Pozd Plastor naglo napreduje
Letos bodo imeli že 20 milijonov din bruto dohodka -Dva Štipendista na visokih šolah
Na nedavnem zveznem posvetovanju o pospeševanju ustanavljanja POZD (pogodbenih organizacij združenega dela) na Bfedu, na katerem je zvezni sekrelar SZDL Marijan Rožic poudartl. da je prav Socialistična zveza dolžna, da v vseh smereh vzpodbuja in pomaga ustanavljati nove pogodbene organiza-cije združenega defa, je kot razpravlja-lec nastopil tudi Vojko Rajšter. direktor bežigrajskega POZD Plastor in med dru-gim povedal naslednje:
POZD Plastor so ustanovili januarja 1975. Začetni kapitaljeznašal3milijone din, zaposienih pa je bilo 10 delavcev. Ustanovitelj je leto poprej kot samosto-jen obrtnik ustvarii 2,5 milijona bruto dohodka.
POZD Plastor izdeluje orodje za pre-delavo plastike in raznovrstne izdelke iz plastičnih mas. Bruto dohodek se je iz leta 1975, ko jeznašal4,6milijona, vletu 1976 povečal na 13,5 milijona din, letos pa na okroglih 20 milijonov din. Od 11 delavcev, zaposlenih v letu 1975, je letos Plastor napredoval na 40 zaposlenih, medtem ko je vrednost osnovnih sred-
stev narasta s 4,3 milijona na 9,1 milijo-na din v letošnjem letu - izptačana pa v višini 6,1 mjli/ona.
Čisti ostanek dohodka je pred dvema letoma znašal 260.000 din, letos pa bo predvidoma 3,1 milijona din.
^SIika-', kot je poudaril ustanovitelj Vojko Rajšier, »je torej naslednja: zapo-slenost se je povišala za štirikrat, bruto dohodek za 4,2-krat. fondi za 12-krat, fondi skupne porabe za sedemkrat in prispevki SIS za osemkrat.«
preko družbenih organizacij združe-nega dela je POZD Plastor letos izvozil za več kot 10 milijonov din svojih proi-zvodov, in to na konvertibilna iržišča.
Samoupravno življenje v POZD Pla-stor je samoupravno organizirano pov-sem enako kot v vsaki drugi družbeni organizaciji združenega dela. Srednje-ročni načrt razvoja POZD predvideva nadatjnji razvoj. ki upošleva tako nove osnove za delilev dohodka kot načela zakona o združenem delu.
probtemi POZDsovglavnemprostor-ski. saj je nenavadno hiter razvoj -proizvodni p[ostori so nastali \z več nek-
danjih hlevov - zahteval svoje. Soseska ni mogla m ne more dodeliti temu proi-zvajalcu primernega prostora za novo-gradnjo, zato kolektiv resno razmišlja, kako in kam naj bi sepreselil - mordav drugo občino. ki tma za tovrstno dejav-nost več posluha in potreb.
POZD Plastor skrbi sam za svoje ka-dre, zato ima med drugimi delavci tudi dva vajenca in dva šlipendista na viso-kih šolah. S srednjetehnično šolo se hkrati dogovarja za organizacijo poseb-nih tečajev za plastikarje. za predelavo plastičnih mas.
Kolektiv te pogodbene organizacije združenega de)a po besedah n/enega vodje Vojka RajŠtra pričakuje večjo po-moč družbenopolitičnih deiavcev, tako pri nadaljnjem samoupravnem organi-ziranju delovnega kolektiva kot pri splošnem družbenem priznanju takšne oblike združenega dela, pri Čemer gre v prvi vrsti za družbeno in politično-mo-ralno priznanje ter podporo, zakaj de-lavci v POZD niso nikakršni drugorazre-dni delavci. temveč enakopravni člani našega delavskega razreda. kakor jih povsem jasno opredeljuje zakon o zdru-ženem delu.
Kar zadeva zakonodajo o POZD je Vojko RajSter na zveznem posvetovanju menil, da bi jo morali natančneje tzdela-ti. Če želimo - in o tem ni več nobenega dvoma - da se bo najmanj 200 kandida-lov iz vrst obrtnikov v Sloveniji odlo6ilo za vstop v POZD ter s tem okrepilo Storitveno in industrijsko vejo obrti, po kateri je med občani veliko povpraševa-nje. Za industrijsko razvitimi deželami namreč prav v obrti precej zaostajamo