PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-5i. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja številka. EUi je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. £ “ » O -T? o =■ v-, ro S s G ž 5 1 c~ N-: Z r-: g 03 Ul S Poštnina plačana v gotovini Abtx postale 1 gruppo »Vrnimo se k Prešernu« DUŠAN KALC V tem našem svetu pravil in pravilnikov, ki so suhi kot poper in togi kot cementni stebri, se tudi lepi nameni vračanja k Prešernu (ali h komurkoli, ki je s svojo mislijo oplajal občo misel človeštva) lahko presušijo v obrabljen zapovedan obred in strdijo v utečene kolesnice dekiamator-stva, če se človekova domišljija ne Povzpne nad plitke peščine vsakdanjega dogajanja, če pri današnjem ravnanju ne črpamo v enaki meri iz preteklih spoznanj kakor iz prihodnje možnosti, če se ne otresemo bojazni, da ne bomo dovolj ortodoksni, dovolj zvesti teoriji in praksi, ki smo ju izbrali, ali so ju drugi izbrali za nas. In če že govorimo o vračanju k Prešernu, potem se vračamo neobremenjeni. Ne smeta nas bremeniti domišljavost, da nas je zgodovina že Vsega naučila in utvara, da je prihodnost odvisna bolj od drugih kot od nas samih. Tudi te besede se seveda ne morejo otresti retorike in loteva se me skušnjava, da bi povzel besede Branka Sosiča v uvodniku ljubljanskega Dela za 8. februar, ko ugotavlja, koliko je bilo o Prešernu ter o kulturnem in narodnem 8. februarju že napisanega, in pravi: »Tako se zgodi, da prav za praznik zmanjka besed, ki naj bi bile nekaj posebnega«. Ne da bi iskal nekaj posebnega, Pa me k nadaljnjemu razmišljanju NADALJEVANJE NA 2. STRANI Cena 650 lir - Leto XLII. št. 40 (12.365)__Trst, nedelja, 16. februarja 1i Pri vrsti prireditev sodelovali tudi italijanski umetn O' o o O' ro C: o l Osrednja Prešernova proslava v uonci odraz kulturne veličine našega naroda GORICA — Ob dnevu slovenske kulture je bila sinoči v Gorici letošnja osrednja prireditev na Goriškem, ki jo je pripravila Zveza slovenskih kulturnih društev. Prireditev, ki je bila v njeni zasnovi precej drugačna od podobnih manifestacij, ki smo jih spremljali prejšnja leta. Pravzaprav bi lahko zapisah, da se je sinoči v Kulturnem domu zvrstilo več pomembnih kulturnih dogodkov, ki čeprav med seboj časovno in tudi prostorsko ločeni, vendarle dajo zaokroženo podobo večera. V preddverju Kulturnega doma so sinoči najprej odprli razstavo likovnih del več kot 70 umetnikov, Slovencev in Italijanov, ki živijo in ustvarjajo na območju naše dežele, sosednje Slovenije, na območju, ker je do pred kratkim ustvarjal prof. Avgust Černigoj in za sabo zapustil bogato sled. »Poklon Avgustu Černigoju« NADALJEVANJE NA 2. STRANI Danes proslava v Trstu Srečanje pisateljev v Portorožu HIMNA SOŽITJU PORTOROŽ — Mejo je bila nekoč vir nesporazumov, kataklizmov in katastrof. Sedaj pa si v ljudeh le utira pot prepričanje, da je meja lahko simbol prijateljske in celo ustvarjalne drugačnosti, možnost srečevanja in kraljestva duha. Tako je med drugim na včerajšnjem srečanju pisateljev petih držav v Portorožu poudaril med drugim slovenski minister za kulturo Matjaž Kmecl, ki je s svojim uvodnim intelektualno odmevnim in izzivalnim govorom dal poseben ton srečanju. Simpozij, ki ga je organiziral SIS za izobraževanje in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti, je dokazal, da se pod okriljem univerzalnosti umetnosti lahko preskoči še tako trdne geopolitične pregrade, preteklost in zgodovino, nestrpnost in sovraštvo, ki sta največkrat umetno sešiti. Srečanje, na katerem so prisotni pisatelji in pesniki Avstrije, Italije, Švice, Francije in Jugoslavije, se bo končalo danes. NA 3. STRANI Po goljufijah na filipinskih volitvah Parlament proglasil Markosa za predsednika MANILA — Prvi akt filipinske far-Se se je včeerečega vprašanja ribolova na Jadranu, to se pravi za globalni meddržavni sporazum, ki bi enkrat za vselej preprečil boleče incidente na morju. Kongres tržaške KPI 6. marca NA 4. STRANI Eros Ramazzotti zmagal v Sanremu SANR.EMO — Eros Ramazzot-je s pesmijo »Adesso tu« osvoji XX. festival italijanske lah-glasbe. Prejel je 2.667.284 9h.sov. Na drugo mesto se je u-vrstil Renzo Arbore (»II clarinet-to«), ki je prejel 2.185.692 gla-sov. Tretja je bila Marcella (»Senza un briciolo in testa« — ~-l70.986), četrti Tota Cutugno (»Azzurra malinconia« — 1 minori 700.986), peta pa Anna Oxa .>>®’ tutto un attimo« — 1 mili-gn 675.098). Sledijo še Orietta Uerti, Fred Bongusto, Loreda-71(1 Berte, Fiordaliso, Marco Ar-^rib Sergio Endrigo, Rettore, stango, Righerà in drugi. V ka--doriji >>noVi predlogi« je zma-'l,a Lena Biolcati (»Grande, grande amore«). Pustni sprevod na Krasu Na jubilejnem 20. kraškem pustu je zmagal proseško-kontovelski voz »Ukuli riti u garžet« (Poročilo na 5. strani) Odbojka: v ženski B ligi Lahka zmaga Mebla VICENZA — Na gostovanju pri Fiammi iz Vicenze je Meblo osvojil lahko zmago (3:1) na račun šibkega in vse premalo zagrizenega nasprotnika. Težave so naše imele le v prvih dneh nizih, v katerih so, po pravici povedano, igrale dokaj slabo, v tretjem nizu pa so se od rezultata 2:7 za domačinke dobesedno razigrale in do konca tekme pustile nasprotnicam le eno točko, same pa so jih nanizale kar 28. V tem delu tekme je Meblo pokazal nekaj res lepih potez. Največ zaslug ima pri tem gotovo kapetanka Cirila Kralj, ki je z močnimi servisi dejansko onesposobila napad Fiamme, tako da je naša ekipa brez, pravega odpora gradila svoje protinapade in zapustila igrišče ob ploskanju konkretnih gledalcev, ki so se po tekmi še dolgo pogovarjali o slabo- stih svojih miljenk, za katere je, sodeč po tem, kar so sinoči pokazale, izpad iz lige neizbežen. Poraz v prvem nizu je treba verjetno pripisati splošni zmedi naših, NADALJEVANJE NA 14. STRANI KOŠARKA: moška B liga Jadran danes v Vicenzi ODBOJKA: moška C-2 liga Valu slovenski derbi NA 14. STRANI Ob neodpravljenih polemikah v vladni večini Morda jutri srečanje Craxi-De Mita KPI pa vztraja na programski vladi RIM — Craxi in De Mita, največja tekmeca v pet-strankarski koaliciji, bi se mogla srečati prihodnji teden, morda že jutri zjutraj, da poskustita odpraviti ne katera razhajanja in odpreti s tem postopek za tako imenovano »razčiščemje«. Posrednik je podpredsednik vlade Ferlani, ki se je za to zavzel na srečanju s Cra-xijem. Včeraj je hotel Ferlani precizirati, da »ni treba posrednikov, d)a bi se srečala tajnika KD in PSI. Taka srečanja bi morala biti normalna, dovolj je dvigniti slušalko«. Pravi dialektični biser: s tem se je distanciral od tajnika svoje stranke (ki po vsem videzu slušalke ne dviga) in je poudaril svojo pozitivno vlogo pri blaženju napetosti v vladni večini. Medtem je De Mita previdno optimist. »Med petimi strankami sedanje večine, je dejal včeraj v Trstu na deželnem shodu KD, so podobna mnenja o tem, kako se spoprijemati s težavami države, in na to je treba računati za okrepitev večine, s prilagoditvijo vladnega programa. Zamenjati ministre, in ne samo ministre, ali ne, postaja drugotno vprašanje.« Navsezadnje, se zdi, da namiguje, spomnite se, da se zna postaviti problem izmenjave pri predsedstvu vlade. Nato se je lotil socialistov glede afere RAL Zadržanje socialistov ni drugačno. Manca piše v glasilu PSI, da »vzbujajo naraščajočo zaskrbljenost negotove in destabilizacij ske težnje znotraj KD«, tudi zaradi »usmeritve tajništva, ki si prizadeva vsiljevati nemogočo in neupravičeno prevlado KD v koaliciji«. Razčišče-nja mora torej dobiti razsežnosti in značaj obnovljene obveze med strankami koalicije, ki naj omogoča boljše izkoriščanje druge polovice mandatne dobe. Toda »prevzetnost KD, ki misli, da je prišel čas, da obnovi svojo hegemonijo,« naglaša Macaiuso v glasilu KPI, je posledica tiste zgrešene tpolitike, ki se je začela pred dvema letoma z vsiljenim dekretom o okrnitvi dra-ginjske doklade. Danes je petstrankarska koalicija razcefrana in ni večine, ki bi imela skupen program. To je nevarno za demokratične institucije. Predčasne volitve »za obnovitev že znane igre« bi ne služile ničemur. Edini veljavni predlog, pravi zastopnik KPI, je »postaviti v ospredje program, ali vsaj nekaj programskih točk, vezanih na današnje probleme, in »preveriti« (tu bi imela beseda pomen) možnost oblikovanja vlade, iz katere ni razumeti zakaj bi izključili KPI, da reši državo iz močvirja. »Nato se bo začela za vse ini vsakogar nova faza,« zaključuje Macaluso. SFRJ odgovarja na grobe napade Brezperspektivnost albanske politike do Jugoslavije ■V Zupani skupaj iz vse države v Palermu proti mafiji PALERMO — Včerajšnje izredne seje občinskega sveta v Palermu se je poleg domačih svetovalcev in odbornikov udeležilo tudi kakih 50 županov in podžupanov iz vse Italije. Na ta način so hoteli izraziti svojo solidarnost Palermu, kjer se je prav te dni začel »maksiproces« proti mafiji. Na seji so spregovorili vsi predstavniki največjih italijanskih mest, skupno mnenje pa je bilo, da je mogoče premagati mafijo le z odločnim skupnim nastopom. Vodilni italijanski občinski možje so mestu Palermu dokazali, da ni samo v boju proti temu zlu, ki vsekakor ni krajevno omejeno, temveč je žal vsedržavni pojav, pa čeprav v različnih nijansah in oblikah. BEOGRAD — Na vprašanje diplomatskega urednika Tanjuga ob govoru Ramiza Alie na mitingu v okrožju Mirdita 12. februarja letos, v katerem je grobo napadel Jugoslavijo, je uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve dejal, da je Ramiz Alia še enkrat na račun Jugoslavije, njenih narodov in narodnosti, njene notranje ureditve, neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske e-notnosti izrekel veliko znanih albanskih stališč, vrsto hudih klevet, namigovanj in grobih žalitev, nedopustnih po pravilih mednarodnega obnašanja, najmanj pa v odnosih med sosedi. V govoru Ramiza Alie so vnovič prišle do izraza neprikrite iredentistične težnje do albanske narodnosti v SFRJ kot tudi poskusi podpihovanja nacionalnega sovraštva do naro- dov Jugoslavije. Jugoslavija aktivno deluje kot dejavnik miru, varnosti in sodelovanja na Balkanu in v Sredozemlju, Evropi in širše v svetu. Prav za to ne moremo biti ravnodušni do stališč in govora Ramiza Alie, ki pomeni poskus vmešavanja v našo notranjo u-reditev in zunanjo pohtiko in ki so popolnoma v nasprotju z interesi miru in stabilnosti na območju, v katerem živimo. Tudi tokrat želimo opozoriti na brezperspektivnost take politike in škodljive posledice, ki iz nje izhajajo, predvsem za interese samega albanskega naroda ih Albanije. Jugoslavija bp kljub vsemu v skladu s svojo načelno politiko ostala odprta za razvoj odnosov tudi z Albanijo, je še rekel uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve, (dd) • »VRNIMO SE K PREŠERNU« NADALJEVANJE S 1. STRANI sili občutek, da je praznovanje Dneva slovenske kulture prej iskanje opravičil za vse, kar ni bilo storjenega v duhu drobne a neizmerljive Prešernove pesniške dediščine, kot pa iskanje sodobnih odgovorov na velika vprašanja današnjega časa pa tudi prostora (v našem primeru zgolj zamejskega, med dve kulturi stisnjenega prostora). Na vsakem koraku nas spreletavajo spoznanja, da živimo v nekakšni stalni bojni pripravljenosti. Stalno nas pozivajo na boj, pa naj bo to boj proti preteči atomski nevarnosti, proti razrednemu, verskemu, narodnemu nasprotniku, ali pa vsakdanji boj za kruh. Ta pojem se navadno zoži do takšne mere, da v njem ni več prostora za nikakršno alternativo med prijateljskim in sovražnim, med dobrim in zlim. Zato vidim v povratku k Prešernu prejkone povratek k tistim duhovnim razsežnostim, iz katerih se je resda izoblikovala kulturna zavest naroda in iz nje izvirajoča pravična želja po e-nakopravnosd, samostojnosti in dostojanstvu, a se je izoblikovala tudi zavest o človeku, ki mora težiti k svojemu izpopolnjevanju, ki je dolžan iskati najboljše in najpravičnejše oblike družbenega življenja in si ne domišljati, da so tiste, ki si jih je prisvojil, tudi najboljše, dokončne in zveličavne. če naj bo sožitje (v zamejskem prostoru sedaj najbolj rabljena beseda) ena tistih boljših oblik družbenega življenja, potem se mora prečistiti vseh navlak preteklosti in strahov bodočnosti. V Trstu je zatohlih predsodkov in pogubnih strahov na pretek. In ne vedno samo na strani tistih, ki jim kalijo nočno spanje dvojezični napisi, ki jim je pojem manjšinska zaščita sinonim za prevlado šibkejšega nad močnejšim, ki stisnejo zobe, ko se Spetič spomni Prešerna in Trubarja v občinskem svetu in ki bi prej poimenovali Petro-niovo ulico po kakšnem avstralskem gorovju kot po pesniku, v katerem se istoveti del zamejske skupnosti. Mesto, ki ni sposobno, da bi se skobacalo iz zamotanega klobčiča preteklosti, ne more biti sposobno ve- like ustvarjalnosti in ne more rasti in vzcveteti, To še ne pomeni, da je treba pozornost odvrniti od zgodovine. Nasprotno. Vračati bi se morali pogosteje vanjo, kot se vračamo k Prešernu in v njegov čas, vendar ne da bi z njenimi nauki gradili pregrade in brasili kopja, temveč z njimi pregrade rušili in kopja odvrgli. Tega pa ne bomo zmogli, če bo vsak delal zase, vsaka skupnost zase, brez soočenja in medsebojnega spoznavanja. Združiti je treba moči v skupni napor, kot nas uči še vedno premalo uveljavljena in upoštevana Skupina 85, ki v tem trenutku najboljše tolmači Prešernovo Zdravljico. In kot nam po svoje dopoveduje Tomizza, ki je prebolel travmo svoje utesnjenosti v zgo- dovinske pripetljaje te izmučene, narodnostno in kulturno mešane zemlje z mejo po sredi, ter sproščeno spregovori širši italijanski (pa tudi naši) javnosti o našem obstoju in boju, predvsem kot iskalec zgodovinskih in človeških resnic, ki niso v ekskluzivnem zakupu nikogar. Ko se torej vračamo k Prešernu, naj nas na tem duhovnem romanju h koreninam našega, narodnega in kulturnega osveščanja spremljajo ti spodbujajoči drobci. Romanje bo tedaj utrdilo našo zavest in samozavest, naša kulturna hotenja ter kakovost naše množične angažiranosti po neštetih društvih, in razširilo pot v evropske razsežnosti. DUŠAN KALC • Prešernova proslava v Gorici NADALJEVANJE S 1. STRANI je naslov skupinske razstave, ki so jo pripraviti Društvo slovenskih likovnih umetnikov, Galerija Tržaške knjigarne in La Cappella Underground, pod pokroviteljstvom ZSKD. Razstava pa bo odprta teden dni. O Černigojevi umetniški poti ter še posebej o njegovi vlogi pri razvoju slovenske likovne kulture v slovenskem in italijanskem prostoru je spregovoril prof. Milko Rener. Pred samim odprtjem razstave so ubrano zapela So-vodenjska dekleta pod vodstvom Sonje Pelicon. V pričakovanju osrednjega dela kulturnega programa so obiskovalci v zgornjem preddverju Kulturnega doma na televizijskem zaslonu lahko gledah prvi slovenski ozvočeni film »O Vrba«, ki je nastal sredi vojnih let; v veliki dvorani pa so lahko pri-sluhnili radijskemu posnetku »Krsta pri Savici«, predvajanje je Zveza slovenskih kulturnih društev predstavila v sodelovanju z deželnim sedežem RAL Priložnostni nagovor, tokrat namenoma brez Prešernovega citata, je imel Ace Mermolja, ki je, izhajajoč iz dveh še svežih dogodkov — razstave Trouver Trieste v Parizu in iz razgovora z letošnjim Prešernovim nagrajencem, Renatam Quaglio — razvil vrsto vzpodbudnih razmišljanj o tem, da številčnost nekega naroda se ne odloča o duhovni veličini in da tudi majhni narodi, celo manj Sterilne skupnosti, kakor je recimo rezijanska, lahko ustvarjajo kulturo evropske, oziroma svetovne dimenzije. Mermolja je posebej naglasil, da se moramo Slovenci, tako v matični domovini, še bolj pa v zamejstvu, otresti raznih kompleksov majhnosti in zaprtosti. To je tudi pogoj, da se bomo obdržali in obranih. Težiti pa moramo k čim večji kvahteti. Treba si je obenem prizadevati, da dosežke naše kulture na pravilen in primeren način ponudimo, oziroma z njimi seznanimo širši krog. Vzpodbuden primer takega ravnanja je bil pregled slovenskega filma v Gorici. V sklepnem delu sinočnjih prireditev ob dnevu slovenske kulture je bil nato na vrsti še recital »Vrnimo se k Prešernu«, izbor recitacij ter glasbenih in pevskih točk, ki ga je izoblikovalo nad 20 poustvarjalcev različnih izraznih področij, pod vodstvom Vladimira Jurca in Sergija Verča. Po prireditvi je bjl nato še sprejem za kulturne delavce. Nadaljuje se TRENUTEK RESNICE NAJBOLJŠA KVALITETA PO NAJBOLJŠIH CENAH! ZAKAJ? KER Tl SAMO ŽE GENERACIJE DOLGO NUDI NAJBOLJŠE USLUGE. Namizni servis 20 kosov za 6 oseb porcelan Eschenbach 69.000 lir Servis za sladice 7 kosov za 6 oseb porcelan Eschenbach 29.900 lir Namizni servis 41 kosov za 12 oseb porcelan Bavaria 1. kakovosti 159.900 lir Servis za kavo 15 kosov za 12 oseb porcelan Bavaria 1. kakovosti 69.900 lir Servis za čaj 15 kosov za 12 oseb porcelan Bavaria 1. kakovosti 79.900 lir Namizni servis 41 kosov za 12 oseb porcelan Bavaria 1. kakovosti z zlatim robom 229.900 lir Servis za kavo 15 kosov za 12 oseb porcelan Bavaria 1. kakovosti z zlatim robom 89.900 lir Servis za čaj 15 kosov za 12 oseb porcelan Bavaria 1. kakovosti z zlatim robom 109.000 lir 6 skodel za juho s krožnikom, bel porcelan Bavaria 1. kakovosti 29.900 lir 6 švedskih skodelic za kavo, porcelan Bavaria 1. kakovosti z zlatim robom 31.900 lir 24 kosov jedilnega pribora 18/10 jeklo, zamen, ročaji za 6 oseb 39.900 lir 75 kosov jedilnega pribora 18/10 jeklo za 12 oseb 169.900 lir 7 skodelic za kompot, kristal 24% Pb ročno o-krašen 29.900 Ur 7 skodelic za kompot, kristal 24% Pb super ročno okrašen 59.900 lir 6 kristalnih kozarcev 24% Pb ročno okrašenih 29.900 lir Kristalni pokal 24% Pb ročno okrašen 6 skodelic za kavo keramika Pagnošsin 14.900 lir 12.900 lir Ekonom lonec BARAZZONI Glitter 3,75 1 59.900 lir Ekonom, lonec LAGOSTINA original 5 1 54.900 lir Komplet loncev BARAZZONI za dietetično kuho, jeklo 18/10, trojno dno, 11 kosov; izredna ponudba 249.000 lir Porcelan Eschenbach 1. kakovosti, 41 kosov, za 12 oseb, 15 kavnih skodelic za 12 oseb, 15 čajnih skodelic za 12 oseb, skupno 71 kosov. Izredna ponudba 359.000 lir Ponudba Eschenbach porcelan, hotelski krožniki z ojačenim robom, plitvi ali globoki, po kosu 2.800 lir UL. VIĐALI 9 Tel.: 763563 Včeraj se je pričelo mednarodno srečanje pisateljev ob meji Himna sožitju, povezovanju, kulturi in poeziji PORTOROŽ — Himna sožitju, povezovanju, kulturi in poeziji. Tako bi lahko označili včerajšnji slovesni začetek prvega mednarodnega srečanja pisateljev ob meji v Portorožu. Zbrali so se ustvarjalci, da bi spregovorili o svojih dilemah in težavah ter istočasno dokazali, da se dajo pod okriljem univerzalnosti umetnosti preskočiti še tako trdne geopolitične pregrade, preteklost in zgodovino, nestrpnost in sovraštvo, ki pa sta največkrat umetno sešiti. Zato je bil včeraj začetek dvodnevnega srečanja pisateljev iz petih držav (Avstrije, Italije, Švice, Francije in Jugoslavije) tako pomemben; pomemben pa tudi zaradi tega, ker ga je organiziral SIS za izobraževanje in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti, ker so bili prisotni številni družbenopolitični predstavniki (slovenski minister za kulturo Matjaž Kmecl, italijanski veleposlanik v SFRJ Massimo Castaldo, kulturni ataše avstrijske ambasade Valentin Idtzko, generalni konzul SFRJ v Trstu Mirošič itd), ker odpira na tem obmejnem prostoru problematiko, s katero se je treba soočati. In ne nazadnje, jia gre za izjemen dogodek, dokazuje tudi prava stotnija domačih in tujih poročevalcev. Ton včerajšnji otvoritvi in sploh prvemu dopoldanskemu krogu razmišljanj posameznih ustvarjalcev pa je Matjaž Kmecl vsekakor dal govor slovenskega ministra za kulturo Matjaža Kmecla. Naj navedemo samo nekaj misli, ki smo jih iztrgali iz obširnega in odmevnega poročila : »Kaj pa je meja? V slovenščini je nekaj, kar je med, med menoj in teboj, nekaj, ob čemer se moje z mojim redom neha in se začenja tvoje s tvojim redom, ali koga tretjega z njegovo voljo. Je stvar prastarih .instinktov, ločnica med preživitvenimi prostori ali med samičjimi tropi potentatskih samcev; je matematično opredeljena črta na geodetskih in političnih dokumentih; je tudi plot — v Avstriji obstaja zakon, po katerem mora biti posestvo v vsakem primeru ograjeno, naj je še tako veliko; lahko je seveda samo pasja mokrota na drevesih in vogalih. Je nekaj, ob čemer zapoveduje narava pretep ali celo smrt; je simbol in orodje posestniškega nagona, za to sUovito civilizacijsko gibalo in vir največjih nesporazumov, kataklizem in katastrof. Tordj strahovita stvar ta meja!« »Pripetiti sta se morali dve velikanski in ničkoliko manjših morij, da je z mejami zblojena človeška pamet začela zaznavati nesmiselnost in brezizhodnost takšnega početja. Ta in oni zagrizeni nekdanji bojevnik se je ob nečloveških razseljevanjih in streljanjih v imenu ene in za drugo kulturo med drugo vojno celo zdrznil; svoj-čas bojevniški Perkonig je začel pisati pisma in spise v prid koroškim Slovencem, v njihov bran, v obrambo drugačnosti in pravice do nje. Postopoma, počasi, muka polno pa vztrajno se je začelo oblikovati novo poj- movanje meja, malce bolj srednjeveško odprto (tudi srednji vek lahko ponudi kakšen dober vzgled) — pač kot simbolov prijazne prijateljske in celo ustvarjalne drugačnosti, kot možnosti srečevanja ali pa kar kot kraljestvo duha (ki je.brez mej, kot je znano).« »Kar naprej se sicer ponuja in mu-ja še vrsta recidivov iz tistih časov, neprijaznih šolskih reform, neuspešnih zakonov za zaščito manjšin, atavističnih proslav s pihalnimi godbami in starimi odlikovanji, toda sodobni razvoj prinaša povsem novo logiko: zmeraj hitrejšemu tehnološkemu in informacijskemu enotenju in s tem zmanjševanju, strnjevanju sveta, na katerem nam je dano živeti, sledi vročična notranja diferenciacija kultur, tudi obujanje pol pozabljenih, minia-tumih po številu glav, zatrtih v tekmi narodov, novih, še neodkritih. Kajti gibalo civilizacije je zmeraj bila diferenciacija, človeštvo jo potrebuje kot vsakdanji kruh, za preživetje.« »Če ne bo zmoglo tehnološke unifikacije kompenzirati s kulturno diferenciacijo, ne bo prišlo daleč. To spoznanje, oblikovano ali le nakazano, nosijo umetniki v sebi aksiomatično. V umetnosti ni ponavljanj, ponavljajo epigoni in gladiatorji, ki pa so samo oponaševalci in imitatorji umetnosti; umetnost je po svoji naravi unikatna, temelji na drugačnosti — duhovni, u-stvarjalni (ne vojaški seveda).« Pred Kmeclovim govorom sta goste pozdravila v imenu organizatorja Isabella Flego in pa predsednik skupščine obalnih skupnosti Livij Jakomin. Za posege prvih treh referentov nam je sedaj ostalo, žal, le malo prostora. Skušajmo zelo sintetizirati in poenostaviti. Predsednik Društva pisateljev Jugoslavije Ciril Zlobec je prav tako govoril o pojmovanju meja, političnih in duhovnih, o zamejski ustvarjalnosti, ki bogati svoje o-kolje, a je to skoraj ne priznava, o nalogah pisateljev, ki morajo premagati predsodke in meje, saj se pisateljski interes ne krije s političnim, o kulturnih zarezah med Vzhodom in Zahodom, pri čemer je poudaril, da je napredni del Jugoslavije, kljub sožitju z orientalskim delom države, vendar kulturno navezan na Zahod. Eros Sequi je govoril o poeziji, povezovanju, o velikem intelektualnem potencialu Istre, o živi italijanski literaturi na tem polotoku, medtem ko je Milan Rakovac nastopil dokaj trdno in se zavzel za nadnacionalno družbo, kjer bodo odpravljeni pojmi, kot himna, zastava, nacija, »saj smo le številke v digitalnih kartonih«. Skratka, dovolj je bilo izzivov za današnjo diskusijo in nadaljevanje srečanja. Italijanska gnjat ponovno v ZDA V teku priprave na konferenco o obrtništvu v naši deželi VIDEM — Po IT letih prepovedanega uvoza so ZDA ponovno odprle svoja tržišča italijanskemu pršutu. Pravzaprav je prepoved veljala za vso uvoženo gnjat, v kolikor se je v šestdesetih letih v ZDA razpasla med živino vrsta kužnih bolezni, klice kalečih najdemo v sveži svinjini. V sklopu prepovedi pa je največ škode utrpela ravno Italija, ki je v tistih letih izvažala v ZDA veliko izdelkov iz svinjskega mesa, med temi pa naj-yeč pršutov. V sami državi je okrnjen izvoz teh mesnih izdelkov prizadel p-ajveč škode izdelovalcem surovega Pršuta iz Parme in San Daniela, Direktor Konzorcija pršutov San Daniele (združuje 26 lokalnih podjetij) pa je kljub zadovoljustvu, že opozoril na težave, ki zaenkrat še o-nemogočajo izvoz italijanskih pršutov v ZDA. Odlok namreč še ni operativen in ga bodo morali v ZDA najprej objaviti na listu »Federai Register«, šele nato bodo imeli vsi državljani na razpolago rok 60 dni za navedbo morebitnih opomb. Vsekakor pa bo treba čakati vsaj še dve leti preden se bodo lahko v ZDA ponovno mastili z italijanskimi pršuti. Ti dve leti sta v Italiji vsekakor potrebni za uvedbo primerne prašičereje. Poleg tega, da bo treba nujno vzrejati večje število prašičev, pa bodo v tem času tehniki lahko preučili vrsto in količino povpraševanja po italijanskem pršutu na ameriških tržiščih. Temu je treba še dodati do- bro leto dni, ki je potrebno, da se s primernimi posegi, debela prašičja krača spremeni v dišečo, rožnato rezino surovega pršuta. V rezino, ki naj bi letno zagotovila Italiji dotok 150 milijard lir. • V torek ob 16.30 bo predsednik deželnega sveta Solimbergo sprejel predstavnike komiteja združenja proti vivisekciji Furlanije - Julijske krajine, ki se bori proti umestitvi centra za laboratorijske živali v Ažli pri špetru. V ta namen bodo' člani komiteja izročih Solimbergu 30765 podpisov, ki so jih zbrali proti odprtju centra v katerem naj bi vzrejali laboratorijske živali namenjene kozmetičnim raziskavam. VIDEM — Priprave za deželno konferenco o obrtništvu so že v polnem teku. Konferenca bo, kot je znano, v Gradežu 13. in 14. septembra. Na zadnjem sestanku, ki ga je imel deželni odbornik za obrtništvo Turello z organizacijskim komitejem, pa so proučili analize o deželnem obrtništvu, ki jih je pripravila posebna strokovna komisija. Med sestankom je Turello poudaril, da v Gradežu ne bo mogoče predstaviti enotnega poročila, podali pa bodo različne izsledke, ki bodo služili za razpravo. Namen konference je namreč v tem, da se osvetlijo vsi aspekti in problemi deželnega obrtništva. Tako bodo pred pričetkom konference poslali 3.600 obrtniškim obratom posebne formularje in z njimi ugotavljali dejansko stanje obrtništva. Anketne pole bodo seveda ostale a-nonimne, podati pa bi morale najbolj verodostojno sliko stanja. Med razpravo, ki je sledila Turel-lovemu posegu so sodelovali številni predstavniki obrtniških in drugih organizacij. V imenu obrtniške sekcije SDGZ je spregovoril Odo Kalan. Problem nerentabilnih trgovin na Obali KOPER — Velik truda, veliko de-yarja, volje je bilo in še bo »vgrajenega« v dograditev višinskega vodovoda na Obah. Tudi v Marezige je Pritekla zdrava, pitna voda, žal pa (narežganska trgovina Emone-Jestvine 36 vedno nima pape z zdravo pitno v°do. Sanitarni inšpektorji opozarjajo na ta problem, zahtevajo, da se pomanjkljivost odpravi, v Emoni-Jestvi-nl pa z rešitvijo problema ne hitijo Preveč. Delavski svet je namreč med driigim sklenil tudi, da v nerentabilne mgovine ne bodo investirah. Med te tfgovine sodi tudi marežganska. Pa Vendar: ah se bo v Marezigah kaj Parodilo, so vaške trgovine res »bre-Pk« za trgovce, kako rešujejo nako-IPcene probleme? O tem smo se pogovarjali z Božom Ostankom, direk-mrjem DO Emona - Jestvina v Kopru. »Večji del podeželja v koprski ohči-m Pa tudi na Obali »pokrivamo« mi Pašimi trgovinami. Trenutno jih i-amo enajst in vse poslujejo z izgu-v' Podatkov za leto 1985 še nimamo, rino pa, da bo poslovanje nekoliko ‘Jše, vendar je treba povedati, da t kljub temu izgub ne bomo reših. la 1984 so jih vaške poslovalnice parile« nekaj nad 11 milijonov. Iz-z h v. ktl1 poslovalnicah »pokrivamo« fj Priigimj trgovinami oziroma dejav- •heriu*' Vemo’ da gre v mnogih pri-jv, riP za širši družbeni interes, zato (■...tudi pričakujemo, da bomo na ra-.au tega deležni tudi kakšne pomoči. jw I® uujna iz intervencijskega sklada IS občine. Tako so štorih v več bi .eriioprimorskih občinah, zakaj ne .Pd! Pri nas. V Piranu, denimo, so Pravljeni pomagati.« J-J lahko pričakujemo več poso-ttev trgovin tudi na vasi. Kje? shto -prP^oru smo skupaj s soinve-tj-p rll Pričeli graditi samopostrežno {,t.. ,vtP°'_ Sicer pa naj bi letos začeh pretti še nov market v Ankaranu, Pravih vse potrebno za gradnjo tr- govine na Livadah v Izoli, svoj gostinski objekt dobih v prostorih Jadro-agenta v Ulici JLA itd. Naložbe res ne bodo velike, vendar v skladu z našimi možnostmi. Te so močno omejene. Denarja za temeljite posege v naše trgovine ni dovolj, v Marezigah in Vanganelu bomo najnujnejše uret-dili z minimalnimi sredstvi. Ob omejenem poslovnem interesu so večje investicije gotovo nemogoče.« Kje to najbolj prihaja do izraza? »Vaški trgovini v Črnem kalu in Gradišču sta tipičen primer. Vanju bi morah danes investirati vsaj 50 milijonov dinarjev, da bi ju uredih. Trgovina je v teh krajih nujna, to je splošni družbeni interes, vendar, če ta splošni interes’ ni podprt z denarjem, ga trgovci ne moremo uresničiti. Ne moremo, pa čeprav so se zadnje mesece zadeve z maržami nekoliko spremenile in na račun tega lahko tudi bolje poslujemo.« Kako v razmerah, v kakršnih poslujete, uspevate reševati probleme? »Težko. Če se še naprej omejimo na vaške trgovine, potem je treba povedati, da kratkoročno v večini kakšnega [»slovnega interesa nimamo. So pa kraji, kjer bodo — na daljši rok seveda — trgovine tudi uspešneje poslovale. Eden takih krajev je Pri-dvor. Sicer pa moram povedati tudi, da so naložbe v trgovino že kakih 15 let minimalne, tehnološketmu napredku v naši dejavnosti praktično ne moremo slediti. Morebiti malce karikirano, a vendar zgovorno: v 46 naših trgovinah imamo samo 6 sodobnih e-lektronskih tehtnic. Opremljenost trgovin je na splošno slaba. To občutijo tudi naši delavci. Za primer: blagajničarka, ki dela v zelo obiskani samopostrežni trgovini res sedi na delovnem mestu (to nekateri enačijo s prijetnim delom), toda če nima tekočega traku pri blagajni dnevno »preloži« tri do štiri tone blaga.« DUŠAN GRČA RASICA »RASICA« tovarna pletenin n. sol. o. Ljubljana - Tel: 061/371-313 - Telex: 34196 yu rašica izdeluje kvalitetne modne vrhnje pletenine za vse priložnosti V pleteninah RAŠICE se boste počutili prijetno in sproščeno Bogat spored današnje osrednje proslave v Kulturnem domu 0 Prešernu skozi vse umetniške zvrsti Danes od 17. ure dalje kulturne prireditve za vse okuse Sme nekaj nas, ker smo Prešernovi, biti prešernih? Ni retorično vprašanje, temveč le parafrazirani Prešernov aforizem, ki se bo pojavil v osrednjem delu današnjega praznovanja Dneva slovenske kulture. In lah ko smo prešerni ob taki zasnovi kulturnega praznika, ki združuje najrazličnejše zvrsti, ustvarjalne in poustvarjalne sile ljudi, ki živijo tukaj in sedaj in ki jim je Prešernova poezija še vedno blizu. O najvažnejših trenutkih, ki sestavljajo letošnje praznovanje kulturnega praznika Zveze slovenskih kulturnih društev smo v preteklih dneh že poročali. Mislimo, da je ta trenutek potreben le nekakšen -»kažipot« ali podrobnejši oris poteka praznovanja. Ob prihodu v Kulturni dom nas bo sprejela Godba iz Ricmanj, ki bo prav gotovo poskrbela za praznično vzdušje. Igrala bo od 17. ure do približno 17.30, ko bo otvoritev že tradicionalne slikarske razstave, ki jo ob dnevu slovenske kulture vsako leto prireja Društvo zamejskih likovnikov, letos ob dodatnem sodelovanju TK Galerije in sorodne italijanske organizacije La Cappella Underground. Uvodne besede bo spregovoril Klavdij Palčič v foyerju doma, slike Černigojevih prijateljev in učencev pa bodo razstavljene tako v samem foyerju vhoda kot tudi v foyerju balkona. Ob zaključku likovne slovesnosti bo v foyerju parterja zapel mešani pevski zbor Milan Pertot iz Barkovelj. Ob 17.30 bo moč v foyerju balkona tudi prisluhniti radijskemu posnetku Krsta pri Savici, ki bo ponovljen ob 18.20. Posnetek je posredoval tržaški sedež RAI; ki bo tudi oskrbel tehnično plat. Od 17.45 dalje si bodo film- ski navdušenci v foyerju parterja lahko ogledali prvi slovenski zvočni film o Prešernovi rojstni vasi. (Film bo ponovljen večkrat). Istočasno se bo v baru Kulturnega doma srečal s prisotnimi letošnji nagrajenec iz Prešernovega sklada rezijanski pesnik Renato Quaglia. V sodelovanju s Knjižnimi izdajami ZTT bo namreč predstavljena njegova zadnja zbirka Baside. Posebej bo poskrbljeno za najmlajše. Dakleta, ki so obiskovala tečaj za animacijo pri ZSKD, se že nekaj tednov mrzlično pripravljajo na dveumo animacijo, ki bo v nedeljo v mali dvorani od 17.45 do približno 20. ure. Starši bodo lahko svoje malčke prepustili skupini deklet, ki jih bodo pričakale na »železniški postaji« Kulturnega doma, od koder pelje vlak v čudežne dežele. Tako bodo lahko tudi otroci od tretjega do desetega leta na svoj način doživljali dan kulture in se ob tem zabavali (morda z njimi tudi starši). Gala predstava — recital z naslovom »Vrnimo se k Prešernu« ob 19. uri naj bi predstavljala višek večera oziroma kulturnega popoldneva, ki nas bo skozi razne oblike in trenutke popeljal v svet Prešernove poezije. In v prešernovskem duhu bo tudi sprejem kulturnih delavcev z zdravico — tokrat ne s tisto dr. Franceta Prešerna, temveč z novo in iskreno besedo Marka Kravosa, predsednika ZSKD in torej poklicanega predstavnika organizatorja. Lahko tudi zaključimo s parafrazo Prešernovega verza, da »prišli bi že bili Slovencem zlati časi. (nak) Tajnik De Mita zaključil zbor deželnih svetovalcev KD Predkongresna prizadevanja za vrnitev zaupanja v stranko »Prepričan sem, da je Krščanska demokracija stranka sposobnih voditeljev in da smo zelo različni od podobe, ki nam jo rišejo časopisne kronike,« je včeraj na Pomorski postaji pred številnim občinstvom dejal tajnik Krščanske demokracije Ciriaco De Mita. V poldrugi uri svojega nepisanega govora, se ni niti z enim stavkom dotaknil tržaških razmer, z izjemo pohvale lokalnim voditeljem stranke. Vse njegovo izvajanje je bilo torej usmerjeno na stranko in njen položaj v notranjepolitičnem dogajanju ter na predkongresne in volilne potrebe. Do močnega izraza so prišla tajnikova prizadevanja za novo obličje Krščanske demokracije in za povratek zaupanja v to »ljudsko stranko, ki izraža najboljši razred voditeljev te države«. Na svojih obiskih po posameznih deželah De Mita spodbuja svoje somišljenike k »velikemu premisleku nad opravljeno akcijo, še zlasti kar zadeva javno upravo v deželah z rednim statutom«. Demokrščanski upravitelji so morajo budno držati pravil, saj so vedno prvi pod križnim ognjem javnega mnenja. Bistvene točke njegovega govora so zadevale vprašanje avtonomije, ki jo je po konfliktu z lokalnimi avtonomijami potrebno bolj spoštovati, ne samo v ozko teritorialnem smislu. Na več mestih je bjl De Mita ostro kritičen do laičnih krogov, zlasti pri vprašanju verske vzgoje v šolah, do komunistov, ki da še vedno niso razčistili svojega odnosa do kapitalizma in torej ne morejo soodločati o gospodarski pohtiki, do zaveznikov v vladni koaliciji, ki da hočejo monopolizirati javno radiotelevizijsko službo. Pravi problem, ki ga lahko reši le Krščanska demokracija, pa je po mnenju njenega tajnika v institucionalni reformi, ki naj odpravi birokracijo in omogoči uveljavitev avtonomij. Pri vprašanju dežel je De Mita o-pozoril na nevarnosti koncentracije o-blasti v rokah up’aviteljev in še enkrat poudaril nujnost korektne in na pravilih temelječe uprave. Zdravstvo, socialno varstvo, šola in delo oziroma brezposelnost so temeljni problemi, ki jih je nujno rešiti. V ta namen je nujno ohraniti in okrepiti vladno zavezništvo, ne glede na najrazličnejša preverjanja ah zamenjave ministrov. (vb) S petkove seje tržaškega občinskega sveta Občinska uprava priznala nemoč pri reševanju problemov osebja Predstavili so ga na včerajšnji tiskovni konferenci Pokrajinski kongres KPI od 6. do 9. marca Na petkovi seji tržaškega občinskega sveta se je nadaljevala polemika v zvezi z nedavnim sindikalnim sporom med občinsko upravo in enotno sindikalno zvezo glede izvajanja delovne pogodbe, ki je bila sklenjena že leta 198,1. Spor je bil medtem sicer že rešen, saj so občina in sindikati dosegh sporazum: in prav na osnovi tega sporazuma je očinski odbor na petkovi seji predložil dva sklepa. Prvi se je nanašal na dosegljivost občinskih uslužbencev (.tokrat le za smetarsko službo in mestne redarje), drugi pa na premijo o produktivnosti, ki jo mora občinska uprava izplačati uslužbencem na osnovi delovne pogodbe za obdobje 1983-85. In prav ta sklep je dal povod za živahno razpravo, saj je celotna opozicija ostro kritizirala občinsko u-pravo zaradi kriterija, po katerem je le-ta porazdelila premijo uslužben- Trst izgubil lepo priložnost Na petkovi občinski seji je župan Richetti odgovoril na vprašanje, ki mu ga je zastavila komunistična skupina v zvezi s konferenco o evropskih manjšinskih jezikih, ki je bila prvotno predvidena v Trstu, po spletkarjenju demokristjanskega evropskega poslanca Mizzaua pa so jo nato sklenili organizirati na Sardiniji. KPI je župana spraševala, kaj je naredila občinska uprava, da bi omenjeno konferenco organizirali v. Trstu. Richetti je sicer priznal, da je Trst imel interes organizirati to konferenco in izrazil obžalovanje za izgubljeno priložnost; vendar je pristavil, da občinski odbor ni vedel ničesar o tej pobudi, zaradi česar ni mogel na nobeni ravni izraziti svojega mnenja. Svetovalec Mon-faicon je z obžalovanjem ugotavljal, da je Trst res izgubil lepo priložnost, za kar se mora vsekakor »zahvaliti« poslancu Mizzauu. Občinski upravi pa je priznal, da je bila celotna zadeva izpeljana preko njene glave, vendar pa v njeno korist. Razlog, da so konferenco prenesli na Sardinijo pa je treba iskati v dejstvu, da se' v mestu noče razpravljati o teh problemih; zato pa ni kriv samo poslanec Mizzau, ampak celotna deželna KD, ki si ne želi podobnih razprav v našem mestu. Trst je torej ponovno izgubil priložnost, je še ugotavljal svetovalec Monfalcon, ki bi prispevala za njegov omikan razvoj in za sožitje v mestu. cem, predvsem pa zato, ker je za izplačilo premije o produktivnosti u-porabila finančna sredstva (2,5 milijarde lir), ki bi jih lahko izkoristila za sprejetje v službo novega osebja v obdobju 1983-85, kakor ji je omogočala osrednja komisija za krajevne finance, župan Richetti je uvodoma razložil vsebino sklepa, na osnovi katerega bodo vsi uslužbenci prejeli enako premijo (okrog 700 tisoč lir za omenjeno obdobje), medtem ko jo bodo za letošnje leto porazdelili na osnovi pravičnejših kriterijev. Po mnenju svetovalca Segheneja (PSI) je ta sklep ponoven dokaz o neučinkovitosti delovanja občinske u- prave, ki je sama priznala, da ni najela novega osebja, čeprav je imela to možnost in je to obvezo na začetku mandatne dobe na široko razglašala. Občinski upravi je tudi očital da bi s tako široko večino, s katero v resnici razpolaga, lahko naredila vse in reorganizirala občinske urade, vendar pa tega ni naredila. Seghe-ne je bil tudi mnenja, da ni pravično', da se vsem uslužbencem izplača enako visoka premija. V očitkih, ki so leteli na račun občinske uprave, kako je vodila izvajanje delovne pogodbe in poznejši sindikalni spor, je bil zelo zgovoren svetovalec Parovel (Tržaško gibanje), ki je med drugim ugotavljal, da bi zasebno podjetje, ki bi na tak način upravljalo in reševalo spore, kot jih občinska uprava, že zdavnaj propadlo. Načelnik komunistične skupine Calabria pa je poudaril, da je občinski odbor s tem sklepom javno priznal, da ne zna voditi politike osebja; po njegovem je tudi evfemizem, ko govori o enako visoki premiji za vse u-službence brez vsake razhke, saj je to le navaden dodatek k plači in nikakor premija, ki bi morala nasprotno učinkovati kot spodbuda za večjo prodktivnost. Svetovalec D’Amore pa je še pristavil, da občinska uprava večkrat odpira spore s sindikati, kar vsekakor škoduje celotni skupnosti. Omenjeni sklep je bil nato sprejet z glasovi strank večine, celotna opozicija pa se je vzdržala. Na začetku seje sta župan Richetti in odbornik Pacar počastila spomin bivšega florentinskega župana Contija. »Učilnicabus« »Aulabus«: tako je ime avtobusu, ki ga je tržaško prevozno podjetje ACT ob gmotni podpori Tržaške hranilnice preuredilo v premično učilnico, v kateri bodo tržaški šolarji lahko na nov način spoznavali naše mesto, njegove zgodovinske in kulturne spomenike, a tudi gospodarske dejavnosti, hkrati pa jim bodo posredovali osnove prometne vzgoje. Zamisel se je v krogih avtobusnega podjetja pojavila že pred dvema letoma, in sicer ob vzgledu podobnih pobud, ki jih je izpeljalo sorodno podjetje v Milanu. Za njeno uresničitev pa je bilo treba dobiti denarna sredstva, ki jih je naposled nudila Tržaška hranilnica. Seveda bo slednja imela svojo korist: na obeh bokih avtobusa, ki je rdeče in svetle plave barve, stoji velik napis z imenom tržaškega denarnega zavoda. »Učilnicabus« razpolaga s 24 sedeži z zložljivimi mizicami, v njem pa so namestili 4 zvočnike, televizor za videokasete, napravo za predvajanje diapozitivov in še vrsto varnostnih sistemov. Pobudo z »učilnicabusom« vred so predstavili včeraj predsednik ACT de Gavardo, predsednik Tržaške hranilnice Terpin in tržaški občinski odbornik za šolstvo Vattovani na Tržaškem Na tiskovni konferenci, ki je bila na sedežu tržaške federacije KPI, so včeraj v prisotnosti načelnika evropskih poslancev v Strasbourgu Gian-nija Cervettija, evropskega poslanca Rossettija, pokrajinskega tajnika Folija in odgovornega za organizacijo tržaške KPI Coste, predstavih bhž-nji pokrajinski in obenem tudi vsedržavni strankin kongres. Deseti pokrajinski kongres KPI bo od 6. do 9. marca, zaključil pa ga bo Gianni Cervetti, ki je tudi elan vsedržavnega vodstva stranke. Za čim širšo participacijo v razpravi je tržaška KPI sklenila izvoliti po enega delegata na 25 vpisanih, tako da se bo pokrajinskega kongresa udeležilo 232 delegatov, ki bodo nato izvolili štiri delegate za vsedržavni kongres. Pokrajinski kongres se bo odvijal na temo: »Alternativa tudi za Trst«: za dosego tega cilja so komunisti spro-žili obširno soočanje z drugimi naprednimi in levičarskimi silami; to soočanje se je začelo že v petek na javni razpravi s poslancem Cervetti-jem, katerega so se udeležiti predstavniki zelene liste, AGLI, Tržaškega gi- velesejmu. Povedali so, da se bodo ekskurzije šolarjev pričele z jutrišnjim dnem. Do konca tega šolskega leta bi »učilnicabus« moral opraviti 56 obhodov po mestu, ki naj bi^ se jih udeležilo predvidoma 2.429 učencev petih razredov osnovnih šol, med temi 223 učencev slovenskih šol. Za slednje bo v kratkem pripravljen celoten spored v slovenščini. »Učilnicabus« bo odpotoval s Trga Oberdan, vozil mimo kolodvora in nadaljeval pot po Nabrežju do Novega pristanišča, kjer je predviden ogled pristaniškega muzeja. Nato se bo vrml do Borznega trga in nadaljeval pot do Sv. Justa, nakar bo odpeljal učence do njihovih šol. Ekskurzija bo trajala 3 ure in pol, med njo pa bodo predvajali diapozitive za obrazložitev zanimivosti našega mesta ter videokaseto, ki bo prikazala osnove prometne vzoje. Šolarje bo vedno spremljal občinski redar. Kot je bilo rečeno na včerajšnji predstavitvi, so šole pokazale dokajšnje zanimanje za pobudo. Žal v tem šolskem letu ne bo mogoče izpolniti vseh njihovih prošenj, prav gotovo pa bodo prej ali slej vse prišle na vrsto, če se bo seveda pobuda obnesla in bo deležna nadaljnjih podpor Tržaške hranilnice. banja, demokratičnega federativnega gibanja, leve liste univerzitetnih študentov in drugih laičnih in katoliških organizacij. Že v mesecu novembru je bilo na desetine javnih skupščin in sestankov v sekcijah, na katerih so poglobili in ocenili glavne probleme, ki bodo v središču kongresne razprave: med temi so vloga evropske levice in mednarodni položaj, obramba in obnova skrbstvenega sektorja, demokratična vlada in pa inovacije v gospodarskem sektorju. Doslej je bilo že pet sekcijskih kongresov, na katerih so soglasno odobrib kongresne teze in resolucije, ki poglabljajo nekatere probleme. Na petkovem kongresu zgoniške sekcije so sprejeli tudi amandma, v katerem je točneje obrazloženo vprašanje slovenske manjšine ter njenih zahtev in pravic. Sekcijskih kongresov se je doslej udeležilo 23 od sto članov stranke, kar je nekaj več od povprečja na vsedržavni ravni. Za pokrajinski kongres KPI je na sekcijskih kongresih nadalje v raz pravi tudi dokument o krajevnem V Gropadi so imeli v petek prvič v povojnem času svojo samostojno Prešernovo proslavo, ki jo je pripravilo domače društvo Skala in na kateri je nastopil mešani pevski zbor, ki ga vodi Anastazija Purič, z recitacijami pa mladi člani društva. Številne vaščane je v dvoranici, ki sta jo krasili dve sliki — Prešernov portret in domača cerkvica (delo domačina Rada De Giorgija) in šopek rdečih nageljnov s slovensko zastavo — je pozdravil v imenu društva Aleksander Mužina. »Vsi smo ponosni na Prešerna in na njegove pesmi. Zato se moramo v teh časih, ko nas vse bolj osvajajo televizija ter razne vrste robotizacije, okleniti in oprijeti tega, kar so nam dali Prešeren, Cankar in drugi naši velikani ter bodimo panasti, da lahko proslavljamo dan naše, slovenske kulture.« Pozdravni pesmi mešanega zbora, ki šteje okrog 50 pevcev (na proslavi jih je bilo nekaj manj zaradi bolezni) so sledile recitacije, ki so jih sami pripravili, nato z njimi tudi nastopili Tiziana, Karmen, Andrej in Petra ter Aleksander, medtem ko je Marina Milkovič tudi ves program napovedovala in povezovala. Če naj pohvalimo vse mlade recitatorje, potem moramo še posebej pohvaliti zbor, v katerem sodelujejo slo- položaju ,ki izhaja iz ugotovitve, da V Trstu zadobiva aktualen specifični značaj pobuda komunistov o oblikovanju naprednega tabora (ki je prišel do izraza na uspeh prvojanuar-ski manifestaciji), ki bi lahko zaustavil in zavrnil neohberistično ofenzivo, ki je v teku od leta 1970. V obširnem dokumentu se tudi ugotavlja, da se sožitje med Itahjani in Slovenci ponovno postavlja v razpravo do take mere, da zadobiva značaj pravega rasizma do manjšine. Poudarja se tudi, da je treba valorizirati vlogo narodnih manjšin na obmejnem področju začenši s takojšnjo odobritvijo zakona o globalni zaščiti, ki naj zajamči identiteto in svoboden razvoj slovenske manjšine v Italiji. Predvsem pa se v dokumentu na-glaša, da je izključitev Liste za Trst iz krajevnih uprav glavna predpostavka, da se Trst lahko začenja reševati pogojevanja najbolj nevarnih konservativnih in reakcionarnih interesov. O vsedržavnem kongresu KPI pa je na tiskovni konferenci govoril poslanec Cervetti; med drugim je dejal, da na njem ne bo govora samo o notranjih vprašanjih stranke, saj bo namenjeni predvsem zunanjosti; kongres si bo v prvi vrsti prizadeval, da bi sprostil in skušal pomagati živim energijam, ki so sedaj postavljene ob stran, da bi se organizirale; prizadeval si bo, da bi te energije postale vladajoče sile, ki bi lahko odprle novo politično fazo v življenju države, v kateri bi programi in reševanje problemov prevladah nad vsakim škodljivim bojem za samo oblast. žno in enotno mladi in starejši pevci in pevke, ki so se predstavili s pesmimi: na začetku s pozdravno pesmijo, nato pa z »Vince rumeno«, »Beri, beri«, »Pojdem v Rute«, »V celem Trste lučke ni« in »Sedma ura«. V kratkem času, odkar zbor deluje, so že naštudirali devet pesmi ter se z vso vestnostjo pripravljajo na nastop na reviji »Primorska poje«. Lepi in za Gropado ter Gropajce pomembni večer se je seveda zaključil z družabnostjo, na kateri je bil navzoč tudi najstarejši vaščan Pepi Sosič, ki je praznoval v teh dneh 90 let, na željo občinstva pa je Prešernovo »Zdravljico« povedal še igralec Joško Lukeš. Od 17. februarja dalje bo telefonska služba SIP razpolagala z novimi uslugami. Kdor bo zavrtel telefonsko številko 188 bo lahko dobil vse informacije v zvezi s plačili telefonskih nakaznic. Služba bo na razpolago od ponedeljka do petka med 8. uro in 12.30 ter med 13.45 in 17.15. SIP obenem obvešča, da se vsa pojasnila v zvezi z nejasnimi podatki na telefonskih nakaznicah lahko dobijo tudi po tel, številki 187. Dvojezične table za dobrodošlico v Ricmanjih Kdor je bil v teh dneh v Ricmanjih so ga ob vhodu v vas pozdravile lepo vidne table z nanisom »Dobrodošli — benvenuti — v Ricmanjih«. Tri table ki nosite tudi društveni grb, je postavilo domače KD Slavec, ki je tako želelo izreči dobrodošlico vsem obiskovalcem, istočasno pa poudarili svojo prisotnost v vasi ter slovenski značaj tega kraja. Lepa in hvalevredna pbuda, kateri bo na pomlad sledila še druga, lo bodo postavili tudi table z ledinskimi imeni na posameznih predehh in zemljiščih v vasi. Lahko rečemo, da je vredna posnemanja! Jutri prvi osnovnošolci z »učilnicabusom« po mestu Gropajsko društvo Skala proslavilo Prešerna Včeraj po openskih ulicah 20. sprevod Kraškega pusta Na jubilejnem pustu »obveljala« tradicija V' Prvi spet Prosek in Kontovel - Sempolajci drugi, Gr opada - Pa dr iče tretji Praprovci so pogledali v nebo in uzrli Hallegevo repatico; njihovi sosedi Trnovci so ostali na zemlji, v kleščah »zakona št. 47-85« bolj znanega kot zakon o gradbenem odpustu. Kr-vierika je prinesla na Opčine cirkuško vzdušje, Podlonjerci pa so postavali kar v osmici. Med skupinami mask so openski osnovnošolci popeljali kraški pust v pravljični svet cvetic, medvedkov, čebelic, čmrljev, Janka in Metke, pikapolonic in drugih živalic. Žirija jim je plebiscitarno dodelila prvo mesto pred skupino »zahrbtnih zapeljivk« (cigaret) učiteljišča Slomšek in »krnskimi kaktusi« skupine Vzhodni Kras. ^Jadranski biser« (levo) je prinesel šempolajcem drugo mesto, vasi Gropada in Padriče sta bili tretji z »20 let pusta« Kljub neugodnemu mrzlemu vremenu je včeraj Kraški pust s tradicionalnim sprevodom po openskih ulicah proslavil svoj 20. jubilej. Proslavitev kralja šaljivcev v postnem času (sprevod so morali, kot znano, organizatorji pred tednom odložiti zaradi vremenskih neprilik) ni odvzela tej naši osrednji pustni prireditvi svojega običajnega čara. Za jubilejno pustno lovoriko se je letos z vižami in šalami borilo deset alegoričnih voz, sprevod pa so popestrile še tri skupine mask in štiri godbe na pihala. Pustni delavci so tudi tokrat zaorali na področje najbolj perečih družbenih vprašanj; nekateri so opozorili na naše, zamejske >'probleme« in teme, in prav ti so bili med najuspešnejšimi. prve nagrade. Na Proseku in Konto-velu se torej lahko »pobahajo« s kar desetimi pustnimi zmagami. Na letošnjem zmagovitem vozu so prikazali razliko med revnimi in bogatimi, katerim leze denar kar »ukuli riti u garžet«. Sempolajci so že številnim častnim mestom — po tradiciji — dodali še eno. Njihov »Jadranski biser« ni bil nič manj kot Sesljanski zaliv, v vodah katerega (na vozu in z voza je res pljuskala voda) se je želel, hvala bogu neuspešno, »osvežiti« eden od veseljakov, oblečen le v kopalke! Gropada in Padriče sta obudili dvaj- setletno tradicijo Kraškega pusta, od prvega sprevoda in prvega zmagovalca (kontovelskega ribiča s tunaro) do lanskega »Hamleta«. Poleg nagrajenih ne gre pozabiti na druge udeležence jubilejnega sprevoda, ki so se prav tako potrudili, da bi doprinesli k uspehu manifestacije. Domače Opčine so se lotile »tiketa« na zdravila, ki s kladivi bije državljanom po glavi. Vprašanja italijanskega zdravstva so se, ne prav z zdravniškimi rokavicami, dotaknili tudi Trebenci s »prvo pomočjo« in Križani, ki so bili s svojo »presaditvijo« najbolj številni v sprevodu. Danes slovo od pusta na Proseku in Kontovelu Pust je končno dočakal svoj epilog. Danes se bodo od kralja šaljivcev poslovili na Kontovelu in Proseku. Na pogrebu bodo ponesli letošnjega pokojnika, kopača Miho z Grada, do poslednjega počivališča v Žabji mlaki. Začetek »žalne svečanosti« ob 14.30 pred kontovelsko Društveno gostilno. S tradicionalnimi sprevodi se bosta danes zaključila tudi milj-ski in škedenjski pust. S srečanja SDGZ o novem deviznem sistemu SFRJ Prihodnost v višjih proizvodnih oblikah Če bi sodili po odločitvah žirije, ki je na Brdini ocenila sodelujoče voze in skupine, bi morali takoj ugotoviti, da je na letošnjem jubilejnem pustu zmagala tradicija. Prvo mesto je tudi tokrat odšlo na Prosek in Konto-nel, ki sta z vozom »Ukuli riti u garžet« potrdila lanski in predlanski uspeh. Za ti dve vasi je bila včerajšnja zmaga »jubilejna«, saj je Kontovel osvojil štiri prva mesta, Prosek tri, skupno pa sta vasi tudi odnesli tri Zmagovalci jubilejnega 20. Kraškega pusta Vozovi 1. Prosek - Kontovel: »Ukuli riti u garžet« 2. šempolaj: »Jadranski biser« 3. Gropada - Padriče: »Dvajset let pusta« Skupine mask 1. Osnovna šola France Bevk: »Pravljični svet« 2. Učiteljišče A. M. Slomšek: »Zahrbtne zapeljivke« 3. Vzhodni Kras: »Kraški Texas«. Izredno veliko število udeležencev je z zanimanjem prisluhnilo govornikom na srečanju, ki ga je priredila sekcija za zunanjo trgovino pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju, posvečenem novi jugoslovanski zakonodaji na področju zunanje trgovine in deviznega sistema. Gostje so bili: namestnica predsednika republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje Cvetka Selšek, sekretar Gospodarske zbornice Slovenije Aljoša Mrak in svetovalec izvršnega odbora Gospodarske zbornice Anton Kikelj. Reči je treba, da je srečanje ponudilo res izvrstno priložnost slovenskim gospodarskim in predvsem zunanjetrgovinskim operaterjem, da so se podrobno in konkretno seznanili z novimi pogoji svojega dela in dobili pregled nad sistemom jugoslovanske zunanjetrgovinske in devizne zakonodaje, ki je nekatera dosedanja pravila postavil povsem na glavo. Kot je o-pozorila Cvetka Selšek, gre za miselni preskok v jugoslovanskem deviznem sistemu, ki po novem temelji na medbančnem dogovarjanju o razpo- rejanju deviz in na štirih temeljnih režimih za uvoz blaga. Ti so: prosti uvoz, pogojno prosti uvoz, kontingenti in dovoljenja, pri čemer je novost ta, da so družbene potrebe priznane le pri uvozu reprodukcijskega materiala in ne več, kot doslej, tudi za blago široke porabe. Posebna pozornost je bila na srečanju posvečena tudi avtonomnim računom in sejemskim kompenzacijam v okviru Alpe - Adria, ob čemer se je razvila živahna rapzrava. Pri inštrumentu avtonomnih računov je v Jugoslaviji prevladala težnja po enakih pogojih za vse, se pravi, da preko njih lahko poslužujejo tudi podjetja iz notranjosti Jugoslavije, vendar obstaja omejitev z italijanske strani, ki ne dovoljuje tega poslovanja tistim, ki nimajo svojega sedeža v obmejnem pasu. Iz vsega, kar smo slišali, lahko izluščimo dejstvo, da jugoslovanska stran teži k razvoju dolgoročnih proizvodnih kooperacij, ki so mnogo bolj liberalizirane in favorizirane, kot gola trgovina. Avtonomni računi so, po besedah Cvetke Selšek, v zadnjih letih doživeli nenaravno ve- lik razmah, ki so ga povzročile izredne jugoslovanske gospodarske razmere in ki so ta inštrument utrdile v njegovi izjemnosti in ga napravile privlačnega za vso državo. V trenutku, ko bo ta izrednost premoščena, se bodo avtonomni računi vrnili v svojo naravno vlogo, se pravi v korist obmejnega prebivalstva, za katero sta bila tudi sklenjena tržaški in goriški sporazum, (vb) Prireditve in aparodila kulturnih društev in organizacij KD Primorec, godba na pihala V. Parma in osnovna šola P. Tomažič vabijo na Prešernovo proslavo, ki bo v sredo, 19. t.m., ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Odbor moškega pevskega zbora Vesna iz Križa vabi vse stare in nove pevce ter seveda tudi tiste, ki jim je pri srcu petje, da se udeležijo sestanka, ki bo 18. t.m., ob 20.30 v mali dvorani Doma A. Sirk. Zadolžen je bil za varnost sam pa je kradel na debelo Avtomobilist hudo zbil moškega ki je prečkal Miramarski drevored o.^btri bodo na tržaškem sodišču so-J Po hitrem postopku 48-letnemu zaobseženemu stražarju Riccardu Cen-jtachu iz ulice Valerio, katerega so Hrabinjerji aretirali predvčerajšnjim obdolžili, da je iz skladišča za-t e COOP v Ulici Svevo 14 ukradel j^tvin za io - 12 milijonov lir. Ob-jg a je zelo huda, saj obdolžuje de-jj v^sr> ki je b,il zadolžen prav za var-p rj. Pred tatovi, da je izkoristil svoj c in poznavanje za svoje nezako-llJr. naklepe. Riccardo Cendach je bil zaposlen zjj? .Zadrugi Coop že dalj časa kot C^bseženi stražar. Svoje delo je o-j^^jal pred skladiščem, na cesti, 'b Pa je vseeno priložnost, da si je priskrbel ključ vhodnih vrat in to okoliščino je bogato izkoristil. Odgovorni skladiščnik je že pred šestimi meseci ugotovil, da redno zmanjkujejo konfekcije mleka, visoko alkoholnih pijač, kave, pašte in drugih jestvin. Sumi so se sčasoma osredotočili na Cendacha. Karabinjerji so ga počakali ob koncu izmene, okrog 22.30, in pregledali njegov avto. V njem je bila skrita večja količina mleka. Ko so nato, z dovoljenjem pretorja Rei-nottija, preiskali njegov dom, so odkrili še druga ukradeno blago, ki ga je tat prodajal pretežno v Jugoslaviji. Na sliki: karabinjerji ob zaplenjenem blagu. Z rešilcem RK so včeraj okrog 13. ure prepeljali na nevrokirurški oddelek katinarske bolnišnice 33-letnega uradnika Roberta Menicalija, ki stanuje v Ulici Cossa 9. Hudo se je ranil v prometni nesreči, ki se je pripetila malo prej v Miramarskem drevoredu, nedaleč od odcepa za Mira-mar. Menicah je svoj avto parkiral in se napotil na drugo stran ceste, proti ob,ah. Med prečkanjem ni opazil avta peugeot, ki ga je proti Trstu vozil 40-letni Franco Tahi (Nabrežje Mandracchio 4). Tudi voznik je zagledal pešca le zadnji trenutek, ko je bilo že prepozno: zbil ga je na a-sfalt, kjer je Menicah obležal v šoku. Iz desnega ušesa se mu je vhla kri, kar utemeljuje domnevo, da je zadobil močan udarec v glavo. Ob sprejemu v bolnišnico so zdravniki tudi ugotovili, da si je zlomil obe nogi. Na nevrokirurškem oddelku so si zanj pridržah prognozo. Solidarnost z bolgarskima zakoncema Petinpetdeset Tržačanov, med katerimi sta bila tudi ravnateljica astro-nomskiega observatorija Margherita Hack in ravnatelj psihiatrične službe Franco Roteili, se je včeraj udeležilo gladovne stavke v znak solidarnosti bolgarskih zakoncev Michaila in Sveje Fihpov, ki sta pred časom zbežala iz svoje domovine in zaprosila Italijo za pohtično zatočišče. Sedaj bi rada, da bi jima sledili še njuni hčerki, kar pa bolgarske oblasti, kot kaže, ne dovoljujejo. Med manifestacijo, ki je bila včeraj na Trgu Unità in ki jo je priredil Odbor za obrambo človečanskih pravic v vzhodnih državah, so prefektu izročih peticijo z zahtevo, naj za rešitev tega hudega problema, za katero se zakonca Fihpov odrekata hrani od 5. februarja in skupaj z njima še 15 italijanskih državljanov poseže pri odgovornih organih. 17. 2. 1976 17. 2. 1986 Ob 10. obletnici smrti dragega Marčela Siege se ga z ljubeznijo spominjajo vsi njegovi. Trst, 16. februarja 1986 Družina Kosmač iz Boršta - Feio izreka iskreno sožalje družinama Močnik ob izgubi dragega očeta Huberta. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža in očeta Ivana Miliča se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, prijateljem in znancem tostran in onstran meje, ki so ga spremih na zadnji poti, g. župnikoma in pevcem. SVOJCI Prosek, 16. februarja 1986 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naše drage Karle Kocjančič vd. Lupine SVOJCI Trst, Gorica, Milan, 16. 2. 1986 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Silvija Campaniallija se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovah. Posebna zahvala Zvezi vojnih invalidov in Obalnemu domu upokojencev v Kopru. SVOJCI Trst, 16. februarja 1986 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Marije Valencich vd. Garavello se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovah z nami. SVOJCI Trst, 16. februarja 1986 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) ZAHVALA Ob izgubi naše drage Giovanne Maver vd. Ferluga se iskreno zahvaljujemo g. župniku Žerjalu, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremih na zadnji poti. Opravičujemo se zaradi netočnosti pogreba zaradi slabega vremena in stavke. Žalujoči svojci Trst, 16. februarja 1986 (Pogrebno podjetje Zimolo) 13. 2. 1984 13. 2. 1986 Doriano Carli Že drugič se je povrnila cvetoča pomlad, odkar si odšel. A tebe, najin ljubljeni sin, zaman čaka najino boleče srce, ne vmeš se nikoh več. Prisrčna zahvala vsem, ki obiskujejo njegov grob ter ga krasijo s cvetjem in vsem, ki se ga na kateri-kloh način spominjajo. Mama in oče Trebče, 16. februarja 1986 DORJANO, spomin nate je vedno živ v naših srcih. Livio, Kristjan, Lara, Maja, Sabrina KD Lipa izreka iskreno sožalje članu nadzornega odbora Lucijanu Križ-mančiču in družini ob izgubi očeta Srečka. •Tan 6 □ tržaški dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK — 16. februarja 1986 ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZiCD vabi na Dan slovenske kulture Ob 17. uri igra Ricmanjska godba; ob 17.30 otvoritev razstave Poklon Avgustu Černigoju in nastop zbora Milan Pertot iz Barkovelj; od 17.45 dalje film O Vrba!, radijski posnetek Krsta pri Savici, predstavitev pesniške zbirke Renata Quaglie, otroški kotiček do 20. ure; ob 19. uri gala predstava Vrnimo se k Prešernu!; ob 20. uri sprejem kulturnih delavcev z govorom Marka Kravosa. Kulturni dom - Trst danes, 16. februarja 1986 Prešernova proslava barkovljanskih učencev mali oglasi gledališča koncerti VERDI Pri blagajni gledališča Verdi se je pričela prodaja vstopnic za prvi nedeljski koncert. V mali dvorani gledališča bo namreč ob 11. uri nastopil komorni orkester pod vodstvom Severina Zan-nerinija, ki bo izvajal Sibeliusove in Griegove skladbe. kino VERDI Jutri ob 18.30 bo v mali dvorani gledališča Verdi predstavitev Mozartove »Figarove svatbe«. Govoril bo glasbeni kritik Michelangelo Zurletti. V torek premiera ob 20. uri za red A/C. V torek, 18. februarja, ob 20. uri prva predstava Mozartove opere »Figarova svatba« v režiji Filippa Crivellija. Dirigira Bruno Weil. ROSSETTI Danes ob 16. uri (zadnja predstava) bo gledališče Centro Teatrale Bresciano uprizorilo Ibsenovo delo »II piccolo Eyolf«. Režija Massimo Castri. V abonmaju odrezek štev. 8. Od 18. do 23. februarja bo skupina Compagnia del Teatro Eliseo gostovala z delom J. P. Sartreja »II diavolo ed il buon Dio« z G. La vio in M. Guerrito-re, S. Reggijem in G. De Lellisom. Režija; Gabriele Lavia. V abonmaju odrezek štev. 8. Predprodaja pri osrednji blagajni v Pasaži Proti. CANKARJEV DOM Velika dvorana Danes, 16. in jutri, 17. t.m., ob 19.30 ponovitve: »KRST POD TRIGLAVOM«, retrogardistični dogodek. V torek, 18. t.m., ob 19.30; Chopinov večer s pianistom Vladimirom Krpanom. V sredo, 19. t.m., ob 19.30: Pihalni orkester KUD »Pošta« Maribor. Mala dvorana V soboto, 22. t.m., ob 21. uri: Večer jazza s saksofonistom Timom Bemejem in kitaristom Billijem Frisellom. Okrogla dvorana V petek, 21. t.m., ob 22. uri: Martin Sherman »Mesija«. Režija — Vinko Moederdorfer. Velika dvorana Slovenske filharmonije Jutri, - 17. februarja, ob 19.30 mednarodni mojstrski ciklus. Srednja dvorana, Danes, 16. t.m., ob 19. uri: Cvetovi, rože, venci - Produkcija Hungarofilm — Madžarska. Režija: Laszlo Logossy. Jutri, 17. t.m., ob 19. uri: ženska in tujec, NDR« Režija: Reiner Simon. V četrtek, 20. trn., ob 19. in 21. uri: ' Jalung Kang: Multivizija s šestimi projektorji, predava Tone Škarja. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE V torek, 18. t.m., ob 10. uri: B. Brecht »Opera za tri groše«. Režija Jan Skot-nick. Predstava bo v Solkanu za TŠC. LA CAPPELLA UNDERGROUND v kinu ARISTON — 11.00 II canto notturno del cane, dram., Madž. 1983, 147’; r. Gabor Body; i. Gabor Body, Manetta Méhes. ARISTON — 15.45, 22.00 II bacio della donna ragno, dram., ZDA - Braz. 1985, 120’; r. Hector Babenco; i. William Hurt, Raul Julia. EXCELSIOR I — 16.00, 22.15 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120’; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rour-ke, Kim Basinger. (O) EXCELSIOR II — 15.30, 21.45 Plenty, dram., ZDA 1985, 124’; r. Fred Sche-pisi; i. Meryl Streep, Sam Neill. FENICE — 16.00, 22.15 Vado, fant., ZDA 1985, 91’; r. Richard Fleischer; i. Arnold Schwarzenegger, Brigitte Nielsen. GATTACIELO — 15.30, 22.15 Rocky VI. dram., ZDA 1985, 91’; r. Sylvester Stallone; i. Sylvester Stallone, Dolph Lundgren. NAZIONALE III — 10.30 EUiot il drago invisibile, ris. ; r. Walt Disney. — 15.30, 22.00 L’arcobaleno selvaggio, pust.. It. 1985, 96'; r. Anthony M. Dawson; i. Lewis Collins, Klaus Kin-sky. NAZIONALE II — 16.30. 22.00 Rambo 2 - La vendetta, dram., ZDA 1985, 93’; r. George Pan Cosmatos; i. Sylvester Stallone, James Cameron. LUMIERE FICE — 10.00, 11.30 I quattro filibustieri, ris.; r. Walt Disney. — 16.30, 22.00 Turk 182, dram., ZDA 1985, 110'; r. Bob Clark; i. Timothy Hutton, Kim Cattral. NAZIONALE I — 15.30, 22.00 Elliott il drago invisibile, ris., ZDA 1980, 90’; r. Walt Disney. EDEN — 15.30, 22.00 Morbosamente vostra, pom., (O C) CAPITOL — 16.00, 21.30 Passaggio in India, dram., Angl. 1984, 163’; r. David Lean; i. Judy Davis, Victor Ba-nerjee. ALCIONE — 16.00, 21.30 Carmen, glas., Fr./It. 1984, 150’; r. Francesco Rosi; i. Julia Migenes Johnson, Placido Domingo. MIGNON — 15.00, 22.15 Quel giardino di aranci fatti in casa, kom., ZDA 1982, 110’; r. Herbert Ross; i. Walter Matthau, Dinah Minoff. VITTORIO VENETO - 16.00, 22.15 La foresta di smeraldo, dram., ZDA 1985, 115’; r. John Boorman; i. Po-wers Boothe, Charley Boorman. RADIO 15.30, 21.30 Piggy’s Por Men, porn., (O C) Prepovedano mladini pod 14. letom (O) -18. letom (GO) izleti Ob priliki tržaškega prvenstva, ki bo 23. t.m. 3.A ŠPORT priredi avtobusni izlet v Sappado. Cena prevoza 10.000 lir. Prijave sprejema Stojan, tel. 220423.. Tako je bilo včeraj dopoldne na osnovni šoli F. S. Finžgar v Barkovljah, kjer so učenci pripravili svojim staršem ljubko Prešernovo proslavo s pesmijo, recitacijami in kratkimi prizori. Ob koncu so pod vodstvom učiteljice Vere Poljšakove pogumno in ubrano zapeli še Zdravljico J. BD SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica sv. Frančiška 20 vabi v torek, 18. t.m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na torkov večer o SLOVENSKI IZKUŠNJI V PARIZU O svojih vtisih s prireditve TROUVER TRIESTE bodo govorili; Darko Bratina, Marko Kravos, Aleš Lokar, Pavle Merkù, Klavdij Palčič, Jože Pirjevec in Josip Tavčar. KD F. PREŠEREN iz Boijunca vabi v petek, 21. t.m., ob 20.30 v gledališče F. Prešeren na DAN SLOVENSKE KULTURE SPORED: slavnostni govor, nastop učencev celodnevne osnovne šole F. Venturini, nastop tamburaškega ansambla KD F. Prešeren. KD r. GRBEC — Skedenj DOM J. UKMAR — Skedenj KD KOLONKOVEC — Ženjan priredijo v nedeljo, 23. februarja, ob 17. uri v prostorih KD I. Grbec v Ul. Servola 124 DAN SLOVENSKE KULTURE Vabljeni ! čestitke razna obvestila SK Devin in ŠD Sokol priredita v okviru sodelovanja s sorodnimi društvi iz Ilirske Bistrice v dvorani I. Gruden v Nabrežini v četrtek, 20. t.m., ob 20. uri predavanje v sliki in besedi Hinka Poročnika o čudovitem svetu Snežnika. Društvo slovenskih izobražencev v Trstu - Ul. Donizetti 3 (Peterlinova dvorana), vabi jutri, 17. februarja, ob 20.30 na srečanje z Benečani, ki bodo prikazali delo Skupine Studenci na političnem, kulturnem in založniškem področju. razstave V tržaški občinski galeriji na Trgu Unità bo od 19. do 26. t.m. razstavljal svoja olja slikar Fabio Zubini. V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja svoja dela Jože Ciuha. OSMICO je odprl Rudi Petaros v Borštu štev. 139. Toči belo in čmo vino. ITALIA ASSICURAZIONI — Zavarovalna agencija. Ul. Cicerone 8/A - Trst išče uradnika/co, po možnosti z diplomo trgovske akademije in opravljeno vojaško službo. Pismene ponudbe na zgornji naslov do 28. t.m. KROJAČNICA KOŠUTA razprodaja moške in ženske plašče, lodne, obleke in kostime. Drevored d’Annunzio 11. Tel. 764584 PRODAM tobakamo v Ricmanjih. Tel. 040/280853 v večernih urah. NA TORKOVEM pustovanju v kulturnem domu F. Prešeren v Boljuncu je bil v toaletnih prostorih odložen zlat prstan s temnoplavim biserom. Pošteno najditeljieo prosim, da se javi na tel. 772755 int. 138 v ponedeljek zjutraj. PSIČEK rjavo čme barve se je izgubil v Saležu. Najditelj naj telefonira na št. (MO/229417. AMERIČANKA naproša Georgija, ki ga je srečala 3. januarja 1986 v vlaku med Postojno in Sežano, naj ji piše na naslov; Elisabetta Reyes, Via Roma 25, 33170 Aviano - Pordenone, Italia. IŠČEM kakršnokoli zaposlitev, opravljeni vojaški rok, šolska diploma, govorim angleško. Telefon 040/228436 ali 280175. BELA PUHOVKA (piumino), na notranji strani svetlomodre barve, znamke G. Rizzi je bila pomotoma zame-njena v torek, 11. t.m., na pustnem plesu v Dijaškem domu v Trstu. Najditelj naj telefonira na št. 0481/78086. OSMICO je odprl Boris Primožič v Ul. Kobler (pri Magdaleni). Toči belo in čmo vino. ŠPEDTTERSKA HIŠA išče osebo z vozniškim dovoljenjem C ter z opravljenim vojaškim rokom za špeditersko delo. Tel. 040/231153. PRODAM seno v balah. Tel.: 040/226113 ali 228547. V SALEŽU prodam 200 ter 50 kv. m. zgradbe ter 2.000 kv. m. zemljišča. Grilanc Boris, tel.: 040/229190. IZKUŠENA otroška negovalka nudi u-sluge, po možnosti v jutranjih urah. Telefon 947-950. ZOBNA AMBULANTA » PERUGINO« TRST — Ul. Viti, da Feltre 1 (Trg Perugino) — Tel.: 749385 NUDIMO VSE ZOBOZDRAVNIŠKE IN ZOBOTEHNIČNE USLUGE TAKOJŠNJA POPRAVILA PROTEZ Dr. Miran Dolhar URNIK: od ponedeljka do ob sredah 8.30 - 11.30 petka 16.00 - 19.00 16.00 - 19.00 TRGOVINA BARV IN LAKOV FURLAN in MILIČ OPČINE — NARODNA ULICA 160 — TELEFON: 212168 Jutri bo praznoval v Dolini 50. rojstni dan naš JUST. še na mnoga leta mu kličejo žena Zofija in vsi domači. Ansambel TPPZ P. Tomažič čestita LU ob srečanju z Abrahamom in mu (Barkovlje) - Tel.: 040/415256 - 416218 včeraj - danes želi še na mnoga zdrava leta. KRIŽARJENJE IZ TRSTA M/N TARAS SHEVCHENKO od 7. do 21.6.1986 (Jugoslavija - Kreta - Turčija - ZSSR - Grčija) M/N DIMITRI SHOSTAKOVICH od 13. do 30.9.1986 (Grčija - Turčija - Črno morje - ZSSR) Ker je povpraševanje veliko, imamo — še posebno za prvo križarjenje — na razpolago le še nekaj kabin. Zato prosimo zainteresirane, da se čimprej javijo in si rezervirajo mesta. Informacije in rezervacije: ilii Tergeste Viaggi - Miramarski drevored 207 Danes, NEDELJA, 16. februarja JULIJANA Sonce vzide ob 7.06 in zatone ob 17.32 — Dolžina dneva 10.26 — Luna vzide ob 10.12 in zatone ob 0.42. Jutri, PONEDELJEK, 17. februarja BRANKO Vreme včeraj: temperatura zraka 3,8 stopinje, zračni tlak 1012,5 mb pada, veter vzhodnik severovzhodnik 22 km na uro, s posameznimi sunki do 56 km na uro, vlaga 51-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje močno razgibano, temperatura morja 6,2 stopinje. Plimovanje danes: ob 00.57 najviš-ja 30 cm, ob 08.40 najnižja —15 cm, ob 13.08 najvišja —8 cm, ob 17.00 najnižja —12 cm: Napovedi za jutri: ob 01.26 najvišja 26 cm, ob 12.01 najnižja —19 cm. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Elisa Adamič, Patrizia Malisa, Francesca Zandel, Alessio Golob. UMRLI SO: 76-letni Paolo Savarin, 86-letni Mario Rocco, 83-letna Anna Pa-gan, 79-letna Giuseppina Vodopija, 67-ktni Antonio Longo, 88-letna Ida Pituzii 84-letni Rodolfo Krizman, 61-letna Maria Cociancich, 89-letna Cristina Semec, 81-letna Bruna Bartole, 84-letna Gisella Dobrowsky, 67-letni Egidio Ulcigraj, 87-letna Gisella Timeu, 94-letna Anna Prešel, 85-letna Teresa Novelli, 65-letni Vittorio Makovic, 77-letna Giovannina Pelosi, 45-letni Alessandro Zoff, 57-letni Livio Vòrus, 73-letna Elvira Salvador, 93-letna Giuseppina Orazem, 94-letna Maria Chierego, 97-letna Luigia Persich, 88-letna Francesca Voich, 6-mesečni A-driano Travascio, 85-letna Anna Corel-lich, 73-Ietni Bruno Stoppali, 85-letni Giovanni Crevatin. DNEVNA in NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 tudi od 13.00 do 16.00) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giube 2 (Altura), Ul. S. Ci-lino 36 (Sv. Ivan), Mazzinijev drevored 1 - Milje. (od 20.30 do 8.30 — nočna služba) Ul. Dante 7, Ul. delTIstria 18, Maz-zimjev drevored 1 - Milje. Zgonik (tel. 229373) — samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 21 9 86 31 CAGLIARI 45 44 67 85 FIRENCE 42 32 81 51 GENOVA 48 4 77 45 MILAN 72 28 54 58 NEAPELJ 69 10 64 39 PALERMO 89 20 5 37 RIM 44 30 37 83 TURIN 3 55 34 40 BENETKE 43 73 23 87 81 24 56 40 1 5 47 59 89 47 ENALOTTO 1 X X X 2 2 2X1 XII KVOTE: 12 — 46.332.000 lir 11 — 1.443.000 lir 10 — 140.000 lir informacije SIP uporabnikom V okviru razširitve uslug uporabnikom bo od 17. februarja posebna služba ■mrn^ delovala 1 QO INFORMACIJE V ZVEZI ± OO S PLAČILOM TELEFONSKIH RAČUNOV v tržaški pokrajini Služba zagotavlja brezplačne informacije o ukinitvah telefona zaradi neplačanih računov, o skupnem znesku neplačanih računov in odgovarjajočih dvomesečjih, na katere se računi nanašajo in načinih plačila zaostalih računov. Poleg tega služba omogoča uporabnikom, da sporočijo podatke o plačilih, ki so jih izvršili na drugih blagajnah in tako preprečijo ukinitev telefona, oziroma skrajšajo čas za ponovno priključitev. GRUPA IRI - ŠTET Società Italiana per l'Esercizio delle Telecomunicazioni p.a. $ Spomladanska smuka NA SONČNI STRANI ALP Spomladanska smuka na Voglu, v ozadju Ski hotel Slovenski smučarski centri Mnogi že nestrpno čakajo na pomlad. Spomladansko sonce vsakomur prija, a gotovo še posebej smučarjem. Spomladanska smuka je najlepša. Kot pravimo: blišč snežnih kristalov v sončnih žarkih, to je za film, to je za fotografijo! Takrat nastajajo tiste razglednice, za katere menimo, da sploh ni mogoče, da bi bilo nebo tako modro in sneg tako zelo bel. A vendar, to je v spomladanskih dneh — sončni strani Alp, na smučiščih v Sloveniji. Spomladanska smuka ima poleg modrine neba, snežne beline in toplega sonca, še mnogo drugih prednosti. Šolske počitnice so mimo in na smučiščih ni nobene gneče. Temperature so višje in tistega strupenega mraza ni več. Podnevi grejejo sončni žarki in barvajo kožo, ponoči pa nizke temperature zmrznejo sneg in smučišča postanejo' tako rekoč idealna. Za letošnjo zimo velja, da se je prava smuka šele pričela. Šele v prvih februarskih dneh je snežna odeja na slovenskih smučiščih postala zares debela. Za primer: na Voglu je 2,5 m snega, na Krvavcu blizu 1 m, na Pohorju prav tako . . . Pravo smučarsko veselje, pravi smučarski užitki se šele pričenjajo! Zato vas vabimo na smuko v Slovenijo, na sončno stran Alp, kjer je mnogo snega, kjer ni gneče, kjer je mnogo sonca in kjer btiste v družbi prijaznih ljudi . .. Primorska • BOVEC - KANIN Hotel Kanin, B kat,, 240 postelj, tel. 065/86-021 Hotel Alp, B kat., 135 postelj, tel. 065/86040 Kaninska vas, apartmaji Smučišče Kanin (2202 m), gondolska žičnica, 3 sedežnice, 1 vlečnica, dnevna karta odrasli 1700 din, otroci 1200 din, poldnevna 1100 din, tedenska 8200 din, sezonska 19.000 din 2 tekaški progi 12 km • TKRKNO - ČRNI VRH Hotel ETA, B kat., 104 postelje, tei. 065//5111 Smučišče Črni vrh (1100 do 1300 m), 1 sedežnica, 2 vlečnici, tekaška proga 1500 m Dnevna karta, odrasli 800 din, o-troci 480 din, poldnevna 480 din, tedenska 3480 din, sezonska 8500 din • ČRNI VRH NAD IDRIJO Hotel Bor, B kat., 72 postelj, tel. 065/77013 Smučišče Črni vrh (683 im) 2 vlečnici, dnevna karta 450 din • KOBARID - LIVEK Hotel Matajur, B kat., 72 postelj, tel. 065/85311 Smučišče Livek (780 m), dnevna karta 1000 din, poldnevna 800 din, tedenska 4000 din. • POSTOJNA KALIČ Hotel Jama, B kat., 304 postelje, tel. 067/21172 Hotel Kras, B klat., 108 postelj, tel. 067/21071 Penzion Erazem, H. kat., 29 postelj, tel. 067/21109 Smučišče Kalič (765 - 981 m), 4 vlečnice, 6 tekaških prog, dnevna karta 850 din, poldnevna 550 din, tedenska 4000 din Informacije: TURISTIČNOINFORMA-CIJSKI BIRO POSTOJNA 66230 POSTOJNA, TEL.: 067/21-077, TRŽAŠKA 4 Gorenjska • BLED — ZATRNIK Hotel Toplice, A kat., 205 postelj, tel. 064/77222 Hotel Park, A kat., 340 postelj, tel 064/7704^ Hotel Golf, A kat., 300 postelj, tel. 064/77591 Hotel Jelovica, B kat., 272 postelj, tel. 064/77316 Hotel Lovec, B kat., 184 postelj, tel. 064/77692 Smučarski center ZATRNIK (900 -1064 m), 1 sedežnica, 4 vlečnice, dnevna karta odrasli 1.400 din. otroci 1.000 din, poldnevna 1.000 din, tedenska 7.000 din, sezonska 21.000 din. Na Bledu urejene 4 te- kaške proge, skupna dolžina 13 km. Smučarska šola 5-krat po 2 uri din 4.000,00 Informacije: TURISTIČNOINFORMA-CIJSKI BIRO BLED 64260 BLED, CESTA SVOBODE, TEL. 064/77-838 • POKLJUKA Šport Hotel, B kat., 80 postelj, tel. 064/77027 Smučišče Pokljuka, 1 vlečnica (dnevna in nočna smuka), (1300-1400 m), dnevna karta 1.000 din, popoldanska karta 700 din, nočna smuka 500 din. Urejenih je 10 km tekaških prog. Izposojanje opreme • BOHINJ - VOGEL - KOBLA Hotel Zlatorog, B kat., 96 postelj, tel. 064/76381 Depandansa Ukanc, B kat., 57 postelj, tel. 064/76381 Hotel Jezero, B kat., 65 postelj, tel. 064/76-375 Hotel SKI na Voglu, C kat., 76 postelj, tel. 064/76167 Brunarice Burja, Ruša in Murka -na Voglu, HI. kat., tel. 064/76167 Hotel Bellevue, C kat., 47 postelj, tel. 064/76331 Hotel Pod Voglom, depandansa Rodica, B kat., 51 postelj, tel. 064/ 76461 Smučišče Vogel (1540 m), 1 gondolska žičnica, 2 sedežnici, 4 vlečnice, dnevna karta, odrasli 1.700 din, otroci 1100 din, poldnevna 1100 din, tedenska 8500 din, sezonska 24.000 din, smučarska šola 5x2 u-ri 4000 din, izposojanje smučarske opreme, smučarski komplet tedensko 5400 din, tekaški komplet 4500 din Smučišče Kohla (od 543 do 1530 m), 3 sedežnice, 3 vlečnice, dnevna karta odrasli 1400 din, otroci 1200 din, poldnevna 1000 din, tedenska 7400 din, sezonska 20.000 din Informacije: TURISTIČNOINFORMA-CIJSKI BIRO BOHINJ 64265 BOHINJSKO JEZERO, TEL. 064/76-330 • KRANJSKA GORA Hotel Kompas, A kat., 308 postelj, tel. 061/88661 Hotel Lek, B kat., 140 postelj, tel. 064/88520 Hotel Prisank, B kat., 128 postelj, tel. 064/88472 Hotel Larix, B kat., 260 postelj, tel. 064/88575 Smučišče (810 - 1623 m), 5 sedežnic, 15 vlečnic, dnevna karta o-drasli 1700 din, otroci 1200 din, poldnevna 1200 din, tedenska 10.200 din, sezonska 20.800 din, smučarska šola 5x2 uri 5000 din, izpo- sojanje opreme za alpsko smučanje, komplet na dan 1000 din, za tek 900 din, urejenih 40 km tekaških prog. Informacije: TURISTIČNOINFORMA-CIoSKI BIRO, 64280 KRANJSKA GORA, BOROVŠKA 81, TEL. 064/ 88-768 • KRANJ — KRVAVEC Hotel Crema, B kat., 172 postelj, tel. 064/23-650 Hotel na Krvavcu Smučišče Krvavec (1489 - 1853 m), 1 gondolska žičnica, 6 sedežnic, 6 vlečnic, dnevna karta odrasli 1700 din, otroci 800 din, poldnevna 1200, tedenska 8500 din, sezonska 27.000 din, izposojanje smučarske opreme Informacije: TURISTIČNOINFORMA-CIJSKI BIRO KRANJ, 64000 KRANJ, KOROŠKA 19, TEL. 064/ 21-361 • LJUBELJ - ZELENICA Hotel Gami, B kat., 57 postelj, tel. 064/50104 Smučišče Zelenica (1070 - 1600 m), 2 sedežnici, dnevna karta odrasli 1000 din, otroci 800 din, poldnevna 750 din, tedenska 6000 din • ŠKOFJA LOKA - STARI VRH -SORIŠKA PLANINA Hotel Transturist, B kat., 96 postelj, tel. 064/61261 Koča Stari vrh, 12 postelj, tel. 064/65087 Kmečki turizem - 16 kmetij Informacije: ALPETUR, ŠKOFJA LOKA, TEL. 064/61-691 Smučišče Stari vrh (580 - 1200 m), 1 sedežnica, 3 vldčnice, dnevna karta, odrasli 1100 din, otroci 600 din, poldnevna 800 din, tedenska 5500 din, sezonska 10.000 din Smučišče Soriška planina (1307 -1530 m), 3 vlečnice, cene iste kot Stari vrh • KAMNIK - VELIKA PLANINA Hotel Malograjski dvor, B kat., 50 postelj, tel. 061/831531 Penzion Šimnovec na Veliki planini, 40 postelj, tel. 061/831425 Smučišče Velika planina, 1660 m, 1 gondolska žičnica, 1 sedežnica, 5 vlečnic, urejene tekaške proge, dnevna karta odrasli 900 din, otroci 600 din, poldnevna 660 din, tedenska 4.000 din, sez. 11.000 din. V'' Štajerska • MARIBOR - POHORJE Hotel Habakuk, B kat., 75 postelj, tel. 062/631681 Šport Hotel Areh, B kat., 75 postelj, tel. 062/603260 Hotel Bellavue, D kat., 84 postelj, tel. 062/603215 Smučišče Mariborsko Pohorje (764 - 1530 m), 1 gondolska žičnica, 14 vlečnic, dnevna karta 1300 din, pwl-dnevna 900 din, tedenska 5500 din, sezonska 21.000 din. Izposojanje smučarske opreme, urejeni 2 teka ški progi. Smučarska šola, 12 ur 4000 din odrasli, 3000 din otroci. Informacije: TURISTIČNI BIRO MARIBOR, GRAJSKI TRG 1, TEL. 062/21-262 O ZREČE - ROGLA Hotel Dobrava, Zreče, B kat., 70 postelj, tel. 063/760001 Hotel Planja, Rogla, B kat., 80 postelj, tel. 063/751322 Bungalovi na Rogli, informacije hotel Planja Smučišče Rogla (1400 - 1517 m), 9 vlečnic, dnevna karta odrasli 1300 din, otroci 900 din, poldnevna 900 din, tedenska 7.100 din • MOZIRJE - GOLTE Hotel Turist, B kat., 55 postelj. tel. 063/831-022 Kmečki turizem v organizaciji Kmetijske zadruge Mozirje, tel. 063/830010, ca. 30 kmetij Smučišče Golte (1200 - 1580 m), 1 gondolska žičnica, 1 sedežnica, 5 vlečnic, dnevna karta odrasli 1400 din, otroci 1050 din, poldnevna 1050 din, tedenska 7000 din Koroška • SLOVENJ GRADEC - KOPE Hotel Pohorje, B kat., 76 postelj, tel. 062/842291 Hotel Korotan, C kat., 44 postelj, tel. 062/841039 Grmovškov dom, Kope, 55 p».s tel j, tel. 062/842561 Partizanski dom, Kope, 68 postelj, tel. 062/842561 Smučišče Kope (1010 - 1540 m), 8 vlečnic, dnevna karta 1100 din -odrasli, 800 din - otroci, poldnevna 800 din Ski bus Slovenj Gradec - Kope vozi vsaki dve uri. Izposojanje o-preme. Krožna tekaška proga 5 km Informacije: TURISTIČNA PISARNA MERX, SLOVENJ GRADEC, TEL. 062/842-361 Za tiste, ki ne gredo na pot s svojim avtom Vlaki in avtobusi © TTG - TURIZEM, TRANSPORT, GOSTINSTVO — Turistična poslovalnica v Kopru, Ukmarjev trg 7, tel. 066/21358 organizira posebne vlake ob sobotah iz Kopra ob 6.00, prihod v Boh. Bistrico ob 9.30, odhod iz Boh. Bistrice ob 16.32, prihod v Koper ob 20.00. Cena paketa din 2750 po osebi. Vključen ja , prevoe in karta za žičnico na Kobli. Za skupine popust! — Turistična poslovalnica TTG v Novi Gorici, Erjavčeva 4, telefon 065/26012, prav tako organizira vlake iz Nove Gorice, odhod ob 7.00, prihod v Bohinjsko Bistrico ob 8.20, povratek iz Boh. Bistrice ob 14.59 in 19.01. Cena paketa po osebi din 1600, prevoz in celodnevna karta za žičnico na Kobli, otrcci do 10 let din 1300. • AVTOPROMET NOVA GORICA, Kidričeva 20, tel. 065/22911 organizira avtobusne prevoze — na Črni vrh nad Cerknim, odhod iz Nove Gorice ob 7.00, povratek ob 16.30. Cena paketa din 2285 (prevoz, dnevna karta za žičnico in topli obrok), za otroke 1815 din. — na Lokve, odhod iz Nove Gorice ob 8.00, povratek ob 17.00. Cena prevoza z avtobusom din 420, dnevna smučarska karta din 1000. * — v Bovdc (Kanin), odhod iz Nove Gorice ob 6.50, povratek pa ob 14.15 in 17.30. Cena prevoza din 600, dnevna karta za žičnice 1700 din. Slovenija ©llcspi oo Slovenija ©flcopi oo Slovenija ©flcojpgoQag© Zimskošportne prireditve A ŠE POSEBEJ PLANICA! PLANICA, slovenski smučarski praznik Letošn]a zima nam je ponudila že obilo športnih užitkov in veliko veselja nad uspehi naših športnikov. Alpsko smučanje se nagiba v zaključno fazo, saj so pred nami le še tekme za svetovni pokal v Skandinaviji in Ameriki, čeprav vsega še ni konec, lahko že zdaj račemo, da je Jugoslavija postala smučarska velesila. Uspehi Petroviča in Križaja in Svetove so taki, da pred njimi trepeta vsa svetovna smučarska elita. Tudi smtičgrski skoki pomenijo v letošnji zimi pravi vzpon v svetovni vrh. Naš Ulaga se kar naprej suče prav pri vrhu. Prav lahko se zgodi, da bomo imeli letos naše tekmovalce na zmagovalnih stopnicah ob zaključku svetovnega pokala tako v alpskem smučanju kot tudi v smučarskih skokih. Končni odgovor za skoke bo dala Planica, kjer ba 22. in 23. marca finale svetovnega pokala v smučarskih skokih. To bo spet velik slovenski smučarski praznik. Spored bo naslednji: PETEK:, 21. marca: uradni trening na 90- in 120-metrski skakalnici. SOBOTA, 22. marca: smučarski skoki na 90-metrski skakalnici. Pripravil: Center za turistično in ekonomsko propagando pri GOSPODARSKI ZBORNICI SLOVENIJE NEDELJA, 23. marca: smučarski skoki na 120-metrski skakalnici. Cene vstopnic za uradni trening 2.3.: 100,00 din po osebi 5.000,00 din za avtobus, ne glede na število potnikov. Cene vstopnic za tekmovalna dneva: 400.00 din po osebi 1680 din, nalepka za zasebni avto z vstopnicami — ne glede na število potnikov 16.000 din, nalepka za avtobus, ne glede na število potnikov v njem (vključena vstopnina). Pričetek prodaje vstopnic bo 3. marca. Vstopnice bodo prodajali v vseh poslovalnicah Kompasa in a-gencijah, ki s Kompasom poslovno sodelujejo. Vse informacije KOMPAS JUGOSLAVIJA, TOZD TURIZEM, oddelek za športne prireditve, Ljubljana, Titova 12, tel. 215418. Od 24. do 26. t.m. bodo pomembne tekme za evropski pokal za alpske smučarje na Golteh in Rogli. Od 1. do 3. marca bodo na Rogli 'tekme za evropski pokal v smuških tekih za moške in ženske. Letošnja dokaj bogata snežna odeja, ki nas je obdarila v zadnjih dneh, bo omogočila tudi vrsto rekreacijskih smučarskih prireditev, seveda bo največ takih, kjer se bodo pomerili v smuškem teku. Tradicija je že, da se teh tekmovanj udeleže tudi mnogi smučarji iz zamejstva. Tudi le- tos ste vabljeni, gotovo pa je prav, da vas spomnimo na to, da se je treba za tekmo dobro pripraviti. Vsak dan nekaj počepov, vsak dan malo teka v naravi, nekaj poskusov na sne- gu — šele potem bo vaš nastop na tekmi pravi užitek —ne glede na rezultat. Najpomembnejše rekreativne prireditve: KRANJSKA GORA - TEK TREH DEŽEL (skozi Italijo, Avstrijo in Jugoslavijo) 16. FEBRUAR POKLJUKA - YASSA MARATON 9. marec. Samo zimska moda 85 - 86 Prti, posteljnina in brisače LINEA TRSTEconomo 2 DIRETTA NEKAJ PRIMEROV Moške hlače od 20.000 lir Zgornji del trenirke od 15.000 lir Moške srajce od 18.000 lir Trenirke 25.000 lir Moške-ženske pletenine 10.000 lir Ženske jakne 40.000 lir Jopiči 25.000 lir Ženske obleke 20.000 lir Kavbojke carrera 20.000 lir Krila 10.000 lir Podložene kavbojke 15.000 lir Ženske hlače 10.000 lir | In še na tisoče drugih priložnosti | po norih cenah S ^ L__ 'iS UL. CADORW UL.LAZZAREffl V. t* /?. z.novembm R. N. SAURO Obv. občini 11-2-86 radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - fr - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - fr Nedelja, 16. februarja 1986 Ponedeljek, 17. februarja 1986 radio i tali ja n s h n televizija italijanska televizija Nedelja, 16. februarja 1986 Prvi kanal 10.00 Pronto emergenza - 4. oddaja 10.30 H meraviglioso circo del mare - TV film 11.00 Maša 11.55 Tednik o verski aktualnosti 12.15 linea verde 13.00 Dnevnik - Ob 13. uri 13.30 Dnevnik 1 - Vesti 13.55 Toto - TV Radiocorriere - igra 14.00 Domenica in. . . 14.30 športne vesti 15.50 športne vesti 15.55 Discoring 85-86 16.55 Športne vesti 18.20 90. minuta 18.50 Italijansko nogometno prvenstvo 19.20 Domenica in. . . v studiu 19.55 Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Lulù - 3. nadaljevanje 21.40 športna nedelja 22.55 Koncert za praznični dan 23.40 Dnevnik 1 - Zadnje vesti -Vremenske razmere Drugi kanal 9.10 Italijansko prvenstvo v smučanju 10.55 Turinski simfonični orkester 11.50 Nedeljska matineja Lo scrigno orientale - film 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - Zdravniški nasveti 13.30 Piccoli fans 15.00 L’uomo di bronzo - film 16.45 Dnevnik 2 - športna oddaja (.(ubijana 8.45 in 14.00 Teletekst RTV Ljubljana Otroška matineja : 9.05 živžav: Risanke 10.C0 Merlin - 2. del 10.25 A. Ivanov: Večni klic - 5. del 11.30 Čez tri gore: Kvintet Franko-lovčani 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Poročila 14.15 F. Žižek: Ipavci - Josip - 5. del 15.30 Mozaik kratkega filma: Sprehod po nebu - film 16.15 Poročila 16.20 Obmejne slike - glasbena oddaja 17.05 Helen Keller - film 18.45 Risanka 19.00 Danes Potrošniška porota 19.30 Dnevnik 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.00 G. Mihič: Sivi dom - 6. del 21.00 športni pregled 21.30 Pot iz Preljubovičev - reportaža 22.10 Poročila 17.50 Italijanska nogometno prvenstvo 18.25 Filmske novosti 18.40 Dnevnik 2 - Gol Flash 18.50 Le strade di San Francisco -TV film 19.45 Meteo 2 19.50 Dnevnik 2 - Poročila 20.00 Dnevnik 2 - Domenica sprint 20.30 Alberto Sordi: Storia di un italiano - 4. epizoda 21.50 Mixer 22.45 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.55 Dnevnik 2 - Trentatrè - medicinski tednik 23.25 šolska oddaja Tretji kanal 10.00 Hokej na ledu 11.00 L’Orecdhiocchiol - prenos iz Sanrema 12.00 Dancemania - 9. oddaja 13.00 Italijansko prvenstvo v smučanju 14.00 Kvartet Cetra 15.00 Neposredni športni prenosi Atletika - Tenis - Odbojka 17.05 Cartagine in fiamme - film 19.00 Dnevnik 3 19.10 Deželne vesti 19.20 Deželni šport 19.40 Concertone: Blondie 20.30 Domenica gol 21.30 Šola in vzgoja: Otrok v letu ’90 22.05 Dnevnik 3 22.30.Nogometno prvenstvo A lige 23.15 Rockline Koper 12.15 Primomercato - predstavitev in prodaja 15.00 Film 17.00 Veliki greben - TV film 18.00 TV film 18.30 Svet začimb - dokumentarec 19.00 Colonel March - TV film 19.30 Vabljivo poletje - nadaljevanka 20.30 Prevara v San Franciscu - TV film .21.30 Tatort - TV film *23.15 Srh nepredvidenega - TV film 23.45 Mariška band - dokumentarec Zagreb 10.20 Poročila 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Jugoslavija, dober dan 14.00 Na svoj način: Skupina Ker-ber 14.15 Grizly Adams - nanizanka 15.05 Nedeljsko popoldne 17.10 Strogo zaupno - film 19.30 Dnevnik 20.00 Sivi dom - 7. nadalj. 21.00 Športni pregled 21.30 Zgodbe iz Špacvanskega gozda - reportaža 22.00 Dnevnik Prvi kanal 10.30 La sconosciuta - L nadalj. 11.30 Taxi - TV film 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Pronto... chi gioca? - Opoldanski spored 13.30 Dnevnik 14.15 Quark - znanstvena rubrika 15.30 Kinoteka - Arheologija 16.00 Zgodbe od včeraj in danes 16.30 Športni ponedeljek 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Magic! - Inšpektor Gadget 18.00 Osmi dan 18.30 Italia sera: dogodki in osebnosti 20.00 Dnevnik 20.30 Nevada Smith - film 22.35 Mille e una star - vodi Gigi . Proietti 22.50 Dnevnik 23.00 Posebna oddaja Dnevnika 1 23.50 Filmske novosti 24.00 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Drugi kanal 11.55 Cordialmente 13.00 Dnevnik 2 ob 13. uri 13.30 Capri tol - TV serija 14.35 Tandem 15.15 Paroliamo 16.00 R. liberty a Praga 18.15 Odprti prostor Ljubljana 9.50 Naši olimpijci: Alpiski smučarji 15.40 Teletekst RTV Ljubljana 15.55 TV mozaik 17.25 Poročila Spiored za otroke 17.30 Hab, tu otroška kirurgija 17.50 Lutkomendija - 3. del Spored za mlade 18.15 Videogodba 19.00 Danes Podravski obzornik 19.30 Dnevnik in Vreme 20.25 H. Wouk: Vihre vojne -5. del nanizanke 21.10 Aktualno Večer kraljevega baleta 22.30 Dnevnik Zagreb 12.30 Poročila 12.35 Zimski kino 14.00 Iz arhiva 14.30 Svet šp»rta 16.00 Dober dan 17.25 Kronika občine Bjelovar in Varaždin 17.45 Lutkarski pogovori 18.00 Oživele strani 18.15 Zaprisi z Javorja 18.45 številke in črke - kviz 19.05 TV koledar 19.30 TV dnevnik 20.00 Notranje rezerve - drama 21.15 Mali koncert 21.30 Paralele - zunanjepolitična oddaja 18.30 športna px>ročila 18.40 Le strade di San Francisco -TV film 19.45 Dnevnik 2 20.20 Dnevnik 2 - Šport 20.30 Di tasca nostra - tednik 21.25 Hill Street giorno e notte -TV film 22.15 Dnevnik 2 - večerne vesti 22.50 Un ragazzo come noi - TV film 23.50 Dnevnik 2 - zadnje vesti 24.00 I due violenti - film Tretji kanal 11.55 Srečanje v vaterpolu 12.25 Lavarone: Avtokros na ledu 12.55 Le avventure del buon soldato Švejk - 6. nadaljevanke 13.55 Jezik za vsakogar: Ruščina 14.55 Koncert sopranistke Cecillie Gasdie 15.45 Nogometno prvenstvo A in B lige 19.00 Dnevnik 3 19.10 Deželne vesti 19.30 Ponedeljkov deželni špx>rt 20.05 Kongres v Firencah 20.30 Che gioia di vivere - 2. nadalj. 21.30 Dnevnik 3 21.40 La macchina del temp» -rubrika 22.20 Ponedeljkov proces 23.25 Dnevnik 3 22.20 En avtor, en film - M. Živano-vič: Geneza Koper 14.15 TV Novice 14.25 Uboga Klara - nadaljevanka 15.10 Zdravnik in pacient - medicinska oddaja 15.45 Peter’s p»p show 16.30 Otroški program 18.00 Zdravnik in otrok - nasveti pediatrov 18.55 TV Novice 19.00 Odprta meja Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki: GORICA - TRST — Dan slovenske kulture OPČINE — Kraški pust SOVODNJE — Srečanje občin na Goriškem in občino Nova Gorica ŠPORT: TRST — Košarka: Bor Radenska -Kontovel Electronic Shop OPČINE — Odbojka: Sloga - CUS BAZOVICA — Nogomet: Zarja - For-titudo 19.30 TVD Stičišče 19.50 Vse knjige 20.30 Namizni tenis 21.00 Tako lepo dekle kot sem jaz -film 22.10 Drugi del filma 23.00 Delta - dokumentarec jugoslovanska televizija jugoslovanska televizija 22.00 Dnevnik zasebne postaje CANALE 5 8.30 Alice - TV film 9.00 Fb - TV film 9.30 Nabožna oddaja 10.10 Mama Malone - TV film 10.40 Programi prihodnjega tedna 11.25 Glasbena oddaja 12.20 Punto 7 - informativna oddaja 13.30 Buona domenica - vodi: Maurizb Costanzo 14.30 Orazio - TV film 17.00 Forum - vodi C. Spaak 19.00 Dalle 9 alle 5 - TV film 20.30 Uccelli di rovo - TV nadalje-„ vanka 22.30 Monitor 23.30 Punto 7 90.30 Sceriffo a New York - TV film RETEQUATTRO 0- 30 Soldato Benjamin - TV film 9-00 20 chili di guai.. . e una to- nellata di gioia - film 10.30 Zorro il dominatore - film 12-00 Detective per amore - TV film 13.00 Muppet show - TV film 13.30 II mondo intorno a noi 14.00 Amici per la p>elle - TV film 15.00 Alla fiera per un marito - film 10.40 Lucy Show - TV film 17.00 I corsari delTisola degli squalo, n - film 8.45 Mary Tyler Moore - TV film io ® Programi prihodnjega tedna 19.30 New York New York - TV film 40.30 tv ie donne - variete « 00 MASH - TV film 3.30 Masquarade - TV film ^•SO Ironside - TV film 1- 30 Mcd Squad - TV film ITALIA 1 9.30 Bim Bum Barn - otroška od- ì».» a. 14 no ^ran(l Prix - športna rubrika ■00 Dee Jay Television - glasbena 17 no Rì^® - ^ filin ■ ° La banda dei sette - TV film 18.00 I ragazzi del compiuter - TV film 19.00 Lučke Luke - TV film 20.00 Occhi di gatto - TV. fOm 20.30 Drive in n. 13 - variete 22.30 Amore e guerra - film 24.00 Cannon - TV film 1.00 Strike Force - TV film 2.00 Gli invincibili - TV film TELEPADOVA 8.30 Grand Bazar 12.30 Trgovina in turizem 13.00 Rubrike 14.00 I boss del dollaro - TV nadaljevanka 16.00 Dottor John - TV film 17.00 Zdravniški nasveti 17.30 Operazione Tortugas - TV film 18.30 Doppia gioco a San Francisco - TV film 19.30 Risanke 20.30 II cieb può attendere - film 22.30 Športna rubrika 23.30 Primo piano 24.00 La grande lotteria - TV film TRIVENETA 13.30 Dražba 17.00 Disperatamente tua - TV film 18.00 Filmski program 18.30 Cacciatori di uomini - film 20.00 Dražba 1.00 Film 2.30 Monitor 3.00 La lineato seduce i professori - film TELEFRIULI 10.30 Dokumentarec 11.00 Si o no 13.30 Lamù - risanka 14.00 Nagradno tekmovanje 15.30 Variete 17.00 Glasbena oddaja 18.30 Dokumentarec 19.30 Športne vesti 20.30 R conto è chiuso - film 22.30 R cav. Costante Nicosia demoniaco: ovvero Dracula in Bri-anza - film zasebne CANALE 5 10.45 Facciamo un affare - kviz 11.15 Tuttinfamiglia - kviz 12.00 Bis - kviz 12.40 II pranzo è servito - kviz 13.30 Sentieri - TV roman 14.30 La valle dei pini - TV roman 15.30 Una vita da vivere - TV roman 16.30 Hazzard - TV film 17.30 Doppio slalom - kviz 18.00 II mio amico Arnold - TV film 18.30 C’est la vie - kviz 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag - kviz 20.30 Più bello di così si muore -film 22.35 Jonathan dimensione avventura 23.35 Premiere - filmska rubrika 00.05 Sceriffo a New York - TV film RETEQUATTRO 10.00 Perdono - film 11.45 Magazine 12.15 Bravo Dick - TV film 12.45 Ciao ciao - risanka 14.15 Destini - novela 15.00 Agua viva - novela 15.50 Mia cugina Rachele - film 17.50 Lucy Show - TV film 18.20 Ai confini della notte - TV film 18.50 I Ryan - TV film 19.30 Febbre d’amore - TV roman 20.30 Indianapolis - film 22.45 Cinema e Company 23.15 Mash - TV film 23.45 Mai dire si - TV film 00.45 Ironside - TV film 1.45 Mod Squad - TV film ITALIA 1 10.30 Wonder woman - TV film 11.30 Quincy - TV film 12.30 L’uomo da sei milioni di dollari - TV film 13.20 Help! - kviz 14.15 Deejay Television 15.00 Chips - TV film 16.00 Bim Bum Barn - risanke 18.00 La casa nella prateria -TV film 19.00 Giòco delle coppie kviz postaje 19.30 La famiglia Addarns - TV film 20.00 Risanke 20.30 Magnum P.I. - TV film 21.30 Simon and Simon - TV film 22.30 Controcorrente - tednik 23.15 L’uòvo del serpente - film 1.25 Cannon - TV film 2.15 Gli invincibili - TV film TELEPADOVA 13.00 Risanke 14.00 Innamorarsi - novela 15.00 Andrea Celeste - novela 16.00 Rubrika 16.30 Emergency plus four - risanke 17.00 Lamù - risanka 17.30 Gli orsetti del cuore - risanka 18.00 Gigi la trottola - risanka 18.30 Candy Candy - risanka 19.00 Carmin - novela 20.00 Ransde - risanka 20.30 N ente di nuovo sul fronte occidentale - film 23.00 Missione impossibile - TV film TRIVENETA 14.00 Combat - TV film- 15.00 Monitor 15.30 La fine della famiglia Quincy -film 17.00 Risanke 18.00 Filmski spored 18.30 Una ignora in gamba - TV film 19.00 Monitor 19.30 Disperatamente tua - TV film 20.15 Pierino medico della SAUB -film 22.00 Razstava preprog TELEFRIULI 12.25 Deželni dogodki 12.30 Senorita Andrea - novela 13.30 Nogomet: Triestina - Cagliari 15.30 Glasbena oddaja 17.30 Dokumentarec o Kanadi 18.30 Sherlock Holmes - TV film 19.00 Večerne vesti 19.30 Senorita Andrea - novela 20.30 Nogomet: Pisa - Udinese 22.30 Nočne vesti 23.00 La grande barriera - TV film 1.00 Lahko noč Furlanija RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Slovenske popevke; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Glasbeni mozaik; 10.30 Mladinski oder: »Med vzporedniki -in poldnevniki«. Radijska nadaljevanka; 11.15 Glasbeni mozaik; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik; 12.30 Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Prva repriza: Ob 400-letnici Primoža Trubarja. Jože Rode: »Dedinga vere je troblja bila: od tod do Slovencev Trubar je trobil naglas, bukve jim svete pišoč«. Dramska nadaljevanka v 6 delih; 15.30 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev. Uvaja in povezuje Ivan Peterlin; 16.00 Športne novice; 17.15 Dan slovenske kulture, magnetofonski posnetek ob Dnevu slovenske kulture v Gorici, recital: Vrnimo se k Prešernu! Režija S. Verč, po scenariju S. Verča in V. Jurca; 18.20 ca. Neposreden prenos košarkarske tekme VICENZA - JADRAN. RADIO KOPER (Slovenski program) 10.30, 12.30, 14.30 Poročila; 9.00 Pozdrav, pregled dogodkov, koledar, servis; 9.30 Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijski prispevki; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Marika in Drejče; 15.00 Radio Koper na obisku; 15.30 Planinski čaj Radia Koper in Droge Portorož; 16.30 Primorski dnevnik; 1.00 Zaključek programov. RADIO KOPER (Italiianski program) 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.45 športna rubrika; 9.30 Dragi Luciano; 10.35 Vstop prost; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.35 Pesem tedna; 11.40 Radijski in televizijski programi; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Kaj je novega?; 15.00 Športna rubrika; 18.00 Glasba; 20.00 - 6.00 Nočni spored Radia Koper. Ponedeljek, 17. februarja 1986 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-8.00 Dobro jutro po naše; Koledarček; 7.40 Pravljica - Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: 40 let slovenskih radijskih oddaj v Trstu; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Poljudno čtivo - Sestanek ob 12.00 - Lahka glasba; 13.20 Zborovska glasba: ženski nonet »Vitra« iz Ribnice, ki ga vodi Bernarda Kogovšek, v Kulturnem domu v Trstu, nato: Glasbena priloga; 14.10 Čas in prostor: Iz šolskega sveta. Glasbene skice; 15.00 Otroški kotiček: »Ali nas poznaš?«, Glasbene skice; 16.00 Zbornik: Iz zakladnice pripovedništva. Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba : 7. mednarodni festival komorne glasbe v Asolu. Johann Sebastian Bach: Sonata a tre v c - molu, Franz Joseph Haydn: Trio v C - duru za violino, violončelo in klavir, št. 27; 8.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Iz dela glasbene mladine: razpis za »Je-zovško nagrado«; 14.00 Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz kulturnega sveta, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 V podaljšku -pregled športnih dogodkov; 17.40 Primorski zbori pojo: mešani zbor Lipa Šempas; 18.00 Zaključek, Še pomnite tovariši. RADIO KOPER (Italiianski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Cordialmente vostri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdravo, otroci!; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.33 Poročila v nemščini; Popoldanski spored; Glasba - Popevka tedna; 15.00 Zdravo, otroci!; 15.45 Glasbeno popoldne; 16.00 Besede in glasba; 16.15 Edig GaUetti; 16.55 Pismo iz...; 17.45 Tenis; 18.10 The guitar club; 18.32 Klasična glasba; 20.00 Nočni spored. Potrditev sodelovanja in prijateljstva V Sovodnjah srečanje upraviteljev slovenskih občin in Nove Gorice Šest predavanj o Trubarju v dveh mesecih v Novi Gorici Sodelovanje na nazličnih ravneh med tremi slovenskimi občinami na Goriškem in Novo Gorico je dokaj razvejano in se ugodno razvija, vendar si je treba prizadevati, da se še izboljša. Taka je splošna ocena in usmeritev, izrečena na petkovem srečanju upraviteljev občin Sovodnje, Števe-rjan in Doberdob s predstavniki novogoriške občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij te občine. Srečanje je bilo na županstvu v Sovodnjah, v petek zvečer, ob udeležbi županov Vita Primožiča, Iva Humarja in Maria Lavrenčiča ter njihovih najožjih sodelavcev, predstavnikov, načelnikov skupin SSk, predsednika novogoriške občinske skupščine Danila Bašina in predsednice Izvršnega sveta skupščine Jolande Slokar ter številnih predstavnikov družbenopohtič-nih organizacij občine Nova Gorica. Srečanja se je udeležil tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mi-rošič. Kot gostitelj — ob tem velja zabeležiti, da se vsakoletno srečanje odvija izmenično v eni od občin — je najprej spregovoril župan sovodenjske občine Vito Primožič, ki je opozoril na nekaj v tem trenutku zelo aktualnih vprašanj s področja gospodarstva, zlasti kar zadeva možnosti poživitve proizvodnih dejavnostih v krajih ob meji, orisal je trenutni politični položaj v pokrajini ter se seveda zaustavil tudi ob oceni prizadevanj za izglasovanje zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost. O pomembnosti krepitve stikov na različnih ravneh med matico in zamejstvom je govoril župan števerjana Ivan Humar, medtem ko je dr. Mario Lavrenčič, župan doberdobske občine naglasil, da velikokrat kljub veliki volji po nadaljnji krepitvi sodelovanja, ne najdemo novih poti. Lavrenčič je predlagal, naj bi vse obmejne občine na Goriškem z Novo Gorico podpisale listino o pobratenju in sodelovanju. Taka pobuda bi prav gotovo pomenila nov vsebinski doprinos k sedanjim oblikam sodelovanja ne samo med slovenskimi, ampak med vsemi občinami ob meji. Predsednik novogoriške skupščine je udeležence srečanja seznami s pripravami za uresničevanje razvojnega načrta očine Nova Gorica do leta 2000 ter s pripravami na skorajšnje volitve. Posebej je poudaril stalno skrb in podporo matice prizadevanjem zamejskih Slovencev za priznanje in u-veljavljanje narodnostnih pravic. Z zadovoljstvom je Bašin sprejel predlog o podpisu listine prijateljstva in sodelovanja med obmejnimi občinami. V taka prizadevanja sodi tudi pobuda o sklepanju pobratimije med občinami na Goriškem in raznimi krajevnimi skupnostmi na novogoriškem območju. Zelo ugodno je sovodenjsko srečanje upraviteljev ocenil generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič. Gre za srečanje, ki krepi zavest, da Slovenci v boju za svoje pravice niso sami. Mirošič je posebej poudaril, trajno zanimanje Jugoslavije za ureditev odprtih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti. V prvem delu srečanja je spregovoril tudi Hadrijan Corsi, načelnik svetovalske skupine SSk v Števerja-nu in naglasil, da morajo biti, zlasti upravitelji, izredno pozorni na dogajanja na področju gospodarstva da ne bi zamudili enkratne priložnosti, ki se ponujajo v prihodnjih letih. Sledila je krajša razprava, oziroma izmenjava mnenj o različnih vprašanjih. Šest predavanj bodo posvetili Primožu Trubarju in njegovim sodelavcem v tem in prihodnjem mesecu v Novi Gorici. Pobudo za ciklus predavanj je dala Delavska univerza v Novi Gorici, v sodelovanju z Oddelkom za slovenski jezik ljubljanske jilozojske jakultete. Prvo predavanje bo jutri, 17. februarja, ob 17.30, v sejni dvorani zavarovalne skupnosti Triglav. Predaval bo prof. Jože Koruza z ljubljanske univerze, in sicer o osebnosti in ustvarjalnem delu Primoža Trubarja. Naslednja predavanja bodo vsak ponedeljek, vendar vsakokrat v okrogli dvorani izobraževalnega centra Iskra Delta (bivši hotel Argonavti . V zaporedju bodo, ponedeljek za ponedeljkom, predavali: prof. dr. Janez Rotar o delu Primoža Trubarja za južnoslovanske tiske v Urachu; sodnik Joško Humar, avtor obsežne Trubarjeve biografije, o Trubarjevem odnosu do kmečkih uporov in do južnih Slovanov; prof. Martina Orožen o jezikovnih in stilnih vprašanjih Trubarjevega dela; dr. Jože Toporišič o Trubarju v očeh slovenskih jeziko- Kava po 700 lir Z jutrišnjim dnem se bo skodelica kave v večini goriških barov in kavarn podražila za 100 lir, z dosedanjih 600 na 700 lir. Prav tako bodo poskočile tudi cene drugih pijač in konzumacij. Novi ceniki bd bili morali na Goriškem stopiti v veljavo s 15. februarjem, vendar so nekoliko zakasnili s tiskanjem in razpošiljanjem cenikov, kar je za kak dan zakasnilo podražitve. slavcev; prof. dr. Breda Pogorelec o Trubarjevem deležu v razvoju slovenskega književnega jezika. Prav bi bilo, da bi ta predavanja šli poslušat tudi slovenisti, še zlasti profesorji in učitelji, iz Gorice. Pokrajinski svet Jutri popoldne ob 17. uri se bo sestal goriški pokrajinski svet. Na seji naj bi sprejeli ostavko odbora ter izvolili novega predsednika in člane odbora. Novi izvršilni organ naj bi sestavljali krščanski demokrati, socialisti in predstavnik Slovenske skupnosti. Tristrankarska koalicija torej, ki pa v svetu lahko računa samo na 12 glasov od skupnih 24. Vse kaže, da bo na predsedniškem mestu potrjen socialist, prof. Silvio Cumpe-ta, socialdemokrata Edoarda Bresciana in republikanca Marina Degrassi-ja pa naj bi nadomestila demokristjan Alberto Tomat in socialistka Aurora Moferdin. Najbrž pa jutrišnja seja ne bo odločilna, saj je za izvolitev potrebna, na prvih dveh glasovanjih absolutna večina glasov, to je 12 plus eden. V primeru nezadostnega kvoruma bodo sejo za izvolitev novega predsednika in odbornikov ponovno sklicali v sredo, 19. t.m. V ponedeljek zvečer pa naj bd prišlo do obnovitve upravnega odbora briške gorske skupnosti. Glavna skupščina je namreč sklicana prav tako za jutri zvečer, ob 20.30, v občinski sejni dvorani v Krminu. Predstavniki sedmih občin naj bi izvolili novega predsednika ustanove in 8 članov upravnega odbora. Na predsedniškem mestu bodo menda potrdili Hadrijana Corsija, predstavnika Slovenske skupnosti, mesta v upravnem odboru pa naj bi si porazdelili socialisti in demokristjani. V' V Stmavru danes praznik vaškega zaščitnika Valentina Za razširitev pokopališča v Podgori obstajajo tehnične in finančne ovire Valentina, ki velja za zavetnika zaljubljencev, pa tudi za svetnika, ki prinaša pomlad, smo v koledarju praznovali v petek. Bolj slovesno se bodo Valentina spomnili v raznih krajih danes. Tako tudi v Štmavru, kjer Valentina častijo kot farnega zavetnika že od nekdaj. Tudi letos bodo skušali obdržati starodavno tradicijo, kljub nekaterim novim težavam. V cerkvi v štmavru bo ob 8.30 običajna nedeljska maša, glavna slovesnost pa bo ob 14.30. Zatem bo v kraju družabnost, kjer se bo, tako, kakor je sicer običaj, zelo verjetno zbralo dosti obiskovalcev iz mesta in drugih krajev, ki vedno znova zahajajo v to vasic». Popoldne v Gorici sprevod pustnih voz Po goriških ulicah bo danes popoldne še zadnja od letošnjih pustnih Mejni prehod druge kategorije pri Podsabotinu bo od jutri dalje odprt le še za dvolastnike. Z jutrišnjim dnem stopa namreč v veljavo sklep predsednikov mešane komisije za izvajanje Videmskega sporazuma, ki določa zaprtje tega maloobmejnega Februar mesec ugodnih nakupov pletenin LA MAGLIA TRŽIČ i Ul. Roma 58 Telefon: 0481/73174 prireditev, sprevod alegoričnih voz. Manifestacija je bila sicer napovedana že za prejšnjo nedeljo, a so jo nato, zadnji trenutek, zaradi slabega vremena odpovedali, oziroma prenesli za teden dni. Pravzaprav je odgoditev ugodno vplivala, saj bo današnji sprevod, kot kaže bolj pester. Prijavilo se je namreč še nekaj skupin, ki jih v prvem trenutku ni bilo na seznamu. Med udeleženci naj opozorimo na skupino iz Gabri j in Števerjana, voz pa menda pripravljajo tudi v Rupi. Vsekakor se bomo o posameznih pobudah lahko prepričali danes popoldne. Sprevod alegoričnih voz bo krenil ob 13.45 s trga v Podturnu in bo zatem obšel glavne goriške ulice ter se nato, po Drevoredu 24. maja, Trgu sv. Frančiška in Ul. Vittorio Veneto, vrnil na izhodiščno mesto. Organizatorji računajo seveda, da bo vreme danes vsaj malo naklonjeno in da bo obiskovalcev vsaj toliko, kakor prejšnja leta. prehoda za redni promet s prepustnicami in ohranitev možnosti prehoda meje samo za kmete, ki razpolagajo z zemljiščem na drugi strani meje. Na obeh straneh meje so že namestili dvojezične table, ki' opozarjajo na spremembo. Pripravili so tudi nov urnik mejnega prehoda: v zimskem času od oktobra do marca bo odprt od 7. do 18. ure, v mesecih od aprila do septembra pa bo zvečer odprt uro dlje, od 7. do 19. ure. Možne so spremembe glede na potrebe kmetov, ki bodo prehod uporabljali. Kot smo že poročali, bodo z jutrišnjim dnem podaljšali odprtje maloobmejnega prehoda pri Solkanu vsak večer do 20.30. Daljši umik bo v veljavi do zaključka del na šempetr-skem prehodu. razna obvestila Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 23. februarja, smučarski izlet v Sappado. Vpisovanje v trgovini Bavcon do četrtka, 20. februarja. Gospodarska zadruga Vrh vabi na sejo članov, v sredo, 19. t.m., ob 20. uri v gostilni Devetak. Na pustovanje društva upokojencev danes, 16. februarja, v Ajdovščini bodo avtobusi odpeljali po sledečem voznem redu: 1. avtobus ob 14.30 iz Štandreža; 2. avtobus ob 14.30 izpred gostilne Paulin v Gorici, nato skozi Pevmo, Oslavje, Števerjan in Podgo-ro; 3. avtobus ob 14.30 iz Sovodenj, nato ob 15. uri s Travnika. Priporoča se točnost. Kot smo na kratko že omenili v prejšnjih dneh, je bil na zadnji seji rajonskega sveta prisoten občinski odbornik inž. Nicolò Fornasir, ki je v odboru zadolžen prav za stike z rajonskimi sveti. Odbornik, ki je pred kratkim sprejel to zadolžitev, je imel tako prvič priložnost, da se je neposredno seznanil s problemi Podgore, čeprav so ti problemi odprti že dolgo časa in jih je rajonski svet že predočil občinskim odbornikom, ki so si v prejšnjih mandatih sledili na čelu pristojnih resorjev. Podgorce najbolj skrbi vprašanje vaškega pokopališča. Treba bi ga bilo razširiti, kajti v njem danes ni več prostora za nove pokope. Odbornik Fornasir je dejal, da se občinska uprava povsem strinja z zahtevo po ohranitvi pokopališča, saj se z njim ohranjata kolektiven spomin in identiteta neke skupnosti. »Osimo — sedanjost in razvoj«. Pod tem geslom bo v Novi Gorici v ponedeljek, 24. t.m., posvetovanje, ki ga prirejata sindikalna zveza CGIL -CISL -, UIL za Goriško in občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Nova Gorica. Gre za pomembno pobudo, ki se uvršča v sklop različnih pobud ob 10-letnici podpisa Osimskih sporazumov. Na posvetovanju bodo razpravljali o gospodarskem sodelovanju in povezovanju, o varstvu manjšin ter o ohranitvi zdravega okolja. Obenem bo posvetovanje, ki se bo odvijalo v prostorih Delta centra v Novi Gorici, priložnost za oceno stopnje uresničevanja v osimskih dogovorih postavljenih ciljev. Poleg predstavnikov sindikalnih organizacij Gorice in Nove Gorice, ki sta doslej uresničili že nekaj skupnih in zelo odmevnih pobud, se bodo posvetovanja udeležili predstavniki občin Gorica in Nova Gorica, republiških in deželnih upravnih organov, predstavniki različnih gospodarskih dejavnosti, parlamentarci, predstavniki manjšinskih skupnosti. Prešernovi proslavi v Sovodnjah in Ronkah Dan slovenske kulture bodo v Sovodnjah počastili v soboto, 22. t.m. s prireditvijo »Sovodenjska poje«. Nastopili bodo namreč pevski zbori iz sovodenjske občine in sicer sovodenjska dakleta, moški zbor- Skala Gabrje, mešani in dekliški zbor Rupa -Peč, ženski zbor Sovodnje. Kot gostje Edina ovira je torej v tehnični izvedljivosti razširitve. Obstaja namreč poročilo občinskih tehnikov, ki pravijo, da so tla ilovnata in zato neprimerna za pokope. Zemljišče bi bilo treba sanirati, ilovnato zemljo zamenjati z novo, kar bi zelo povečalo stroške za razširitev. Treba je zato proučiti tudi strošek. Odbornik za občinske finance Armando Obit, ki je tudi bil prisoten na seji, je povedal, da za tekoče leto občina ni prejela od dežele niti lire za razširitev pokopališč, zato je nemogoče, da bi z deh začeli že v teku tega leta. Predsednik rajonskega sveta Edi Maligoj je postavil v dvom izsledke tehničnih pregledov. »Pravijo, da je zemlja ilovnata, ko pa so postavljah kanalizacijo, so le nekaj metrov stran našli skalnato podlago«. Dejstvo, da se na pokopališču in o-krog njega zbira voda, je po nje- bodo na sovodenjski prireditvi nastopih tudi člani moškega pevskega zbora »Andrej Paglavec« iz Podgore. Pevske nastope bodo dopolnili recitatorji s spletom poezij. Prireditev bo v Kulturnem domu s pričetkom ob 20.30. Slovenska sekcija javnega večnamenskega središča v Ronkah pa bo Prešernov praznik počastila v petek, 28. t.m., ob 19. uri v občinski sejni dvorani v Ronkah. kino Gorica VERDI 15.15 — 22.00 »Ginger e Fred«. 'Režija Federico Fellini. CORSO 15.15 — 22.00 »Yado«. Igra Arnold Schwarzenegger. VITTORIA 16.00 — 22.00 »Amici miei (atto III)«. Krmin OBČINSKO GLEDALIŠČE 15.00 — 21.00 »Indiana Jones e il tempio maledetto« Tržič EXCELSIOR 14.30 — 22.00 »Gommando«. COMUNALE 16.00 — 22.00 »H mistero di Bellavista«. Nova Gorica in okolica SOČA 16.00 — 18.00 »Morski volkovi«; 20.00 »Mata Hari« SVOBODA 19.30 »Zeleni pekel« DESKLE 17.00 — 19.30 »Starfigher -Zvezdni borec« govem treba pripisati dovoljenju, ki so ga pred leti dali za razširitev predilnice, ne da bi se ozirali na geološke posledice. V tem delu vasi so namreč podzemni kanali odvajali vodo v Sočo, gradnja tovarne pa je prekinila odtok. Potrebna bi zato bila drenaža zemlje okrog pokopališča in izgradnja kanala, po katerem bi voda spet odtekala v Sočo. Člani rajonskega sveta so tudi pred-lagali, da bi denar za ta poseg črpali iz drugih postavk proračuna, saj ne gre neposredno za širjenje pokopališča. Odbornik Fornasir je vzel na znanje stališče sveta in zagotovil, da bo na osnovi dodatnih tehničnih pregledov proučil izvedljivost posega. Govor je bil še o drugih vprašanjih kot so dokončna ureditev ulic, razširitev Ul. Monte Calvario, higien-jenske naprave pri kotalkališču, socialni center. Prav glede tega je odbornik Fornasir dejal, da načrtujejo revizijo pravilnika o delovanju rajonskih svetov. Tem bi odvzeli nekateri po njegovem mnenju nepotrebne pristojnosti, povečali pa bi jim finančno dotacijo, tako da bi sveti lahko sami skrbeli za manjše vzdrževalne posege in s stalnim sedežem ter morda tajniško službo lahko nudili občanom nekatere usluge, ki so sedaj še osredotočene v občinskih u-radih. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega preljubljenega očeta Huberta Močnika se iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo dr. Mar-cellu Venutiju za dolgoletno požrtvovalno zdravljenje, zdravnikom in o-sebju glavne bolnišnice, bolnišnice Sv. Ivana od Boga v Gorici in gospe Dori Zanello za ljubeznivo skrb in nego. Zahvaljujemo se msgr. Francu Močniku za duševno in moralno oporo in vsem duhovnikom, ki so poskrbeh za izredni pogrebni obred. Naša najtoplejša zahvala gre šolski mladini, ki je v zastopstvu vseh slovenskih sòl z ganljivim slovenskim petjem sočustvovala z vsemi prisotnimi šolniki, prijatelji in znanci. Enaka hvala darovalcem cvetja, pevskemu zboru Mirko Filej in vsem, ki so kakorkoli počastili spomin našega dragega pokojnika. Družine Močnik in Zupan ter drugi sorodniki. Trst, Gorica, Columbus (Ohio), Nova Gorica, 16. februarja 1986 Podsabotin samo za dvolastnike Osimo - sedanjost in razvoj Izbor proz in pisem v zbirki Kondor Babilonski rov Franza Kafke Pustimo ob strani celo vrsto najpomembnejših literarno - zgodovinskih raziskovalcev, še več, znotraj o-menjene temeljne vede tudi raziskovalce gledališkega snovanja, torej o-življenih podob in utelešenega človekovega iskanja — vsi namreč vse pogosteje ugotavljajo, da se je »s Kafko pravzaprav vse pričelo«, »Kafka je bil tisti, ki je s svojo razbolelo intimnostjo našel izraz, našel zapis, ki odseva njegov čas pa tudi čas po njem« — pa se namesto znanosti sami potopimo v srečanje s tem izjemnim avtorjem, kot ga ponuja ravnokar izišla knjiga »Babilonski rov«. Zbirka Kondor je pod tem naslovom izdala izbor Kafkove proze, obširno pismo očetu ter dnevnike. — Dolga vrsta ljudi nemara nikoli ne bo sprejela srečanja s takšnimi avtorji, kot je Kafka, v sodobnem žargonu bi rekli, da bodo mnogi, ki ne bodo vzpostavili s tem nesrečnim Židom »diplomatskih odnosov«, ali pa ga bodo preleteli iz dolžnosti, pač zaradi tega, ker je toliko upoštevan in znan, da ga je treba preprosto prebrati, použiti in biti z njim vsaj informativno na tekočem. In kako naj bi tudi sploh bilo drugače, če gre za av-torej, ki je v »Poročilu akademiji« civilizirana opica, ki je po dolgih mukah in učenju postala celo akademik; spet v drugi noveli most, ki živi svoje muke pod pritiskom čezenjidočih; pa v tretji pes raziskovalec, ki izpolnjuje svojo vedo in spet v četrti hrošč, ki se zjutraj v postelji ne more postaviti na noge in se odrešiti nadležne hrbtne nege. Mnogo bližje utegnejo biti sicer dvoumne Kafkove analize Zakona, vladajočega principa z veliko začetnico, kjer se avtor dosledno, vztrajno in nepopustljivo spušča v analizo sveta in njegovega ustroja in kjer nikakor ne more najti odrešilnih vzgibov, ki jih ponuja zgodovina pa tudi sodobnost v izobilju, pri tem pa z vseh koncev in krajev vdirajo v človekove načrte katastrofe najrazličnejših vrst, ki vrh vsega v večini primerov sploh niso napovedane in jih nihče niti slutil ni. Izjemna kvaliteta Kafkovega dojemanja sveta — in s tem seveda njegove literature — je v dejstvu, da se sooča »s tem večnim svetom« zaradi svoje posebne, lahko tudi tragične dispozicije, odkrito, osamljeno, brez tistih skupinskih ali individualnih idealov in slepil, ki sicer pomagajo ljudem oziroma vsem nam živeti, ki pa — vsaj po Kafki — prikazujejo svet v neresnični, idealizirani in zatorej škodljivi svetlobi. Neresnica pa se vedno maščuje in vsakršno slepilo koncem koncev izhlapi in človek si mora izmisliti nova upanja in obljube. Kafka je oropan vsakršne apriorne iluzije, prisiljen je videti svet v vsej njegovi resnici — ali vsaj v takšni resnid, ki jo po slabih sto letih priznavamo tudi v večinskem smislu — zatorej vzpostavlja moč in pogum, ki pomeni ravnotežje temu kruto razgaljenemu stvarstvu. Kot se dogaja pri vseh velikih avtorjih, tudi Kafka iz skrajno senzibilnega doživljanja lastnega otroštva — gre za tiransko vlogo očeta, ki mladega Franza enkrat za vselej in nepreklicno obeleži — posvèti v svet in lako rekoč z izkušnjo lastne muke za- zna v svetu povečano podobo ene in iste zakonitosti: človeku vlada Zakon, ki pa mu nihče ne ve izvora, Zakon ustvarja in vodi tista manjšina, ki je izven Zakona, Zakon pa podpirajo vsi tisti, ki so znotraj njega in brez njega ne morejo živeti. Svet je zatorej neke vrste nasilje, ki pa je v navzkrižju z Resnico, zato se Zakon spreminja, ruši in spet vzpostavlja na novo, med njim in Resnico pa je vedno praznina, nesmisel, gluhost, ki jo Kafka doživlja kot (svojo) usodo. Kafka se s takšnim svetom neustrašeno sooči in naravnost pretresljiva je njegova pisava, mirna in uravnotežena, nič panična in sunkovita, skorajda blaga in harmonična. Od otroštva občutljiv in ubogljiv sprejme svet v »absolutni realiteti«, ga fiksira v doživetih okvirih in se sprehaja po tistih prazninah, ki jih pač ni mogoče strniti, če seveda nočemo ubežati resnici s priložnostnim slepilom. In kot je na eni strani taisti svet grozljiv vendar logičen, v nekem smislu »naš« — zato je pač Kafka vse bolj sodoben — tako je njegov zapis strpen, vdan in nič pritožujoč, skorajda srečen v jasnovidnosti, ki daje peresu in srcu moč. V skrajni odkritosrčnosti v tem smislu priznava, da Resnica za Človeka ni cilj ampak breme in to zaradi dejstva, da poslednjega Zakona ni mogoče spoznati, če pa ga že hočemo razkriti, se istočasno tej želji z vsem bistvom upiramo: ne bojimo se kot ljudje Resnice, ki bi bila previsoko, nad nami, ampak eventualne nemoči (!) naj višjega Zakona. Lahko sicer Kafko z njegovimi popotovanji pustimo ob strani, vendar sveta, ki nam ga je osvetlil, ne moremo ignorirati, slej ko prej pač prihaja do nas, najlepše pa je nedvomno dejstvo — tukaj Kafka včasih kar dobesedno spominja na našega Prešerna — da je v trenutkih najutemeljenejše-ga Človekovega obupa nekje daleč a-li bjizu, na vsak način pa povsem tih in skromen, ta izjemni avtor, ki je tudi za vse ostale premagal grozeča področja, brez strahu, brez umika, ali kakor je sam dejal: »Če vsaj v prispodobi doživljaš kdaj svoj svet kot ječo, potem vedi, da ji ni mogoče u-bežati. Lahko jo spremeniš v palačo in si ti. Lahko ječi pobegneš, pa te več ni.« JANEZ POVŠE Pri Založništvu tržaškega tiska Ljubezenska pisma Takšna je izpod peresa Klavdija Palčiča platnica italijanske izdaje ljubezenskih pisem, ki jih je Stanko Vuk namenjal iz fašističnih zaporov ženi Danici Tomažič od 1. 1940 do 1. 1944. Knjiga z naslovom Scritture d’amore je izšla prav te dni pri Založništvu tržaškega tiska. V izboru Vide in Milka Matičetovega ter v redakciji Mirana Košute prinaša 84 Vukovih pisem, vrsto fotografij, opomb in obsežen predgovor Fulvia Tomizze. Ima 251 strani in je že na prodaj v Tržaški ter v drugih mestnih knjigarnah, v kratkem pa bo bralcem tudi uradno predstavljena. Fulvio Tomizza Tine Hribar: Moč znanosti Vprašanje marksističnega družboslovja Pri založbi Delavske enotnosti je pred kratkim izšla knjiga Tineta Hribarja z dokaj ambiciozno zastavljenim naslovom: Moč znanosti. Vendar pa moramo to tudi takoj dopolniti, saj gre za marksistično teorijo družboslovja, v dokaj ortodoksno zastavljeni koncepciji. Avtor pripiše tako »polnopravno st a družboslovni znanosti šele z nastopom Karla Marza, z odkritjem sprevrnjene zavesti. Knjiga je sicer sestavljena iz enajstih poglavij, vendar jo tematsko lahko razdelimo na dva dela. V prvi polovici se avtor ukvarja skoraj izključno z deli Marza in nekoliko tudi Engelsa, obravnava pojme kot so ideologija, apologija, oblike fetišizma, delitev dela itd. Vendar pa gre pri vsem skupaj veliko bolj za golo citiranje, kot pa za kakšno analizo ali interpretacijo. Čeprav se avtor morebiti trudi, da bi s kritičnim pristopom do kapitalističnega ustroja družbe in blagovne menjave povrnil svežino marksistični teoriji, pa mu to nikakor ne uspe. Namera mu pač nujno spodleti, kajti ne spregledà samo vseh novih, levih, revolucionarnih teorij, ki so se razvile v zadnjih desetletjih predvsem v zahodni Evropi, pač pa se ob razvijanju pojmov in predpostavk o socializmu in komunizmu kot kraljestva svobode, niti enkrat ne obrne na konkretne države, kjer naj bi navsezadnje ta socializem tudi zaživel. S tem pa se seveda ne izogne samo vprašljivosti nekaterih lastnih predpostavk, pač pa ostane slep tudi za temeljno protislovje kapitalizma, protislovje, ki je tako rekoč kapitalizmu imanentno, kot ga je v nekem svojem delu slikovito označil Slavoj Žižek. Kajti na vprašanje, kdaj začne kapitalizem »gniti«, je možen samo en odgovor: že od vsega začetka. In prav zato, ker kapitalizem že od vsega začetka »gnije«, se tudi nenehno razvija, je v stalnem antagonističnem odnosu s samim seboj. Če hoče preživeti, se mora stalno razvijati. Tako se tudi pri samem Marxu pokaže dokaj naivna evolucionistična predstava zgodovinskega razvoja, ki jo Hribar v svoji knjigi, katero tu predstavljamo, pač spregleda. Druga polovica knjige je posvečena marksističnemu strukturalizmu. Avtor se tu ukvarja predvsem z Louisom Althusserjem, znanim francoskim teoretikom, ki je v drugi polovici šestdesetih let začel izdajati interpretacij-ske analize Marxovih del (Za Maria, Kako brati Kapital itd.). Skozi poglavja, ki razčlenjujejo teoretske postavke Althusser ja, skuša avtor prikazati, kako se je v Althusserjevih analizah izgubil domet Marxove teorije in kako se tudi sam Althusser pravzaprav izgublja v svojih lastnih nejasnostih, med filozofijo, teorijo in prakso. Čeprav se tu avtor, vsaj na nekaterih mestih, nekoliko približa produktivnemu branju, pa ne moremo mimo ugotovitve, da je ponovno popolnoma spregledan bistveni dosežek Althusser ja, to, kar je proizvedel, ne da bi vedel, kaj je proizvedel. Njegovo moč gre namreč iskati prav tam, kjer se kaže nemočen, kjer se izgublja v simptomih, ko si nikakor ne more priti na jasno, razložiti, definirati, kaj je to: subjekt. Ta, produktivna razsežnost Althusser-ja pa se v celoti odpre seveda šele z vidika označevalne strukture, kot jo je proizvedel Lacan. Avtor se je tako ujel na že znano zanko, kot se je to zgodilo že mnogim marksističnim mislecem pred njim. Knjigo zaključi s krajšim poglavjem: Moč znanosti in prihodnost. Tematika, ki odpira številna vprašanja, in ki nas trenutno tudi najpobližje zadeva, pa žal ni širše razvita. Avtor le z nekaj stavki omenja ekološki problem, smotrnost razvoja itd., tako da le minimalno izstopi iz splošnega okvira jamranja in lepo zvenečih besed. Ob splošni nelagodnosti levih teorij spričo naraščajoče informatike pa, kot nalašč, tudi tu ni niti besede. Če spregledamo torej tisto, kar smo tako ali drugače že vedeli, moramo ugotoviti in zaključiti, da Hribar pač novih vprašanj ne odpira, pri srnjem nadaljnjem razvijanju tematike marksističnih teorij pa ostaja nezadosten. IGOR ŠKAMPERLE Izbor pesmi Giacoma Leopardija Ciklus pesnitev «Večni sopotniki« v izboru in pripovedi Vladimira Jurca in v režiji Sergeja Verča se zaključil z nizom pesmi Giacoma Leopardija, kot sta jih prevedla Alojz Gradnik in Ciril Zlobec. Ponovno smo se srečali z romantiko, ki pa je bila drugačna od silovitega čustvenega naboja lorda Byrona, romantiko, ki se je močneje približevala Prešernovi intonaciji: kot je znano, se slednja iz čustvenih okvirov dokaj intenzivno in ostro usmerja v samo misel, razčlenitev razbolelega sveta, razklanega med privide sanj in nepopustljivih nesmislov, ki preganjajo ubogega pesnika. Čeprav je šlo v upodobitvi Leopardija za niz različnih pesmi, pa je radijska izvedba povezala posameznosti pravzaprav v eno samo celoto. Nobenega dvoma ni, da je izbor skupaj z radijsko realizacijo iskal in tudi našel sozvočje čustvenih in miselnih vzgibov Prešernovega sodobnika, sozvočje z današnjim časom in današnjim razumevanjem in čutenjem sveta. V luči tako zasnovanega in prav gotovo pravilno usmerjenega iskanja, je postal Leopardi »naš sodobnik«, nič več zgolj naiven in lep, zamejen v čas, v katerem je živel, pač pa sposoben spopasti se z vsemi tistimi prepletanji smisla in nesmisla, pesimizma in optimizma, ki delujejo prepričljivo prav danes, med nami in tukaj — neposredno in aktivno. Zvonovi, ptiči v tišini, glas, ki poje, harfa in kitara, sarkastični smehi, vse to je pomagalo ustvariti ostro in boleče razpoloženje, ki pa so ga pesnikove misli premagale J. P. V Sežani umetniški večer posvečen pesniku M. Košuti V petek je bil v sežanski knjižnici »Srečka Kosovela« lep večer posvečen tržaškemu pesniku Miroslavu Košuti ob njegovi 50-letnici. Ob večeru so odprli tudi zanimivo in tehtno razstavo o pesnikovem delu. Otvorili pa so tudi razstavo grafika Marijana Kravosa. Večer je s toplimi besedami pričela Lučka Čehovin, ki je pozdravila številne goste in poslušalce. Spregovorila je o Košuti, o razstavi, o njegovem delu, obširneje pa se je zaustavila ob grafikah Marijana Kravosa in analizirala svojevrstno obdelavo ploskve, ki je za slikarja značilna. O delu Miroslava Košute je spregovoril njegov prijatelj Niko Grafenauer; pesnik, ki je ubral drugačna pota od Košute, a je s Košuto veliko sodeloval. Grafenauer je poudaril, kako izzvenijo Košutovi verzi avtentično, večkrat grenko, kot da besede postajajo pesem nekje na robu med življenjem in smrtjo. Tu so temne slutnje in hkrati poskus kraševsko pokončnega upora. Izbor pesmi sta občuteno brala Stanislava Bonisegna in Anton Petje. Domači otroci pa so recitirali nekaj Košutovih pesmi. DOMA IN V SVETU SLOVENIJALES DOBRO POZNAN biancM srl arredamenti ULCRISPI 42 TRST ‘S?’764225 OMAS PRODAJA IN POPRAVILA HLADILNIKI, MESOREZNICE IN TEHTNICE BREZPLAČNI PREDRAČUNI ZA BIZERBR OPREMO S« A* C. A.T• y IMPORT-EXPORT nadomestni deli za F|AT _ ZASTAVA — ALFA — LANCIA in za tuje znamke avtomobilov TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002 Veleslalom: italijansko in jugoslovansko prvenstvo PRAMOTTON IM PETROVIČ Odbojka: sinoči v prvenstvu moške C-2 lige Standreškemu Valu slovenski derbi Olympia Terpin — Val 1:3 (10:15, 15:5, 9:15, 12:15) OLYMPIA TERPIN: Špacapani, M., S. in I. Cotič, S., A. in D. Terpin, Dornik, Kosič, Kovic. VAL: Plesničar, Allesch, Černič, Faganel, Juren, Mervič, Mnčič, Pete-jan, Lavrenčič, Michelli. CORTINA D’AMPEZZO — Richard Pramotton je italijanska prvak v veleslalomu. S skupnim časom 2’43”69 je za 54 stotink sekunde prehitel Roberta Stampattija in za 78 stotink sekunde Roberta Erlacherja. Pramotton je bil v drugi vožnji nekoliko slabši, imel pa je lep naskok iz prve vožnje in je tako osvojil državni naslov. V ženskem slalomu je zmagala Nadia Bonfini, ki je prehitela Cecilio Lucco in Silvano Erlacher. Italijansko smučarsko prvenstvo se bo danes končalo z moškim slalomom in ženskim veleslalomom. * * * SARAJEVO — Jugoslovanski državni prvak v veleslalomu je mladi Rok Petrovič. Razočaral je Bojan Križaj, ki se je moral zadovoljiti s sedmim mestom. VRSTNI RED: 1. Petrovič (Novinar Ljubljana) 2'10”27; 2. Benedik (Jese- nice) 2’ 11”33; 3. Čižman (Olimpija LJ) 2T1”50; 4. Strel (Alpe Tour Škofja Loka) 2’11”99; 5. Bergant (Olimpija LJ) 2T2”45; 6. Jakopin (Novinar LJ) 2T3”57; 7. Križaj (Tržič) 2’13”61. V ženski slalomu pa je zmagala Veronika Šarec (Novinar Ljubljana) pred Mojco Dežman (Triglav Kranj). Na tretje mesto sta se z istom časom uvrstili Katjuša Pušnik (Črna) in Katra Zajc (Novinar LJ). Jugoslovansko prvenstvo se bo danes končalo z moškim slalomom in ženskim veleslalomom. »Ski Tour 3« na Trbižu TRBIŽ — Na Trbižu bo danes mednarodno tekmovanje v smučarskih tekih »Ski Tour 3«, katerega se bo udeležilo okrog 700 jugoslovanskih, 200 avstrijskih in 200 itabjanskih tekmovalk in tekmovalcev. Start bo od 9. uri v Kranjski gori, nakar bodo atleti skozi Belo peč krenili do Kekovega in zatem na Koroško Tudi drugi letošnji goriški derbi med Olympio Terpin in Valom se je končal v korist štandrežcev. Za nameček je bil enak še končni izid. Tekma se je pričela z zamudo in tudi gledalcev ni bilo toliko kot na prejšnjih neposrednih obračunih teh dveh šesterk. Igra je bila precej i-zenačena, kar dokazuje tudi končni seštevek točk (50:40) za Val. Bilo je tudi precej preobratov, lepe igre in seveda tudi napak, kot se pač dogaja na vsakem derbiju. Tokratni domačin, Olympia Terpin, pa je napravila več napak pri servisu in sprejemu servisa. Poleg tega so bib Goričani še preveč nervozni v najbolj kritičnih trenutkih. Prvi niz je bil izenačen do deseti- ce, potem je Val izbojeval pet zaporednih točk. Do preobrata je prišlo v drugem nizu, ko je Val povedel s 5:1, toda Goričani so se razigrah (delni izid kar 14:0). V zadnjih dveh setih je imel Val stalno pobudo in tudi vodil, razen v zadnjem, ko je domačinu uspelo izenačiti (12:12) in so se morah odbojkarji iz Štandre-ža zelo potruditi, da so izbojevah prestižni točki. SIMON TERPIN (Olympia): »Ime-M smo precej težav pri sprejemu, kot na prejšnji tekmi v Maniagu. Na žalost v tednu dni nismo mogli tega elementa popraviti. Lahko bi igrah boljše, a bih smo preveč živčni. V zadnjem setu nam je uspelo izenačiti in smo dokazah, da nismo bih nadi- grani.« RAJKO PETEJAN (Val): »Zmagah smo predvsem po zaslugi dobrega servisa. V napadu nismo bih tako močni, ker so bili domačini boljši v bloku in telesno nekoliko višji.« (G. F.) Bor JIK banka — VB Maniago 1:3 (15:17, 7:15, 15:8, 1:15) BOR JIK BANKA: Grilanc, Stančič, Batič, Bitežnik, Budin, D. in G. Gasparro, Pemačič, Škabar, Zu-bin. Borovci so doživeli nepričakovan spodrsljaj, kar se jim bo gotovo maščevalo pri končni uvrstitvi. Dobro so se sicer nasprotniku upirah in solidno igrah, vendar so zlasti v prvem setu imeli veliko smolo: vodih so skoraj do konca in niz za las prepustih nasprotniku. V nadaljevanju igre so bih gostje (z izjemo 3. seta) stalno v premoči tako v obrambi kot v napadu in tako je bil ves napor naših žal zaman. (S. A.) Košarka: v prvi jugoslovanski ligi Ljubljančani uspešni Odbojka: naše ekipe v nižjih ligah SLABA BERA TOČK ATLETIKA: MITING V NEW YORKU Incidenti med skokom s palico NEW YORK — Veliki dvoboj skakalcev s palico na mednarodnem mitingu v New Yorku se je končal z zmago domačina Billa Olsona, sicer s poprečnim rezultatom 5,80 m. Med to tekmo pa je prišlo do neljubih incidentov. Češ da ga je fotograf motil pri skoku, je Olson imel na razpola-gao še četrti skok pri 5,61 m. Tudi domačinu Dialu so dovolih četrti skok, kar je razkačilo Sovjete in predvsem Bubko. Po uri in pol hudih polemik je Bubka vendarle startal. Zgrešil pa je že pri začetni višini 5.72 m in je bil tako izločen. Francoz Quinon je dejal: »Čeprav dobro poznan ameriške dvoranske tekme, tokrat se je zares pretiravalo.« Od ostalih rezultatov velja omeniti 2,34 m v skoku v višino Američana Hov/arda, 8,37 m v skoku v daljino domačina Myricksa in 6”04 na 60 jardov Kanadčana Johnsona. Vanderaerden vodi BEZIERS (Francija) — Na 2. etapi kolesarske dirke po Sredozemlju je zmagal Belgijec Eric Vanderaerden, ki, je tako ohranil prvo mesto na lestvici. Povratno srečanje med Borom Radensko in Kontovelom Electronic Shop ni izpolnilo pričakovanj. "Vzrok temu je treba pripisah medli igri Borovih košarkarjev, ki so bili na igrišču samo »fizično« prisotni. Domačini so torej odpovedah na vsej črti. Slab dan vsega moštva v metu na koš je negativno vplival na celovitost Borove igre, tako da so »belo-zeleni« od 15’ prvega polčasa odpovedali tudi v obrambi. Že sam podatek, da je Konto vel v začetku drugega dela nanizal delni izid 20:6, da je srečanje potekalo enosmerno, tako da je bilo za Lukševe varovance potrebno malo napora za izdatno zmago. Kontovelci so storili, kar je bilo potrebno in srečanje osvojili brez prevelikega naprezanja. Borovci pa so do konca srečanja nadaljevali s svojo katastrofalno serijo zgrešenih metov in slabo imitacijo igre v obrambi. Skratka dolgočasna košarkarska predstava in daleč najslabši Borov nastop v letošnjem prvenstvu (in tudi v vseh prejšnjih). Od domačih nihče ne zasluži pohvale. V zmagovalni ekipi je zelo dobro igral Marko Kojanec, Damir Starec pa je po dolgem času spet igral na nekdanjih nivojih. (Cancia). Breg Adriatherm - Santos 79:77 (36:39) BREG ADRIATHERM: Kapič, Koren 14 (4:9), R. Žerjal 10 (1:3), Me-neghetti, Pertot, B. Žerjal 6, Slavec 31 (3:5), Mezzaviha 18 (0:1). SODNIKA: Cozzolino in Krečič. PM: Breg 8:18, ON 23. PON: B. Žerjal (38). 3 TOČKE: R. Žerjal 1. Čeprav so nastopih v zelo okrnjeni postavi (odsotni so bih Race, Čok, Smelt Olimpija - Budućnost 91:70 (49:33) SMELT OLIMPIJA LJUBLJANA: Vujakovič, Zdovc 15, Polanec, Subotič 23, Hauptman 10, Todorovič 2, Tovornik 13, Djurišič 6, Kotnik 21, Kovačevič. LJUBLJANA — V domačem srečanju so ljubljanski košarkarji proti titograjski Budućnosti osvojili zlata vredni točki v boju pred izpadom. Gostje so nastopih brez izključenega Paspalja in tako so Ljubljančani imeli premoč pod košema in njihova zmaga ni bila nikoli v dvomu. Od ostalih izidov naj omenimo zanesljivo zmago Gibone - Jugoplasti-ki. Zagrebčani so imeli 74 od sto pri metu. Mestni derbi v Beogradu je osvojil Partizan, do presenečenja je prišlo v Sarajevu, kjer je Borac premagal domačo Bosno. IZIDI 18. KOLA: Smelt Olimpija -Budućnost 91:70; Gibona - Jugoplasti-ica 132:113; C. zvezda - Partizan '99 proti 104; Rabotnički - Šibenka 74:97; Sloga - Zadar 91:108; Bosna - Borac 85:86. Zobec in Sosič), so Brežani zasluženo premagali moštvo Santosa in so tako osvojili predragoceni točki v boju za obstanek. Takoj naj omenimo, da so rezervni igralci odlično zamenjah standardne. Po slabem začetku (v 7. min. je bil izid 14:3 za goste) se je bil enakovreden boj in naši so po prvem polčasu zaostajali le za tri točke. V nadaljevanju so bih Brežani v premoči, priigrali so si vodstvo in zasluženo zmagali. V Bregovih vrstah je bil najboljši Marko Slavec, ki je bil nezadržen v napadu in zelo soliden v obrambi. (L. Koren) Meblo kar je posledica določene neuigrano-sti. Trener Drasič je sicer na parket poslal običajno postavo, toda Markovičeva je igrala v diagonali s poda-jačico Grgičevo (nekaj časa jo je nadomeščala Pertotova), Kiemšetova pa na krilu (slednjo je kasneje zamenjala Neva Grgič). Meblu je zmanjkalo nekaj moči v napadu, boljši pa je bil blok, kar je prišlo zlasti do izraza v drugi polovici tekme. Skratka, razmeroma lahek nastop in še lažja zmaga, ki pa še ni povsem izbrisala slabega vtisa iz Mo-gliana, saj je bil tokrat nasprotnik za naše igralke prešibek, da bi lahko imeli jasnejšo sliko o njihovem »zdravstvenem stanju«, (a.k.) LESTVICA: Gibona 36; Zadar 24; Partizan in Budućnost 22; šibenka 20; Jugoplastika, Crvena zvezda, Borac in Bosna 16; Smelt Olimpija 11; Rabotnički 10; Sloga 6. (nb) Becker izločen BOCA WEST (ZDA) — V šestnajstini finala mednarodnega teniškega turnirja v Boca Westu je največje presenečenje pripravil Čehoslovak Srejber, ki je s 7:6, 6:3 premagal Zahodnega Nemca Beckerja. Ostali izidi šestnajstine finala: MOŠKI: Pate (ZDA) - Šmid (ČSSR) 6:1 in 6:1. ŽENSKE: Sukova (ČSSR) - Maleeva (Bol.) 6:4, 7:5; Gadusek (ZDA) -Ivan (ZDA) 6:4, 4:6, 7:6. Cividin uspešen RIM — V 16. kolu italijanske rokometne À lige je tržaški Cividin Ja-germeister s 27:14 premagal Conversano. Na 1. mestu skupne lestvice je Champion Scafati s 26 točkami. Na drugem mestu je Cividin Jagermei-ster, na 3. Gaser Speck. Oba imata prav tako po 26 točk. Dom — Polisontina 102:70 (53:30) DOM: M. Dornik 22, U. Dornik 4, Corsi 4, Semohč 1, Coretti 52, Ciani 5, Uršič, Cej 14. Domovci so v 2. kolu povratnega dela prvenstva doma prepričljivo odpravili Pohsontino iz Pierisa. Naši so tokrat bili brez trenerja Gojkoviča, ki pa ga je kapetan Uršič prav dobro nadomestil. Domovci so srečanje začeh zbrano in organizirano. To se jim je tudi o-brestovalo, saj so že po prvem polčasu vodili s 23 točkami razlike. V drugem polčasu so vodstvo še povećah (v 15. min. 90:63). Minuto pred končan so »belo-rdea«- zasluženo dosegli tudi stotico. Tokrat so dobro zaigrali prav vsi, posebna pohvala pa gre razigranemu Corettiju. (M. Čubej) Mladinska košarka Državno kadetsko prvenstvo: Jadran Parco - Soteco Gradišče 94:84 (52:33). Minibasket - Turnir Obersnel: Bor -Kontovel 57:36 (39:18). Fiamma Audace Vicenza - Meblo 1:3 (15:8, 10:15, 7:15 in 1:15) MEBLO: Kralj, M. in N. Grgič, Klemše, Maver, Ukmar, Foraus, Pertot, Žerjal, Ušaj, Markovič, Umek. TOČKE: Meblo 30:53 (Markovič 8, Maver, Žerjal in Kralj 6, Neva Grgič 3, Mira Grgič 1); Fiamma 17:33. ZGREŠENI SERVISI: Meblo 6, Fiamma 6. TRAJANJE SETOV: 19, 16, 16 in 9 minut. GLEDALCEV: 100. OSTALI IZIDI: DMA Armes - Spi-nea 3:0; Ferrara - Pordenone 2:3; Fratte - Tregarofani 1:3; Volpe Flesso - Conegliano 3:1; Nervesa - Mo-gliano 3:1. ŽENSKA C-2 LIGA Sovodnje Centralsped —: Vivil 0:3 (5:15, 6:15, 15:17) TRAJANJE SETOV: 17’, 18’, 26’. SOVODNJE CENTRALSPED: Černe; Cotič, Černič, Gabrijela in Giuliana Lopresti, Počkar, Vižintin, Lo-visutti. Nadaljuje se negativna serija domačih nastopov igralk Sovodenj Cen-tralspeda. Tudi sinočnje srečanje se ni začelo pod srečno zvezdo. Domačinke so nastopile v še bolj okrnjeni postavi, ker se je med tednom na treningu {»škodovala mlada in nadarjena Barbara Lovisutti. Dobro so se u-pirale le v poslednjem nizu, kar pa ni bilo dovolj, saj so nasprotnice u-vrščaie zelo vebki in močni tolkačici in to je bilo za naše usodno. (M.K.) Latisana — Sloga 3:0 (15:10, 15:12, 15:7) TRAJANJE SETOV: 20’, 18', 18. SLOGA: Adam, Dmovšček, Križ-mančič, Malalan, A. in M. Sosič, M. in V. Vidah. Proti ('kipi, ki se bori za napredovanje v višjo ligo, je Sloga p» pričakovanju izgubila. Naše igralke, ki so za nameček nastopile še v okrnjeni postavi, pa so kljub porazu igrale eno svojih boljših letošnjih tekem, vendar je bil tokrat nasprotnik objektivno boljši od naše ekip». Domačinke so so odlikovale po zelo močnem servisu in z učinkovitim napadom, slogašice pa so jim bile zlasti v drugem nizu, v katerem' so bile več časa tudi v vodstvu, p»vsem enakovredne. V prihodnjem kolu čaka Slogo nastop proti vodilni Cehnii, p» tem kolu pa bo koledar naši ekipi končno bolj naklonjen. (Inka) Celinia - Bor Friulexport 3:2 (13:15, 15:11, 15:10, 6:15 in 15:10) BOR FRIULEXPORT: Kus, Stoper, Centazzo, čač, Favaretto, Fičur, Godina, Debenjak, Cergol, Mauri. Borovke so proti' vodilni Celinii zapravile lep» priložnost. Domače odbojkarice namreč, razen dobre obrambe, niso pwkazale nič posebnega. Naše predstavnice so si srečanje v bistvu zapravile v drugem setu, ko so vodile z 11:9, prednosti pa niso znale izkoristiti in set izgubile. V petem in odločilnem nizu so si domačinke priigrale prednost, boróvke so se jim sicer upirale, toda premalo, da bi lahko zmagale. (E.F.) ŽENSKA D LIGA Dom Agorest — intrepida 3:0 (15:7, 15:2, 15:10) DOM AGOREST: Zavadlav, Kocjančič, Primožič, Peterin, Orel, Humar, Roner. Domovke so osvojile novi dragoceni točki in obenem pokazale lepo uigranost. Morda jim je manjkalo le nekaj zagrizenosti. Glede na to, kako so nasprotnice sinoči igrale v Kulturnem domu, pa ni nič čudnega, da so na zadnjem mestu lestvice. Medtem ko smo v prvem delu prvenstva gledali tekmo med dvema skoraj enakovrednima nasprotnikoma, je bilo sedaj op»aziti, da je Intrepida naredila korak nazaj, domovke pa so ve-bko več pokazale. (D. R.) Kontovel Electonic Shop — Corridoni 1:3 (1:15, 15:10, 5:15, 11:15) TRAJANJE SETOV: 15, 18, 13 in 18 minut. KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Prašelj, Danieli, Maver, Štoka, Gruden, Conestabo, Purič, Ukmar, Bu-kavec. Po dveh zaporednih zmagah so Kon-tovelke doživele zastoj. V prvem setu so nasprotnice nizale točko na točko, predvsem zato, ker so domačinke vebko prvih žog pošiljale čez mrežo in niso gradile napada, kar so gostje spretno izkoristile. V naslednjem setu so se zbale in zaigrale dosti bolj samozavestno. Po izenačenju so nasprotnice še bolj pritisnile in si zopet zagotovile vodstvo. Četrti in zadnji niz je bil vseskozi izenačen, Kontovelke pa je pokopalo nekaj naivnih napak. Corridoni je zasluženo zmagal predvsem zaradi učinkovitejše obrambe, kjer so domačinke, z izjemo 2. seta, odpovedale, zaradi česar je trpel tudi napad. (M. Š.) Sloga - CUS 2:3 (16:14, 16:14, 7:15, 1:15, 8:15) TRAJANJE SETOV: 22’, 28’, 22’, 14’ in 15’. SLOGA: Adam. Dmovšček, Koko-ravec, Lupine, Maver, Mihč, Miot, Morpurgo. Gripa ni prizanesla niti drugi postavi Sloge, ki je tako morala v tej važni tekmi na igrišče okrnjena. Nekatere igralke, ki pa so šele okrevale, so šle na igrišče brez treninga. Kljub temu pa so bile slogašice že na pragu presenečenja, Saj so, čeprav z minimalno razliko, osvojile prva dva niza. V nadaljevanju pa so jim pošle moči, začele so grešiti, CUS pa je odločno reagiral in z res dobro igro pokopal vse Slogine upe za zmago. (Inka) MOŠKA D LIGA Pastificio Crisci — Val 2:3 (15:4, 15:10, 11:15, 9:15, 11:15) VAL: Zavadlav, Bastiani, Mučič, Devetak, Lutman, Sivilotto, A. in M. Vogrič. Tekma se je za plavo-rdeče začela šele pri rezultatu 2:0 za domače. Od tretjega seta dalje je mlada ekipa Vala prikazala vso voljo do zmage in z veliko borbenostjo osvojila zlata vredni točki. Lahko rečemo celo, da je Val povsem nadigral obupane Goričane. Pohvala za lep uspeh gre vsem igralcem in trenerju, ki je zelo dobro vcdil ekipo. (Zip) MLADINSKA ODBOJKA UNDER 16 MOŠKI: Bor — CUS 1:2 (13:15, 15:8, 10:15) Jadranje: zmaga Australie III PERTH — Australia III je osvojila svetovni naslov za 12-metrske jadrnice pred Austraho II in True North (Kanada). Italijanska jadrnica Vic-tory 83 je bila peta, Azzurra pa osma, Italia je bila izključena. Rally po Švedski KARLSTAD — Na avtomobilskem rallyju po Švedski si odstopi sledijo kot na tekočem traku. Od 109 tekmovalcev jih je namreč ostalo le okrog 40. Med njimi ni več Toivonena (lam eia), ki je po 7. preizkušnji prevzel vodstvo, kot tudi ne tretjeuvrščenega Blomquista (ford). Po 20 posebnih vožnjah je lestvica naslednja: 1. Kankkunen (peugeot) 3.36’01”, 2. Alen (delta martini) P« 2’56”, 3. Grundel (ford) po 6’36”. 4. Ericsson (audi 90 Q) po 12’41”, 5. Pettersson (audi 80 Q) po 13’15”. Košarka: včeraj v promocijskem prvenstvu Kontovelci zanesljivo odpravili borovce Bor Radenska — Kontovel Electronic Shop 59:77 (28:41) BOR RADENSKA: Korošec 10 (4:6), Vecchiet 2, Barut 5 (1:2), Smotlak, Pregare 21 (3:5), Kneipp 15 (5:9), Š. Semen 4 (2:2), A. Semen, Canciani, Kovačič. KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban, Grilanc 9, Ušaj 8 (2:3), Vremec 7 (1:2), Štoka 10 (0:2), Kojanec 12 (6:13), Lisjak, čuk. Starec 29 (11:11), Sedmak 2 (0:2t. SODNIKA: Fomasari in Sollazzo. ON: Bor 20, Kontovel 23, PON: Grilanc (32), Štoka (37). 3 TOČKE: Grilanc 1. GLEDALCEV: 60. • nadaljevanje s prve strani A LIGA V KONČNICI Juventus - Torino S turinskim mestnim derbijem stopa prvenstvo A lige v končnico. Zmaga Torina bi verjetno zmanjšala prednost Juventusa na samo dve točki, kajti Rimljani nameravajo seveda pospraviti Ivičev Avellino in nato Juventus dohiteti 16. marca v neposrednem spopadu. Današnja zmaga Juventusa bi dokončno zaključila prvenstvo. Na repu lestvice ima Udinese možnost, da dohiti Avellino in sploh, da na rešitev upa v družbi. Igral bo sicer v Pisi, zadnji nastopi pa obetajo izboljšanje storilnosti. Como (doma proti Milanu) in Atalanta (proti že obsojenemu Lecceju) bosta dopolnila vse bolj napeto prvenstvo revnih na nižjem delu lestvice. DANAŠNJI SPORED (ob 15. uri): Como - Milan; Inter - Bari; Juventus - Torino; Lecce - Atalanta; Napoli - Fiorentina; Pisa - Udinese; Roma - Avellino; Sampdoria - Verona. Nogomet: državno prvenstvo B lige Triestina: konec jecljanja? Veselinovič je s svojim Catanza-rom prejšnjo nedeljo razširil krog kandidatov za prvo nogometno ligo, saj je že nevaren naskok Brescie nenadoma splahnel zaradi domačega poraza proti Catanzaru. Med glavnimi koristniki je bila tudi Triestina, ki se kljub jecljanju še vedno drži važnih mest na lestvici. V Monzi so Tržačani podarili točko domačinom, ki so še vedno zadnji na lestvici, danes pa bodo sprejeli trenutno najslabšo ekipo B lige, Cagliari. Otočani so v prešnjem kolu doživeli katastrofo v Genovi (1:4) in so med tednom zamenjah trenerja. Novi »mister« je Giagnano, čigar trenerska kariera je vse prej kot obetajoča za moštvo, ki mu pride v roke. Giagno-ni je že pred davnim doživel trenutek slave pri Torinu, nato pa je šel od razočaranja do razočaranja. Že dolgo let je v bistvu brezposeln in k njemu se za zelo kratka obdobja zatekajo klubi, ki so v tehnični in predvsem... finančni krizi. Cagliari je na tujih tleh enkrat zmagal, trikrat remiziral in kar sedemkrat izgubil. Na razpolago ima najslabši napad lige (11 golov) in skoraj prav takšno obrambo (25 prejetih golov). Seveda ekipa nima v svojih vrstah posebnih zvezd. Krvavo naj bd potrebovala režiserja in enega veznega igralca. Kolo je za Triestino tudi drugače ugodno, kajti lažje delo naj bi doma imela le Brescia, medtem ko bosta Cesena in Vicenza igrali na tujem. DANAŠNJI SPORED (ob 15. uri) Arezzo - Lazio; Bologna - Vicenza Brescia - Perugia; Catania - Ascoli Catanzaro - Cremonese; Empoli -Campobasso; Palermo - Genoa; Pescara - Cesena; Sambenedettese -Monza; Triestina - Cagliari. Plavanje: na deželnem prvenstvu Emy Bauzon potrdila vse svoje kvalitete Košarkarski prvenstvi A-l in A-2 lige Brezupna naloga za Stefanel Naloga tržaškega košarkarskega prvoligaša bo v Caserti proti Tanje-vičevemu Mobilgirgiju brezupna. Peterka z Juga je namreč na tretjem mestu lestvice in bi doma ne smela izgubiti današnjega dvoboja. Ima za seboj sicer poraz proti Mar-ru, ki pa se je izluščil komaj v podaljških tekme v Riminiju. Tržaški tabor je vsekakor dobro razpoložen. Zmaga proti Scavoliniju je ponovno ovrednotila predvsem Borisa Viteza. DANAŠNJI SPORED: Divarese -Bertoni; Simac - Arexons; Bancoro- ma - Granarolo; Scavolini - Silver-stone; Opel - Livorno; Cantine Riunite - Mu Lat; Benetton - Marr; Mobilgirgi - Stefanel. V A-2 ligi bo goriški Segafredo igral v Rietiju proti moštvu Ippodromi, videmski Fantoni pa bo nastopil v Benetkah proti Giomu. Vse štiri ekipe spadajo v zgornji del lestvice in so izidi zelo negotovi. Vsaj na papirju naj bi nekoliko lažje delo imeli Goričani. SPORED A-2 LIGE; Yoga - Fabriano; Annabella - Mister Day; Cortan - Fermi; Segafredo - Ippodromi; Liberti - Rivestoni; Jollyco- Letošnji DOSP 17. maja v Kopru Bogat in pester program V četrtek je bila v Izoli prva letošnja seja kontaktnega odbora za organizacijo vsakoletnega Dijaškega obmejnega srečanja Primorske (DO SP). Kot je bilo že ob lanskem tekmovanju v Trstu sklenjeno, bo letos to največjo primorsko dijaško prireditev pripravil Koper, oz. tamkajšnje srednje sole. Kot so pokazale predlagane propozicije so se organizatorji (Srednja pedagoška in naravoslovno - matematična šola ter srednja šola z italijanskim učnim jezikom iz Kopra) zelo skrbno pripravili na svojo nalogo ter so pred-lagali dobro pripravljen program. Ta je bogat in pester, tako da bo res vsaka šola, ki se bo te prireditve u-deležila, našla področje, kjer bo lahko dobro uveljavila sposobnosti svojih dijakov. Celotni 14. DOSP je razdeljen na pet glavnih delov in sicer na športna tekmovanja, kulturno področje, računalništvo, na dijaško okroglo mizo in na srečanje predstavnikov posameznih šol. Na športnem področju so organiza-torji predlagali za fante tekmovanja v košarki, malem nogometu, atletiki, odbojki, namiznem tenisu, deskanju, mnisu in šahu, za dekleta pa v odbojki, namiznem tenisu, atletiki, roko-tnotu, plavanju, športno ritmični gimnastiki, šahu in tenisu. Vsaka šola si bo lahko izmed predlaganih izbrala Po štiri moške in štiri ženske discipline, ki bodo veljale za točkovanje. V kulturnem delu prireditve se bo-d? pomerili med seboj dijaki z literarnimi sestavki, z gledališkim nastopom, z literarnim kvizom in s šolskimi glasili. Likovniki bodo imeli tekmovanje v ex tempore. Poleg tega je predviden tudi fotografski natečaj. V glasbenem delu prireditve bo zanesljivo zelo zanimivo tekmovanje kantavtorjev. V računalništvu bodo dijaki tekmovali v sestavljanju teksta in programa. Zelo posrečen je bil tudi predlog za dijaško okrogro mizo, ki je običajno posvečena razpravljanju o tematiki, ki je dijakom blizu. Tokrat bodo govorili o kakovosti življenja, oz. kako si mladi danes predstavljajo podobo najpomembnejših življenjskih vrednot. Končno bo tu še srečanje predstavnikov vseh šol, kjer bo govor o poteku DOSP, kot tudi o prihodnji izvedbi in organizatorju. DOSP, ki bo na sporedu 17. maja, bo v primeru lepega vremena potekal, kar se športnega dela tiče, v celoti na Bonifiki (razen jadranja), v primeru slabega vremena pa v raznih telovadnicah v ožji in širši okolici Kopra. Kulturni del sporeda bo kajpada v mestnih šolah. Prireditelji so letos krog vabljenih še razširili. Poleg tradicionalnih udeležencev iz vse Primorske so povabili (enako kot lani) tudi slovenske dijake iz Celovca, poleg tega pa tudi iz Porabja, iz Madžarske. Novost letošnjega DOSP predstavlja zlasti vabilo italijanskim višjim šolam iz Trsta in Gorice, naj se udeleže te manifestacije, zaradi česar bo celotna prireditev tudi potekala dvojezično, prvič odkar obstaja. Odveč je pripomba, da vlada tudi za letošnji DOSP med vsemi zamejskimi dijaki izredno zanimanje. — boj — r domači šport Danes Ul. NEDELJA, 16. FEBRUARJA KOŠARKA MOŠKA B LIGA rY;30 v Vicenzi, športna palača, bidoni 1: Vicenza - Jadran „ 1. MOŠKA DIVIZIJA Bar ^ V ^'rs*'u’ na B maju: Bor B - „ NARAŠČAJNIKI ^•00 v Nabrežini: Sokol - Libertas NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA v Bazovici: Zarja - Fortitudo; v Križu: Vesna - S. Sergio 3. AMATERSKA LIGA v tjj-’k) v Repnu: Kras - Union; 15.00 Pan n*u’ iSrišče pri Campanellah: Cam-N.t/ e " Breg; 15.00 na Proseku: San azari° - Primorec; 15.00 v Nabrežini: 15.00 15.00 15.00 Aurisina - Primorje; 15.00 na Padri-čah: Gaja - Chiarbola; 15.00 v Doberdobu: Mladost - Sovodnje; 15.00 v štan-drežu: Juventina - San Lorenzo NARAŠČAJNIKI 10.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Sant’ Andrea - Kras NAJMLAJŠI 10.30 v Dolini: Breg - Servola; 10.30 na Proseku: Primorje - S. Giovanni ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 9.30 v Trstu, licej Galilei: Inter 1904 - Bor 1. ŽENSKA DIVIZIJA 9.30 v Trstu, na 1. maju: Bor - NPT UNDER 16 ŽENSKE 11.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Montasi© NAMIZNI TENIS DEŽELNI TURNIR 9.00 v Zgoniku: nastopata tudi Kras in Dom lombani lanto. Pepper; Sangiorgese - Fi- VČERAJŠNJI IZID: Giorno - Fantoni 127:115 (Dalipagič 56, Wright 44). snežne razmere Forni di Sopra - Varmost 130—200; Piancavallo 185:195; Ravascletto -Zoncolan 120—175; Nevejsko sedlo 120—180; Trbiž 100—130; Auronzo -Misurina 60—200; Cortina 90-160; Sap-pada 160—220; Kranjska gora 90; Ka-lič 70; Lokve 40-60; Sviščaki 90 Kanin 140—240; Črni vrh 100; Krva vec 120; Jezersko 105; Vogel 270 Velika planina 65—110; Kobla 70—160 Nevegai - Monte Avena 80 - 180; Mar molada 160 - 350; Arabba 200 - 300 Marileva - Folgarida 100 - 250; Madonna di Campiglio 170 - 280. obvestila PRIMOTOR KLUB člani, ki nameravajo obnoviti izkaznico za leto 1986. naj sporočijo telefonsko številko, ime in priimek ter točen naslov pri ZSŠDI, tel. 767304. Eno prvo, eno drugo, eno tretje in dve peti mesti. To je obračun dosežkov 13-letne dijakinje goriške nižje jrednje šole Ivan Trinko Emy Bč u-zon na deželnem plavalnem prvenstvu v Pordenonu. Že dejstvo, da je mlada Goričanka dosegla uvrstitev kar v petih disciplinah, pomeni dober rezultat; uvrstitve na najvišjih mestih pa potrjujejo, da gre za eno najbolj perspektivnih mladih plavalk naše dežele. Za kroniko povejmo, da je 1. mesto zasedla na 400 metrov prosto s časom 4’54”, 2. mesto na 200 m prosto, 3. na ICO m prosto, 5. mesti pa na 100 m delfin in 200 m mešano. »S plavanjem sem začela pred sedmimi leti«, nam je povedala Emy med obiskom v našem uredništvu. »Začela sem čisto slučajno. V poletnih mesecih sem se pri goriškem društvu Gorizia nuoto vpisala na tečaj plavanja. Kaj kmalu pa so vaditelji uvideli, da se zelo dobro »držim« na površju in so povedali, da imam predispozicije za to športno panogo. Zato smo odločili, da se udeležim predtekmovalnih tečajev, kjer sem bila med najboljšimi.« Svoje sposobnosti je Emy pokazala že na prvem uradnem tekmovanju, ko je v Pordenonu za Trofejo Topolino zmagala na razdalji 25 metrov prosto. Prvi zmagi so sledili številni uspehi na različnih tekmovanjih v deželnem merilu. Obenem je Emy Bauzon sodelovala na nekaterih mitingih zunaj države in povsod žela dobre rezultate. Trenutno je v svoji starostni kategoriji med najboljšimi. Kot nam je povedala, se za 1. mesto na deželni ravni poteguje s por-denonsko plavalko Roberto Amosti, ki pa jo je v zadnjem času večkrat premagala, tako da lahko rečemo, da je med mladinkami najbolj perspektivna plavalka. Ta status bo Bauzonova obdržala še za letošnjo sezono, potem pa bo prestopila med juniorke, kjer bo konkurenca gotovo ostrejša. Med pogovorom nam je povedala, da se prehoda v starejšo kategorijo ne boji, saj ve, da s trdim delom pridejo tudi rezultati. Treninge, pod vodstvom Sergia Bo-rellija, ima petkrat tedensko v popoldanskih urah. V poletnih mesecih, ko je prosta pouka, pa še več dela, tako da v bazenu preživi več ur dnevno. Vse to p« ji ne teži, čeprav se nam je potiho pritožila, da so treningi včasih dolgočasni in bi verjetno ta čas kako drugače uporabila. Vse pa pozabi, ko gre zares in se je treba pripraviti na tekmovanje. »Običajno je tako, da vsak plavalec ima nekatere šibke točke, ki pogojujejo tudi rezultate. Katere so tvoje sive cone?« »Precej se moram izboljšati v prsnem slogu, ki mi trenutno dela največ težav. Drugače je kar v redu. Večkrat se tudi ugotavlja, da mora plavalec biti visoke postave. Včasih to drži, čeprav bi rekla, da mora plavalec imeti tudi precejšnjo moč, da premaga vodni odpor. Abinacija teh dveh elementov je torej bistvena.« V goriškem društvu, ki trenutno šteje kakih 30 tekmovalcev, Emy ni edina Slovenka. Z njo nastopata tudi Silvano Kravos in Vanja Černič, ki sta doslej dosegla že dobre uspehe. V mislih sem imel še kaj, da bi jo vprašal, saj sem s plavalnimi veščinami še na začetni poti in dvomim, da mi bo kdo svetoval tekmovalne tečaje. Te misli pa sem moral opustiti, saj je prvi mrak že naznanjal, da mora Emy Bauzon oditi v bazen, kjer jo je čakal triurni trening. RUDI PAVŠIČ Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 50.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 350.00, letno 3.500.00, za organizacije in podjetja mesečno 500.00, letno 5.000.00, letno nedeljski 1.200.00 din. Poitnl tekoči račun za ltali|o ZoložmStvo tržaškega tiska. Trst 'Ì3512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADII • DZS 61000 Liubliona Kardelieva 8/11 nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalia po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - JuJiiske krajine se naročalo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx. 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. TRST - Ul. Montecchi 6 - PF 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja m tiska ZTT Trst čtaiMgarMfc* ev«m Caaopianii zaloZnkov FIEG 16. februarja 1986 Znanstveniki proučujejo pragozd v porečju Amazonke Kakšno je stanje »zelenih pljuč« sveta SAO PAULO — Strokovnjaki in raziskovalci so na nedavnem posvetovanju proučili zdravstveno stanje neizmernega pragozda na območju A-mazonke, s 6.500 km dolžine najdaljše južnoameriške reke, ki s svojimi pritoki zajema porečje obsežno 7 milijonov kv. kilometrov, največje na svetu. Izvedeti so želeli za zdravstveno stanje »zelenih pljuč« sveta po lanskem ogromnem požaru, ki se je razbesnel na 65 tisoč kv. km površine. Prav tako so zbrali podatke, da bi ugotovili, kako se ta katastrofa odraža ne samo na porečje Amazonke na vso zemeljsko atmosfero. Program dela sodi v načrt ABLE, za katerega so dale pobudo Brazilija in ZDA, pri njegovem izvajanju pa sodelujejo NASA, brazilski vesoljski zavod in nekatere univerze. Delovne ekipe so zbrale podatke o atmosferskem stanju v letošnjem poletju, v drugem delu pa bodo zbrale še podatke po spomladanski deževni dobi. Pri tej raziskavi so uporabljali znanstvene aparature, vredne okoli dva milijona dolarjev, ki jih je dobavila NASA, v njej pa je sodelovalo kakšnih sto strokovnjakov iz obeh držav. Med številnimi napravami in aparaturami, ki so jih uporabljali, najbolj izstopata 45 metrov visok stolp, ki so ga postavili sredi pragozda, oddaljen kakšnih 30 km od Manausa, ki stoji med drevjem visokim do trideset metrov, in staro letalo NASA, znamke electra, ki je večkrat poletelo med Manausom in Belemom, se pogostoma vzpenjalo do 7.000 metrov visoko in se potem hitro spustilo do 150 m nad pragozdom, kar je potnikom v letalu povzročalo nemalo težav. Letalo (in tudi stolp) je bilo o-premljeno z izredno občutljivimi merilnimi napravami, ki so beležile najrazličnejše podatke ozračja in njegove spremembe. Na letalu so imeli tudi dve toni težak laser, da so z njim merili prah v atmosferi. Podatki so pokazali, da imajo tudi Zaprli grškega kapitana ATENE — Največji škandal v zgodovini grške trgovske mornarice, potopitev 214.000-tonskega tankerja, je dobil epilog: na sodišču v Atenah so poveljnika tankerja Salem 49-letnega Dimitrisa Georgolisa obsodili na 12 let zapora. Kapitan je ladjo potopil 1980. leta pred obalo zahodne Afrike, da bi prikril ilegalno prodajo nafte Južnoafriški republiki, proti kateri je OZN odredila embargo. Sodišče je obsodilo tudi lastnika ladje in posadko, vse na različne kazni. »zelena pljuča« sveta svoje težave. Po naravni poti proizvajajo ogljikov monoksid, njegov »metabolizem« pa povzroča kisel dež, torej padavine, ki so zaradi visoke količine žvepla značilne tudi za industrijske države. Gozd ogromnih prostranstev razpolaga z mehanizmi, ki sami uravnavajo njegovo življenje, vendar se lahko zgodi, da bi se pri »seštevanju« amazonskega in industrijskega ogljikovega monoksida (kot posledice izgorevanja nafte) zemeljsko ozračje segrelo. Doslej niso mogli opredeliti količinskega deleža Amazonije v tem procesu. Prav gotovo pa bi za ves svet nastala velika tragedija, če bi hkrati zgorelo vseh 5 milijonov kvadratnih kilometrov brazilskega pragozda: Človek je doslej požgal ali kako drugače uničil pet odstotkov, dovolj, da smo zaskrbljeni, in premalo, da škode ne bi mogli nadomestiti. V vsakem primeru pa nevarnost obstaja. Širjenje kmetijstva, ki je zelo vprašljivo, če ne kar nemogoče, iskanje rudnin in dragocenih kamnov, gradnja faraonskih cest, kot je denimo Transamazonska cesta, so dejansko sedanje in prihodnje nevarnosti, katerim se morajo izogniti, če hočejo rešiti pragozd. Udeležba NASA pri sedanji raziskavi je koristna tudi zategadelj, ker bodo v tej akciji uporabljene aparature spopolnili in jih s pridom uporabili na satelitih. Življenje naj hi se vrnilo v stari tir Oblasti bodo v »greh četrti Soho in naslado« LONDON — Znameniti londonski mestni četrti Soho grozi konec, vsaj njeni funkciji predela »greha in naslade«. Vlada je namreč pred kratkim sprejela strog zakon, s katerim bo oblast nadzorovala vse pornografske trgovine, kinodvorane, kjer predvajajo le filme z »rdečo lučjo«, »topless -bare«, v katerih stane pivo povprečno 200 tisoč lir, zato pa ponuja druge vrste »tolažbo« in sploh vso drugo trgovino s seksom. Soho je predvsem v zadnjem obdobju postala erotična past v glavnem za turiste, ki sodijo, da jim je v velikem neznanem mestu vse dovoljeno, podobno kot napr. Pigalle v Parizu. Sedaj pa ima oblast možnost, da občutno dvigne ceno dovoljenja za prodajo v »dvoumnih« trgovinah, predvsem pa da strogo nadzoruje ta promet. Oblast hoče namreč, da se vrne Sohu nekdanji obraz starega in prijetnega predela mesta, kjer je sicer res kraljevala prostitucija (ki v Veliki Britaniji ni prepovedana), ampak da predvsem živi čez dan. Sedaj pa ni v Sohu podnevi žive duše, saj je nočno življenje edino, kar še tam obstaja. Nekdanje »poštene« trgovine, kovačnice, mizarske delavnice in drugo je nadomestila nova trgovina seksa. Čeprav je namreč najvišja letna taksa za trgovine z artikli za spolno zabavo (sexi - shopi) kakih 30 milijonov lir, ni to za prodajalce problem, saj znaša ta vsota večkrat zaslužek samo enega tedna. Do sedaj je kar šest policajev nadzorovalo in skrbelo, da so trgovine v Sohu obratovale brez »postranskih namenov«, vendar pa so trgovci vedno znali obiti problem zakona. Trgovine so tako npr. po večkrat na teden menjale lastnika, nekaterim ni bilo lahko določiti točnega komercialnega sektorja, spet drugi pa so v kletnih prostorih skrivali »drugačno« trgovino. Trenutno obratuje v Sohu z redno izdanim dovoljenjem 19 »peepshowov«, neke vrste lokalov z golimi modeli, ki so na razpolago klientom (14 jih ima ženske, 5 pa moške modele), 16 »topless - barov«, dva fotografska studia samo za »gole« poze, ogromno kinodvoran »z rdečimi lučmi«, šest »sex - shopov« in en lokal za srečanja med »nudisti«. Na cestah sicer 'ni prostitutk, zato pa obstaja nešteto privatnih klubov, ki se ukvarjajo prav s to delovno »stroko«. Sedaj so se oblasti odločile, da prekinejo s to izvenzakonsko prakso. Problem je, do kakšne mere jim bo to uspelo. POBRO OUTRO! Ć^oOPIS... ,otoopktra TRST. Ul Moti.m . VELIKA SEZONSKA RAZPRODAJA TRST — Ul. Ponziana 5 — Tel. 744237 Obv. občini ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA Vik. foto-kino kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 SELF - SERVICE A El® NAO - BRAID0T ..».<• Ul. dei Papaveri 3 — OPČINE jestvine — salame — siri — sadje — zelenjava meso — divjačina TEDENSKE POSEBNE PONUDBE SII EDI MOBILI KAKOVOST IN PRESTIŽ TRST UL Baiamonti 3 - tel. 820766 UL Di Vittorio 12 - tel. 813301 ekskluzivni zastopnik kuhinj tttmonzfuzzo Olajšave pri plačilu