13.142. L. 1935.: januar 12.600, februar 12.535, marc 12.456, april 12.353, maj 12.304. Razen tekstilne industrije opažamo nazadovanje zaposlenosti še pri sledečih treh industrijah: gradnja nad zemljo z letnim padcem — 1.097 delavci ali 23%>, gradnja železnic, cest in vodnih zgradb s (fiktivnim!) letnim padcem — 685 delavci ali — 23% in gozdno-žagarska industrija z letnim padcem — 610 delavci ali — 8%. Ostale industrije napredujejo ali pa vsaj ne nazadujejo v pomembnejšem obsegu. Hišna služinčad je narasla od maja lanskega leta za 4- 357. industrija kamenja in zemlje za -j- 187, kemična industrija za -j- 212, industrija kože in gume za -)- 279 oseb itd. — Sezijska zaposlenost se bliža svojemu vrhuncu, katerega bo dosegla tekom meseca junija. Gotovo ne boste pozabiti poravnati naročnine! KLiSPE IZDELUIE^W^1 eOLIDUO ttLISflRn A ST. DEU L3UBL3Q UQ-DQLMQTIUOVQ UL.. 13 INSERIRAJTE V „GLASU NARODA«! Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov RUDOLF ZORE. LJUBLJANA GledaliSka 12, Telef. 38-10 Za pismen odgovor priložite 3 Din v znamkah Zenska domača obrt v službi mode Mnogo za drugimi Slovankami smo se Jugoslovanke začele zanimati za to, kako bi prilagodile modi izdelke domačega obrta. Tujci „kaj radi kupujejo naše »utkanice«, naše vezene bluze, obleke, kapice. Domače dame pa ne posvečajo izdelkom našega domačega obrta toliko pažnje, kolikor je zaslužujejo. Morda je temu krivo dejstvo, da se kroj vezenih in ročno tkanih oblek in bluz pri nas nič ne izprenvinja. Tista, ki si je kupila bluzo ali obleko pred petimi ali več leti, jo je res lahko nosila več let, toda druge istega kroja si ne bo več rada kupila. Prav tako je z našimi čipkami: imamo krasne vzorce, izvedba je prvovrstna, vendar le malo imamo takih čipk, ki »Pik’ce« — velika moda Male pik’ce v velikosti grahovih zrn so kaj priljubno oblačilo poletne mode. Razgibanost duhovnega življenja pri vsakem kulturnem narodu se kaže v veliki meri v njegovem tisku. Po razmahu, ki ga doživi v ljudstvu njegova tiskana beseda, moremo soditi o intenzivnosti njegovega kulturnega hotenja; kaže nam pa tudi moč njegove duhovne tvornosti, ki se izraža najjasnejše v revijalnem in dnevnem tisku, v knjigi, znanstveni ali umetniški ter tudi oni, ki je posvečena potrebi vsakdanjega življenja. Tisk je tedaj tisto okno v kulturni zgradbi slehernega naroda, skozi katero govori tvornost njegovega duha v najoseb-nejši njegovi rasni bitnosti. O periodičnem tisku velja to še posebej. Pri nas se je periodični tisk širil zelo naglo. Prvi slovenski tednik je začel izdajati V. Vodnik 1. 1797—1800 z imenom »Lublanske Novice«. Velevažne za pouk slo- bi bile sposobne za okras obleke. Iz tega izhaja, da trosijo naše dame ogromne vsote za čipke — večinoma strojne izdelke — ki prihajajo iz tujine. Iz teh razlogov smo z veseljem pozdravili novi pokret »Ženskega Sveta«, ki stremi za tem, da uvede pri nas kleklane čipke kot okras za bluze in obleke. Modeli, ki jih je »Ženski Svet« razstavil na letošnjem ljubljanskem velesejmu, so tako v načrtu ko v izdelavi izredno fini in krasni ter vzbujajo splošno zanimanje. Našim damam je s tem dana prilika, da si nabavijo elegantne garniture za svoje toalete, poleg tega imajo pa še zavest, da so storile dobro delo s tem, da pomagajo oživiti panogo domačega obrta, ki zbog splošne gospodarske krize čedalje bolj peša. Ročno izdelane čipke niso vsakdajen okrasek naših oblek, marveč dragocenost, ki obdrži svojo vrednost dolga leta. Imeti v svoji garderobi vsaj eno garnituro iz naših čipk, bi si morala šteti o dolžnost vsaka, ki to le zmore. Ob nizkih cenah naših čipk je pač malokatera med nami, ki bi tega ne zmogla. Kar potrošimo več za okrasek, si lahko prihranimo na blagu, ako se ravnamo po navodilu: kupuj domače blago. Imamo že prav lepe, cenene domače svile, ki nain okrašena z garnituro kleklastih čipk — daje elegantno obleko ali bluzo, ki jo bomo prav rade oblekle za gledališče, koncerte in podobne priložnosti. Moramo pa že v naprej misliti za bodočo sezono, ker se take čipke ne morejo držati na zalogi, ampak bi jih bilo treba naročiti. Naš Osrednji drž. zavod za ženski domači obrt v Ljubljani — kakor tudi »Ženski Svet« sta vedno pripravljena postreči našim damam po individualnem okusu. Na modni reviji smo videli tudi lepe modele Iz bosanskega platna, vezene v temnih, neizrazitih barvah, ukrojene po modelih iz albuma »Naša moda«, ki ga je izdal »Ženski Svet« v propagando domačega obrta. To delo, ki je založnice stalo toliko truda in žrtev, ima namen, da da našim čipkaricam in veziljam nove pobude novih idej, kako bi ustregle zahtevam današnjega trga. Umevno je, da so čipkarice in vezilje s hvaležnostjo pozdravile novo akcijo. Zadnjo besedo pa imajo le naše dame. Ali bodo razumele plemeniti namen nove akcije, ali bodo, v svoji brezbrižnosti še nadalje segale le po tujih izdelkih?! venskega ljudstva s posebnimi kulturnimi nalogami so Bleiweisove »Kmetiske in rokodelske novice«, ki so začele izhajati leta 1843. Sliko nadaljnjega razvoja našega periodičnega tiska nam kažejo naslednje številke: (Prva številka pomeni letnico, druga pa število listov in revij.) L. 1843—1; 1854—6; 1874—22; 1884—35; 1894—43; 1904—97; 1912 —122; 1922—141; 1929—205; 1930—187; 1931—125; 1932—149; 1933—176 in 1934—231 listov in revij. število listov in revij se pri Slovencih torej stalno veča; samo v letih ukinitve parlamentarnega življenja in temu sledečemu razpustu političnih strank (1930—1931) se kaže majhen padec. Če si ogledamo podrobneje sliko razvoja našega periodičnega tiska v zadnjih 5 letih, se nam pokaže naslednja podoba: V letu 1929. je dnevno izhajalo 11 listov; Ikrat do Škrat tedensko 44 listov; Ikrat do Škrat mesečno 118 listov; 4krat do 6krat letno 11 listov; brez določenega termina 21 listov; skupaj 205 listov. V letu 1930. je dnevno izhajalo 6 listov; Ikrat do Škrat tedensko 28 listov; Ikrat do trikrat mesečno 94 listov; 4krat do 6-krat letno 13 listov; brez določenega termina 46 listov; skupaj 187 listov. V letu 1931. je dnevno izhajalo 7 listov; Ikrat do 3krat tedensko 25 listov; Ikrat do Škrat mesečno 85 listov; 4krat do 6krat letno 8 listov; brez določenega termina 0 listov; skupaj 125 listov. V letu 1932. je dnevno izhajalo 9 listov; Ikrat do 3krat tedensko 29 listov; Ikrat do 3krat mesečno 100 listov; 4krat do 6krat letno 11 listov; brez določenega termina 0 listov; skupaj 149 listov. V letu 1933. je dnevno izhajalo 9 listov; Ikrat do Škrat tedensko 35 listov; Ikrat do 3krat mesečno 115 listov; 4krat do 6krat letno 17 listov; brez določenega termina 0 listov; skupaj 176 listov. V letu 1934. je dnevno izhajalo 9 listov; Ikrat do 3krat tedensko 33 listov; Ikrat do 3krat mesečno 147 listov; 4krat do 6krat letno 25 listov; brez določenega termina 17 listov; skupaj 231 listov. V tej statistiki so všteti tudi oni slovenski listi, ki izhajajo v tujini. Treba pa je pripomniti, da je naš slovenski tisk v Italiji popolnoma zatrt, skoro enako usodo deli slovenska tiskana beseda v Avstriji. V Ameriki izhaja še nekaj listov, ki so povečini dvojezični. Po številu 231 listov in revij, ki jih beleži leto 1934., sodeč, imamo med Slovenci periodičnega tiska in listov več ko dovolj, tako da odpade že na vsakih 6500—7000 ljudi po 1 list ali revija. Ta, v nekem oziru hipertrofična razgibanost nam je gotovo bolj v kvar nego v korist. Ustanavljanje listov po svetovnonazorskih vidikih je razumljivo in more v svobodnem tekmovanju roditi samo dobre sadove. Bistveno nekaj povsem drugega je gotov paralelizem v ustanavljanju listov, ki jih ni rodila potreba, ampak so vse bolj znak pretiranega individualizma in sebičnih teženj posameznikov. Najlepši primer tega lahkomiselnega razsipanja z duševnimi energijami in tudi z materialnimi vrednotami nam nudijo naše literarne revije. Teh je, po kakovosti več ali manj dobrih, 19. Naravno je, da so navezane na bolj pičlo število odjemalcev; a tudi sotrudniški kader, ki bi pri bolj smo-trenem duhovnem gospodarstvu utegnil biti prav dober, v nekih primerih naravnost odličen, se v tem morju potiskanega papirja nekam razleze, da je splošen vtis naših revijalnih periodičnih časopisov bolj medel. Naklada vseh teh listov je nizka, le v redkih primerih presega 1000 izvodov. Naročniški kader je vsled neugodnih prilik postal finančno šibak in nezanesljiv; odtod nerednost izhajanja navedenih listov, ali pa razvada izdajanja dvojnih ali trojnih številk, kajpada z zmanjšanim obsegom. Ista neekonomičnost in neurejenost se kaže tudi v naši mladinski literarni proizvodnji. Vštevši liste, ki jih izdajajo tudi srednješolci, imamo v naši deželi 18 mla- dinskih revij. Naklada se giblje po večini okrog 1000—3000 izvodov. Le »Naša radost« izhaja v 13.000 izvodih, »Naš rod« pa, ki ga izdaja Mladinska matica s sodelovanjem slovenskega učiteljstva, je dosegel in obdržal naravnost rekordno višino 21.000 izvodov. V najmanjši nakladi, a z največjo požrtvovalnostjo naših znanstvenih društev in institucij, pa izhajajo naše znanstvene revije. Tako izdaja Geografsko društvo — »Geografski vestnik«, Leonova družba — »Čas«, Muzejsko društvo — »Glasnik muzejskega društva«, Društvo »Pravnik« — »Slovenskega pravnika«, Umetnostno zgodovinsko društvo — »Zbornik za umetnostno zgodovino. Zgodovinsko društvo v Mariboru — »časopis za zgodovino in narodopisje«, Znanstveno društvo za humanistične vede — »Razprave«, Etnografski muzej — »Etnologa« itd. Te revije izhajajo po večini neredno, vendar pa je njih obstoj za našo znanstveno literaturo zelo važen. Mimo intenzivnega znanstvenega dela, ki ga v njih objavljajo za vse stroke naši znanstveniki, nam omogočajo tudi stike z znanstvenimi institucijami v tujini. Z njimi zamenjujejo naša znanstvena društva drage tuje revije ter tako izpopolnjujejo svoje knjižnice s publikacijami, ki bi si jih drugače ne mogla nabaviti. Vsebinsko se je naš dnevni in periodični tisk v primeri s predvojnimi prilikami gotovo izboljšal in vsestransko izpopolnil. To velja v posebni meri za naše politično časopisje. V zadnjih letih je opažati tudi vidno izboljšanje v politični polemiki, kjer se je uvedel nek dostojen način obravnavanja spornih vprašanj ter se tako blažijo razna politična nasprotstva, ki morajo biti vedno stvarna, brez vsakršnih primesi osebnega ali razrednega sovraštva. Velika rakrana naših dnevnikov pa je takozvana »krvava kronika«. Lov za senzacijo in zadostitev najnižjim instinktom čitaj oče publike včasih zavede tudi naše liste, da pozabljajo na svojo kulturno misijo, ki ne sme biti nikdar ogrožena od totalne industrijalizacije časopisnih koncernov, za katere morajo veljati ista načela etike in morale kakor za posameznika. Nekai izrekov Mladost je nekaj, kar imajo le mladi ljudje, kat bi pa znali dobro uporabiti le stari. Thomas Wolfe. * Radovednost je neke vrste oblika ženske odločnosti. Victor Hugo. Nedavno je neki časopis citiral moj izrek; »V prihodnjih 50 letih bomo doživeli večji znanstveni napredek kakor v zadnjih tisoč letih. Moram to popraviti, ker nisem dejal čisto tako, dejal sem: »V prihodnijh 25 letih, ker po 50 bom komaj še živ.« Henry Ford. * Poraz armade ni nič v primeri s porazom misli. Paul Sabatier. Če bi v resnici popolnoma živeli tudi samo en dan, bi videli vse. Montaigne. Slovenski periodični tisk Emil Vachek: 32 Kri ne kliče po maščevanju... Bernardova mati je bila že dolgo bolehUa. Trpela je na duševnih depresijah, ki jih je njen soprog pripisoval prehodu. Sama pa jih je pripisovala seveda številnim nesrečam, ki so jo zadele, odkar je bila tako prostosrčna, da se je na Dunaju, kamor je'prišla na obisk s svojim napol poljskim očetom Kuran-fio, ravnateljem posestev gališkega magnata grofa Szepticzskega, zaljubila v lepega ministrskega urad-hika Filipa Astenburga. Zakon je bil odločno nesrečen. Filip jo je ljubil le kratek čas, potem pa se ni hienil zanjo. Od dveh otrok, ki sta se jima porodila, hi mogla drugega, hčerke Dorise, že od začetka pre-hašati, ne vede sama, zakaj. Morda zato, ker je po-stal Filip ravno takrat, ko jo je nosila pod srcem, hladen do nje ter jo je varal najprej z Liesenovo in Potem z drugimi. V zadnjem času je njeno trpljenje še raslo zaradi refleksivnega vpliva drame, ki jo je yidela, da se piše na Bernardov obraz. Tega otroka 5e neizmerno ljubila, bil ji je vse, visela je na njem kakor na poslednjem ostanku smisla svojega življenja. Kar je videla kot odsvit na njegovem obrazu, je pripisovala njegovim mukam s Sabino. To je bila hicli ena neštevilnih bridkosti njegovega življenja, ^oper to ljubezen je bila od prvega trenotka, ker ni hfogla Sabine trpeti. Morda bi ji bilo to dekle vedno ^Prno zaradi tistega nezakrivljenega greha, ki ga je sirila na njej, ker ji je vzela poslednjo oporo nje-hfcga življenja; toda k temu se je pridruževalo še to, a je imela Sabina res nekatere lastnosti, ki jih go-‘ Pa Astenburgova — Rita, kakor jo je imenoval Ber-ard -— ni nikoli prenašala. Bila je nedružabna, mol- čeča, držala je svoja čuvstva strogo na vajetih; Rita je videla v tem, da je Sabina nima rada in da jo prezira. Tisto jutro je bila še nekoliko bolj slabe volje, ker ni ponoči dobro spala. Nikoli ni hodila spat, preden se ni vrnil Bernard, vselej ga je čakala, če treba, do jutra. To pot se je vrnil Bernard sicer kmalu, toda potem je hodil v svoji sobi kakor divja zver v kletki. Neprestano sem in tja, sem in tja, slišala je njegove korake, potem pa ni mogla tega več prenašati in je šla k njemu. Toda komaj se je pojavila med vrati, je skočil Bernard k njej, jo prijel za ramo ter jo začel riniti ven, klicaje; »Rita, za božjo voljo, ne hoti zdaj govoriti z menoj, ne morem s teboj in sploh z nikomer govoriti.« Potem pa je sicer takoj obrnil ter je bil k njej zelo nežen, toda ni ji povedal, kaj ga je tako vznemirilo. Rita pa ni skoraj zaprla očesa in zdaj je ležala na mostovžu in gledala, ne da bi videla, na hladečo se čokolado; bila je slaba kakor muha in čemer ne j ša kot sicer, kadar je v njej in okoli nje nastala tista strašna praznota po odhodu otrok in soproga. V takih trenotkih je vselej čutila, kako je osamljena, zapuščena in odveč; in če se je vprašala, kaj bi se zgodilo v tej hiši, ko bi naglo umrla, je videla z grozo, da se ne bi zgodilo nič. Doris se nekega dne sebično omoži, Bernard si vzame prej ali slej to nesimpatično, pretirano Sabino, ki ima gotovo tuberkulozo; in kar se je tikalo njenega moža, tega človeka, ki je bil tudi v svoji starosti tako lep in krepak, ta je že dolgo gledal nanjo kakor na muzejski predmet, ki ga je nekoč tako mikal, da je napel vse sile, da bi si ga pridobil. Tisti ponižujoči trenutek, ko je šel Filip pred leti prvikrat spat in ji je pozabil voščiti lahko noč. Zakaj prav za prav hodi Doris tako zgodaj v mesto? Kaj dela tam? Ker je čutila, da svoji hčerki ni pravična, jo je imela še manj rada zato, ker jo je prisilila k temu izneverjenju materinskega čuta. Ze dolgo, od njenih otroških let, je pra- vila o njej v rodbini, da je Doris »problematična«. V resnici je bila Doris samo vase zaprta in se ni znala srčkati; njen največji greh je bil. da se je rodila v času, ko je bila svoji materi v oviro pri njenih težnjah, da bi si ohranila Filipa, ki je začel po premestitvi v Prago letati za lepimi gospemi iz praške nemške družbe. Toda mati je razširjala o njej vznemirljive preročbe najbolj skeptičnega kova. Doris si bo dala nekega dne ostriči lase in se bo poročila z vaškim učiteljem. čim je zadela ob predmet »Doris«, se je krog kislih misli še bolj razširil. Hišna Julija streže pri mizi prav nepozorno. Ta gos spi z odprtimi očmi. Vsa češka dekleta mislijo samo na ljubezen. Kakor da jih človek plačuje za to ... Filip gleda na to neresno, nenaravno, ker je iz istega testa. Ko mu je tožila o tem, ji je rekel, da je po njegovem nazoru socijalni sistem popolnoma zvrnjen. Mladi ljudje bi morali biti prepuščeni samo lenarjenju, sportu in ljubezni. Recimo do tridesetega leta. Potem šele bi morala priti zakonita delovna dolžnost. Nasproti temu pa nima smisla in je nečloveško, izganjati človeka iz pisarne, ko mu je šestdeset let. To je surovost, ker ostaja človeku v tej starosti samo še delo in plačevanje zdravniških računov. Da bi se otresla teh nesrečnih misli, je vzela časopis v roke. Trije kaznjenci so se pri lepljenju papirnih vreč dogovorili, napadli paznika, ga zadavili in pobegnili. Pridejo pred sodišče. Zakaj jih takoj ne usmrte. Vsakdo bi moral tako poginiti, kakor je sam ravnal. Tu je prihajala Julija, ji podajala vizitnico in rekla: »Tale gospod bi rad govoril z milostljivo.« SVcnPOcajfe in čitajte „glas navoda** t 20. VI. 1935 Vsemogočni je poklical davi po dolgi in težki bolezni 50 let starega, previđenoga s tolažili sv. vere, dobrega soproga, zlatega očka in tasta, gospoda Pavla Šimenca vrtnarja in posestnika pri pokopališču Sv. Križ Pogreb dragega pokojnika bo 20. t. m. ob 4. pop. izpred hiše žalosti, Sv. Križ št. 53, na pokopališče k Sv. Križu. Žalujoči: Marija, soproga; Stanko, sin ; Pavla, poročena Ogrin, Marija, hčerki; Marija, mati; Ivan Šimenc, bratranec; Rudolf Ogrin, uradnik KID, zet in ostalo sorodstvo. JUGOSLOVAN. NOVINARSKO UDRUŽENJE, SEKCIJA LJUBLJANA SPOROČA VSEM SVOJIM ČLANOM ŽALOSTNO VEST, DA JE UMRL TOVARIŠ, ČLAN NOVINARSKE STANOVSKE ORGANIZACIJE, GOSPOD JOŽE PETRIČ POGREB BO V PETEK OB ‘/s 5. URI POP. IZ MRTVAŠNICE SPLOŠNE BOLNICE NA POKOPALIŠČE K SV.KRIŽU. DRAGEGA TOVARIŠA OHRANIMO V BLAGEM SPOMINU! V LJUBLJANI, 19. JUNIJA 1935. ODBOR. SALON „SLAVICA* v Ljubljani, Miklošičeva 6 (nasproti Uniona) MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu. JAVNA DRAŽBA! Dne 27. t. m. ob 11. uri bo na sreskem sodišču v Ljubljani v sobi št. 16 javna sodna dražba lepe enonadstropne hiše z 'gospodarskimi poslopji in par zemljiškimi parcelami. Draž.beni pogoji so na vpogled v pisarni dr. Švigelja Antona, advokata v Ljubljani, Dalmatinova ulica 11 ali na ljubljanskem sreskem sodišču. V KOPALIŠČU SK Ilirija imate vedno na razpolago maserja-pedikerja. Cene solidne. Priporoča se najvljudneje Palek Alojz. PROTI KURJIM OČESOM. Kdor si želi boljšega pedikerja, je na razpolago cenjenemu občinstvu pediker Avbelj, kopališče Okrožnega urada, Ljubljana, Miklošičeva cesta. Zemljišče ca. 15.000 m5, ležeče v Sp. šiški, v bližini elektrika in vodovod — ugodno naprodaj. V poštev pridejo hranilne knjižice dobro stoječih zavodov. Insformacije daje G. Mi-škec, Ljubljana VII., Medvedova 38. Telefon 35-75. MESTNA ELEKTRARNA LJUBLJANSKA proda elektromotorje in ventilatorje za istosmerni tok 300 in 150 Voltov po zelo nizkih cenah. V Ljubljani nudi iste motorje na posojilo za zmerno mesečno odškodnino. Za vroči poletni čas izposoja ventilatorje za minimalno najemnino. Pojasnila dobite pri ravnateljstvu, Krekov trg 10, II. nadstropje. JAVLJAMO TUZNO VEST, DA JE PO KRATKI BOLEZNI DANES OB 2. URI POPOLDNE UMRL NAŠ SOTRUDNIK JOŽE PETRIČ NOVINAR POKOJNIK JE BIL EDEN REDKIH POKLICNIH NOVINARJEV, KI JE SODELOVAL HKRATI PRI VEČ ČASOPISIH IN ISKAL CELO SVOJE ŽIVLJENJE V NEŠTETIH L VODNI K IH POVSOD SAMO PRAVICO IN POSTENJE. OHRANILI GA BOMO KOT ZVESTEGA SODELAVCA V TRAJNEM SPOMINU. POGREB BLAGOPOKOJNIKA BO V PETEK OB 'L, 3. URI POPOLDNE IZ MRTVAŠNICE SPLOŠNE BOLNICE NA POKOPALIŠČE SV. KRIŽA. LJUBLJANA, DNE 19. JUNIJA 1935. KONZORCi 1 . KMETSKEGA USTA“ .‘ti-v.V . ■ - :v 'V--d- - ‘v. '-v:- Naš tovariš, gospod JOŽE PETRIČ urednik našega lista je danes umrl. Zvestega tovariša in najboljšega prijatelja bomo ohranili v častnem spominu 1 V Ljubljani, 19. junija 1935. „6US NARODA" uredništvo in uprava V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je moj dobri soprog, gospod Jože Petrič novinar včeraj popoldne ob 2. uri po kratkem trpljenju, od kapi zadet, v Šlaimerjevem domu za vedno zatisnil oči. Pogreb bo v petek ob pol 3. uri popoldne iz splošne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. V Ljubljani, dne 20. junija 1935. Globoko žalujoča Terezija Petrič roj. Presker. soproga. Clan uredništva našega „Glasa naroda“, gospod Jože Petrič novinar je danes ob 2. uri popolne umrl. Tega odličnega novinaria, iskrenega somišljenika in neustrašenega, nikdar omahujočega borca za resnico in pravico bomo težko pogrešali in ohranili v trajnem spominu. Na zadnji njegovi poti ga spremimo v petek ob pol 3. uri popoldne iz splošne javne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. „Narodna prosveta" v Uubliani reg. zadruga z omej. zav. Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga z o. z., predstavnik dr. Goljar, ureja Ante Gaber, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik 0. Mihalek, vsi v Ljubljani.